|"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OURi FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR |j WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-|| 1 VISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE!! FOR ALL." @ isllfl[iil[fiil m ENAKOPRAVNOST EQUALITY Necrflviser, dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. mmmmi jgj THE ONLY SLOVENIAN DAILY y BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO BjTHE BEST MEDIUM TO REACH 180,000 P SLOVENIANS IN U .S., CANADA AND SOUTH AMERICA. VOLUME VI. — LETO VI. Single Copy 3v. CLEVELAND, O., TOREK (TUESDAY) JULY 24th, 1923. ST. (NO.) 172 Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland O., under the Act of Congress of March 3rd 1879. Posamezna Številka 3c. SENATORJI SE PRIPRAV SENATOR JOHNSON IZ MINNESOTE BO PREDLOŽIL ZAKONSKO OSNOVO ZA VLADNO KORPO-RACIJO, KI BI IMELA MOČ NAKUPITI 200 MILIJONOV BUŠLJEV ŽITA. Washington, 23. julija. — Ena izmed največjih borb v kongresu pri prihodnjem zasedanju se bo vršila glede metod, glasom katerih naj bi se preskrbelo pomoč za far-tterje. Nekateri izmed takozvanih radikalcev bi šli tako daleč, da bi bila vlada obvezana garantirati gotovo minimalno ceno za vse poljedelske pridelke. Ako se radikalne predloge, s katerimi je prišel zadnji čas na dan senator Brookhart iz Iowe, primerja Nor-tisovi predlogi, o kateri se je razmotrivalo prji poslednjem zasedanju, tedaj izgleda poslednja v resnici jak^ konzervativna. Glasom te predloge bi se bila ustanovila vladna kor-Poracija s $100,000,000 začetnega kapitala, ki naj bi ga podpisala vlada, ta pa maj bi se v slučaju potrebe povišal še za $500,000,000 potom izdaje bondov. Senator Brookhart pravi, da je Norrisova predloga nezadostna, in da bi vlada sama morala takoj v začetku Podpisati za najmanj $300,000,000 kapitala za nakup pšenice od farmerjev, in da naj bi vlada v slučaju potrebe i-mela moč kapitalizacijo zvišati na en bilijon dolarjev, Prvi korak vlade za pomoč farmerjev glasom predloga senata Brookharta naj bi obstojal i* tega, da bi vlada določila ceno žitu kot se je storilo za časa vojne. Njegov argument je da je vlada časa vojne omejila ceno pšenici na $2.20 za bušelj, ko bi bili farmerji drugače dobili veliko vi-8je cene, da je vlada sedaj, ko *&rmer ne dobi nazaj niti za sst*«f 8ke, istotako obvezana, da far-•tterjem garantira primerno ceno. Glede vladne pomoči za far-^erje so na površju jako različne varijacije razriih predlogov. Najbolj poznana je Norrisova fredloga. Potem pridejo Brook-^artovi dodatki k isti, ki so jako 'azličnega značaja. Novi senator J°hnson iz Minnesote je mnenja, ^a naj bi vlada vsako leto po-kupila 200,000,000 bušljev pše-n'ce, da bi se tako stabiliziralo celo. Senator Arthur Capper z Kan- 8asa pa ima načrt, glasom katere- ga naj bi farmerji sami ustanovi- '' Zadružno zvezo, ki bi obsega-i a vse Zedinjene države, ki bi prodajala vso pšenico. Kot Ogleda, je ta predloga izmed vseh ^orda še najbolj praktična. ((®*merji so pričeli s 'p»ei«ično stavko". Chicago, 23. julija. — Ame-r'can Farm Bureau Federation je Pobija sporočilo, da so farmerji ,ll8ozapada pričeli s pšenično 8tavko". Namen te stavke je pobiti sedanje nizke pšenične ce-tle navzgor. Federacija je že izdala izjavo, V kateri se ^poroča, da bodo far-umaknili s trga kakih 200,-°°0,000 bušljev pšenice ter jo v svojih žitnicah toliko ca-8®> da bo ppmankanje žita naku-družbe prisililo k povi-cen. S to stavko se je v a*isasu že pričelo. Da pa se far-^''jenti omogoči vztrajanje na stavki proti nizkim cenam, [ltl1 ie priskočila na pomoč njih Witshta, ki sedaj vsak izda za $100,000 posojil, |>J, ancija katerih tvorijo pšenič-Zaloge. Kot poroča predsednik , ar|ke, Miles C, Lasater, se bo v rE>tkem pričelo dajati po $200,- Filipinci zahtevajo takojšen odpoklic gen. Wooda VSE FILIPINSKE STRANKE SO ODOBRILE RESIGNACI-JO KABINETA. v oo0 I pozvanega "intermediate , zakona, ki ga je sprejel dnevnih posojil. *enar se izposojuje na podlagi J' ko ngres. Farmerska cte-za-federa- Manila, 23. julija.—Danes sta obe zbornici filipinskega kongresa1 soglasno sprejeli resolucijo, v kateri se zahteva, da se nemudoma odpokliče generala Wooda kot filipinskega ©overnerja. Resolucija je naslovljena na predsednika Hardin|ga. Za to resolucijo so glasovale vse stranke brez razlike ter so obenem odobrile akcijo kabineta1, ki je pred kratkim položil svojo resignacijo. Gen. Wood se nahaja na potovanju v provinci Sa-mar, kjer inšpicira zdravstvene razmere. Spor je nastal, ko je gen. Wood zopet nastavil agenta zveznega justičnei?a departmenta Ray-a Conleya, ki je bil obtožen podkupljivosti. Ko je kot posledica tega filipinski kabinet odstopil, je resi|gniral tudi Conley. -O-- TRIJE DELAVCI ZADUŠENI. New York, 23. julija. _ Danes so bili tu v tovarni Jones-Jewell Milling Co. po nesreči zadušeni trije delavci, 'ko se je tovarno popolnoma zaprlo ter spustilo po njej hidrocianičnega plina za uničenje raznega mrčesa. Svarilo, da se misli poslopje razkužiti, je bilo dano vsem delavcem in zadušeni so tudi preščip-nili svoje karte, kot da so odšli do mov. Ko se je tovarno odprlo, se je trupla vseh treh našlo mrtva pri izhodu.. "Pravica" v West Angleški delavci za VirginijL razoroženje. cija je mnenja, da bo v kratkem sledilo zagledu banke v Witchita tudi 1 1 drugih' bank, ki so ustanovljene na istem principu. Skupno s poročili o pšenični stavki prihajajo tudi vesti, da so pošiljatve pšenice v zalivskih pristaniščih pričele padati, ka^ je glasom uradnikov farmerske federacije dokaz, da farmerji držijo pšenico v domačih zalogah clo prihoda višjih cen. PRIČA V OBRAVNAVI BLIZ-ZARDA JE POD PRISEGO IZJAVIL, DA JE BIL PLAČAN, DA PO KRIVEM PRIČA. Lewis'bur-g, W. Va., 21. jul. A. Scott, deputy šerif iz Logan o-kraja, ki je poznan kot oficijelni 'zarotnik" premogovnih podjetnikov, je plačal rudarju Charles Williamsu iz Kanawa okraja $1.700, da bi po krivem pričal proti rudarskemu voditelju Fr. Blizzardu, ki je v zvezi z rudarskim pohodom v. letu 1921 obtožen umora. Tako je danes Williams pod prisego izjavil. Williams je dejal, da je bil poklican, da izpričuje, toda prosekucija ga ni pozvala, da izpričuje, ko je izvedela, da namerava (govoriti resnico. Williams tudi pravi, da je dobil plačano, da preskrbi 'dokaze" in da je v ta namen dobival! Iredno vsak mejsec osem mesecev zaporedoma vsote denarja. Tudi Williamsov brat Dyson ie pod prisego izjavil, da je dobil $1.200 z naročilom, da preskrbi "priče", katerih izjave bi se moglo kupiti z denarjem. Ta razkritja so v« sodni dvorani povzročila veliko presenečenje. A. M. Belcher, glavni odvetnik za operatorje v Logan .okraju, ki vodi obenem tudi prosekucijo/je sicer hudo protestiral proti tem izjavam, toda odvetnik Townsed, ki zastopa obtoženega Blizzarda, je navzlic temu nadaljeval z izpraševanjem^. Nič manj ni prasetljivo razkritje o dogodku, da je velika porota pri izdaji obtožb v zvezi z znanim rudarskim pohodom, obtožila izdajstva in umora več rudarjev, ki so bili mrtvi že več mesecev pred pohodom. Za svojega moža je danes izpričevala tudi Mrs. Blizzard, ki je z jasnim ©lasom pripovedovala o nje|govih aktivnostih tekom oboroženega pohoda rudarjev. Izjavila je, da je bil njen mož tisti dan, ko trdi prosekucija, da je bil na "fronti", ;v desnici doma ter v unijs'kem uradu v Char-lestownu. -O- —Nova iznajdba za avtomobile-L. H. Smiley, 2896 E. 55 St., e-lektrični inženir pri Cleveland Illuminating Co., je izumil novo napravo, potom, katere bi policaj vedel, ako vozi avtomobilis!; prehitro, ne da bi mu bilo treba voziti za njim. Iznajdba, kot pravi, je poseben merilec hitrosti. Pritrjen bi moral biti na zadnjem okrilniku avtomobila nad licenčno številko, ravno nekako tako kot "stop" siigmali. Varijacije barv, ki bi bile razsvetljene, kadar bi vozil avtomobil z eno ali drugo brzino, bi takoj povedale policaju, kdaj vozi preko dovoljene hitrosti. Iznajditelj je sicer 'sifguren, da pri avtomobilistih iznajdba ne bo odobrena, veruje pa, da mu bo policija hvaležna. Seveda bi si nihče ne nabavil to ga signala drugače, kot če bi bil postavnim potom prisiljen- TODA PARLAMENT JE ZAVRNIL PREDLOG DELAVSKE STRANKE ZA SKLIC NOVE RAZOROŽITVENE KONFERENCE. Blazni kaznjenci zajeti. 27 BLAZNIKOV, KI SO UŠLI IZ ZAVODA, JE ZOPET NA VARNEM. London, 23. julija. —J. Ramsey McDonald, vodje opozicije v poslanski zbornici je danes pred ložil zbornici resolucijo za snidenje mednarodne konference za omejitev oboroževanja toda zbor niča jo je zavrgla z 286 glasovi ! proti 169. j O nekem drugem predlogu katerega je podpirala vlada da se tako konferenco sldiče potom Lige narodov, sploh ni prišlo do glasovanja. McD&iald ]e z ozi-rom na ta predlog^dejal: "Vzrok, da se ni omenjalo Li-ige narodov v tej resoluciji, je pri-prost. Liga še ni pridobila zaupanja vseh važnih narodov sveta in do tistega časa, ko se to zgodi, bi bilo povsem odveč, ako bi se oolagalo vsa naša jajca v košaro Lige narodov. Delo Lige narodov glede razoroženja zamore biti kvečjim pomožno. , ;Za sodelovanje Zedinjenih držav. "Mi želimo, da sodelujejo tudi ! Zedinjene države. Nikakega zau-I panja ne more biti v zadevi razo- i v . . ■rozenja, ter v razmotrivanju o vzrokih, ki dovajajo k oboroževanju, ako r>i?o Zedinjene drža- Chester, 111. 