Oar Write U« Today
Advertising
rates are REASONABLE____
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki
_ _ _ _

NA DAN DOBIVATE
C "GLAS NARODA"
TELEPHONE: CUeisea 3—1242
•terrd m Secand CImi M»tt«r 8c9t«nber Hrt. 19M * tbc Port Offk* »t New I«ri N.
Art «f CoofreM rt Man* IH. 1879.
PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (IzTicori nedelj trn praznikov).
o ZA $6 — NA LETO NAD 300 IZDAJ

No. 302. — Stev. 302.
NEW YORK. SATURDAY. DECEMBER 30, 19 39—SOBOTA, 30. DECEMBRA, 1939
Volume XL.VIL — Letnik XL Vil.
JUGOSLOV. TRGOVINA Z kNGLIJO
Anglija bo kupovala vse odvisno blago
LONDON, Anglija, 30. dec. — Anglija je sklenila tri važne trgovske pogodbe z Jugoslavijo, Turčijo in Špansko—pogodbe, po katerih ni samo zaveznikom .zagotovljen potrebni vojni materj-al. temveč bo prodaja istega blaga Nemčiji zelo zmanjšana.
MNOGO RUDE ZA ANGLIJO IN FRANCIJO
Po t».j (Migoillii bo Turčija izvažala v Anglijo in Francijo
Za reveže Cuyahoga okraju bo preskrbljeno
Cuyahoga okraj v Ohio bo s pomočjo posebnega davka dobil nad pet milijonov dolarjev.
C LEVELAND, 0„ 29. dec. popoln, to<la župan Burton je Tukajšnji nezaposleni so se zadovoljen ž njim. nekoliko oddahnili, kajti v re-1 T . ,	.
lien,i blagajni se bo nabralo U Athen* okraja Por^aJ°> precej denarja, .s katerim bodo pokrite že vsaj najnujnejše ]>otrebc.
J V Cualioga okraju se je vršilo posebno glasovanje glede naložitve novega davka, ki je izpallo v prilog nezaposlenim.
da se tamkajšnjim nezaposlenim majnerjem zelo slabo godi. Za današnjim dnem poide ves denar, ki je bil namenjen za vzdrževanje f>25o nezaposlenih.
voj kt omij, .1 tino-la vija U, povečala svoj izvoz Imkr-i in	° V pnlWg nez»I,0jil©nil»-» Zastopnik« majnerjev s o
h kovin v A . i jo in Francijo, Španska pa Ini prvič po <li,Vt'k J<' blio °<Ma,nh členili prositi predsednika, <11 ža v Ijari^ki \oini pričela voziti v Anglijo in Francijo želez- '	• i,roli Pa -'J-Z- naj pošilje v okraj vojaške ku-
no rudo, /ko >ribro in druge kovine.	| Posebni davek bo prinesel hinje, če okrajna in mestna ob-
$."),:;(;<I,(KH). "Ta uspeh sicer ni last ne bo pomagala.
Onstran morja...
OBISK V BELO HlSO ZOPET DOVOLJEN
Obiskovalci v Washingt o n u prihajajo i z Bele hiše, ki je bila od pričet-k a evropske 'vojne obiskom valcem zaprta, feed a j pa je zopet odprta.
F. D. Roosevelt ne bo kandidiral
Predsednik je že storil svoj sklep,"—pravi senator Burke. Garner bi mu bil vreden naslednik, — trdi demokratski senator iz Nebraske.
Rusko krzno za Združene države
Pogodba > Tu.Vi jo je že popolna, pogodbi z Jugoslavijo in	TauspehjdcernUast_ne bo pomagala.
»Špansko pa je treba še sestaviti.
POSEBNI POMEN POGODB	|
Zelo važno pri teh pogodbah je, da jih ni sklenilo trgovsko ministrstvo, temveč ministrstvo za "gospodarsko vojno". Po-' godbe ni-o v pravem pomenu l>esede trgovske, temveč so sj>o-' razum, ki ima dvojni cilj: zalagali zaveznike z vsemi vojaškimi iMitrcbseinami, tla jih ne more dobiti Nemčija.
ZANIMIVE DOLOČBE POGODB
Ta eilj je dovedel do nekaterih zelo zanimivih in nenavadnih določb v pogodbah. N. pr.: Da dobe zavezniki od Turčije Lromij, ki je zelo važna kovina za izdelovanje municije, so se zavezniki zavezali, da bodo od Turčije kupili ves preostanek letine smokev in grozdja. Da doUje od Jugoslavije baker, bodo od nje zavezniki pokupili vse slive, ki so namenjene za izvoz, Zaveznikom je dobrodošel živež vsake vrste, toda najmanj jK>trebne so jim smrtkve, slive in grozdje.
POGODBA Z JUGOSLAVIJO ZELO VA2NA
Zaradi praznika "Novoletnega dne" ne izide list
MOSKVA, Rusija, 28. dec. v ponedeljek. Prihodnja — Na mednarodnem trgu v številka bo v torek, dne
Leningradu so ameriški kupci 2 januarja 1 940 nakupili za trideset milijonov i	t t
dolarjev krzna. Lani so ga na-1	prava,
kupili samo za petnajst milijo-'
nov lk,larJ"v-	' na fronte, je še vedno dosti de-
Ameriški kupei so si nabavi- jaVcev na cesti ii vse krzno, ki bi ga, če bi »roj- brez zaJužka>
brez dela in
ne ne Lilo, kupili Anglija in
Pogodba z Jugoslavijo je razvozljala položaj, ki je bil po Ac',1UMJa mnenju zaveznikov neznosen. V mnogih jugoslovanskih bakreni h rudnikih je naložen angleški in francoski kapital, toda že lkI pričetka sednujc vojne je Jugoslavija vsled pogodbe mnogo bakra iz teh rudnikov izvažala v Nemčijo. Zavezniki so sedaj dosegli, da boste se<iaj Anglija in Francija iz teli rudnikov dobivali \vo bakreno rudo, v zameno za to :jki ste se zavezali, da boste v vsa kom ozira pospeševali jugoslovanski izvoz.
Nezaposlenost v Evropi
V Združenih državah in Kanadi se je Število nezaposlenih nekoliko zmanjšalo.
WASHINGTON, D. C., 28. ! dec. — Senator Burke iz Nebraske je rekel včeraj, da Franklin 1). Roosevelt leta 11)40 pod nobenim pogojem ne bo kandidiral za tretji predsedniški tedmin. V isti sapi je dostavil, da bi bil podpredsednik Garner, če bi mu bila poverjena služba najvišjega u-radnika v deželi, najbolj usposobljen izvajati Rooseveltov program nadaljna štiri leta.
Po mnenju senatorja Burke-a, ki je demokrat, pa je navzlic temu večkrat nasprotoval administraciji, je predsednik že napravil svoj sklep ter ga bo ob primernem času objavil.
— Roosevelt
Unija godbenikov
n ri)fjPQti ra Igralci naj bi ne smeli na M1 VWaUld odru imenovati Lewiso-ga imena in CIO. — Med hollywoodskimi umetniki je baje dosti komunistov.
VELIKA TAJNOST GLEDE POGODB
I radni krogi drže te pogodbe v veliki tajnosti, jasno pa kažejo, kako zavezniki svoje trgovske pogodbe vporabljajo za učinkovito vojno orožje. Zavezniki namreč porabljajo vso vojo finančno težo proti Nemčiji. Ko so s svojim vojnim b rodov jem uničili nemško prekmorsko trgovino, hočejo sedaj Nemčijo pregnati tudi s kontinentalnih trgov.
POGAJANJA S SKANDINAVCI
V >oglasju s to politiko je Anglija že tudi sklenila pogodbo <s Švedsko in -e sedaj }>ogaja za trgovsko pogodbo z Norveško, Dansko, Belgijo, ttviico in Islandijo. Anglija bo od Švedske dobila velike množine železne rude, Švedska pa bo od Anglije kupovala tekstilne izdelke, katere je prej večinoma dobivala od Nemčije. Anglija je pa s svojimi bojnimi ladjami ::ab!okirala Nemčijo, tako da na Švedsko ne more prihajati nemško blago. Po določbah p »godbe z Anglijo, Šved ka ne sme cd Anglije kupljenega blaga prodajati kaki drugi državi; pri tem pa je izvzeta Finska.
100,000 mrtvih vsled potresa
ANKARA, Turčija, 30. dec.
Nezaposlenost v Angliji
ŽENEVA, Švica, 28. dec. — Tekom prvih mesecev vojne je izgubilo tako v vojskujočih se kot tudi nevtralnih državah več stotisoč delavcev delo. To je razvidno iz poročila Mednarodnega delavskega urada.
Dasi obratujejo municijske in druge tovarne s polno paro in je bilo skoro vse, kar je zmožno nositi orožje, poslano
GOREČI NEMŠKI PARNIK "WATUSS"
ŽENEVA, Švica, 29. dec. — Delavski urad poroča, da je v Angliji v primeri s prejšnjim mesecem naraslo število nezaposlenih za 200,000, v Franciji za 14,000 in v Belgiji za 45,000. Na Danskem je 21. odstotkov strokovno iz vež ban i h p0 najnižji cenitvi je. po-dclavcev brez dela.	itres v Anatoliji zahteval naj-
______manj 30,000 človeških žrtev;
# ! United Press pa celo trdi,da je mrtvih nad 100,000.
Pokrajina, ki meri 60,000 kvadratnih milj in ki jo je razdejal potres, je podobna velikanski bolnišnici in strašnemu IX) kopališču.
Prebivalstvo je skrajno zbegano in to tembolj, ker vlada hud mraz in ljUklje nimajo kaj jesti.
o t r e sni Observatorij v Istanbul pa za prihodnjih 10 dni svari še pred nadaljnimi potresi, kajti opazovalnica je dognala, da so se plasti premikale, kar je povzročilo potres, v globočini 00 milj in da bo vzelo še dolgo časa, predno -e bodo plasti vlegle.
Ker so bili ljudje večinoma zasaveni v spanju, ne more ni-kdo podati prave slike o strašni katastrofi. Železniške tračnice so zvite, mostovi porušeni, brzojavne in telefonske žice zaraidi snega so potrgane, ceste so zasnežene, v.sled česar so rešilna dela zelo ovirana,
V 15 večjih mestih in nad 90 vaseh leži pod razvalinami še na tisoče mrtvih in ranjenih, pa nikdo ne more do njih. Oni, ki so zbežali na polja, mnogo trpe vsled h m lega mraza in pomanjkanja živeža. Oblasti se boje, da se bodo razpasle razne kužne bolezni.
