kt. »i.
T Trstu, ? sredo 95. maja
Tečaj VI.

EDINOST
G&mil®	društva m Prim^refe^.
, T rili »iti J* no«*.
„EDINOST" izhaja taako arado; cena r.a me let* jo 4 rM 40 kr., za polu leta 2 ffld 30 kr, r.a *etrt leta I gld. 20 kr. — Puinmeine itetilke pri npravniHtrii in po traflkah ? Tratu *e ilobiiajo po a kr. — Mmroinine, reklaaiacije iu iuierata prejema Upravnlltvo „via Zonla 5".
Vai fin p ini se pniiljajn Uredilltvn ,vla della poata 10 I. p'; nak mora biti frankiran Rokopiai bre« poieline »rednoiti n. ne Trajajo. — InenraH (raane Trite naananila In poalanieel le aaraćunijo po pogodbi — prav cen6; pri kratkih oglaaih a drobnimi eerkani ae plačaj« riako beaedo 3 kr
Slavljenje poroke
Cesarjevima Rudolfa
Došlo nam je it mnozih krajev ohilno dopisov, v kterih ne opisujejo svečanosti, ktere je priredil zvesti slovenski narod 10. maja cesarjev iču Rudolfu in cesaričini Štefaniji v čast. Odlikovala so je posebno naša vrla Sežana, Dolina, Komen, Podgrad, Materija, i t. d. Povsod strelba, petje, razsvetljave, slovesno službe božje, praznovanje šolske mladine, gostije, okra-Sonje hiš z zastavami ild. — Zal nam je, da prostor no dopušča vseh natisnoti, okrajšati smo jih morali zelo. Naj nam č. gg. pisatelji to odpuste, ker pri vsej dobrej volji nam ni mogoče vsega priobčiti.
Pod giadom, dno II. maja INKl.
Poroko cesarjeviča nastolnika z belgijsko kraljičino je praznoval Podgrad sijajno. Predve-černo slavnost sta hotela sicer dež i burja za-prećiti, a posrečilo so jima jo to le nekoliko. Kajti Izostali so edino namerjavani streli. Na •gradič" je vihrala carsko črno-rumena i na čitalnici slovenska belo-modro-rudeča zastava, na hribih so kresove v svojej moči krepko premagovali združena jim sovraga, — po vaBi so nosili učenci plamenice z avstrijskimi belo-rudečimi •astavami, mej katerimi i pevskim zborom je bil prireditelj g. učitelj, ki je še posebno šolo razsvetil i s primernimi transparenti odiči!.
O zori slavnostnega dno so budili nas mnogobrojni streli i trobentač tukajšnjih veteranov, ki je sviral po vasi budnico. Veterani so se pokazali nam ta dan prvikrat ko celota, odpeljavši se na zeleno-olepšamom vozu v Hrušico k slo-vesuej maši, katere se je vdeležilo uradništvo, iolska mladina i drugo občinstvo. Po Podgradu ste svirali 2 godbi i je jedna razveseljevala vaško mladino pri plesu na prostoru pred čitalnico do dobrega mraka, ko so počele prodirati v zrak pokajoče rakete, obračati se v čarobnem svitu bengaličnih ognjev goreča kola. To je izvrstno priredil okrajni poveljnik veteranov na čitalniš-kem holmu. — Lep je bil čitalniški transparent iz slik žeuina i neveste i mouograma 11. ti. Na hiši g. viteza V. bil je tudi transparent i g. učitelj, kakor i drugi zopet ta večer niso zaostali.
Večerna slavnost se je vršila potem na dveh mestih sd svečanima večerjama i plesoma; tedaj vam morem le polovično poročati o čitalniškej veselici, omenjajoč vendar, da je bila zabava druge družbe baje zelo živahna i posebno dvorana prav okusno opravljena.
Pri večerji v čitalnici je pričel napitnice g. predsednik s primernim slovenskim nagovorom i zaklical slavljencoma trikratni „živio", ki
je o sviranji carske pesni i strelanjem burno odmeval i« občinstva. Napituica se jo vrstila za napitnico i vrsta bi se ne bila Se protrgala, da ni bilo zapeljive godbe, ki je zvabila vse v lepo olepšano plesno tobo, kjor se je rajalo do ranega dn6. —
Tako jo todaj ta dan v priznanja vrednem tekmovanju pokazal sijajjo pravi avstrijski čut vseh breg ratlofka, kar je glede na znano pri-zadovanjo i posebno glede na najuovejse škan-dalo pri tržaškem „Impertiuente* vredno konstatirati iz vso deželo.
S Koperskeg« okraja.
Od 28. aprila do 7. maja so se vršili v Kopru izpiti učit. izposobnosti. Udeležilo se jih je 7 učiteljev in 3 učiteljice. Izmej učiteljev *ta delala dva, jeden Dalmatinec, drugi Koper-čan za meščanske šole. Porvi je uže v začetku odstopil, drugi pa dovršil s pričalom III. reda.
Dva učitelja in dve učiteljici italijanske narodnosti, kakor tudi jeden Slovenec in jeden Hrvat so napravili izpit IH. reda. Jedna učiteljica Italijanska je dobila spričalo II. reda, in jeden Slovenec je delal popolnovani izpit iz italijanščine kot predmet, katerega je tudi do-stal.
Kakor se pri vsakej priliki Dolina odlikuje, tako ni tudi 10. t. m. zaostala.
Radost se je pročast. gosp. dekanu uže v nedeljo H. t. m. na obrazu brala ljudstvu ozna-nujoč, da se bode namreč brala vtorek 10. t. in. slovesna maša v blagoslov in srečo poroke Nj. visokosti nastolnika Rudolfa (s katerim je imel omenjeni blagi gosp. čast 21. aprila t. 1. v Trstu ko deputat polit, društva Edinosti v materinem jeziku govoriti) iu princesiujo Štefanijo.
Te slovesnosti se je udeležilo tuk. višje županstvo, starašinstvo, fmanca, veteraustvo, poštni urad, učiteljstvo se šolsko mladino in ogromna množica ljudstva.
Po sv. maši se jo razložil v toli otrokom pomen velikega prazuika, razdelilo 50 zvezkov o Rudolfu nastolniku; otroci so zapeli par pesmic, in za temi cesarsko himno in zaoril je trikratni „živijo" na Rudolfa in njegovo za-ročnico.
Na <o jo bil t Pangerčevi gostilni banket, katerega se je udeležilo ?0 osob. Mej živahnim strelanjem se vzdigne g. višji župan Lampe ter napije Nj, visokosti Iludolfu in prircesinji Štefaniji. na kar je zadouela od užo pripravljenih dolinskih vrlih pevcev cesoiska himna. Pevci so nas do zadnjega se svojimi srčnimi pesmami kratkočasili. Opomniti je tud:. da uto na pred-Vvčor Rudo'fove poroke ni bilo pritrkovanja, strelauja, raket v zraku ni konca ni kraja. Zvečer na dan poroke pa je bila Dolina razsvi-tljena in švigale so zopet rakete k višku ter
naznanjale visokima poročenceuia veselje in u-danost isterskih Slovencov.
Ta dan nas je g. Jožo Pangerc nenavadno in nepričakovano točno tu dobro pogostil. Lo tako naprej iu gostov Vam ne bo manjkalo!
V Idriji, maja.
V nedeljo 0. t. m. smo imeli ldrijčaui vesel večer. Idrijska čitalnica je namreč napravila slavnostno besedo v spomin poroku pre-svitlega cesarjeviča Rudolfa z belgiško princesiujo Štefanijo. V krasno ozalšanej dvorani so je zbralo mnogobrojno število ljudstva in druge odlično gospode.
Ob 9. uri zvečer so jo pričela lepa veselica.
Petje jo bilo prav izvrstno pod vodstvom mladega in vrlega pevododje gosp. Josipa Vou-čino, abiturijenta org. šole, kteri je pokazal, da so z neutrudljivim delovanjem mnogo doseže. Za petjem je bila igia: „Berito Novice", ki so je tudi prav dobro izvršila. Za igro pa živahen ples.
Razšli smo se na rano jutro s klicem: »Rog živi poročeuca!*
Hrušfea, 40. maja.
Poroko cesarjeviča Rudolfa praznovali smo z vso slovesnostjo. V nedeljo po pridigi je naš velečestiti gospod župnik Ivan Urecelnik npzo-čemu ljudstvu feorko na srce polagal, naj bi so to slovesnosti v obilnem številu vdeležilo, ter djansko pokazalo ljubezen in zvestobo do pre-svitle naše vladarsko hiše.
Danes rano so pokali možnarji in peli zvonovi. Zbrala se je šolska mladina v So'i, tu vložla podoba visocih poročeucev v pozlačen okvir, ter obesila na steno Šolsko sobe. Nprodna zastava se jo zasadila na šolsko poslopje.
Potein je bila sv. maša, ter pela se .cesarska" in „zahvaljna" pesen. — Po maši se povrn6 učenci v šolo, kamor vstopijo vsi trije velč. gospodje in višji župan Tu razloži gospod Župnik važni pomen današnje slovesnosti iu g. katehet Zajec navede nekoliko lepih črtic iz ži-venja presvitlega cesarjeviča.
Po govoru je zagrmelo iz vseh grl trikratno „živijo", ter /.apela se „cesarska". Razdelito se je med vse učence mnogo darov, katere so zložili gg. župnik Ivan Urecelnik, kateheta Anzelm Zajec iu Matej Markič, učitelj Franjo Weiiel, nadžupan Jakop Valenčič iu svetovalec gosp. Josip Valončič.
Po razdelit/i darov zahvali so mladina: Hvala! Bog Vam povrni!
O zdravoj Mariji je gorel kres, ter so pokali možnarji na „Galgnem hribu".
Iz Brestovlce, 11. maja.
Tacoga veselja i tolike navdušenosti še ne
* Ako bo mogočo, priobčimo, znriuuti pa ao no moremo.	(Urod.)
pomnim, kakor jo bila pri nas včeraj in predBi-nočnjim, če tudi imam uže precej križev na ramah. V našoj soseski so goreli trije velikanski kresi, odsn nad cerkvijo sv. Lorenca, drugi na hribu pri Velikej jami in tretji uajvečji na Ferfolijevem posestvu „Ostrivrh", katorega je napravil ta vrli rodoljub se štirimi tovariši. Poročni dan smo obhajali zelo slovesno: pokali so možuarji, zvonili zvonovi, bila jo božja služba, katere so jo vdeležila šolska mladina, občinski zastop in ljudstva velika množica; bilo je navdušenje, ljudstvo je rajalo in klicalo: Bog živi cesarjeviča i njegovo taročnico!