23. julija. — Danes popoldne je bilo zajetih že 27 blaznih kriminalcev, ki so sinoči po spopadu s stražniki utekli na prosto. Kot se je sedaj dognalo, je ušlo vsega skupaj 41 jetnikov tukajšne umobolnice za kriminalne blaznike. Ker je bil eden iz njih ubit, se sedaj torej nahaja na prostem še 1 3 blazni-kov. Trinajst je bilo zajetih v bližnjem gozdu kmalu po begu, ne da bi se dosti zoperstavljali. Splošno sprejeta teorija je, da blazniki nikdar ne nastopijo organizirano, ker pa se v tem shiča-ju ni izkazalo za resnično, ka^ti blazniki so skupno razbili omrežje svoje ječe ter po boju s stražniki ušli na prosto. Dva stražnika sta bila pri tem resno ranjena. Superintendent dr. Stubblefield je v poskusu, da ustavi beg blaz-neznežev, zlomil roko. Mrtvi kanznjenec je William Jackson, ki je bil v Chicagi spoznan krivim umora. Prvotno je bilo poročano, da je bil ubit v boju s stražniki, sedaj pa se je dognalo, da je bil v splošni zmešnjavi smrtno zaboden od nekega blaznika. »RAVNAVA WHITFIELDA JE V TEKU. SODNIK JE ZAVRNIL PROŠNJO ZA DVA TEDNA ODLOGA, NAKAR SE JE PRIČELO TAKOJ Z IZBIRANJEM POROTNIKOV. — V SOGLASJU Z NOVIM ZAKONOM SE BO IZBRALO 13 POROTNIKOV. -O- ve pripravljene na polno in voljno sodelovanje ter prevzemitev delne odgovornosti. "Da Lige nismo omenili, ne izhaja morda iz kakega sovraštva do nje. Mi hočemo ameriškemu ljudstvo napraviti povsem jasno, da želimo, da pridejo med nas in da jim nečemo njih vstopa oteš-kočiti." -O-- OTROCI, ROJENI NA MORJU, NISO PODVRŽENI KVOTI . Stavka proti draginji na Poljskem. DELAVSKA STAVKA PROTI NEZNOSNI DRAGINJI SE ŠIRI PO VSEJ DEŽELI. Varšava, 23. julija. — Stavka MLADOST ZA ŽENSKE OB^ LJUBLJENA. London, 23. julija. — Sloviti ruski zdravnik Voronov je danes izjavil da bo do novembra dovršil novo metodo, po kateri bo mogoče starim ženskam dobiti nazaj svojo mladost. Način za pomladitev mož potom vcepljenja opičjih žlez je izpopolnjen, pravi dr. Voronov, zdaj pa hoče isto doseči še za ženske. poljskega delavstva proti neprestano naraščajoči draginji se širi po vsej Poljski. V mestih Lodz, Pabianitz, Bielsto'k in Bielsk je zapustilo tovarne žena tisoče de-Mavcev. Predilna industrija je že docela paralizirana. Tudi kovinski delavci v Varšavi so že vsi odšli na stavko. V Lodzu in Tsenstachovu je policija napadla stavkujoče stav-karske stražnike, pri čemur je bilo veliko delavcev ubitih in ranjenih. Aki draginja ne poneha se pričakuje popolnega prenehanja z delom. Da bi se odvrnilo ljudsko zanimanje od vladne odgovornosti zš obstoječe stanje, je reakcionarni režim, kateremu načeljuje Witos, pričel z veliko proti-židov-sko agitacijo, dolžeč 2ide odgo-vortiisti za sedanjo zmešnjavo na Poljskem. Uradni organ ministrskega predsednika Witosa je objavil članek, v katerem se trdi, da Ži-dje želijo prevrniti sedanjo poljsko nacijonalno vlado, da bi do-jbili moč v lastne roke. New York, 23. julija. — Na-seljeniški komisar Curran je danes podal odločitev, da otroci, ki so rojeni na morju tekom vožnje njih starišev oziroma matere, niso podvrženi zakonitim določbam glede kvote. Mrs. Sofija Przygon iz Poljskega je rodila hčerko 18. julija na krovu angleškega parnika "La-planda", in je imel otrok torej spadati pod angleško kvoto. Angleška kvota pa je za ta mesec že izčrpana. Toda naseljeniški komisar je navzlic temu odločil, da se deteta tozadevne zakonite določbe ne tičejo. Isto odločitev je podal komisar Curran tudi z ozi-.•om na nekega otroka, porojenega na krovu belgijskega parnika "Bergenland". -o—- MOŽ OBTOŽEN UMORA ŽENE. Springfield, Ohio, 23. julija — 35-letna Mrs. Ida Nelson je bila včeraj zjutraj najdena zabodena v postelji. Po izpričevanjii sina je policija prijela njenega moža John Nelsona in ga obtožila umora. Mrs. Nelson je pretekli teden dala moža aretirati, ker jo fc pretepal. -o- POZOR, LORAIN! V nedeljo, dne 29. julija popoldne se vrši delničarska seja S. N. Doma v Lorainu. Vabi se vse rojake in rojakinje, ter Jugoslovane sploh, i da se vdeležijo te seje v čim-' večjem številu, kajti rešiti se | ima več jako važnih zadev.; V četrtek, 26. julija zvečer, pa se vrši v Virantovii dvorani seja slov. godbe "Victor". Tajnik godbe, Mr. J. A. Justin, »poživlja, vse godbenike in one, katere glasba veseli in imajo voljo učiti se, da se gotovo vdeleže te seje. Sodnik Framk C. Phillips je včeraj odklonil prošnjo Whitfieldovih odvetnikov za dva tedna odloga, da se najele nako izginulo pričo, nakar se je s procesom nemudoma pričeio Whitfieldova borba proii smrti na električnem stolu se je pričela, ko se začelo z izpraševanjem 36 mož v svrho izbere porote. Od tega števila in še dodatnih oseb, ako treba, se bo izbrala porota 13 osCb. Dvanajst od teh bo odločilo, da-li je Whietfield kriv umora policista Griffina kot trdi prosekucija. Trinajstega pa se bo le zapriseglo, navzoč bo pri vseh zaslišanjih, toda pri razmotrivainjih porote bo odolčeval le v slučaju, ako bi kateri izmed 12 porotnikov radi bolezni ali kakega drugega važnega vzroka ne mogel nadalje vršiti svoje dolžnosti. Prvi je bil poklican na izpraševanje delavec James. F. Walsh, toda je bil1 odpuščen, ko je izjavil, da je nasproten smrtni kazni. Prvi je bil provizorično odbran v poroto 50-letni Benjamin P. Forbes, ki je agent za Klein-man Realty Co. On živi v Cleve-landu že 40 let. On je izjavil, da ni nasproten smrtni kazni, da nima nikakega predsodka proti črncem, in da iso predsodki, katere je ustvaril z ozirom na krivdo ali nedolžnost Whitfielda neznatni in da jih je zmožen opustiti- Ko je odvetnik Bounpane po-prašal Forbesa, da-li bi se pridru žil pravoreku za milost, ako bi dokazi istega podpirali, je pomožni prosekutor Cassidy proti vprašanju protestiral, toda sodnik je protest zavrnil, nakar je Forbes odvrnil, da bi priporočal milost za obtoženca, ako bi dokazi igovorili za to. Drugi tentativni porotnik, ki se ga je odbralo včeraj, je bil 24 Rusija podpiše dar-danelski pakt. TODA OBENEM PROTESTIRA PROTI AGRESIVNI POLITIKI IMPERIJALISTIČNIH SIL. Lausanne, 23. lulija. — Georges Čičerin, zunanji minister sovjetske Rusije, je obvestil lausan-nsko konferenco, da bo Rusija podpisala dardanelski sporazum, toda pod protestom. Sovjetska Rusija bo podpisala sporazum enkrat do 14. avgusta, iu ski-r v Carigradu, kajti vzpri-čo tragičnega konca sovjetskega poslanika Vorovskija, ki je bil v Lausanni zavratno umorjen, Rusija tjakaj neče več poslati svojega zastopnika. Čičerin obsoja dardanelsko konvencijo kot "nov dokaz agresivnih ciljev imperijalističnih «11. letni Andrew Cudnik, 3<578 E. 76 i "Izjavlja obenem, da ^ odprtje jDardanel in Črnega morja zuna- Ze do opoldne se je oprostilo 7 njim *}}am sviH sovjetsko Rusijo, da prospektivnih porotnikov, ker so se izjavili, da ne verujejo v smrt no kazen. Ob zaključku izbiranja popoldne se je provizorično odbralo za poroto sedem mož in eno žensko. Na izpraševanje pa se je poklicalo vsega skupaj 22 oseb. Popoldne se je oprostilo še pet o-seb, ki so se izjavile proti smrtni kazni, dva pa se je oprostilo s sporazumom med prosekučijo in obrambo. Vzelo bo najbrže še kake tri potroši večje svote denarja za oboroženje v Črnem morju. Lausannska pogodba danes podpisana. Lausanne, 23. julija. — Švicarski zvezni koncil je danes priredil v počast lausannskim delegatom velik banket, kateremu je predsedoval švicarski predsednik M. Scheurer. Navzoči so bili vsi delegatje ter tudi ameriški zastopnik J. C. Grew. Jutri ob 3. uri popoldne se bo vršil podpis lau-sannske pogodbe in sicer v dvora- dni, predno bo odbrana porota, ni lausannske univerze. Ameriški kajti po .zakonu ima obramba: zastopnik bo tudi,1 navzoči,toda pravico, da brez vzroka odkloni I ne bo podpisal niti pogodbe niti 16 odbranih porotnikov, prosekucija pa štiri. Whitfield je napeto opazovati potek procesa in je izgledal jako nervozen. Pomikal se je semin-tja v svojem stolu, prestavljal noge in ter si močil suhe ustnice z drtgnenjem ene ob drugo. Sodna dvorana je bila nabito polna ljudi, ki ,so stegovali vratove in napenjali oči, da vidijo obtoženca- Ko je bil Whitfield pripeljan v sodno dvorano, je bil priklenjen na roke dveh deputi-jev. Whitfield se je smejal in šalil z deputijema vso pot od s;voje celice 3o sodne dvorane, ko pa je stopil v sodno dvorano in je videl množico, ki je prišla zasledovat njegovo borbo za življenje, se je njegov obraz zresnil. Njegove o-či so brž premotrile obraze nav: zočih, kot da išče kakega prijatelja ali znanca, potem pa se je resignirano zigrudil v svoj stol. Sedel je s sklonjeno glavo, dokler ga nista deputija oprostila nobenih njenih dodatkov. Amerika bo uravnala svoje razmerje s Turčijo potom posebne pogodbe, radi katere so sedaj pogajanja v teku. oklepov na rokah. Ko sta ga ta dva oprostila oklepov, se jima je nasmehnil in nekaj trenutkov je sedel pokonci ter gledal naravnost v sodnika. Whitfield je prosekutiran v soglasj u z novim zakonom, ki določa, da mora biti morilec policaja obsojen na smrt ali pa v dosmrtno ječo. Prosekucija bo zahtevala smrt na električnem stolu. Whitfieldova obravnava se vr ši v sodni dvorani y petem nadstropju stare sodni je, kjer so bili obsojeni na smrt Jos. Deli, ki je ustrelil svojo ženo, in Sam Purpera, Frank Motto in Dominic Benigno, ki so v roparskem napadu umorili Wilfred Sly-a in George Fannerja. STRAN, 2, "ENAKOPRAVNOST" "n JULY 24th, 1928. MM 44 ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. Owned and Published by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Business Place of the Corporation — 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo. $3.00. 