Nemški trgovski p a r n i k Watuss" v plamenih n a širokem morju. Posadka ga je rajše zažgala in potopila, kot pa bi prišel Angležem v roke.
CHICAGO James C t ukaj šil je ration of slal upravam nekaterih gledališč ultimatum: člani njegove unije bodo za-tavkali, če bodo igralci na odru imenovali Lc-
111., 29. dec. —j Ameriške dijaške unije, je re-C. Petrillo, predsednik i kel, da se bo v organizaciji raz-je lokalne unije "Fede- vila ostra debata, če naj bo of Musicians", je po- Rusija označena kot napadalka
Iwisovo ime in CIO. CIO in Le-
. v	I
je prepričan, wisovo ime sta imenovana v da nikdar ni bilo, da ni in da predstavah 44Scandals" in pa nikdar ne bo res, da bi morala "Hellzapoppin". ena in ista oseba v demokra- \ Petrillo "kontrolira" vse ciji s 130,000,000 prebivalcev godbenike, ki igrajo v tukaj-vršiti več kot osem let službo žnjili gledališčih, ter je kot u-najvišjega uradnika.	gradnik A F L velik nasprotnik
— Roosevelt se bo moral po- Lewisa in njegove organizaei-služiti vse svoje slovite nizozemske odpornosti, da se bo uspešno ustavljal vsem, ki ga silijo, naj vtretje kandidira. Bolj zmerni demokrati se bodo zadovoljili stem, da bo predsednik določil demokratičnega kandidata, kateri bp uspešno izvajal njegov program.
Glede Garnerja je rekel, da ima po državah srednjega Za- '
pada dosti pristašev.
— Sam ne vem, kaj je s temi gledališči, — je dejal Petrillo, — ali res ne morejo spraviti na oder nobene predstave, v kateri bi Lewis ne bil imenovan *.
S. Gerson, ravnatelj "Grand Opera House", je zasmehljivo odvrnil: — Dobro. (Meni je v-ceno. Bom pa naročil igralcem, naj imenujejo Petrilla
] namesto Lewisa.
GOSPODARSTVENIK SVARI REPUBLIKANCE GLEDE TARIFE
"Komunisti" na Zapadu
WASHINGTON, D. C., 28. lec. — Diesov odbor, ki pre-PHILADELPHIA, Pa., 28. iskuje neameriške delavnosti,
napa ali ne.
P o mnenju kongresu i ka Diesa je, dijaška unija "koti-šče komunizma". Lasli je pred ooborom priznal, da je v uniji sicer nekaj komunistov, da pa s tem še nikakor ni rečeno, da bi bila komunistična.
— Na naših konvencijah, — je rekel, — so vedno precej vroče debate. 0e javno obso-mo nastop Rusije, bomo sami sebi udarili po zobeh. S tem bi preklicali vse, kar smo prej rekli o Rusiji.
Njegovega mnenja so tudi drugi delegati z Osrednjega Zapada, dočim nekateri priporočajo izgon komunističnih članov.
Konvencija se bo vršila na eampusu Wisconsinske univerze. Glavni govornik bo Earl Browder, tajnik komunistične stranke v Združenih državah.
To
in ono...
Clark bo podpiral
dec. — Jacob Viner, predsed-! je sestavil poročilo o delovanju Wheelerja ilik Ameriške ekonomske dru- • komunistične stranke m e d ž be, je izjavil tukaj: — Tekom 1 filmskimi igralci v llollywoo-republikanske administracije du. Med igralci jih je najmanj bili postavljeni tarifni plo-1 dvajset, ki so člani koinunisti-tovi, ki so črna stran v zgodo- čne stranke, dosti je pa tudi vini republikanske stranke, j nečlanov, ki komunistično gi-Republikanri naj bodo veseli banje z denarjem podpirajo.
in zadovoljni, če skuša državni tajnik Hull te plotove po-
tt pomočjo neke 'nevtralne' organizacije .-o se komunisti
dreti. Medsebojne trgovske po- ] priborili važna mesta v držav-godbe, ki jih je sklenil Hull, nih \ ladah Californije in v
morajo ostati, ker predstavlja-jajo velik uspeli demokratske administracije. Ce jim bodo
Washingtona.
Vsplošnem je komunizem dosti bo!j razvit na Zapadu
republikanci tekom prihodnje j kot pa na Vzhodu. Največja o-predsedniške kampanje n a - pora komunistov so mornarji sprotovali,( bodo s tem doka-j in pristaniški delavci ob pa-zali, da se niso izza leta 1920'cifični obali, ničesar naučili.	---
WASHINGTON, D. C., 28. dec. — Demokratski senator-Clark iz Idaho bo agitiral na demokratski narodni konven-ciji prihodnjo leto, naj bo senator Wheeler, demokrat iz Montone, nominiran za predsedniškega kandidata.

Jacob Viner predava ekonomijo na cikaš k i univerzi ter velja za enega najbolj spoffcTfhLh ameriških strokovnjakov v go-I spod a rs kih zadevah.
Ali je Sovjetska Rusija napadajka? . . .
MADISON,Wis., 28. de<*— Joseph P. Lash, predsednik
Lažnjivci nočejo diplomatov
BURLINGTON, Wis., 28. dec. — Ottis C. Hulett, predsednik tukajšnjega kluba laž-njivcev, je rekel, da se bo na novoletni večer vršila tekma lažnjivcev. Tisti, ki se bo znal najbolj zlagati, bo dobil prvo nagrado.
Hulett je izrecno poudaril, da k tekmi ne bodo pripuseeni evropski diplomati.
^EII IIBODP-Niv TolC
Saturday, December 30, 1939
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
=

GLAS NARODA
(TOMI OP IH| FIOPLI)

»ANI
OVMd and PabUaM ILOnENIC rilBLISHINfi COMFi . <A CorpontWi) ' mak Siktt, pitMat	I. Laptba, flot.
Flaea of bMlMM Jt UM aorporattaa ud mdrwici oC abo<r« offloera: •W WEST lftfa 8IBBR	N|W IOBK, N. i.

46th	Year
1B8UBO ITU! DAT BZGSFT 8UNDAIS 4ND HOLIDAYS	
AdTMtiMMMtt	on Asreanent
trn celo ieto velja 11* m Aavtko M H » m • • k* • « a a + m m m Tm pol let« ••••«• m......m $1.00 Za lelrtMa M.n fLK	Et New York mm. calo lato . «7 00 fA i*ol lata ............ MM $S.SG InoaeiMtTo m «oto Mo .. Za pol leti 9140
	
N4JKODA" UHAJA VSAKI DAM IZVZElfAl NMDUU 19 PRAZNIKOV	
'«LAfl NABQDA-, |lf
HUTHONI: CBdm I-1MI
NBW TOM, PL X.
POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI
LIST » tem, da imate-vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA.
Pokojnina
TUDI 1 2 5, 0 0 0 ŽEN IN 20,000 VDOV BO DRU- j GO LETO DOBI-i V A L O PODPORO
(1 o je 4. in zadnji članek o Starostni pokojnini, ki pride po pofctavi v veljavo 1. januarja, 1!»4U.)
AMERIKA IN VATIKAN
;<hI&J na svetu ni več meja,
Mus-olini j<- nekoč izjavil, dc par i pa -ari 10 sftratogične pozicije.
je to tudi ni več noibene narodno vnanje politiko.
<
pač so pa i-amo moralne postojanko. Visoka diplomacija secluj dosti bolj ha v i s temeljnimi načeli kulture in civilizacija kot pa z "narodnimi interesi,'* "narodnimi pravicami" in "narodno častjo.1'
Franklin I). Roosevelt se je zavedel tega dejstva dosti prej predno je začelo javno mnenje spoznavati in razumevati bistvo svetovne krize. Baš zato so vsi njegovi govori in poleže, tikajoče se vnanje politike vzbujale numliičenje in ne-sporaszimie. Moč Rooseveltovega staliiča je pa podala jasna, ko je ustanovil z Vatikanom diplomatične odnosa jo ter imenoval za poslanika Mvrona C. Taylor ja.
Anglija .se zelo zanima, kakšnega mnenja je ameriško javno mnenje z izrom na sedanjo evropsko krizo. Že sprvega početka je bilo jasno, da počiva moralna iniciativa anglosaškega .-veta v aanerisškiih rokaih. ■
Neslavno je bilo ustanovljeno avstralsko poslaništvo v Washington«, polet! sta pa angleški kralj in kraljica osebno obiskala predscnlnika Roosevelt.
To je doka«, da Angleži pripisujejo v gotovem pogledu a-meriškemu predsedniku skoro isto važnost, kakor angleški k ron i.
(Novi odnošaji m«! Mr. Roo>eveltom in papežem Pijem XII. so v moralnem Izgledu rs tot a ko velikega pomena k<M je bila prodi tisoč leti zveza med pa f Moštvom in Karlom Velikim.
Novo vrelo morale, nov, Kvež narod je na razpolago največji moralni sili v K v ropi. Poteza, ki tbi utegnila leta 1<>28 povzročiti v Ameriki državljansko vojno, se zdi danes umevna sama po sebi.
Pa to še ni vse. Mr. Rooseveltu, ki ni katoličan, je uspelo
zdru/i'i moralne energije protestantizn.a in Zidovst'va v ob- in časom njegove smrti, je do' pokojnih
rambi miru in civilizacije.	. h„	liyn, , . .
„	J ,	1,1 «aao nrn;)egove .-in rti, je do pokojnim
/.vez« med Roo-eveltofm in Vatikanom bo zadala usoden vdova z odvisnimi otroci in sami odvrni otroci udarec^oughlinu m njegovemu političnemu šarlatanstvu. | Preživeli itfnogih delavcev, ki bodo uii^rll leta 1040 ho.16 < oh tri. lin je <- ku >a i poredno prepričati amorftko javnost, <La| dobili sledečo po postavi določeno pokojnino-je Mr. Roosevelt v nekakšni zvezi z komunisti. Neverjetno' (Vdova 65 let ali več stara — % četrtine delavčeve pokojni
2ENSKE IN OTROCI
Konci leta 19-10 bo poleg 4£5.000 vpokojenih delavcev na penži>kem seznam:: tudi ilTj.fHM) žen in 20,(KM) vdov, starih nad <if) let; 7S,(NM) mlajših vdov z odvisnimi otroci; !!M,0!)U odviisnHi otrok in 1 c»,(M KI odvisnih starišev.