Iz DutovtIJ, 11. maja.
Tudi pri nas so je obhajala jako slovesno cesarjevičeva poroka, kakor po vsem Krasu. — Kaj bi vam slovesnost na drobno popisoval, storili smo, kar jo bilo nam kmetom mogočo i tako pokazuli, da iz vsega srca ljubimo presvitlo cesarsko rodbino, katerej naj Bog da blagoslovi
V	Jlicmanjih pri Dolini so slavili dan tako:
0. maja ob 5. uri zvečer so zvonovi naznanili praznik poroke presvetlega cesarjeviča Rudolfa.
Ob solnčnem zahodu so pričeli streljati z možnarji, potem so zasvotole luči mej okni in užgali so kresovi.
40 maja zjutraj ob 4. uri so je začelo zvonjenje in strelanje; ob 10. uri je bila slovesna masa, v cerkvi svetega Jožefa, v katero se je seilo obilo praznično opravljenoga ljudstva iu finančna straža. Vas Ricmanje je bila vesela in zastavami okrašena, ob 3. uri popolndne je bil obed, katerega se je vdeležilo 00 prvih riemanskih mož, gospod župnik Anion Kun in e. k. finančna straža. Ob 4. vri popoludno je nazdravil gopod župan cesarjeviču Rudolfu in vso ljudstvo mu je trikrat „Zi/io* zaklicalo in cosarsko pesem zapelo. Potem jo g. župnik raskladal živenje našega prihodnjega vladarja in omenjal dobrot cesarske hišo in zopet je donelo „živijo" cesarju, Rudolfu, Štefar<ji in A,-striji.
Na večer so goreli bengalični ognji iu spuščale se rakete pod nobo, luči so po vseh oknih gotolo iu polna svitlobo je bila tudi cer-kov sv. Jožefa.
Kakor prvi možjo tako so se zbrali tudi mladeniči na drugem kraju, da so praznovali ta voseli dau s petjem in strel anjem
Iz Materljsk« občino 12. maja.
V	Materiji, Brezovici, Slivjah, Golcu in Vodicah Be je proslavljala poroka cosarjovica nastolnika Rudolfa s kraljičino Štefanijo prav slovesno. — V ponedeljek so se zažigali kresovi, na bližnjih hribih, razsvetila so so nekatera poslopja iu strelalo so je s topiči. V Materiji jo bilo posebno lepo razsvetljeno šolsko poslopje
mtttnDL
99 Južno - ulovjenake
Ftfievk«."
sakupio, ukajtlioi glasovirsku pratnju tulesio Fr. Š. KtllAČ
To je naslov preimenitnej zbirki narodnih južnoslovanskih posmi in plesov, ki se sedaj tiskajo v Zagrebu, i koje so uže doseglo lopo številko 1200 napevov v treh knjigah. V tej zbirki se nam predstavlja celo poetično i muzikalno delovanje južno-slovanskega naroda v teku blizu deset stoletij. Velikansko, ogromno je to podvzetje! ter je skoro neverjetno, da bi en sam mož toliko gradiva bil mogel zmoči: delo bi to bilo za celo društvo; ali vendar, kar se nam dozdova nemogoče, to je en sam mož dovršil, i ta je slavni Fr. S. Kuhač. Dolgo let je ta neutrudljivi narodni mož potoval od Juljskih planin do Kgejskega morja, da je z velikim trudom nabiral i v muzikalui ježik prelagal ogromno narodne zaklade, pa nam jo tudi delo vstrojil, kterega mora vsak Slovan vesel biti in z njim so ponašati, kajti noben narod na svetu no more nam tako bogato zbirke pokazati.
Ni moj namen posamezne poezije ali pesmo i njih melodijo pretresati; kako bi mogel jaz
ubogi pritlikovec kritizirati cel narod! pa tudi o njih lepoti govoriti bi bilo vodo v morje nositi; zato bodem le sploh o skupnem delu govoril. Da napevi niso no grdi no slabi, to vsak lahko i/, tega le sprevidi:
Velikovlastnik glasoslovja J. llayden jo v svojih najimenitniših glasbenih delih južuo-slo-vensko melodije vpotrebljaval; kdor se hoče tega očividuo prepričati, naj si omisli knjižico Ku-hačevo, ktera to natančno dokazuje. Se colo občezuana naša „Cesarska pesem*, ktera se je do sedaj Haydenu prilastovalii, ni drugo, uego stara slovenska pesem, ki se nahaja v našej zbirki pod številko XV7 do 007. Tudi no moro biti vsakemu uozuauo, kako moderni skladatelji opertfl, posebno Francozi, potujejo vsako leto po južnih slovanskih deželah, da porabljajo naše slovanske napeve za svojo muzikalno izdelku. Nam še po ušesih done melodijo operet Suppč-jevih, ktere nas živo spominjajo narodnih dalmatinskih napevov.
Ako tedaj slavnega moža Haydena iu drugih muzikašev ni bilo sram se posluževati naših melodij, to zadostno dokazuje, da niso no slabo no grde. Porečeš morebiti, da tega nisi zapazil, kadar si poslušal „Uoccaccio" ali pa Haydonovo muziko: iu to ti verujem. To opaziti ni stvar vsakega, ampak lo ovega, ki so je nekoliko učil tako zvane tematike. Lo tisti bode znal, da iz enoga napeva so lahko sto drugih celo različnih napravi, iu tudi ponarejeno melodijo spozua. — Pridite tedaj, komponisti, (po-
sebno drugega reda) i kupujte si ovo sbirko naših popovk i bodete lahko doma sede izdelovali nove arijo iz naših starih; tako veliko truda, novcev i časa prihranite: vam jo ta knjiga neobhodno potrebna.
Da je g. Kuhač vse melodije natančno in zvostobno popisal, moram to njegovi dobri vestnosti prepuščati, ter ne dvomim, da mož, kakoršen je nabiratelj, ne bi bil temu počutju zmožen. Toda on sam spoznava, da ga je teško stalo nekoliko melodij natančno notirali, i to zaradi nezmožnosti novejšega skladoslovja, četrt glasa (Vierteltou) s znamenji upodobiti. Starejša i naša narodna muzika poznati šo četrt tona, i ga vpodobljavati križcem, novojša pa ga vsled nove temperature no pozna več.
Tu no morem molčati o novotariji, kojo so poslužuje naš zbiratelj v zaznamovanju mehkega načina (Ton tnineur). Pri vsaki škali muzikalni namroč razloček med sedmim i zadnjim tonom znaša pol tona, tedaj so mora v raolnej škali sedmi glas za polu toua povikšati z euim križem (dieze) i to se v začetku posrne do sedaj ni nikoli storilo pri ključu, le tam so je to storilo, kdor je bil vpotrebljen v sredi mej notami. G. Kuhač stavi pa ta križ kar v početku pri ključu i s tem naznačuje, klora nota v vsom napovu ima biti povikšana. To početje je sicer logično, pa so mi ne dozdova praktično. Vzemimo n. p. način 11 mol, kakor ga g. Kuhač zaznamova s tremi križi na f. c. in a. Ako sviralec natanko ! ne pogleduje stopenj, na kterih ovi križi stojč,
(kajti križi in b moli se navadno le Štejejo, Bviral bo v A duru, iu vso melodijo pokvari, posebno pa ako tiskar, ki ni muzikalen, postavi tretji križ eno stopinjo niže, kar so le prerado zgodi. Pa koliko nepotrebnega zaznamovanju bi bilo treba v novejših muzikalnih izdelkih, koliko sitnosti v čitanju, ki ne trajajo nikoli Čez tri al štiri takte, osobito če še pomislimo, da mehki način ni naraveu nego umeten in negotov, ter ga stareja glasba niti no poznal
Spregovorim še par besedic o harmoniziranju navedene zbirko.
Ako natunko pregledujemo i na glasoviru ovo pesmo igramo, pa lo brez harmonije, nahajamo, da večina njih se no suče ue v dur niti v moli, nego v starih grških i tudi koralnih načinih (Tonarten) to jo v joniškem, frigi-škem, eolskem i lidiškum i. t. d. Kaj so ti načini, temu ni tukaj prostora rasjusnjovati, pa tudi bi tu bilo nopriduo delo. Le to dostavim, da stari so bili bolj bogati od nas v muziki, tor so imeli blizu 14 načinov, mi pa imamo le dva, ki pa uista enaka starinskim. Tudi stari so imeli harmonijo, pa vse drugačno od naše. Iz tukaj rečenoga izhaja, da novejša muzika mora biti harmouizirana po uovejših postavah; stara muzika pa po starih načelih. Kakor slikar ne srno osobe stariustva slikati z modernim frakom, cilindrom i. t. d., ako neče da bi mu so ljudje rogali; prav tako oni, ki hoče stari koral i druge pesno starinsko s harmonijo obla-i čili, mora se pri tem delu pravil stare harmo-
i grbi in transparentno Miko Njiju Visokosti Kudolfa in Štefanije h primeruiai napisom, in gospodarska poslopja gosp. občinskega glavarja Kastelica. Na šolskem poslopju je vihralo tudi več narodnih in risarskih za»tav.
10, maja ob 9. dopolutliii1 so so služile po cerkvah slovesne sv. maše. V' brezovici so so udeležili slovesne sv. maše občinski zastop, c. kr. uboruženci, Šolska mluiliua in mnogo občinstva. Med »v. in ado jo sviiala prav izvrstno domača godba in strelalo se jo s topiči. l'o dokončauej službi božji se je vsa šolska mladina se svojo zastavo zbrala na primernem kraju, kder ve je govoril slavnostni govor. Tu so učenci pevali ra/. lične pesmi, deklamovali temu dnevu primerne deklamacije i. t. «1. Slednji«- ogovori veliki šolski dobrotnik g. Kasp. Kaste!ic nadepolno slovensko mladino prav prijazno in jej razdeli preko L^iO knjižic „Cesarjofie ltudolP in euoliko kolačev. Ka/.ven tega je dobil tudi vsak bolj odlični učenec lep« mašne knjižico. — Končno je pela šolska mladina mej sviranjem godbe cesarsko pesem in tako so končali učenci la za vso Avstrijo veseli dan, kateri jim gotovo ostane v vednem spominu. — Zvečer so je sirelalo, hiše so bile razsvitljene in na poŠti jo bil ples.
