Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Jamova 2, p.p. 3422 1115 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 47 68 500 faks (01) 42 50 681 fgg@fgg.uni-lj.si MAGISTRSKI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA PROMETNA SMER Kandidat: EDVIN HADŽIAHMETOVIĆ, univ. dipl. inž. grad. UPRAVLJANJE ŽELEZNIŠKE INFRASTRUKTURE Z UPORABO PROSTORSKIH INFORMACIJSKIH SISTEMOV Magistrsko delo štev.: 228 RAILWAY INFRASTRUCTURE MANAGEMENT USING SPATIAL INFORMATION SYSTEMS Master of Science Thesis No.: 228 Predsednik komisije: doc. dr. Marijan Žura Somentor: doc. dr. Marijan Žura Člana: doc. dr. Tomaž Maher doc. dr. Marjan Lep, UM FG Mentor: prof. dr. Bogdan Zgonc Ljubljana, 16. januar 2012 IZJAVE Podpisani Edvin Hadžiahmetović izjavljam. da sem avtor magistrskega dela z naslovom: »Upravljanje železniške infrastrukture z uporabo prostorskih informacijskih sistemov«. Izjavljam, da je elektronska različica v vsem enaka tiskani različici. Izjavljam, da dovoljujem objavo elektronske različice v repozitoriju UL FGG Ljubljana, 16. 01. 2012 Edvin Hadžiahmetović BIBLIOGRAFSKO - DOKUMENTACIJSKA STRAN IN IZVLEČEK UDK: 625.151.8:681.3 :(043.3) Avtor: Edvin Hadžiahmetović Mentor: prof.dr. Bogdan Zgonc Somentor: doc.dr. Marijan Žura Naslov: Upravljanje železniške infrastrukture z uporabo prostorskih informacijskih sistemov Obseg in oprema: 159 str., 14 sl. Ključne besede: infrastrukturni register, program omrežja, GIS, železnica, upravljavec, Ragis, Izvleček Magistrsko delo obravnava nadgradnjo oziroma dopolnitev informacijskega sistema za upravljanje železniške infrastrukture Slovenskih železnic s ciljem zagotovitve organiziranega zbiranja in vodenja razpoložljivih podatkov o železniški infrastrukturi na način. ki ga omogoča sodobna informacijska tehnologija in internet. Poleg opisa splošnih teoretičnih osnov geografskih informacijskih sistemov. delo analizira pomanjkljivosti obstoječega geografskega informacijskega sistema (GIS) Slovenskih železnic in predlaga njegovo nadgradnjo. ki je pogojena z novimi možnostmi sodobne informacijske tehnologije in najnovejšimi zahtevami direktiv Evropskega Sveta (ES) na področju zbiranja podatkov o železniški infrastrukturi. Nadgrajeni programski paket je implementiran na odseku glavne železniške proge Pragersko - Središče - državna meja. Pri tem so upoštevane zahteve ES po infrastrukturnem registru in programu omrežja, ki izhajajo iz direktiv prvega železniškega paketa in direktive 2008/57/ES o interoperabilnosti železniškega sistema. Dopolnjeni geografski informacijski sistem. implementiran na progi Pragersko-Središče, omogoča pooblaščenim uporabnikom uporabo in pristop do celotnega obsega podatkov o železniški infrastrukturi bodisi z osebnimi računalniki bodisi z mobilnimi napravami. BIBLIOGRAPHIC-DOCUMENTALISTIC INFORMATION AND ABSTRACT UDC: 625.151.8:681.3 :(043.3) Author: Edvin Hadžiahmetović Mentor: Ph. D. Bogdan Zgonc Co-mentor: Ph.D. Marijan Žura Title: Railway infrastructure management using spatial information systems Notes: 159 p., 14 fig. Key words: infrastructure register, network statement, GIS, railway infrastructure manager, Ragis, Abstract: Master's Thesis is an upgrade or update the information system for the management of Slovenian Railways' infrastructure in order to ensure an organized collection and management of data available on railway infrastructure in a way that it allows the modern information technology and the Internet. In addition to a description of the theoretical foundations of geographic information systems. analyze the shortcomings of the existing task GIS Slovenian Railways and the proposed upgrade. which is subject to the new possibilities of modern information technologies and the latest requirements of EC directives in the field of data collection infrastructure. The upgraded software package is implemented on the section of the main Pragersko - Središče - the state border. In doing so. takes into account the requirements of the EC at the register of infrastructure and the network statement resulting from the directives of the first railway package and the Directive 2008/57/EC on the interoperability of the rail system. Upgraded geographic information system implemented to track Pragersko-Središče. allows authorized users to use and access to the full range of information infrastructure on either PCs or mobile devices. ZAHVALA Za pomoč pri magistrskem delu se iskreno zahvaljujem mentorju prof. dr. B. Zgoncu in somentorju doc. dr. M. Žuri. Hvala tudi vsem sodelavcem, ki so mi omogočili prijetno delovno vzdušje. Zahvalil bi se tudi svoji ženi in otrokoma za razumevanje, mami in sestri za podporo in posebej svojemu očetu, brez katerega tega študija in naloge ne bi izpeljal. KAZALO VSEBINE 1 UVOD 1 2 NAMEN IN CILJI MAGISTRSKE NALOGE 2 3 OPIS OBSTOJEČEGA IS ZA UPRAVLJANJE INFRASTRUKTURE 4 3.1 Zgodovina nastanka informacijskega sistema.............................................4 3.2 Opis informacijskega sistema........................................................................5 3.2.1 Vrsta podatkov...............................................................................................5 3.2.2 Struktura podatkov.......................................................................................7 3.2.3 Opis delovanja informacijskega sistema......................................................8 3.3 Analiza delovanja informacijskega sitema.................................................18 4 TEORETIČNA IZHODIŠČA 22 4.1 Geografski informacijski sistem..................................................................22 4.1.1 Prostorska podatkovna baza.......................................................................23 4.1.2 Podatki za GIS..............................................................................................24 4.1.3 Uporabnost GIS-a v praksi..........................................................................27 4.2 Struktura nadgradnje ..................................................................................28 4.2.1 Odprtokodni sistem - Open Source ............................................................28 4.2.2 SOA ...............................................................................................................31 4.2.3 REST.............................................................................................................33 5 ZASNOVA NADGRADNJE INFORMACIJSKEGA SISTEMA 39 5.1 Splošno...........................................................................................................39 5.2 Pomembni razlogi za nadgradnjo informacijskega sistema .....................41 5.2.1 Zahteve ES....................................................................................................41 5.2.2 Prenos podatkov ..........................................................................................42 5.2.3 Spletni prikaz grafike....................................................................................45 5.2.3.1 Urejanje spletne grafike................................................................................45 5.2.4 Upravljavski procesi.....................................................................................46 5.2.4.1 Direkcija za vodenje investicij v JŽI.............................................................47 5.2.4.2 Javna agencija za železniški promet.............................................................47 5.2.4.3 Slovenske železnice........................................................................................48 5.3 Opis delovanja informacijskega sistema....................................................50 5.3.1 Začetek dela z informacijskim sistemom......................................................50 5.3.2 Vrste prog......................................................................................................50 5.3.3 Področja obravnave.......................................................................................51 5.3.4 Implementacija nadgradnje IS na progi Pragersko-Središče-državna m 56 6 PROGRAM OMREŽJA 59 6.1 Prostorske značilnosti..................................................................................59 6.1.1 Vrste prog - grafični prikaz glavnih in regionalnih prog v RS...................60 6.1.2 Tirna širina....................................................................................................60 6.1.3 Postaje in vozlišča.........................................................................................61 6.2 Tehnične zmožnosti......................................................................................65 6.2.1 Svetli profil....................................................................................................65 6.2.2 Kategorija proge............................................................................................66 6.2.3 Nagibi in upori..............................................................................................67 6.2.3 Največja dovoljena hitrost.............................................................................68 6.2.5 Maksimalne dolžine vlakov...........................................................................68 6.2.6 Oskrba z energijo..........................................................................................69 6.3 Naprave za zavarovanje prometa in komunikacijski sistemi...................69 7 INFRASTRUKTURNI REGISTER 70 7.1 Informacije ....................................................................................................71 7.1.1 Zemljevid proge.............................................................................................71 7.1.2 Shema proge..................................................................................................72 7.1.3 Cepišča prog..................................................................................................72 7.1.4 Lahko opazne točke.......................................................................................73 7.1.5 Dostopi s cestnega omrežja...........................................................................74 7.1.6 Predori...........................................................................................................76 7.1.7 Sheme postaj.................................................................................................. 77 7.1.8 Hitrosti po odsekih ........................................................................................ 78 7.1.9 Vrsta elektrifikacije ....................................................................................... 78 7.2 Osnovni parametri........................................................................................79 7.2.1 Svetli profil....................................................................................................79 7.2.2 Najmanjši polmer..........................................................................................79 7.2.3 Največje uporabljeno nadvišanje..................................................................80 7.2.4 Največji uporabljeni primanjkljaj nadvišanja.............................................80 7.2.5 Najmanjši polmer stranskih vzdrževalnih tirov...........................................81 7.2.6 Tirna širina....................................................................................................81 7.2.7 Najmanjša dolžina perona............................................................................81 7.2.8 Značilnosti dostopa za potnike z omejenimi gibalnimi sposobnostmi.........82 7.2.9 Največja sprememba tlaka v predorih..........................................................83 7.2.10 Največja prehodna klančina in njena dolžina:............................................83 7.2.11 Najmanjša medtirna razdalja.......................................................................83 7.3 Značilnosti podsistema infrastrukture.......................................................84 7.4 Značilnosti za druge podsisteme.................................................................85 8 PODATKI GRADBENE DEJAVNOSTI 87 8.1 Osnovni podatki gradbene dejavnosti........................................................87 8.2 Zgornji ustroj................................................................................................89 8.3 Spodnji ustroj................................................................................................91 8.4 Vzdrževanje...................................................................................................97 9 ZAKLJUČKI 99 10 POVZETEK 100 11 SUMMARY 102 VIRI 104 Priloga A 107 KAZALO SLIK Slika 1: Poenostavljen prikaz trenutnega delovanja Ragis-a. Slika 2: Potek pridobivanja informacij. Slika 3: Potek dodajanja podatkov. Slika 4: Potek posodabljanja podatkov. Slika 5: Potek brisanja podatkov. Slika 6: Prikaz opravljenih del na informacijskem sistemu. Slika 7: Shema upravljavskega sistema. Slika 8: Predlog nadgradnje Ragis-a. Slika 9: Proga št. 40 Pragersko-Središče-državna meja Slika 10: Grafični prikaz prog v RS (priloga 3.2 Programa Omrežja). Slika 11: Tirna shema postaje Kidričevo (priloga 3.3 Programa Omrežja). Slika 12: Grafični prikaz elektrificiranosti prog v RS (priloga 3.2 Programa Omrežja). Slika 13: Grafični prikaz križanja prog v RS (priloga 3.2 Programa Omrežja 2011). Slika 14: Grafični prikaz železniških koridorjev v RS (priloga 3.2 Programa Omrežja). SEZNAM KRATIC API - Application Programming Interface (Vmesnik med različnimi programi). AZP - Javna Agencija za železniški promet Republike Slovenije. DRI - Družba za razvoj infrastrukture d.o.o. dZi - Direkcija Republike Slovenije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo. ES - Evropski Svet. FDO - odprtokodna programska oprema ("Feature Data Object"). GeoREST - neodvisen, odprtokodni okvir za distribucijo geoprostorskih podatkov. HTTP - Hypertext Transfer Protocol. ICT - Information and communications technology. IIS - Internet information services. IS - Informacijski system. JZI - Javna železniška infrastruktura. LGPL - Lesser General Public License. PGD - Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja. PHP - odprtokodni programski jezik REST - Representational State Transfer. Restful - spletni servis. RNE - Mednarodno združenje upravljavcev železniške infrastrukture. SDB - Prostorska podatkovna baza (spatial database). SOA - Storitveno usmerjena arhitektura. SZ - Slovenske železnice. TSI - Tehnične specifikacije za interoperabilnost XML - Exstensible markup language 1 UVOD V zadnjem desetletju smo priče bistvenim spremembam na vseh področjih povezave interneta z vsemi sferami okolja, v katerem živimo. Vse boljša in cenejša računalniška strojna in programska oprema omogoča hiter razvoj uporabe niza pomembnih podatkov v katerikoli panogi. Prav na področju evidence, obdelave, sprememb, ali le pregledovanja teh nastopa osebni računalnik v povezavi s svetovnim spletom kot dominanto razvoja, ki nakazuje in usmerja bistvene in revolucionarne spremembe v dosedaj uveljavljenih tehnologijah dela. Projektiranje, gradnja in vzdrževanje železnic in razvijajoči se geografski informacijski sistemi so vsekakor direktno navezani na ta tehnološki premik. Republika Slovenija je z vstopom v Evropsko unijo (EU) prevzela vse obveznosti članstva, pravni red EU pa je postal del slovenske zakonodaje. Tudi izvajanje evropskih politik je del obveznosti držav članic in je skrbno nadzorovano s strani Evropske komisije, ki spremlja, ali država članica prenaša Direktive Evropske unije v nacionalne predpise v celoti in pravočasno, ter ali te nacionalne predpise ustrezno izvaja. Na področju železniške infrastrukture so za spoštovanje predpisov po Direktivah Evropskega sveta (ES), predvsem pa Direktive 2004/49/ES o varnosti na železnici in Direktivi 2008/57/ES ( Uradni list Evropske unije z dne 18.7.2008), vsak za svoje podsisteme odgovorni upravljavci infrastrukture ali prevozniki v železniškem prometu. Najbolj aktualne zahteve so uvedba infrastrukturnega registra in obveznost izvajanja programa omrežja. Vsaka država članica zagotovi, da je register železniške infrastrukture objavljen ter posodobljen na podlagi časovnih rokov za posodobitev. Ta register navaja glavne značilnosti vsakega podsistema ali dela podsistema (npr. Osnovne parametre) in njihovo soodvisnost z značilnostmi, določenimi v Tehničnih specifikacijah za interoperabilnost (TSI), ki se uporabljajo. V ta namen vsaka TSI natančno navaja, katere informacije mora vsebovati register infrastrukture. Komisija vsaka tri leta, in prvič 19. julija 2011, poroča Evropskemu parlamentu in ES o napredku pri doseganju interoperabilnosti železniškega sistema. Poročilo vsebuje tudi analizo primerov. 