Pokojnine bodo dobivali:
.1; 'Za pokojnino iisi|w.<-ohljeni delavci, ki prenehajo delati po (15. letu.
2. Vpokojene žene in odvisni otroci takih vpokojencev bo-klo dobivali mesečno penzijo.
Vdove in odvisni otroci ali o.-tareli r-tariŠi delavcev, ki jih dohiti siurt.
4. Ako delavec iiimre in ne zapusti nobenega dediča — .se izplača po njegovi smrti smrtninska odpravnina.
Krati* pregled vsega tega bo pojasnil, da mora biti v vsa-Keni slučaju oni delavec, ki želi dobivati pokojnino, ožji sorodnik, oziroma dedič zavarovanega. Znesek te pokojnine ie odvisen od Števila let, ko je bil delavec zavarovan. K lor torej ni sorodnik ali dedič zavarovanega delavca, -o ne sme nadati po njem nobene pokojnine.
Žena delavca, stara 65 let ali več, ki ve. kakšno pokojnino bo dobil njen n<ož, la'h'ko sama izračuna, kolrko bo znašala njena pokojnina. Znašala bo natančno polovico pokojnine njenega moža. Toda žena nlora hiti stara (i.") let, da'dobi
o j poseben ček..
Na primior: Harry Smith, ki je star 65 let, preneha delati leta 1940 ter je upravičen do .starostne penzije. Njegova žena Entaia je stara 62 let. To pomeni, da bo morala žena čakati še tri leta, predno bo dobila .svojo pokojnino'. (V znaša Harry jeva pokojnina $.30 na tiwoc, ho ona dobivala $15 na mesec. Oba bosta dobivala'pokojnino do smrti.
'Pokojnine, ki jo bodo dobivale leta UHO žene vpokojenih delavcev, kateri so bili zapoi-leni tri leta ali več pri "covered*' delih, bodo dobivale od $10..'50 do $20.60.
V družini, kjer sta delala n<ož in žena, l>o dobivala ona svojo lastno pokojnino. Toda če bo ta vsota manjša od dodatne pokojnine, določene v zvezi z njegovo penzijo, bo dobila poleg svoje ^pokojnine Še razliko. Na primer: Co je upravičena do $10, njen mož pa do $30, ho dobivala $5 več.
Vsak odvisen otrok po 16. letu, oziroma pred 1«. letom, ako hodi v Šolo, j" upravičen, kakr žena, do pokojnine, ki znaša plovico očetove. V nekaterih drijžinah bodo dobili na mesec kar tri vrste čekov: enega za moža, enega za ženo in enega za odvi>noga otroka, oziroma otroke.
1
pošiljatve
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem karu.
V ITALIJO
$ 6.00	....... Lir 100
11.85	........ " 200
17.50	........ " 300
28.00	........ " 500
56.00	........ " 1000
I i
KKlt s k CI:m: s KDAJ lilTKC MKNMA.JO so NA V K D ENE CENE fodvuZENK SI»KEMEM«I OOIU ALI IJOEl
NUJNA NAKAZILA IZVKfeiL SJlL.no PO CAB1JC LETTER ZA 1'UISTOJitlNO $1—
S t O V E N I C PUBLISHING COMPANY
(TKAVEI, It (j REAL1) ?I« \V? 18th ST., NEW YORK
Peter Zgaga
IMENA
Imena so taka in laka ter Spieler itd., pa jim je tekla zi-jjini ne gre posvečali posebne belka na slovenskih tleli in so 'važnosti. Kdor bi človeka po otroci slovenskih mater. JI imenu in priimku presojal, In1 Pri nekaterih drugih na rose prav gotovo opekel.	: <lili se pa da po priimkih prevzemimo človeka, ki piše sojati njihove člane. Ime ožili rast. Ali je s tem rereno, da roma f>riimek skoro vsakega mora biti velik in močan, po- .]i ugegn Srba se naprimer koii-doheu hrastu v gori.' Nikakor,-nje na "ič''. (''e rit;,a imena: ne. Prav lahko je slabič, ki se j Sta nojev ič, Jovanovič Dimi-
Norris ne bo več kandidiral
WASHINGTON, I). < 27. Neodvisni senator Norris iz Nebraske pravi, da ne bo več kandidiral, ko poloče leta 1^43 njegov -o<lan ji termin. Sivolasi senator, ki j<* /.<» sedemintrideset let kongresu, je dejal nekemu časnikarju: —Odo-je delo bo kmalu završeno. Moji prijatelji vedo to in me ne bodo več silili, naj kam lid i-« ram.
Norris j<* star 7* let.
vsake življenske sapice ustraši. Nasprotno sta pa Palček in Majhen lahko velikana, ki se nikogar ne ustrašita.
Slovenci nimamo značilnih priimkov, da bi bilo nas mogoče po priimkih razpredeliti v i narodnost no celoto.
l)osti naših -priimkov je sicer pristnega slovenskega izvora, kot naprimer Potokar, Travni kar, Cestar, Kovač, Prisoj-uik, Žagar, X'odnik in takoda-Ije, ^o pa tudi pristni Slovenci,jSkandinavce\ ki se pišejo Paternost, I>c <Jlc-ria, Peresutti, Hafner, Tavčar ( Dentscher), Langcrliolc,
......
PESMARICA
'*Glasbene Matice"
Uredil dr. Josip f.'erin
Stane samo §2.—
To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 \V. 18th Street, New York, N. Y.
Podrobnosti:
ReciiiH). da zavarovani delavec umre. Kdo dobi pokojnino? To je odvisno od rtališča <ih času delavčeve smrti.
Ako je "polno zavarovan", to se pravi, ako je delal polovico ko leda le k ih čentletij n*ed 19.% in časom,', ko ga je dohitela smrt, so upravičeni do njegove pokojnine: bodisi o-starela vdova ali .mlajša vdova z odvisnimi otroci ter odvisni otroci; če pa ne zapusti vdove ali otrok, upravičeni do po-kojnine njegovi osiareli mlvisni stariši.
< 'e je pa .samo "tekoče" (currently) zavarovan, to t^e pra-
upravičena samo upravičena .samo
Strela povzročiteljica gozdnih požarov
BOSE, Idaho, 27. dec. — Ne brezbrižnost lovcev in gozdarjev, pač pa strela je glavna povzročiteljica gozdnih požarov. Tozaoevno izjavo je podal gozdarski urad.
— Najmanj šestdeset odstotkov požarov, ki so leto.- uničevali gozdove v državi Idaho, je povzročila strela. Strela je prvi, neprevidnost pa šele dru-tii vzrok.
je in nemogoče, da bi bil Mr. Roosevelt istočasno prijatelj ACoskve in nioralni zaveznik impeža.
Važno je opozoriti na dejstvo, da katoliška cerkev ne oboja komunizma zaradi komunizma samega. Katoliška cerkev nasprotuje komunizmu zaradi njegove brezbožniške borbenosti in zaradi njegovega omaloževanja družinskega življe-rja. Vatikan je nepristransko presodil doktrine Karla Marsa m drugih filozofov. S stališča katoliške doktrine je naeij-ska teorija o plemenu dosli večja moralna pogreška kot so na primer konfunistični nazori o laistninstvu in socialni organizaciji.
l>o-ti učenih katoličanov bi sledilo mednarodnosti komunizma, če bi jim njihova lastna cerkev ne nudila dosti širše in bogatejše riblike olličestva kot jim	Moskva.
lAko prav premisiimo, je sveotvna kriza le deloma posledica vojaške, oziroma gospodarske vojne. Bitke in blokade so le vidna znamenja konflikta nled moralnimi načeli.
»Sodelovanje med Washingtonorn in Vatikanom je najmočnejša moralna postojanka, ki jo je v sedamji krizi zavzel kakšen velik narod. .
Angleška bojna ladja torpedi rana
Nemška admirali tet a je na- zapadnih državah je padlo te znanila, da je podmornica |<lni do štirinajst inčev snega, torpedirala eno od največjih Farmerji so s tem zelo zado-
angleških bojnih ladij. Angleška admiraliteta pa zanika poročilo. Pravi, da je bila ladja nekoliko poškodovana, pač pa da m ni potopila.
Sneg na Jugozapadu in v New Yorku
OKLAHOMA CITY, Okla., 28. dec. ;— Po nekaterih jugo-
voljni, ker se bo zimska pšenica dobro obnesla.
Sneg je tudi danes zapadel v mestu New Yorku in okolici. Začel je naletavati malo po polnoči in se pada. To je prvi snežni zamet te zime, .
ne; vdova z odvisnimi otroci, ki skitbi zanje — % delavčeve pokojnine;
v vsak neporočen odvisen otrok «pod 18. letom — t/, delavčeve pokojnine;
če delavec ne zapusti žene in otrok, w t a upravičena njegova nad fir) let stara oče in mati do V. delavčeve pokojnine!
Vsa ta izplačila bodo razposlana v mesečnih čekih.
Po 1. januarju 1940 }>o postavno veljavna ena sama odpravnina. To bo posmrtin'sko izplačilo, namenjeno za potrebne stroške. Deležna ga bo oseba ali osebe, ki so poravnale te stroške.
ZAMENJALNICA ZA ČEVLJE.
A' Paderbornu v Nemčiji so uredili .zamenjalnieo za obutev. Ljudje čevlje, ki jih več ne uporabljajo, ali ki jim niso več primerni, tu lahko prodado ali pa zamenjajo za primerno o-butev. Ze od vsega jiočetka je v tej zamenjalnici vladal živahen promet". Izkazalo se je pred vsem, da zelo ustreza družinam z otroki, ki hitro odraščajo svojim čevljem. .
Očeta je ustrelil
AKRON, <>., 27. dec. — 18-letni delavec James 1). llill je
ANGLEŠKI KRALJ IN
FRANC. PREZIDENT.
Pred dvema tednoma sta se
sestala v neki francoski valrici
lik fronte angleški kralj Jurij
VI. in fi*anI?oski državni pre-včeraj priznal, da je ustrelil yMiin1 L(1,
svojega očeta in njegovo truplo zakopal na bregu reke.
— Ustrelil sem ga iz sovraštva, — je rekel.
»run.
