GEOGRAFSKI OBZORNIK DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI TURISTIČNIH POTOVANJ ŠTUDENTOV Nataša Gostiša UDK: 911.3:379.85(497.4) COBISS: 1.04 IZVLEČEK Družbenogeografske značilnosti turističnih potovanj študentov Prispevek predstavlja povzetek diplomske naloge »Družbenogeografske značilnosti turističnih potovanj študentov. V prvem so podani namen in cilji naloge ter njena izhodišča z metodologijo. Drugi sklop nalo- ge je razdeljen na dva dela. V prvem so predstavlje- ne značilnosti izbranega vzorca študentske populacije, v drugem pa so podane ugotovitve avtoričine last- ne raziskave. V zadnjem sklopu sta obravnavana raz- voj in sedanje stanje mladinskega turizma v Sloveniji. KUUČNE BESEDE turistična geografija, turistični tokovi, turistična poto- vanja, slovenski študentje, mladinski turizem ABSTRACT Sociogeographic characteristics of student tourist travels The paper is a summary of the graduation thesis entit- led »The Socio-geographic Charactieristics of Student Tourist Travels«. The first section describes the pur- pose and objectives of the thesis, its bases and the methodologies applied. The second section is divi- ded into two subsections of which the first one deals with characteristics of a selected population of stu- dents, whereas the second subsection presents the results of the author's own research. The last section discusses the development and the current state of the youth tourism in Slovenia. KEY WORDS geography of tourism, tourist streams, tourist travels, Slovene students, youth tourism AVTORICA Nataša Gostiša Naziv: univerzitetna dipl. geografinja in sociologi- nja kulture Naslov: Viška cesta 49/D, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 /0)1 264 249 E-pošta: natasa.gostisa @slovenijaturist.si U v o d . Industrijska družba je konstituirala mladost kot posebno kategorijo med otroštvom in odraslostjo. Le-ta je v zadnjih desetletjih pri- tegnila tudi zanimanje znanosti. V postindustrij- ski oziroma postmoderni družbeni strukturi ima mladina pomembno vlogo. Mladina namreč predstavlja nekakšen pomanjšan model oziroma zrcalo družbe, ki jo tudi nekoliko pre- hiteva in s tem napoveduje njene trende (5). Namen, metodologija in predstavi- tev vzo rca . Glavni namen diplomske naloge je bilo ugotoviti in predstaviti nekatere družbe- nogeografske značilnosti turističnih potovanj slo- venskih študentov. Naloga se je nanašala na turistično povpraševanje specifične socialnogeo- grafske skupine prebivalcev Slovenije, katere značilnosti sem skušala razložiti s pomočjo nekaterih socialno-demografskih dejavnikov in nekaterih zunanjih dejavnikov turističnega povpraševanja, in na prostorske, časovne in dru- ge značilnosti njihovih turističnih potovanj. Ob tem sem skušala ugotoviti, kako prostor s svojimi možnostmi in omejitvami vpliva na raz- voj in značilnosti turističnih potovanj oziroma migracij. Pri izdelavi diplomske naloge sem se poslu- ževala kabinetnih in terenskih metod dela. Med kabinetnimi metodami sem uporabila metodo kompilacije oziroma povzemanja po literaturi, metodo vnosa (v delovne tabele), ana- lize in preračunavanja podatkov, dobljenih z an- ketiranjem, in statističnih podatkov ter metodo izdelave kart. Med terenskimi metodami sem uporabila metodo anketiranja z vprašalnikom. Raziskavo sem omejila na redno dodiplomsko fakultetno študentsko populacijo Univerze v Ljub- ljani in na leto 1998 (poleg raziskave prete- klega potovalnega obnašanja študentove družine). Izbor vzorca je bil slučajnosten in je obsegal 2 1 0 študentov, kar predstavlja 0 ,65 % osnovne populacije. Za obdelavo podatkov sem potemtakem uporabila metodo vzorcev ali reprezentativno metodo. Statistične parametre, ki sem jih ocenila za vzorčno populacijo, sem