2 NAMEN IN CILJI MAGISTRSKE NALOGE Namen magistrske naloge je razširiti in sistematično nadgraditi informacijski sistem Slovenskih železnic (SŽ) za upravljanje z železniško infrastrukturo na primeru glavne proge Pragersko-Središče-državna meja. Namen nadgradnje informacijskega sistema je olajšati delo vsem, ki se na kakršen koli način srečujejo z železniško infrastrukturo. Tu ne mislim le na naročnike projektov in upravljavca ampak tudi na projektante, revidente, izvajalce pa tudi tiste, ki bi le želeli izvedeti nekaj več o tem, pa jim je bilo to do zdaj onemogočeno ali preveč zahtevno. Cilji magistrske naloge so: • preučiti obstoječi informacijski sistem upravljanja z železniško infrastrukturo na Slovenskih železnicah, ugotoviti njegove pomanjkljivosti in potrebne dopolnitve; • preučiti obstoječi način pridobivanja in vnašanja podatkov pri upravljanju z železniško infrastrukturo; • upoštevati zahteve ES po vzpostavitvi infrastrukturnega registra (infrastructure registry) in programa omrežja (network statement); • nadgraditi obstoječi informacijski sistem upravljanja z železniško infrastrukturo na način, ki ga omogoča sodobna informacijska tehnologija, ter rezultate prikazati na primeru glavne proge Pragersko-Središče-državna meja. • izdelati okvirna navodila bodočim uporabnikom. V dveh desetletjih dela na projektiranju železnic in sodelovanju z naročniki, izvajalci in projektanti sem, tako kot vsi ostali, vsakodnevno čutil potrebo po hitrem, natančnem in enostavnem pregledu vseh železniških komponent v cilju učinkovitega načrtovanja in upravljanja z železniško infrastrukturo. Zahteve direktiv ES po uvedbi infrastrukturnega registra in programa omrežja so le pospešile potrebe po dopolnitvi informacijskega sistema za upravljanje železniške infrastrukture Slovenskih železnic, s poudarkom na enostavnosti in preglednosti tega. Kakovosten in ažuren informacijski sistem za upravljanje železniške infrastrukture pa je v veliki meri odvisen od pravih in ažurnih podatkov, ki nastajajo, se stalno dopolnjujejo in vnašajo na mestu svojega nastanka. Trenutna organiziranost SŽ postavlja Sekcijo za vzdrževanje prog kot osnovno prostorsko enoto za zbiranje in vzdrževanje podatkov. V kolikor sekcije ne pokrivajo celotne vsebine podatkovne baze, je treba določiti posamezne službe, ki bodo skrbele za ostale podatke. Glede na predvideni obseg podatkovne baze v informacijskem sistemu infrastrukture SŽ je logično, da se bodo podatki zbirali in vzdrževali na več lokacijah, ustrezen izbor teh podatkov pa se nato prenese na centralno mesto za potrebe nadaljnih obdelav. Optimalno rešitev dosežemo, če zagotovimo vnos vseh podatkov na mestu, kjer ti podatki nastajajo, oziroma čim bliže temu mestu. Na vsaki sekciji oziroma ustrezni službi je potrebno določiti odgovorno osebo, ki bo zadolžena za delovanje sistema in bo hkrati odgovorna za pravočasen vnos vseh sprememb ter točnost podatka v računalniškem sistemu. Istočasno je potrebno določiti ustrezno ekipo, ki bo izvajala popis sprememb in vnos v podatkovno bazo. Poleg omenjenih organizacijskih ukrepov, ki jih sedaj omogoča sodobna telekomunikacijska infrastruktura na pretežnem območju slovenskega železniškega omrežja, je potrebno nadgraditi oziroma dopolniti tudi obstoječo aplikacijo, da bo omogočala centralno zbiranje podatkov, grafične prikaze posameznih infrastrukturnih objektov, zagotavljala rezultate, ki jih zahtevajo direktive ES, ter odpravila ugotovljene pomanjkljivosti obstoječega stanja, vse na način, ki ga omogoča sodobna informacijska tehnologija in internet. Vzpostavi oziroma reaktivira se centralna baza podatkov na Slovenskih železnicah d. d., v katero se, glede na dodeljene pravice uporabnikom, dostopa in ažurira podatke neodvisno od lokacije in brez posebnega programskega orodja. V ta namen se izdela spletna aplikacija, ki mora biti funkcionalno, vsebinsko in vizualno sorodna obstoječi aplikaciji. Nadgradnja bo omogočila uporabo celotnega obsega podatkov najširšem krogu uporabnikov brez omejitev na programsko opremo in pristop do podatkov z osebnimi računalniki in z mobilnimi napravami. 3 OPIS OBSTOJEČEGA IS ZA UPRAVLJANJE INFRASTRUKTURE 3.1 Zgodovina nastanka informacijskega sistema Obstoječi informacijski sistem za upravljanje železniške infrastrukture je zasnovan na aplikaciji geografskega informacijskega sistema. Prva verzija informacijskega sistema RAGIS (RAilroad Geographic Information System) sega že v leto 1995. Torej lahko rečemo, da Ragis ni le šel v korak s časom ampak ga je celo prehitel. Na različici je sodelovalo veliko število strokovnjakov vseh struktur Slovenskih železnic in strokovnjakov na področju računalništva in GIS-a. Na podlagi dobro zastavljene sheme strukture železnic in pomembnih podatkov za vzdrževanje je nastala prva različica aplikacije, ki so ji sledile tudi posodobljene različice. Sistem se je izkazal kot dobro zastavljen informacijski sistem, ki pa na vseh področjih in v celoti še ni popolnoma zaživel. Njegov namen je bil organizirano zbiranje in kakovostno vodenje razpoložljivih podatkov o železniški infrastrukturi, ki so podlaga za učinkovito gospodarjenje. Omogočal je sprotno posredovanje podatkov in ustreznih informacij, pridobljenih z različnimi analizami za podporo odločitvenim in načrtovalnim funkcijam, ki so odvisne od poznavanja prostorske razvrstitve, vsebine, ekonomsko tehničnega stanja železniških elementov, geografskih danosti ter administrativno-pravnih aktov in določil. ( Kastelic, T., Verlič, P., Žura, M.,Šturm, J. in sod. 1997). Osnovne funkcije sistema so: • vnos podatkov; • pregledovanje podatkov; • vzdrževanje podatkov; • analiziranje poročil; • izdelava poročil; • zaščita dostopa do podatkov. Vsebina in struktura podatkov je pogojena s cilji informacijskega sistema, ki zagotavljajo učinkovito odločanje o vzdrževanju in planiranju železniške infrastrukture, obvladujejo podatke in iz njih izvedene analize za potrebe upravljanja z železniško infrastrukturo. Idejna zasnova sistema omogoča odprtost in enostavno nadgradnjo za operativni nivo z detajlnimi podatki in izmerami na progovnih odsekih in postajah. Vendar pa se je že pri izdelavi podatkovnega modela izkazalo, da ni možno vzpostaviti informacijskega sistema na preglednem - strateškem nivoju, ki je zanimiv za lastnika, brez obdelave operativnega nivoja, ki je zanimiv za upravljalca železniške infrastrukture. 3.2 Opis informacijskega sistema Namen opisa sedanjega informacijskega sistema je prikazati obstoječi način delovanja in morebitne pomanjkljivosti glede vnosa in pregleda podatkov. Čeprav bo ta pregled na nekaterih mestih izgledal kot krajše navodilo za njegovo uporabo to ni njegov namen. V nekatere podrobnosti se spuščam zato, da pokažem njegove dobre strani in opozorim na to, da je bil dobro zastavljen glede na čas, v katerem je nastal. Pregled služi kot osnova, da se v nadaljevanju pri predvideni nadgradnji ne pozabi na osnovni koncept Ragis-a, ki je dobro zasnovan in se bo ohranil tudi v prihodnje. 3.2.1 Vrsta podatkov Podatki so vsebinsko razdeljeni v tematske skupine, ki pokrivajo različna področja železniške infrastrukture. Splošni podatki definirajo mrežo prog in postaj, struktura podatkov Ragisa pa se deli na gradbeni in elektrotehnični del, ki pa ni predmet obravnave magistrske naloge,. Gradbeni del predstavljajo področja spodnjega in zgornjega ustroja ter nepremičnin s pripadajočimi tabelami podatkov o objektih, napravah in elementih na progi. (Kastelic, T., Verlič, P., Žura, M.,Šturm, J. in sod. 1997). Podatki spodnjega ustroja: CPR Cestni prehodi CPRCESIG Nivojski prehodi - cestna signalizacija DRENAZE Drenaže DRENJASK Drenažni jaški JARKI Odprti jarki JARKILOM Točke loma nivelete odprtih jarkov PALISADE Palisade PERONI Peroni PREDORI Predori PREMOBJ Premostitveni objekti RAMPE Nakladalne rampe SPKONST Spodnja konstrukcija - tamponski sloji SUDELA Dela na spodnjem ustroju ZASOBJ Zaščitni objekti Podatki zgornjega ustroja: DTM Drobno-tirni materijal GLTOCKE Glavne točke HITROST Gradbena hitrost HORPOT Horizontalni potek IZOLSTI Izolirni stiki KMKAMNI Kilometrski kamni KRETNICE Kretnice NAGIBVZ Vzdolžni nagib POTMERM Meritve potovanja tirnic POTTIR Lokacije merilnih mest za potovanje tirnic PRAGOVI Pragovi PTIRI Postajni tiri REMONTI Remonti zgornjega ustroja prog TIRI Tiri TIRNICE Tirnice VISKOTE Višinske kote ZLOMI Zlomi tirnic ZUDELA Dela na zgornjem ustroju ZVARI Zvari 3.2.2 Struktura podatkov Vsak objekt, zajet v bazi podatkov, je opisan z atributi, ki določajo: - enolično identifikacijo objekta; - lokacijo objekta v prostoru; - dimenzije objekta; - lastnosti objekta. Lokacijo vsakega objekta v prostoru lahko ponazorimo kot ploskev, linijo ali točko. Vse naštete tipe predstavitev običajno v prostoru predstavimo s pari koordinat v ustreznem koordinatnem sistemu. Vendar imamo za linijske in točkovne objekte, ki so sestavni del železniškega omrežja in ležijo na progi oziroma ob njej, tudi drugo možnost, ki jo Ragis uporablja. V kolikor imamo ustrezno definiran mrežni model z enolično oznako prog, jih lahko predstavimo s stacionažo na progi. Točkovne objekte predstavimo s šifro proge in stacionažo, linijske objekte pa podajamo s šifro proge in stacionažama začetka in konca. Glede na zasnovo sistema in na dosedanje vodenje podatkov je smiselno v kar največji meri uporabiti lociranje objektov preko stacionaže. 3.2.3 Opis delovanja informacijskega sistema Uporabniški vmesnik omogoča dostop do podatkov prek form, menijev in ukaznih gumbov. Uporabnik se tako osredotoči na delo s podatki, medtem ko mu poznavanje programskega delovanja uporabniškega vmesnika ni potrebno. Aplikacija od svojih uporabnikov zahteva identifikacijo, in tako nepooblaščenim osebam prepreči dostop do podatkov. Vsak uporabnik ima dostop samo do tistih podatkov, do katerih ima pravice. Od pravic uporabnika je tudi odvisen seznam tabel, ki se bodo v drevesu pojavile. Urejanje dostopov do podatkov ureja sistemski administrator. (RAGIS, Končno poročilo. 2000). e splošni podatki m gradbeni del m eleOotehnični del m sistemske tabele Osnovno pregledovanje podatkov je v pripadajoči tabelarični obliki, v kateri je omogočeno pregledovanje več zapisov hkrati, vsak zapis pa je predstavljen v eni vrstici. Zapise pregledujemo s pomočjo navpičnega in vodoravnega drsnika, med stranmi pa prehajamo z menijskimi gumbi desno spodaj. Pregledovanje posamičnega zapisa omogoča podrobnejši pregled izbranega zapisa. Prikažejo se vsa polja z ustreznimi zapisi, kar v tabelaričnem pregledu ni mogoče. Do posamičnega pogleda pridemo tako, da označimo zapis, ki bi ga radi pogledali, in kliknemo na ikono -Mi Ikona za posamični pregled se nahaja v levem zgornjem meniju. kj iljj^j ej >*N>*i jjH öj Datum: 0 PEROMI Peroni STP : <—!STP!--> STAC_ZAC: 600 STAC_KON : |71 5 DOLŽINA : |l 1 5 POSTAJA: <-!POSTAJA!--> □ZNAKA : 3 ŠIFRA :|42100 3 H : 0.1 S : |s POVRŠINA : [65 MAT_OBZ: B ▼ I I beton Lizl TLAK: BT I beton LJJPORAB: B00 TIR_L: TIR_D :|2 LETO_GR: ETS : 1 ▼ j j objektartiaprave nima pomankljivosti; potrebni so redni vzdrževalni posegi j^ J L_STR: LETO_STR:| TEH_DOC: ...... T I OPOMBE: Tj DAT_MC 117-11-199711:03 USER_znc M ID ]ŠT DAT_KOH |29-11-1997 21:13 USER_KÜN |ÜÖÖ ICPRED fT5~ Sutamt i Podroben pregled pokaže vsa polja zapisa. Če uporabnik želi, se lahko med zapisi premika tudi s smernimi gumbi na dnu zaslona. Pregledovanje ene tabele je običajni način dela. Njena izbira je omogočena prek drevesnega menija. V bazi podatkov obstajajo tabele, ki so med seboj povezane. V tem primeru nam omogočajo, da poleg osnovnih tabel podatkov pregledujemo še tabele, ki so povezane z njo. Povezave so definirane ob postavitvi sistema. Če želimo hkrati gledati več povezanih tabel (npr. podatke o enoličnih šifrah in prometu iz ročnih štetij), lahko povežemo ti dve tabeli. Povezava na: Peroni (■ Fotografije ali Sheme peronov (■ Postaje ■ Proge S klikom na ime tabele izberemo tabelo, ki jo želimo povezati. Ko jo izberemo, se pojavi zaslon, na katerem imamo v zgornji polovici našo prvo tabelo, v spodnji pa povezano tabelo. Ko kliknemo za zapis v zgornji tabeli, se nam v spodnji pojavijo vsi zapisi, ki so povezani z izbranim zapisom. jjJ Mim «I izJi*J l±li±liiJ fflfll .gljjfj [d] Datum: d i Uporabnik: admin | Pomoč | Odjava | Test STR STAC ZAC STAC KON DOLŽINA POSTAJA OZNAKA. SIFRA 66 600 700 100 42100 2 42100 2 0.7 66 600 700 100 42006 2 42006 2 0.3 0.2 66 600 800 200 42100 2 42100 2 66 600 700 100 42100 2 42100 2 0.6 — 66 600 700 100 42100 2 42100 2 66 600 700 100 42006 2 42006 2 66 700 600 100 42100 2 42100 2 66 600 700 100 42100 2 42100 2 .1 66 Rnn 71 S 421 nn 3 4?1nn 3 0 1 r1 H i^J JJ_MJ »|>ij I [Trenutna: Peroni] Papes: n| i .......mmMwarn^ STP IME STAC ZAC I STAC KON | DOLŽINA | ZAČETEK KONEC N 123 bla 12324 13234 1 hacke qoqooq 0 — 123 123 pOink! 12324 13234 1 qoqoq qoqooq 0 bla 12324 13234 1 KDE qoqooq 0 123 bla 12324 13234 1 qoqoq qoqooq ° 123 bla 12324 13234 qoqoq qoqooq 0 123 bla 12324 13234 1 qoqoq qoqooq 0 123 bla 12324 13234 1 qoqoq qoqooq 0 Za nekatere "objekte" želimo poznati čas, v katerem so nastali, se spremenili, končali ali zgodili. Za te "objekte" pravimo, da vodimo čas njihove veljavnosti. Tabele, v katerih vodimo podatke o objektih ali dogodkih in njihovo preteklostjo, imenujemo tabele z zgodovino sprememb. Za vsak zapis, ki predstavlja "objekt", vodimo poleg njegovih osnovnih lastnosti (atributov) še identifikacijsko številko (ID), datum njegovega začetka (DAT_ZAC) in datum njegovega konca ali spremembe (DAT_KON). Prav tako se za vsak novo nastali zapis v tabeli, ki je nastal na osnovi spremembe obstoječega zapisa, vodi identifikacijska številka prvega zapisa o objektu (IDPRED), ki ga novo nastali zapis opisuje. Zaradi nadzora nad spreminjanjem podatkov se v tabelah z zgodovino sprememb samodejno vodi tudi šifra uporabnika (USER_ZAC, USER_KON), ki je podatke vnašal ali spreminjal. Karakteristična polja tabel, za katere se vodi zgodovina sprememb: DAT_ZAC I 9-09-1997 USER_ZAC | l[> | DAT_KON I '1 -12-2070 USER_KON I IDPRED I Tako imajo vse tabele z zgodovino sprememb naslednjih šest dodatnih atributov: DAT_ZAC: Polje predstavlja datum nastanka "objekta" ali datum od katerega dalje velja neka sprememba na "objektu", ki jo lahko opišemo z ostalimi lastnostmi (atributi) v tabeli. DAT_KON: V to polje se za vsak nov zapis, ki predstavlja trenutno "veljavno" stanje "objekta", vpiše datum. USER_ZAC: Polje predstavlja šifro uporabnika, ki je zapis vnesel ali spreminjal. Šifra uporabnika je vezana na uporabniško ime in je enolična za vse uporabnike. USER_KON: Polje predstavlja šifro uporabnika, ki je zapis spreminjal ali zaključil. Šifra uporabnika je vezana na uporabniško ime, je enolična za vse uporabnike. ID: V to polje se samodejno vpiše enolični identifikator zapisa in ga uporabnik ne more spreminjati. IDPRED: To polje zagotavlja povezavo med zapisi, ki predstavljajo isti "objekt" z opisanimi spremembami v posameznem zapisu. Tabele, za katere se ne vodi zgodovina sprememb, imajo le polje ID, ki predstavlja identifikacijsko številko "objekta". Tabele, ki predstavljajo šifrante, pa nimajo niti polja ID. Tabele z objekti ali dogodki, za katere vodimo zgodovino sprememb, lahko, glede na časovno stanje, pregledujemo tako, da pregledujemo zgodovino sprememb in pregledujemo stanje na določen dan. Pri vsakem vstopu v tabelo z zgodovino sprememb iz osnovne forme lahko pregledujemo vse zapise v tabeli. Pravimo, da se nahajamo v "zgodovini" in lahko pregledujemo celoten življenjski ciklus "objektov". MM üd ^M ittllsN^I fflfll MM JlH Datum:D ŠIFRA POSTAJA STP STAC_ZftC STAC_KON| STAC TIP OPOMBA ID I [)AT_ZftC DAT_KON USER_ZftC USER_KON IDPRED I 4 34 34 35 0 1 - Cepna postaja 850 11-11-1999 11-11-1999 9 0 0 5435 435435 345 5 345 1 - Cepna postaja kjhkjh 851 - 11-11-1999 9 9 0 11111 LENDAVA 21 584.9 22184.89 22000 1 - Cepna postaja 842 - 01-01 -1900 9900 0 841 11111 LENDAVA 21 584.9 22184.89 22000 1 - Cepna postaja 847 - 04-11-1997 9900 9900 0 42003 LIBNA 463636 463656 463646 1 - Cepna postaja 759 - 11-11 -2000 9 9 759 * 42004 KRŠKO 467030.66 468161.73 467594 1 - Cepna postaja 760 19-09-1997 31-12-2070 200 9 5 42005 BRESTANICA 471370.5 471505.37 471244 1 - Cepna postaja 761 19-09-1997 31-12-2070 200 0 0 42006 BLANCA 477351.96 478146.52 4776707 1 - Cepna postaja Test from Silvester 762 19-09-1998 31-12-2070 200 9 762 42100 SEVNICA 485220.52 486330.64 485716 1 - Cepna postaja 763 09-09-1997 - 200 0 0 42101 BREG 493594.89 494704.73 494265 1 - Cepna postaja 764 19-09-1997 31-12-2070 200 0 0 42102 LOKA 497015 497035 497025 5 - Postajališče 765 19-09-1997 31-12-2070 200 42103 RADEČE 500113 500133 500123 5 - Postajališče 766 19-09-1997 31-12-2070 200 9 766 42200 ZIDANI MOST 500924.05 502889.69 502053 1 - Cepna postaja 767 19-09-1997 31-12-2070 200 42202 HRASTNIK 508834.14 510155.2 509778 2 - Postaja 768 19-09-1997 31-12-2070 200 42203 TRBOVLJE 51 2964.25 515136.8 514607 2 - Postaja 769 19-09-1997 31-12-2070 200 V primeru, ko nas zanima stanje "objektov" točno na določen dan (današnji ali v preteklosti), moramo nastaviti želeni datum. Ta nam iz vseh zapisov izlušči le tiste, ki vsebujejo podatke o "objektih", veljavnih glede na izbrani dan. Zapise v tabeli lahko uporabnik poljubno ureja po padajočem ali naraščajočem vrstnem redu in po različnih poljih tabele. Filtri omogočajo izpis določenega nabora podatkov, ki jih samo določimo. Na ta način omogočimo uporabnikom, da pregledujejo samo podatke, ki jih trenutno zanimajo. Za postavitev filtra kliknemo gumb za definicijo filtra po vpisih. Na sliki je to označen gumb. Po izbiri se odpre forma za definicijo filtra. Pri definiciji filtra se nam izpišejo vsa polja v tabeli. Vsakemu polju lahko pripišemo določene pogoje, ki jih mora izpolnjevati, da bo zapis prišel med tiste, ki jih bo uporabnik lahko pregledoval. M MM Ü MMM MMM^l Mil STR i like jJ IME j like STAC ZAC L> 1= ^ STAC KON - 1- d DOLŽINA 1= ^ ZAČETEK j LIKE KONEC j LIKE j^J NICTOCKA |like jj RAZRED |like jJ OPOMBA Ilike jJ ID I- ^ DAT ZAC Ilike DAT KON |like USER ZAC \- -d USER KON 1- jd IDRRED 1- -d Dodaj filter j Datum : D - _ _ Vsakemu polju lahko dodamo pogoj in vrednost. Ko filter ni več potreben, ga zbrišemo. Ali je tabela filtrirana ali ne, nam piše na dnu zaslona. Pri določanju filtra po izbiri moramo najprej določiti vrednost, ki jo bo filter prevzel. Izberemo enega od zapisov v tabeli in kliknemo na ikono, ki je označena na sliki na levi strani. idisiZil MMM POSTAJA trbJdnje 69 tezno (Kk 192 tekačevo 175 Pri na sliki prikazanem filtru se vrednost prenese iz vrstice in iz polja. Torej, če želimo filtrirati po postaji Trbonje, kliknemo na vrstico, ki ima vrednost Trbonje. Tako ustvarimo filter po polju Postaja, ki ima vrednost Trbonje. Rezultat tega filtra bi bila naslednja tabela: Vnos in popravljanje podatkov opravljamo v vnosnih formah, ki vsebujejo vnosna polja različnih vrst. Poznamo navadna vnosna polja, v katera lahko vnašamo vrednosti poljubnih tipov, in seznamna vnosna polja, v katera lahko vnesemo vrednosti, ki so tem poljem dodeljena. Seznamna vnosna polja imajo