Št. 3. V Gorici, dne 10. janiivarija 1899. Tečaj XXIX. Izhaja dvakrat na teden t Štirih IzdaujUt, in sicer: vsak torek in petek, ^jutranje izdanje opoldne, vežemo Izdanje pa ob 5. uri popoldne, in stane z »Gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......gld. 6-— pol leta........» 3-— četrt leta.......» 1-50 ' Posamične številke stanejo 6 kr. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici st\\ i> v Gorici v «(ioriLki Tiskarni* A. Gabršček vsakdan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od ». do 12. ure. >*a naročila brea doposlane naročnino se ne oziramo. »PRIMOREC«' izhaja neodvisno od »Soče. trikrat mesečno in stane vse teto gld. 1-20. *3u5a» in «Pnmor*p*-se prodajata v Goriei v to-bitiaoa .Svh^arz v Šolski ulici in Jeilorsitz v Nunski uliti; — v TrMu v tobak.iiv: Lavrenčič na tr^ra drlia Caaeniia in Pipan v ulioi ionte dt-lla Fabbra... SOČA (Večerno a^danje). . Uredništvo in odpravnigtvo zadej. - Urednik sprejemlje stranke vsak dan od 11 do 12. ure predpoldne, Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči taters ™ upraStvt"1*11 PiSem nG sprejemlJe ne ^edni§tvo ne Oglasi In poslanice se računijo po petit-vrsUi, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat Lv' ifmt 6 **• vsaka vrata- ^čkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. v s Naročnino in oglase je plačati loco Gorica, razen"?^?- ^Mna« A. GabrSček tiska in zalaga KmtS« m*P?morcai še »Slovansko knjižnico* jfl*e» izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol teptane vselotar r gld; 80 to; ~ Oglasi v Sv ^ bnrtuci, se računijo po 20 kr. petit-vrsloa Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog In'narod! «Gor. Tiskarna* A. Resnica o deželnem šolskem zalogu. (Konec). Gorica pa nima z gradišč atiski m okrajem nič skupnega, a m p a k je s r e »i i A č o g r o f o v i n c O ct r i A k e. Gorici stoji v po-liliAkem okraju goriške okolice, kateri Aleje 01.1 IS .Slovencev in le -21'M Ha! t ju iMi v v L o e n i k ti in pekuj dii!' i,?otl r.izln->fiitli, V Gorici sami pa m> našteli m.tgistraiovi komi«-.:irji vendarle :>."»r»7 S i o-v e in* »• v, k« r vseh niso mogli utajiti. Nasproti teinii dej.*tvu pa stoji-c drugo, namreč, tla grofovimi GradeV\m>ka je od Golice povsem neodvisna, nima ž njo skoro nikake zveze, k>r ima Gradišče, Ki-nnin, Tržič. Ccrvinjun itd., kamor se stekajo vse /ite Kurianije, -- kakor se stekajo iz 0 ^ t a I e j: a si o v e ti s k e g a ti e I a »l e- 1 e i e v - (i o r i i o. Kanin italijanske gospode je torej isa-p.iet n! D a v e k, kateri plačuje pi e s t o Golica, je- treba pri-'-li-ti svoh davkov, katere p i a«'-ti je ii ko lic a, a ne prene-ii jih v '/.raknptuMI pleko sliivensk«' -7.eUtl e iloli t* Furiani.n. In ako to -birimo, kakor se neir.i n* op«.rečno -lotiti, tedaj dol.imo, A.\ plačuje pokne,'.i-na gr«l'oviu.i guri-ka s svojim sredinem dobri dve tretjini davkov. l'nrain:,a pa o^t.iln lr»d;uni. fo s b-ei »ačll-norn padejo tudi v.-i uitiettu računi I.ihou-kih kt»a.\o.lij ! A'.i - pravijo — Gorica i,e italijanska, to j>* ilaiijau-ski davek itd.! Sk-par.-dvo I V tJtiriii -.uui j«1 italijanska večina Se umetno iur-y-na! Ali tudi davek, kateri res ik.mjo Lahi v davkarijo — je prUe! v '.»'J";, iz sloveti -kiii /einiV. Ni Ldia v Gorici, ki more n-Ci, da ne ;,i\i od Slovencev! Ako hi niti ti po.-re.ii!'» a!i nepnireiino ne nosili denarja, hi niti ti-. '.» ci^;i,F.!'':,.:.i . :-:;.i v t»i:i pojedli >'.(.',t n:i->!''i;i na r.i:;. '. >':, /. U urico pa n i »a a ^ k «* r o n i k a k ;• i ,> l i k «. Vm knp- Cija in obrt je torej le s slovenskim delom dežele 5 Sicer pa je v Gorici središče goriških Slovencev v vsakem pogledu. Tu izhaja veft slovenskih časopisov nego laAkili; slovenskih knjig izide tu gotovo desetkrat vce nego laAkili. Tu je 11 slo v e n s k i h ti r ti A t e v, med temi dvoje prav mogočnih denarnih. Tu je veliko slovenskih trgovcev, obrtnikov itd.! L e gostil e n v si o v o n s k i h r o kali j e :««.«, reci: devet in trideset. Ali vsi ti ne plačujejo nikakih davkov I Koliko nžtt-nine p' gostilničarjev ! To je le ena primera!! (iorica ima na vseh krajih ' mitnice! Kdo plačuje, ako ne 9U% Slovenci, ki žive okrog in okrog! -V (ioriei je n. pr. tudi sedež e. kr. okraj-n e g a g 1 a v a r s t v a za okolico. Ta urad nima torej ;-. mestom nikake prave dotike! Pod ta mait pa spada lil.i IS Slovencev. Ali vsi uradniki, ki žive v (Joriei, nt4 dajejo meslu nikakih dohodkov? Ali vseh onih 01.ttS Slovencev, ki imajo vsak duu posla pri glavarstvu, ne plačuje vsaki dan v meslue blagajni!? In p.i koliko! Podobni) je razmerje pri sodnikih, da\kariji in raznih drugih uradih. • Kaj pa s Aohlvom ? V gimnazijo, realko, na učiteljišče itd. hodi na stotine Slovencev iz (••le de/e!e. Ali li in vsi učitelji ne dajejo (ioriei nikakih dohodkov? Ker ima država v (Jorici c kr. vaduice, prihrani uieslo najmanj in.oni) gld. na Mo! - - ()d železnic dobiva (ioriea na leto lepo Slevilo iiftočakov, da o.una ne ve, za kaj I Tu je vojaštvo, skratka; tu je nagromadenih za dohodke premnogo virov, ki imajo svoje središče le zategadel v (ioriei — ker je glavno mesto, ker je središče, in sicer večjega, slovenskega dela dežele ! S k a k o S n o pravico torej blebetajo, da davek, kateri plačuje (iorica, je i z i t a-1 i j a n s k i h ž e p o v ! Sleparija! Ako ga začnemo rešetati in odštevali ter odštevali, j oem njegov čuvaj", odvrne jej ne-strpljivo, »AH je že stri moč. Rima? In kje sije ;zbral prestolnico? Kje je njegov grad? Kje prestol, oprt na levih iz čistega zlata? On sprebuja mrtve — in ali je mar težavno za takega, postaviti si palačo, kakoršne še nihče ni vide! doslej? Naj samo reče: »Stoj!" in v tem hipu mu zraste izpod zemlje veličastno poslopje. Kraljevi grad bo le koča proti njej." Jši se mogel mamili, da bila to šala, toliko necimernosti je bilo v teh vprašanjih, in takno preziranje v vsem občevanju; torej je tudi on je! povračati jej milo za drago. „0 zala hčerka Nila!" jej reče, »oboroži