Kralja je spremljal vojvoda (iloucesterski, ki ima čin ge-jierala, ]u*ez"ulenta fiebruna ]>a Veckral je | min. pre*K<ednik l>aladier. Vsi pretil moji materi in meni. Ka-jštirje so obedovali ob navzoč-dar se je napil, ni bilo najino j no.-ti vitjih častnikov Francozi vljenje varno pred njim. Na-j ske in angleške vojske v neki pil se je jja skoro vsak drugi| vaški gostilni, nato [ia so >o dan.	' poslovili in razšli. .
Inozemec ponuja ženslci oko
WAKEFIELD, R. I., 27. dec. — Mrs. Gladys North up, stara 42 let, je že izza svojega šestega leta slepa. Po mnenju zdravnikov bi ji roženica s kakega drugega očesa vrnila vid.
Ko je o tem zvedel 45 letni Albanec Fein Hayden, ki je že dvajset let v Ameriki, pa ga hoče bostonska priselniška oblast deportirati, ji je ponudil sivoje oko. Ce bi se s tem mogel rešiti deporta^ije. Pravi, da je pripravljen vse žrtvovati, tudi svoje oko, samo da bi ga pustili v tej deželi, katero ljubi nadvse na svetu.
Rekordni zračni promet
C. R. Smith, predsednik A-merican Air Lines, poroča, da je dosegel zračni promet v prvih enajstih mesecih tekočega leta rekord. Letala njegove družbe so premerila od januarja do decembra 186 milijonov milj ter prepeljala skoro i*)l milijona potnikov. V enajstih mesecih je imela družba nad sedem milijonov dolarjev dohodkov, lani v tem času pa samo pet milijonov dolarjev.
ADVERTISE IN "GLAS NARODA'
300 SVETIH MAS LETNO
v življenju in p& smrti, «o deležni člani ''Maine zveze za Afriko." Ctai*j-rina enkrat za vedno 25 centov za vaako osebe, ilvo ali umrlo. Naalov: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriike mlsljone, Dept. B — 3<2» W. Pine Blvd- g tt. Loula, Mo. "nlm JU M' " F ". i-. ■ * — ^ * - - -
trijevič, 1'aslč ali llragutino-vič, veš takoj, da je dotičnik Srb, in da je bolgnr-koga rodu človek, čigar ime se končuje na "ov"; Popov, Ivanov, Sar-nov itd. Imena Nemeev -e povečini končujejo na "er". —-Mueller-jev in Mever-jev je med Xemeii sorazmerno toliko kot jo Smithov v Ameriki. — Ime izdaja Italijana in istota-ko Francoza. Imenu evropskih severnjakov — Dancev in pa.
e običajno končujejo na "son'': .Jaeohsoii, Danielson, Johnson.
Marsikdo skuša >vojc ime "amerikaniziratiTako so na -tali iz žioovskih Kolmov več ali manj prislni irski ('o-jlian-i, d očim so se nekateri j slovanski Oblaki, < Ibreze, <io-! lobie, Sušt<*r šiči m Podlesiiikt j prelevili v O'HIaeke, (J'Brese, i'igeone, Sliomakerje in I'ml-erwoode.
Znan mi je tudi edinstven primer. Pred dobrimi ]>etna,j-stimi h*ti je dobil upravnik n;u kaznijo za tri dolarje iti pismo, da se Mary December naroča kot nova naročnica na "(»las Naroda".
December . . . December . . . I pravniku se je zdelo, da je s to >tvarjo nekaj narobe. Začel je iskati po knjigah ter slednjič "novi" naročnici potrdil sprejem naročnine s pri> sta\ kom, dn je dolžna za "(Has Naroda še>t dolarjev še od takrat, ko se je "(iruden*' pisala.
X<4 oziraje se na vse t<», je pa v tej deželi marsikdo skoro prisiljen izpremeniti svoje ime
Poznal sem rojakinjo, Milka Kavšek se je pisala, ki je pa sedaj že petnajst let v starem kraju. Ko je 'bila zašla med Amerikance, je bila izpreiiieiu-ba. imena njena prva naloga. Njeno ime so namreč tako čudno izgovarjali, da je morala nehote zardeti.
Neki rojak na Za padu se je tako neobičajno pisal, da bi se jaz in menda še marsikdo drugi pod nobenim pogojem s takim imenom ženski ne predstavil.
Ameriški sodniki radi ugode prošnji in izpremeiic ime, če ima prosilec zadosten vzrok za. to. Neki Srb v Clary, Intl., je dospel pred tridesetimi leti v Ameriko in se že sedemindvajset let piše "Zanim". Njegovo prejšnje ime "Zanamovič" mu je sodnik brez najmanjšega ugovora izpremenil.
Nekateri so pa na svoje ime strahovito ponosni. Cital sem o človeku, ki je prosil za izpre-jueinbo svojega imena.
—	Kako -e pišete' — ga jo vprašal sodnik.
i—rTheophil Stinker, — se je oglasil odgovor.
—	Precej izpodtakljivo ime,
—	je priznal sodnik. — Kako se hočete pisati vpril^dnjič?
—	John Stinker, — se je glasil odgovor. — Theophil nočem biti več, pač pa Join;.
—	O, — se je začudil sodnik,
—	samo krstno ime želite izpremeniti, jaz sem pa' mislil, da nočete biti 'vee "Stinker".
—■ Stinker naj kar lepo ostane, — je odvrnil možak. — Moji pradedi so bili Stinkerji in moji otroci so Sinkerji. Stinker sem bil in Stinker ostanem . . .

GLXS HIBDDPm New ^oit
Saturday, December 30, 1939
SLOVENE (YUGOSLiV) VAULT
moč in premoč na
-------------I jo gotovo lotalo novo orozjo za
PATER PRO MED DELAVCI
Da preganjajo Kristusovo cerkev « <1 njene ustanovitve pa <lo »lana^njega <lno. ni prav r:ie etiilnegn. Kristus satu je lUiipovetlnl, ko je dejal svojim inVru-uu: 4*Ako va* svet sovraži, vi*lite, tla je mene -sovražil prej ko vas. Ko l»i bili vi o«1 sveta, l>i >»vet >voje Iju-liil. Ker pa ni-te od sveta, ampak rem vas jaz od sveta odbral, zato vas >vet sovraži." Ta be>eda božjega Ustanovitelja se je izpolnjevala v v-eli stoletjih, kajti malo dob je bilo v zgodovini katoliške cerkve, v katerih je uživida popolni mir. Skoraj vedno pa je tekla kri njenih članov. >»*daj na tem, -edaj na dniirem koncu sveta.
Kakor -um -e do n< davnega brali in sli^Hi — oli priliki •španske razstave" t.;i kon-•jrn.-ii Krit-tu-a kralja »nio modi eelo videti fotografi rane dokument«' o grozodejstvili, ki -o jih vršili sovražniki vero na Spm-kein. tako smo pred voč leti zasledovali (umirila, kako j«- v M«hiki livj.ilo preganjanj«' mehikanskib katoličanov.
Viotovo je marsikateremu o->t:i! v »omiliti mučenee pater Mihael Pro. Od prvih napadov p:i do najhujšega preganjanja je <ki bel za veniike, jih j ftvar tafca, potem bi pa najraje spodbujal ter jim delil versko' izstopil."
tolažbo m'daj U\. sedaj tam. | Vsi so se mu smejali. On jim t *allesova |»<»li< ija ga je zašle- pa govoril dalje o nedosledno-dovala a on seji je spretno iz-'sti njihovega naziranja. "Pomika!
mu, kakšni >o sodelavci. ali so med njin|i tudi neverei itd.
Delavci so seveda prisluškovali, kaj se pogovarjata. Zdelo «e je, da -o na tako vprašanje kar čakali.
"M), kajpada, gospod župnik, — so se porogljivo smejali — mi vsi smo socialisti/'
"Ah, pr<4u-asno," je vzkliknil pater Pro. "Kako lopo! Potom1 o-tanem še nadalje prav rad m (»d vami. Veste, jaz som namreč tudi socialist."
Možje -o se zganili.
'"Kako? Vi, precast it i, vi ste tudi socialist?"
Ves oddelek v vagonu je prisluhni!. Z zanimanjem so ga delavci obkrožili in napeto pričakovali razlage.
""Prav gotovo jaz som socialist, in sicer v najpravilnejšem pojnm besede,'' je nadaljeval pater Pro. "Brez dvoma sem jaz tudi bolj radikalen socialist, kot vi v-i skupaj. Ali pa mogoče vi sploh veste, kaj pomeni socialist?"
"No, ja," se je oglasil nekdo izmed pogumnih, "to se pravi bogatim jenfciti denar."
"Torej ropati in krasti! Tega pa res ne morem verjeti. Mar res?" in jo pogledal hudomušno okoli sobo, "če je pa
Kljub vsem nevarno-je Še vedno -krbel za ubo-iie družine v nredmestju., katerim je oskrboval v>o potrebno. Število teli družin je bilo tedaj, ko >o ga vtaknili v zapor,	Tudi v ostudni joči ni nehal deliti jetnikom duhovne pomoči in v razvedrilo jih je razveseljeval s svojim humorjem. L»:i. novemjbra jo spominski dan njegovo smrti. Z vzklikom 'Vive (Miristo Rov!' — "Ž*vol Kristin kralj," je padci na zeml jo, zadcf od strelov. V teku so priprave, da gn progl.iše zji blaženega.
'Iz njegovega življenja nam je znan tnle dogodek:
Kot se je vedno rad gibal med revnimi in preprostimi vloji, tako mu tudi na primer na vlaku ni bilo dosti mar, v krkšno družibo je sedel, ( itn preprostejši ljudje so bili, tem rajšj je prisedel. Med njimi se je čutil domačega.
Nekoč je tako prisedel gru-či delavcev. Sprejeli so ga s sovražnimi pogle<li, kajti bili so neverei. On pa se je hladnokrvno zapletel v pogovor s svojim sosedom. Zanimalo ga je, kam se polje, v kateri tovarni dela, kakšno je delo, kakšna plača, kafco mu je do-
V BLAG SPOMIN
TRETJR OBLETNICE SMRTI NEPOZABNEGA SINA IN BRATA *
ANTON TOMAN, JR.
ki Jr pmninul 1. januarji«, 1927
VtUntil na Trke Je Tvoj glan, A v iul*lili )i«>iti si nam v«n ras,
IM' eri<l<-m<> za Trt*»j In m /družimo a Teboj.
Britka 141» j«, lotftev,
Ko £a vi-iino »I zjiHfml. Hv<H %n mi s j«, kakor t min*, <Mkar Ti zapuxtU na*.