Omeniti moram, da se jo tudi obilo knjižic „Cesarjevifi Kudolf" in kolače? razdelilo moj šulsko mladino v Slivjab, Uolcu iu v Vodicah, V zadnjej vasi so ta dan vsadili pred cerkvijo dve slovanski drevesi — lipi.
Mej to preveselo poročilo moram vplesti žalostno novico: II t. m. jo pogorela nekega prav ubozega kineta gospodarsko nezavarovano poslopje v Brezovici, li. t. in. pa tri gospodarska poslopija v Krjavćah. Ti pa so bili k sreči zavarovani; kako da je požar nastal, to je neznano. Kmetje pozor! saj imamo užo brez tega veliko revo in bedo.
Njegovo Veličanstvo premilostljivi cesar je ta mesec za siromaku po toči poškodovane v podgrajakeni sodniškem okraju štirsto goldinarjev podariti blagovolil.
Enako je tudi Nj. eksceleuca c. kr. namestnik De Pretiš blagovolil užo meseca februa-rija t. 1. za siromake v teiu_ sodniškem okraju blagodoSno poskrbeti.
Prvi kakor drugi znesek je obdarjenim no-popisljiva pomoč.
V ltelllkl, 11. maja.
Zadnji semenj 20. aprila jo bil pri uas lako slab, da stari ljudje tako slabega ne pomnijo; ljudi ni prišlo skoraj nič, menda zato, ker je bil po dolgem slabem vremenu lup dan i so ljudje na poiji delali. Na sernuju je ta dan izdajal J. K. ponarejene tolarje, katere je, kakor je trdil, iz Bavarskega dobil; poznali so se lahko, ker so bili taki, kakor bi jih bil ii loja naredil.
Ta dan mej 4—3 uro smo imeli tudi potres, bila sta dva kratka pa močna stresa; ljudstvo se je prestrašilo; uradnijski strežaj je pritekel na u g, ter rekel, da še lacega potresa ne pomne, če tudi ima užo 70 let.
Naše mesto je potrosilo 450 gld. da se je popravila cesta na pokopališče, ki jo zdaj res prav lepa.
1. maja so napravili novo žaaderiuorijsko postajo v Semiču s tremi žandarji, enega so vzeli iz Metlike, druzega iz Črnomlja in tretjega iz Vinice.
Cesarjevičevo poroko smo kaj lepo praznovali, naj omenim le, da so pred mestno hišo postavili I i sožnjev visok, lepo okrašen unij z 4 dobitki, iu piramide vse z venci in zelenjem prepreženo. Požarna straža pa je v spomin tega veselega dneva zasadila lipo na uajpripravniši kraj. Vsa svečanost je bila tako lepa, da Metlika take še nikoli ni videla; pri tej priliki so je storilo tudi več dobrih dol, kar veselici daje loliko večjo vrednost ter je na čast našemu mestu. Požarna straža so jo ta dan posebno
skazala, pa tudi okrepila po podpori, katero so jej naklonili gg. župan, potein Veibl, Koren, Kirchhof iu drugi. Vsem dobrot ni t kom lepa hvala!
Iz setauskena okraja dne 13. maja.
(Učit, društvo /.a sežausko-koinenski okraj) je zborovalo včeraj v Sežani.
Točno ob 10. uri predpoldnć otvori sejo g. predsednik Anton Leban, nadučitelj komenski s jedeinatim pozdravom. Dejal je mej drugim, da ga jako veseli videčega učitelje iu učiteljice v tako lepem številu zbrane, kar mu je porok, da še nedavno porojeno slov. učit. društvo vedno raste pridobivši si nove iu zdatne krepke moči, kajti — pravi g. preds. — danes jih je 12 na novo pristopilo. Smelo smemo reči, nadaljuje g. predsednik, da je društvo nadepolno in stoji, kakor stvari sedaj kažu, ua krepkih nogeh. Zakaj bi tudi ne slalo, saj ju učitelju nadaljnega naobražovauja prav tako treba, kakor ribi vode ali človeku dobrega, zdravega zraku. — Učitelj, čitajoč vsakojake pedagogiuue iu zvanstvene knjige srka iz njih različne vede; v teh iu onih knjigah nahaja marsikako dobro zrno, katero vsadi na dobro obdelano šolsko polje, da mu obrodi dobrega — nepričakovanega sad ii — Pa to učitelju še no zadostuje, več oči več vidi, več glav voč ve in zna. Zato pa tudi je potrebno, da se učitelji zbiramo v shode iu učit. zborovanja po-menkovajo se o šolstvu, o različnih predmetih, kateri so vsakodnevna snov skrbnemu učitelju, zavedajočemu se svojega svetega poklica. V takih shodih se marljivi učitelj veliko uci; mladi učitelji vidijo in slišijo, kako priletniši kolegi o tem iu onem predmetu mislijo. Prileiniši kolege pa pozvedajo, kako so se oni, t. j. mlajši učitelji, o teh predmetih učili in kako o ujili sodijo. — Tako nastane iz več — umenj pravo jedro, katero dubro obdelovauo, odškuduje učiteljev trud, njemu v radost in veselje, nežni šols. mladini pa v lep napredek iu korist, i, t. d. Tako nekako je govoril g. A. Leban. Proti koncu svojega pozdrava jo pa izrazil željo, da bi vsi kolege iu koleguije kolikor jih je ua Krasu, živeli v lepej prijateljskoj slogi. Vsi za enega in eden za vse. Naj delujo vsi „vmbus uuitis" na podlogi novih šolsk. postav za razvoj ljuds. šolstva, za razvoj iu napredek našega milega »lov. naroda." —
Spominjal so je konci raju. g. Cveka, nad-učitelja sežanskega, ter je prosil, da vsi v znamenje sočutja v britkej izgubi dražega kolege vstanejo, kar se je tudi zgodilo. —
Takoj potem je g. predsednik nazdravil Nnj. vis. cesarje viču ltudolfu o priliki njega poroke. Omenil je, kako vsi zvesti avst. narodi pri tej priliki kaž6 svojo zvestobo in udauost do cesarske hiše. Od vseh strani so prihajule izjavo zvestobe in udunosti avst. prebivalcev ua cesarjev dvor. Vsaka dežela, vsaka občina, še vsak kraj je skušal pred drugim, da bi vrednejše obhajal dan cesarjuviča poroke. Vsi narodi, vsi stanovi, vse stranke so ubrale svoje najiskre-uejšo čute v navdušeno harmonijo, katera se razlega od sivih Karpatov čez obale jadranskega morja ter mogočuo done proti Dunaju, naznanjajoča visokima poročenceiua česlitauje iu voščila vesolno Avstrije. Tudi naše učitelj, društvo naj danes pokaže svoje lojalnost do piovzv. prestola s trikratnim živioklicem. Vsi navzuči vstanejo, ter vsklikuejo trikratni „živio". Volila se jo ua to komisija, obstoječa iz g. preds. iu dveh udov, katera se jo osebuo poklonila g. glavarju prinašajoča mu srčna voščila učit. društva
Pristopilo se jo na to k drugoj točki dnevnega reda: „Zgodovina v narodnoj doli." Ker se g. referent Kante, zač. učitelj v Sežani, za to ni pripravil, izostala je ta točka, ter pride prihodnjič na vrsto. — Oovoril je potem g. Vo-dopivec, c. k. okraj, šolski nadzornik: »So li premijo koristno siedstvo pri odgoji šolske mladine? O. referent je bil iz različnih tehtnih
nizacijo poslužiti. Prav to je, kar pogrošamo pri obdelavatiju harmonijo pri nekoliko na pe-pevih po g. Kuhaču. Meni se vidi, da jih je več napevov v starih grških načinih, nego jih on zam pripoznava, i zategadolj bi se nam konsekventno zdelo, da bi jih bil pa tudi po starem harmoniziral: s tem bi boljše stara melodija naznačena bila in tako bi več narodnemu duhu se približala; — kajti narod, kader po-peva, gotovo ie no misli na harmonijo, toda le na melodijo. Ker tu govorim uže o harmoniji, naj se mi dovoli 6e ta kratka splošna opazka. Melodija, to je prava poezija, harmonija pa druzega ni, uego zunanja obleka. Ta je dekla, ona pa gospodinja. Ni dobro znamenje za sedanjost, da se več skrbi za harmonijo, nego za napev: to kaže na peSanje, no pa na napredek, kaže pa tudi ubožni stan poetike. Kdor noče tega verjeli, naj poslu-a muziko Wagnerjevo: in njegovi ljubitelji naj porečejo kar hočejo, mi bomo vselej trdili, da harmonija brez pravo melodijo ni druzegn, nego borna odrastlika nerodovitega duha.
Tri vseh teh malenkostih ostane pa vendar Kuhačeva zbirka mojstersko delo. Za ljubitelja narodne poezije in zgodovinarja jo knjiga zlo zanimiva; narodnemu skladatelju i Anologu jo pa še celo neobhodno potrebna. V njej vidiš prav očitno, na kaki etnologični in muzikalno-slovni stopnji se vsak posamezni južno-slovanski narodni razdelek nahaja. Meni so zdi, da na najnižji stopnji bi moral postaviti Crnogorca. On
se le treh not poslužuje za svojo muzikalne izraze: na višji stopnji stoji užo Cigan, če tudi je še dosti monoton. Zatem pridejo pa po vrsti vsi drugi: bolgar, Macodouec, Hrcegovec i. t, d.
Najbolj interesantna i zanimiva jo pa tretja knjiga do sedaj doslih, obsegajoča „sigre mladeži, kola, i druge tance ali plese". Poslušaj hrvatsko „kolo", ali pa velikanski „Veseli raj* iu stavim, da mi prav daš, ako se upam trditi, da ga ui naroda v Evropi nad Slovanskim v tej stroki. Pred narodnim slov. plesom s petjem j naj se le gredo skrivat vse francozke kadrilje, I pa še tudi povrhi huuski „KOrtauz".
Upam, dragi čitatelj, da uže po tej bornoj kritiki spoznaš važnost iu imenitnost ovega izdavanja g. Kuhača. Omisli ti knjigo in naroči, j i vidol boš, da ti bo veselje delala, knkor ga jo uže meni. V njej najdeš korist in sladkost, kar se tirja od vsake dobre knjige: kajti Hora-cija lepi izrek ima večuo veljavo: „Onine tulit punclum, qui miscuit utile dulci".
Janko Srgii.