se s potrpežljivostjo. Morala boš še čakati marsikateri dan — kdo ve, nemara cele tedne in mesce, pred no zagledaS ono vele-zalo palačo in leve iz čistega zlata." Toda ona je nadaljevala, kakor bi ga ne slišala: »In kakšno obleko vidim na tebi. Takšne gotovo ne nosijo namestniki Indijo, ali podkralji Judeje. Videla sem enkrat namestnika Teherana. Imel je na sebi suknjo iz zlatine in lurban iz prižaste Ikanine, a držaj in nožnica njegovega meča sla bila obložena z Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. kakoršna je, l. j. s r e d i š č e d e ž e l e, v katero se vse steka. In ker se slekajo iz vse dežele (— le iz Furlanije prav malo! —) dohodki mesta, je popolnoma pravično, da 111 e s t o t u d i d e I i u s o d o s c e 1 o deželo pri raznih bremenih, katere m o r a nositi! Ta bi bila lepa, da bi bila odprta mestna vraln le za to, da vrejo skozi nje dohodki iz cele dežele, drugače pa so obzidana s kitajskim zidom! Kje je lista skupnost, kje reciproeilcUi, ki veže drugače vse ljudi in dežele ?! Kdor v e C i m a, m o r a več plačati! A da ima več nego drugi, naj hvali Hoga in posebne okolnosti, v katerih živi! Koliko je n. pr. davkoplačevalcev, ki plačujejo za šolstvo prav veliko, a jih prav nič ne uživajo, ker nimajo niti otrok! Ali jih radi tega oprosle lega davka? Koliko je n. pr. uradnikov, ki morajo plačevali za pokojninski zalog udovam in sirotam, a niso niti oženjeni?! Kam bi pa prišli, ako hi vsakdo plačeval le lo, kar v državi uživa! Ves red bi se takoj premenil in bi postal neznosen! Saj vidimo n. pr., da dežele češke krone plačujejo na milijone in milijone več davkov nego znašajo vse potrebščine ; ti davki romajo na Dunaj in od tam v pasivne žežele! Tako je povsod po svetu, lakti mora biti tudi na Goriškem t Ako bi torej (iorica ludi res več plačevala, nič za to, saj je laku povsod drugod v avslriji, naj bo ludi pri nas, ker je edino pravično ! Toda račun lahonskih hujskačev je deloma napačen, deloma silno pretiran, da sleparijo nerazsodno ljudstvo. Naredili so namreč račun, po katerem bi morala Gorica že zdaj plačevali nad 00.000 gld. za deželni šolski zalog, -- in sicer z d o k I a d a m i edino le na i z r a v n e davke! Kdo je pa rekel, da bo živel deželni šol. zalog edin o lo z dokladani na izravno davke ?! Kako se bodo pokrivali vsako leto prora-eunjeui izdatki dežel. šol. zaloga, o tem bo vsako leto posebe sklepal deželni zbor — in ta i m a na r a z p o l a g o n a j r a z-I i č n e j š e vi r e d o h o d k o v, t. j. vse d i r e k t ii o in i n d i r e k t n e d a v k e. Ako zviša n. pr. doklade na užitnino, kar jo verjetno in tudi pravično, ker tako bodo dragimi kamni tako, tla moje oči niso mogle prenesli lega bleska. Rekel bi, da je Oziris odkrhnil jeden žarek svojega solnca. Sodeč po tej skromni tuniki, se bojim, da še nisi sedel na oni skromni prestol, kjer bi imela kraljevati s teboj." »Hči mojega dostojnega gosti je ljubeznive jsa, nego si sama misli. Poslušajoč njene besede, spoznam, da poljub Izide zamoro počivali ženski na srcu, ne da bi ga poboljšalo.* Iien-IIur je govoril s hladno vljudnostjo. »Ilurov sin ima kot zid izborno bistroumnost. Toda ne odstopiva od predmeta! Evo, videla sem onega cesarja, ko je šel v Jeruzalem ~ a ti si dejal, da se tega dne" proglasi za kralja ž!dovskega — videla sem ves sprevod, kako je plešoč in mahajoč nad glavo s palmovimi vejami, drvil z Oljske gore, in na ušesa mi je dohajalo njegovo petje. Vse to je izgledalo dokaj lepo, toda jaz sem iskala nekaj več. Iskala sem s poglede in moža, od česar postave bi puhtelo kraljevo dostojanstvo, jahajočega na čilerri konju, oblečenega v bager, ali oboroženega moža s šeilom v jedni in s sulico v drugi roki. A poleg tega monarha bi rni bilo prijetno videti poveljnika njegovih krdel, Jeruzalemskega kneza, na čelu zmagovitih Ga-lilejcev." Izzivajoče ga je pogledala ter se nasme- . plačevali za šole tudi neposestniki, ki šolo enako uživajo, tedaj bodo Slovenci plačevali prav pošleno, ker je znano, da v tem pogledu ne Sledijo preveč! Koliko šolskih prispevkov bi znosilo v davkarijo n. pr. le tistih 39 slovenskih gostilničarjev v Gorici! — Tak6 je ta reč — vse drugo laž in sleparstvo! Sedanji m plačevalcem v edi deželi, tudi v Furlaniji, bi se po novem zakonu šolsko breme olajšalo. Zategadel se je le čuditi občinam po Furlaniji, ki so se dale na-hujskati iz Gorice in so — p r o t e s t o v a I e proti lomu, da bi sedanji vzdrževalci šole sanaproj — manj plačevali! Ali naj še kaj rečemo ? DOPISI. l'A Gorice se nam piš>: •Tndiijii j. kol. Niilmi zvita, Ktuiiir Los ž njo zavoaltui, 1'rivoSflla Hkoporiln Ho li koinuj sok ucsliin. Po laških časnikih smo doznali, kako g. odvetnik Graziadio Lumllo navdušuje zaslepljeno laško ljudstvo, naj se upre proti nameravanemu deželnemu šolskemu zalogu, češ, ta bi bil na korist Slovencem, njihovim nasprotnikom, in večdruzoga.Gtajočemu »Cor-riere di Gorizia" mi pridejo na misel one besede, katere je prav la doklor v družbi izgovoril. FiVo Vam jih: »Vi Slovenci si gotovo prisvojile Gorico, a predno se to zgodi bode mesto uničeno''. (Morda si je mislil Graziadio Luzzalto, da narede preje par miljonov dolgu, in še le tedaj nam poreko: „Tu imate lupino". Op. stavčeva). Ker je g. doktor prepričan, da Gorico morajo zgubili, čemu loliko hrupa po shodih ? Zakoj ne pove tudi laškemu ljudstvu tega, kar je nam prostovoljno razodel? J. Iz .Seinpasa. —¦ (še nekaj o sklade vni cesli po Lijaku). — Dne 9. decembra pret. leta je si. cestni odbor goriške okolice odredil komisijski ogled na licu mesta za nameravano novo skladovno cesto v Vipavski dolini. Prvo je komisija, sestoji ča iz udov cestnega odbora, pregledala črto po jrda tako prezirljivo, kakor bi se njej sami zdela ta misel neprilična. »Namesto Sezostrisa, stopajočega v zmagoslavnem pohodu, ali Cezarja... ha! ha! ha! zagledala sem človeka z ženskim licem in z dolgimi lasmi, ki so mu padali na ramena. Jezdaril je na oslici in kot slaba ženska imel