Zaiti j<W4 ortnli: ANTON in AIjOJZIJA TOMAN.
Marlii ; FRANK in LOUSE, bral in w«trt.
JotuiMtown, Pa
stavimo, <la ste vzeli bogatašem vse premoženje. Kaj bi naredili urlodo na tovarno?"
"Vso oblast bi dobil upravni odlbor delavcev."
"Dobro. Pa bi se morda pri'petilo. da bi mestta v tem upravnem odboru dobili oni, ki tukaj sedimo. Saj bi jih menda sprejeli no?'"
"Brez debate. Kakopak! Knogl.-^no!" so delavci z na-sniehnjenimi obrabi pritrjevali. .
"Velja." je nadaljeval pater. "in potom bi >o mar še vedno ob petih zjutraj odpravljali od doma na delo? Končno pa, saj mi pritrdite, bi morali mi tudi dobro jesti in piti ter >i sploh kaj boljšega privoščiti, ali ne?"
"Jasna stvar, seveda, goto vo, povsem razumljivo," .so hiteli pritrjevati sopotniki.
"Xo, sedaj pa poglejte: potemtakem bi bili pač vi bogataši. Prišli bi pa drugi, revni kot sto vi sedaj, in hi naredili z vami isto, kar ste vi z ir.fga-taši," jo končal pater Pro.
Molče so obsedeli možje in v zadregi debelo gledali drug drugega. Ta način domače sociologije jih je ugnal v kozji rog. Debata o tem jo bila zaključena. Nenadoma pa jo nekdo vprašal:
""Pater, ali so nas nič no bojite?"
Bojim? Jaz? Ccnvu?" se je zasmejal pater Pro. 4'Sem oborožen. 91
"Oboroženi ste? Kaj pa imate? Revolver?"
"'Se več ko revolver. Imam orožje, ki nikoli no odpove in na katerega se morem bolj zanesti kot na revolver."
Pri tem je pokazal na svoj križ, katerega je imel obešenega na vrvici okoli vratn ter ga je nosil vedno pri sehi. Na-<laljoval je.
"Tako vidite, da se nikogar in ničesar no bojim. Ob njem sem popolnoma varen. Vem pa j tudi to, da va*s morem ž njim | bolj okrasiti, kot bi mi vi morila hoteli priznati."
Helavci se niso več smejali.
ADVERTISE IN
' GLAS NARODA-
Kdcn izmed njih se je celo s|K)-štljivo odkril. Končno je bruhnilo iz nekega mladeniča kljubovalno na dan.
U4Amipak slišite, mi smo tudi komunisti."
"Toliko boljše zame," se je nasmehnil pater Pro. "Že prej -eni vam hotel povedati: Kna ura j<' in jaz ničesar še nisem jedel. Ker sem pa tudi jaz konmnist. vas pro-im, da kosilo, ki ga imate s seboj, z menoj tovariško razdelite."
Znova so se zasmejal i a zdaj veselo in prisrčno nad dobrodušnostjo tega duhovnika. Ko so izstopili. <o se po>W)vjli od njega kakor od >tarega znanca tor mu krepko stisnili roko
Nekateri so ura celo z rso pri-	r» i - .i	•
....	1 . gram. Pred zacet-kom voine ie
jaznostjo pot repi jali po rami. hI,o v gradnji «00,000 fon'iu.no-
Angleška vojna mornarica je zxlaj izrazito tehnično orožje z novimi vrstami ladij in orožja, ter metodami. Razvilo se je ]>o-sohno zračno orožje vojne mornarice in se zelo naglo razvija. To orožje nima samo ne-posriMne bojne vrednosti, temveč je povečalo območje vojno mornarice za radius več sto mjilj. Vojne ladje -premijajo-ča letala lahko ofnuzi jo in naznanijo bližajoče se sovražne ladje in podmornice na daljave, ki daleč presegajo izvidnice možnosti vojnih ladij na morju.
Xe glede na porast bojne moči potom letal, ji' ostala moč angleškega vojnega hro-dovja tudi po tona/i nodosež-iiii. Celokupna tonaža mobiliziranih vojnih ladij odgovarja tona/i ncnlškega. italijanskega in japonskega vojnega brodovja skupaj. \T angleških ladjedelnicah pa gre zla j svojo pot ogromen gradbeni pro-
cev prav nič nazadovale. Pod določbami zakona o vojaški izvežbano>ti leta llKii) se je a novimi bojnimi i prijavilo okr<>g 10,000 uovin-
iŠe >kozi okno so >i jKiiuaba-li v slovo. Ko >e je začel vlak poča-i |K>mikati, je >kočil mOad delavec na stopnico vagona, podal patru zavojček in mu še enkrat stisnil roko.
Ko j«- paler Pro odpiral zn-vojček, je na5<'l v njem <"<>k«>-ladno pecivo. .
•"Ti komunisti -o me v resnici dobro zabavi I i," .je menil sam pri sebi pater Pro. "Vrb tega me pa še umorili niso. Saj so bili končno dobri ljudje, a Bog jim daj nuilost.."
Potegnil je jz žepa rožni venec, vtaknil roke v rokave redovno obleke in molil zanje. Večje dobrote jim pa ni mogel storiti.
go več kakor gradi novih ladij katerakoli morska sila. Modri previdno-ti <e je treba zahvaliti, da je bilo v začetku sedanje vojne rezervno brodovje križnrk in rušilcev polno mobilizirano. Xa njem -lužijo iz-kušeni mornariški častnik: in mornarji, ki so >e vrnili i/, civilnih poklicev, da bi spef služili v mornarici.
Že nad 100 let služijo v angleški mornarici sanw prostovoljci. Prijavljalo se jih volno več, nego jih je mogla mornarica -sprejeti, tako da je o-stal standard moštva na isti višini celo ob znatnem povečanju vojnega brodovja. V zadnjih letih pred sedanjo vojno niso prijavo prostovolj-
cev prostovoljno v mornarico in ne v vojsko. V prvih mesecih pa ni bilo mogočo sprejeti več. nego 7.0<)0 mož.
Razen tega pa ima Anglija na razpolago mjnogo ribičev in mornarjev, ki lahko seže po njih. Pri naglem razmahu rezervnega brodovja so prišli v polni mori v poštev tudi ti kvalificirani možje. Prav tako je Angliji dobrodošla izšo-lanost prvovivtnih častnikov in mornarjev trgovskega brodovja za njeno naloge. Duh in izurjenost moštva vojne in trgovske mornarico ter njuno tesno sodelovanje je izpolnilo v-e željo.
Katero so glavne naloge vojnega brodovja? Morda -o njena služba ne opazi tako kakor ona ^nhozemske vojske ali leta1 ski h odinic, vr»n lar jo pa v celokupnem obrambnem sistemu Anglije temeljno važnosti, nc.jo Srrategični pritisk angleškega vojnega brodovja deluje počasi toda neizprosno.
skrbe in zvez ob istočasni za-'."^1 llfl I»<'komornike. Toda ]>ori, podobne ugodnosti za so- Protiletalska atnilerija in ob-vražnika.	| raniSba v zraku sta se /boljšali
'V vsej njeni dolgi zgodovi- na<l vse pričakovanje. Razen ni se ni območje nalog angle-	nevarnejše od
škoga vojnega brodovja niko- Sfanat, ki morajo biti na volili izrpremenilo. I poraba tor- k("	iMstreljono malone podov ter v novejšem času le-i"»vpn'-no m zračni torpedi niso tal in podmornic, ni povzročila' m n,kovi1,''>>1 torpedov iz-niti preokreta v funkciji, niti ^Ijenrli ladijskih tojwv. v izredni važnosti pomorske »^»ti tem «lvem vrstam orožja moči. S(
naloga vojnega brodov.ia!>rlten<
iljovske kri žarko in v po-
i lUtožne kri'žark<» izproinenjene
potno r.-„.
vedno jo najvažnej-,	vojim* ladje za-
sa naloga vojnega brodovja med vojno doseči nčinkovito kontrolo nad morjem s tem, da sovražno vojno brodovje i ^'»^ke ladje, ki sr> se pojav-
nniči ali pa mu onemogoči na-;1^1'' nn Vs('1' mo,'-i|h
dal jno plovbo Vo morju.	("'»zadojalo angleški tr-
tem zagotovi varnost * lastno -ovmi v »;votovin vojni težko
izgubo. \ oliko škodo so povzročile to vojne ladjo tuli k Menr, da so polagalo mino in Večkrat so je že govorilo,j|ovjlo trgovsko ladje. Lovske je izum podmornice in le- križnike se lahko zopet poja-vojnega bro-| v]j0< to;]a nji|lovi uspehi so znatno otežkočeni ]io modor-vrstarna orožja naj bi bil raz- nih metodah poročevaNke <!u-
variifsi prekomorsko trgoviat či sovražno trgovino.
in um
da je izum. ))od morn ice in le t a la omejil moč dovja. S tema dvema novima
velja vi jen sfilosni izrek kapi-jžbe in uporabi letal tana Mahana. da se sicer lahko orožje izprominja, da pa osta-vodno isti ]>ogoji za ob--ožnojšo vojne operacijo na j morju. Ta kritika jo zmotna, volovni vojni podmornico
I V
Načelo vladanja na morju je postalo sčasoma temelj angleško politike. V moderni vojni pa ni nobenega ab-olnt-noga vladanja več, ]iod katerim bi razumeli, da -e nobena -ovražna ladja ne more pojaviti n«d oilorteui, morju. \* temnili nočeh, a i ob dabom raagledu lov«ka kri žarka ali po»dmornica vedno lahko smukne skozi pattolno četo, pa naj bo patrola še tako bu Ina, TzraTS "vladanje na morju" pa lahko razlagamo najbolje kot kontrolo nad morjem. Pod tem1 razumemo učinkovito za-straženosf \-sob morskih poti, potrebnih za ohranitev- pre
ni'«o moglo ovirati velikih vojnih ladij v plovbi. Xe samo, da se lahko večjo vojno ladjo po spre ml.jeva joči h m h tn^il-<-ih zaščitene pred napadi ]tu l-niornic- tenuv^H'ho so zadn jih *20 letih izredno izboljšala tu li sredstva za odkrivanje in uničevanje poibnornic. < l'bs(>žon spreiuijevalni sistem za ir-govske ladje, izpopolnitve v )»risluškovalni tehniki in možnosti brezžičnega brzoiava. da l je vodno večja wporaba letal — v>o to pomeni, da jo po-tala že sama posebi ranljiva po<l-mornica še bolj ranljiva
lXa razmeroma malo razsož-tiili vodnih površinah kakor je
GUMASTI ŠK0RNJI SO MU REŠILI ŽIVLJENJE.