Zgodovinska Crtica. Lota 1-204 se je določilo, da se ima odrajtovati desetina v Kicnia-njih od domačega in tudi od drugod frusticoruin de Rsiauo) v isto vas prinesenega vina. Vas Ricmanje je pripadala nekoliko škofijstvu, nunam in Savorjoni. Nune so pridobile brce leta 4419.
nzrokor proti temu, da s* dajotrokom premijo. Obvfljaln je pa g. predsednika menjeuje, uaj se obdarjajo m otroci ali pa nobeden, ki so zmožni prestopili v višji razred — izvsemfti te, ki niso zadostovali, kajti v tem zinislu je tudi veleslavno naučno inini^terstvo uze 1. 1871 poročalo c. k. del. šols. svetom. —
G. Vrtovec, učitelj v Dolini, je za tem predaval: „O izgovarjanju" „l* in „r" v mi rod -nej šoli. — Njegov referat je bil jako marljivo in temeljito sestavljen. Videlo se je, da se ta učitelj veliko peča se slov. filologijo.
Dokazal jo prav dobro da je boljše, če so J" izgovarja. *) — Znano jo, da je „Sola* glasilo goriških učitoljov se oglasila v svojej zadnjej številki proti izgovarjanju „/*. — O. Vrtovec je pa v »Soči" temu nasprotoval, češ, daje boljše, da so „I" izgovarja. V včerajšnem zborovanju je pa to njegovo izjavo tudi temeljito utrdil. Proti temu je govoril g. nadzornik Vodopivoc, ter navajal je to in ovo. Tukaj je tedaj nastala živa debata. Proti koncil se oglasi g. predsednik A. Leban, ter pravi, da je on za lo, da se J* izgovarja, Čea, da je uže Kopitar pred HO leti bil tega menjenja, rekši: „govori, kakor pik*. JTo njegovo izjavo jo poudarjal iz pedagogičnega stališča. — lJri glasovanju je bilo z */3 glasov sprejeto, da jo boljše, da bo „l" izgovarja. Ko-nečno je g. predsednik govoril: Kako naj se spisuje tednik? Uovoruik nam je na šolski tabli jako umevno pokazal, kako naj se tednik spisuje, ter omenil, da tednik mora biti: jasen, kratek, dosleden, pregleden, po vsem resničen. —
Na vrsto jo prišlo potom nekoliko društvenih predlogov, določila sta se kraj in čas prihodnjega učit. zborovanja, kar se ob svojem času naznani. Prestopilo jo k društvu muogo udov, tako, da ima mlado društvo uže 35 členov. K sklepu g. predsednik navdušuje navzoče k pridnosti, delavnosti, edinosti. Pravi, da je društvo nadepolno in obeča dobrega sadu, čo bodo učitelji v lepej, bratskoj slogi moj seboj živeli. V tej nadeji: Na sviđanje J Po zborovanju je bil v župauovej gostilni skupni obed, kder se je pope-valo in napivalo. „ProseŠki kvartet" nas je razveseljeval z krasnim petjem. Da se zopet vidimo v še večjem štovilu! —	Slavec,
K Notranjskega, dne 8. maja.
Na Notranjsko so so pntepli ugeuti neke dunajske družbe, ki nabirajo vozove zanjo. Pripovedujejo čudne reči o velikih vojnah, ki bodo še letos, s toin pa ljudi begajo in strašijo i skoraj gotovo tudi sleparijo. Mi moramo tedaj svariti našo, uže tako strašno obubožano ljudstvo, ter ga spominjati, kako ga je prevaril Abeud-roth; naj bo tedaj previdno. — Naš okrajni glavar, o katerem moramo reči, da je za blagostanje našega ljudstva ves uuet, svari tudi pred temi agenti ter je vsem županom poslal to le pismo: Štev. 4088.
Uže en čas sem nabira neka, baje v javne bukve vpisana družba z Dunaja po svojih agentih Sta var ju iu Kirnu iz Zagorja vozove za Bosno.
Iz vsega, kar se je o tem moglo na dan spraviti, vidi se, da namerjava ta družba koliko moč veliko Tožnikov zavezati, ako bi jih potrebovala, od svoje strani pa ne prevzame nobeno zaveze ali poroštva.
Glede na postavno privoljeno združevanjo in ker sem mislil, da so naši ljudje uže vendar po Abondrotu spainetovani, ui se mi iz kraja zdelo dopustljivo in potrebno, temu podvzetjtt nasprotovati.
Zdaj pa, ko sem so prepričal, da ti ngonti ljudem vsake vrsto laži natvezujejo iu pravijo, da ima ta družba 10 tavžont voz vojnemu mi-nisterstvu v kratkim pripraviti, češ, da bo vojska, če so prav no ve še, kde in s kom, da se ljudstvo s tem plaši iu vzueinirujo, da Kirn od ljudi denar za so pobira, da se je več voznikov uže v razne stroške in dolgove za pripravo skorej-■ šnega odpotvanja zakopalo, na kar pri denašujih okoliuostih še misliti ni; slednjič tudi zato, ker so mi no zdi priporočljivo, da so mora vsak voznik z svojim podpisom zavezati, da jo za vso škodo družbi odgovoren, ko bi ob pravem času voz ne postavil, temu nasproti pa družba nobenega poroštva neče prevzeti, kar se iz besed na prvi strani knjižico „boi beschiiinktor Haf- j tung" viui: iz vseh teh vzrokov se ljudem od- j svetuje ta vdeležiiov in prepoveduje nabiranje voznikov v našem okraju.
C. kr. okrajno glavarstvo v Postojni, duo (i. majnika 1*81.
Globočnik.
V Koču, 17. maja.
Od več krajev s Primorja donašaš, ljuba Edinost, novice, ki so namenjene v poboljšanje siromašnih pribivalcev; od Koča pa še nikoli uič nisi omenila; misliš li, da smo inostranci? o ne. Tvoji smo. Jedna nas je majka rodila.
Z jednim nas jo, Bng jej plati, mlekom dojila. A vender Koč je povso sirota, če prav je njegova lega romantična, tukaj vidiš Kras, gozde, planine in lepe majhno doline, v katerih ročki težak marljivo dela, da sobo in družino
"Mi se tudi t. nazori g. Vrtovea popolnoma ujemamo. Prvi wa5i jezikoslovci ho istegn menjanja. Tako izgovarja* I njo jo edino pravilno, pa tudi najlepše in bere laliko T«nk brez tciavo. Ako Li so d-lu'o izjemo, nastala bi leliko 1 poduku v ^kiulo velika /uoSnjuva. Kak pronapetež bi ulejf- | no| potem oJ otrok zahtevati, naj besedo „trLva" izgovarjaj;" „mala". — Tudi naSi govorniki naj bi so ilriali j toga pravila. O« se ne motimo, priporočal jo to ulo g. ijvotoc.
preživi, in more davke in naklade za šolo, ceste t. d. plačevati; za Solo pa plačuje zastonj, zakaj šole nemamo uže drugo leto, će tudi bi jo 150 fantov iu deklet obiskovalo — Koč je sirota. Druge fare v Istri imajo učitelja, če prav imajo le 25 — 35 obiskovalcev. Kar se tiče cest, moram povedati, da je slavni deželni odbor vzel na posodo 50,000 gold. za nepotrebno cesto Buzet Cerovlje, in Buzet Vranjo! uajpotrebnišo cesto v Istri. Pa kaj se je storilo s tem denarjem ? košček ceste od Buzeta do Koča pa ne 6e mostovi; košček od Drugnča k Cerovlju, tega je pa voda zelo razkopala, od Koča dalje v Oolenjavas je cesta za koze, ne pa za drugo žival, in še manj za ljudi. Pripoveduje se, da denarja ni več — ne vem, kam je ubegel!! I Ce Kočan nema nič za to, da plačuje za šole, nema tudi nič za to, da plačuje za ceste — Koč je sirota.
Še eno drugo Ti povem: Kocko glavarstvo jo pred 3 leti prosilo dotične oblasti za žen-darmerijo in pripravilo za 3 leta prav lepo iu prostorno stanovanje, za katero je občina 5—000 gl. potrošila, in zdaj tz vsega tega ni nič; 3—4 nasprotniki so višjim glavo napolnili, da je za žendarmorijo pripravnice LaniSče, ker pa ta ne-majo pripravnega stanovanja, mislijo g. kaplana iz kaplanijo izpoditi in v njej žendarme nastaniti, iu iz tega zopet vidiš, ljubi bralec, da Koč je sirota, zapuščen od vsega sveta! Oe Ti bo všeč, drugi krat več. *)	Istinitovit.
Politični pregled.
Cesarjevič Kudolf jo bil zadnji teden z visoko svojo soprogo v Peštu, kder je sprejemal voščila; slavuosti so bile velike; zdaj pa je na potu v Prago, kder mu Cehi pripravljajo sijajen sprejem.
Postavo zoper oderuhe je sprejela poslanska po prenaredbah gosposke zbornice v seji 20. t. m. Ta dau je grof Hohenwarih govoril za to, da ima le državni zbor pravico razRojati o veljavnosti volitev svojih poslancev, ker bi dvojna pravna sodba motila pravno zavest. Heibst pa je temu ugovarjal in rekol, da bi se žalila ustava, ako bi so segalo v pravice državnega sodišča. Nato se ustavoverci zapustili dvorano, desnica pa je Hohenwarthov predlog izročila pesebnemu odseku.
Drugi dan so beguni zopet prišli v zbor ter so s tem pokazali, da so se skesali, i da so se le kujali, kakor poredni otroci. O, državnega zbora ti ljudje ne zapusti, pa da bi jih ven vrgli, zopet bi silili nasaj, tako so se klopi privadili. Sicer pa bi jih nič škoda ne bilo, če ostanejo zunaj.
Konec zadnjega tedna je državni zbor proračunsko obravnavo končal ter utegne do bin-koštih svoja dela izvršiti. Meseca septembra pa se imajo sklicati deielni zbori, govori se, da bo kranjski razpuščen in razpisane nore volitve.
Dunajski akademiški senat je vložil proSnjo gosposkej zbornici zoper razdelitev praškega vseučilišča. Naučni minister ga je zato posvaril, ker je prestopil ineje svojih pravic.
Na Ogerskem bodo k malu nove volitve v državni zbor. Kumunci so sklenoli, da se jih ne vdeležč, Slovaci pa v vseh volitvenih okrajih postavijo narodne kandidate.
Srbski kuez je skupščini naznanil, da seje trgovinska pogodba mej Srbijo in Avstrijo skle-uola
liuski car je poklical Ignatijeva za ministra notranjih zadov; to pa je Nemce strašno preplašilo, ker jo znano, da jo Ignatijev zelo razumeti mož ter Kus in Slovan od nog do glave.