solze v očeh. On — Kralj! Siri božji! Odre-šenik! — ha! ha! hal..." Ben-IIuru. se je zdelo, kakor bi ga bila strupena kača pičila v srce. „A vendar, o mogočni knez! nisem se dala prestrašiti s tem prizorom. Čakala sem dalje, misleča si: Še le pred svetiščem, kakor se spodobi poveljniku, ki ima zavladali svet, pred svetiščem on naznani, kdo je in po kaj je prišel. Videla sem ga, kako je vstopil v žensko stebričje, videla, kako je obstal pri Lepih vratih. A okoli mene,,pred menoj in za menoj je stalo milijon Ijudij z . zaprto sapo, pričakujočih, da so„ oglasi milijon prslj, pripravljenih, proglasiti ga za kralja. Še stebri svetišča ne stoje tise od nas. Ha! ha! ha! Zdelo se mi je že, da ču-jem mogočen hrup, da se vali rimski orjak in se razsipajo na vse strani pohiandrani njegovi členi. A med tem je tvoj »gospodar sveta" zvil skupaj gube svoje suknje ter vstopil skozi najposlednojša vrata; niti odprl ni svojih ust, in rimski orjak sloji, kakor je stal poprej — ponosen in mogočen!" Lijakft' potem je pregledala črto, katero je j šempasksiaraSihstveni 'sklep priporočal, in zadnjič oho Črto, katero je g. Batič s tovarSi priporočal, namreč iz Sempasa čez Jazbine —. Vogersko na Dombravol • Kakor smo istega dne videli, je komisija spoznala, da je najprimernejša, najkoristnejša, in splošno ožjemu'in širjemu okraju bi vgajala .črta iz Šempasa čez Jazbine — Vogersko na Dombravo, ki bi tudi najmanj stala, ako se jo zgradi in potem vzdržuje. - :š Kakor pa sedaj izza kulis slišimo, je si. cestni odbor v veliki zadregi, da ne ve, kako skleniti, da bi vstrezal dvema bojnima strankama. Slišalo se je, kakor je znano, da je nekdo naprosil 24 »helerjev" državne podpore za skladovno cesto po Lijaku, In sedaj li nesrečni »helerji" delajo veliko zapreko si. cestnemu odboru, da ne more opravičene dolžnosti spolniti, to je po svojem prepričanju po komisijskem ogledu, da bi se odločil za črto Sempas-Jazbine-Vogersko-Dombrava. Kdor ie imenovane cestne -Črte prehodil in pregledal, ter vestno nepristransko vse okoliščine in razloge premotril, je gotovo brez pomisleka se izrekel za to črto. Zatorej svetujem si. cestnemu odboru, naj potrdi in sprejme črto Sernpas-Jazbine-Vogrsko-Dombrava za nameravano skladovno cesto, katera bi bila, kakor je očividno, v splošno korist, ne oziraje se ne na levo in ne ne ha desno, in tudi ne na onih 24 „he? lerjev" državne podpore. Stroške pa za spltšno koristno in opravičeno skladovno ceslo naj se nam naloži med okrajne cestne doklade, katere, ako Bog da, s češnjami v teku enega leta poplačamo. Onih 24 državnih »helerjev" pa naj bode vrženih, kamor so namenjeni, j — v Lijak. Visoki deželni zbor pa prosim, naj bistro gleda na to, da nikdar ne sprejme cesto po Lijaku med skladov ne ceste, ker bi nam prav gotovo na veke naše češnjeve »he-lerje" požirala. Od nekod. — Enkrat seru čital v »Soči* dopis iz Sempasa o nekem tamburaškem in pevskem zboru. Ker mi dopade lepo ubrano petje in pa zvočni glas tamburic, sem se napotil na novega leta dan v *empas; dozdevalo se mi je, da morda prirede kako domačo zabavo. Najpopred sem šel k »bralnemu društvu* v gostilno, da se pri kozarcu dobrega vina malo razvedrim in da pri po-strežljivem krčmarju kaj novega poizvem. Menila sva se kot stara znanca o raznih rečeh. Na to je prišel še dragi moj tovariš ter se začel tudi z nama razgovarjati. Kar pri-hruli sem po cesti, ^Via delle Poste", dru-hai tulcev, ki z divjo razposajenostjo »pri-basirajo* — iahonsko pesem — Varda che bella M~kina itd. Ko so shcnčaii z »Rudijem" na čelu, je Joža predlagal: zdaj pa eno slovensko! In res so začeli peti: Mimo niene veterc piha. Dalje jih nisem razumel, ker sem bil preveč razburjen radi laškega kruljenja. Moj prijatelj mi je povedal še več .o omenjenih krulačih, česar pa danes nočem še dati med svet Nehote sem se vprašal: Ali je to tisti iri.o itni pevski in tamburaški zbor?! — Fantje šempaski, iztrebite take Ben-Hur jo je poslušal s povsem drugimi občutki od onih, katere je hotela v njem v vzbuditi. Niti besede Baltazarjeve, s katerimi je zagovarjal božjo naturo Učenika, niti čudeži, na katere je gledal sam, mu niso odkrili tako temeljito Moža iz Nazareta, kakor ta barvana slika, ki jo je Egipčanka razgrnila pred njim. Razumel je, da takšni skušnjavi se je mogel vpreti samo Bog. Noben človek, tudi najskromnejši in najbolj tihi, ko bi imel iakru;o priliko in takšno moč, popeti se nad milijone, bi gotovo ne opustil tega. Poslanstvo te-sarjevega Sina ni bilo, ni moglo biti politiške naravi. In kakor so po sladkih Njegovih besedah odpadle gobe s telesa matere in sestre Ben-Hura, tako je po teh zasmehovalnih besedah izginila z Judove duše želja po mašče- ' vanju, sijajna nadeja in častiželjni smotri, in ta Mož z ženskim licem ter milostljivim pogledom mu je postal tako bližnji, daje čutil naposled v svoji duši vpliv njegovega duha. »Hči Baltazarja*, reče dostojno, »ako je Jh> igra, o kateri si govorila, tedaj venec pripada tebi. Priznavam, da sem premagan, toda skončajva to igro. Da težiš po nekem smotru, to. vidim jasno. Pohitiva k njemu. Potem se morata raziti najina poti, a midva pozabiti, da ;va se fceriaj srečala. Poslušam krulače iz svoje poštene županije! »Ven ž I njimi, ne maramo jih več", —'-------- Nekdo, ki ne more molčati. S Konarijskega. — Kakor nam ob-Ijubujejo, dobimo tukaj sodnijo okoli sv. Jurija. Bolje, nego o sv. Nikoli. — Obljubujejo nam tudi zdravnika v trgu. Vse občine so se zavezale potem v ta namen nekaj prispevati, kar mora biti golov,, stalen dohode*, poleg vsakdanjih zaslužkov in potij zdravnikovih. Ne, le ena občina je izvzeta —Ju- j bušenjska na oni strani. Stara stvari Slovan nikdar ni imet pravega pojma o cj-j lokupnosti in vzajemnosti. Da ni bilo te za-pečkarske politike, ki se tiči ie svojega ždiča in svoje peči, bi imela zdaj Evnpa drugo ijice i! — Male manj pravd ob bližavl sod-^ nije, malo manjše dole obljubujte (t. j. dajajte) sem hotel reči, pa si prihranite za — potrebnega zdravnika. Alibi hoteli le kakega »Košarjona V" Mogoče pa, da so ti naši sosedje Kneippovci, ali pristaši Kuhneja, ki zdravi le s kopelimi in soparjem. No, pa se kopajte v svojem polu po vaših brežrki misli in čuti. .Shoda so se udeležili vsi trgovci od Orzaua do Ghchala, ki žive skoro izključno le od Slovencev. Ti ljudje t>i S" morali izseliti iz Gorice ali pa pomr* ti /a t.ikotjo. ako bi ;th neumni Slovenci m redili, a v zahvalo hujskajo ob vsaki možni priliki proti slovanskemu narodu iu njegovim pravičnim zahtevam. Slovenci, zapomnimo si vt udar iovetit le ženske je bila kaj bolestna za Judo, toda še bo!estnej;e je bito spoznanje, ki je oživelo v njegovem srcu, kadi kdo jej je mogei povedali v»e to, ako ne K.