nato posplošila na osnovno populacijo (ocene vrednosti v osnovni populaciji). Izhodišča in razlaga terminologije. Osnovno izhodišče za mojo diplomsko nalogo GEOGRAFSKI OBZORNIK je predstavljala raziskava Statističnega urada Republike Slovenije »Turistična potovanja doma- čega prebivalstva (po anketi o porabi v gospo- dinjstvih), Slovenija, 1997, Statistične informacije, 1998«, s katero sem tudi primerjala svoje izsled- ke, zato sem uporabila enako terminologijo: • Izlet je turistično potovanje, krajše od 24 ur, torej brez nočitve. Lahko traja le nekaj ur. • Turistično potovanje je vsako bivanje s prenočevanjem zunaj kraja stalnega biva- lišča, ki traja več kot 24 ur in manj kot eno leto. • Krajše turistično potovanje obsega vsaj eno nočitev, vendar ne več kot tri zapo- redne. • Daljše turistično potovanje ali letova- nje zajema vsaj štiri zaporedne nočitve (4). Predstavitev rezultatov. Od vseh 210 anketiranih študentov je leta 1998 odšlo na vsaj eno turistično potovanje 205 študentov, kar predstavlja 97,62 % vzorčne populacije. Najvišji je delež študentov, ki so leta 1998 odš- li na dve potovanji. Sledita deleža študentov, ki so tega leta potovali enkrat in trikrat. Ob tem je vzorec anketiranih študentov izkazal večjo turistično-potovalno intenziteto za leto 1998, kot je bila ta v okviru družine v preteklosti. Z dru- žino so v preteklosti še bodoči študentje najpo- gosteje odšli na eno potovanje na leto. Tisti, ki niso potovali, so kot oviri za odhod na pot najpogosteje navajali delovne obvez- nosti in pomanjkanje denarja (gl. sliko 1). Sled- nji razlog je bil prav tako drugi najpogostejši Slika 1: Razlogi za odsotnost turističnih potovanj vzorca študentov leta 1998. razlog študentovih staršev, poleg primarnega razloga »odsotnost same navade«. Med razlo- gi za nepotovanje slovenskih turistov leta 1997 pa so prav tako finančni razlogi igrali primar- no vlogo. V okviru spolne strukture je bila opazna raz- lika v korist potovanj študentk, ki se je poveča- la v okviru kratkih potovanj. Podobno prevlado ženskega spola sem zasledila tudi pri pregle- du statistik prodaje različnih vozovnic pri poslovalnicah Erazem in Mladi turist, ki se ukvar- jata z mladinskim turizmom. Pri pregledu štu- dijskih značilnosti je bila opazna prevlada potovanj študentov družboslovnih smeri študi- ja, ki se je prav tako povečala v okviru kratkih potovanj. Potovanja so povezana s spoznava- njem zgodovine, družbene in politične uredi- tve ciljne države ali območja, spoznavanjem njene kulture, tako etničnega izročila kot tudi sodobnih kulturnih tokov... Vse to pa je seve- da bolj povezano s širšo družbeno naravnanost- jo, zato ni presenetljivo, da so študentje družboslovnih smeri študijev potovali pogoste- je. Glede na letnik študija so po številu poto- vanj močno izstopali absolventi, blizu pa so jim sledili študentje prvih letnikov. Ponovno je bila razlika bolj opazna v okviru krajših potovanj, medtem ko so bile razlike v okviru daljših poto- vanj manjše. Prav tako se je izkazal vpliv tipa gospodinjstva oziroma vira družinskih denar- nih sredstev, saj so najpogosteje potovali štu- dentje iz nekmečkih gospodinjstev, najmanj pa študentje iz kmečkih gospodinjstev, kar je povezano z načinom dela, višino zaslužka in vrednotami. Delo na kmetiji namreč ne pozna urnika, zaslužek je pri kmečkih gospodinjstvih običajno manjši, investicije v turistična potova- nja pa nižje. Predvsem velja to za daljša poto- vanja, medtem ko se je pri krajših pojavilo drugačno zaporedje. Na kratka potovanja je namreč odšlo najmanj študentov iz mešanih gos- podinjstev, kar je razložlj ivo s povečanim delom na kmetiji ob koncu tedna. Glede na vir študentovega lastnega zaslužka so bile razli- ke zanemarljive. Vseeno so najpogosteje