Preganjanje judor na južnem lluskem se jo zelo razširilo. Samo v Odesi so jim 45 krčem razrušili in tu so zaprli 557 Kusov; ki so napadali jude, pa tudi 150 judov, ki so orožje rabili. Iz vseh južnih ruskih pokrajin bežč judje, v Moskvo jih jo mnogo prihežalo iz zapadnih kiajev, pa tudi tu jim prebivalstvo ni prijazno, Enako ne marajo Rurnuuci zanje, minister notranjih uprav je rekel, da ubogllb judovskih kla-težev no bo puščal čez mejo.
liusko-kitajskega prepira je konec. 21. t. m. se jc v Pek in k u podpisala dotičua pogodba.
Rumunija je bila zadnjo nedeljo srečna, ker ta dati jo slekla knežjo obleko, ter se oblekla v kraljevo oblačilo. Knez i kuežinja sta bila pred stolno cerkvijo v bukrešu pod milim nebom kronana za kralja i kraljico, kralj s železno iu kraljica s zlato krono. Kroni sta blagoslovila oba metropolita, moldavski iu valaški. Svečanost je bila krasna iu velikanska, ljudstvo uavdušeuo. Želimo novemu kraljestvu veliko srečo.
Pogodba nuj Turčijo in Gncijo je bila v ponedeljek podpisana v Carigradu ter se predloži v podpis še grškemu kralju. Poslanci velesil, ki so jo podpisali, izrekajo v njej, da so velevlasti storilo, kar jo bilo mogoče, i da bi s« večja zahtevanja od grške vlade morala odbiti. Iz tega se vidi, da tega prašauja tako k malu še no bode konec; tnrškega prašanja no bode kouec dotle, dokler Turčija konca ne vzame
iStt Luškem iščejo ministrov z lučjo po dnevi, večim jo uže izpodletelo; kedor uiisli, da bi zato bil, naj se oglasi.
Italija je iskala zveze pri Nemčiji in Avstriji, da bi se bila v tuueških zadevah Francozom po robu postavila, ali nič ui opravila. Praucozjo
• Pronimo. — Uredn.
si to gotovo zapomnijo; da je pri Avstriji beračila, to jej pač ne dela čestf in kaže, da je prav nič ni sram.
Mej turško in italijansko vlado je nastal ra/.|>or zaraJ neke mlade Italijank«, ki je prestopila k turškej veri in Sla v harem. — Menda jo silil nobeden ni; če so pa Grki zarad Helene Trojo razsuli, mogoče, da Italijani zarad omenjene ženske tndi kaj razbijejo, če bodo mogli.
Na Španskem so začeli časniki zahtevati, naj španska vlada kaznuje marokanske Beduine, ker škodujejo španskim interesom i marokanski cesar Špancem ni pravičen. Španci hote posnemati Francoze._
Blagoslovenje zastave
Slovenskega podpornega delniškega društva dne 5. junija 1881.
Kakor se sliši, bodo se vdeležila to slav-nosti razna društva s Primorskega, Kranjskega in Hrvatskega, namreč pa Sokol ljubljanski, pevsko društvo ljubljansko, Sokol zagrebški, društvo „Zora" v Karlovcu, društvo „Danica" v Sisku, podružnica čitalnico v Gorici, podraška čitalnica i. t. d.
PROGRAM sla mosti in z njo združenih veselic.
I.)	Ob 8'/, uri zjutraj: slovesni sprejem raznih došlih društev na tržaški postaji, od tam odlaz z godbo in zastavami v društvene prostore, kder se oddajo zaBtave. —
J.) Ob O1/, uri zjutraj: skupna skušnja vseh pevskih zborov v dvorani tržaške čitalnice. —
3.)	Ob 10'/, ure: zberu se vsa društva v prostorih podpornega delalskega druš.va iu oti-dejo s zastavami in godbo v gledišče „Armonia".
4.)	Program blagosloveuja zas ave v gledišču „Armonia": a) Sprejem kumice. b) Petje. c) Pozdrav gostov in odličnih osob po predsedniku. d) Kumica priveže trak na zastavo in 12 drugaric zabije žeblje, e) Slavnostni govor, in predsednik izroči mej govorom zastavo zasta-vonoscu. /') Petje, g) Pozdravljanje nove zastave po zastavah došlih društev — vmes svira godba, h) Odhod v društvene prostore z godbo in zastavami.
5.)	Banket v veliki dvorani pri Zelenem hribu, točno ob I uri popoludnč. Pri banketu se bodo vršile napituice, vmes petje in godba. — Kedor se hoče vdeležiti banketa, bodisi obiskovalcev ali domačih, mora poslati predsedništvu podpornega delalskega društva t. 9, — najdalje do 1. junija.
6.)	Ljudska veselica pri Sv. Ivanu, 1. Ob 4 uri popoludnč se zbero vsa društva na dvorišču društvenega stanovanja (pri Judtmanu) in odrinejo od tam z godbo in zastavami k Sv. Ivanu.
II.	Pri Sv. Ivanu: Sprejem društev po deputaciji okoličanov in venčanje zastav po dekletih iz okolice.
III.	Petje in godba. —
IV.	Plezanje na visok mlaj, kder bodo 3. darovi. —
V.	Srečkanje na te le darove: a) 4 cekine, h) en par zlatih uhanov, c) 4 tolarji, d) ena ura budnica, in še na 10 skritih darov, mej katerimi imajo nekateri istinito, drugi pa lo šaljivo vrednost. Vstopnina se srečko vred: 20 soldov,
VI.	Ob «/,8 zvečer odhod v mesto z godbo in zastavami, katere se shranijo v društvenih prostorih.
7.	Velika leseda v gledišču „Armonia začetek točno ob 8 V, uri zvečer.
PROGRAM:
1. Vogl, Cigani, pojo skupaj vsi zbori. —2. Bazin. — „Križari", poje ljubljanski pevski zbor.
—	3. »Zastavi*, deklamuje gospodičinaJ II. — 4. Telovadba, Sokol ljubljanski — B. A. Nedved, »Oblakom", poje tržaški mešani zbor. — (t. »Nedved". „Zvezda", poje ljubljanski pevski zbor.
—	7. Telovadba, Sokol ljubljanski. -- 8. B. Ipa-vec. — Kdo je mar, poje tržaški pevski zbor se spremljevanjem godbe. - 0. Telovadba. — Sokol ljubljanski. — 10. Hajdrih, „Jadransko morje" pojtf skupaj vsi zbori.
Vstopnina v pritličje......«0 soldov
Na galerijo.........30
Sedeži.............
Lože v pritličju ...... ' 4 gold.
» I. nadstropju.......4
r II, , ...	}
- m- : : . . : : ; : i ;
Na vratih se bodo sprejemala tudi darila za delalsko društvo.
. L.ože ,in.. se(leži prodajajo so v društveni pisarni, zadnji dan pa v gledišču.
Listi za vstop dobivajo se: v pisarni podpornega društva, v čitalnici tržaški, via alle poste N. 10, v kavarni Bott, v kavami Com-mercio iu v piodajalnici gosp. A. fttka, Corsia Stadion št. 1, do 4. junija, zadnji dan pa so dobivajo le pri denarnici gledišča „Armonia"
8.	Pondelek, C. juuija ob 7. uri zjutraj: Poslov na kolodvoru in odhod društev.
OPOMBE:
a) Gostom, ki obiščejo slavnost v Trstu, preskrbel je odbor znižano voznino po železnici in se dobivajo dotični legitimačni listi: v ljubljanski čitalnici, v prostorih Sokola v Zagrebu, društva „Danica" v Sisku, društva „Zore" v Karlovcu, v čitalnici goriški; - vsi obiskovalci
iz drugih krajev pa se lehko obrnejo do podpornega delalskega društva v Trst.
h) Odsek za stanovanje je preskrbel nekoliko stanovanj, ki se liodo oddajalo brezplačno v prvi vrsti sodelujočim gospodom od Sokola in pevskega društva ljubljanskega. — Preskrbel pa je več snažnih stanovanj po nizki ceni tudi za druge goste, kateri naj se blagovolč obrniti v zadevi stanovanja do odbora podpornega delalskega društva (odsek za stanovanja) v Trstu do 4. junija.
c)	Vsa društva, ki se še mislijo vdeležiti slavnosti, naj se oglasč vsaj do 30. t. m. pri odboru podpornega delalskega društva,
d)	Vsa društva, ki se vdeležč slavnosti in imajo zastavo, prošena so, naj prineso zastavo se seboj.
e)	Ako kodo zunanji želi vstopnico v gledišče, ali karto za lože, obrne se lehko precej do odbora podpornega društva, kateri sploh prav rad ustrežo vsaki Želji.
V Trstu, 20. maja 1881.
Odbor podp. delalskega društva.
DOMAČE STVARI.
Tržafika trgovina v letu 1880. V letu 1880 je bil vreden ves trgovinski promet v Trstu 470.202.700 gld. V zadnjih 25 letih ste lo dvo leti imeli višjo prometno vrednost, in sicer leto 1870 z 405, in loto 1871 z 403 milijonov gold.; prvo leto te petindvajsetletno dobe pa le 280.207.728 gld.
Občna razstava v Trstu. Ker bo prihodnje leto petsto let, kar je Trst prišel pod Avstrijo, ugiba se zdaj, kako bi se ta petstoletnica praznovala. Sprožila se je tedaj misel, naj se napravi občna razstava, o katerej nekateri veliko pričakujejo ter računijo uže, da na dan okoli 0000 ptujcov razstavo obišče. Razstava bi gotovo koristna bila, a nič velikanskega so ne more nadejati tisti, kdor ima še v spominu zadnjo tržaško razstavo.
Kazstava cvetic v Trstu. Kakor vsako loto, tako je tudi letos g. A. Maron napravil razstavo cvetic v svojem vrtu in vredno je pogledati te razuolične mile hčerke dobrotne narave.
Brnlno društvo na Opflnah se je zadnje dni ustanovilo. V občnem zboru dn<5 10. t. m. izvoljeno mu je to le načolništvo: Za predsednika g. Jan Danev, posestnik, za namestnika g. Janez M. Malalan, posestnik, za tajnika g. Franjo Karis, posestnik iu c. k. poštar, za de-narničarja g. Lovro Ronnert c, k. finančni komisar, za odbornike g. Štrukelj, posesnik, g. Peter Sosič vaški načelnik, in g. Valentič, vrhovni učitelj, — Društvo ima do sedaj 20 udov in vzdržuje o slovenskih časopisov, 3 nemške in dva italijanska.