-tera. .Moram ti pri/auti, hči Egipta, nenavadno zvitost", reke! je mirno. „Tako tudi priznavam, da se udam na tvojo milost, ah bolje na nemilost, kajti u*mi!jevan\\ se niti ne nadejam od tebe, uiti bi ^ ne sprejel. Lahko bi te ubil..... toda — ženska si. Puščava stoji odprta pred menoj, in dasi-ravno zna Rim loviti ljudi, bo moral vendar dolgo iskati in dolgo čakati, predno me zasledi. V srcu tega prostranstva se nahaja neprehoden pesek in isto tako neprehoden gozd sulic, a za njimi stoje nepremagani Partje. Kakor vidiš, ne bojim »c tvojih groženj, toda predno se razideva, moraš mi odgovoriti na jedno vprašanje: Odkod imaš te novice? V pregnanstvu, v ječi in celo j na smrtni postelji je jedina oslada izdanega to, ako more preklinjati izdajalca. Saj tega I mi ne odrečeš?" (Dalje pride). tedaj bo bolje za celo deželo! Kaj nam je torej delati?! Odgovorite si sami,! Odstop deželnega glavarja Franca grofa Cortminlja. — Razni listi se bavijo s tem odstopom ter ga razlagajo po svoje. Odstopil je grof Coronini, ker si ni vedel drugafie pomagati iz zagate! Vlada je predložila načrt zakona o dež. šol. zalogurj proti temu so bili vsi italijanski poslanci. Vsled tega je kaj umevno, da je dež. glavar stopil na dokaj težavno stališče. Glasovanja dež., šolski zalog se mu ni hotelo voditi, ker bi prišel v navskrižje z Italijani; za to je odstopil kot deželni glavar. Na drugi strani pa se mu tudi ni hotelo, glasovati z Italijani proti dež. Sol. zalogu, katerega načrt je predložila vlada, ker bi bilo vendar čudno, da bi glasoval proti vladi' on^ * kateri" je baš pri vladi izpostava! toliko in Miko rečij za Italijane, ki so bile z večine pa na kvar Slovencem, — Prol* v*utu« katera »wu je Sla vedno na roke! Mož je imel upliv, in sicer velik upliv na mestih, na kakoršnih si ga kdo drugi ne more sploh ali pa le kaj težko pridobiti. Italijani so dobro vedeli, kako more njihov grof Coroniui uplivati, in za to so ga .spravljali kaj pogosloma do vlade, da je n,iin izposiuvul to in to, če tudi je nam pri tem po ledjih padla od strani vlade marsikatera palica! Omenili smo že zadnjič, da mi Slovenci nimamo nikakegu posoda, tožiti po grofu Pr. Corouiniju, ker kol politika oseba nam ni bil naklonjen. Njegova toli hvalisaua ,in»-parzialila" je bila prav lepa v teoriji, a prav grda v praksi! Hodi! je z Italijani čez dm in strn, in njegov uphv smo Slovenci čcslokrat prav britko občutili, a pri tem .se je smejalo .-•rce - Italijanom, ker .so dosegli /. njegovo polnočjo marsikaj, kar bi drugače morda ne bilo prišlo tako gladko. No, kljubu temu so mu zdaj nehvaležni. Očitajo >¦¦¦¦.t, da drži 7. vlado iu Slovenci, da k< ¦. nu-dain » ,u* bi bil smel odstopiti, leiuve' <¦ .tati U v g!a- »vati z Italijani itd. Nehvaležnoftt je pi.tčilo -.»-rta '/•' od nekdaj, iu tako je uioiv!e hiti v t"i:i sSu.^ju, Vlada je pač, stm\a prt.v i/ v »», d :yi\ ljubljenec or-tane njej zw-y. !• : -, avi predloženi načrt do zakona. S;«j um ju dajala toliko vrslo let vse. kar je hotel za svn; Italijane. — Toda mož je izginil s jmvr^-a ler se pokazat nehvaležnega vladi iu ž iijimi so se pnK.i/.ah skrbno nehvaležni- na^i Italijani, kateii imajo vemfar vse od vlade! Saj \vste, kaj je govori! MalfaMi lani v državnem /boru ti vladi iu o Italijanih, da ona je njihova glavna opora! Toda ulepa m) si v glavo, da načrt zakona o dež. soNk. zalogu ne sme prodreti, či- tudi je vsa reč tako nujno potrebna m bi bila v ha-tek <•••!« deželi, kakor je po dru-gii' deželah v državi. Deželni glavar bi bil lahko spravil do \t-l_, .<¦ ta načrt in dane-; h. bi: isti že lahko sp« ^('t — toda nj«.ga m!! PosUi^ajmo. kaj pravi ,,l)ie infornaatiori* o tem odstopu: »tlrof Coroniui je od'ožil svoj iuand ti/ga, da iuoragla-,ova!i proti vladni predlogi o dež. so!, zalogu To odlaganje mandatov t si bezanje je tudi nekaj po>ebno avstrijskega, česar ne poznajo po celem s vetu! Vsaki po>la-tnc. ki pride v navskrižje n kakim U> U- p.;.Vn'e panameu-tarizma, t« r v n..-pi<'!„: z luh-»in in z be-m diiom u-tav«-. IV'-;.i:.''i v dizavui in deželni zbor >;tj iz vol/.-:.t t... o i« t 5»-r imajo 11 t\iš izvrševati .svn :<.. t:i i.d po svoji sodbi, ter nimajo sprejemati navi -!:. od ,-vo ih \o~ iiicev. Tu doaf." bo preidejo, a'.c.' -e .''iti.o purani prisiljeiu , prožili svo^e ji.audale. ako uit da kak >hod a!i pa k.:k.i ijepu-.seij;« n— y,..upn:t o tld. Dale pravi: »I/udj>, kako:- St» imven-vler iti Coronim bi h:ii n.«-ra'.i t'ut,'i tao-ralično dol/.no-d, reri ?-vojim voi:.,-"m: ob-ža!jtijetjn), d,\ misIsU- iv;uga«V. to.ta \a.\\i -te Haa na »> iet, in uted tem ta>otn boi.ai govorili in glasovali, kak«»r u.is.ime., da umremo to opravičili pred I logom iu pred svoj) ve?!/). Ko poteče teh b" let, potem pridete na \r>lo vi, in tačas si Luko izvolite drugeg.i, ako z nami niste zadovoljni. Tako so govorili najvažnejši par!aiuen-tatvi Angleške, Kranu>>ke, Italiji' in Sevi mr Aiia.rike. in dokler ua.«i avstrijski parlamentarci nimajo jednak»va morahinega poguma, ne bo n.im poiuoči*. Tako! Orcf <-oronini bi bil mora", ostali! Da, ostati, toda ne le kot poslanec goriškega mosta, temveč tudi kot deželni glavar ter voditi glasovanje o dež. sul.