3 me. $2.00 Cleveland, Collinwood. Newbureh by mail.......1 year £6.00. 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States ......................I year $4.50. 6 mo. 2.75. 3 mo. $2.00 Europe and Canada .......................... 1 $7-50. S mo. POSAMEZNA ŠTEVILKA 3.___SINGLE COPY 3c. Lastuie in izdaia era Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVENUE Za vsebino ozlasov ni odsrovorno ne uredništvo, ne uoravniStvo. CLEVELAND, 0., TOREK (TUESDAY) JULY 24th, 1923. ,,104 Randolph 5811 FRANCOSKI CILJ. Tekom sobote in nedelje je v več nejnških mestih prišlo do velikih izgredov, rezultat katerih je bil, da je policija streljala na množico, pri čemur je bilo nekaj demonstrantov ubitih, večje število pa ranjenih. Ljudske množice so v svoji brezupnosti napadle trgovine, hotele in skladišča plenile in uničevale. V Gleiwitz je bilo med demonstranti glasom poročil veliko manj mož kot pa žensk in otrok. To dejstvo preko vsakega dvoma zbija domnevo, da so demonstracije rezultat kake pustolovske politične agitacije. Žensk in otrok ne boste spravili pod puš ke policije, ako bi sila res ne bila evlika in ako bi v resnici na vladale prave lakotne razmere. Sobotni in nedeljski dogodki v Nemčiji nanovo- opozarjajo svet na neznosno stanje, katerega je upostavil v Evropi versaillski imperialistični mirovni pakt, Položaj nemške republikanske vlade postaja z vsakim dnem ne-znošnejši. To je jasno iz apela, katerega je sporočila potom svojega poslanika v Londonu na angleško vlado. "Rešite nas, dokler je še čas, kajti kmalu bo prepozno", je smisel tega apela ob enajsti uri. Imperijalisti v Parizu se smejejo ter skušajo prepričati zunanji svet, da Nemci le "blufajo". Toda tega^ niti sami ne verujejo. To omalovaževanje resnosti nemškega stanja je le krinka, za katerimi skrivajo francoski imperijalisti svoje skrite nade za popolno razkosanje Nemčije. Da je skriti namen Francije Nemčijo razde jati, se danes skoro v vseh merodajnih krogih bolj, ali manj odkrito priznava. Korespondent nekega new-yorškega lista pa celo zatrjuje, da je ameriški poslanik v Parizu faktič-no poslal državnemu departmentu v Washington!! poročilo, v katerem se izrecno izjavlja, da je cilj Francije, razbiti nemško državo in da se francoska vlada boji, da se bo Nemčiji posrečilo dobiti zunanje posojilo, s katerim bi bila v stanu odplačati odškodnino, nakar bi Francija ne imela več izgovora za nadaljevanje ruhrske okupacije. Da je ta ekspozicija Francoskega imperijalizma pravilna, ne more biti nikakega dvoma. Francija upa, da bi z razkosanjem Nemčije postala absolutna diktatorica nad Evropo. Toda Francija naj se varuje. Lahko se izkaže, da je računala brez krčmarja. Kar francoski imperijalisti želijo, je očividno, da bi se Nemčija razcepila ina več malih državic, ki bi zopet upostavile monarhizem. Da Francija podpira rojaliste na Bavarskem, je danes dokazan fakt. j Francoski imperijalisti so se torej v upanju, da doseže-| jo svoj cilj, zvezali z ravno ono nemško kliko, proti kateri so baje vodili vojno in katere uničenje je imela ista pri~ : nesti. Lahko pa se zgodi čisto nekaj drugega, kar pričakuje pariška gospoda. Nemško ljudstvo je danes, pet let po 1 sklepu premirja, prišlo do jasnega spoznanja, da so se jim ; zavezniki lagali, ko so jiim obljubili mir na podlagi Wil-sonovih izjav, ako zavržejo svoje militariste. Spoznali so, da dekadentna gospoda v Parizu ljubi njih militariste, boji pa da se le nemškega ljudstva. Zato bi se ne bilo prav nič čuditi, ako bi nemški proletariat v bližnji bodočnosti spregovoril odločno besedo, ki bo še dolgo zvenela v ušesih Pariza, Londona in celo Washiingtona. Tedaj pa bo zopet jok in stok med zavezniško diplomacijo kot v slučaju Rusije, medfem ko so danes vsi slepi, gluhi za cčitna znamenja prihajajoče katastrofe. Združene države proučujejo razmere v Jugoslaviji. United States Department of Agriculture proučuje poljedelske razmere v Evropi v svrho, da se na podlagi primerjalnih podatkov more ceniti, koliko ameriških poljedelskih in živinorejskih produktov svet utegne potrebovati. Politične spremembe v Evropi in razkosanje velepo-sestev pa povzročujejo precej težkoč raziskovateljem, ako jim je treba primerjati sedanje letine z onimi pred vojno. Statistitičarji in ekonomi poljedelskega departmenta proučujejo sedaj poljedelstvo poedinih držav, kakor so sedaj sestavljene in se njihova poročila priobčijo čimprej mogoče- Pregled o poljedelstvu v Jugoslaviji, Ce-hoslovaški, Avstriji, Ogrski, Romunski in Bolgarski je že dovršen. Pregled o poljedelstvu na Francoskem, Poljskem, Nemškem in v Sredozemskih pokrajinah bo kmalu gotov. Podatke o poljedelskih razme- rah zbirajo in proučujejo zastop niki poljedelskega departmenta, ki se sedaj nahajajo v Evropi a-1: ki so se že vrnili iz Evrope, s sodelovanjem mednarodnega zavoda za poljedelstvo v Rimu. Ameriške železnice. Zelezništvo je največja posamezna industrija v Združenih državah. Denar, ki je vložen v to industrijo, znaša čez 22.500 milijonov dolarjev. En milijon in sedemsto tisoč oseb je v želzni-ški službi te ali one vrste in za svoje delo dobivajo ti uslužbenci 2.700 milijonov dolarjev plače na leto. Pri železnicah je vpo-s lenih več ljudi kot znaša vsa vojska Združenih držav za časa miru- Ako vpoštevamo vse dvotirne, trotirne in četverotirne glavne proge, tire ob postajah in premi-kališčih, imajo Združene države 379.000 železniških prag, kar bi bilo približno zadosti za petna jstkratno obkrožen je oble ob ekvatorju. Leta 1921 so ameriške železnice prevozile skoraj 1.691 milijonov ton bla|ga in 1.034 milijo- not potnikov. Za tak promet je bilo treba 2.316 tovornih voz in 54.000 osebnih vozov ter 64.500 lokomotiv. Človek si iz tega lahko predstavlja, da zastoj takega prometa za le en dan pome-nja nesrečo za vso deželo- Stalen zastoj železniškega prometa pa bi povzročil tak kaos, da si ga ne moremo niti predstavljati. Bilo je dežel tako velikih kot so Združene države — in jih je še dandanes —, ki pa vendarle obstojajo skoraj brez železnic. Kitajska, .na primer, je po svojem ohsegu večja kot Združene države in ima štirikrat toliko prebivalecv, pa vendarle vse njeno železniško omrežje ima manj od sedem tisoč milj glavnih železniških prqg,. Visakdor pa, ki je bil na Kitajskem, je videl, kaj pomenja pomanjkanje železnic. Nekateri celo pripisujejo vse ta-mošnje sedanje politične in gospodarske težkoče nezadostnim prometnim sredstvom. Velike pokrajine na Kitajskem so si druga drugi popolnoma tuje, ker ni medsebojnega prometa. Predstavite si, kaj bi bilo iz Združenih držav, ako bi ge moglo potovati iz New Yorka v Californi-planjave in za uvoz tja bi bila jo le po morju in ako edina pot za izvoz pridelkov Mississipiške reka Mississippi. Kitajska ni i-mela železnic razun onih malo milj, kot smo prej zgoraj omenili, imela pa je jako visoko razvit promet, ob obrežju in po notranjih rekah, ko je bil čolnič iz brezovega lubja še edino promet no sredstvo po ameriških vodah. Zato se Kitajec niti ne zaveda, kaj nedostatek železnic pomenja. Mi pa, ki smo bili takorekoč rojeni in vzgojeni «b železnicah, smo toliko postali odvisni od njih, da se_ niti predstaviti ne moremo, kaj bi storili brez njih-Zelezništvo je tako bistveno potrebno za ameriško blagostanje kot so žile in živci za ščoveško telo. Skratka, brez železnic ne bi bil naš obstoj mogoč . In vendarle iso vse te železnice razmeroma jako mlada stvar. Vse to čudovito železniško omrežje, ki sega v kot vsakega kraja Združenih držav, je bilo zgrajeno tekom zadnjih šestdeset let. Pred civilno vojno, ki se je začela 1. 1860 in končala 1. 1865, so imele Združene države komaj 31.000 milj železniške prcjge. Skoraj vse na vzhodu. Gradnja za prvo železnico od Atlantika do Pacifika ise je pričela šele 1- 1863 in je bila dovršena 1. 1873. Ta zveza je iz Združenih držav napravila eno deželo. V nadaljnih dvajsetih letih je železniško omrežje doživelo velikanski razmah; zgradilo se je povsod. Od 1. 