V Trenčinu na Slovaškem so ho utrgale žico nekoga voda visok«' napetosti in padle na vlažen trg ter nabilo voži>eo Z elektriko tako. da sta se konja nekega kmečkega voza. ko sta do>egla tega moda, zgrn-lila kakor fid strele zadeta. Knlet je uh'1 got oi -nirti le z;:voljo tega, ker jo bil obut v gumaste škornje.	f
NAPRODAJ
imam U0 a k rov dobre zemljo-, nekaj jo čiste, drugo je lepa hrastova bosta. Cena je nizka; vzrok jo. ker imam dve farmi. Kogar veseli, naj so oglasi na: JOIIX TERCEK, Star Route, e. of T. ^f. T.awhon, Cirandin, Missouri.	3x
Poučni
spisi ^^^^^^^^^^^^^^

AHN'S NEW AMERICAN INTERI'RETEK. —
Trda vez. 27» atrao1	Cena $1.10
Učna knjiga za Neiuce in ca ooe. ki bo nein-Klne zmožni.
AMERIKA IN AMERiKANCi. Spisal Rev. J M. Trunk. (GU8 strani.) Trdo vezano
opis posameznih držav; prisoljevauje Slovencev ; njihova društva in' draaa bmiouqh ustanove. Mogato ilustrirano.
Cena $5.00
AN<;i.E^KO SLOVENSKO BERILO. SestmvU dr.
F. J. Kern. Vezana	Cena $2.00
KRATKA ZGOIIOVINA SLOVENCEV, TOV IN SRBOV. 95 Btraul
HRVA-
U L USK A VOJSKA. 95 at rani.
Cena 40c
Kuharske
KNJIGE
LJUDSKA KUHARICA
Najnovejša zbirka navodil za Kuhinjo ip dom. Cena 50c
KUHARICA
965 navodil, 255 strani. Cena: broš $1.25, vez. $1.50
BODOČI DRŽAVLJANI naj a»ro*<» knjižico — "How to become m «4iizen of Um United States".
V tej knjigi ho vsa pojasnil* In zakoni za naseljen**	Cena 35C-
BREZPOSELNOST IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 76 atranl.
Cena 35c.
DENAR. Spisal dr. Kari EngUS. 236 strani
Denarni problem je zelo zapleten in težaven in ga nI mogoče storili vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan CeSkI narodnogospodarski strokovnjak, je razfilrll svoj« delo tako, da bo služIlo slehernemu kot orientnCnl spis * denarjn.	Cena 80c.
DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Franjo Dolar. 278 strani. Cena trda vez Cena $1.50 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni in zdravljenje; slike.
DO ORH1DA DO BITOLJA. If* >tranf.
Zanimiv potopis • slikami t>«tih krajev naSe stare domovine, ki 31oveno*m le malo snanl.
Cena 70c.
SLOVENSKA KUHARICA
Najpopolnejša iz daja, 728 strani.
GOVEDOREJA. S slikan-'
Spisal B. uegvart. 143 strani.
Cena $1.25
IZ TAJNOSTI PRIRGDEL 83 strani.
Poljudni spisi o naravoslovju ln avezdoznan-
$5.oo
Cena 50c.
kokodjereja. Sestavil Valentin Hazlnger, «4 •tranl. Cena trdoves .... .5t Broš. ....
KRATKA SRBSKA URA^ITIKA.
68 strani
Cena 30c.
Cena 30c.
KNJKiA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez.
Cena $125
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str.
Cena 50c
KUBIČNA RAČUN1CA. Trda vez. 144 «tr.
Navodila za izračunanje okroglega, rezanega in tesauega lesa.
Cena 75c.
LJUDSKA KUHARICA, najnovejša ln praktična zbirka navodil za kuhinjo in dom. '
Cena 50c
MATERIJA In ENERGIJA. Spisal dr. Lavo Oer-melj. S Bilkami. 190 strap' Nank o atomih, molekullh in elektronih. Poljudno pisana razprava o iz»ieakin moderne znanosti.
Cena $1.25
MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S slikami 108 atranl.
Knjiga aa mlekarje ln ljubitelje mlekarstva •ploh.
Cena $1.00
NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani
Poljuden opis najsevernejšega naroda na svetu. oJegove fiege in navade.
Cena 40c.
naše Škodljive živali v podobi in besedi. Opisal Fran Erjavec, 224 atranl. Broš.
Cena 40c.
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... Knjiga je namenjena v prvi vrsti ra stavbno, umetno In strojno ključavničarstva žele-zol i varstvo.
Cena $2.50
ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJAK. Trije
deli: 162, 141, 133 strani. Cena mehko vez Poljuden ln natančen opis odkrltla novega sveta. Spis se čita kakor zanimiva povest ter je sestavljen po najboljših virih.
Cena 50c.
PRAKTIČNI RAČUN AR. Trda vez. 251
Priročna knjižica, ki vsebuje vse, kar je pri nakupu in prodaji notrebno.
Cena 75c.
PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE
Spisal dr. F. Veber. 341 strani.
Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki ae
hoče seznaniti ■ glavnimi črkami sodobne
filozofije.	cena 70c.
RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 413 strani.
V	knjigi so opisani predhodniki in Idejni utemeljitelji te Hvojevrstib iiske struje.
Cena $1.50
SPOMIN I. «.: Jože Lavtižar.) 243 strani.
V	tej knjgi obuja naš znani potoplsee župnik lavtižar spomine na svoj« brezštevilna potovanja.
Cena $1.50
SPLOŠNI PODUK, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE.
cena bros.	Cena 50c.
8LOV.-ANGLEŠKI IN ANGLESKO-SLOVEN-
slovar. 148 strani.	Cena 90c.
SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 str.
Druga polovica knjige vsebuje nemško-slo-venski slovar ln kratko slovnico slovenskega ln nemiškesa jezika.	Cena 40c.
UVOD V FILOZOFIJO.
352 strani.
Spisal dr. Franc Veber.
Cena 75c.
UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc PovSe.
cena bros.	Cena 50c.
VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani.
Zbirka zanimivih in kratkočasnlb spretnosti; burke In šaljivi poskusi; vede2evalna tabela ; punktlranje; zastavice.
Cena $1.45
VODNIKI IN PREROKI. Iz8 strani.
Knjiga je izšla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož. ki so s svojim delom privedU slovenski narod i« suženjstva
v svobodo.	Cena 60c.
ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 strani.
Zanimivosti iz ruske zgodovine ln natančen opis vojaške republike zaporošklb kozakov.
Cena 50c.
ZDRAVILNA 2ELI&ČA. 62 strani.
Cena 50c.
VERNE DUŠE V VICAH
Spisal Prosper Merlmee. 80 strani. Cena.. .M Eden najboljfilh spisov francoskega mojstra, vzeta iz našega kmetakega življenja.
VOLK SPOKORN1K (spisal Franc Meftka; t
C^Mll) i umi	............i, .......... >
Trda v«.....
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA
fl.M
..L2t
KNJIGARNA "glas naroda"
216 West 18th STREET NEW YORK, N. Y.
HE
nnp-Hii Y«t

Saturday, December 30, 1939
!//Hl
? s -'V,?/;
k-siiwiii^^.....ran..........
Vaški Apostol
Spisal L. OANGUOFER; za "Glas Naroda" priredil X. X.
20
"To*la, otrok!" Peter je vedno težje odgovarjal. (''e bi n^ bilo v veži tako 'enmo. bi Beta lahko opazila, kako je blede 1 i:i zardeval "vRonian je pameten, veš. In dober je. ]»ane- ni l il kaj poselimo pri volji. to<la na Romana se zane-t 'm kot na Boga. l>a, tako £e zanesem nanj. I« pastirju, j i je za«*el to klatit: pri kosilu, je pripeljal zaušnico. Tako je bil jezen. Neuninost, je rekel, to je vse skupaj neumnost. l)a, tako je rekel. Besedo ti dam, da jc res. Ne, otrok, on ne verjame, ('e bi verjel, bi ne bil moj Roman . .
Beta se je oddahnila. '	ti povrni!'*
Vrnila se je v sobo. Bila je povsem pomirjena. V nje-n« 11 >reu ni bilo nol>ene bridkosti več.
Peter je še nekaj časa stal na pragu in strmel v temino vežo. Nato je dolgo popravljal klolmk in stopil na cesto. Šopajoč je miniral, kakor človek, ki se pripravlja na dolg got or.
Zupnišče je bih) na drugi strani pokopališča. Nemirno s je oziral po groheh To je bila že od nekdaj njegova na-v. da. 7. bl<Hlečim pogledom jc iskal materin grob, o ka-t< ri ni nihče v vasi vedel, kje je pokopana.
Ih.spevši do cerkve, se je z roko dotaknil zidu, kot da bi se z dotikom, teua posvečenega kamenja vlilo vanj nekaj dobrega, nekaj svetega.
Ob odprtih cerkvenih vratih se je prekrižal ter pokimal v hladen, miren prostor, kot da bi pozdravljal starega znanca.
1 "Ti in jar/., midva drživa skupaj, kaj ne? Ti si z meni.i, ju/, .-cm r^ Teboj! Saj vendar vem, kdo si, saj je vendar v Tvoji sveti hiši 1 noj dom!'*
To je hi o res: Petrov dom je bila cerkev. . . ipred dobrimi pel i nd vajsetintf leti je bila z drugimi, tujimi delavkami, ki hodijo ob žetvi od kmetije do kmetije, dospela v vas mlada, bolehna deklica. Poznalo se ji je, da nima v« č daleč do svoje težke ure, zaito so jo marsikje, kjer je potrkala, o-orno nagnali. Toda delovnih rok je manjkalo. *'n na]M»le<l >e je }*• nekdo UHmilil. Pisala se je Maruška ZJazilek. Iver kmetje niso razumeli njene govorice, je niso dosti vpraševali. Poglavitni) je bilo, da je vršila svoje delo. Ker so gorji ni njen priimek težko izgovarjali, so jo enostavno imenovali "so.zava Maruška", kajti pri delu je vedno jokala.
Ko se je zvečer slnžinčad razkropila po vasi, je ona kar na polju pražila svojo skromno večerjo in je šla prenočevat v senik, ki jih je bilo donti v okolici. .