prirejene vrednosti. Na ta način lahko hitreje in predvsem bolj nezmotljivo vnašamo vrednosti. V tem primeru imamo seznamno vnosno polje Tip, ki ima štiri vrednosti. STAC_ZAC: STAC_KON : STAC : TIP : OPOMBA: DAT_ZAC DAT KOH 1 T Cepna postaja -t Cepna postaja Postajališče Testni Cepna postaja Postaja Postajališee Submit Podatke lahko dodajamo, spreminjamo in brišemo v tabelaričnem ali posamičnem pregledu. Po odprtju forme so polja v formi zaklenjena, da ne bi pri pregledovanju pomotoma prišlo do neželenih sprememb. S pomočjo gumba na sliki se polja odklenejo in omogočen je vnos podatkov. Ko zaključimo z vnosom sprememb v tabeli, jo lahko z gumbom na sliki zopet zaklenemo in preprečimo nehotene spremembe v podatkih. Ko odklenemo tabelo, se nam pojavijo forme v samem tabelaričnem pogledu. KI lipi M d 1 H i«| «| 1 Iti it tri i»™ m 1 5t 4 j ŠIFRA POSTAJA I STPi STAC_ZAC I STAC_KON I STAC I TIP I OPi J 8888 jjh 32 1 2 15 1 - Cepna postaja1 J 11111 LENDAVA 35 21584.9 22184.89 22000 1 - Cepna postaja J 11111 LENDAVA 32 21584.9 22184.89 22000 1 - Cepna postaja J 11111 LENDAVA 32 21584.9 22184.89 22000 1 - Cepna postaja J 11111 LENDAVA 33 21584.9 22184.89 22000 1 - Cepna postaja J 11111 LENDAVA 107 21584.9 22184.89 22000 1 - Cepna postaja J 11111 LENDAVA 36 21584.9 22184.89 22000 1 - Cepna postaja J 11111 LENDAVA 400 21584.9 22184.89 22000 1 - Cepna postaja J 42001 DOBOVA 179 452700.48 454321.12 453236 1 - Cepna postaja J 42002 BREZICE 179 458706.68 459772.89 459113 2 - Postaja V tem načinu lahko tabelo poljubno popravljamo v tabelaričnem pogledu in uporabljamo prednosti seznamnih vnosnih polj. Ko popravimo želeno, shranimo spremembe s klikom na gumb -Üdj Zapis zbrišemo tako, da kliknemo v vrstico v tabeleričnem pregledu. Po izbiri zapis posivi. Nato pritisnemo gumb i^lSi v zgornji orodni vrstici. Sistem zaradi varnosti podatkov zahteva še potrditev izbire, kar omogoča prekinitev brisanja. Nov zapis vnesemo v prazno vrstico na koncu tabele pri tabeleričnem pregledu ali v prazno masko pri posamičnem pregledu. Kliknemo na gumb (na desni strani v zgornji orodni vrstici). Ob začetku vnosa so polja prazna, razen določenih polj, v katera se postavijo standardne vrednosti oziroma se te izračunajo glede na vnose v ostala polja. Za polja, za katera obstajajo šifranti, je omogočen vnos preko vnosnega ali seznamnega polja. Pogosto se zgodi, da želimo podatke naknadno obdelati ali jih komu poslati. Ker dostopa do podatkov nima vsak, jih lahko shranimo v formatu preglednice (Excel) ali v tekstovnem načinu. Podatki, ki jih bomo shranili na ta način, bodo vsi tisti, ki ustrezajo vsem podanim filtrov in ureditvam. S klikom na gumb ,±J izvozimo datoteko kot tekst, s pritiskom na pa podatke izvozimo v Excel. Internet Explorer nas bo vprašal, ali hočemo podatke odpreti ali jih shraniti. Izberemo eno od možnosti glede na to, kaj mislimo s podatki narediti 3.3 Analiza delovanja informacijskega sitema V nadaljevanju analiziramo delovanje obstoječega informacijskega sistem z vidika dosedanjega načina vnašanja podatkov in zahtev, ki jih pred upravljavca železniške infrastrukture postavlja evropska zakonodaja na področju upravljanja z železniško infrastrukturo. Na naslednji sliki je prikazan dislocirani način vnašanja podatkov, ki je bil posledica neustreznih telekomunikacijskih in računalniških povezav pred leti in deloma organizacije vnosa podatkov. Ta način ne ustreza trenutnim tehničnim možnostim in zahtevam delovanja sodobnih informacijskih sistemov in bo v celoti nadomeščen z dislociranim načinom vnosa podatkov na mestu, kjer ti nastajajo. Slika 1: Poenostavljeni prikaz trenutnega delovanja Ragis-a. Fig. 1: Simplified view of the current Ragis working. Uveljavitev novih direktiv Evropske unije na področju železnic, zlasti direktive EU 2008/57 o interoperabilnosti železniškega sistema, zahteva dopolnitev obstoječe podatkovne baze in pripravo točno določene oblike izhodnih prikazov oziroma tabel. Gre predvsem za program omrežja (network statement) in infrastrukturni register (infrastructure registry), ki jih morajo v točno določeni obliki pripravljati posamezne države in jih dati na razpolago organom EU, kadar ti to zahtevajo. Najbolj aktualne zahteve so uvedba infrastrukturnega registra in obveznost izvajanja programa omrežja. Vsaka država članica zagotovi, da je register železniške infrastrukture objavljen ter posodobljen na podlagi časovnih rokov za posodobitev. Ta register navaja glavne značilnosti vsakega podsistema ali dela podsistema in njihovo soodvisnost z značilnostmi, določenimi v TSI, ki se uporabljajo. V ta namen vsaka TSI natančno navaja, katere informacije mora vsebovati register infrastrukture. Tehnične specifikacije za interoperabilnost oziroma TSI so smernice, ki urejajo podsistem ali del podsistema z namenom izpolnjevanja bistvenih zahtev oziroma zagotovitve njegove interoperabilnosti. (Zgonc, B. 2007). Za zajem in obdelavo atributivnih podatkov in nadgradnjo informacijskega sistema za potrebe infrastrukturnega registra in programa omrežja je potrebno dopolniti aplikacijo oziroma nadgraditi informacijski sistem, da bo zagotovil varen in enostaven dostop do podatkov in prikaz podatkov glede na zahteve ES. Za potrebe nadgradnje informacijskega sistema sem pregledal večino obstoječih podatkov za vse proge v RS. Glede na obseg aktivnosti, ki so se dogajale v preteklih letih na posameznih progah, sem ocenil, katere podatke je še vedno možno uporabiti oziroma katerih se ne da več uporabljati zaradi sprememb na obravnavani progi. Na progi št. 30 ni bilo izvedenih veliko remontov oziroma nadgradenj. Ugotovil sem, da so zato skoraj vsi podatki uporabni. Tudi tip že zbranih podatkov je ustrezal novim zahtevam ES. Progo sem izbral kot primer, na katerem smo vse podatke RAGIS-a uporabili oziroma povlekli iz baze in direktno vključili v informacijski sistem, ki ga prikazujem. Pokazali smo, kako enostavno je nadgraditi obstoječi informacijski sistem z vsemi podatki, za zbiranje katerih je porabljenega veliko časa in vložene veliko energije. Možno je izvesti še posamezne dopolnitve baze podatkov, kar se predvsem nanaša na izvennivojske dostope, višine peronov in zagotovitve možnosti dostopa invalidnim osebam, ampak načeloma je obstoječa baza zelo dobra osnova. Proga št. 40 je primer proge, na kateri se je v zadnjih letih dogajalo veliko novega. To je proga, na kateri so izvedeni remonti oziroma nadgradnje na večini odsekov in postaj, če pa še niso izvedeni, to pomeni, da trenutno potekajo še zadnja dela. To je tudi proga, ki se bo v kratkem elektrificirala in rekonstruirala. Podatki, ki so bili pred leti vneseni za to progo, ne ustrezajo zadnjemu oziroma dejanskemu stanju na progi. Zato je ta proga izbrana kot dober primer za vnos novih podatkov. Za progo smo nanovo vnesli vse relevantne podatke za zahtevani program omrežja in infrastrukturni register. Podatki so pridobljeni iz najnovejših projektov ali celo iz projektov izvedenih del, če so bili na razpolago. Na ta način smo zajeli oba možna pristopa k nadgradnji obstoječega informacijskega sistema. Pri nadgradnji informacijskega sistema je potrebno upoštevati tudi zagotovitev možnosti grafičnih prikazov posameznih infrastrukturnih objektov in vse druge ugotovljene pomanjkljivosti, ki so bile kot smernice za nadaljevanje dela naštete že v zadnji verziji Ragisa. To se nanaša predvsem na spreminjanje in dopolnjevanje vsebine podatkovne baze, vzdrževanje in novelacijo aplikacije, vsebinsko in tehnično podporo uporabnikom, razvoj sistema in vključevanje novih dognanj s tega področja ter njihovo praktično uporabo. Na področju vsebine informacijskega sistema so obdelana naslednja področja, ki se logično navezujejo in dopolnjujejo z že obdelanimi področji: • Pogrešni profili, ki se nanašajo na spreminjanje dolžine proge in s tem neposredno vplivajo na prostorsko lokacijo objektov. • Vzdrževanje, ki obsega podatke o opravljenih delih na sistemu. • Stanje, iz katerega je razvidno trenutno stanje objektov ali celotnega železniškega sistema infrastrukture ali stanje v nekem preteklem obdobju. Kot posebni sklop se pojavlja potreba po izdelavi metodologije vodenja podatkov preko relativnih oziroma absolutnih stacionaž in odnosa med njima. Problematika pogrešnih profilov ne vpliva direktno na zbiranje podatkov (vsi se zbirajo v relativnem sistemu stacionaž), vpliva pa na analiziranje podatkov, zato jo je bilo nujno rešiti v prvi fazi nadaljevanja projekta. 4 TEORETIČNA IZHODIŠČA 4.1 Geografski informacijski sistem V svetu se je vzporedno razvijalo več definicij geografskega informacijskega sistema (GIS), ki pa vsaka po svoje dejansko opisuje isti sistem. Ena najbolj razširjenih definicij je: Geografski informacijski sistem je računalniško podprt sistem, ki omogoča uporabo podatkov, ki opisujejo realen prostor. (Žagavec, D. 2001) Ta definicija, ki v najbolj skrčeni obliki opisuje bistvo GIS-a, je skrajšana varianta osnovne definicije, ki vsebuje množico neznank za tistega, ki se prvič srečuje s tovrstnimi pojmi in se glasi: Geografski informacijski sistem je sistem, ki združuje organizacijske postopke, strojno, programsko opremo ter uporabnike v smislu učinkovitega zbiranja, shranjevanja, popravljanja, manipuliranja, analiziranja in prikazovanja vseh oblik prostorsko orientiranih informacij. Čemu mora torej zadostiti nek računalniški program, da bi bil GIS? To je vprašanje, s katerim se ukvarja množica potencialnih uporabnikov. V svetu obstaja veliko računalniških programov, ki se poskušajo ukvarjati z GIS-om ampak problem GIS-a rešujejo parcialno. GIS se danes uporablja kot ime za evidence prodanih izdelkov malega podjetja, obdelave baz podatkov velikih gigantov na državnem nivoju ali področij, ki pokrivajo varnost države. Pred nekaj leti smo lahko bili zadovoljni z vsem, kar so nam posamezni izdelovalci ponujali, danes pa ni več tako. Od GIS-a pričakujemo veliko več kot na samem začetku. GIS lahko tvorimo le s programi, ki omogočajo prostorske operacije po podatkovni bazi. V splošnem ločimo atributivne in prostorske operacije. Atributivne operacije po prostorski bazi podatkov so tiste, ki odgovarjajo na vprašanje "Kaj se nahaja na določenem področju?", prostorske operacije pa tiste, ki odgovarjajo na vprašanje "Kje je tisti prostor, ki ima določene atributivne elemente?". 4.1.1 Prostorska podatkovna baza Prostorska podatkovna baza (spatial databases - SDB) vsebuje entitete, ki so vezane na geometrijo prostora oz. imajo lastnosti x, y, (z), ki predstavljajo geografske koordinate. Za vsak geografsko informacijski sistem je osnovni atribut lega v prostoru, to je Gauss-Krüger-jeva koordinata X in Y ter nadmorska višina H. Geografski del podatkovne baze se deli na vektorski del in rastrski del. Vektorski del baze podatkov se deli na: Točke, ki se uporabljajo za definiranje točkovnih objektov, kot so telefoni, stebri vozne mreze, stebri razsvetljave, železniška signalizacija ... Linije, ki se uporabljajo predvsem za elemente, ki imajo izrazito eno dimenzijo. To so osi tirov, kretnice, peroni . Poligon, ki se uporablja za ploskovne objekte ali objekte, ki so v tlorisu (situaciji) ploskovni. Ti so parcele, premostitveni objekti, stavbe, rampe, tehtnice, upravna področja ... Prednosti prostorske podatkovne baze SDB v primerjavi s konvencionalnimi podatkovnimi bazami: • grafično vnašanje podatkov ( vektorska in rastrska grafična digitalizacija); • asociacija entitet preko vsem skupne lastnosti - geografske pozicije; • geografske analize; • grafični prikaz podatkov in njihovih medsebojnih odvisnosti; 4.1.2 Podatki za GIS 4.1.2.1 Osnovni tipi podatkov 4.1.2.1.1 Rastrski podatki Rastrske podatke si najlažje predstavljamo kot funkcionalno povezano dvodimenzionalno pravokotno mrežo celic ali slikovnih elementov (pixlov), v kateri je vsaki celici prirejena ena številka. Ta številka dejansko pomeni vrednost nekega parametra, položaj te številke v mreži pa geografski položaj njene vrednosti relativno glede na ostale vrednosti v mreži. Velikost celice določa pravokotno območje v naravi, za katerega velja vrednost celice. Celica v satelitski rastrski sliki ima lahko, recimo, velikost 10 metrov, kar pomeni, da predstavlja področje v naravni velikosti deset krat deset metrov. Bistveno za rastrske podatke je, da jih lahko zelo učinkovito in nazorno prikažemo grafično. 4.1.2.1.2 Vektorski podatki Uporaba vektorskega načina vnosa in obdelave podatkov med GIS-i prevladuje. V matematiki je vektor posplošeno definiran kot usmerjena kvantiteta, določena z izhodiščem, velikostjo in smerjo. V GIS-ih in računalniški grafiki vektor večinoma ni tako strogo definiran. V GIS-ih vektor enostavno pomeni linijski segment neke podatkovne strukture, kateremu je dodan spisek opisnih atributov. 4.1.2.1.3 Database podatki Ti podatki so v sistem urejeni tabelarični podatki, ki vsebujejo referenčne atributivne informacije o grafičnih elementih GIS-a in podobno. Večina GIS-ov uporablja za vodenje tovrstnih podatkov standardna programska orodja, kot na primer dBASE IV, Oracle ali podobne. To je velika prednost GIS-ov, saj je na ta način olajšan prenos podatkov med GIS-i. 4.1.2.1.4 Tekstovni podatki Tekstovni podatki sicer ne spadajo med bistvene podatke v GIS-u, so pa potrebni, saj vsebujejo dodatne informacije o posameznih podatkih ali rezultatih. (Žura, M. 2005) 4.1.2.2 Zajemanje podatkov Z integriranim zajemanjem podatkov iz različnih virov kombinirajo današnji sistemi GIS grafične in atributne podatke v inteligentni, zemljiško navezani sistem. Bistveni pogoj pri zajemanju podatkov je, da je potrebno ohraniti izvirno natančnost podatkov. Poleg vseh ostalih zahtev zajemanja, kot sta hitrost in enostavnost, omogočajo nove metode zajemanja podatkov v eno samo neskončno karto. Z dobro organizacijo zajemanja podatkov lahko bistveno zmanjšamo celotne stroške vzpostavitve GIS-a, zato je potrebno preveriti, če izbrani GIS ustreza virom podatkov in načinu zajemanja podatkov. V splošnem ločimo naslednje tipe zajemanja podatkov: Pri negrafičnem načinu zajemanja podatkov gre dejansko za vnos alfanumeričnih podatkov preko tipkovnice direktno v bazo podatkov ali za prenos že obstoječih ASCII datotek, ki vsebujejo alfanumerične podatke, le-ti pa atributivne podatke o grafičnih elementih. Šele s temi podatki postane vsa grafika GIS-ov smiselna. Splošni pomen besede digitalizacija podatkov je pretvorba analognih podatkov v digitalno obliko. V terminologiji GIS-ov pomeni digitalizacija pretvorbo obstoječih grafičnih podatkov (kart, slik ...) v računalniško topologizirani spisek koordinat z izrisom njihovih povezav v računalniški obliki. Pogosto nimamo o določenem območju, ki ga želimo zajeti v GIS, potrebnih obstoječih grafičnih podlag ali pa zaradi hitrih sprememb v prostoru ali drugih razlogov nismo dovolj natančni. Najnatančnejši način ažuriranja so geodetske meritve neposredno na terenu. GIS-i vsebujejo programsko opremo, s katero je možno podatke, zmerjene na terenu, prikazati, višinsko modelirati, analizirati deformacije in podobno. Aerofotogrametrija je merska tehnika za snemanje zemeljske površine iz letala. Ta način snemanja je primeren takrat, ko je potrebno relativno hitro posneti večja področja, ker je postopek geodetskega merjenja prepočasen. Za vnos posnetkov aerofotogrametrije je izdelana posebna programska oprema, ki aeroposnetke pretvori v tako obliko, da jo GIS razume. Skeniranje je ena novejših tehnologij za pretvorbo analognih grafičnih podatkov v digitalno obliko. V GIS-ih se uporabljajo predvsem skenerji velikih formatov, saj so tudi viri informacij (karte, načrti ...) takšni. Rezultat skeniranja je rastrska slika, ki jo posebna programska oprema pretvori v vektorsko grafično obliko. Ta programska oprema navadno vsebuje rutine za razpoznavanje besedila in simbolov na grafičnem viru, za avtomatsko popravljanje slike in podobno. Uporaba satelitske tehnologije skenerskega fotografiranja in daljinskega zaznavanja se zadnja leta bliskoviti širi. Satelitske posnetke s pomočjo vmesnikov enostavno vnesemo v GIS-e. Take slike je možno uporabiti kot osnovo za digitaliziranje ali direktno v GIS-ih izdelati tematske karte. Od leta 1990 se širom po Ameriki in v zahodnoevropskih državah uporabljajo GPS satelitski sprejemniki za enostavno vzdrževanje podatkov v GIS-u. Ena izmed značilnosti GIS-ov je zmožnost povezovanja različnih podatkovnih datotek. Skupni ključ povezovanja je lokacija podatkov po prostoru. GIS-i onemogočajo dvojno vzdrževanje podatkov o kakem elementu prostora, kar je pri klasičnem načinu vodenja podatkov neizbežno. Takšno dvojno vodenje nujno vodi do odvečnih podatkov, kar povzroča zmedo med upravljalci ter običajno precej škode in hude krvi med uporabniki teh podatkov. Dvojnost vodenja podatkov je velik vir napak zlasti pri podatkih, ki se nenehno spreminjajo. Tehnologija GIS-ov zagotavlja, da se vsaka vrsta podatkov pojavi le enkrat in vzdržuje samo enkrat. Še več, vsak informacijski sloj (digitalna karta, ravnina) v GIS-u ima svojega izključnega upravljavca. Pri tem lahko en upravljavec vodi več slojev, nikoli pa več upravljavcev ne more voditi istega informacijskega sloja. Vsi upravljavci informacijskih slojev združujejo svoje podatke v skupni relacijski bazi podatkov. Sistem omogoča vsakemu upravljavcu vzdrževanje svojega informacijskega sloja in hkrati dogovorjeno možnost vpogleda in uporabe vseh ostalih informacijskih slojev, ki sestavljajo skupno bazo podatkov. 