1890 je Tbil razvoj nekoliko bolj počasen, deloma ker so železnice že prodrle povsod, ali vedno |gradijo nove dodatne proge, tako da imajo danes Združene države tako železniško omrežje, kateremu ni od daleč nikjer para na svetu. -—O- Pravijo, da bo Henry Ford pri hodnje leto predsedniški kandidat. Katera stranka ga bo nomi-nirala, ni znano in najforže sam ne vc. — Prava slika ameriške politike. V oknu urada "Ameriške Domovine" visi napis: ''The Only Slovenian Newspaper in Ohio"— Edini slovenski list v Ohio." Domišljija nekaterih ljudi je res jako bujna. Pa ni omejena le na .gospodo pri dični A. D. Pravijo, da vi poznanem new-bur-škem inštitutu za bolne na možganih živi človek, ki misli, da je Napoleon. varjale a zakonu in kaj bi vsaka storila, če b4--rrašla svojqga moža v objemu druge ženske. "Jaz bi se ločila od njega!" je zasikala ona, ki je sovražila svo-je|ga moža. "Jaz bi se delala, kakor bi ne bila videla ničesar— " je zamr-mrala ona, ki se ni dosti brigala za svojega. Toda ona, ki je ljubila svojega soproga, je zašepetala: "Jaz bi mu dala zastrupljenih sladkorč-kov...." Senator Warren Gamaliel Harding je 6. marca 1918 v nekem svojem govoru v senatu rekel sledeče: "Ni še dokazano, da more i j ud ska vlada preživeti. Upam, da bo; toda njena glavna slabost je, da se preveč uklanjamo političnim in osebnim predsodkom in da, se bolj bri|gamo za svoje las! ne kari j ere, kakor za obstoj vlade." Se vdano nanaša na Warrena Gamaliels Hardinga iz Ohio, sedaj predsednika Združenih držav in kandidata za zopetno no-miniranje in izvolitev. Nemogoče je govoriti z žensko o rečeh v splošnem- Mislila bo, da govoriš o njej, ali pa sploh ne bo hotela poslušati. Pričakovati modrosti od lepe ženske je, kakor zahtevati jagod od krasnega vrtničnega grmovja. ■Nekoč je bila žaba, ki ni bila zadovoljna z velikostjo, katero ji je odmeril gaspod Stvarnik. Pa se je reva pričenjala napenjati in se napenjala toliko časa, da je počila. Pomanjkljivosti v mnogih ženskah nas uče ceniti čare nekaterih. Nov prijeten prohibicijski škandalček! Visok prohibicijski uradnik je obtožen velikega graf-ta- — Graftarska industrija v Ameriki je še vedno najbolj cvetoča izmed vseh. —Doli z vsemi, ki rujejo proti ameriškim institucijam! Nič ni bolj smešnega na svetu kakor pogo vor med resnobnim moškim in rdečelaso žensko. Tri zakonske žene so se pogo- Novoporočenka si ogleduje bleščečo razložbo v oknu zlatarja in pravi novopečenemu zakoncu: " O Tone, kako rada bi imela ono zapestnico." Novoporočenec: "Ne zmoren1 toliko, da bi ti jo kupil, draga-' tNoivoporočenka: "Ampak če b1 zmogel, bi jo kupil, ali ne?" Novoporočenec: " Menim, d* je ne bi." Novoporočenka: "Zakaj ne'-"_ Novoporočenec: "Ker ni do~t' lepa zate, draga. Novoporočenec: '0, ti srček! , ■^T^miramnrnmannnHnnrnnmniCT^ KARL MAY: WINNETOU RDECI GENTLEMAN iminunuiinnmniimMrTiriiiinninm..............................................—i UIIDNIUIUHWaWWBraHMWHIDWW^^ "Zgrabite, Sam ! Indijanca morava skriti!" "Imate piav, Sir! Po mojih mislih je to potrebno. Toda mali Sir na ostane malo za grmovjem. Stavim moje mokasine na dvoje gosposkih čevljev, da bodo v najkrajšem času rdečniki tukaj." Harry uboga; s starim skrijeva trupla; radi previdnosti jih ne vrževa v vodo, ampak skrijeva pod va-žami med bičevje. Ko sva gotova, pravi Sam: "Tako; to je dobro; pojdite zdaj z mladim Sirom v trdnjavo in opozorite ljudi; jaz pa pojdem po sledu, da zvem kaj več, kot sta nam povedala ta dva." "Ali bi ne šli rajši vi k očetu, Sam Hawkens?" vpraša Harry. "Vi znate nesti lepše pasti; tudi vidi četvero oči več kot dvoje." "Hm; če mali Sir neče drugače, potem mislim, da moram iti; toda jaz ne bodern vzrok, če si pšica premisli m pride k vam na obisk." "Le brez skrbi, starina! Saj veste, da ne delam rad kaj druzega kot to, kar se mi poljubi. Vi imate že skalp. Zdaj moram paziti, da si ga jaz tudi dobim. Poj-diva, Sir!" Pusti malega Sama na mestu, obrne se in se plazi daljev med grmovjem. Jaz mu sledim. Položaj zahteva, da pazim dobro na okolico; vendar se ne morem premagati, da bi zdajpazdaj ne pogledal na dečka, kateri se kljub vsej mladosti tako spretno giblje med grmovjem. Pri vsem tem je še izredno pazljiv. Sicer pa ni mogel biti drugačen, ker je že od mladega navajen na to življenje. Razni utisi so mu zbistrili um, mu utrdili občutke in dali njegovemu življenju tako posebno smer. Skoro celo uro se prelivava med grmovjem in pri- deva do druge naselbine bobrov; vendar pa ne vidiva stanovalcev izven stanovanj. "Tukaj smo bili nastavili pasti, katere smo baš prej pobrali Indijancema, Sir! Malo višje se deli Bee Fork, kamor smo bili namenjeni. Toda prišlo bode drugače; glejte, sledovi drže v gozd, odkoder so prišli. Midva jih morava zasledovati." ^ Hoče iti, jaz pa ga zadržim: "Harry!" < » Obstane in me pogleda vprašujoče. "Ali bi ne bilo bolje, da se vi vrnete, vse drugo pa prepustite meni?" , v "Kako vam pride to na misel?" "Poznate nevarnosti, katere preže mogoče na na- ju "Zakaj bi jih ne poznal? Nemogoče je, da bi bila večja kot tiste katerim sem že kljuboval in jih premagal." H ;>»' "Jaz bi vas rad ohranil." "Bil sem do zdaj in bodem v bodoče. Ali mislite, da me prestraši pobarvan obraz kakega rdečnika?" Nadaljujeva najino pot. Oddaljiva se od reke in korakava brez težav med vitkim drevjem, kateri razprostira nad nama lepo, temnozeleno streho. Po tleh raste bujen mah, v katerem vidiva brez težave sled stopinj. " TSTEV^ Zdaj obstane Harry, kateri je šel vedno pred menoj. Sledovi 'niso od dveh, ampak od štirih ljudij, kateri so šli skupaj in so se šele tukaj ločili. Oba pobita vojnika sta imela popolnoma bojno opravo. Jaz računam, da mora biti večje število vojnikov tukaj; vsekakor imajo zelo važno nalogo, da so šli tako daleč na sovražno ozemlje. Takoj mi pride na misel, da je ta o-bisk v zvezi z železničnim napadam. Torej je maščevanje za poraz; Indijanec žrtvuje vse, da se maščuje in o-b računa s sovražnikom. "Kaj storiva?" vpraša Hairy. "Sled drži v smeri proti našemu taboru, kterega ne smejo najti. Ali jih zasledujeva, Sir, ali pa se razdeliva?" * "Ta štirikratni sled drži vsekakor v njihovo tabori-ščet kjer so skriti in čakajo povratka poslanih opazo- valcev. Pred vsem ga morava najti, da se prepričava, kaj nameravajo in koliko jih je. Vhod v našo trdnjavo je itak zastražen; straža bode že poskrbela, da ostana trdnjava naša skrivnost." "Imate prav. Le pojdiva dalje!" Gozd začne od vrha proti dolini polagoma padati ter ima vsepolno udrtin, obrobljenih z ostrim skalovjem. Odeva ga bujna robida in srobot. Baš se bližava jedni izmed teh udrtin, ko mi zadiši, kot bi se nekaj smodilo. To me opozori, da pregledam kar se da dobro vso okolico. Kar zapazim lahek, komaj viden dim, kteri se včasih popolnoma zgubi, a se kmalu pojavi ter plava med vejevjem v višino. Ta dim provzroči le indijanski ogenj. Beli imajo to navado, da nalože les kar po vsem ognju. To provzroči obilo dima in velik plamen, kar je dostikrat pogubno zanj. Rdečnik pa zakuri tako, da gore le konci lesa, kar provzroči majhen ogenj in le neznaten dim. Winnetou je rekel navadno, če je videl ogenj belih ljudi: "Bledoličniki tako zakurijo, da se ne morejo od prevelike vročine niti greti." Primem Harryja in ga opozorim na to. "Ležite za oni grm; jaz hočem malo pogledati te ljudi!" ' "Zak,aj pa jaz ne?" "Jeden zadostuje; pri dveh jenevarnost dvakrat večja." t Pokima in gre nastran, skrbno zakrivajoč vsak sled. Jaz se pa plazim od debla do debla proti usedi, podobni žlebu. V dolinici zapazim rdečnikej kteri sede ali leže na-gostoma drug poleg drugega toliko jih je, da se baš komaj razvrste po njej. Pri vhodu stoji kot kip za stražo mlad dečko, z gostimi, dolgimi lasmi. Tudi drugod so straže nastavljene, a me k sreči ni z?pazila nobena. Poskušam jih sešteti in grem z očmi od enega do druzega; kmalu obstanem presenečen. Tam pri ognju sedi — ali je to sploh mogoče? — beli glavar Parra-noh ali Tim Finnetey, kot gaje imenoval Old Firehand. V oni noči sem dobro pogledal njegov obraz pri železnici in potem na mestu, kjer sem ga zaklal; zato se sk°r° ne morem motiti, da bi ga zamenjaval. A vendar m<"'a biti tako, kajti raz njegove glave se usipljejo lepi lasje-To ne more biti, ker ga je Winnetou skalpoval in njc-gov skalp nosil vedno pri sebi. Kar zamahne neki stražnik v smeri kot sem )aZ skrit; zato se umaknem, kar mogoče naglo. Pridem srečno do Harryja in mu pomignem, na) mi sledi. Greva po sledi, koder sva prišla do tam, kieT se sled štirih ljudi deli. Od tukaj greva po drugem s'c' du, kteri drži v ravni smeri po najgostejšem grmovju 111 robidovju proti dolini,, po kteri smo včeraj prijahali 'n kjer nas je zaklicala straža. Zdaj vem, da so dobili Poncas nove vojnike in so šl« vseskozi za nami z namenom, da se maščujejo, N«sa zakasnitev radi bolezni Old Firehanda jim je dala časa dovolj, da so zbrali vse svoje vojnike. Toda nejasno V1 je; zakaj so zbrali radi nas treh toliko vojnikov, nas niso takoj napadli, ampak so šli lepo za nami in n°3 pustili, da smo prišli srečno v trdnjavo. Umljivo bi lo to le,če bi vedeli za našo trdnjavo in če bi se čili, da obračunajo z vsemi in ne samo z nami. Indijanca pred nami sta nam precej zboljšala Pot' zato se premikava dosti hitro. Ne moreva biti več da leč od doline, ko zaslišim za nel^m gostim grm o"1 po lahno rožljanje. Harryju dam znamenje z roko, naj se skrje; sam ležem na tla, pripravim nož in se plazim po ovinku c'° grma. Kot prvo stvar, ktera ne spada v ta kroj, vid'rn kup železnih pastij, poleg kterih vidim dvoje krivih nog' te tiče v velikanskih mokasinih. Ko se bližje plazim, z' gledam dolgo, obširno lovuko suknjo, nad ktero čep1 sklofan, mehak klobuk s ponižno visečimi kraji- ° njim srši razmršnna brada, nad ktero čepi kot streha ° širen nos. Oboje majhnih oči se giblje izredno ves in žvahno jpo zelenju. Naš mali Sam je. Kako je mogel priti semk^ Po mojem računu bi moral biti že davno v 'gradu ■ to se lahko takoj zve; le vprašam ga. Zato se splazltl kar mogoče potihoma do njega. 