Neke noči je pa prišla v vae in prosila, naj jo vzamejo pod streho. Vsepovsod so ji zaprli vrata pred nosom. Le c» rkvena vrata so ,bila odiprta.
d\o je prišel naslednjega dne mežnar dan zvonit, je za-s išal izpred oltarja otroški jok. Misleč, da straši, je šel klicat župnika in vaščane Takoj je bila vsa va- pdkoncu.
In jjo-pcd Felieijr.n Horadaon, ki je bil takrat mož v uajlepših letih, je nwiral ugoditi praznovercem ter izreči bla-goslov predaio je stopil v cei^kev.	'
INa let eni stopnici pred oltarjem- Matere božje je vek al novorojen otročiček, tako lepo razvit <la bi bil najboljši kmet vesel takega potomca. Poleg otroka pa je ležala mrtva Ti:ati, že mrzla in trda.
Maruško so pokopali nekje ob pokopališkem zidu, siroto je pa krstil gosipod Fclicijan Horadam z imenom apostola Petra.
Ob času Petrovega vstopa v življenje je vladalo v vasi veliko razburjenje. Gospod lToradam je skušal pomiriti jezne duhove svojih "[ redragih v Go«podu'\ toda cerkev je bila onečaščena in jo je bilo frelba vnovič blagosloviti.
To pa ni šlo kai tako in je bilo tudi s stroški v zvezi. Ta-krat je žujMinoval .fulkin »s t ari oče. Vsi od župana doli do zi Injega bajtarja, s; govorili o cerkvenem najdeneu.
Gospod župnik <ra je nameraval vzeti v župnišče. toda njegova kuharica, gospodična Katarina ni bila vajena plenic in ni hotela poslušati otrošikega kričanja. Gosipod Horadam 70 je moral vkloniti njeni volji. Prodrl je pa z dvema predlogama: smel je nakupiti, kar je otrok potreboval prvo leto; občina je dala otroka na svoje -troške v rejo neki stari vdovi.
Miren otrok, nelepega obraza, iz katerega je zvedavo gle-d; b» dvoje vodeno-modrili oči. Ker se ni nihče brigal zanj, jc začelo še e po četrtem letu govoriti. Zimtske dneve je presedel ol jutra do večera v izbi na ilovnatih tleli, ml pomladi d > jeseni je bil pa pred bajto v pesku. (Hm m|inj se je redi-teljica brigala zanj, tem raje jo je imel. Tn čim bolj ga je ptiKtila stradati tem loj*še se je razvijal. Zdelo se jc. da ga hranita zrak in samota. Ko je začel hoditi z osmimi leti v holo, mu je rediteliiea umrla. Nič ni jokal, ker ni vedel, k ij je smrt in si ni mogel predstavljati, da bi bila smrt hnj£a kot je življenje.
Občinski nvožje ro oklenili, da ga l>o redila občina. Dolženih je bilo šest kmetov, ki naj dajo otroku šest dni v tednu b ano in prenočižče. V nedeljo je smel jesti pri gospodični Katarini v žui>niš<ni — ves teden se je bal nedelje. Sreda ;e l.i'ri pa najhipši dan «anj, kajti <kb .-roduh je bil pri Vald-Lofc-rju in pri Romanu.
Va h H1 of erica je bila dobra ženska. Roman se je pa znal tu«£o prisrčno smejati. To je s»nutr»l Peter za umetnost, katere ga nj«*irova rednica ni naučila.	kar je uho^i ni-luti manjkalo, je imel Roman v izobilju. V«akega obdaro-vanca j<» treba ljubiti, kakor ljubi zMrznena zemlja sol učno toploto. u1k)»c sirote je bilo lačno ljubezni. Njegov v-\o*Un- je bil vajen stradanja, tola src«1 se je hotelo nasititi. l*i tako je začel uživati Romanovo srečo in smeh.
Ron vi na ni slišal nikdar nobene psovke, kot jih je r*onil poshi.šati od drugih otrok. Roman nui je rekel le "IVt t" ali pa ce|o "moj Peter." Nje»govega priiirjka "Zda->dek '* ni ino«rel nihče pravilno izgovoriti. Zato so mu rekli trn »lavno "češki Peter."
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Iz Jugoslavije
Stroj za, razlikovanje pravih kovancev od ponarejenih je izumil
Iz Petrin je poročajo 15. nov. V jetnišnici petrinjskega okrožnega sodišča imajo zanimivega izumitelja. To je Ivan Sovič, star okrog 30 le*, ki je bil zaradi ponarejanja kovancev obsojen na 2 in pol leta ječe. Ta jetnik je izumil napravo, s katero se da zanesljivo razlikovati prave od ponarejenih kovancev. Njegov izum je bil že preizkušen v prisotnosti sodnikov in nekaterih strokovnjakov. Naprava je na videz kaj pri prosta. Ves njen mehanizem1 tvor par koles in vzrne-tov v lesenem zabojčku, ki ima na vsaki strani po eno, zgoraj' pa tretjo odprtino. Skozi rxl-| prt i no na pokrovcu se porine v skrinjo kovan denar; mehanizem se sproži in kovanec pade skozi eno stransko odprtino. Ce je pristen, pade skozi desno, če pa je ponarejen,, pa skozi levo špranjo Izumitelj je svoj aparat razkazal, ni pa razložil skrivnosti svojega izuma. Povedal je samo to. da igra pri mehanizmu njegovega izuma odločilno vloko nekakšen magnet. V skrinjo so metali pristne in ponarejene kovance in so vsi razkrinkani padali iz čarobne škrinje: pristni skozi desno, ponarejeni pa skozi levo špranjo.
Ivan Sovi se je s svojim izumom hotel rehabilitirati, kar mu je uspelo, dokazal pa je tudi izredno nadarjenost. To nadarjenost je dokazoval tudi v svoji domači vasi Zrencmu, kjer so ga vsi cenili kot vešča-ka, ki je znal napraviti vse, kar je videl. Dovršil je sanUo štiri razredno šolo a je že kot mladenič risal in delal načrte kakor kak inženjer. V vsem okolišu ni bilo sroja, ki ga ne bi bil znal popravit. Klicali so ga tudi v industrijske obrate, kadar so bili kaki defekti in kos je bil vsaki, še tako zapleteni nerodnosti pri strojih.
Baš takraJt, ko je v ječi dovršil svoj aparat za razlikovanje pravih in ponarejenih kovancev, so mu v pisarni kaz-nilniee sporočili, da je tudi najvišje sodišče potrdilo njegovo obsodbo na 2 in pol leta ječe.
Nečloveški mož
iPred nekaj dnevi je bil iz-
"čevandžija", kateremu pa je moralo pomagati osem ljudi.
Dobre po ure so se trudili, z njo, preden so jo spravili na tla, nakar je klavec z velikanskim nožem opravil svoj posel. Horšič je dobil od svinje 160 kilogramov klobas, njena koža pa je napeta merila pet kvadratnih metrov.
Trdovraten samomorilec
fiO-'etni kmet Miloš Slikovič iz neke vasi v bližini Somtbo-ra. si je na vsak način hotel ssm končati življenje. V zadnjem času je že najmanj petkrat poskusili na različne načine napraviti samomor, toda zmerom so ga pravočasno rešili. Te dni se je spet vlegel na tračnice, po katerih je prihajal vlak. Todn strojevodji se je posrečilo ustaviti vlak tik pred ležečim samomorilcem. Stari kmet se je nato ujezil. Odšel je na breg Donave, si privezal okrog vratu težak kamen in ce ie vrgel v valove. To pot je uspel. Že čez dva dm je Donava v bližini
DARILNE POŠILJATVE
v Jugoslavijo
Vmm (YUGURL5V7 EHLT
.............ii||(iiii>|i>Mii|jiiiir.iii:ii..||iiifiii^
»'" 11111 n 111 iM n n n H11'«n|«iMijiijj
MEHKO VEZANE KNJIGE
100 Dinar. 200 Dinar. 300 Dinar. 500 Dinar, t 000 Dinar. 2000 Dinar.
$ 2.50 $ 4.75 $ 6.80 $10.73 $21.— $41.50
ZARADI RAZMER V EVROPI so bile naše iver« za denarne pošiljat ve v Jugoslavijo začasno prekinjene. Sedaj pa smo dobiU novo zvezo, po kateri je mogoče našim rojakom vztreči in denar varno pošiljati. Vendar je bila nam povišana cena, ker s« stroški za pošiljanje po tem potu mnogo višje.
Opozarjamo ttidi, da se sem in tam more kaka pošiljatev zaradi evropskih razmer zakasniti.

ZA NUJNO POŠILJATEV POSLUŽ1TE SE "CABLE ORDER". — DOPLAČATI JE TREBA $1.— ZA VSAKO POŠILJATEV \ JUGOSLAVIJO
SLOVENIC PUBLISHING CO.
:: : POTNIŠKI ODDELEK : ::
216 West 18th Street, New York
Soimbora naplavila njegovo truplo.
PECENGO, SEVERNI GIBRALTAR.
iFinsko pristanišče Petsamo, ali Pečeingo. za katero >o se vodiii srditi boji, opisujejo bivši člani arktičnega brodo-vja angleške bojne mornarice v svetovni vojni kot "severni Gibraltar." Ce se njegovo o-zemlje primerno utrdi, ga z njorske strani skoraj ni mogoče zavzeti, s kopnega pa bi ga bilo tudi lahko braniti. Kot vojno oporišče bi mogel Pečen-go predstavljati ključ do Mur-manska in drugih severnih ruskih pristanišč ter hi obvladoval prometne jn>ti v Sle vernem Ledenem morju.
IPečengo je naravno pristanišče v ozkem, s .strmimi stenami obdanem fjordu, ki mu čuvajo vhod vinoke, črne pečine. Zelo ozki vhod v luko zavija naj-prvo v pravem kotu, potem preide v mirno vodno površino ,ki daje varna sidrišča kakšnim sto ladjam. Vhod je preglobok, da bi ga bilo mogoče zavarovati z minami, toda ena sama ladja z globinskimi bombami bi mogla odbiti celo
Pavle Koren. Ko je prišel domov, je začel svojo ženo dolži-ti, da ^a je ta čas, ko je bi i v zaporu, varala z drugimi moškimi. Koren, ki je že precej grdo ravnal s svojo ženo, se je zvečer napil, nato pa sklenil obračunati z ženo. Zagrozil ji je, da jo bo u1)il, in jo je prisilil vpričo štirih nedoraslih o-trok, da se je slekla. Obupana žena je izrabila ugoden trenu-
puščen iz zaporov v Sisku po |)rodovjp T>(Klinornic in nokoIi_ prestani petmesevm kazni ko ^^ na skalah kj ^ ^
vhodu, bi onemogočilo vsak nr.pad površinskih enot.