4.1.3 Uporabnost GIS-a v praksi Praktična uporabnost GIS-ov se kaže v tem, da lahko koristimo množico poizvedovanj oziroma tipov vprašanj, na katera mora odgovoriti. Teh osnovnih tipov je pet in so naslednja: Kaj je kje? Ta tip vprašanj nam omogoča iskanje informacij o določenem prostoru, npr. kako se imenuje določena kretnica, kateri tip tirnic in pragov je vgrajen, v kakšnem stanju je ... Kje je kaj? Ta tip, ki dejansko zahteva prostorske operacije po podatkovni bazi, je inverzen prvemu tipu. Omogoča identifikacijo določenega področja v odvisnosti od danih pogojev, npr. kje se nahajajo parabolične kretnice, ali kje se nahajajo prepusti dimenzij manj kot en krat meter. Na osnovi takih kriterijev lahko npr. izdelamo klasifikacijo kretnic ali prepustov tega tipa. Kaj se je spremenilo od...? Ta tip vprašanj dejansko vsebuje gornja dva tipa ter omogoča iskanje razlik po poteku nekega časovnega intervala, npr. kaj se je spremenilo na določenem odseku proge po zadnjem remontu leta 1980. Kakšne prostorske povezave obstajajo? Tip vprašanj, ki je eden od zahtevnejših in odgovarja na vprašanja, kot na primer ali obstaja kakšna zakonitost oziroma povezava med iztirjenji vlakov na izpostavljenem odseku (recimo v bližini visokih vkopov). Kaj če...? Ta tip vprašanj uporabljamo takrat, ko hočemo ugotoviti, npr. kaj se bo zgodilo z železniškim omrežjem, če dodamo drugi tir na določenem odseku. Ta tip zahteva tako prostorske kot tudi druge podatke in po možnosti tudi vključitev znanstvenih zakonitosti določenega dogodka. Vsak GIS bo znal odgovoriti na prve tri tipe vprašanj, zadnjima dvema bo kos le boljši in seveda dražji GIS. (Žagavec, D. 2001) 4.2 Struktura nadgradnje 4.2.1 Odprtokodni sistem - Open Source Nadgradnja Informacijskega sistema, obdelana v tej nalogi, temelji na odprtih standardih, odprtih podatkih in odprto kodni programski opremi. Odprtokodni sistem (»Open source«) se je pojavil kot sposoben in verodostojen model za razvoj kakovostnih programskih komponent in rešitev. S temi prvinami kreira nove priložnosti za večje število ponudnikov. Vzpodbuja tekmovalnost, kar nudi prednosti končnim uporabnikom in podjetjem, saj se zmanjšajo stroški lastništva. Nove kompozicije procesov bodo omogočene preko interoperabilnih standardov; definirala se bo postavitev novih izzivov in zahtev po novih tehnoloških rešitvah za povezovanje in globalno integriteto večjega števila neodvisnih in avtonomnih sistemov različnih podjetij in organizacij. Odprtokodne rešitve ojačajo razvoj in vzpodbujajo sodelovanje; gradnjo fleksibilnih, ponovno uporabnih in preoblikovanih rešitev, ki se razpenjajo med različnimi okolji s pomočjo odprtega razvojnega procesa. Zato je velik pomen za inovacijo hiter odziv med razvijalcem in uporabnikom, kar omogoča gradnjo, ki temelji na široki skupnosti razvijalcev. Odprtokodne rešitve imajo pozitivni industrijski vpliv s pomočjo poslovnih vrednosti in s tesnim sodelovanjem med podjetji ter odprtokodnimi projekti, kar zagotavlja nepretrgane vrednostne procese in pospešuje mrežne učinke. (Jurič, M., Heričko, M. 2006) Odprti standardi temeljijo na javno dostopnih specifikacijah in možnosti, da na razvoj specifikacije vplivajo vsi vpleteni in zainteresirani akterji. S tem, ko omogočimo dostop do standarda drugim, zvišamo povezljivost strojnih in programskih komponent. Tako lahko vsak posameznik oziroma podjetje, ki ima potrebno tehnično znanje in vire, zgradi produkte, ki se izvajajo skupaj s produkti drugih prodajalcev, ki prav tako uporabljajo enak standard. Pri tem lahko pride do težav pri lastnikih patentov, ki za implementacijski poseg v standard lahko zahtevajo patentne pristojbine in druge licenčne pogoje. Odprti standardi lahko zahtevajo licence, ki so ponavadi tudi plačljive. Na primer standard, ki je bil objavljen s strani velikega internacionalno priznanega telesa je ponavadi definiran kot odprt standard, ki pa lahko zahteva licenčno članarino za implementacijo. Le malo univerzalnih soglasij obstaja glede uporabe terminov »odprt« ali »standard«. Nekateri omejujejo uporabo pojma »odprt« na tehnologije brez pristojbin, medtem ko drugi tega ne priznavajo. Prav tako nekateri uporabo pojma »standard« omejujejo na tehnologije, potrjene in priznane s strani formaliziranih odborov, ki delujejo na osnovi soglasja in v katerih lahko sodelujejo vsi interesenti. Za odprte standarde načeloma velja: • Stroški uporabe standarda so nizki. • Standard je bil objavljen. • Standard je sprejet na osnovi odprtega odločitvenega postopka. • Pravice intelektualne lastnine so uveljavljene z zakonom v neprofitni organizaciji, ki ima popolnoma prosti dostop. • Ni omejitev pri ponovni uporabi standarda. Principi, ki jih je potrebno nasloviti pri odprtih standardih, obsegajo: 4.2.1.1 Razpoložljivost Odprti standardi so dostopni vsakemu, bodisi za branje ali implementacijo: • Najboljša praksa za besedila standarda in implementacijske reference je prost dostop na internetu. • Vsak projekt programske opreme bi moral imeti možnost pridobitve kopije brez neprimerne strogosti. Stroški ne bi smeli biti veliko večji od stroškov univerzitetne knjige oziroma skripte. • Licence, ki so povezane z dokumentacijo standarda, ne smejo omejevati katerega koli dela implementacije standarda z uporabo kakršne koli licence nad programsko opremo. • Najboljša praksa za reference platforme programske opreme je licenciranje na način, kompatibilen z vsemi oblikami licenciranja programske opreme, kot velja za brezplačno programsko opremo (odprti viri) in lastniško programsko opremo. 4.2.1.2 Maksimalna izbira končnih uporabnikov Odprti standardi oblikujejo pravičen in konkurenčen trg za implementacijo standardov: • Dopuščati morajo širši obseg implementacij poslovnih, akademskih in javnih projektov. • Podpirati morajo množico stroškovnih modelov, od zelo dragih do brezplačnih. 4.2.1.3 Brez pristojbin Odprti standardi so brezplačni za vse, ki jih želijo implementirati, brez pristojbin ali drugih plačil. Certifikati privolitve organizacije, ki izdaja standard, lahko vključujejo plačilo: • Vložen patent v standardih mora imeti licenco brez pristojbin in brez diskriminacijskih pogojev. • Certifikacijski program bi moral vključevati samo-certificiranje, ki je brezplačno ali z minimalnimi stroški, lahko pa vključuje dražje programe, ki imajo zvišano označevanje. 4.2.1.4 Nediskriminatornost Odprti standardi in organizacije, ki jih upravljajo, ne smejo dati prednosti enemu implementatorju pred drugim iz kakršnega koli drugega razloga. Certifikatske organizacije morajo brezplačnim implementacijam nuditi validacijo. Standardizacijska organizacija, ki želi podpirati sama sebe s pomočjo certifikatnega označevanja, bi morala uveljaviti sledenje nizkim ali ničelnim stroškom. 4.2.1.5 Razširitve ali podmnožice Implementacije odprtih standardov je možno razširiti ali ponuditi v obliki podmnožice. Vendar certifikatne organizacije lahko zavrnejo certifikacijo podmnožice in lahko postavijo zahteve za razširitev. 4.2.1.6 Licenčnine Odprti standardi lahko vključijo licenčne pogoje, ki jih ščitijo pred »pod-verzijami« standarda s taktiko »objemi-in-razširi«. Licenca, vezana na standard, lahko zahteva publikacijo referenčne informacije o razširitvi in licenco za kreiranje, distribucijo in prodajo programske opreme, ki je kompatibilna z razširitvami. Odprt standard ne sme v nobeni drugi obliki prepovedovati razširitve. Organizacije, ki izdajajo standard, lahko uporabijo dogovor za dodatno dokumentacijo in njene spremljajoče referenčne implementacije. Osnovna arhitektura sistema je bazirana na storitveno orientirani arhitekturi (SOA) oziroma na RESTful implementaciji GIS sistema, ki ju podrobneje razlagam v nadaljevanju. 4.2.2 SOA Silnice, ki smo jim priča v gospodarstvu, zahtevajo hitre spremembe in vedno bolj kompleksno porazdeljena okolja. Zato bo večina programske opreme v prihodnosti razvite na osnovi kompozicije in konfiguriranja storitev in ne razvoja v smislu programiranja. Dva primera takšnega pristopa so ogrodja komponent in storitvena arhitektura (SOA - Service Oriented Architecture). SOA oziroma Storitveno usmerjena arhitektura je arhitektura, ki razdeli funkcije v samostojne enote, ki jih imenujemo storitve. Storitvena arhitektura predstavlja pomembni korak v razvoju arhitekture informacijskih sistemov. Prednosti, ki jih omogoča SOA, so resnične, vendar so resnične tudi dileme, s katerimi se srečujejo vodje razvoja in vodje informacijskih oddelkov. Storitvene arhitekture je potrebno obravnavati iz tehničnega in organizacijskega vidika. V tehničnem smislu SOA omogoča enostavnejšo integracijo, prilagodljivost in podporo poslovnim procesom. To dosega z uporabo sodobnih tehnologij, vključno s spletnimi storitvami in jezikom za izvajanje poslovnih procesov. Za celovito vpeljavo storitvene arhitekture in za izkoriščanje njenih prednosti pa je potrebno upoštevati tudi organizacijsko plat s ciljem doseči čim večjo agilnost organizacije brez omejitev, ki jih običajno postavlja ICT. Storitveno perspektivo krojijo štiri temeljna načela: • Meje so eksplicitne. • Storitve so avtonomne. • Izmenjava podatkov poteka brez operacij. • Komunikacijski mehanizmi. V storitveni usmerjenosti so meje dobro definirane in določno oblikovane. Imamo množico pogodb in množico končnih točk. Najpomembnejša stvar je, da je storitvena implementacija skrita pred odjemalcem in obratno. To ima zelo velik pomen in odpravlja težavo tesne povezljivosti, katere negativna posledica je, da vsakršna nadgradnja ali sprememba zahteva velik vložek časa in stroškov. S tem, ko skrijemo podrobnosti implementacije, omogočimo večjo fleksibilnost pri implementaciji storitev in aplikacij odjemalca. Na primer, če storitev nadgradimo ali izboljšamo, bo delovanje na odjemalčevi strani ostalo nespremenjeno pod pogojem, da so pričakovane končne točke in storitve še vedno dosegljive. Za nameček so podrobnosti storitve avtomatično prenesene z uporabo metapodatkov, ki poenostavijo izdelavo. Potrebno je poudariti, da moramo pri prestopu meje računati s stroški zmogljivosti, povečane kompleksnosti ali problemov v komunikaciji. Sistemi so v nenehni evoluciji. Zelo redko nastopi situacija, ko bo izdelana storitev uporabljena za nedoločen čas. Zato inkrementalne oblike spremembe sistema ne smejo zahtevati celovite rekonstrukcije rešitev. Z neodvisnimi storitvami takšnih medsebojnih odvisnosti ni, saj centralnega vpliva ali tesne povezanosti ni več. Vsaka storitev se lahko nadgradi ali oblikuje samostojno. Ko je storitev nadgrajena, ji je zelo preprosto dodati končne točke. Namesto uporabe razredov in tipov storitve za opis podatkov uporabljajo sheme, za opis delovanja pa pogodbe. Delovanje in podatki so opisani ločeno, kar omogoči izdelavo komunikacijske programske opreme, ki ne sloni na določenem izvajalnem okolju ali tesni povezanosti. Zahteve in kompatibilnost storitve so odvisne od dogovorjenih pravil. Ta pravila predstavljajo opis sistemskih zmožnosti. V primeru, da bi storitev prenesli v drugo okolje, kjer je dostop drugačno definiran, se komunikacija spremeni, delovanje storitve pa ostane nespremenjeno. S komunikacijo je tako možno ločiti omejitve in delovanje storitev. Storitveno usmerjena arhitektura tako naslavlja ključne probleme, s katerimi se srečujemo pri razvoju programske opreme in informacijskih sistemov, vključno z obvladovanjem kompleksnosti, kar rešujemo z novimi pristopi pri modeliranju, arhitekturi, simulaciji in operacijskih analizah. V šibko povezanih okoljih storitveno orientiranih arhitektur ločenim virom ni treba poznati podrobnosti o tem, kako vsak izmed njih deluje, ampak potrebujejo dovolj splošno osnovo, da si zanesljivo izmenjujejo sporočila brez napak ali nesporazumov. Standardizirane specifikacije se nagibajo proti oblikovanju teh splošnih osnov, ampak razlike v implementaciji lahko še zmeraj vodijo do motenj v komunikaciji. Interoperabilnost velja takrat, ko storitve lahko medsebojno sodelujejo, ne da bi naleteli na tovrstne probleme. 4.2.3 REST Restful spletni servis je spletni servis, ki uporablja REST (Representational State Transfer). Način REST arhitekture sestavljajo odjemalci in strežniki. Odjemalec sproži zahtevo za strežnike, strežnik zahtevo procesira in na zahtevo vrne ustrezne odgovore. Zahteve in odgovori so zgrajeni okoli prenosa predstavitve virov podatkov. Vir podatkov je lahko v bistvu vsak skladen in smiseln koncept, ki se lahko obravnava. Predstavitev virov podatkov je ponavadi dokument, ki vključuje sedanje ali predvideno stanje virov podatkov. V določenem času, lahko odjemalec prehaja iz stanja delovanja v stanje mirovanja. Odjemalec v stanju mirovanja lahko komunicira z uporabnikom, ampak ustvarja brez obremenjevanja in brez porabe na strežnikih ali na omrežju. Odjemalec začne pošiljanje zahtevkov, ko je pripravljen za prehod v novo stanje. Dokler je en ali več zahtevkov nerešenih, se šteje, da je odjemalec v stanju prehoda. Predstavitev vsakega stanja vsebuje povezavo, ki se lahko uporabi naslednjič, ko odjemalec odloči, da bo sprožil novo prehodno stanje. REST je bil prvotno opisan v okviru HTTP, vendar na ta protokol ni omejen. RESTful arhitektura lahko temelji na drugih protokolih, npr. Application Layer, če že zagotavljajo bogato in enotno besedišče za aplikacije, ki temeljijo na prenosu pomembnih položajev. Restful aplikacije preferirajo in povečujejo uporabo že obstoječih, dobro opredeljenih vmesnikov in drugih vgrajenih zmogljivosti, omogočenih s strani izbranega protokola omrežja, in zmanjšujejo dodajanja novih aplikacij s specifičnimi značilnostmi. Najboljši primer implementacije načina RESTful je splet sam. (Fielding, R. 2000) Nekaj časa je prevladovalo mnenje, da gre za storitve, ki so precej enostavne za implementacijo, niso pa tako fleksibilne in kot take niso uporabne za zahtevnejše poslovne aplikacije, čeprav v zadnjem času ugotavljamo številčne prednosti ravno te arhitekture. GeoREST je neodvisen, odprtokodni spletno osredotočen okvir za distribucijo geoprostorskih podatkov. Funkcijam, baziranim na Restful tehnologiji, omogoča dostop do prostorskih virov podatkov, vključno z vsemi zmogljivostmi urejanja, prek strežnika MapGuide ali neposredno preko FDO. Ker je REST, njegova osnova GeoREST podpira iskanje podatkov s pomočjo standardnih spletnih iskalnikov, kot so npr. Google ali Bing. Primer upravljanja z železniško infrastrukturo bo šele tretji projekt tega tipa na svetovnem nivoju. Prvi primer je bil City of Nanaimo Property Search Site drugi pa Območja oskrbe s pitno vodo v Ljubljani http://share.vo-ka.si/iskanje/search.html. (Upoštevani so podatki, ki sta jih predstavila Geoff Zeiss in Jason Birch na svojih spletnih straneh , 2009-2010). MapGuide Open Source je spletna platforma, ki uporabnikom omogoča razvoj in uporabo spletne aplikacije za kartiranje in uporabo geoprostorskih spletnih storitev. MapGuide značilnosti interaktivnega pregledovalca vključujejo podporo za funkcijo izbire, kontrolo lastnosti, pregledovanja zemljevidov in postopke, kot so buffer, izbire in meritve. MapGuide vključuje Exstensible markup language (XML) podatkovne baze za upravljanje vsebin in podpira najbolj priljubljene oblike datotek geoprostorskih podatkovnih baz in standardov. MapGuide omogoča uporabo na Linuxu ali Windowsih, podpira Apache in Internet information services (IIS) spletnih strežnikov in ponuja obsežen odprto kodni programski jezik (PHP) .NET, Java in JavaScript API za razvoj aplikacij. MapGuide Open Source je pod licenco Lesser General Public License (LGPL). FDO ("Feature Data Object") Data Access Tehnologija je API za manipulacijo, opredeljevanje in analiziranje geoprostorskih informacij ne glede na to, kje je shranjena. FDO uporablja ponudnik na osnovi modela za podporo različnih geoprostorskih virov podatkov, pri katerih vsak ponudnik običajno podpira posebno obliko podatkov in shranjevanje podatkov. FDO je brezplačna, open source programska oprema pod licenco LGPL (Lesser General Public License). Primeri virov podatkov: • SHP; • SDF; • SQLite (FDO); • PostGIS; • Oracle Spatial; • Microsoft SQL Server Spatial; • MySQL; • Vsak drug vektorski FDO vira podatkov. Primer izhodnih formatov: • GeoJSON; • XML; • PNG (MapGuide plasti); • HTML (Template); • KML (Template); • GeoRSS (Template); • CSV (Template); • vsi drugi templatable tekstovni formati. (Upoštevani so podatki s spletne strani GeoRest na Google.com, 2009) Končna različica GeoREST - Open Source nove platforme za objavo in delo z geoprostorskimi podatki,kot s spletnimi viri je na razpolago od oktobra 2009. Za razliko od drugih Open Source knjižnic, GeoREST dopolnjuje tako MapGuide in FDO, kot vir podatkov. Z GeoREST 1,0 je omogočeno iskanje geoprostorskih podatkov, dinamična objava na KML, GeoRSS, ali katera koli druga oblika, ki temelji na besedilu, uporaba spletnih obrazcev za iskanje in posodobitev svojih podatkov in še kaj. Vse te funkcije so na voljo izključno prek konfiguracije, kar pomeni, da_programiranja ne potrebujemo! Kratka predstavitev poteka pridobivanja informacij (metoda GET): Slika 2: Potek pridobivanja informacij. Fig. 2: Course of the information gathering. Uporabnik z navigacijo po spletnem vmesniku sproža poizvedbe za podatke (data query). Ob kliku na povezave (ali ročnem spreminjanju url naslovov), določi „Request-URI". „Request-URI" določa, nad katerimi podatki se izvedejo poizvedbe, hkrati tudi določi filtre, ki se nato upoštevajo ob poizvedbi, in določi še želeno obliko prezentacije rezultatov poizvedbe (.html, .xml, .png ...). GeoREST preko serverja MapGuide izvede poizvedbe nad podatki (metoda GET, ki upošteva podane filtre). Server MapGuide posreduje rezultate poizvedbe. Glede na zahtevano prezentacijo (ta je podana v prvi točki) GeoREST vrne dobljene rezultate v ustrezni obliki (.kml, .json, .html ...). * Povezava med serverjem MapGuide in virom podatkov (v tem primeru Oracle XE). i. Up Kratka predstavitev poteka dodajanja podatkov (metoda POST): Uporabnik Slika 3: Potek dodajanja podatkov Fig. 3: Course of the adding data Uporabnik preko spletnega vmesnika vnaša nove podatke. Ti podatki se preko JavaScripte preoblikujejo v ustrezno obliko (.xml), dodajo telesu sporočila HTTP in posredujejo GeoREST (tu se še posreduje metoda, v tem primeru POST). GeoREST prebere telo sporočila, pridobi podatke in s temi podatki izvede ukaz INSERT. * Povezava med serverjem MapGuide in virom podatkov (v tem primeru Oracle XE). Kratka predstavitev poteka posodabljanja podatkov (metoda PUT): Uporabnik Slika 4: Potek posodabljanja podatkov. Fig. 4: Course of the updating data. Metoda deluje na zelo podoben način kot metoda POST. Uporabnik preko spletnega vmesnika posodablja stare podatke. Ti podatki se preko JavaScripte preoblikujejo v ustrezno obliko (.xml), dodajo telesu sporočila HTTP in posredujejo GeoREST (tu se še posreduje metoda, v tem primeru PUT). GeoREST prebere telo sporočila, pridobi podatke in s temi podatki izvede ukaz UPDATE. * Povezava med serverjem MapGuide in virom podatkov (v tem primeru Oracle XE). Kratka predstavitev poteka brisanja podatkov (metoda DELETE ): Uporabnik Slika 5: Potek brisanja podatkov. Fig. 5: Course of the deleting data. Uporabnik preko spletnega vmesnika izbere podatke, ki jih želi izbrisati, omogočeno mu je tudi bolj podrobno definiranje izbora. S tem uporabnik definira filtre, ki so potrebni pri generaciji naslova URI. Ta naslov URI se posreduje GeoREST. GeoREST na podlagi posredovanega naslova razbere, katere podatke želi uporabnik izbrisati in nad temi podatki izvede ukaz DELETE. * Povezava med serverjem MapGuide in virom podatkov ( v tem primeru Oracle XE ). ZASNOVA NADGRADNJE INFORMACIJSKEGA SISTEMA 5.1 Splošno Spodaj prikazana slika predstavlja doslej opravljena dela na informacijskem sistemu (IS) -vnešeni podatki, potrebne informacije in pridobljeno znanje oziroma akumulacija znanja. V nadaljevanju je potrebno le to ustrezno izkoristiti. Slika 6: Prikaz opravljenih del na informacijskem sistemu. Fig.6.: View of the previous works on the information system. 