2e zdaj se veselim, ko se bode prestrašil nad nepričakovanim napadom. el° J JULY 24th, 1923- "ENAKOPRAVNOST" STRAN 3 Prosper Merimee — Poslovenil Vladimir Levstik. KARMEN. Ciganski roman. Slučaj je bil jasen; prijel sem Karmen za roko- — Sestrica, sera rekel vljudno, z menoj boš morala iti. Ošinila me je s pogledom, kakor bi me poznala, toda rekla je z vdanim glasom:—Poj-f'iV3:. Kje je moja manltilja? — Vrtgla jo je na glavo, tako, da se je videlo le eno njenih velikih črnih očes, in šla krotko kakor jag-i'je za mojima vojnikoma. Ko smo dospeli v stražnico, je dejal narednik, da je stvar težka in jo je treba odvesti v ječo. Tudi to sem moral opraviti jaz. Postavil sem jo med dva draigonca, sam pa sem moral korakati zadaj, kakor pristoji desetniku v Podobnem slučaju. Odpravili ".$0 se v mesto. Izprva je cigan-molčala; v Kačji ulici pa — gotovo jo poznate, ki res zasluži ime po svojih ovinkih — spusti najprej mantiljo na ramena in mi pokaže mamljivi obrazek, nato pa se obrne proti meni, kolikor je le mogla, ter pravi: ■— Kam me peljete, gospod o-ficir? •— V ječo, ubogo dete, ji odgovorim kar moči prijazno, tako, kakor mera dober vojnik govoriti z jetnikom, zlasti pa z žensko. —Joj! Kaj bo z mano? Usmilite se me, gospod oficir. Tako mladi iste, tako lepi!. ... Nato Je dodala tiše: "Pustite me, da Pobegnem, pa vam dam košček '"bara lačija"; vse ženske vas bodo ljubile. "Bar lači" gospod, to je magnetni kamen; cigani pravijo, da lehko uženeš ž njim nešteto čarovnij, ako veš kako in kaj. Ce Sa nastrgaš ženski ščepec v belo v'ino in ga popije, jo mine ves cd-Por. Toda jaz sem odgovoril kar J)aj resnobne j še: — Tu ni kraj niti prilika, da bi se menila bedarije. Zapovedano je, da morate v ječo; ni ga lesa zoper to. Mi, kar nas je iz baške dežele, imamo tak poseben naglas, da nas spozna vsak Spanec z lehko-to; zato pa tudi ni med njimi nobenega, ki bi se naučil"reči le 'bai Jaona". In tako je ugenila Kar- men brej težave, da sem doma iz provincij, Gotovo veste, gospod, da (govore cigani vse jezike, ker nimajo svojega kraja in se klatijo vedno križemsvet. Večina njih je domača na Portugalskem, na Francoskem, v Provincij h, v Kataloniji in povsod; še z Mavri in Angleži se sporazumejo. Karmen je znala baško dokaj dobro. — ''L&iguna ene bihotsarena", tovariš mojega srca, mi pravi se daj, ali ste mari rojak? Naš jezik, gospod, je tako lep, >a nas kar izpreleti, kadar ga sli šimo igovoriti v tuji deželi... .— Rad bi imel izpovednika iz provincij, je dodal razbojnik tise. Premolknil je in povzel: — Iz Elizonda sem, ji pravim po baško, ves ganjen, da slišim domačo govorico. — A jaz sem iz Etčalarja, de ona. (To je kraj kake štiri ure od n&s.) CLani so me odvedli v Seviljo- Delala sem v tovarni, da bi si služila za pot in bi se mogla vrniti v Navaro, k svoji ubogi materi, ki ima v oporo zgolj mene in pa tistih dvajset jablan na malem sadovnjaku, ki ji dajejo nekaj mošta! Oh, da bi bila že doma in bi videla spet isnežnike! Psovali so me, ker nisem iz te dežele sleparjev in prodajalcev gnilih pomoranč; in one malo-pridnice, so se vzdignile zoper mene, ker sem jim rekla, da vsi njihovi se vil j ski širokoustne-7i s svojimi noži vred ne bi ugnali enega našega fanta v višnjevi cepici in z "makilo" v roki. Tovariš, prijatelj moj! ali res ne pcmorete gvoji rojakinji? Legala je, gospod; ona je vedno legala. Ne vem, ali je ziniio to dekle v vsem svojem življenju besedico resnice; toda kadar je govorila, nisem se mcigel upirati in sem ji verjel. Lomila je ba-ičino, in mislil ;sem, da je Navar-ka; le oči, usta in polt so kazale, da je ciganka. Blaznel sem, ničesar mi na bilo več mar. Pomislil sem, da bi tudi jaz razreza! Spancu obraz, ako bi se drznil grditi naša dekleta in našo deže- lo, prav kakor je storila ona svoji tovarišici. Z eno besedo, bil sem kakor pijan; govoril sem neumnosti in bil sem tik na tem, da jih začnem uganjati. — Ako bi v.aB jaz pehnila, rojak, je povzela p obaško, in bi vi padli, se prav igotovo ne bojim, da bi me zadržala ta dva kastilj-ska rekruta.... Bogme, pozabil sem povelje in vse drugo ter sem ji dejal: — Dobro, prijateljica iz našega kraja, poizkusite in sveta Mati božja z Gore naj vam pomore! Baš tisti hip smo stopali mimo tesne ulice, kakoršnih je toliko v Se vil j i. Karmen se je mahoma brnila in me udarila s pestjo v prsi. Nalašč sem se zvrnil v znak. Ona skoči preko mene kakor košuta in steče, kazoč nam v begu dvoje nqg — dvoje nog! .... Baške noge iso znane, ali njene so bile še vse drugačne. . ne samo urne, ampak tudi lepih oblik. Jaz vstanem takoj, a kopje držim počez, tako da je za-gradilo ulico in v prvem hipu zadržalo tovariša, ko sta hotela planiti zanjo. Nato sem stekel tudi jaz in onadva za menoj ; toda ulovi jo, če moreš! Kaj smo hoteli mi, s svojimi ostrogami, sabljami in kopji! Prej, nego vam morem povedati, je izginila jetnica izpred naših oči. Sicer pa so ji pomagale bežati vše babnice v tistem koncu in so se norčevale iz nas ter nam kazale krivo pot. Po dolgem dirjanju semintja smo se morali vrniti v stražnico brez potrdila jetniškega guvernerja. Iz strahu pred kaznijo ,sta povedala moja moža, da je Karmen govorila z menoj baško ; in da bi lila peščica drobne dekline tako izlahka podrla moje rasti, se pravzaprav res ni zdelo verjetno- Vse je bilo sumljivo, se pravi, jasno kakor beli dan. Ob premeni straže so me degredirali in vteknili v ječo za mesec dni. To je bila moja prva kazen, odkar sem bil pri vojakih. Zbc(gom na-redniški našiv, ki sem ga v duhu že gledal na svojem rokavu ! Prvi dnevi mojega zapora so bili kaj žalostni. Ko sem se zapisal v vojnike, sem upal, da postanem officii*, če ne več. Longa in Mina, moja rojaka, sta gene- rala. Capalangarra, ki je črnec z Milom vred in je takisto pobegnil v vašo deželo, je bil polkovnik, in več ne|go dvajsetkrat sem i bil žogo ž njegovim bratom, ki ! je siromak kakor jaz. Zdaj sem pa moral reči: Ves čas, kar si ga | preslužil brez kazni, je izgubljen, j Začrnjen si; da si spet pridobiš ; preste j nike, boš moral delati de-{setkrat huje nego takrat, ko si j prišel novinec! In počemu sem si j nakopal kazen? Zaradi maloprid-| nice ciganske, ki ,se je norčevala iz mene in je v tem hipu gotovo ! kradla kje v kakem koncu me-| sta. A vendar nisem mo|gel pre-! magati, da ne bi mislil nanjo. Ali | verjamete, gospod, da so mi ne-i prestano lebdele pred očmi njene preluknjane svilene nogavice, ki jih je kazala na begu? Skozi svo-| je zamreženo okno sem gledal na ulico, toda med vsemi ženskami, kar jih je hodilo mirno, nisem videl nobene, da bi bila vredna te hudičeve dekline. In zraven mi je dišal nehote tisti kasijev cvet, ki mi ga je bila viigla; še suh je ohranjeval svoj prijetni vonj.. Ako so na svetu čarovnice, ta ze nska je bilk gotovo! Nekega dne stopi v celico je-čar in mi da alkalski kruhek- — Nate, pravi, to vam pošlje vaša sestrična. Vzel sem ga ves začuden, zakaj v Se vil j i seveda nisem imel sestrične. Morda je bila poraota, sem mislil, gledaje kruh; toda bil je tako slasten in dišal tako prijetno, da sem ,-a sklenil pojesti, ne meneč se, odkod prihaja in komu je namenjen. Ko ga pa hočem prerezati, lai zadene nož ob nekaj trdega. iPogledam in najdem majhno angleško pilico, ki je bila zapečena v kruh. Našel sem tudi še zlatnik za dva pija-stra. Zdaj ni bilo več dvoma, da mi je poslala darilo Karmen. Ljudem njenega rodu je svoboda vse; zažgali bi. mesto, da si prihranijo dan jetništva. Sicer pa je bila babnica prebrisana in se je s tem kruhkom ponorčeva-la iz ječarjav. V eni uri bi bil lahko prepili naj debelejši drog ; in zlatnik je zadoščal, da bi bil zamenjal pri najbližnjem stari-narju svoj uniformni plašč za navadno suknjo. Lehko si mislite, da človek, ki je marsikateri-krati pomiral v naših skalah orlice iz gnezda, ni mogel biti v za- dregi, kako bi splezal na ulico — z okna, ki je bilo največ trideset črevljev od tal! Toda jaz nisem hotel uiti. Imel sem še vedno svojo vojaško čast in pobegniti se mi je zdelo največji zločin- Ali vendar me je genil ta dokaz, da se me ženska spominja. Človeku v ječi je prijetno misliti, da ima zunaj prijatelja, ki se zanima zanj. Zaradi zlatnika mi je bilo malce nerodno, in rad bi ga bil vrnil; tecla kje naj najdem upnico?