Dclalceui v solnlcah se stanje zboljša, kakor je trgovinski minister v državnem zboru zagotovil.
Junaki. V nedeljo 22. maja, bo v „gostil-nici pri „lovcu" (Jager), inladi italijančiči nenadoma napali druzega mladega italijaua, a to so bili kakor se zove intiligenca, in fo ga s palicami po glavi nabijali iu mu jo na več mestih prebili, revež si ni mogel pomagati, kajti teh junakov je bilo 6 in so tako po njem bili, kakor pri nas mlatiči snop, prt na mizi in tlak je bil naenkrat krvav, a ti mladi iuteligoutni junaki bi ga bili popolnoma pobili, ko ne bi drugi ljudje in natakarji pristopili, a sramovali so tudi niso občinstva, katerega je bilo okoli 200 osob zbrauega. — Ali je to mar napredek mlade itilajanske inteligencije.	X,
Temeljili kamen cerkve sv. Jezusovega »rca v Ljubljani, ki seje začela zidati v spomin poroko cesarjeviča Rudolfa, položil so jo zadnjo saboto.
Serenada pred stiinovaiijcm g. dr. J. Blclwel»a jo bila predzadnjo saboto volikauska. Vdeležilo se jo nje sila veliko ljudstva.
Spominek J. Jurčiču postavijo rodoljubi, „Slovenski Narod" jo zanj uže 434 gold. nabral. Dotični poziv priobčimo prihodnjič, ker so nam je za danes preveč gradiva nakopičilo.
Jurčičevo podobo, dobro zadoto, prinesel jo zadnji hrvatski list „Vieuac-.
Ljubljuuska trgovinska In obrtnička zbornica ima zdaj, ker so zadnjič narodujaki tuko slavno zmagali, petnajst narodnih in devet nemškutaiskib odbornikov, kateri poslednji so pa tudi uže na zadnjej zarezi. Nemškutarstvo na Kraujskem siplje, kakor listje z drevesa o jesenskem viharju; šo dve sapici in ljubljanski mestni i deželni zbor zgubita nomškutarsko perje, potem bo konec rogoviljenja i začno so lepši časi, ker upamo, da bodo narodnjaki resnično, krepko i zložno delali za uaroduo blugo-stanjo.
Dramatičnega društva knjigo za prošlo društveno leto so razposlane vsem družabnikom; če jih kateri uij prejel, naj blagovoli oglasiti se zanje pri društvenem odboru. Poslednji letnik „Slovenske Talijo« obsega v dveh vezkih (t8. in 40.) sledečih ^ sedem iger: „Tonica", drama v 3 dejanjih; „Št!", igra v 2 dejanjih; „Blaznica v prvem nadstropji", vesela igra v 1 dejanji; »Ali plavaj ali utoni", vesela igra v 1 dejanji; „Zmešnjava na zmešnjavo", burka v "> dejanjih, „Sietnpihar mlajši", gluma v I dejanji; „Izbi-ralka", vesela igra v 3 dejanjih s petjem. Vsaka
j teh iger je tudi posebe na prodaj. — Tiste dru-' žabnike, ki so nam še na dolgu se svojo letnino, nljudno prosimo, naj nam jo skoro pošljejo, da I bodo v redu društveni računi.
Odbor »Dramatičnega društva*.
t ast slovanskemu Jeziku ! Belgiška kraljica je palačno gospo grofico NValdstein pismeno prosila, naj z soprogo cesarjeviča Rudolfa kolikor mogoče češki govori.
Str«ssmayerjev pastirski list, o katerem smo uže govorili, prinese v nemškem jezfku 4. zvezek dr. Jordauovih „Weckstimmon", ki izhajajo na Dunaju. Mi naše bralce, ki znajo nemški, posebno opozorujemo na ta zvezek, ker ima jako zanimiv stavek o sv. Cirilu in Motodu iu v tadanjih verskih razmerah. Zvezek se dobiva posobe in velja 10 kr.
Popotovanje v Rim. Tudi v Zadru se je ustanovil odbor za popotovanje v Rim na praznik sv. Cirila in Metoda 5. julija. Kaj pa na Primorskem? Prav želeti bi bilo, da se pridruži nekoliko romarjev tudi iz naših krajev i to toliko .bolj, ker v Rimu večidel mislijo, da v teh krnjih stanuje italijansko prebivalstvo.
Velika nova kasarna se ima zidati v Ljubljani. Dotična komisija se je odločila za prostor mej Kravjo dolino iu Železnico, blizu tam, kder se je začela zidati tudi nova cerkev. Stala bo kasarna 400.000 gld.
Slovstvo. Giontinijeva knjigarnica v Ljubljani je na svitlo dala 4 ljudske knjižice v popolnoma predelanej ličnej obliki in sicor: „Dvo čudadolni pravljici"; „Vrtomirov prstan"; „lte-poštev;" in „Najdenčok". Priporočamo jih slovenskemu občinstvu.
Rajeniontijevo gledišče v Splitu je zadnjo saboto pogorelo. Zavarovano je bilo pri Assi-curazioni generali za 4n,000 gld. Ker ima pa ta družba veliko posojilo na tem gledišči, zato je malo upanja, da bi se zavarščina izplačala in utegno na vse zadnjo še splitska občina v škodo priti.
RAZNE STVARI.
Podmorski rov iz Francoskega na Angleško in prekop ožine Panama v Ameriki sto
največji podjetji sedanjega časa. O obeh se trdi, da kaj dobro napredujete i boste v malo letih zgotovljeni.
* • *
Kug« v Mezopotamiji se vedno bolj širi. Ljudje, katerih se pritne, umrd večidel predno mino 10 ur. Več sosesk so požgali in prebivalce preselili v bolj zdrave kraje, kder stanujejo pod šatori. Najhujšo razsaja kuga v mestu Nedšef; 400 probivalcev toga mesta stanuje užo pod šatori blizu Kufe.
Slavno uredništvo.
V št. 20 vašega cenjonega lista Edinosti od 18. maja v članku: „zlate besede, katere si Primorci dobro zapomnimo", nahajajo so besede: „Kar zadeva ono povelje, naj slovenska deputacija nagovori cesarjeviča lo po nemški ali francoski, to pove gotovo v oči ministru naš poslanec g. Nabergoj, kateri jo bil pričujoč pri tem nasvetu. — Jaz moram konstatirati, da nisem bil zravon pri takem nasvetu, ampak da sem ga So le od g. društvenega podpredsednika zvedol na dan, ko so je imela deputacija predstaviti, in zarad tega ni troba, da bi jaz v oči pravil, kar mu je uže tako iz mnozih časnikov znano. Dostavili moram še, da bi jaz odločno odbil take nasvete ali povelja, naj bi mi jih kdor hoče diktirati hotel in se pri takoj priložnosti znal vesti, kakor som se veduo, lo po svojem lastnem čutu in prepričanju, kakor zahteva narodna čast.
Z odličnim spoštovanjem Nabergoj.
Na Dunaju, 20. maja 1881.
POSLAITO.
Čestiti g. urednik! Blagovolite natisnoti v svojem cenjenem listu te le vrste ko pojasnilo, zakaj smo, in zakaj nismo nj. eksc. g. ces. namestnika De-Protisa imenovali v našoj občiui jednoglasno za častnega občana, ker nam neki znani prijatelji (?) pri tem podtikajo nečiste uaineno ter se resnica zavija in pači:
a.) mi smo ravnali tukaj popolno iz svoje inicijative, nikakor pa no po naročilu; priznavamo vendar, da na videz iu sploh iz političnega stališča ni bil primeren čas /.a to imenovanje;
M pri tem imenovanji nismo imeli pred očmi nikakorflnega političnega namena: mi nismo imenovali g. ces. namestnika za častnega občana ko ustavoverca, nego edino in samo ko podpi-ratelja in pospeŠevatelja naših občinskih intore-scv, kajti po njegovem posredovanju je naša občina prejela tisoč fiorinov za kal, kapelo, vodnjak, cesto pri Sežani...
c) zatorej mi protestiramo, da bi bilo to imenovanje kakšna politična izjava, demonstracija ali celo izdajstvo našega slov. programa, ono ima in more imeti le notranji, materijalni pomen v našej občini;
d.) mi izrekamo javno, da so ko občinski mandatarji popolnoma strinjamo s vrlim posto-
panjem vseh naših poslancev, mi javljamo, opirajoč se na a, b, r, nadim rojakom na daleč in blizu, da bomo v javnosti branili vedno naš slov. program proti notranjemu in zvuuanjemu sovragu ko pošteni Slovenci in zvesti Avstrijci. Vse za narod in našo Avstrijo!
V	Komnu, dne 23. aprila 1881.
MIROSLAV Sil VARA, Zupan, Dm. Gaspari, — Francc Kovačič, svetovalca.
Srčno zahvalo
izrekamo čestitima gospodoma Antonu Pogorelru in J. Nabergoju, ker sta našej učečej se mladini podarila 10» zvezkov nove brošurioe CesarJevIČ Rudolf, nastolnik avstrijski; na slavo Nj. r. in k. visokosti poroke, cesarjevima Rudolfu,
V	Barkovljah, dno 10. maja 1x81.
Več hvaležnih roditeljev.
Tržno poročilo.