5 Področje Informacijske tehnologije se hitro razvija. Sodobni IS ne ustrezajo več posameznim klasičnim kategorijam, temveč pogosto podpirajo funkcionalnosti, ki pripadajo več kategorijam. Kljub temu, da kategorizacija IS ne ustreza več dejanskemu stanju ali pa obstajajo različni pogledi nanjo, se izkaže koristna, saj poudarja karakteristike posameznih kategorij, med katerimi so mnoge take, ki jih kaže upoštevati v vsakem IS. (Rupnik , R) Glede na vrste informativnih sistemov bi predstavljeni informacijski sistem zvrstili v kombinacijo Celovitega IS (ERP - Enterprise Resourse Planing, ki predstavlja višji nivo Transakcijskega IS , TPS - Transactional Processing System) in Upravljavskega (poslovodnega) IS (MIS-Management Information System). Uvajanje Celovitih sistemov je za podjetja zelo zahtevna naloga, zato jih navadno ne gradijo sama, temveč jih kupijo. Sistemi so dragi, stroški uvajanja visoki (dragi svetovalci), vpeljana funkcionalnost je nizka in zahteva veliko prilagajanja. Zato naj bi kombinacija sistemov v tej nalogi predstavljala stroškovno ugodno varianto, še posebej, če bo uporabila vse, kar je že bilo narejenega v osnovnem informacijskem sistemu.. Slika 7: Shema upravljavskega sistema. Fig.7.: Scheme management system. Na predhodno predstavljeni shemi upravljavskega sistema so na levi strani prikazani podatki iz transakcijskih sistemov, ki jih lahko v našem primeru povežemo s podatki sekcij za vzdrževanje proge, ki bodo te zbirale in vnašale. Ta vnos bo zelo enostaven predvsem zato, ker ga dejansko lahko opravi skoraj vsak zaposleni na sekcijah za vzdrževanje z uporabo spletnega brskalnika, ki je danes na razpolago. Vsi podatki se seveda shranjujejo v centralni bazi (podatkovno skladišče), od koder se po potrebi črpajo v predlagani informacijski sistem (MS program). Desna stran sheme (PC) pomeni uporabo teh podatkov s pomočjo osebnega računalnika v svetovnem spletu. Uporabnik z ustreznim geslom ne potrebuje nobene dodatne opreme, ne za pobiranje podatkov, ne za izdelavo posameznih poročil. 5.2 Pomembni razlogi za nadgradnjo informacijskega sistema 5.2.1 Zahteve ES Rdeča nit nadgradnje informacijskega sistema so bile zahteve ES po vzpostavitvi infrastrukturnega registra in obveznost izvajanja programa omrežja. Te zahteve obstoječi informacijski sistem seveda ni mogel pokriti, ker do danes ni bila aktualna. Na področju železniške infrastrukture so za spoštovanje predpisov, izdelanih na podlagi Direktiv ES - predvsem Direktive 2004/49/ES o varnosti na železnici in Direktive 2008/57/ES - odgovorni upravljavec infrastrukture in prevozniki v železniškem prometu vsak za svoje podsisteme. Vsaka država članica zagotovi, da je register železniške infrastrukture objavljen ter posodobljen na podlagi časovnih rokov za posodobitev.Ta register navaja glavne značilnosti vsakega podsistema ali dela podsistema (npr. Osnovne parametre) in njihovo soodvisnost z značilnostmi, ki se uporabljajo in so določeni v TSI. SŽ na svoji spletni strani sicer že prikazujejo program omrežja za vsako leto, vendar je prikazan na način, ki ni najbolj pregleden in ne omogoča filtriranja podatkov oziroma pridobivanja konkretnih podatkov na hiter in enostaven način. Glede na dejstvo, da so zahtevani podatki ES, ki jih moramo prikazovati v infrastrukturnem registru in programu omrežja, zelo podobni podatkom gradbene ali elektro dejavnosti, se v predlagani nadgradnji informacijskega sistema zlahka združijo eni in drugi podatki, ki jih le prikazujemo na ločenih mestih, seveda iz iste baze. Glej »Področja obravnave« v poglavju 5.3.2. Železniška infrastruktura je specifično področje, za katerega na slovenskem tržišču ne obstajajo ustrezni komercialni programski paketi za zajem in obdelavo podatkov. Razni tuji produkti bi za prilagajanje slovenskim železnicam vzeli več časa in finančnih resursov kot pa izdelava oziroma nadgradnja samostojnega domačega informacijskega sistema. Za njegovo delovanje so potrebni le zbrani in ustrezno pripravljeni podatki ter izšolani uporabniki. 5.2.2 Prenos podatkov Za dislocirano zbiranje podatkov, ki je v direktni povezavi z nenehnim razvojem sodobnejših informacijskih tehnologij povezanih s prenosom podatkov, je potrebno obstoječo aplikacijo nadgraditi na način, ki ga omogoča sodobna internet tehnologija. Vzpostavimo oziroma reaktiviramo centralno bazo podatkov na Slovenskih železnicah d. d., v kateri, glede na dodeljene pravice uporabnikom, dostopamo do podatkov in jih ažuriramo neodvisno od lokacije in brez posebnega programskega orodja. Za uporabo spletne aplikacije je potreben le dostop do interneta in »brskalnik«. V ta namen moramo reaktivirati obstoječo strukturo baze na centralnem strežniku, jo v določenih segmentih nadgraditi in dopolniti ter izdelati spletno aplikacijo, ki mora biti funkcionalno, vsebinsko in vizualno sorodna obstoječi aplikaciji. Za zajem in obdelavo atributivnih podatkov in nadgradnjo Ragisa smo s pomočjo strokovnjakov s področja računalništva izdelali spletno aplikacijo oziroma nadgradnjo informacijskega sistema, ki zagotavlja varen in enostaven vnos, dostop in prikaz podatkov glede na zahteve ES. Način vnašanja podatkov je poenostavljeno grafično prikazan na naslednji sliki: Slika 8: PREDLOG nadgradnje Ragis-a. Fig 8.: PROPOSAL of Ragis upgrading. Uporabiti je možno dva načina vnosa podatkov. Prvi način omogoča uporabo podatkov neposredno iz obstoječe baze RAGIS-a, kar je bilo narejeno na primeru proge št. 30. Pri drugem načinu, ki je uporabljen na primeru proge št. 40, pa je bil zaradi velikega števila sprememb, ki so se na tej progi zgodile v zadnjih letih, potreben vnos novih podatkov. Na ta način sta zajeta oba možna pristopa k nadgradnji obstoječega informacijskega sistema. Za prikazovanje grafike prog veljajo podobna načela, kot so zgoraj navedena za vnos podatkov. Za progo št. 40 smo grafiko vnesli neposredno iz novejših projektov posameznih odsekov prog, za druge proge oziroma v konkretnem primeru progo št. 30, pa (v sodelovanju z izdelovalci Ragis-a) uporabili shp datoteke, ki so bile uporabljene tudi za osnovno različico Ragis-a. Aplikacija Železnice za generiranje geometrijskih podatkov uporablja Linearno referenciranje. To je PL/SQL funkcija v bazi Oracle. Geometrijske elemente proge smo iz AutoCad-ovih datotek (oblike DWG ali DXF) vpisali v bazo Oracle z Autodesk Map3D, ki omogoča vpis geometrij in njihovih atributov v bazo Oracle (preko FDO providerja). Prav tako Autodesk Map3D omogoča izris geometrijskih elementov prog in objektov v DWG risbo (DWG lahko shranimo za offline delo). Za generiranje geometrije posameznih objektov na progi (most, postaja in podobno) zadostuje samo geometrija PROGE s podatki začetne in končne stacionaže in stacionaže zahtevanih objektov ( ne potrebujemo njihovih geometrij). Primer: za vnos novega objekta moramo izbrati progo in vpisati stacionaže. Geometrija za ta vnešen objekt se preračuna v Oracle na podlagi zgoraj omenjene geometrije proge in vnešene stacionaže. Rešitev, ki smo jo vpeljali, nam v veliki meri olajša rešitev problema pogrešnih profilov. Delitev proge na postaje in medpostajne odseke, ki se na SŽ uporablja pri vseh delih, bodisi na vzdrževanju bodisi na novih projektih, je v predlagani aplikaciji že sestavni del vnosa in prikaza podatkov. Na ta način se pogrešni profil zlahka odpravi na isti način, na katerega se odpravi na terenu, in ne povzroča težav pri delu z aplikacijo. V Autodesk Map3D se da pregledovati tudi vse atribute in informacije, ki smo jih vpisali v bazo. 5.2.3 Spletni prikaz grafike Za spletni prikaz grafike uporabljamo strežnik MapGuide OpenSource. MapGuide Open Source je spletno usmerjena platforma, ki uporabniku omogoča hiter razvoj in uporabo aplikacij spletnih zemljevidov in geo-prostorske spletne storitve. Vsebuje interaktivni pregledovalnik, ki vsebuje podporo za izbiro funkcij, pregled lastnosti, operacij, kot so merjenje in izbira elementov, itd. Vključuje podatkovno bazo XML za upravljanje z vsebino in hkrati podpira vse najbolj priljubljene geo-prostorske podatkovne baze, datoteke in standarde. Glavne lastnosti so: • Interaktivni pregled zemljevidov tako s pregledovalnikom AJAX kot s pregledovalnikom DWF. • Izbiro objektov s točko, pravokotnikom ali poligonom. • Prikaz atributov izbranih obejektov. • Tiskanje zemljevidov. • Omogoča poenoten dostop do podatkov z uporabo tehnologije FDO; o Primeri najpogostejših zapisov, do katerih omogoča dostop so: ■ datoteke SHP, SDF; ■ podatkovne baze ORACLE, SQL Server; ■ Georeferencirane slike. npr: TIF, ECW. 5.2.3.1 Urejanje spletne grafike. Za urejanje spletne grafike smo uporabili orodje MapGuide Maestro. To je odprtokodna aplikacija za vizualizacijo prostorskih podatkov na strežniku MapGuide Open Source. Z njo lahko urejamo različne komponente strežnika MapGuide Open Source, kot so viri podatkov, definicije in izgled slojev, definicije in izgledi map oziroma zemljevidov. Z aplikacijo Maestro smo vzpostavili povezavo med podatkovno bazo Oracle, v kateri so shranjeni vsi podatki, in MapGuide Open Source, ki nam omogoča predstavitev teh podatkov. Nato smo za vsak razred kreirali svoj sloj, ki nam omogoča določanje stila ( izgled, podatki, ki se izpišejo ... ) posameznim razredom. Te sloje smo dodali mapi, katero smo objavili z uporabo na html strani. Podatkovni model torej omogoča uporabo celotnega obsega podatkov najširšem krogu uporabnikov brez omejitev glede na programsko opremo in omogoča pristop do podatkov bodisi z osebnimi računalniki bodisi z mobilnimi napravami. 5.2.4 Upravljavski procesi Pristojnosti in medsebojna razmerja med subjekti v železniškem sistemu določa Zakon o železniškem prometu (Uradni list Republike Slovenije št. 11/2011) in Zakon o varnosti v železniškem prometu (Uradni list Republike Slovenije št. 36/2010). Subjekti v tem sistemu so Ministrstvo za promet, Direkcija za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo (v kratkem bo naloge prevzela Družba za razvoj infrastrukture d.o.o. (DRI), Javna agencija za železniški promet, Slovenske železnice kot upravljavec infrastrukture in prevoznik ter drugi prevozniki. Da bi zagotovili popolno skladnost z aktualno zakonodajo v Sloveniji in nemoteno delovanje, morajo Ministrstvo za promet, Direkcija za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo (DŽI) in Slovenske železnice (SŽ) urejati medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem projektov, zagotavljanjem in porabo sredstev ter nadzorom nad izvajanjem in porabo sredstev projekta. V skladu z nacionalno zakonodajo DŽI oziroma v prihodnje tudi DRI, kot investitor v javno železniško infrastrukturo (JŽI), opravlja delo naročnika. SŽ, kot upravljavec JŽI ter izvajalec obvezne gospodarske javne službe izvajanja oziroma organiziranja vzdrževalnih del v javno korist, pa opravlja naloge v zvezi z vodenjem projektov v tem segmentu, administracijo in poročanjem. Koristi, ki bi jih vsi našteti pridobili z uporabo informacijskega sistema so lahko ogromne, kot sledi iz opisa dejavnosti posameznih subjektov v nadaljevanju. 5.2.4.1 Direkcija za vodenje investicij v JŽI Direkcija za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo opravlja naloge vodenja investicij v javno železniško infrastrukturo, ki obsegajo zlasti pripravo, organiziranje in vodenje investicij v vseh fazah investicijskega procesa ter organiziranje in izvajanje revizij projektne dokumentacije v skladu s predpisi. Primer: Za rekonstrukcijo železniške postaje je potrebno napisati projektno nalogo. Zaradi pomanjkljivosti informacijskega sistema se trenutno ta naloga začne s klici na sekcijo za vzdrževanje proge, prošnjami po podatkih iz starih projektov ali vzdrževalnih deli itn. V kolikor tam ni ustreznega odgovora, je potrebno v arhivu poiskati stare projekte in na terenu preveriti, če so ustrezni. Pogosto se ta naloga konča tudi pri projektantu, oziroma izdelovalcu projekta, ki v svoji bazi poišče zahtevane podatke, za katere pa ne ve, če so ažurni in v skladu s podatki na terenu. Z uporabo informacijskega sistema bo naročnik lahko v pičlih nekaj minutah preveril skupno število kretnic na postaji, tip kretnic in leto vgradnje ter vse podatke, potrebne za pravilno odločitev, katere kretnice je glede na razpoložljive finance nujno vključiti v projekt. Vse kar je za to potrebno, je spletni brskalnik in eventuelno geslo glede na tip in količino podatkov, ki jih potrebujejo. Bistveno je, da se uporablja samo en vir podatkov, tako da je možnost podvajanja podatkov eliminirana. Kasneje med izdelavo projekta je možno projektantu tudi ponuditi možnost, da podatke v načrtih pripravi na način, da bodo uporabni za informacijski sistem. 5.2.4.2 Javna agencija za železniški promet Javna agencija za železniški promet je neodvisni organ, ki opravlja naloge varnostnega organa ter naloge za zagotovitev nediskriminatornega dostopa prevoznikov do železniške infrastrukture (železniškim prevoznikom dodeljuje ali odvzema vlakovne poti in licence, določa uporabnino, Uradni list Republike Slovenije 38/2008) Primer: Agencija kot varnostni organ mora zagotoviti soglasja k projektni dokumentaciji oziroma potrditi, da le ta ustreza zahtevam interoperabilnosti. Informacijski sistem bo pomagal pri teh odločitvah oziroma je mogoče po sklopih, ki so že zdaj predvideni, preverjati posamezne elemente in avtomatično izdelati končna poročila. Največjo korist naj bi Agencija imela pri pošiljanju podatkov bodočim prevoznikom. Za ta korak je potrebno le poslati povezavo na spletno stran informacijskega sistema, in s tem vsem omogočiti najprej nediskriminatoren dostop do podatkov o infrastrukturi, v nadaljevanju pa po potrebi tudi uporabo same infrastrukture. Obstoječi program omrežja je zakrpal luknje v pošiljanju podatkov zainteresiranim prevoznikom, ampak le tega ne bo možno še dolgo pošiljati v obstoječi obliki pdf datoteke. Podatki morajo biti transparentni, omogočeno mora biti iskanje konkretnih podatkov in možno v nadaljevanju tudi pošiljanje zahtevkov na AZP. 5.2.4.3 Slovenske železnice Slovenske železnice so prevoznik v tovornem in potniškem prometu ter upravljavec železniške infrastrukture, pristojen za pripravo strokovnih podlag za razvojne projekte in pripravo letnih načrtov investicij in vzdrževanja javne železniške infrastrukture, izdelavo programa omrežja ter pobiranje uporabnine. Slovenske železnice, kot upravljavec javne železniške infrastrukture, sodelujejo v vseh omenjenih aktivnostih. Na strokovni ravni se usklajujejo vsi ključni parametri, ki so potrebni za enotnost sistema in za dosego ključnih ciljev: ustvarjanje interoperabilnega železniškega omrežja v Evropi in dvig ravni storitev v tovornem prometu Primer: za potrebe priprave letnega načrta vzdrževalnih del je potrebno glede na razpoložljiva sredstva pripraviti plan nujnih del. Trenutno se ti podatki zbirajo pri sekcijah za vzdrževanje proge, včasih tudi brez njihove pomoči, kar lahko pripelje do napačnih odločitev. Z uporabo informacijskega sistema je možno zelo hitro ugotoviti npr: - število nesreč na nivojskem prehodu v kilometru 5+800 proge Pragersko-Središče-državna meja; - število prepustov z odprtino manjšo kot en meter na odseku Ptuj-Moškanjci; - seznam postajališč z višino perona petintrideset centimetrov ... Na podlagi tega enostavno in brez tveganja izberemo najnujnejša dela. Ni skritih ali pozabljenih postavk, s tem pa je mogoče enostavno zagovarjati predvideni plan. Do zdaj je v vseh teh primerih le odhod na teren ponujal kolikor toliko zanesljive podatke. To je seveda bilo zelo drago in odpiralo možnosti napak oziroma vključevalo človeški faktor. Podobno kot za Agencijo, velja tudi za SŽ, da programa omrežja ne bo možno še dolgo ponujati v pdf datoteke. Zato je informacijski sistem prevzel vse bistvene elemente sedanjega programa omrežja in jih predstavil na bolj pregleden način. Kar se tiče konkretnih elementov, kot so npr. nagibi proge, jih je možno pregledovati, iskati, sortirati in ne le imeti en seznam vertikalnih lomov. Seveda je na koncu možen izpis sortiranih lomov glede na različne pogoje. Navedeno velja za vse zahtevane podatke iz Programa omrežja in Infrastrukturnega registra, kar je prikazano v poglavjih 6 in 7. Osnovni namen predstavljenega informacijskega sistema je olajšati delo vsem, ki se na kakršen koli način srečujejo z železniško infrastrukturo. Tu ne mislim le na naročnika in upravljavca ampak tudi na projektante, revidente, izvajalce pa tudi tiste, ki bi le želeli izvedeti nekaj več o tem, pa jim je to do zdaj bilo onemogočeno ali preveč zahtevno. IS v največji možni meri izkorišča prednosti grafičnega pristopa, opisane v poglavju 5.2.4., tako da za večino podatkov zadošča premikanje po grafičnem prikazu in branje podatkov v ustreznih okencih, ki se odpirajo za želena področja. Za bolj zahtevne pa so na razpolago tabelarični prikazi in izpisi le teh. 5.3 Opis delovanja informacijskega sistema 5.3.1 Začetek dela z informacijskim sistemom Sistem je spletna aplikacija in za njen zagon potrebujemo: • dostop do spleta, • spletni brskalnik. V naslovni vrstici odtipkamo: http://georest.sl-king.com/georest/rest/data/progaAhtml Na zaslonu se pojavi zahteva za identifikacijo. Aplikacija od svojih uporabnikov zahteva identifikacijo, da bi nepooblaščenim osebam preprečili dostop do podatkov. Za podatke, ki so namenjeni širši uporabi, je omogočen dostop z univerzalnimi gesli, kot npr. administrator in podobno. Zaposleni in zadolženi za vnos podatkov bodo vnesli svoje uporabniško ime in geslo. Ob uspešni prijavi se bo aplikacija naložila in pokazala osnovno drevo za dostop do podatkov. 