poto- vali študentje, ki so ob študiju opravljali še honorarno delo. Pri pregledu vpliva izobrazi bene stopnje obeh staršev na pogostost: 7,14% 14,29% 21,43 • družinske obveznosti D študijske obveznosti • delovne obveznosti • pomanjkanje časa 28,57 % 14,29% D pomanjkanje denarja • pomanjkanje ustrezne družbe • odsotnost potrebe • drugo GEOGRAFSKI OBZORNIK ¡anje potovanj študentov sem ugotovila, da so najpogosteje potovali tisti študentje, katerih star- ši so imeli višjo stopnjo izobrazbe, vendar trend naraščanja potovanj pri študentih ni povsem sov- padal z naraščanjem očetove oziroma mate- rine izobrazbene stopnje. Vpliv izobrazbene stopnje na turistično-potovalno intenziteto je bil bolj izrazit pri slovenskih turistih. Vpliv posedo- vanja družinskega sekundarnega počitniškega bivališča (vikenda) na turistično-potovalno intenziteto vzorca študentov se je izkazal kot pomemben predvsem pri kratkih potovanjih, kar je tudi razumljivo, saj so bile prenekatere počitnice vezane na obisk vikenda. Ob koncu naloge sem podala tudi pregled regionalne strukture potovanj slovenskih študen- tov. Največ potovanj so leta 1998 opravili štu- dentje iz Zasavske regije (5,29 potov./štud.), sledijo pa jim študentje Pomurske (3,38 po- tov./štud.) in Osrednjeslovenske (3,20 po- tov./štud.) regije. Izbor ciljnih območij se med regijami ni bistveno razlikoval, saj so študent- je iz skoraj vseh regij najpogosteje potovali po Sloveniji. Prav tako nisem zasledila pomemb- nejših razlik glede povprečnega števila poto- vanj študentov s stalnim mestnim bivališčem in stalnim bivališčem v bližini mestnega središča ali na podeželju. Kot pravi Jeršič (3), se rekrea- cijske in s tem tudi potovalne navade mestne- ga in podeželskega prebivalstva izenačujejo. Postopna preobrazba iz agrarne v industrijsko in urbanizirano družbo je v Sloveniji namreč spodbudila raznolike oblike in učinke preživ- ljanja prostega časa, ki so značilni tako za mesto kot podeželje oziroma za različne regi- je, tako da tudi uniformiranega prostočasnega (in s tem tudi potovalnega) ravnanja v posamez- nih prostorskih enotah (mesta in podeželje, regi- je) ni zaslediti. Leta 1998 je vzorčna populacija študentov opravila 597 potovanj. Od tega je bilo kratkih potovanj 222 (38,81 %) in dolgih 350 (61,19%), ob nekaterih nepopolnih odgovorih. Vsak od anke- tiranih študentov se je leta 1998 povprečno odpra- vil na 2 ,84 (2,91*) potovanj, od tega na 1,20 (1,23*) kratkih in 1,89 (1,94*) daljših. Pri *Ob neupoštevanju tistih, ki niso potovali. tem so študentje geografije kot nekakšen podvzo- rec izkazovali ravno obratne vrednosti. Ti so namreč opravili več krajših (62,07%) kot daljših (37,93 %) potovanj. Prav tako so študentje geo- grafije močno izstopali po številu potovanj na štu- denta. Povprečno je namreč leta 1998 študent geografije odšel na 5,35 potovanj, od tega na 3,18 krajših in 1,94 daljših. Pri daljših potova- njih med vzorcem in podvzorcem ni bilo pomemb- nejše razlike. Podobno kot pri študentski populaciji so tudi slovenski turisti odšli na več dolgih (89%) kot kratkih potovanj (11 %), s tem da_ je bila raz- lika med deležema bistveno večja. Študentje so v veliki večini potovali neorganizirano (72,53 %), kar velja tudi za študente geografije, ki pa so pri tem kazalcu izkazali celo večji delež organizi- ranih potovanj (39,56%). Prav tako si je tudi tri četrtine slovenskih turistov letovanje organizira- lo samih. Vzorčna populacija študentov je leta 1998 potovala v 41 različnih držav, ki sem jih raz- delila v 26 različnih območij. Ciljna območja so bila na vseh celinah, razen v Južni Ameriki in Avstraliji. Sicer je bilo največ potovanj zabe- leženih na območju Evrope, njihova značilnost pa je bila, da je eno potovanje obsegalo tudi