^ zalogu, da bi bil načrt postal tudi zakon! Ce bi potem čutil neobhodno potrebo, odstopiti, tedaj bi bil konec njegovega poSitiSkega delovanja kolikor toliko časten, mož bi bil vedel, da je stori! z ustanovitvijo dež. Šolskega zaloga dobro delo celi deželi, ktjubu krivemu tolmačenju od italijanske strani, Slovenci bi bili pozabili v tem slučaju na marsikaj, kar se je pod njim zgodilo v deželi, — in da je on ostal, Italijani bi tako ne vpili, kaka krivica da se jim hoče storiti z dež. Sol. zalogom, temveč, če tudi bi ropotali, prcvladavalo bi dejstvo, da dež. glavar se ni udal terorizmu italijanske klike, temveč je vstrajal v boju za pravično stvar! Tako pa je Ser, in Italijani pravijo: Dež. glavar je odstopil, ker spoznava, da zahteva po dež. šol. zalogu je krivica! In tako se je mnenju o pravičnosti v tej stvari baš z odstopom dež. glavarja poleg protestov odvzelo dosti veljave, da se med nepoučenimi ljudmi, posebno med Italijani, razširjajo krivi nazori, kakor da je grof Coronini odstopil, ker vlada zahteva nekaj, kar bi bilo na korist Slovencem in v škodo Italijanom ! Zadnje njegovo dejanje, t. j. odstop, je šlo tore« tudi proti. Slovencem, ker s tem je zavlečena rešitev načrta zakona o dež. šolsk. zalogu,~Tn kdO"T8^kaj vse se utegne zgoditi,-predno pride to peteče vprašanje zopet v deželni zbor tako, da se tam isto končno dožeue! Toda kar se je zgodilo, to se je zgodilo, in računati imamo s sedanjostjo. j Izginil je tisti veliki, nam tolikrat Škodljivi upliv, ki od sedaj naprej ne bo mogel, čeprav bi hotel, dosegati takih uspehov, kakor doslej, enim v korist, drugim v škodo! Izginil je, kaj pride sedaj ? Nič sla-bejsega ne more priti! Vlada naj le preskrbi sposobnega moža za izpraznjeno mesto, ki si ne bo dal uplivati od zvitih Italijanov, potem pa naj pomisli, kdo je tisti, ki hoče v dežel« mir in vladanje v imenu pravice in resnice, in kdo je tisti, ki tega noče! Ho tem naj si uravna, svoje delovanje iu videla bo, da je mogoče tudi v (iorisko-(JradiSčanski napraviti mir in red, ako le hoče. Ako upošteva take okolnosli, tedaj se jej ne pripeti, da dež. gladar jo pusti na cedilu tačas, kadar ga za kako pravično stvar najbolj potrebuje! Grof Fr. ('.oronini je sedaj na svojem posestvu v Št. 1'elru, kjer žtipannje kot »slovenski* župan, in menda nikdar več ne stopi v politisko življenje. Želimo mu miru in odpočilka na slovenski zemlji; če pa bo njegova politiška oseba v zgodovini gorj-skih Slovencev načrtaua tako, kakor edino zasluži, ter če bodo združene z isto besede, ki ne bo d o b 1 a g o s I ;t v 1 j a le njegovega spomina, tedaj naj g. grof to Slovencem odpusti, ker bodo cenili le po pravi vedno.-ti njegovo politisko delovanje, Njegove osebne vrline tu ne pridejo v postov. DeimMistrnvIJtt Iu aretovanju. — V petek po shodu so hodili italijanski neodre-Vni tiči večinoma v gručah po mestu. Zlasti se jih je bilo nabralo proti večeru mnogo, ponajveč nezrelih dečakov in tistih navadnih razgrajačev in izzivatVv,karerih oblakih prilikah nikdar ne manjka. Vpili so: »Kvviva tlo-sizia italiana', peli J,;is-e pur* ter žalili slovenski narod, kateri redi limiio. Hoteli mi demoustrovati pred nadškofuvo paiačo, a s«' jim ni posrečilo; ostali so le pri sikanju, katero si. nadaljevali po Gosposki ulici, zlasti pred našo tiskarno. Zgodilo se ni nič posebnega. Pri teh demonstracijah je bilo nekaj !a4kilt tiekov preglasnih ; preveč .so razsajali in ž.tlili, tako da so jih morali nekaj spraviti v zaporo. Zaprti so: mestni tržni komisar (irion, komploirist obč. svetnika V a 3 eni in ii/, z ij a po imenu Ippaviz, P lani s e i g, uslužbeu pri filijalki Miehl-sialler v Tržni ulici, čevlj. pomočnik Zot-tig, komi dninar, neki Folioiani in D e m o n t i, že!, poduradnik v Zagradu. Arotovauih je bilo Se več drugih, a so bili izpuščeni, tako n. pr. sin župana in neki Ii r a s s. Hadovedni smo na kazni. Protesti lx Furlanije. — Proteslo-vala so dalje starašin4va v Tapoljanu. v Knmaifsu. v Diiiuii, v FimmVelhi, v C.hio-pri-m. v Matijami, v Sv. Peter ob Soči, v Medeji, v Vsili m, v Turjaku, v Si. Vidu al Torte, v (lampuhmgu, v Ilonkab. v Pierisu (Skocjanu), v Tržiču. Vsem protestom se vidi, da so naročeni, ker se skoro vsi jed-uako gla-e. I!p!iv iz (»otice izborno deluje. V teh proler-tih vidimo hložno.-d, s katero postopajo Italijani nasproti deželnemu So!, /alogu. b i-kim koaivod^cm ni do lega, Uparili furlansko ljudstvo, škodovati deželi na vs;;ki način, da bo Se dalje, „d.is Lami dur Cij\vahrschein!ichkei-ten", posebno pa hočejo zapostavljali pov-sodi Slovence. Protestov imajo sedaj že cel kup iz Furlanije, izmed laskih učiteljev se nikdo ne gane, ker so menda preveč odvisni od laških mogotcev; torej deluje za ustanovitev dež. iol. zaioga lo slovenska stran v deželi in vlada. Usoda dež. šol. zaloga j«- v rokah vlade. Kakor .so ta obrne, tako bo. Vsekata moramo pričakovati, da nadaljuje svoje posredovanje, da prodre s predloženim načrtom z;;kona, ker naravnost nečuveno in skrajno sramotno bi bilo, če bi se udala laškemu topovskemu pritisku! StaraSlnstvo v Ajellu — ne protes-tujc. — Za to so se pa tudi oglasili v ,,Kar-joli*4iz Ajella, ki so prisostvovali shodu v petek, rekoč, da se čudijo, kako da še ni protestovalo starašinstvo v Ajellu, ko so se oglasile že vse druge furlanske občine. Kako da se starašinstvo v Ajellu ni pridružilo »svetim" protestom itd. ? — Sli pa dobro vemo, zakaj se ni to zgodilo. Zato, ker v Ajellu je župan mož, kateri se ne da lerorizovali od Italijanov iz' Gorice, in starašine mislijo, kakor se jim zdi prav in pošteno, ne pa kakor hočejo razni goriški kolovodje! Novoizvoljen odbor „Slor. Zveze" v Št. Petru; Josip Mervic, predsednik, Ant. J a k o n č i č, podpredsednik, Franc C. e r n i c, denarničar. J o s i p L i c e n, tajnik, Matija L a v r e n č i č, pevovodja. Občni zbor je bil 8. t. m. w u2?117^8- T TuMNa poštarica, g.čna Elizabeta Borghi, je podpisanemu Šolskemu vodstvu danes izročila 15 gld., da se uporabijo v namen uboge šolske mladine. Na tem lepem novoletnem daru, ki ie preostanek (dobiček) na prodanih razgled-.ntcal) komenske občine v 1. 