^ Ni se mi zdelo lahko. Mislil sem, da bo z obredom degredacije vse končano; toda čakalo me je novo ponižanje, ko so me izpustili iz ječe, naznačili me v službo in me poslali na stra žo kakor navadnega vojnika. Ne morete si .misliti, kaj čuti ponosen človek v takem položaju. Zdi se mi, da bi se bil cjal najrajši na mestu ustreliti. Desetnik stopa vsaj sam na čelu svoje čete; zaveda se, da je nekaj, in ljudje ga gledajo. Postavili so me stražit pred polkovnikova vrata. Bil je še mlad, bogat in dobrodušen človek,. ki se je rad zabaval. Vsi mladi oficirji iso bili pri njem in mnego meščanov, vmes tudi še žensk, gledaliških igralk, kakor sem slišal. Meni je bilo tako, kakor bi si bilo napovedalo vse mesto sestanek pred njegovimi vrati, da bi se zgledovalo nad menoj-In tistikrat se pripelje polkovnikova kočija ž njegovim sobarjem na kozlu. Koga vidim stopiti ž nje?. . . . Cigančieo! Bila je nališpana kakor skrinjica za svete ostanke, na|gizdana in našar-jena, vsa v zlatu in trakovih. I-rnela je bleščično obleko, sinje šolničke z bleščečimi zaponkami in vsepovsod polno cvetja in našitkov. V rokah je držala baški bobnič. Spremljalo jo je še dvoje cigank, prva mlada, druga stara. Take imajo vedno starko s seboj, da jih vodi, in pa starca z gitaro, ki je tudi cigan, da jim igra na ples. Saj veste, da radi zabave pogosto kličejo cigane v družbo; plešejo jim "ro-malis" (to je njihov ple;^) in neredko še marsikaj drugega. Karmen me je spoznala; spogledala sva se. Ne vem kako, a tisti hip sem zaželel, da bi bil sto sežnjev pod zemljo! — Agur laguna, je dejala. Gospod oficir, ti stražaš kakor rek-rut. In preden sem našel besedo, da bi ji bil odgovoril, je smuknila v hišo- Vsa družba je bila zbrana na dvorišču in vzlic gneči sem videl skozi mrežo malone vse, kar se je zgodilo tam. Slišal sem ka-stanjete, bobnič, smeh in potval-ne klice; nekajkratov sem ugledal njen glavo, kadar je poskočila z bobničem v roki. Slišal sem tudi , kako so ji klatili oficirji klatili marsikaj, kar mi je poganjalo rdečico v obraz. Kaj jim je odgovarjala, ne vem, (Dalje prihodnjič.) Izpili CEKS Tujezemske denarne nakaznice in kabelske pošiljatve izpljačljive v jugoslovanskih dinarjih ali drugem denarju. Tudi dolarski čeki na New York, ki dobijo najboljše cene in se prodajo bankirjem in trgovcem onstran morja. — Vprašajte za podrobnosti. AMERICAN EXPRESS COMPANY 2048 E. 9th St., Cleveland. Phone: Cherry 1260. Station 22 $10.00 PREISKAVA Z X- ŽARKI SAMO $1.00 Ohranite si zdravje te&om celega leta. Z X-žavki se lahko zasledi natančen vzrok vašega ti'"' • a. Odpravi vsako oganjevanje. Z X-žarki se vidi vašo notranjost kot vidijo vaše oči zu.ii.nje predmete. Pove trenotno va še stanje; jaz vidim lahko kaj se godi v vaših notranjih organih. In s tem, da vidim vašo nadlogo, vam jo lahko opišem nakar ste v stanu boriti se proti njej. Zdravniki in rai^ocelniki vidijo potrebo, da se oskrbuje človeško telo v zdravju in bolezni. Jaz imam vse najkasnejše električne izinajdbe, ki posnemajo naravo v najobšii-nejšem obsegu, ki povračujejo celicam njih normalno aktivnost. Sledeče bolezni se vse hitro ozdravijo pri meni brez vsakih bolečin: želodčne, jetrne, ledvične in srčne bolsti, zabasanost, "flat-foot", revmatiizem, povečane žleze, debelost, vnetje sapnika, glavobol, vse kožne bolezni, zgubo živahnosti in splošno oslabelost. V ekstremnih slučajih krvnega zastrupljenja rabim slavno iznajdbe profesorja Ehilicha, 606 (Sal-varsan) in 914 (Neosalvarsan). Ne glede kaj je vaša bolezen in kako ste že obupani, ne obupajte popolnoma. pridite k meni. Moje osebno opazovanje raznih metod rabljenih v tej deželi in po evropejslcih klinikah skupno z 22 let skušenj, mi daje veliko prednost v zdravljenju moških in ženskih bolezni. Ce je vaša bolezen neozdravljiva, Vam bom tako povedal. Ce pa je ozdravljiva, vas bom ozdravil v najkrajšem času mogoče. Pridite k meni z zaupanjem. Kar sem storil za tisoče ljudi, storim lahko tudi za vas. Moje "ene so najbolj zmerne v celem Clevelandu za postrežbo, katero prejmete, Ženske strežnice. Ds\ Bailey, "specialist" 811 Prospect Avenue. Cleveland, Ohio. Mi govorimo slovensko in hrvaško. Uradne ure: Ob pondeljkih, sredah, petkih in sobotah od 9:30 do 7:30; ob torkih četrtkih in nedeljah od 9:30 do 1. Vzemite elevator ali stopnjice ob vhodu v Standard kinomotograf do 3. nadstropja. Polabno, prav polahno posežem po puški; ktera 1® na njegovej strani. Predpotopno, rjovičesto Liddy tirnem za petelina in ga napnem. Pri tem malo poči, jo napenjam. On se obrne s tako naglico, da mu p: klobuk z lasuljo vred na tla. Ko zagleda svojo last-110 puško namerjeno nanj, pokaže se pod marvričastim 1,°som velikanska votlina, ktera se polagoma še vedno širi. "Sam HaWkens", šepečem, "če ne zaprete takoj Ust> vam zmašim cel šop kož vanje!" "Good luck, kako šte me prestrašili, Sir če se ne motim!" odvrne mali, kteri ni kljub vsemu strahu zavpil Mi zinil kaj neprevidnega. Klobuka in lasulji odkaže takoj svoje mesto. "Vrag vas vzemi! Jaz mislim, da vas ^tim po vseh udih, če bi bili vi rdečeličnik, potem —" "Potem bi bila to vaša zadnja ura. Tukaj imate va-80 puško! Zdaj pa povejte, kako je to, da ste šli za ta spat?" "Spat? Oprostite, o tem ne more bi^i govora; kaj ^Orem za to da ste prišli do mene, ne da bi bil zapahi- Jaz sem mislil še na dve pasu", po ktere sem namerami iti. Ne povejte mi za vse svetce, da ste me tako pre-8enečili." "Hočem molčati." "Kjer imate pa malega Sira?" > "Tukvj 2a'd,ej je Slišali sva zveneti vaše jjasti; zate 8°m šel pogledat, kakšne zvonove imate tukaj." . "Zvonove? Ali je bilo tako glasno? Sam Haw-^ns, kakšen neumen, star tepec si! Tukaj leži kot sta- , mula in ropota, da se gori v Canado sliši, če se ne mo-t,tTl! Kako ste pa vi zašli v to smer? Gotovo preganja-oba rdečeličnika?" Potrdim mu in povem, kar sem videl. "Hm, to bode stalo smodnika, mnogo smodnika, Prišel sem s. pastmi ob vodi in zagledal naenkrat rdfečnika, če se ne moteim. Stala sta za grmovjem i K°maj osem (korakov do nas in opaževalu. Tukaj sem Ke ®kril in videl, da je šel jeden gori, drugi pa doli po da jo preiščeta. Toda godilo se jima bode slabo, se ne motim. Jednega sem pustil iti mimo, potem sem Se' 2a njim, da ga povprašam> kaj bode povedal druge-kadar se 3estane ž njim." "Mislite?" * "Gotovo. Ce hoččte biti pametni, pojdite na ono stran, pa jih dobimo vmes; ne pustite malega Sira tukaj, ker bode vsled nepotrpežljivosti gotovo napravil kako napako." Ubogam ga in sc vrnem k Harryju. Ko mu ob kratkem povem, greva midva na jedno, Sam pa na drugo stran ter .čakamo na vrnitev rdečnikov. Dolgo čakamo z največjo potrpežljivostjo; skoro cela ura mine, predno zapazimo, da se piazi neka oseba. Jeden izmed tistih dveh se vrača; star, utrjen dečko je. Za pasom in po robeh hlač ima toliko skalpov, da bi se komaj dobilo prostora še za nove. Komaj pride prvi v naše obližje, že ga napademo in pošljemo v večna lovišča. Jednako se zgodi z drugim, kteri pride kmalu. Zatem se vrnemo vsi trije v trdnjavo, kot smo odšli. " ( 'i i Pred vratmi poiščemo stražo, ktera je skrita za grmovjem in je imorala videti indijanskega ogleduha, ker je šel tik nje. Will Parker je za stražnika. Sam ga začuden pogleda. "Bili ,greehorn si bil in ostaneš, dokler ti kak red man ne pobere las kot mislim. Gotovo si mislil, da je šel rdečnik samo senice lovit, ker nisi rabil svojega pi-havnika." Sam Hawkens naj priveže svoj jezik v zadrgo, drugače sedaj stoiim, kar seem prej opustil! Will Parker, pa greenhorn! Ta zabava je že vredna nekaj zrnc smodnika, ti stari kajon ti! Toda tvoje matere sin je pameten dovolj, da sprevidi, da se na oglednika nikdar ne strelja, ker se s tem še druge privabi." Imaš prav, če ne maraš priti do indijanskih kož, kot mislim." Po zadnjih besedah odide; predno zgine med ska-, lami, obrne se še en krat in pravi stražniku: Glej, da ne zadremlješ! Tam čez v dolini je cela četa ljudi s pšicami. Utegne se zgoditi, da te poskusijo prikrajšati. Škoda bi bili zate, večna škoda!" Ves obložen s pastmi korači pred nama. Kmalu smo pri vhodu v dolino, odkoder jo vso pregledamo. Sam zažvižga, nakar pridejo vsi ljudje iz stanovanj in poslušajo vestno naše besede. Tudi Old Firehand sledi pazno do konca; ko mu povem od Parranoha, postane vesel in se čudi. "Ali se niste zmotili, Sir? Potem lahko izpolnim svojo prisego, da ga dobim v svojo pest, kar si želim že leta in leta." "Samo lasje me motijo." "Na to se ne gre, Sir! Kar poglejte Sam Hawken-aa. Mogoče ga niste v oni noči dobro zadeli. Njegovi ljudje so ga našli in odnesli. Med mojo boleznijo je ozdravel tudi on. Potem nas je izsledil in šel za nami." ' Zakaj nas pa ni napadel?" "Ne vfcm; vsekakor ima važen vzrok, katerega .že zvemo. Ali ste trudni, Sir?" "Ne." "Jaz moram videti tega človeka. Ali me hočete spremljati?" ' "Gotovo. Opozarjam pa vas na veliko nevarnost tega zalezovanja. Indijanci bodo čakali zaman svojih ogleduhov, zato jih bodo šli iskat in bodo našli seveda njihova trupla. Mi piidemo mednje, tako da nam lahko žapro pot. "To je vse mogoče; toda jaz ne morem strpeti in čakati, da najdejo oni nas". Potem zakliče: "Dick Stone!" Tega ni bilo včeraj, ker je bil s tistimi, kteri 6o preskrbljevali meso. Zdaj me vidi prvič in me srčno pozdravi. Potem ga vpraša Old Firehand: "Ali si slišal, kam nameravamo iti?" "Vem". '"'J' "Pojdi po puško! Mi si hočemo pogledati te rdeče-kožce." "Takoj Sir! Ali jahamo?" "Ne, ker gremo samo do žleba. Vi drugi pa se malo ganite in zakrite 'catches (shrambe za kože) z va-žain. Ne vemo, kako se bode izšlo. Ce bi utegnili priti rdečekožci med naše skale, ne smejo najti tistega, kar jim najbolj diši. Harry, ti pojdi z Will Parkerjem; ti, Bili Bulcher pa pazi malo na red med tem!" "Oče, jaz hočem biti pri tebi," prosi Harry. "Te ne morem rabiti, dete.odpočij se, prideš že na vrsto!" Harry ponovi svojo prošnjo, toda Old Firehand se ne da preprositi. Kmalu korakamo trije po strugi. Zunaj naročimo stražniku vse potrebno in gremo potem proti tistemu kraju, kjer je bilt skrit Hawkens. Od te strani se namreč pride najlažje do žleba. Zavarovani smo od dveh stranij. Tudi moramo naleteti na vsakega Indijanca, kteri bi mogoče medtem zapustil taborišče in šel iskat ogleduhe. Winnetou je zapustil na vse zgodaj trdnjavo in se n še vrnil. On bi nam bil zdaj dobrodošel; ko mislim nanj, me začne maio skrbeti. Lahko se je sestal s sovražniki; v tem slučaju bi bila vsa hrabrast zastonj. Ko to premišljam, razdeli se grm in Winnetou stopi pred nas. Pri šumu posežemo hitro po orožju, a ga takoj spravimo, ko ga spoznamo, g "Winnetou pojde z belimi možmi ,da vidi Parranoha in Poncas," pravi. ✓ Mi ga začudeno pogledamo. On torej že ve, da sd Indijanci tukaj. ^ ' ' "Ali je videl moj brat najkrvoločnejše vojnike rodu Sioux? vprašam ga. — "Winnetou mora paziti na Old Shatterhanda in na sina Ribanne. Šel je za njima in videl, kako so potolkli rdeče vojnike. Parranoh je skalpoval nekega človeka rodu Ozagov. Njegovi lasje so laž, njegove misli podlost. Winnetou ga hoče ubiti." "Ne, apaški glavar se ga ne dotakne, ampak ga prepusti meni!" pravi Old Firehand. "Winnetou ga je že enkrat podaril svojemu belemu prijatelju!" "Zdaj mi ne uide, kajti moja roka —." Samo toliko slišim; v tem trenutku zapazim namreč za grmom dvoje svetlih oči. Hitro poskočim in zgrabim nekoga. Baš tisti je, od kogar govorimo, namreč Parranoh. Komaj ga zgrabim za goltanec, že pritečejo izza grma Indijanci svojemu glavarju na pomoč. Prijatelji so takoj videli položaj in mi prišli na pomoč. Belega glavarja vržem na tla. Pokleknem mu na prsa ter ga zgrabim z leyico za vrat, z desnico pa za roko, s katero je segel po nožu. Krivi se pod menoj kot črv in se trudi na vse načine, da bi me vrgel raz sebe. (Dalje prihodnjič.) STKAN. 