več držav. Sicer pa so slovenski študentje še ved- no največ potovali po Sloveniji, kjer je bila zabe- ležena več kot tretjina vseh potovanj (33,84%), na drugem mestu pa ji sledi Hrvaška (28,98 %). Nato se deleži potovanj v ostale dežele moč- no zmanjšajo. Tretje najbolj obiskano območ- je je bila Grčija, sledijo pa ji tri naše sosednje države: Avstrija, Italija (z enakima deležema) in Madžarska. V okviru kratkih potovanj je na potovanja po Sloveniji odpadel kar več kot polo- vični delež (56,76%), v okviru daljših potovanj pa je po obisku študentov Slovenijo prehitela Hrvaška, ki je zabeležila več kot tretjino vseh odhodov (35,14%). Prav tako je tudi podvzo- rec študentov geografije najpogosteje potoval po Sloveniji in zabeležil celo višji delež poto- vanj kot ostali študentje (45,05%). Študentje geografije so nato potovali še na Hrvaško, v Av- strijo, Grčijo in Italijo. Pri potovanjih študentov geografije so leta 1998 izpadla le potovanja v nekatere evropske države in Afriko. Za raz- liko od zgoraj navedenih ugotovitev pa je razi- 12 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 2: Struktura turističnih potovanj po odhodih na turistično potovanje in povprečnem številu nočitev po mesecih vzorca študentov leta 1998. skava Statističnega urada RS pokazala, da so slovenski turisti leta 1997 najpogosteje poto- vali na Hrvaško (44,3 %), a kljub temu še ved- no dobra tretjina po Sloveniji (33,34%). Poleg tega so v večji meri potovali samo še v Italijo, BIH in Avstrijo. Študentje so najpogosteje odhajali na poto- vanja v juliju (32,26%) in avgustu (23,85%) (gl. sliko 2). Odhoda na potovanje sicer ni mogoče enačiti s potekom potovanja izključno v tem mesecu, a naj vseeno omenim, da sta bila največja deleža turističnih potovanj slovenskih turistov prav tako zabeležena meseca avgusta (35,4%) in julija (28,9%). Časovni razporedi- tvi nočitev študentov in slovenskih turistov sta si podobni, saj sta obe populaciji najdlje pre- nočevali v poletnih mesecih. Povprečno so štu- dentje leta 1998 na potovanjih prenočili približno 15-krat, pri tem pa je seveda opaz- no povečevanje povprečnega števila nočitev na študenta z oddaljenostjo ciljnega območja. Študentje, kot tudi slovenski turisti, so na potovanja najpogosteje odhajali z avtomobilom (gl. sliko 3), predvsem kot sopotniki v osebnem avtomobilu, sledi pa presenetljivo visok, skoraj petinski, delež potovanj študentov, ki so potova- li z lastnim osebnim avtomobilom. Precej visok delež je potoval tudi z avtobusom, manjši del pa je uporabil druga prevozna sredstva (družinski osebni avtomobil, vlak, letalo, ladja, motor, kolo in ostali načini prevoza). Sicer so študentje izka- zali večjo pestrost v uporabi prevoznih sredstev na potovanjih kot slovenski turisti. Na skoraj četrtini potovanj so študentje pres- pali v hotelu, motelu ali penzionu (gl. sliko 4). Ta delež se mi je zdel precej visok, zato sem domnevala, da je šlo za manj kakovostna in s tem cenejša tovrstna prenočišča. Kot drugo najpogostejšo možnost prenočevanja na poto- vanjih so študentje izbrali šotorjenje v kampih. Sledi prenočevanje v zasebnih sobah ali sta- novanjih in bivanje pri znancih in prijateljih. Šele na petem mestu se kot možnost prenoče- vanja pojavljajo mladinski hoteli. Sledi jim upo- raba lastne počitniške hiše ali stanovanja. Študentje so marsikdaj prespali tudi drugod, na primer na prostem, na palubah ladij itd. Naj- redkeje so prenočili v planinskih kočah, pri sorodnikih ali v šotorih izven kampov. Pestrost nastanitvenih zmogljivosti je bila prav tako več- ja pri študentski populaciji kot na potovanjih domačega prebivalstva, kar je pokazatelj več- je dinamike študentskih potovanj. Velika večina študentov je potovala z enim ali več prijatelji, medtem ko za slovenske turi- ste podatki o socialnosti niso bili zabeleženi (gl. sliko 5). Obe populaciji sem primerjala tudi po izraženi motivaciji potovanj in ponovno ugo- tovila skupno značilnost. Namreč, obe popu- laciji sta najpogosteje odšli na pot z namenom počitnic, oddiha in sprostitve. Pestrost motivov študentske populacije je bila večja kot pri slo- venskih turistih. 