1898., se 'podpisano šolsko vodstvo v imenu vboge šolske mladine gospodični poštariei najsrčneje zahvaljuje! Bog plati in Bog daj mnogo po-snemalcev! Vodstvo šlirirazrednicevKomnu; l.jan. 1899. Voditelj: A n t o n L e b a n. „Kažipot" za leto 1899. se dobiva v naši tiskarni mehko vezan po 60 kr. in trdo, elegantno vezan po 1 gld. Knjiga je kaj priročna in v njej dobiš vse potrebno, kar ti ima bili kažipot v Pri-morju, Trstu in Istri; zalo naj bi segali pridno po njej! Prečastitlni cerkvenim uradom uso-jamo si naznanjati, da smo založili v naši „Goriški Tiskarni" vse cerkvene tiskovine v slov. jezik u, kakor: Rojstni in krstni list, Spričevalo krščanskega nauka, Oklicni list, Poročni list, Spričevalo samskega stanu, Poizvedbe iz krstnih knjig itd. Tiskane so na finem in gladkem papirju ter jako v ceno. Nadalje priporočamo tudi uradne zavitke v vseh oblikah in kakovostih. Razgled po svetu. Državni zbor bo začel »delovati« zopet, in sicer je sklicati na dan 17. t. m. Društvo avstrijskih narodov. — Zato društvo, o katerem smo svoj Čas že govorili, so poslanci v »Slov. kršč. nar Zvezi" zložili 59 gld, ukiie za pristop k drušlu dobe občine v kakih 14 dneh. Zagotavljajo, da okrajna glavarstva bodo moralno podpirala kar najorepkeje lo društvo, kateremu je lep namen : podati prvo pomoč onim, katere zadenejo razne elementarne nezgode. Položaj ua Ogerskem. — Minislerski predsednik baron Banffy je nepriljubljen, iu zato trde Ogli, da mora odstopiti, pa se spremeni položaj na bolje. Sedaj čujemo, da odstopi Banflv, sedaj zopet, da se to niKa-kor Se ne zgodi, ker uživa cesarjevo zaupanje itd. Te dni so imeli ogerski ministri na Dunaju posvetovanje pod predsedstvom cesarja. Ali so položaj na Ogerskem končno spremeni, ali bo obslrukcija še dalje slra-hovala večino, kdo to ve? Pri nas v obeh polovicah se gode dan na dan čudno reči, — in za to smemo biti pripravljeni vsaki hip na presenečenje. Posvetovanja ogerskllt ministrov pod cesarjevim predsedstvom so se 8. t. m. nadaljevala. Ministri so se vrnili v Budimpešto z naročilom cesarjevim, da naj skusijo dognati sporazumljenje med raznimi strankami. Opozicija se v kake razgovore o tem noče spuščati, dokler ne odstopi Banffv. O kaki krizi v ogerskem ministerstvu po novejših poročilih baje ni govora. Čehi in Nemci. — Iz raznih čeških listov odmeva klic po spravi med Čehi in Nemci. Čehi so pripravljeni, spraviti se z Nemci, in sicer pošteno tako, da so ne bosta Čeh in Nemec več ovirala v jednakopraviti, temveč živela mirno kot brala v deželi. Dozdeva se iz nekaterih pojavov med Nemci samimi, da tudi nekaj teh bi bilo za spravo, morda velika večina, ako bi terorizem nekaterih nemških kolovodij ne imel še vedno liste velike moči, katera ovira vsako spravo. Dokler žive možje kakor Wolf, je težko priti do sprave! Obsojen vojskovodja. — Vojne sodišče v Madridu je generala Sen mar t in a, kateri je otok Porloriko izročil Amerikancem, obsodilo na dosmrtno ječo. Španija. — Španska kraljica je podpisala te dni dekret, s katerim odpravlja porlfelj kolonijalnega ministra. Po zadnji za Španijo tako usodepolni vojni ne potrebujejo več kolonijalnega ministra, ker nekdaj tako lepe kolonije so izgubili. Kraljica je pomilostila vse radi tiskovnih prestopkov za časa vojne obsojene osobe. Ministerski predsednik Sagasla odstopi v kratkem. Sploh se čujejo glasovi o potrebi, zbornico razpustiti, preosnovati volilni red ter preurediti vojsko in mornarico. Turčija in Vatikan. — Turški sultan je povabil papeža, naj imenuje svojega zastopnika v Carigradu. Sultan se hoče na ta način otresti protektorala Francije nad katoličani v Turčiji. Razgled po slovanskem svetu. Praška »Politik* je dne 25. decembra pr. 1. podala svojim eitateljem v božični prilogi novelo gospe Pavline Pajkove: »Očetov tovariš" v izbornem nemškem prevodu pod zaglavjem : »Papa's Kamerad". Občni zbor draštva slovenskih odvetniških In notarskih uradnikov se bode" vršil prihodnjo nedeljo v mali dvorani Narodnega doma v Celji in ne v gostilni pri Radaju na Bregu, kakor se je poprej poročalo. Dnevni red tega zborovanja ima » omenjeno društvo oziroma odvetniške in no- tarske uradnike sploh tako važne točko; da se pričakuje obilna udeležba članov W njih šefov. Zaradi tega je odbor naprosil slavno načelstvo narodne čitalnice v Celji, da je za zborovanje prepustiio svoje prostore. Zunanji dam pa se poživljajo', da se vdeležijo zborovanja ako ni mogoče osebno, pa vsai po svojih pooblaščencih pismeno. .. Mestni svet tržaški in razširjenje volilne pravice, — V svoji seji dne 3 t. m. je tržaški mestni svet razpravljal načrt zakona o razširjenju volilne pravice v smislu programa irredentovske (progresove) strank«. Ta načrt je sestavljen tako, da so izrekli svojo dvombo o cesarskem potrjenju celo sami svetovalci iz lastne vrste, ker se v istem jasno kaže namen stranke, da z ustanovitvijo jedne same voliine liste izvolijo namesto dosedanjih svojih 48—60 poslancev; kajti mestni italijanski volilci bi gotovo pre-¦¦gagah--me8lne^n-^kolicaiiaeT8To?ČMlreWo^" h ce m tako bi poslednji prišli ob vse poslance. V tem načrta so naglasili, da volilno pravico bo imel le oni, kateri dokaže, da je Končal z dobrim vspehom ljudsko šolo alt ima temu enako naobrazbo. Temu načrtu je očiten namen, iz-Ključiti od volilne pravice vse one njemu neljube Slovence, kateri ne bi mogli dokazati, da so tako šolsko naobrazbo res končali. Razun tega je imel načrt tudi drugi namen, da namreč izključi vlado od vsakega umeševanja v sestavo volilne liste; vso pravico bi imel jedino in izključno le župan, katerega bi si izvolili irredentovci! — Ni čudo torej, da so načrt odložili sami z dnevnega reda! Piizliiski meščani italijanske narodnosti in hrvatski gimnazij. — Ker se je zvedelo, da so nekateri pazinski meščani, koji se smatrajo za privržence italijanske stranke, odposlali ulogo za ustanovitev hrvaškega gimnazija, in ker se je s druge strani doznalo za dejstvo, da protest proti hrvaškemu gimnaziji! je podpisalo le pičlo število italijansko mislečih prebivalcev pazinskih, so nekateri poslednjih priobčili v 6201. številki časopisa »11 Piccolo dolin sera" z dne 3. t. m. nekako izjavo, s katero skušajo opravičiti italijanstvo pazinskega mosta s tem, da so je pod lo izjavo podpisalo 9B oseb, Dali smo si ti uda pregledali Imena tiskanih osc^, in smo se prepričali, da 30 (šestintrideset) njih končuje svoja imena na »ič", „cč8 in „ač", torej čisto slovenske končnice; dalje L!