4 JULY 24th, 1928. —----- , ■■ - — I'l^r^lon^cL^i nAvi/»b vznožju E. 72 St.. kjer je pre- i mesta avtomdbil Mr. Andrew Witt-a in da so zadofoili on, njegova žena in Mrs. Re-gina Thall, ki se je peljala z njima, hude poškodbe. Mrs. ejšen klanec, je zdrčal v soboto v jezero avtomobil. Mrs. Kate Anvoner iz 918 Lakeview Rd. in njena 141etna hčerka Sylvia, ki sta bili v avtomobilu, nista dobili nobenih pošikodb. Mati je bila hudo pretresena, hčerki pa je bila zlamljena roka- Mrs. Anvoner je vozila počasi navkreber, ko se ji je ustavil meter in z za-tvornicami pa ni mogla zadržati avtomobila nazaj. Pričel je iezti navzdol po klancu in bi bil kmalu zadel ob druge avtomobile. Proti vznožju pa je vozil že z veliko naglico ter nato treščil preko o-brežja, ki je na onem mestu kakih 25 čevljev visoko. Postavil se je pokonci. Mimovozeči avto-mobilisti so bili takoj poleg ter pomagali materi in hčerki iz vode, nakar sta bili obe odpeljani v Mt. Sinai bolnico. —Sleparja prijeta. Dva mlada moška, Charles Wallace, 29, iz 4927 Woodland Ave. in Harry Schoffield. 28, 893 Thornhill dr., sta bila prijeta, ker ?ta prodajala lastnikom avtomibilov ničvved ne zavarovalninske police- Za let no vnlaiilo $34.50 sta jim obljubila, da imajo zavarovalnino v slučaju a?nja, nezgode, tatvine in poloa; tega še brezplačno popravljanje avtomobilov. Na ta način se jima je posrečilo ujeti od 1000 do 1500 avtomobili 4ov od katerih sta dobila naplačauih okrog $35.000. Njiju aretacija je sledila šest tednov trajajoči preiskavi, katero je uvedel odvetnik avtomobilskega kluba. Fr. J. Merrick. Sleparja sta imela u-rad v Arkadi- Oblasti so zaplenile vse knjige, najdene v uradu ter bedo uvedle temeljito preiskavo. V neprilike sta prišla, ko je erlen izmed zavarovancev pri še1 v nesrečo in je hotel iztirjati zavarovalnino. — Smrten skok v vodo. Kasno v .nedeljo je skočil pri kopanju v White City Arthur Hemke, 28, iz kame-nitega pomola kakih 200 čevljev od obrežja v vodo ter si zlomil vrat. Za časa nezgode je bila njegova žena le par jardov proč. Ko je prišlo njegovo truplo po skoku na površje, ga je poklicala, toda on se nj zganil. Pohitela je k njemu ga'zgrabila za roko in dvignila glavo iz vo-"de. Spoznala je na veliko gro zo, da je mrtev. Hemke je stanoval s svojo ženo in triletnim sinčkom v Park hotelu n? E. 156 St. in Waterloo Road. — Šest oboroženih bandi- tcv ie napadlo zgodaj v nedeljo. zjutraj nočnega Čuvaja v Liberty Cartage and Storage Co. nd? Elm St. iri River rd. Kc so ga zvezalilin vrgli v neko zadnjo sobo, so zvalili iz skladišča dvajset sodov žitnega alkohola in ga odpeljali na tovornem avtomobilu. Alkohol je bil del po-šiljatve 50 sodev, katere je sprejela družba v skladišče uverjena, da je v njih lane* no olje, kot je bilo označeno na sodih. Ime neke poznane firme je bilo ponarejeno za dvignjenje 20 sodov zadnji teden. Nihče ni niti najmanj slutil, da je v sodih žganje in šele sedaj, ko se je odprlo ostalih deset, sodov se je prišlo na dan prtvezi. Suhaški agent Burns je vseh deset sodov nemudoma zaplenil ter bo skušal priti na sled osebam, ki so celo stvar izpeljale. — Konj je čimdalje manj in kmalu bo napočil čas, ko bo že pravcata prikazen. V pondeljek se je pričela v Cin ncinati konvencija unijskih kovačev, ki kujejo konje. ClevelandsKi uni.fski kovači neodresenega Primorja daj trudi, da bi čim prej in po-'lu in večerji se je Franc Druža-polnoma izgnala naš jezik ne sa- Thall, 32 stanujoča na 5210 St. Clair Ave. bo skoro goto^ vo podlegla poškodbam. Trojica je bila namenjena proti Buffali, N. Y. —Krila se dvigajo. Naravnost iz Pariza! Ker se dolga krila ni- Borni ostanek slovenskih sred njih šol v neodrešenem Primor-ju bo menda tudi kmalu izginil. rpo iz sodnih dvoran v mestu, ampak tudi na deželi. Zagreb kupil Maksimir. vec malo pošalil z Ano Švarče-vo, ki je bila tudi v mlinu in se vlegel končno na posteljo, na- j kar si je Švarčeva dovolila šalo, ■ ga objela okoli vratu in stisnila k sebi. To je Druževčevo silno raz i burilo. Zapustila je sobo in pso vala zunaj z raznimi ostudnimi Park Maksimir, s kakršnim se Z doslednostjo, ki bi mqg'la služi- ne more ponašati nobeno večje ti V zgled našim oblastem, na- mesto v taki bližini mesta, je v daljujejo italijanizacijo. Nedav- ' vojnih letih rapidno nazadoval. 'Psovkami. Razjarjeni mož jo je za- no SO penzijonirali profesorje dr. Pričakovalo se je sicer, da bo|to zgrabil in pričel metat, ob tla Cermelja, Kendo, in drja. Karla nevarnost za park odstranjena, j in brcati. To je .trajalo od mli- Pirjevca na podlagi naredbe fa- :ko je gospodarska fakulteta pri-jna na razdaljo 400 korakov pro- šistovske vlade Z dne 18. febru-'šla v posest Meksimira. Volja je ti Spodnji Senaiski. Končno je arja 1923. Št. 440. Proti umirov- bila dobra, a denarja ni bilo. In (Franc Družavec sunil svojo ženo kakor nečejo udomačiti med žen- 1 "enju ni priziva. Pa tudi dijav tako se je končno odločila mest- - škornjem s tako silo med noge, -kim svetom so re V Parizu ZO- 1 ŠtVo ^ podvrženo šikanam. Na na občina zagrebška, da kupi ce- da ji je raztrgal levo aramnico in r. . ' nnvi-nili V vliim wilnm ! VBeh slovenskih osnovnih Šolah , lo maksimirsko posestvo. Kupna levo odvodnico, nakar je Druže T,fci povrnili n Kiaisim Aruom, vv . » • i j i i- • i Razveseljujoče vest je prinese i in tako tudi >srednJlh s0 namesče pogodba je bila te dni podpisana, vceva ,e vsled krvavi,en,a umrla. sem Miss Selma Levy, ki je čia- ni za italijanščino posebni učite- Kupnina za posestvo, ki meri 66 n: .a Franco Beho Co., ki ima u-1 * iz Južne Ital«e in tako » tu" -^lov. znaša 2.640.000 , kron. rade v Parizu. Bruselju in New di na ldri-i-'kl realkl ne'ka Pro" Mestna občma bo, kakor poro-Yorku ' fesorica" iz Kalabrije-Ti impor- 5a;0 zaBrebški listi, zopet uredila tirani učitelji, dobro vedo, zakaj zanemarjena pota in mostove, iz-so poslani in nastopajo tako brez ;oisfila obe jezeri, zasadila — kier —Pasja tatova. Sinoči sta vdrla dva dečka v živalsko trgovino Ladd Gray-a na 1961 E. 55 St. ter sta mislila ravno oditi, e-den z dvema malima psičkoma, drugi pa z cpico, ko ju je zasačil policaj Charles Popelka. Od-•edel je cba na policijsko postajo. Tu s+a rekla dečka, da «ta ho-'cla nesti "popite" domov. Priznala sta tudi, da sta vlomila v trgovino že prejšnji večer in da sta tudi tedaj odnesla uva psička, nekaj pasjih jermenov, verižic i.i nekaj mila proti mrčesu- obzirno, da sicer odličen učenec ie potrebno _ novo drevje in. ne izdela zavoljo italijanščine. kar je glavno, uvedla Primerjajmo s tem popustlji-' nadzorstvo, da se orep-ec: vest mariborske izpraševalne ko- vandaiizem sprehajalcev. Skratka misije napram nemškim in niad- Maksimir na; DOStane zopet, to aiskim kandidatom, o čemur kar je bi] nekdaj je svoj čas že obširno razprav- orebčanov ,jal "Učiteljski tovariš". Uboj. Družavec je bil oproščen hudodelstva uboja in obsojen le radi prestopka zoper varnosti življenja po par. 335. kaz. zak. na deset mesecev strogega zapora. Nočne orgije v Zagrebu. i , i V Tkalčičevi ulici v Zagrebu je bo stro- i »•'imel neki Rus posredovalnico za ženitve. Vsakemu interesentu je pokazal fotografije žensk in moš- -7 kih. ki hrepene po zakonski sre-ponos /a- či. Policija pa je kmalu dognala, da so hodili v isto hišo dame in [gospodje tudi ponoči, kjer so ce- Pa to ni še vse. Na šolah so u-vedli vojaške predvaje, ki se jih Franc Družavec. posestnik v |'e noči popivali, se zabavali in morajo udeležiti gojenci od tret- Spodnji Senarski. je živel s svo- j razgrajali, da se je vsa soseščina je srednje Šole dalje. Te vaje si- jo ženo dolgo let v srečnem za- 'zgražala. cer niso obvezne, toda udeležen- konu. Zadnji dve leti pa ie za-.......... ji imajo pozneje V vojaški služ- čela žena Barbara popivati, ker je ! bi velike prednosti. Seveda se u- moža hudo bolelo, vendar pa je, _Včeraj so prijeli detektivi od beležijo teh vaj dijaki v velikem sprva mirno prenešal in vdano Pinker ton detektivske agencije . M'latreali: Michael 11 Duga-ia, bivšega tajnika Ja.urs \\ Corrigana, bc|gatega jeklarskega Številu. Enkrat SO začeli trije trpel. Dne 16. februarja sta za :ojenci idrijske realke na tiho- konca Družavec v Sirkovem mli ma med korakanjem peti "Jugo-?lovenska mati, nemoj tugovati'. Upoštevajte trgovce EIPki oglašajo"^ — - KUPITE VAŠE POHIŠTVO PRI NAS KER JE CENEJE. lil ia*s*a*«itat* Naša zaloga je garantirana. FURNITURE COMPANY 5824 ST. CLAIR AVE. (•) : (•) 1 HMELJ - SLAD - ITD. I Vse potrebščine, da si izdelate dobro pijačo s katero si ohla-$ dite žeio v vročih dneh. Imamo zalogo steklenic in zamaškov. Hitra postrežba. % Posebna razprodaja sodov. Cene zelo nizke. — Indepen-® dent slad in hmelj. I DEPENDENT HOME SUPPLY 6003 ST. CLAIR AVENUE. to mesečno plačo- Čeravno nima ;>o italijanskih zakonih šola pravice, brigati se za izvenšolsko mašil nastale luknje, je nekega! 