Užo dolgo ni bilo v TrBtu take tišine, kakor je to sgoralad. — Trstu je treba pomoči, to vse govori; a v prvi vrati si morajo Tržačaui sami pomagati in to Bi bodo s tem, da posta-nojo podvzetneji, —
Kava. — Posebno Itio kupuje so šo vedno po prav nizkih cenah, moj tem ko se najfineja Ceylonska podražtije. Itio velja od f. 4K do f. 74.— Java f. 78 do f. 8.1,—, Portoricco f. 95 do f. 105. - Ceylon plant. f. 98 do f. 136.—, St. Domingo f. 70 do f. 76.-, Santos t. 74 do f. 80. —
Olje. — Malo kupčije; temu so uzrok tudi homatije na Ruskom, kor na Rusko Trst izvaža mnogo olja in vsled tega so tudi ceno prav šibke. — Namizno stane f. Bi do f. 60. — jedilno f. 39 f. 44.—, bombažno f. 3« do f. 37'/,. -Sadje. — Grozdja suhega pomanjkuje, vsled tega so ceno zdatno poškočilo in še poskočijo. — Drugo sadje brez spremembe. — Sultanina velja f. 4 i do f. 50.—, cvebe f. 18 do f. 30.—, opaša f. 24 do f. 35V,.—, rožiči f. 7 do f. 8, fige f. 16'/, do f. 17.-, maudlji f. 70 do f. 84.—, pomoranče f. 5 V, do f. O1/,, limoni 1. O do f. 7. —
Jliž, — šo vedno prav po nizkih cenah. — Italijanski velja f. 15 do f. al1/., — Rangoon f. 13 do f. 14. —
Mast in ipeh — užo sopet draži, in oboje blago utegne Se poskočiti, ker ga manjka. — Mast f 69 Vj do f. 71.—, špeh f. 57 do f. 66. -Petrolije. — Cene tega blaga so padle, vendar pa so za kesnejo dobo vedno prav trdne in visoke, to jo višo od lanskego leta. — Denes velja petrolye f. 10 do f. 10'/., za kesnejo dobo f. 10\ do f. H. —
Domači pridelki — fižol vedno po nizkih cenah. — Itudeči f. 9dof. o1/,, bohinec f. 11—, mešani f. 7l/.—, koks f. 12, - beli f. 9. do f. 9 V — Maslo, drago — po f. 100 do f. 103. — Cešpljo f. io do f. »o«/,. - Korun f. O do f. 7.-, novi f. 12 do f. 14. —
Seno in slama. Sono zopot cenejo f. 130 do f. 1,70. — slama brez spremembe. —
Žito. - Pšenica f. 12 do f. 12'/», koruza f. 0.50 do f. 0.70. —
Les. ~ v slabem inenenju, cene šibke. —
Dunajska Borsa
dne maja
Enotni drž. dolg v bankovcih . 70	gld.	75	k
Enotni državni dolg v srebru . 77	„	15	„
Zlata renta.......05	„	15	„
1860, državni zajeiu .... 133	„	—	,
Delnico narodne bauke . . . 833	„	—	„
Kreditno delnice..... 349	„	—	„
London 10 lir sterlin . . .117	,	15	„
Srebro ........—	9	—
Napoleoni.......O	,	30	„
C. kr. cekini......5	.	52	,
100 državnih mark .... 57	M	20	"
The
%r Minufacturing i C.
Ako se plati vsak leden samo
eilen goldinar,
dobi se
Originalni
-jev
iti to brez povišanja cene.
J,
Poroštvo »e daje z« PET LET, poduk mi domu ItUEZPLAČNO.
G. NEIDLINGER
Generalni Agent V TRSTU, Corso, palača Modello.
Sivanke za Singerjeve Šivalne slroje komad 3 kr. in tucat 30 kr. 5—1
Hroj 3350.
pisarske (dninarske) služI* pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Sežani z letno plačo isO for.
Prosilci za to službo naj vložč svoje pro-Hije pri omenjenem glavarstvu Jo 7.1. juniju t. 1. in dokažejo, da so popolnoma zmožni slovenskega in nemškega jezika in da imajo lep rokopis. V Stfiaf, 1«. maja 1881.	L' l
Ha sto tisoč ljudi
ve hvalo za lepe, goste laso edino obstoječej c. kr. in kr. ogersko izključljlvo priviligiranej
Esenci za lasnoinbradno rasi
ki tudi giinto brez sledu prežene, kakor k njej spadajočej pristnej pomnili iz štajerskih planinskih zelišč, ali orehov iz c. k. in kr. ogerski izkljofiljivo prlviligirane fabrike
M. A. Her<lll*ka
NA DUNAJ I.
>VJEDEN, IUIPTSTRASSE NT. 36
To nepresegljivo sredstvo je moja mnogo imenovana esenca za lasno in bradno rast, ki pri pravilnoj rabi iu s piideto pomado ie štajerskih planinskih teliti ali orehovim izlečkom uže v kratkem času celo ua najbolj golih krnjih napravi goste lase prejšnje barve! Mnogo mladih mož ve hvalo za lepe polne brade umjej esenei ca lasno in bradno rast, (Je lasje le izpadejo, vpliva uže v osmih dneh. pri grintah užo po t vikat ne j rabi 1'vav nii iko-	ali svitlorujavo
d/jivo in naj-	v 10 minutah
boljše barvilo jflMJJ \ pod poroštvom; ta lase „Kup- . 'vfšmf M 'M sivim, celo sne-pilzinal 0)iez	žnobeliu lasem
p rim ešanegaHMr	daje popolnoma
svinca) ki bar-	čruo svitlobo.
va v vseh bar-	J^ I*ri rabi lasnih
vahčrnorujavo	barvil priporo-
čam posebno svoj „Koppitzinal", pristno, dvojno močno pomado iz orehovega izločka, tudi (v kozmetiki) pomado v palčicah, kakor tudi nuj bolj moja olja iz orehovega izlečka za barvanje in lasno rast.
Moja cen kr. in kralj, »gerslta izključljlvo prlv,
Esenca za lasno in bradno rast
ozdravlja v vseh primerljajih bolne lasno koreniko popolnoma in v najkrajšem času zagotavlja do najposnejše starosti zelo gosto lase, vpliva prav prijetno na glavno koto, binui od vsake gihtične in revmatične glavoboli iu odpravlja vse kož,ne nesnage, Resnica je, da jo dobilo stotero osob, ki so bile popolnoma bree bvade ali plešaste, liže od enega do treh mesecev, v primeri tedaj v neverjetno kratkem času, lepo in gosto polno brado, ali goste polne lasč. Zadevajoče mnoge za-hvulnice so razstavljene.
Naročila naj se pošiljajo glavnej zalogi ces. in kr. ogerski izklj. priv. esence za lasno in bradno rast
Marije Ane Herdlitka
c. k. in kr. ogersk. izklj. posest niči privilegija Wieden, Haiiptstrasse 3©
NA DtJltAJI.
Cenik:
I velika alahastrova steklenica dvojno močne esence za lasno iu
bradno rast.......S gl. 50 kr.
I majhna.......J „ —
1 Alahastrova steklenica pristno pomado i/, štajerskih planinskih
zelišč.........1 „ 50 „
t Alahastrova steklenica pristne pomado orehovega izlečka za
[obnovljenje las......2 „ —
Pristno lasno barvilo „koppit-zinal" za rudefio, črne, rujave, ali svitlorujavo št. I (plavo) št. •2 (rumeno) obe steklenici s pladnjema in krtačama velja . t „ — 1 steklenica olja orehovega izlečka za ponovljeiije las ... I B — Pomada orehovega izlečlui koprnet ik v palčicah . . . , - , 8(1
Naročila i: inoztmstva ali domačih detel se proti pošilja t vi ali povzetji ročno in naglo vrši.
Zavitek 30 kr. več.
21—7
najbolje opravljena,
Mizti župnijsko corkve v velikej vasi
na Notranjskem daje se v najem
s potrebnimi
tir lig; i ni I prosi ori vr«(l.
Eventualno mog-el l)i najemnik prevzeli v oskrbovanje tudi .7 hiše z tjustilno i nekolikim zemljiščem, obsezajočim njive, Imenike i vinograd. Izvestija daje iz prijazuosli <>pravrii$tvo „Edinosti*.
NEVARNA
BOLEZEN
ki napada mnogo ljudi.
Ta bolezen »o prično /, majhnimi nerodnostijV želodcu ; č« pa se zanemari, napado ves >iTot, kakor obisti, jetra in splnh vse prebavilnedelc, človek zelo oslabi i I« smrt na moro bolečin oloti. IMezni nami večkrat bolniki un uniejo. Ako \ondar bolnik sam sobo vpraša, potem lahko razvidi, kdo in kakošna jo njo-guta bolezen,
lJra!anjo: Ali imam kako bolečino, ali mo kaj tišči, »li teško topem po jedi? Ali so slabo čutim, ter so mi dela omotica? Ali so mojo ođi rumenkaste? Ali nemam na jo-ziku, na nebu in zobeh debelega žleina, ko so /.budim in imam ii slnbokus v ustih y Ali imam bolečine vlako-tnicali in na križu V Ali no čutim na desnej strani kakor bi se jetra večala. Ali ne čutim trudiinati in omotice, ako po konei stojim V Ali je izčoj,mje iz lodio nekoliko ali zelo barvano in nii so dela vttedok v posodi / Ali se po jedi pri probavljanju trebuh napihuj«V Ali se namnijajo roirovi in so riga V Ali večkrat sreo močno no bljoV To razno prika/ni no nastopijo vso k tnalu, ali posamezno kol nikn nekoliko čnsa mučijo in so predhodnico zolo hudo bolezni,
Ako bi so bolezen dalj časa zanemarjala, proVzročuje suh kaSul in slabosti. J'o/.nojo provzroči »uho kožo z umazano rujavo barvo; na ruknh in nogah j« vedno mr-»1 pot. Ko so boij množi bolezen na jetrih in Icdicah, začenjajo no tudi rovmntično bolečino in navadno ozdravljanje te hude bolezni jo popolnoma broz rspeha.
Zelo važno je, ijn se la bolezen natflo iu točno o/ilra-vlja, jireeej v začetku, kar so lahko /(odi z tualo zdravilom kar je pravo sredsho, da so bolezon odpravi, da so ukus vrno in prebavila r prat in zdrav red pridejo. — Ta bolezen se inionujo „bolezen na jetrih" in pravo in najboljšo zdravilo je „ShUker izleiek", napravljen iz zelišč, ki ne dela T Ameriki /a (lastnika A. J. Whitn v Novem Jutku, Londonu in Frankfurta na M. To zdravilo odpravi vzrok bolezni in bolezen samo v vseli delih prežene.
Cena eni steklenici: fl. 1.25
Zaloga — V TltSTU: Lekarna al Camello Cor-so 25 (Hov. Hat t a Foraboschi; Lekarna piazza G runde : Vaolv lloccn : V Zadru: — lekarna Androvič.
Vlastnik A. I. VVhite; v Frankobrodtt:
KOPALIŠČE v Trsi n
nadzorovano po Dr. P. Uorzulinl, via Gelsi gt. 12. (aci|uedotto). Kopel v kadeh; studen-čitica, topla in mrzla. Minet&lnn voda (?,e|tlo, železo, arsonik i. t. d.), slap, parna kopel i. t. d.
Cena in vse drugo se pozvč vs.»k dau pri kopolaliSčnein vratarju.	(O —I)
OKLIC.
Kdor moji /.eni Tereziji brez mene kaj tipa, jaz ne platim; kdor od nje kaj kupi, ne velja, iu bo postavno tožen. —
A vite r 40. maja 18X1.