(> jih je dvojbene rodovine in le o 3G se more reči, da so laške rodovine. Torej oni, kateri niso mogli spravili v svet niti slo podpisov s pomočjo t>2 imen, ne laških radovin, so dokazali le svoje siromaštvo v obrambi italijansiva pazinskih meščanov. Puljsko blato in — hrvatski gimnazij v Paziiui. — Pišejo nam: Naši »Pa-Ires Palrie" so tudi protestovali proti ustanovitvi hrvatskega gimnazija v Pazinu. Kakor poroča »II popolo Istriano", je bilo navzočih v odnosni seji 24 svetovalcev, in sicer, kakor trobi, isti list manjkali so te »alcuni rappresentanti della marina". Ne čudimo se toliko laškim poslancem, da so protestovali proti hrvatskemu gimna-ziju, pač pa se je čuditi, da se niso spomnili oni zastopniki c. i kr. «nornarice, kateri so bili navzoči pri tej seji, da bi bilo umest-neje, poznati pnljski nmnicipij, naj raje poskrbi za čislobo mesta, posebno za časa dežja, nego protestovali proti gimnaziju. Gospodje svetovalci naj bi se več brigali za korist svojih volilcev, nego za reči, kt jih ne brigajo. Italijanski gimnazij v Pazinu. — Italijani so res »kunštni" ljudje; kar ni mogla vlada storiti v desetletjih, hočejo oni v nekaterih mesecih. Proti vladni nameri, ustanovili hrvatski gimnazij v Pazinu, je odločil deželni odbor v Poreču, da na podlagi deželnozborskega sklepa 12. novembra 1872. — ustanovi v Pazinu italijanski giniazij! To niso „čakoleu,pačpa dejstvo, kajti istočasno z obvestilom o tej nameri, je deželni odbor razpisal tudi učiteljske službe. Odnosni oglas je: prinesel razun italijanskih časopisov tudi uradni "Os-servatore Triestino" dne 3. t. m. v svoji 2. letošnji številki. Sklep deželnega odbora isterskega, izvršiti namen deželnega zbora iz I. 1872, ni smatrali torej za komedijo, ampak za resno dejstvo. Kaj poreko k temu v dni krogi. — Vederemo! Kdo ustanovlja podružnice »Lege Nazionale" v Istri ? — Te dni. smo čitali, da se je ustanovila enaka podružnica v Velikem Lošinju. Badovednost nas je spravila, da smo čitali poročila o ustanovem shodu ter taka izvedeli, da so začetniki in ustanov-niki italijanskih društev sami hrvatski odpadniki, kajti od prvega do zadnjega slišijo na »ičK in »vič" ; tako n. pr, Katarinič, Kumi-čič\ Buranič, Antonič, Skopinič itd itd. In potem porečejo, da v Istri ni Italijanov! Slovenski .clčl" In puljskl prodajalci oglja. - Znana je reč, da so v Pu-lju vsi pridelki čez mero dragi. Razni prodajalci in prekupci izkoriščajo položaj brezobzirno. Tako je tudi pri oglju, katero dova-Žajo sem na trg v zadnjem času naši Brkini (po laški: »čiči«). Puljskim prekupcem nt namreč prav, da ti trpini prodajajo oglje iz vozov po mestu, ker-ga dajajo..nekaj k ceneje nego založniki. In radi tega so tt f ftreprodaialci pozvali mestno .stapšmstvo na i pomoč, namreč'naj bf isto prepovedalo čičem prodajati oglje; to je istina, gospodom ni prav, da imajo konkurenta, kateri koristi ne samo revnejšim slojem prebivalstva nego tudi bogatejšim krogom meščanov in c. i kr. mornarice. Radovedni smo, kako se obnese mestno svetovalstvo v tem vprašanju I Cesarska vlada in protesti proti hrvatskem gimnaziju v Paziim. — Kakor poroča »L* I s tria" je odločilo ministerstvo predsedništvo, naj se zavrnejo strankam vsi protesti, kateri bi prišli proti določenemu gimnaziju. Pohlevne žetyc primorskih lahov se jasno zrcalijo v resoluciji, katero je sprejel tržaški mestni svet v svoji seji dne 3. t. m. v obrambo italijanstva v Avstriji. Najglav-nejSa točka v tej resoluciji pač je zahteva., da dokler se ne ustanovi v Trstu italijansko vseučilišče, naj se priznajo veljavni v Avstriji vsi diplomi italijanskih vseučilišč in drugih šol onkraj luže. To je tako skromna zahteva, da se ji more zapostaviti tudi zahteva naših poslancev, kateri so zahtevali* naj so diplomi zagrebškega vseučilišča pravo veljavni v Cislitavi. Zahteva naših poslancev v državnem zboru je bila za laške poslance — panslavizem, dočim enaka njih želja je prepravična reč! Kdo protestuje proti hrvatskem gimnazija v Paziim. — V Pulju je bil 6. t, m. shod proti gimnaziju v Pazinu, katerega je sklical nekdanji član „Citaoniee" dr. Glezer, poten* fin hrvatskih starišev notar Stanich, dr. Bolmarcich, Percovich, dr. Anti-cievich itd. itd. — vse sami Italijani „puro sangue" Ti ljudje torej vodijo prvo besedo v prospeh italijanske kulture v Istri. Majka Italija, razjoči se! Slovanska vzajemnost. — Iz Prage so darovali za velikovsko in grebinjsko šolo na Koroškem sledeči: Gabrijela Preis« sova, pisateljica, 5 gld., Ana Podlipna, soproga župana, 2 gld. 50 kr., Karla Baumgart-lova, seproga tovarnarja, 2 gld., Maruša Neu-reiitterova 3 gld., Ružena Svobodova, pisateljica 1 gld., Ružena Maturova, primadona, 1 gld., Ana Kettncrova, operna pevka, i gld., Marija Benešova 1 gld., gospa Franzlova t gld., A. Kresslova 2 gld.. Marija Ryc1rychova 1 gld., Luiza Šilena, soproga poslanca, 1 g!tl., Marija Turkova, učiteljica, 1 gld., Julija Fan-tova-Kasa 2 gld., Angela Sivnaeova (zbirka) 6 gld., Antorija Šlepanova T>0 kr., Štefanija Šloserova, češka liisiha, 50 kr., Emilija Bro-žova 4 gld., Marija Krvžova 50 kr.. Marija Sobotkova iz Kralj. Vinogradov 3 gld., Jos. Germ, akad. slikar, 1 gld., U. M. Dr. Vojteh Vitek iz P&rdnbie 50 gld., za ninzurko Jožefa Jeiubka 3 gld., Lavrencij Pajkert l gld. Gvi-don Scrnec, pravnik, 2 gld., Anion Dermota, pravnik, t gld., Ivan Arli i/. Rulzendoifu pri Dunaju 5 gld., Slovenski dijaki v Pragi 50 kr. Skupaj 53 gld. Zbirka se bu seveda še nadaljevala. Jubilejni darovi družbi sv. Cirila in Metoda. — Poslali so nadalje med drugimi: Slavna okrajna posojilnica v Krškem T. gld. — G. J. Perdan, veletržec in zalagate! j Cirilskih vžigalnič v Ljubljani, 100 gld. — Podružnica za Celovec in okolico po č. g. stolnem kapelami Jos. Hribarju 42 gld. 70 kr. — Možka podružnica v Gorici po č, g. dr. A. Gregorčiču 16 gld. — Ženska podružnica v Kobaridu po gospej Karolini Grun-tar 34 gld. 70 kr. — Ženska podružnica v Sežani 146 gld. 50 kr. — G. dr. K. Janežič v Volovskem za novo leto 5 gld. — Prisrčna hvala! Slovenska požrtvovalnost naj lepe sadove prinaša tudi v novem letu. Blagajništvo družbesv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Dunajska borza 9. januvarija 1898. Skupni državni dolg v notah . . .101 gld 60 kr. Skupni državni dolg v srebra .... 