'epega dne neznanokam izginil. magnata. Iz Cleveland je izginil Laškemu častniku .,e napev uga-lekako pred enim letom, potem -,al in zato je dovo111' da so za" ko je poneveril svojemu gospo- Peli vsi to Pesem" Neki dalmatin-'arju kških $400.UO0. Corrigan j ski fašlst Je to Pesem sllšal in je imel namreč popoVno zaupanje! lavU zadevo oblastl- Vojaška ob" v svojega tajnika in pustil mu ' Iast je kazncrala častnika z od-ie, da je razpolagal z velikanski- tegnenjem 14dnevne plače. Ko Tii vsotami denarja. Denar pa je se -'e pritoži1' češ da ni Pesmi ra" skušnjava in Dugan je pričel z i zume1' 80 mu ^^^ še .ljim igambljati na newyorski borzi, kakor tudi pri konjskih lirkah. 'Pričel je zigubljati in ker ni imel denarja, s katerim bi za-: delovan'e "čencev, je šolska oblast kaznovala one tri učence z ukorom. Ministrstvu se je zdela Ko je bil včeraj aretiran, je i- kazen premila in zato J'e učitelj* ■nel pri sebi samo 41c denarja in ika konferenca morala kazen pole tudi fizično popolnoma izčr- ostriti- Noben onjh di'jakov ni ,ian. Pravi, da ni imel nikakega dobil letnega izP™evala, ampak lokoja in da se je vedno tresel' vsi morajo' čeravno 80 izaelali' / strahu, kdaj pride v roke obla- napraviti' v -1"656111 iz T8eh pred- j metov izpit. Zasebno so dobili profesorji migljaj, naj pri tej m., • - i i ^ i . ■ -i priliki iztrebijo zavod. Slovenec —Dvojna žalost. Od avtomobila - . , , ie bil povožen včeraj v smrt 12-; ^ P°Polnoma| br€ZPrave»"! etni Milton Kirchner, ko sta se,Tmh tU 86 nam .vaiIjUje t>nt"er" ou;r o - Janje z onim gojencem maribor- grala s Phihpom Gersonom žo- , „ - . „ „„ p nn 0, . . , . ske realke, ki je bil radi zlona-• -0 na E. 99 St in Adams Ave., . . . , 7 -., , .. , merjenega zaljenja našega kra- 6a časa nezigode pa je pnhite a 1, .. , . ,o h« + n . lja od učiteljskega zbora in viš- >a lice mesta Gersonova mat in • v , , . . , ,. » t . . . jega solskega vseta izkl,ucen, od» nislec, da je povožen njen sin, ® .. , .. „-,,.,... , , . pokrajinske uprave pa pomilo- ^e je odpeljala l v.nm v bolnico. - - Tu je bil takoj odposlan v operacijsko sobo in ga mati sploh vi Ko bodo i8'kali omenjeni dodela ni. Ko so ji naznanili, da je venski profesorji službe v Slo-deček mrtev, je bila vsa iz se- veniJi' upamo, da jim para^ra-be. Približa se mrtvemu trup- larii Pri pokrajinski upravi ne '.u, toda ko o tare stražnica kri z bodo delaIi zaPrek- Paragrafi bi njegovega obraza, spozna mati bili na tem mestu Pr- kadar vesela, da to ni njen sin. Minuto se Postavlja na tako važni ob-kasneje prihiti za njo v bolnico' me-'ni postojanki, kakor je n. pr. njen Philip, ki je videl ma- Maribor, na realki profesor, ki je 'er, ko se je odpeljala z ponesre- nekda' v ®!V0-'i nemškutarski za-čenim dečkom in je klical za njo, tfrizenosti ponemčil svoje lepo la ni on povožen, a ga mati v raz slovensko ime — ne pa proti na-burjenosti ni čula. Z veseljem na šim odličnim prosvetnim delav- j ni strani pa je nastala žalost za cem< ki jih nasilnik ''^anja, da nater ubitega Miltona, ki je !)i mtl bilana^a mladina izročena kmalu nato dospela v bolnico, da i7.ve o sinovi nesrečni smrti. MALI OGLASI mmemv DR. SMEDLEY, špecijalist JAZ IMAM 10 LET SKUŠiSNJ V M RDEČINI. Ne obupajte torej, pojdite k pravemu špocijalistu in ne h kakemu neiz-vežban«mu. Resničen špccijalist in profesor vas ne bo vprašal, kj« in kaj vas boli. temveč vam bo sam povedal, kaj vam je po temeljiti pfeiskavi. Prihranili si boste čas in denar. Mnogi dru^i zdravniki vam niso mogli pomagati, ker niso imeli dovolj skušenj in ne morejo zapopasti vašega slučaja, kakor bi ga morali. Moj aparat X-žarkov in moje bak-teriologične preiskave krvi mi razo-denejo vašo resnično bolezen in če vas vzam»m jaz pod mojo oskrbo, ne vam bo povrnilo zaravje in živahnost in počutili se boste zdrave, kot pred boleznijo. Povedal vam bom jasno, jeli vaša bolezen ozdravljiva ali ne. -— Ne tratite časa in denarja. Pridite k meni. Preiskave in posvetovanja zastonj, ako prinesete seboj ta oglas. Posebni oddelki za moške ali ženske. Mi govorimo slovenako DR. SMEDLEY, špecijalist URADNE URE: od 9. dop. do 4. pop. — od 6. do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. dop. do 1. pop. SOBA 4. J0406 EUCLID AVE. vog. E. 105. St 2. NADSTROPJE CLEVELAND, OHIO. POHIŠTVO NAPRODAJ na 7503 St. Clair Ave., zgoraj. (173) HIŠI NAPRODAJ. Proda ise dve moderni hiši na e-nem lotu za 3 družine. —Zglasi-te se na 1539 E. 47 St. $4.000 takoj, drugo na obroke. (177) VSAKOVRSTNE HISE NAPRODAJ! Zglasite se pri A. SAMICH and J. GORIŠEK 1123 Norwood Rd. Zgoraj. Tel. Randolph 5633 J, HISA ZA DVE DRUŽINI- Proda lastnik, Nemec, na 7606 Cornelia Ave blizu E. 74 St. (176) ANcriOR Direktno v , JUGOSLAVIJO v 9 dneft Aquitania...... 45.647 ton Mauretania • •.. 30.704 tO« Berengaria .... 52.022 ton . Odplove vsak torek eden teh velikanov. Krasne kabine 3. raz. z 2—4f steljami. Fina hrana, kadilnica m P čivalnica. Zaprta paluba, domača hinja. Denar skozi Gunafd se brzo . zanesljivo izplačuje. Vprašajte r agentu. Cunard Anchor Line, Hotel Cleve- '-land Bldg. Cleveland Ohio. Make Your Trip More Enjoyable by a Refreshing Night on Lake Erie (Your rail ticket io cood on the boat«) Thousand« of east and north bound travelers say they wouldn't have missed that cool, comfortable night on one of our tine steamers. A good bed in a clean stateroom, a long sound sleep and an appetizing breakfast in the morningl Steam«« "SEEANDBEE" — "CITY OF ERIE" — "CITY OF BUFFALO" Daily, May 1st to November 15th Leave Cleveland - 9:00 P.M. I Eastern I Leave Buffalo - 0:00 P M. Arrive Buffalo - 7:30 A.M. / Standard Time \ Arrive Cleveland - 7:30 A M. Connections for Niagara Falls, Eastern and Canadian points. Ask your ticket agent) ot tourist agency for tickets via C it B Line. New Tourist Automobile Kate—$10.00. Send for free aectional puzzle chart of the Great Ship "Seeaudbec" and 32-page booklet. The Cleveland and Buffalo Transit Co. Cleveland, Ohio ISCE SE ; izurjenega mesarskega pomočnika, Stalno delo in plača po do-igovoru. — Vprašajte na 4058 St. i Clair Ave. (172) rez varstva. -O- Iz stare domovine. ŽENSKA, KI JE UMORILA MO- Nov va, preg«„janj. .lovnd.e- Za zdravje in žejo poskusite naše produkte iz katerih se naredi doma prav dobrega. Zbirka sodov, čas, steklenic, lončene posode, zamaškov, hmelja, malta, ekstraktov, i. t. d. FRANK OGLAR 6401 SUPERIOR AVENUE. 106 ST. CLAIR MARKET HOUSE — 8704 Buckeye Rd. in pri Anton Dolgan 15617 WATERLOO RD. 2a oproščena. ga življa na Goriškem. Nekatere prefekture v zasedenem primorskem ozemlju so dobile te dni iz Trsta poziv, naj izrečejo svoje mnenje o vprašanju izključne uporabe italijanskega u-radnega jezika na preturah v slo- Cincinnati, O., 23. julija. — Sodnik Yeatman je oprostil 28-letno Mrs. Bessie Bush, ki je ustrelila svojega moža, kei nji in njeni hčeri iz prejšnjega zakona ni venskem delu Goriške. Kakor je; dovolil hoditi v cerkev. Mrs. bil« že poročano, je novi pred-Bush je tudi izpričevalo, da jo je sednik goriškega sodišča, Brelich Bushman, predno ga je ustrelila, takoj po svojem nastopu odločno se jako zanimajo za njen po-udar'l z bičem ter da ji je gro- prepovedal sodnim uradnikom v tek. zil z nožem. Gojfifci občevanje v slovenskem CIRIL KlJNSTEL 6616 St. Clair Ave. ČISTILNICA OBLEK VAM SCISTIM, POPRAVIM IN ZLIKAM OBLEKE POPOLNO ZADOVOLJSTVO. SLADSCICARNA na St. Clairju in na vogalu se prodo, ker gre lastnik v druge vrste podjetje. V dobri1 slovenski okolici. — Za naslov se zglasite v uradu Enakopravnosti. (172) OPREMLJENA SOBA z elektriko, kopalnico, in prostim uhodom se odda za enega ali dva fanta. — Vprašajte na 1054 E. 72 St '_(172; ODDA SE stanovanje 5 sob in kopalnica; nahaja se na E. 71 St; odda se tudi garaža. — Za več pojasnil se zglasite na 1228 Addison rd. __(172) ~ ISCE SE ~ moškega, ki se razume na obratovanje mlinov, ki tarejo koks in grafit. —Zglasite se na 2639 E. 79 St. (176) NAJBOLJŠE KAPE. Najkasnejših krojev in izdelkov. Kupite direktno od izdeloV«^8 in si prihranite veip£nik°v dobiček. Moške kape $1.00 in $l-5° Deške kape 75c Rosedale 4127. Princ. 1275-K THE ST. CLAIR AUTO PAINT & BODY CO. 6127 St. Clair Ave. V ozadju '* Se priporočam. Vse delo garantirano. , LUKAS HOČEVAR. The RELIABLE CAP MFG. C°' 4247 Lorain Ave. 5806 St. Clair Ave. \I.I ŽE IMATE NAiNOvf« GRAMOFOVSKE PLOSC»T Navedemo nčkatere: 1 l8 sem »tar » ^ let - Sveti v®^ - 0 j t. _ in mnog« u gtt ce- 1 6404 St. Clair Cleveland, Velik« rokraj3keln* rikwske ur* kovrstno kot tudi vse vr« gramofon®-Vse delo ^arantirsno. U*U*fU a« «rl lei ari b •le ee pra- • pr.,Uru TEL Bell Rand. 710-W. Princ. 10®8-f|.