8 , 1 4 % 1 , 0 4 % - , i 5 7 ? % 3 , 5 5 % 2 , 0 7 % \ V 1 6 , 5 7 % 2 5 , 7 4 % • lastni osebni avto ® motor • družinski osebni avto • kolo E3 sopotnik v osebnem avtu • letalo • avtobus E3 ladja • vlak 0 drugo Slika 3: Struktura turističnih potovanj glede na uporabo prevoznih sredstev vzorca študentov leta 1998. .13 GEOGRAFSKI OBZORNIK • hotel, motel, penzion • zasebno soba ali stanovanje • kampiranje v šotoru [M planinska koča H bivanje pri znancih, prijateljih C] drugod mladinski hotel • kampiranje v prikolici • šotorjenje izven kampov • lastna počitn. hiša ali stanovanje • bivanje pri sorodnikih Slika 4: Struktura turističnih potovanj glede na uporabo nastanitvenih zmogljivosti vzorca študentov leta 1998. Jeršič ugotavlja, da prostor v ciljnem območ- ju povratno vpliva na ravnanje popotnikov, in opozarja na multifunkcionalnost bližnje rekrea- cije (3). Podobno je mogoče govoriti tudi o mul- tifunkcionalnosti turističnih potovanj slovenskih študentov, ki je razvidna iz navedbe motivaci- je na njihovih potovanjih (gl. sliko 6). Glede na motive sem določila naslednje skupine dejavno- sti, s katerimi se so se na potovanjih leta 1998 najpogosteje ukvarjali slovenski študentje. V ospredju so bili motivi počitnic, oddi- ha in sprostitve ter zabave, torej nagibi po telesni in duševni sprostitvi ali krepitvi teh moči. Pri nekaterih od teh dejavnosti je šlo za prepletanje telesnih in duševnih motivov. To pomeni, da je telesna dejavnost hkrati nudila tudi duševno ugodje oziroma sprostitev, na kate- ro so vplivali predvsem doživljajsko »močna« pokrajina, neposredno komuniciranje z drugi- mi ali družabnost (pojem, ki vključuje številne oblike srečanj in skupinskega razvedrila). Zna- čilni primeri v tej skupini dejavnosti so bili nasled- nji: sončenje s kopanjem, zabava sama po sebi, obiskovanje lokalov, sorodnikov, prijateljev, znancev. Pri manjšem številu študentov je šlo nadalje za sklop telesnih dejavnosti oziroma za izražene motive po športu in rekrea- ciji, ki spodbujajo človeka predvsem k dejavni telesni krepitvi. Pri tem je bila najbolj izraže- na hoja, pri kateri pa ni šlo za pravo športno udejstvovanje, pač pa je bila tudi in predvsem utilitarnega značaja in je imela sekundarni pomen (pogoj za ogled dežele). Sicer pa so bile prisotne še dejavnosti, pri katerih so bile nujne izdatnejše obremenitve telesa, gibalne sposobnosti, telesna spretnost, hitrost in moč: gorništvo, alpsko smučanje, igre z žogo, tek v naravi oziroma trim itd. Nadalje so bile na potovanjih prisotne pasivne oblike rekrea- cije, torej tiste prostočasne dejavnosti, pri katerih ni šlo za telesno gibanje. Ne glede na to pa so lahko zaradi doživljajske zmožnosti vplivale na sproščanje in obnavljanje psihičnih moči ali pa na socialno in kulturno bogatitev študentov. V ta sklop so se uvrstile dejavnosti, kot so ogled kulturnih in naravnih znamenito- sti, obisk kulturnih, zabavnih in športnih prire- ditev in druge. Sklep. Sklenem lahko, da je vzorec sloven- skih študentov leta 1998 izkazal večjo inten- ziteto in razpršenost turističnih potovanj kot povprečna slovenska populacija. Prav tako so izbrani slovenski študentje izkazali večjo raz- nolikost v uporabi prevoznih sredstev in nasta- nitvenih zmogljivosti. Negativno pa lahko ovrednotim njihovo skromno motivacijsko inten- ziteto in raznolikost. Pri tem dodajam, da je ta negativna ocena plod tako mojega objektivi- ziranja podatkov kot tudi subjektivnega razmiš- ljanja ob sicer danih podatkih, saj sem jih vrednotila tudi med samim anketiranjem in • sam | s prijatelji • z druž ino O s sorodniki F ! z drugimi Slika 5: Struktura turističnih potovanj glede na socialnost vzorca študentov leta 1998. 