5.3.2 Vrste prog (Uredba o kategorizaciji prog. Uradni list Republike Slovenije št. 4/2009:) Seznam glavnih prog v RS Seznam Id Pregled Vnos podatkov Iskanje podatkov 10 proga št. 10 dobova-ljubljana Vnos podatkov Iskanje podatkov 20 proga št.20 [jubljana-jesenice-dm Vnos podatkov Iskanje podatkov 30 proga št,30 zidani most-šentilj-dm Vnos podatkov Iskanje podatkov 40 proga št.40 pragersko-središče-dm Vnos podatkov Iskanje podatkov 41 proga št.41 ormož-hodoš-dm Vnos podatkov Iskanje podatkov 50 proga št.50 ljubtjana-sežana-dm Vnos podatkov Iskanje podatkov 60 proga št.60 divaca-koper Vnos podatkov Iskanje podatkov 64 proga št.64 pfvka-ilfrska bistrica-dm Vnos podatkov Iskanje podatkov www.georest.org Geografska opredelitev JŽI pomeni prikaz poteka posameznih glavnih in regionalnih prog, ki so sestavni del JŽI na območju Republike Slovenije in pregled službenih mest, ki se nahajajo na teh progah. Po opravljeni registraciji se odpre pogovorno okno, v katerem je prikazan tabelarični prikaz glavnih prog v Republiki Sloveniji. Na seznamu je za vse proge uporabljeno nacionalno poimenovanje proge. V spodaj prikazanih kolonah je prikazano, kako se lotiti vnosa podatkov in iskanja podatkov za željeno progo. 5.3.3 Področja obravnave S klikom na izbrano progo se dobi seznam v treh kolonah, v katerih je prikaz podatkov razdeljen po dejavnostih tako, da je za izbrano progo možno izbrati različne podatke. Prva kolona za izbrano progo prikazuje podatke, ki jih zahteva Program omrežja, ki so ga Slovenske železnice dolžne objaviti vsako leto. Druga kolona za izbrano progo prikazuje podatke, ki jih zahteva Infrastrukturni register. Vsebino registra pa določata Tehnične specifikacije za interoperabilnost (TSI) za podsistem infrastrukture, za konvencionalne hitrosti v prilogi D in TSI za visoke hitrosti v prilogi E. (Uradni list Evropske unije št. 2011/275/EU) V tretji koloni so podatki gradbene dejavnosti, ki so povzetek in dopolnilo zgoraj navedenih podatkov za obravnavano progo oziroma medpostajne odseke in postaje na tej progi,. Sledi natančen prikaz konkretnih podatkov za izbrano progo. 5.3.3.1 Program omrežja Program omrežja obsega informacije o infrastrukturnih zmogljivostih javne železniške infrastrukture (v nadaljnjem besedilu JŽI) v lasti Republike Slovenije, podrobno obrazložitev splošnih pravil, rokov, postopkov in meril v zvezi z ureditvijo zaračunavanja in dodeljevanja infrastrukturnih zmogljivosti, dodatne informacije potrebne za vložitev prošenj za dodelitev vlakovnih poti ter informacije o možnih dodatnih in drugih storitvah. Program omrežja Republike Slovenije vsebuje informacije, namenjene vsem, ki želijo opravljati prevozne storitve na slovenskem železniškem omrežju. Program omrežja se pripravi in objavi za vsako voznoredno obdobje posebej. Za pripravo in objavo Programa omrežja je pristojen upravljavec JŽI. (Uradni list Republike Slovenije št. 11/2011: str. 1159) Temeljni cilji, ki se želijo doseči s Programom omrežja, so ponuditi prosilcem potrebne informacije za sodelovanje v postopku dodeljevanja vlakovnih poti, določiti pogoje, ki jih morajo izpolnjevati in upoštevati prosilci pri dodeljevanju vlakovnih poti, podati temeljne informacije o železniški infrastrukturi in storitvah in seznaniti prosilce s pogoji, pod katerimi bodo lahko uporabljali JŽI. V svoji strukturi sledi Program omrežja skupnim stališčem glede strukture programa omrežja, sprejetih v okviru RNE, in je tako razdeljen v šest temeljnih poglavij: Splošne informacije, pogoji za dostop na JŽI, železniška infrastruktura, dodelitev vlakovnih poti, storitve, uporabnina in pristojbine. V tej nalogi posebno pozornost namenjamo poglavju železniške infrastrukture oziroma načinu pridobivanja podatkov za potrebe prevoznikov. 5.3.3.2 Infrastrukturni register Vsebino infrastrukturnega registra določa Zakon o varnosti železniškega prometa. V skladu z zakonom mora biti železniška infrastruktura vpisana v register. Register železniške infrastrukture vodi upravljavec. (Uradni list Republike Slovenije št. 36/2010: str. 5031 V registru železniške infrastrukture so navedene, v veljavnih TSI določene glavne značilnosti vsakega podsistema ali dela podsistema (npr. osnovni parametri) in njihova soodvisnost z značilnostmi drugih podsistemov ali delov podsistemov. Register železniške infrastrukture mora biti objavljen in ažuriran na način, določen s skupnimi specifikacijami, ki jih sprejme Evropska komisija. Vsebina infrastrukturnega registra je razdeljena na naslednja štiri podpoglavja: informacije, osnovni parametri, značilnosti za podsistem infrastrukture in značilnosti za druge podsisteme. Infrastrukturni register zagotavlja: • Da država članica, odgovorna za odobritev dovoljenja za začetek obratovanja podsistema, razpolaga z dokumentom, ki za vsako progo vseevropskega železniškega sistema opisuje osnovne parametre, od katerih je odvisno delovanje proge. • Da upravljavec infrastrukture razpolaga z dokumentom, ki povzema in opisuje zadevne proge, tako da lahko upravljavec spremlja napredek pri izvajanju TSI. • Da so železniška podjetja, ki upravljajo ali želijo upravljati z železniškimi storitvami na določeni progi, obveščena o njenih posebnih lastnostih, ko so parametri ali nekatere specifikacije interoperabilnosti posledica odločitev upravljavca infrastrukture. 5.3.3.3 Podatki gradbene dejavnosti podatki gradbene dejavnosti Odseki Postaje Ko ridor Zgornji ustroj Spodnji ustroj Vzdrževanje 5.3.3.3.1 Delitev odsekov in postaj Vsaka postaja in medpostajni odsek so označeni po identifikacijskem dokumentu (ID) proge, ki je identičen nacionalnemu poimenovanju prog, in dodatnih številkah od ena naprej, npr. ID odseka državna meja-Dobova je 101, Odseki SEZNAM ODSEKOV PROGA ŠT. 10 DOBOVA- LJUBLJANA Id Ime 101 državna meja-dobova 102 dobova-brežice 103 brezi ce-krško 104 krsko-brestariica 105 br es tam c a-blari c a 106 blanca-sevnica 107 sevnica-breg 108 breg-zidani most 109 zidani most-hrastnik 110 h rastni k-trbovlj e 111 trbovlj e-zagorj e 112 zagorje-sava 113 sava-litija 114 litija-kresnice 115 kresnic e-jevrvrc a 116 jevnica-laze 117 laze-za log 118 zalog-ljubljana moste 119 m oste-tjubtjana ID postaje Pragersko kot prve postaje na progi št. 40 je 401 itn. Postaje SEZNAM POSTAJ PROGA ŠT. 40 PRAGERSKO- SREDIŠČE- DM Id Irre Tirna skice 401 Pragersko Pdf oblika 403 Cirkovce polje Pdf oblika 405 Kidričevo Pdf oblika 407 P to J Pdf oblika 409 moškanjci Pdf oblika 411 cvetkovci Pdf oblika 413 ormož Pdf oblika 415 središče Pdf oblika 5.3.4 Implementacija nadgradnje IS na progi Pragersko-Središče-državna meja Nadgradnja informacijskega sistema je implementirana na glavni železniški progi št. 40 (E69) Pragersko-Središče-državna meja, kot prikazuje naslednja slika: Slika 9: Proga št. 40 Pragersko-Središče-državna meja. Fig.9.: Railway line No. 40 Pragersko-Središče-state border. Obravnavanemu odseku je dodeljen ID, ki je identičen oznaki proge po nacionalnem poimenovanju, torej 40. Za potrebe elektrifikacije in rekonstrukcije železniške proge Pragersko-Ormož-Hodoš, ki bo izvedena v dolžini stodevetih kilometrov, delno na progi številka 40 (E69) Pragersko-Središče-državna meja in na progi številka 41 (T69) Ormož-Murska Sobota-Hodoš-državna meja, je zaželjeno imeti na enem mestu vse potrebne podatke za učinkovito delo na projektu, ki ravnokar poteka. Poleg elektrifikacije in rekonstrukcije posameznih odsekov železniške proge Državni prostorski načrt obravnava tudi celostno prometno ureditev prečkanj železniške proge in drugih ureditev, ki so povezane z načrtovano rekonstrukcijo železniške proge, in vključuje območja prestavitev, rekonstrukcij in gradnje povezovalnih cest. Cestni prehodi preko železniške proge, ki jih v sklopu naloge prikazujem na popolnoma nov, enostaven in pregleden način, bodo zagotavljali varne in ustrezne prometne razmere, bodisi z ukinitvijo prehoda in gradnjo povezovalnih cest bodisi z zavarovanjem obstoječega nezavarovanega prehoda ali z gradnjo izvennivojskega cestnega križanja preko železniške proge. Za to progo sem uporabil podatke, s katerimi razpolagajo Direkcija RS za investicije v javno železniško infrastrukturo in Upravljavec - Slovenske železnice, in jih uporabljajo za gradnjo in vzdrževanje JŽI. Podatki, ki so vključeni v nalogo, izhajajo iz vseh izdelanih in večinoma že izvedenih projektov v zadnjih petih letih na obravnavani progi. Naštel bom le najpomembnejše: • Posodobitev proge Pragersko-Ormož, PGD-PZI iz leta 2004. Dela na izvedbi gradbenega dela tega projekta so bila uradno zaključena marca 2010. Vključevala so rekonstrukcijo štirih postaj (Kidričevo, Ptuj, Moškanjci in Ormož) in gradnjo dveh izogibališč (postaj) Cirkovce Polje in Cvetkovci. • Idejni projekt (junij 2005) za elektrifikacijo in rekonstrukcijo proge Pragersko-Hodoš oziroma dela proge št. 40 Pragersko-Središče- državna meja in proge št. 41 Ormož-Hodoš- državna meja. • Izvedbeni načrt (november 2005) za nadgradnjo proge Pragersko-Ormož-Murska Sobota, odseki Ptuj-Moškanjci, Moškanjci-Cvetkovci, Cvetkovci-Velika Nedelja, Ormož-Pavlovci, Pavlovci-Ivanjkovci in Ivanjkovci-Mekotnjak. Gradnja teh odsekov trenutno poteka in bo v tem letu zaključena. • Strokovne podlage (avgust 2007) za križanja cest z železnico v sklopu izdelave DLN za elektrifikacijo in rekonstrukcijo proge Pragersko-Hodoš oziroma dela proge št. 40 Pragersko-Središče-državna meja in proge št. 41 Ormož-Hodoš- državna meja. • Izvedbeni načrt (junij 2008) za nadgradnjo proge Pragersko-Ormož-Murska Sobota, odseki Pragersko-Cirkovce, Cirkovce-Kidričevo, Kidričevo-Ptuj, Mekotnjak-Ljutomer, Ljutomer-Lipovci in Lipovci-Murska Sobota in elektrifikacijo odseka Puconci-Hodoš. Pripravlja se razpis za gradnjo teh odsekov. • Državni prostorski načrt (junij 2009) za elektrifikacijo in rekonstrukcijo proge Pragersko-Hodoš oziroma dela proge št. 40 Pragersko-Središče- državna meja in proge št. 41 Ormož-Hodoš- državna meja. • Projekt za gradbeno dovoljenje (PGD) za elektrifikacijo in rekonstrukcijo proge Pragersko-Hodoš oziroma dela proge št. 40 Pragersko-Središče- državna meja in proge št. 41 Ormož-Hodoš- državna meja. 6 PROGRAM OMREŽJA Kot je navedeno v predhodnih poglavjih morajo program omrežja pripravljati vse države EU v točno določeni obliki in jih dati na razpolago organom EU. Program omrežja je razdeljen v šest temeljnih poglavij: Splošne informacije, pogoji za dostop na JŽI, železniška infrastruktura, dodelitev vlakovnih poti, storitve, uporabnina in pristojbine. V tem poglavju naloge posebno pozornost namenjam poglavju tri programa omrežja oziroma poglavju železniške infrastrukture in načinu pridobivanja podatkov za potrebe prevoznikov s poudarkom na prostorske značilnosti in tehnične zmožnosti prog. Te so v aplikaciji prikazane v vrstnem redu, ki ga določa Upravljavec v že izdelani različici programa omrežja za to leto. 6.1 Prostorske značilnosti program omrežja Prostorske značilnosti Vrste prog Tirna širina Postaje in vozlišča Tehnične zmožnosti Naprave za zavarovanje prometa in komur i kaci jski sistemi Omejitve v prometu Razpoložljivost infrastrukture Postajališča Tovorne postaje Servisne možnosti Razvoj infrastrukture 6.1.1 Vrste prog - grafični prikaz glavnih in regionalnih prog v RS Slika 10: Grafični prikaz prog v RS (priloga 3.2 Programa Omrežja). Fig.10.: Graphic display of lines in the RS (Annex 3.2 of the Network Statement). 6.1.2 Tirna širina Tirna širina je najmanjša razdalja med notranjima robovoma tirničnih glav v območju med "0" in "14" milimetrov pod ravnino zgornjih robov obeh tirnic. Vse proge, ki so sestavni del JŽI, imajo tirno širino, ki znaša 1435 mm. 6.1.3 Postaje in vozlišča Tehnične karakteristike postaj in razdalje med posameznimi postajami in vozlišči na JŽI ter oznake prog v mednarodnem merilu (številka proge in koridor) so v aplikaciji jasno prikazane tako kot je zahtevano. Tehnični podatki o progah in postajah, ki so prikazani v Prilogi 3/1 ter v Prilogi 3/3-Skice postajnih tirnih shem programa omrežja se prikazujejo na naslednji način: Kot primer navajam, kako so obdelani podatki za postajo Kidričevo. proga št.43 pragersko-srecišče-drr t zdseki t postaj? Postaja Ii +05 Ime Kidričevo Začetek; postaje ZKr.1 v km 10+ai0 Konec postaje: IKr.14 v lan 11 + 5S.E Višina perona 15 cm Dolžina perona 4» Izvennivojski dostop obstaja Ši ri na perona Dostop i invalidov dvižna ploščad Zavetišče ni nadstrešnica obstaja Parkirišče obstaja TUkovanje perona obstaja Nakup vocovnic obstaja Razsvetljava obstaja Kolesarnica obstaja Tiri 9 Li rov Pdf skica Kretnice 14 kretnic Večji zemljevic Možna je direktna pridobitev podatkov, kjer je možno poleg zgoraj prikazanih podatkov pridobiti podatke o vseh tirih in kretnicah na postaji, kot je prikazano na naslednjih grafičnih izsekih. Druga možnost je shema postaje, ki jo Upravljavec že prikazuje na spletnih straneh ampak na način, da se uporabnik težko prebije do željenih podatkov. Slika 11: Tirna shema postaje Kidričevo (priloga 3.3 Programa Omrežja). Fig.11.: Graphic display of station Kidricevo (Annex 3.3 of the Network Statement). 6.2 Tehnične zmožnosti 6.2.1 Svetli profil Priloga 3.4 programa omrežja prikazuje svetli in nakladalni profil, ki sta objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije. V tej nalogi sem za obravnavani progi zbral podatke za svetli profil po odsekih proge in ga prikazal v aplikaciji. Na enak način se lahko zberejo podatki o nakladalnih profilih. Svetli profil SEZNAM SVETLI PROFIL PROGA ŠT.40 PRAGERSKO-SREDIŠČE-DM Id Odsek profil 402 pragersko-cirkovce polje GC 403 cirkovce polje GC 404 cirkovce polje-kidričevo GC 405 kidričevo GC 406 kidričevo-16405 GC 407 podvoz normalni 40B podvro m:.'.t GC 409 most normalni 410 16B50-do dravc GC 411 most čez dravo normalni 412 most čez dravo-ptuj GC 413 Ptuj GC 414 ptuj-moskanjci GC 415 moškanjci GC 416 moškanjci-cvetkovci GC 417 cvetkovci GC 418 cvetkovci-ormož GC 419 ormož GC 420 ormož-^redišč e ni podatka 421 središče ni podatka 422 središč e-dm ni podatka 6.2.2 Kategorija proge V programu omrežja je ta podatek prikazan kot masne omejitve. Glede na dovoljeno masno obremenitev prog JŽI s tovornimi vagoni, se razvrščajo proge glede na dovoljeno osno in dovoljeno dolžinsko obremenitev. Glede na dovoljeno osno in dolžinsko obremenitev s tovornimi vagoni se proge ali odseki prog razvrščajo v kategorije A, B1, B2, C2, C3, C4, D2, D3, D4, ki so določene tudi v tabeli 3.1 programa omrežja. V aplikaciji so prikazane kategorije prog po posameznih odsekih. Kategorije proge SEZNAM KATEGORIJ PROGA ŠJ.40 PRAGERSKO- SREDIŠČE-DM Id Odsek Kategorija 401 pragersko D4 402 pragersko-cirkovce polje D4 403 cirkovce polje D4 404 cirkovce polje-kidričevo D4 405 kidričevo D4 406 ki d rič evo-m ost čez dravo D4 407 most čez dravo C4 408 most čez dravo - ptuj D4 409 p tuj D4 410 ptuj-moškanjci D4 411 manjci D4 412 moškanjci-cvetkovci D4 413 cvetkovci D4 414 cvetkovci-o rmož D4 415 ormož D4 416 ormož-sredisče D4 417 središče C3 418 središče-dm C3 6.2.3 Nagibi in upori Merodajni (odločilni) nagib proge je največji vzpon oziroma padec proge, izražen v promilih (%o). Pregled merodajnih nagibov in uporov na posameznih progah je prikazan v Prilogi 3/5 Programa omrežja. V aplikaciji so prikazani vsi vertikalni loni na obravnavani progi iz katerih je enostavno izračunati merodajni nagib. 6.2.3 Največja dovoljena hitrost Glede na največje progovne hitrosti se proge delijo na proge za visoke hitrosti in na konvencionalne proge. Vse proge v Republiki Sloveniji sodijo v kategorijo konvencionalnih prog. Pregled progovnih hitrosti na progah JŽI je prikazan v Prilogi 3/6 Programa omrežja. V aplikaciji je prikazan največja dovoljena hitrost po odsekih proge. Največja dovoljena hitrost SEZNAM NAJVEČJIH DOVOLJENIH HITROSTI PROGA ŠT.40 PRAGERSKO-SREDIŠČE-DM Id Odsek Hitrost 401 pragersko (ZKr. v km 0+000 - 1+037) 0 402 pragersko-cirkovce polje (ZKr. v km 1+037 - 6+445) 100 403 drkovce polje (ZKr. v km 6+445 - 7+358) 160 404 cirkovce potje-kidričevo (ZKr. v km 7+359 - 10+8t0) 100 405 kidričevo IZKr. v km 10+810 -11 +385) 160 406 kidričevo-raost čez dravo (ZKr. v km 11+885 - 17*155) 100 407 mos krdričevo: (Ni zadetkov) Onemoaoči j 100 408 most čez dravo - ptuj (ZKr. v km 17+255 - 17+754) 100 409 ptiuj (ZKr. v km 17+754 -18+648) 100 410 ptuj-moškanjci (ZKr. v km 18+649 - 26+174) 100 411 moškarijd (ZKr. v km 26+174 - 27+158) 160 412 moškanjci-cvetkovci (ZKr. v km 27+158 - 33+520) 100 413 cvetkovci (ZKr. v km 33+520 - 34+436) 160 414 cvetkovci-ormož (ZKr. v km 34+436 - 40+029) 100 415 ormož (ZKr. v km 40+029 - 41+020) 80 416 ormož-središce (ZKr. v km 41+020 - 49+562) 100 417 središče (ZKr. v km 49+562 - 50+650) 100 418 središč e-dm (ZKr. v km 50+650 - 51+894) 100 6.2.5 Maksimalne dolžine vlakov Glede na uporabne dolžine postajnih tirov, ki vpliva na konstruiranje vlakovnih poti in čim boljše izrabe JŽI, predpiše upravljavec največje dovoljene dolžine vlakov, ki smejo voziti po posameznih progah JŽI RS. Največje dolžine vlakov po posameznih progah so predpisane v Prilogi 3/10 Programa omrežja. V aplikaciji je definirana maksimalna dolžina vlaka na progi Pragersko-Središče- državna meja, ki znaša šeststo metrov. 