Bližina norveške meje po eni strani in ned ostajanje zvez proti jugu in vzhodu, silno o-težujeta tudi napad s kopne strani. V mirnem času Pečcn-go za Ru-e kakor izjavljajo poznavalci, ne more imeti posebnega pomiena, ker ima Murmansk boljše zveze z not ran jo-
V, FRANCOSKEM LAZA RETU,
iPosebnj poročevalci agencije United Press je mogel ob tej priliki ugotoviti, da orožje in vojni pripomočki, ki so jih prepovedale mednarodne pogodbe, na zapadli! fronti., doklej niso bili uporabljeni.
Vsi francoski ranjenci v tem lazaret u «0 bili ranjeni po granatah, šrapnelih, strelih iz strojnih in navadnih pušk ali po minah, ki so jih nemške čete položile v gozKlnata ozemlja. Tudi francoski vojaški zdravniki izjavljajo, da doslej niso videli niti enega moža, ki bi ga bile ranile dmir-dumike, kakršne so v svetovni in španski državljanski vojni v veliki meri uporabljali. Večino izgub v fraiicosklh vrstah povzročajo, kakor je videti, mine in strojne puške.
• Pri organizaciji sanitetske služibe so francoski rezervni zdravniki v mnogih primerih napravili odlične stvari. Ta zbor sestoji iz okroglo tisoč zdravnikov, večinoma nrfadih •Tjudi, ki kažejo izredno podjetnost in veliko organizacijsko nadarjenost. Ti možje za-vivujejo svoje nalogre ne oziraje se na birokratizem, ki
Razprodaja
KNJIG
Da napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to še danes, ker bo zaloga kmalo iztekla.
tek in pobecmila takšna, kakor dežele. Ce bi pa Rusija je bila, iz hiše. Do pozne no- v<*lila vojno s kakšno pomor-či se je skrivala v bližnjem go- silo, bi ji predstavljal Pe-5T(lu, vsa prezebajoča o«l mra- č°ngo mornariško oporiše ve-za. Šele ponoči so jo našli likanske važnosti, kmetje že napol zmrznjeno. Prenesli so jo v najbližjo hišo. kier so jo -pravili spet k življenju. Nečloveškega moža so o-rožniki aretirali.
500 kilogremov težko svinjo so zaklali
Ruma v Sremta je imela te dni svojevrstno >enzaeijo. On-doten klepar Alojz Horšič jc doma zredil svinjo, ki je tehtala nič manj kot 500 ki*-. To je Ka S rem, kjer po 300 kg težke svinje niso nič redke, nekaj nenavadnega. Te dni je Horšič svinjo zaklal. Težko pa je našel klavca. Nobeden od osmih rumfakih mesarjev ni hote! priti klaf ogromne svinje. Posel je slednji« prevzel neki
BLAZNIKOVA
Prati ka
za leto 1940
Cena 25c
i
• poštnino vred.
"Glas Naroda"
t 18th Streti ork, H. T/
igra v ulogo.
iNeki zasilni je poročevalce prej vojašnica
vsaki armadi znatno
Iz
lazaret, ki ga obiskal, je bil za kolonialne
čete.- Poslopja so bila zanemarjena in nikakor ne pri-m-ema za bolnišnico. Toda kratko preči pričetkom sovražnosti je prispelo obema razpoložljivima vojaškima zdravnikoma na pomoč 75 rezervnih zdravnikov. Začeli so takoj raflkuževati hodnike in sobe, vso notranjost. Potrebni material so rekvirali v okolici. Nazadnje so si celo iz mest v vojnem pasu "izposodili" več popolnih operacijskih oprem in roentarensko aparaturo. Lazaret je bil potem opremil jen z vsem potrebnim in je delal sijajen vtiF.
Ranjence pokrepčajo najpr-vo s toplo kavo, potem jih takoj preišče štab d i agnostikov. Tisti, ki potrebujejo takojšnjo pomoči, ostajajo v lazarehi, v nnar j nujnih primerih se možje odpravljajo z amibulaneamji v etapne lazarete.
POHOD NA MINE.
Ime "iskalec min" ima -/a konjaka 11a sebi neki resni in skoraj grozotni prizvok. Še i/, svetovne vojne je znano, da i mu ta vrsta orožja poleg ]»od-mornic vedno največje izgubi*. Zato je opaziti na obrazih mož, ki odhajajo z brodovjeni iskalcev min na svoje težavno delo, vedno resen izraz.
Jt'im dalje prodira brodovje v ogroženo morje, tem viharne jSe postaja to. Visoki valovi udarjajo preko krova in brizgi segajo do poveljniških mostov. Moštvo je obleklo po-oljene plašče. Brodovje prodira v široki črti, na poveljniških mostovih sprejemajo optične signale in oddajajo dalje. Vodilni brod je oddal nenadno povelje: "Iskalne priprave v morje." Težke priprave so kmalu nared, možje pa morajo krepko prijemati.
iBrodovi vozijo z vell'ko brzino skozi viharno noč. Razporejeni so tako da morejo široko progo, ki jo prevozijo, z zanesljivostjo proglasiti za prosto min. Straža z največjo pozornostjo opazuje iskalne priprave ali se je ujela kakšna tUina vanje. Zavoljo stalne nevarnosti, da zadene mina ob brod, imajo vsi možje rešilne pasove na sebi. Nenadno se oglasi svarilno povelje ki zove na poplah. Vse plane na krov, vsak odide na svoje mesto, pripravijo se topovi. Daleč spredaj je videti dve luči in vse gleda z napeto pozornostjo tja. Ko se izkaže, da ladja. ki je pripadala luči. ni nevarna, se alarm zaključi.
Proti .futm se šele zakliuči tudi nastavljena naloga. Brodovje se napoti domov. Ko se .brodovi zasidra jo, je vse zadovoljno. da je šlo brez nesreče. Iskalci min nc nrinašajo domov nobenih velikih in vidnih uspeh ov. Toda njih delo je neogibno potrebno v vojni dobi. Brez tejra dela bi se morala tu&aviti še tista omejena trgovinska plovba, ki je mo-goča v vojnem času.
OLEDENELE KONJE SO NAŠLI.
(Izredno najdbo je odkril rn-Fki geolog, prof. Gijasnov v Sibiriji. Na neki okspediciji v Srednjo A^ijo je profesor, ki je zlasti proučeval oledcni-tev, našel v nekem hlevu, ki je bil prirejen pre«d kakimi 10,000 let 1, devet zmrzlih konjev, ki so bili vsi opremljeni, kakor rla morajo kar koj na ježo, in še popolnoma ohranjeni. IPev je v globini 15 m v zmrzli pokrajini, in je ves iz desk in
NAROČITE SLOVENSKO • AMERI-KANSKI KOLEDAR ZA lfrfft. — 160 STRANI ZANIMIVOSTI. STANE VAS SAMO M CENTOV. — V Združenih državah lahko pošljete
znamke po 2 oz. p« 3 cente.
2. Belgrajskl Biser (VltoJ Jelenu) 6 Burska Vojaka
7. Cvetke	(H. Maja D
9.	Dedek je pravil (Julij Slapftak)
10.	Devica Orleanska
U. Dve sliki	(Ksaver MeŠko)
12. Duhovni boj (Luvreuu S^upoll)
14.	Fra Diavolo
15.	Fran Baron Trenk
(Ujuro 1'aadurlc)
18.	Humoreske, Groteske in Satire
(4zov In Teffl)
19.	Korejska Brata, črtica iz misljo-
nov v Koreji (Josef Spillmau)
21.	Mesija	, Dr. Jeglifi)
22.	Mladim Srcem, povesti ~sa
i^ladlno	(Ksavor Meško)
24. Maron, krščanski deček z Libanona
28.	Ob 50-I^tnici dr. Janeza Ev.
Kreka
29.	Parižki Zlatar
30.	Patria. Povest i/ irske junaške
dobe	(II. Ft'd»*rerv
31.	Paberki iz Roža (Ivan Albreht)
32.	Popotniki, novele in črtice
(Milan PugelJ)
33.	Požigalee
34.	Pravljice	(H. Majar)
35.	Pravljice in pripovedke za nila
dlno	(S. Ko.šutmk)
36.	Povesti in Slike (Ksaver Mesko)
37.	Ptice Selivke	(Tabore;
38.	Praški Judek	(Josip Vole)
10. Praprečanove Zgodbe, Povesti (Anton Stražar j
H. Preganjanje Indijanskih misijonarjev	(Josef Spilluiau)
44.	Rdeča in bela vrtnica
(Anton Huonder)
45.	Revolucija na Portugalskem
46.	Sisto s Šesto (H. Federer)
48.	Spisi Krištofa Šmida
49.	Študent naj bo (S. FInžgar> 5;.	Suneški Invalid (S. Košutnlk) •>2.	Sveta Notburga
53. Tri Indijanske povest (Josef Splllman)
56.	Volk Spokornik in druge povesti
za mladino (Ksaver Meško)
57.	Vojnimir aH l uganstvo in krvi
(Josip Ogrinec
60.	Zbrani spisi za mladino
(Eugelbert Gangl)
61.	Zbirka narodnih pripovedk za
mladino	(J. Planinski)
63. Zlatokopl	(Josef Spi Uma n)
(Vezava nekaterih knjig je od leia-nja nekoliko izkažeua.)
Ako ima kaka knjiga več zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo.
POZOR I
Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem številu, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči.
KNJIGARNA
Glas Naroda
216 WEST 18th STREŽT NEW YORK
ah ran .ion o jo bilo .^o nwo in kri. Tisoeletia so to plomoni-to živali v taki prirodni olede-nitvi nedotaknjeno sjali, kakor <!a čakaio svoiili srospodarjev, bmn, ki so jih bili v bronasti ki jih nikoli ni bi'o. Mojrooe
dobi s sekiranvi ofotesali. Čhidovito pri tej najdbi

je tudi jez<loco zalotil isti konec, in učenjak je raziskoval
najbolj to, da so konji, krasni 1 dal je, vondnr ni nasol nobene-rjavci, gtali kot živi pri jaslih;! ga oledenelega človeka.