14 GEOGRAFSKI OBZORNIK 2 3 % 11 % I počitnice, oddih, sprostitev D spoznavanje kulturnih znamenitosti D ukvarjanje s športom in rekreacijo Q izobraževalni motivi Q drugi motivi H spoznavanje naravnih znamenitosti O splošno spoznavanje dežel ^ zabava H poslovni motivi Slika 6: Motivacijska struktura turističnih potovanj vzorca študentov leta 1998. dodatnim pogovorom z anketiranci. Potovalni motivi slovenskih študentov se namreč niso bistveno razlikovali od potovalnih motivov slo- venskega prebivalstva leta 1997. Po moji pre- soji bi le-ti morali v večji meri pozitivno odstopati od motivov slednjih. Precej anketiran- cev motivov ni podrobneje navedlo, tako zara- di njihovega nepoznavanja, kot tudi zaradi spominskih težav, kar dokazuje, da samo spoznavanje dežel ni pustilo močnejših sledi. Seveda so bile izjeme, saj so se nekateri z ve- seljem spomnili prepotovanih poti, pri drugih pa sem imela občutek, da so navajali glavne turistične znamenitosti iz dežel, ki so jih obiska- li, in da so se jih spomnili ne toliko iz lastnih doživetij kot iz turističnih vodnikov. Kot sem že omenila, so bolj oddaljene dežele pritegnile več- jo pozornost slovenskih študentov, saj se tako daleč ne bodo več vrnili - vsaj ne kmalu, pa tudi zaradi bistveno bolj različnih naravnih in kulturnih značilnosti od teh v Sloveniji. Na dru- gi strani pa prostor, ki je geografsko bližji, ni pritegnil veliko zanimanja. To se nanaša pred- vsem na Slovenijo, Hrvaško in Grčijo. Te tri dežele so bile sicer najbolj intenzivno obiska- ne, pa vendar tamkajšnja potovanja niso bila usmerjena v spoznavanje samih dežel, pač pa je študente bolj pritegnila sekundarna turistič- na ponudba (prenočitveni, športni, turistični objekti...). Menim, da bi Slovenija morala pri- tegniti veliko več pozornosti že zaradi statusa domovine, da ne omenjam njene naravne raz- nolikosti. Po slednji močno izstopata tudi Hrvaš- ka in Grčija, predvsem njun obalni del, kamor so študentje največ potovali. Obenem pa Grči- ja izstopa tudi po svojem kulturno-zgodovinskem bogastvu, ki pa je med študenti ostalo nekoli- ko neopaženo. Kot sem že omenila, je sloven- ske študente bolj pritegnila sekundarna turistična ponudba ciljnega območja kot pa dežela sama. Ker se sekundarna turistična ponudba po vsem svetu izenačuje, pa tudi razširja, sle- di logična posledica, da se prvotni izgled pokra- jin osiromašuje. Gre torej za proces poenotenja in slabšega poznavanja sveta, in sicer v smi- slu, da v pokrajini vzbudijo pozornost le turi- stične dobrine sekundarne ponudbe, medtem ko primarne postajajo vse bolj neopazne. Študent- je geografije so, kot nekakšen mini-podvzorec, pozitivno odstopali od splošnega potovalnega obnašanja anketiranih študentov. Intenzivnost in raznolikost njihovih potovalnih motivov sta bili bolj izraženi. 1. Anketno gradivo (210 pravilno izpolnjenih anketnih vprašalnikov). 2. Gosar, A. 1989: Potovanja študentov geo- grafije - primer vrednotenja prostora za rekreativne potrebe specifične socialnogeo- grafske skupine prebivalcev Slovenije/Ju- goslavije. Dela, 6. 3. Jeršič, M. 1998: Bližnja rekreacija prebival- cev Slovenije. Geographica Slovenica, 29. 4. Turistična potovanja domačega prebivalstva (po anketi o porabi v gospodinjstvih), Sloveni- ja, 1997. Statistični urad Republike Slovenije. Statistične informacije, št. 243, septem- ber 1998. 5. Suša, U. 1996: Slovenska mladina ob kon- cu tisočletja. Teorija In praksa, 33, št. 6. 15