6.2.6 Oskrba z energijo Proge na JŽI, razen na stičiščih s tujimi železniškimi infrastrukturami, so elektrificirane z enotnim enosmernim sistemom nominalne napetosti 3 kV. Natančen prikaz elektrificiranosti omrežja JŽI je prikazan v Prilogi 3/2 (slika 3/2.5) Programa omrežja. Obravnavana proga ni elektrificirana. V primeru drugih prog bi na tem mestu prikazali tudi lokacije elektronapajalnih postaj in njihovo napajanje iz RTP. 3/2.5 Elektriflriranost mreže prog Slika 12: Grafični prikaz elektrificiranosti prog v RS (priloga 3.2 Programa Omrežja). Fig.12.: Graphic display of the lines electrification (Annex 3.3 of the Network Statement). 6.3 Naprave za zavarovanje prometa in komunikacijski sistemi Za spodaj navedene naprave v sklopu zavarovanja prometa in za komunikacijske sisteme bi bilo potrebno za ta segment pripraviti podatke, ki v tej nalogi niso obdelani. 7 INFRASTRUKTURNI REGISTER Register železniške infrastrukture mora biti objavljen in ažuriran na način, določen s skupnimi specifikacijami, ki jih sprejme Evropska komisija. Namen priprave infrastrukturnega registra je, da država članica ali upravljavec razpolaga z dokumentom v katerem so prikazani vsi osnovni parametri proge. Na ta način je omogočeno laže spremljanje napredka pri izvajanju TSI. Istočasno so vsa železniška podjetja obveščena o lastnostih proge ali posameznih specijalnih primerih. Vsebina infrastrukturnega registra je razdeljena na naslednja štiri poglavja: informacije, osnovni parametri, značilnosti za podsistem infrastrukture in značilnosti za druge podsisteme. V nalogi sem obdelal prva 3 poglavja v katerih so pojasnjene vse informacije pomembne za infrastrukturni podsistem. ^ proga št.40 pragersko-središče-dm Prikaži vse proge program omrežja infrastrukturni register podatki gradbene dejavnosti Prostorske značilnosti informacije Odseki Tehnične zmožnosti osnovni parametri Postaje Naprave za zavarovanje prometa značilnosti za podsistem Koridor in komunikacijski sistemi infrastrukture Tip zgornjega ustroja Omejitve v prometu značilnosti za druge podsisteme Spodnji ustroj Razpoložljivost infrastrukture Vzdrževanje Potniške postaje Pdf oblika Tovorne postaje Servisne možnosti Razvoj infrastrukture pojasnila za poglavje 3_9 www.georest.org 7.1 Informacije infrastrukturni register informacije zemljevid proge shema proge «pisca prog lahko spazrie tačke dostopi s cestnega omrežja predori sheme postaj hitrosti po odsekih osnovni parametri značilnosti za podsistem infrastrukture značilnosti za druge podsisteme 7.1.1 Zemljevid proge Prikazan je zemljevid zadevne proge, iz katerega so razvidne postaje, odprte za promet interoperabilnih vlakov. 7.1.2 Shema proge Prikazuje se shema proge, iz katere je razvidno, kje se tiri križajo (geografski položaj križanj). Slika 13: Grafični prikaz križanja prog v RS (priloga 3.2 Programa Omrežja 2011). Fig.13.: Graphic display of lines crossing (Annex 3.2 of the Network Statement). 7.1.3 Cepišča prog Grafično in tabelarično so prikazana cepišča drugih prog od zadevne proge ali obratno. 7.1.4 Lahko opazne točke Lahko opazne točke, ki strojevodji olajšajo določanje trenutnega položaja, ter kilometrske oznake na progi. OPAZNE TOČKE SEZNAM OPAZNIH TOČK PROGA ŠT. 40 PRAGERSKO- SREDIŠČE- DM Id Naziv 1 GRAD ORMOŽ 2 VELIKA NEDELJA J DORNAVA 4 PTUJSKI GRAD 7.1.5 Dostopi s cestnega omrežja Možni dostopi do območja proge s cestnega omrežja, skupaj z njihovimi kilometrskimi oznakami, zaradi lažje evakuacije potnikov po cesti. Prikazani so vsi nivojski prehodi na obravnavani progi. SEZNAM NIVOJSKiH PREHODOV PROGA ŠT.40 PRAGERSKO-SREDIŠČE-DM Id Ime 2 Sitole 3 Pongrce 4 Jablane 1 5 Jablane 2 37 Cirkovce 7 Cirkovce trafo 10 Pleterje 11 Strniše e 1 12 Strniše e 2 13 Strniše e 3 14 Njiverce 15 Ig. Hajdina 16 Draženci 17 Hajdina 1B PTUJ 19 PODVINCI1 20 PODVINCI 2 21 DORN AVA 1 22 DORN AVA 2 23 DORN AVA 3 24 DORN AVA 4 25 MEZG OVCI 26 MOSKANJC11 27 MOŠKANJCI 2 20 ZAM LIČANI 29 OSLUŽEVCI 30 CVETKOVCI 1 31 CVETKOVCI 2 33 TRGOVIŠĆE 2 34 VEL. NED. 1 35 VEL.NED. 2 36 ORMOŽ 1 V nadaljevanju je možno za vsak nivojski prehod pridobiti podatke o lokaciji prehoda, širini ceste, tipu zavarovanja in tlakovanja prehoda, oddaljenosti križišč, kotu križanja in projektu ureditve. 7.1.6 Predori Za obravnavano progo se zahteva prikaz železniških konstrukcij in predorov, če imajo posebno ureditev za evakuacijo potnikov. V primeru proge Pragersko-Središče- državna meja predorov ni. 7.1.7 Sheme postaj Zahteva se shema vsake postaje, na kateri se ustavljajo vlaki, z navedbo dolžine tirov, ki niso glavni tiri, ter dolžine in višine peronov; navedena mora biti ureditev dostopa za potnike z omejenimi gibalnimi sposobnostmi. Najprej je prikazan seznam vseh postaj na obravnavani progi. Potem se na dva načina prikazujejo podatki o postajah. Prvi način je interaktiven prikaz, pri katerem vsako postajo lahko pregledujemo na google maps ali digitalnem orto foto posnetku. Potem se za vsako postajo odpre okno z vsemi relevantnimi podatki. Pripeta je shema postaje z že omenjenimi podatki. Tiri postaje Ptuj Tiri postaje Ptuj Id Ime 1 tir_1 201 tir_201 2 tirj 202 tir_202 302 tir_302 5 tir_5 105 tir J 05 h tdr_6 206 tir_206 102 tir_102 3 tir_3 4 tir_4 106 tir J 06. 101 tkJOI 7 tir_7 7.1.8 Hitrosti po odsekih Prikazujejo se ravni zmogljivosti za vsak homogen odsek zadevne proge skupaj z navedbo največjih hitrosti na vsakem izmed njih; če po progi vozijo tudi drugi, ne samo interoperabilni vlaki, morajo biti omenjene tudi njihove ravni zmogljivosti. Tabela s hitrostmi je prikazana že v programu omrežja, zato je tu ne navajam posebej. 7.1.9 Vrsta elektrifikacije Za elektrificirane proge je potrebno prikazati vrsto elektrifikacije, uporabljene na vsakem homogenem odseku zadevne proge, skupaj z navedbo višine voznih vodov in z njimi povezanih vrst odjemnikov toka. Za progo Pragersko-Središče podatki kmalu pridejo v poštev, ker potekajo aktivnosti na elektrifikaciji odseka Pragersko-Ormož. 7.2 Osnovni parametri Naslednje poglavje infrastrukturnega registra so osnovni parametri prikazani v spodnji razpredelnici. infrastrukturni register informacije osnovni parametri svetli profil najmanjši polmer max. Nadvišanje max. Primanjkljaj nadvišanja tirna širina najmanjša dolžina perona dostop za invalide največja sprememba tlaka v predorih največja prehodna klančina in njena dolžina najmanjša medtirna razdalja značilnosti za podsistem infrastrukture značilnosti za druge podsisteme 7.2.1 Svetli profil Kot je prikazano v programu omrežja, naveden je uporabljeni profil ustroja in profil odjemnika toka ali izbrani profil. 7.2.2 Najmanjši polmer Naveden je najmanjši polmer krivin na glavnih tirih proge. Najmanjši polmer proija ŠL40 pratjersko-sređisče-dm Stacionaža krivine POLMER KPL-ZL na stacionaži 1061 440 7.2.3 Največje uporabljeno nadvišanje Navesti največje uporabljeno nadvišanje na progi in stacionažo krivine v kateri se nahaja lok s tem nadvišanjem. max. Nadvišanje proga št.40 pragersko-središče-dm Starionaža krivine Nadvišanje KPL-ZL na stacionaži 374B? 130 7.2.4 Največji uporabljeni primanjkljaj nadvišanja Navesti največji uporabljeni primanjkljaj nadvišanja in stacionažo krivine s tem primanjkljajem nadvišanja. max. Primanjkljaj nadvišanja proga št.40 pragerskc-središče-dm Staci onaža krivine primanjkljaj nadvišanja KPL-ZL na stacicnaü 1061 121.6 7.2.5 Najmanjši polmer stranskih vzdrževalnih tirov Naveden je najmanjši polmer krivin na stranskih tirih postaj na obravnavani progi. 7.2.6 Tirna širina Navesti tirno širino in če je uporabljen poseben primer. pragersko-središče-dm proga št.40 pragersko-središč e-dm > odseki > postaje Tirna širina Id 401 Odsek pragersko-sredisče-dm Opis tirna širina je konstantna in znaša 1435 mm od začetka do konca Začetek tirne širine ZKr. v km 0+000 Konec tirne širine ZKr. v km 51+894 7.2.7 Najmanjša dolžina perona Potrebno je prikazati najmanjšo dolžino perona na vseh postajah in postajališčih na obravnavani progi. Najmanjša dolžina perona proga ŠČ.-40 pragersko-središč e-dm Postaja Dolžina središče 100 Pragersko 150 Kidričevo 400 Phij 400 moskanjci 400 ormož 400 Postajališče Dolžina šikole BO cirkovce BO strmsce BO hajdina BO osEoswci 80 velika nedelja BO Minimalna dolžina perona 80 www.georest.org 7.2.8 Značilnosti dostopa za potnike z omejenimi gibalnimi sposobnostmi Dostop za invalide proga št.40 pragersko-sredi šče-d m Postaja Dostop za invalide središče ne Pragersko ne Cirkovce polje ne Kidričevo dvižna piošcad Ptuj dvižna piošcad moškanjci dvižna piošcad cvetkovci ne ormož dvižna piošcad Potrebno je preveriti vse podatke navedene v TSI za potnike z omejenimi gibalnimi sposobnostmi. Tehnična specifikacija za interoperabilnost v zvezi s funkcionalno oviranimi osebami v vseevropskem železniškem sistemu za konvencionalne in visoke hitrosti . Uradni list Evropske unije št. 2008/164/ES: 7.2.9 Največja sprememba tlaka v predorih Navedena je največja izbrana vrednost tlaka, če je manjša od zahtevane mejne vrednosti. 7.2.10 Največja prehodna klančina in njena dolžina: Naveden je največji uporabljeni nagib prehodne klančine na odseku proge ter njena dolžina. največji nagib prehodne klančine proga št.40 pragersko-središče-dm Stacionaža krivine največji nagib prehodne klančine dolžina klančine ZR-ZPL nastacionaži 1031 1:600 30 7.2.11 Najmanjša medtirna razdalja Navesti moramo najmanjšo izbrano medtirno razdaljo ali uporabljen „poseben primer". Najmanjša medtirna razdalja: proga je enotirna proga št.40 pragersko-sredisce-dm proga št.40 pragersko-sredisče-dm je enotirna 7.3 Značilnosti podsistema infrastrukture infrastrukturni register i informacije osnovni parametri značilnosti za podsistem infrastrukture zavorni p050ji primanjkljaj nadvišanja pri kretnicah vpliv bočnih vetrov značilnosti za druge podsisteme vrsta elektrifikacije upravljanje, vodenje in signalizacija geografske oznake - hektometri opozorila za začasna dela podnebni pogoji vožnja v dolgih predorih položaj depojev uporaba veljavnih predpisov V tem poglavju navajam le zahteve, ki jih je potrebno prikazovati v infrastrukturnem registru podsistema infrastrukture. Podatki niso zbrani oziroma prikazani v aplikaciji. • Zavorni pogoji za zavore, ki ne uporabljajo adhezije kolo-tirnica Navesti moramo uveljavljeno vrednost zavorne sile za uporabljeno vrsto zavor ali pa posebej navesti, da so na progi prepovedane. • Primanjkljaj nadvišanja pri kretnicah in križiščih Navesti moramo dejansko uporabljeno vrednost, če je manjša od največje dovoljene vrednosti. • Vpliv bočnih vetrov Navesti moramo ukrepe, sprejete na zadevnih mestih. • Stranski prostor Navesti moramo širino stranskega prostora ob progi ter njegov položaj glede na tir (horizontalno in vertikalno oddaljenost) zaradi lažje organizacije ukrepov ob evakuaciji na odprti progi ter v predorih. 7.4 Značilnosti za druge podsisteme V tem poglavju navajam le zahteve, ki jih je potrebno prikazovati v infrastrukturnem registru drugih podsistemov. Podatki niso zbrani oziroma prikazani v aplikaciji. • Vrsta elektrifikacije Navesti moramo napetost ter višinske vrednosti za vozni vod. • Upravljanje-vodenje in signalizacija Navesti moramo vrsto progovne signalizacije in signalizacije na stranskih vzdrževalnih tirih. • Geografske oznake Navesti moramo vrsto kilometrskih oznak na progi s povzetkom opisov (kilometrska tabla, kilometrska oznaka na opornem stebru z vodom ali drugo). • Vzorec opozorila na začasna dela Potrebno je navesti vzorec opozorila z opisom signalizacije, ki se med deli uporablja. • Podnebni pogoji vzdolž proge Navesti podnebne pogoje z nekaj osnovnih podatkov na odseku poteka proge. • Posebni pogoji Kjer je primerno, moramo navesti kakršnokoli posebno, dodatno ureditev, predpisano za železniški vozni park za vožnjo v določenih zelo dolgih predorih, zahtevano kot odstopanje od TSI za železniški vozni park. • Položaj depojev Navesti moramo položaj tistih depojev, ki so pristojni za sredstva za popravilo in ponovno utirjanje ter ustrezne postopke za njihovo uporabo. • Uporaba veljavnih predpisov Za vsakega od homogenih odsekov na progi je potrebno omeniti uporabo veljavnih predpisov Skupnosti ali nacionalnih predpisov, če se ti nanašajo na osnovne zahteve brez ogrožanja interoperabilnosti proge, v obsegu, ko te zahteve lahko vključujejo obveznosti, ki jih izpolnijo železniška podjetja, ki opravljajo storitve na progi. 8 PODATKI GRADBENE DEJAVNOSTI Možen je pregled podatkov za celo progo ali po posameznih medpostajnih odsekih in postajah. Slika 14: Grafični prikaz železniških koridorjev v RS (priloga 3.2 Programa Omrežja). Fig.14.: Graphic display of rail corridors (Annex 3.2 of the Network Statement). 8.1 Osnovni podatki gradbene dejavnosti V tem poglavju so prikazani le osnovni podatki, ki so tudi sestavni del Programa Omrežja in Infrastrukturnega registra, ampak v teh niso omenjeni, menim pa, da so pomembni za pridobitev vseh relevantnih podatkov za eno progo. Temu bi lahko rekli povzetek najpomembnejših značilnosti proge. podatki gradbene dejavnosti Odseki Postaje Koridor Tip zgornj-ega ustroja Spodnji ustroj Vzdrževanje Za odseke in postaje velja vse, kar je navedeno v točki 5.2.3.1. Vsaka postaja in medpostajni odsek so označeni po ID-ju proge, ki je identičen nacionalnemu poimenovanju prog, in dodatnih številkah od ena naprej. Za koridor je navedena številka evropskega koridorja, v katerega je proga vključena. KORIDOR proga št.40 pragersko-središče-dm > odseki > postaje V (PETI) EVROPSKI KORIDOR 8.2 Zgornji ustroj • Tirnice V Ragis-u so označene kot element z enakim imenom »tirnice«. Prikazan je tip vgrajenih tirnic, ločenih po odsekih ali delih odseka. • Pragovi V Ragis-u so označeni kot element z enakim imenom »pragovi«. Prikazan je tip vgrajenih pragov, ločenih po odsekih ali delih odseka. Prag Id 403 Odsek cirkovce polje lip beto nski Začetek ZKr. v km 6+445 Konec ZKr. v km 7+3 5> • Pritrditev V Ragis-u označen kot drobnotirni material »DTM«. Prikazan je tip pritrditve, ločenih po odsekih ali delih odseka. • Tirna greda V Ragis-u označena kot element »sejanje«. Podatek iz katerega je razvidno, ali je tirna greda iz tolčenca, ali gre za direktno pritrditev ali odprto vozišče. Za rezervo je na razpolago še podatek, ali se bo uporabljal tolčenec iz eruptivnih materialov. TIRNA GREDA Id 402 Odsek pragersko-cirkovce polje Začetek: 1+037 Konec: 6+445 Tip: tolčenec 8.3 Spodnji ustroj V tem sklopu so prikazane naslednje značilnosti proge: • Nivojski prehodi V Ragis-u označeni kot element »CPR«. Vsak prehod je opisan z lokacijo oziroma z imenom in stacionažo prehoda. Priloženi so podatki o tipu zavarovanja in tlakovanja prehoda, širini ceste, kotu križanja, oddaljenosti križišč. Vsak prehod je opremljen s fotografijo prehoda, ki nazorno prikaže večino naštetih podatkov in lokacijo nivojskega prehoda na orto-foto podlagi. • Mostovi V Ragis-u so označeni kot element »premobj«. Vsak most je opisan z dolžino objekta in stacionažo začetka in konca objekta. Dodani so podatki o tipu konstrukcije, kategoriji, svetlem profilu in ograji na objektu . Priložena fotografija objekta doda še nekaj vizuelnih podatkov. V nadaljevanju pa preverimo kdaj je objekt zgrajen in kdaj obnovljen. • Prepusti V Ragis-u so označeni kot element »premobj«. Vsak prepust je opisan z dimenzijami odprtine in stacionažo objekta. Dodani so podatki o tipu konstrukcije, kategoriji, svetlem profilu in ograji na objektu. Priložena fotografija objekta doda še nekaj vizuelnih podatkov. V nadaljevanju preverimo, kdaj je objekt zgrajen in kdaj obnovljen. Stacionaia km 20+926 Kategorija ne obstaja Leto gradnje Leto obnove • Predori V Ragis-u so označeni kot element z enakim imenom »predori«. Na obravnavani progi jih sicer ni. Za druge proge je možno opisati osnovne karakteristike predora. • Izvennivojska križanja V Ragis-u so označena spet kot element »premobj«. Možno je preveriti tip objekta in s tem višino spodnjega roba nadvoza ali višino podvoza, tip konstrukcije, leto gradnje, leto obnove in dolžino objekta. • Postajališča V Ragis-u so označena kot element »peroni«. En najpomembnejših podatkov za širšo uporabo tj. za uporabnike. Vsi pomembni podatki za posamezno postajališče so vnešeni, tj. lokacija perona, dolžina in širina perona, možnost izvennivojskega dostopa in možnost dostopa invalidov, tip zavetišča ali nadstrešnice. V nadaljevanju preverimo še možnost parkiranja avtomobila ali kolesa, nakupa vozovnic na postajališčih, način dostopa invalidov tj. klančina, dvigalo ali dvižna ploščad. • Zemeljski jarki V Ragis-u so označeni kot elementi »jarki, jarkilom, drenaže, drenjask«. Prikazane so stacionaže začetka in konca drenažnih ali zemeljskih jarkov, drenažnih cevi, lokacija iztokov ali ponikovalnic, nakloni jarkov z označenimi iztoki. Jarek Id 433 Tip odprti zem. Začetek: 11+605 Konec: 11+705 Stran proge: levo Naklon: -2,0 Iztok v: p oni kovalni c a • Vgrajeni tampon V Ragis-u je označen kot element »spkonst« tamponski sloji. Navesti je potrebno odseke z vgrajenim tamponom ali kamnito posteljico, debelino tampona in tipom mreže. Tampon Id 413 Odsek cvetkovci Začetek: 33+520 Konec: 34+436 Debelina: 20 Posteljica: 30 8.4 Vzdrževanje • Sekcija za vzdrževanje prog V Ragis-u označeno kot element »SVP«. Za vsako progo je vpisan vzdrževalec, tj. Sekcija za vzdrževanje proge, s podatki o lokaciji. sekcija za vzdrževanje prog maribor proga št.40 pragersko-središče-dm := odseki := postaje SEKCIJA ZA VZDRŽEVANJE PROG MARIBOR