Anton IVgan
Kugla in gotova pomoč
y na
vum\[ KOI,Mil
pri tuberkulozi (jeliki) v prvih dobah, pri hudem in kroničnem pljučnem kataru, pri ( kašlju vsake vrste, pri pasjem kašlju, liri-pavosti, tečkej sapi, zaslezenju potem pri
bramorjih, bledici, pen anjanu krvi in pri okrevanju
po polufosforo - kislem
npneii o - železnem
<ZE3EZ9aE33E2»
lekarničarja Jul. HerbabD| na Dunaju.
To zdravilo so razodeva s tem, da bolniku začne jed dobro dihati i da so zadobi mirno spanje ter se okrepi v sled pomnoženo krvi, lo^TOi^Mmii/^ trndnost in ponoćno i v', ■■■it -i itekUAUNr *IfN!rti |»et« nje p»m liavata. kakor tudi kiitelj vsled manj H'St >ia sli za in eolljo s" s poapnonjem bolni ' pljučni doli. Mnogo zdravniških sprlčnl m za- , I h > u I iti Ii pismi, kakor tudi nntuiijčen poduk »o ' Iiaiiaja v knjižici dr. Mehwe1zerja, ki jn priložena vsakoj steklenici.
POHVALNO PISMO.
Gospodu lekamifaiju J. II Kit It A HN V na Dunaju.
Oolgo časa sem bila tako slaba, da sem večkrat omedlela. Poskusila sem Vaš polufonfurn kisli (ipiieuo-ielizni niruji in prav kmalu mi jo zelo odtei/lo. Okropola sem tor dobila veseljo do jodi in | k tnalu sem popolnoma ozdravela,
1'otem pn jo zbolela inoja 17.letna hčerka in po Izreku slavnih dunajskih zdravnikov jo obolel levi del pljuč. K malu potom jo je nnpndla Se huda \ pljučnica, katero jo, hvala Ilo^u, ugodno prebila, ali ( vso moči živcnja so pri mojej hčerki opešale in bilo ne jo najhujšega bati. Kor jo mene Vai apneno-' železni »trup ozdraril, zato sem ga tudi svojej j I hčeri dajala in lahko trdim z najboljšo vestjo, da ' je le on mojemu detetu i i vetij« ohranil in oslabljeno moč iieenja zopet utrdil. Ti vidni vspohi VaSo dobrodejne izuašbo mo nagiliajo, da Vam, visoko »poštovani gospod, Izrekam živo zahvalo v »vojom in v imenu mojo hčerko. Nama jo dal Vai apneno-itlezni sirup zaželeno pomoč, naj bi jo dal tudi vseiu tistim, ki imajo enako bolezni.
Hitzing, pri Dunaju.
Faul Kelner,
okrajnega komisarja vdova.
CENA I steklenica 1 gl 2f> kr., po pošti 20 ; kr. več za zavoj.
Prosimo, naj se izrečuo zahteva apneno-jjm železni sirup vd Julija Herbabny in naj se gleda na zgoraj nutisneno, od gosposke vpisano varstveno marko, katera mora biti na vsakrj steklenici.
O lav na pušiljalvena zaloga za dežele: Na Dunaji, lekarnica „znr Barmherzigkeit" J. Herbabny, Nenban, Kaiserstrasse. 90.
/AUM-E: Carlo Zanetil, lekarnica via nuova 27 — Na Heki: M. Searpa Ickarničar; v Oorioi: G, Cristoleletti Ickarničar; v Ljubljani: J Svoboda i ul. Trnkot/.y lokarničarj v 1'uiji: A. \Vassertuann lekarn ičnr,	I i—9
Tinctura Rhei. Coni p. vnlgo
FRANCOV4 SSS1C€&
ki jo izdeluje
G-ABEIEL PICCOLI
mt-u .	lekar „mi aiigeln", v LJUBLJANI, ua ilnuajstoj cesti.
s- j \ , ' ! Pomagala je uže mnogo tisoč ljudem k zdravju, kakor se lehko dokaže iz mnogih pohvalnih pisem. Ta esenca ozdravi bolezni v ■ p želodcu iu v spodnjem životu, grižo, krč, želodčevo in prehodno (	■ .4 mrzlico, zabasanje, hemorjide, rumenico itd., vse bolezni, ki znajo
smrtuo postati, ako se za časa ne ozdravijo.
1 steklenica, velja lO Isr.
Proda jalnica
jnko proNtornn I svili«
((i velicih oken) za prodajo
Hasncga - mešanega - Blaga
Spod 12 steklenic se no razpošilja, ktere skupoj s zavitkom in poštno pobotnico veljajo 1.40 kr. — Naroči se pri liABKIEL PICCOLI-ju, lekarjtt „pri angelu" v Ljubljani, na dunajskej cesti, s poštnim povzetjem.
Spricala.
1'ročastni go^p. Gabriel Piceoli, Ickarničar ,,pri angelju" v Ljubljani, Srčno se Vam zahvaljujem za poslano mi VaSo izvrstno „Franrova esenco", » katero pomočjo jo moja žena v zelo nevarni lndezul popolnoma ozdravela. So bom opustil, Vašo izvrstno „Francovo esenco1' drugim bolnikom priporočati, da si z njo opomore. Šo enkrat to vam z. mojo ženo vred prelepo zahvaljujem in ostajem » posebnim spoštovanjem zvesto Vam udatti	i'alentin Lussing m. p., c. k. var. »tr.žnik.
Blagorodni gosp. Gabriel J'iccoli, leknrničar ,,pri angelju1" v Ljubljani. Ko sem bil zbolel, ponudila mi mi je neka osobn eno steklenico Vašo „Francovo esence". Uabil icm jo po receptu in imela jo tako dober uspeh, da so čutim sedaj popolnoma zdrav. 1'rosim Vas, pušljtto uii šo 12 steklenio Vašo „Francuve esence', da bodo služilo nekemu prijatelju. S poštovanjom
Iu—tO	Miha Dubič, via del Doschotto 5t. 14, II. piano.
SDC' ! SGKoaC	>
Temeljita pomoć
vsem, ki so v želodci ali trebuhu bolni. Ohrnnjmje zdravju
naslanja se večjim deloin na čiščenje in sna-Ženjr. sokvovice iu krvi in na pospeSevanje dobrega p reba rije nja. NajboljSe za to sredstvo je
ir. ftoza življenji bata.
Zivljenski balzam dr. Roznv odgovarja popolnem vsem tem zahtevam; isti olivi vse prebavanje, nareja zdravo iu čisto kri, in truplo dobi svojo prejšnjo moč in zdravje zopet. Odpravlja vse teško prebavanje, osobito gnjus do jedi, kislo riganje, napetost, bljevanje, krč v želodci, zaslinjenost, zlato žilo, preobtelenje želodca z jedili itd., jo gotovo in dokazano domače sredstvo, i se je v kratkem zaradi svojega izvrstnega uplivanja obče razširilo.
I velika sklenica I gl., pol tklenice 50 kr.
Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na franki-ranc dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote.
Prečastui gosp. Fragner!
Naznanjam Vam, da je od Vas prejeti Dr. Uozov življenski balzam storil pri tneni najboljši uvpeh; že eno leto ga rabim, in od tega časa je moje zdravje stalno dobro.— Cotiri leta sem živim v Slavonji, in poleti vlada tukaj lako huda mrzlica, da se tne jo vsako loto lolila; toda leta 1879 sem jo s pomočjo Dr. ltozovega življenskega balzama odvrnil; prej me je mučila slabost želodca, a zdaj je ponehala. Vsled tega sem ta balzam mnogim uasvetoval, in vsakemu je v korist; bom ga dalje vsem priporočal.
Itlagovolite mi spet tri velike steklenice Dr. ltozovega življenskega balzama poslati.
S spoštovanjem Vam udani sluga Štefan Tobl, mašinski ključar v Egmeese, pošta Koska.
M- S VARJENJE!
Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. n. gg. naročnike, naj povsodi izrecno dr. Rozov življenski balzam iz lekarne H. Fragner-ja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo življenski balzam, in ne izrečno dr. Rozovega življenskega balzama.
Pravi dr. Rozov življenski balzam
dobi so satno v glavnej zalogi izdelovalca B. Fragner-ja, lekarna „k črnemu orlu" v Pragi,
Kcke der Spornergasse Nr. 205—3.
v TRSTU: P. Vrendini, lekarničar; G. Forabosehi, lekarničar, Jak. Serravallo, lekarničar.
V	GOUICI: a. Cristofoletti. lekarničar; G. n. Pontoni, lekarničar. VOGLEJI: l)a-maso d' Elia.
V	ZAGREBU: Sigm. Mitlbach, lekarničar.
Vse Irka rne in večje trgovine z materijalnim blagom i1 Avstro-Ogerskej imajo zalogo tega Življenskega balzama.
TAM SE TUDI DOBI: Prnžko domače mazilo
zoper bule. rane in vnetje vsake vrste.
Ako se ženam prsa vnamejo, ali strdijo, pri bulah vsako vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu in pri nohtanji, pri elezah, oteklinah, pri i/.masčeuji, pri morski (mrtvi) kosti , zoper revmatične otekline in putiko, /.oper kronično vnetje v kolenih, rokah, v ledji, če si kdo nogo spahne, zoper kurja očesa in potno noge, pri razpokanih rokah, zoper lišaje, zoper oteklino po piku mrčesov, zoper tekočo rane, odprto noge, zoper raka in vnoto ko/o ni boljšega zdravila, ko lo mazilo.
Haba je priprosta; mazilo (žavba) se namaže na platneni robec iu so pritisne na bolno stran. Ooz 4 — 0—8 - 12 ur se naredi nov flašter. — Zaprte bulo in otekline se hitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazilo v kratkem vso ognojico na-se, iu rano ozdravi. To mazilo jo zato tako dobro, ker hitro pomaga, in ker so po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna ugnojica ven potegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa iu obvaruje pred snetotn (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilno poteSi. — Odprte in tekoče rane so morajo prej z mlačno vodo umiti, potem še lo se mazilo uanjo prilepi.
Škatljice se dobodo po 25 in 35 kr. llalzam za ulio.
iSkušeno in po množili poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost in po tijem se dobi tudi popolno uže zgubljeni sluh. I sklenica i gl. a. v.
15- S
Lastnik, društvo „EDINOST", — lzdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MlLANlC.
Tisk, Sinov K. Am&ti v Trstu