Naslov Valavasorjeva ulica 19 2000 Maribor Polno ime SLOVENSKE ŽELEZNICE, D.O.O. Matična ŠL: 5142733 Davčna številka: 18190995 ID številka za DDV: SI1B190995 • Odseki počasne vožnje Zaradi del ali izrednih dogodkov so prikazani odseki, na katerih je vpeljana počasna vožnja. V podatkih je prikazana stacionaža začetka in konca omejitve in hitrost na odseku. Odsek počasne vožnje Id 401 Odsek cvetkovci-ormož Hitrost 50 Začetek odseka: km 30+000 Konec odseka: km 39+000 • Lokacije zloma tirnic V Ragis-u so označene kot element »zlomi« .Z evidentiranjem zlomov lahko v nadaljevanju delamo analize ponavljajočih se odsekov z zlomi tirnic, določamo prioritetne odseke za obnovo in poskušamo ugotoviti razloge zlomov. ilom tirnice Id 67 Odsek Stacionaža km 5+400 Datum zloma Datum sanacije KODA ZLOMA tip tirnice Leva ab desna tirnica Temperatura Vzrok • Večji vkopi in nasipi Sekcija za vzdrževanje vpisuje odseke s problemi pri vzdrževanju in na podlagi tega izdeluje plan prioritetnih sanacij. Podatki večjega nasipa Id 401 Odsek ki d rič evo -p tuj Začetek 14+300 Konec 17+100 Hitrost 0 9 ZAKLJUČKI Informacijski sistem slovenske železniške infrastrukture združuje uporabnost informacijske tehnologije in nova dognanja s področja načrtovanja, gradnje in vzdrževanja železniške infrastrukture. Namenjen je vzdrževanju železniške infrastrukture v eksploataciji, optimalnemu načrtovanju in vodenju investicij ter izgradnji novih odsekov ali morebitnih novih prog. Poleg omenjenega, zagotavlja podporo vodstvenim kadrom pri strateških odločitvah. Nova internetna tehnologija omogoča prilagodljivost in odprtost sistema za nadaljnje širitve in nadgradnje, tako s stališča vsebine kot informacijske opreme. V sklopu naloge so bila izvedena naslednja dela: • pregled dosedanjega podatkovnega modela; • dopolnitve podatkovnega modela; • izdelava dopolnjene strukture baze; • ponovna vzpostavitev prenosa aplikacije v internetno okolje, prikazana na primeru proge št. 40 Pragersko-Središče-državna meja in proge št. 30 Zidani most-Šentilj-državna meja; • analiza do sedaj zbranih podatkov; • odpravljanje pomanjkljivosti in usklajevanje podatkov; • prenos v centralno bazo; • testiranje aplikacije; • izdelava okvirnega priročnika za uporabo, opis nadgradnje in strukture baze; 10 POVZETEK Namen uvajanja informacijskega sistema za železnico je organizirano zbiranje in kakovostno vodenje razpoložljivih podatkov o železniški infrastrukturi, ki so podlaga za učinkovito gospodarjenje. Slovenske železnice so se pravočasno lotile izdelave geografskega informacijskega sistema. Prva verzija informacijskega sistema sega v leto 1995. RAGIS (RAilroad Geographic Information System) je geografski informacijski sistem Slovenskih železnic, ki pokriva področje načrtovanja in vzdrževanja železniške infrastrukture ter potreb v zvezi s tem. Sistem je namenjen vnašanju, pregledovanju, vzdrževanju in analiziranju podatkov o objektih železniške infrastrukture. Problemi z vzdrževanjem Ragis-a zaradi niza objektivnih in subjektivnih razlogov v zadnjih letih in zahteve ES po uvedbi infrastrukturnega registra in programa omrežja so pospešili potrebe po ponovnem aktiviranju in nadgradnji informacijskega sistema Slovenskih železnic s poudarkom na enostavnosti in preglednosti ter z uporabo še bolj sodobnih tehnologij. Nadgradnja Informacijskega sistema, obdelana v tej nalogi, temelji na odprtih standardih, odprtih podatkih in odprtokodni programski opremi. GeoREST, ki ga prikazujem v tej nalogi, je neodvisen, odprtokodni spletno osredotočen okvir za distribucijo geoprostorskih podatkov. Namen naloge je bil nadgraditi obstoječo aplikacijo na način, ki ga omogoča sodobna tehnologija internet. Reaktivira se centralna baza podatkov na Slovenskih železnicah d. d., v katero se, glede na dodeljene pravice uporabnikom, dostopa in ažurira podatke neodvisno od lokacije in brez posebnega programskega orodja. Za uporabo spletne aplikacije je potreben le dostop do interneta in »brkljalnik«. V ta namen se je nadgradila in dopolnila obstoječa struktura baze ter izdelala spletna aplikacija, ki je funkcionalno in vsebinsko sorodna obstoječi aplikaciji. Prednost nadgradnje informacijskega sistema je predvsem v izkoriščanju bolj sodobnih internetnih povezav, enostavnem in široko razširjenem vnosu podatkov in hitrejši grafiki, za katero uporabljamo najnovejše dosežke na področju komunikacij. Poleg tega je to nujen korak, ki ga je potrebno narediti kot odgovor na zahteve Direktiv in ravno to je bila ena od ključnih nalog tega magistrskega dela - odgovor na zahteve Direktiv: Posredovanje ustreznih informacij oziroma osvežitev informacijskega sistema. Naloga je pokazala podatkovni model, ki omogoča uporabo celotnega obsega podatkov najširšem krogu uporabnikov brez omejitev na programsko opremo in pristop do podatkov z osebnimi računalniki ali z mobilnimi napravami. 11 SUMMARY The purpose of introducing an information system for the railroad was organized collection and quality management information available on railway infrastructure, which are the basis for effective management. Slovenian Railways have begun ro work with geographic information system on time. The first version of the information system goes back to 1995. RAGIS (Railroad Geographic Information System) is a Geographic Information System of Slovenian Railways, which covers an area of design and maintenance of infrastructure and needs in this regard. The system is intended for entering, reviewing, maintaining and analyzing data on the infrastructure facilities. Problems with Ragis maintenance because of a set of objective and subjective reasons in recent years and the above-mentioned requirement to establish a register of infrastructure and the network statement have increased the need to re-activate and upgrade the information system of Slovenian Railways, with an emphasis on simplicity and transparency, and using more modern technologies. Upgrade Information system worked in this task based on open standards, open data and open source software. GeoREST shows in this task is an independent, open source web-focused framework for the distribution of geospatial data. In view of the dislocated data collection was necessary to upgrade an existing application in the manner provided by the modern Internet technology. It is necessary to reactivate central database on Slovenian Railways Company, in which, users can to access and update data regardless of location and without special software. To use the online application is only needed access to the Internet and "browser." The existing structure of the database, upgraded and updated and produce a web application, which must be functional related to an existing application. Transmission of relevant information or refresh information system with the required information is a necessary step that needs to be done in response to the requirements and this is one of the key tasks of this thesis. The task is shown a data model that allows full range of data to broadest range of users without any restrictions on the software and provides access to data with personal computers or mobile devices. VIRI Fielding, R. 2000. Architectural Styles and the Design of Network-based Software Architectures. Irvine, University of California. Doctor Dissertation:76 f. Izdelava aplikacije za izdelavo dokumentacije infrastrukturnih objektov v elektronski obliki -RAGIS, Končno poročilo. 2000. RS MP Direkcija za železniški promet: 4-6 f. Kastelic, T., Verlič, P., Žura, M., Šturm, J. in sod. 1997. Vzpostavitev informacijskega sistema slovenske železniške infrastrukture - končno poročilo. Ljubljana, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Prometnotehniški inštitut, Prometni inštitut Ljubljana: 4 f. Jurič, M., Heričko, M. 2006. Tehnološka platforma za programsko opremo in storitve. Nessi, Slovenija, 19-23 str. Zeiss, G. , Birch J. 2009. http://geospatial.blogs.com/geospatial/2009/10/foss4g-open-source-georest-project-announced.html. Žagavec, D. 2001. RAGIS. Seminarska naloga. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, vzporedni univerzitetni železniški in cestni promet. Žura, M. 2005. Temelji informacijsko-upravljalskih sistemov. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Ostali viri: Burrough, P.A., McDonnell, R.A. 1998. Principles of geographical information systems. OXFORD University press. Goodchild, M. F. 2000. Spatial analysts and GIS practitioners: The current status of GIS and spatial analysis. Santa Barbara, University of California. Geographic educational system. Educational site with PDF lessons to accompany free GIS software. http://www.ccdmd.qc.ca/en/gis/ Georest: Web-centric publishing for spatial data . http://.code.google.com/p/georest/ Šturm, J. 1996. Zasnova geografskega informacijskega sistema Slovenskih železnic, Ljubljana, Prometni inštitut Ljubljana d.o.o. Direktive, Tehnične specifikacije, Uredbe in Zakoni Direktiva 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta o interoperabilnosti železniškega sistema v ES. Tehnična specifikacija za interoperabilnost v zvezi z infrastrukturnim podsistemom vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti . Uradni list Evropske unije št. 2011/275/EU. Tehnična specifikacija za interoperabilnost v zvezi s funkcionalno oviranimi osebami v vseevropskem železniškem sistemu za konvencionalne in visoke hitrosti . Uradni list Evropske unije št. 2008/164/ES. Uredba o dodeljevanju vlakovnih poti in uporabnini na javni železniški infrastrukturi. ( Ur.l. RS št. 38/08 ). Uredba o kategorizaciji prog ( Ur.l. RS št.4/2009 ). Uredba Komisije (ES) št. 881/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropske železniške agencije. Zakon o železniškem prometu - ZZelP-UPB6 ( Ur.l. RS, št. 11/2011 ). Zakon o varnosti v železniškem prometu - ZVZelP-UPB1 ( Ur.l. RS, št. 36/2010). Priloga A Tabela prog Tabela geometrij GEOMETRIJA FEATID Number(10,0) ID Number(1Q,0) ID PROGE Number(10,0) IDTIP Number(10,0) STAC 1 Number(10,0) STAC 2 Number(10,0) GEOM SDO_Geometry GEOM_LL SDO_Geometry Number - številka sdo geometry = zapis geometrije za oracle pod. baze. 1-odsek 2-postaja id id parent stac 1 stac 2 NZT ID_tip 401 40 0.00 1037.00 1 2 Pragersko 402 40 1037.00 6445.00 1 1 pragersko-cirkovce polje 403 40 6445.00 7358.77 1 2 Cirkovce polje 404 40 7359.00 10810.00 1 1 cirkovce polje-kidričevo 405 40 10810.00 11885.00 1 2 kidričevo 406 40 11885.00 17754.00 1 1 kidričevo-ptuj 407 40 17754.00 18648.50 1 2 ptuj 408 40 18649.00 26174.25 1 1 ptuj-moškanjci 409 40 26174.00 27158.25 1 2 moškanjci 410 40 27158.00 33520.00 1 1 moškanjci-cvetkovci 411 40 33520.00 34436.18 1 2 cvetkovci 412 40 34436.00 40028.59 1 1 cvetkovci-ormož 413 40 40029.00 41020.00 1 2 ormož 414 40 41020.00 49562.00 1 1 ormož-središče 415 40 49562.00 50650.00 1 2 središče 416 40 50650.00 51894.00 1 1 središče-dm 1 - tir je v NZT 0 - tir ni v NZT Tabela medpostajnih odsekov ID PARENTJD IME STAC1 STAC2 OSTALO GEOMETRY GEOMETRY LL MODSEK N urn ber( 10,0) Number(10,0) Varchar2(255 BYTE} Number Number Varchar2(255 BYTE) SDO_Geometry SDO_Geometry id id parenta ime ostali atributi stac od stac do 101 10 državna meja-dobova 451200 452685 102 10 dobova-brežice 454306 458707 103 10 brežice-krško 459851 467031 104 10 krško-brestanica 468162 470391 105 10 brestanica-blanca 471504 477364 106 10 blanca-sevnica 477810 485220 107 10 sevnica-breg 486331 493595 108 10 breg-zidani most 494705 500915 109 10 zidani most-hrastnik 502863 508754 110 10 hrastnik-trbovlje 510155 512977 111 10 trbovlje-zagorje 515261 518602 112 10 zagorje-sava 519487 527307 113 10 sava-litija 528467 533995 114 10 litija-kresnice 535211 541467 115 10 kresnice-jevnica 542482 547047 116 10 jevnica-laze 547047 550120 117 10 laze-zalog 551219 557052 118 10 zalog-ljubljana 563564 564636 201 20 ljubljana-ljubljana šiška 566178 566335 202 20 ljubljana šiška-vižmarje 567394 571360 203 20 vižmarje-medvode 572409 577528 204 20 medvode-škofja loka 578844 585442 205 20 škofja loka-kranj 586999 594126 206 20 kranj-podnart 595188 605121 207 20 podnart-lesce bled 606032 616724 208 20 lesce bled-žirovnica 617540 621977 209 20 žirovnica-slovenski javornik 622603 627164 210 20 slovenski javornik-jesenice 627660 629858 211 20 jesenice-državna meja 631175 637265 301 30 zidani most-rimske toplice 503000 509349 302 30 rimske toplice-laško 510367 515729 303 30 laško-celje 517197 526455 304 30 celje-šentjur 529589 537152 305 30 šentjur-grobelno 538129 540320 306 30 grobelno-ponikva 541204 545342 307 30 ponikva-dolga gora 546272 552676 308 30 dolga gora-poljčane 552837 560984 309 30 poljčane slovenska bistrica 561999 568341 310 30 slovenska bistrica-pragersko 569315 574853 311 30 pragersko-rače 576290 581533 312 30 rače-hoče 582410 586461 313 30 hoče-maribor tezno 587401 589466 314 30 maribor tezno-maribor 591259 593538 315 30 maribor-pesnica 594725 600115 316 30 pesnica-šentilj 600937 607817 317 30 šentilj-državna meja 608600 610372 402 40 pragersko-cirkovce polje 1037 6445 404 40 cirkovce polje-kidričevo 7359 10810 406 40 kidričevo-ptuj 11885 17754 408 40 ptuj-moškanjci 18649 26174 410 40 moškanjci-cvetkovci 27158 33520 412 40 cvetkovci-ormož 34436 40029 414 40 ormož-središče 41020 49562 416 40 središče-dm 50650 51894 411 41 ormož-ivanjkovci 0 7820 412 41 ivanjkovci-ljutomer 8780 20618 413 41 ljutomer-lipovci 21635 32829 414 41 lipovci-murska sobota 33704 38263 415 41 murska sobota-dankovci 40017 51046 416 41 dankovci-hodoš 51986 67298 417 41 hodoš-državna meja 67298 69166 501 50 ljubljana-brezovica 566178 573526 502 50 brezovica-preserje 574426 580006 503 50 preserje-borovnica 580981 586033 504 50 borovnica-verd 587299 597142 505 50 verd-logatec 598001 606651 506 50 logatec-planina 607641 614689 507 50 planina-rakek 614689 620334 508 50 rakek-postojna 621436 631879 509 50 postojna-prestranek 633195 638856 510 50 prestranek-pivka 640251 645194 511 50 pivka-gornje ležeče 645980 657349 512 50 gornje ležeče-divača 657675 669268 513 50 divača-sežana 670606 678358 514 50 sežana-dm 680165 682499 601 60 divača-rodik 0 7316 602 60 rodik-kozina 8050 11401 603 60 kozina-prešnica 12154 16479 spet od nule 604 60 prešnica-črnotiče 0 5368 605 60 črnotiče-hrastovlje 6060 13957 606 60 hrastovlje-rižana 14639 21125 607 60 rižana-koper tovorna 21840 28089 608 60 koper tovorna-koper potniška 29053 30984 641 64 pivka-kilovče 0 8534 642 64 kilovče-ilirska bistrica 9303 15570 643 64 ilirska bistrica-državna meja 16331 24490 ■ Tabela postaj POSTAJA ID Number(10,0) PARENTJD Number(IO.O) IME Varchar2(255 BYTE) STAC1 Number STAC2 Number OSTALO Varchar2(255 BYTE) GEOMETRY SDO_Geometry GEOMETRYLL SDO_Geometry GEOMETRYD SDO_Geometrv VISINA PERONA Varchar2(255 BYTE) □ OLZINA_PERONA Number IZVENNIV_DOSTOP Varchar2(255 BYTE) SI Rl NA_P ERONA Number DOSTOP INVALIDOV Varchar2(2S5 BYTE) ZAVETIŠČE Varchar2(255 BYTE) NADSTRESNICA Varchar2(255 BYTE) PARKIRIŠČE Varchar2(255 BYTE) TLAKOVANJE Varchar2(255 BYTE) NAKUPJVOZICEK Varchar2(255 BYTE) RAZSVETLJAVA Varchar2(2S5 BYTE) KOLESARNICA Varchar2(255 BYTE) id id parenta ime ostali atributi stac od stac do 101 10 dobova 452685 454306 458707 459851 467031 468162 470391 471504 477364 477810 485220 486331 493595 494705 500915 502863 508754 510155 512977 515261 518602 519487 527307 528467 533995 535211 541467 542482 550120 551219 557052 563564 564636 566178 102 10 brežice 103 10 krško 104 10 brestanica 105 10 blanca 106 10 sevnica 107 10 breg 108 10 zidani most 109 10 hrastnik 110 10 trbovlje 111 10 zagorje 112 10 sava 113 10 litija 114 10 kresnice 115 10 laze 116 10 zalog 117 10 ljubljana 201 20 ljubljana 564636 566178 202 20 ljubljana šiška 566335 567394 203 20 vižmarje 571360 572409 204 20 medvode 577528 578844 205 20 škofja loka 585442 586999 206 20 kranj 594126 595188 207 20 podnart 605121 606032 208 20 lesce bled 616724 617540 209 20 žirovnica 621977 622603 210 20 slovenski javornik 627164 627660 211 20 jesenice 629858 631175 301 30 zidani most 302 30 rimske toplice 509349 510367 303 30 laško 515729 517197 526455 529589 537152 538129 540320 541204 545342 546272 560984 561999 568341 569315 574853 576290 581533 582410 586461 587401 589466 591259 593538 594725 600115 600937 607817 608600 304 30 celje 305 30 šentjur 306 30 grobelno 307 30 ponikva 308 30 poljčane 309 30 slovenska bistrica 310 30 pragersko 311 30 rače 312 30 hoče 313 30 maribor tezno 314 30 maribor 315 30 pesnica 316 30 šentilj 401 40 Pragersko 0 1037 403 40 Cirkovce polje 6445 7359 405 40 kidričevo 10810 11885 407 40 ptuj 17754 18649 409 40 moškanjci 26174 27158 411 40 cvetkovci 33520 34436 413 40 ormož 40029 41020 415 40 središče 49562 50650 411 41 ormož 0 1100 412 41 ivanjkovci 7820 8780 413 41 ljutomer 20618 21635 414 41 lipovci 32829 33704 415 41 murska sobota 38263 40017 416 41 dankovci 51046 51986 417 41 hodoš 67298 68941 501 50 brezovica 573526 574426 502 50 preserje 580006 580981 503 50 borovnica 586033 587299 504 50 verd 597142 598001 505 50 logatec 606651 607641 506 50 rakek 620334 621436 507 50 postojna 631879 633195 508 50 prestranek 638856 640251 509 50 pivka 645194 645980 510 50 gornje ležeče 657349 657675 511 50 divača 669268 670606 512 50 sežana 678358 680165 601 60 divača 0 798 602 60 rodik 7316 8050 603 60 kozina 11401 12154 604 60 prešnica 16479 16629 605 60 črnotiče 5368 6060 606 60 hrastovlje 13957 14639 607 60 rižana 21125 21840 608 60 koper tovorna 28089 29053 609 60 koper potniška 30984 31543 641 64 pivka 0 642 64 kilovče 8534 9303 643 64 ilirska bistrica 15570 16331 Tć ibela nivojskih preh odov 1 - zapornice 0 - ukinjen 0 - ukinjen 2 - polzapornice 1 - gumi plošče 1 - manj kot 25m 3 - cestno svetlobn 2 - asfalt 2 - več kot 25 m 4 - mehanske zapc 3 - leseni pragi 5 - bruno 4 - makadam 6 - andrejev križ 5 - betonske plošče a = ? 7 - ukinjen v stopinjah NIVOJSKI PREHOD ID Number(10,0) PARENTJD Number(10.0) STAC1 Number SIR! NA Number ZAVAROVANJE Varchar2(255 BYTE) TLAKOVANJE Varchar2(25 BYTE) ODDJ