101 « 50 , Avstrijska zlata renta.......120 „ ¦i~> , Avstrijska kronska renta 4% ... 101 , 90 „ — 95 , Avstro-ogerske bančne delnice . . . 940 , — Kreditne delnice.........360 , _ London vista...........120 , **v*» Nemški drž. bankovci za 100 mark . 58 , 5)5 „ 20 mark . . . ..........H , 77 , 20 frankov............ 9 , 55 , Italijanske lire......... . 44 , 37«/2 , C. kr. cekini........... 5 , 70 , Št. 1341. Razpis služb. V okraju se razpisujejo sledeče službe : 1. mesto def. učitelja-voditelja na novo ustanovljeni enorazrednici na Vršnem, 2. mesto zač. potovalnega učitelja na novo ustanovljeni šoli Logje-Robodišče, 3. mesto zač. potovalnega učitelja na podružnici v Ušniku. S temi službami so združeni dohodki, določeni v deželni postavi z dne 10. novembra 1896. št. 30. Potovalni učitelj dobi še letnih 120 gld. potnine. Prosilci iz drugega okraja imajo dodati prošnje razori spričeval tudi zdravniško spričevalo in jo dbposlati v določen? postavni dobi po svoji predstojni šolski oblastniji. C. kr. okrajni šolski svet. V Tolminu, dne 16. decembra 1898. Predsednik: M are n at i. \ Razglas. V Solkanu, na občinskih tleh stoječa javna tehtnica z mostom (mostovnica) proda se potom pismene ponudbe proti takojšnjemu plačilu v gotovini. Kupčeva skrb bode, pridobiti si uradno dovoljenje* po prepisu zakona z dne 19. junija 1866 Irž. zak. št. 85. in ako on želi, da ostane tehtnica še dalje na občinskih tleh, pogoditi se z občino. Pismene ponudbe, spremljene s kole-kom ene krone, sprejemajo se do polu-dneva 20. januvarija 1899. pri odprav-ništvu podpisanega ravnateljstva, katero na zahtevo daje potrebna pojasnila. C. kr. gozdno in domensko ravnateljstvo v Gorici dne L januvarija 1S99. Peter Princič, zadružni --krčmar--vinarskega in sadjarskega društva v Gorici v ulici Sv. Klare Stv. 7, toči izvrstna vina te zadruge in ima vedno dobro kuhinjo, katera postreže goste z mrzlimi in gorkimi jedili v vsakem času dneva. Priporoča se svojim rojakom v mestu in na deželi za mnogobrojen obisk. Obljubuje točno postrežbo in jako ceno. Rojaki! Kupujte le pri svojih somišljenikih! Nalagajte denar le v svoje denarne zavode! Spominjajte se povsod svojih učnih zavodov! Trgovina z Jedilnim blagom G. F. Resherg v Gorici, v KapuHnski ulici Šf. 11 tor podružnici na Komu štev. 2 l>ri|...r..t'.(. t.j-1.- i:w. Siadkor kavo rit mast poper sveče - olje — škrob - ječmen kavino primeao moko — grla drobne in debele otrobe turško *6b so! — moko ia pitanje kis - žveplo cement bakreni vitrijol itd. '¦'¦ ž> J Zaloga pristnega dalmatinskega žganja na debeli tor prUlntg* črnem I« belega vin*. SSSSSSSSSSSSSS&^&l ¦»*wXOX«X|OC,iP Valentin Ferjančič, sedlar in jermenar v Gorici v Viliii ulici v h. g. grofa Burna | mn-in-nti ..^ii'.-ii,m rr , na/natija slav. oliriiHt da kot sedlarski in ^ jermenarskl obrtnik 9 _. v Gorici iztfrliiju vsakovrstne konjske vprege in oprave ln>«li.-i za elegantno in te/ko voinis l.;ikor !r.<;i priproste vprege, kater« so v rabi pri fiusp. kmetovalcih v okolici in v.-cj jahalne priprave 7.1 ine-i-ansivo in uniformo. Tina zbirko potovalnih priprav, namreč kovi'e!vt> postreže zvsim bodisi kmeta kakor tudi gospoda, po uujztuerut^i ceni točno t;i /. v-.-> natančnostjo. — Ker se čuje U pt-n h-•rnntuo, da bi postregla piiproste^a kmeta, zagotavljam slednjič, da m-iu { ¦ ipr.sv ijt-n vsak čas postreči vsakega, ne irlede na stan, najuljtidneje in po>t»-no, tak«», da \-;.ik odjemalce zadovoljen zapusti mojo delavnico, kar me bo najbolj priporoča!". s v v V i' E. /.eta 1881. y Gorici ustanovljena Wrdka i ulici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstva svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, zu mrtvaSke potrebe, vošreno sveče itd., vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo šzvrSuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. cl.) tiskarno Irk na perilo. (P. cl.) Razglas. jamii .Solki i ur 1 , 1 . S lom se naznanja, !» . , ±:\U (iurie.i, 'Mi. d-" t-mbra 1^1»^. f'. k. ? t.-1* d n o «i s k r h u i > l v u : Perndannnr. dve dobro ohranjeni za žilo na par. 1'urjHiile- /• {ifji-^at; /i;t na.-!t.v • Andrej Kocjondič I v l'«i.in«.r(. ____________Jk A ODLIKOVAN k j fotografski atelicr j na Travniku štee. // v Scrtet, i podružnica mi Ari|iicitottu 4f. *:, v Tratil, priporoča m *U\\neim\ »ljf-insf.ru v ttiiMti in na deieii v blagohotno potfpero, Anton Pečetiko >:!... n GORICA \i» '•¦ i *J Spcdicijska i>nslo\nini fc 1 Gašpar HvaliH y Gorici 1 ¦te v ulici Martili 12 toplo pri %^X&L&^&}^&&&^ Najbolji goveji prah i/. {'Mrtit. :<¦*. „m kri'.i::t.e/a;»psia oliv.jr;:_'<- |>n'-d iizanjem in xrenj«m lesa. /..ii>r.>n iij>^ mehkobo kostij h\ madlost, vro\-< slast v zrenju, kr«-»u prebavljanjc, ptvv^i.i množino mleka 'n moč za dalo ur ili izvrstno meso. /a vru t.w«-jti živino ;<• {»ri U-iu-rtjiSi >!;.ii:h i»ii;tj; \*A:U<> \.ižiio?^i. '* Navt ii;;a jur-iii.ijo se u.t ;\ihEwo nasloni. Na j., skii^:> o k:r-. ?a 1 ^M. M. Barthel & Comp. Dunaj X.. HtpUtvMsse -20. Trpeči na plučnli. v irrlu, na dnini in trakonlui! Kdor se liofie iznebiti enkrat za vselej plm'nih ali trakealnih bolezni tudi zastarelih, bolezni na duhu, katere se dozdevajo neozdravljive, naj uporablja čaj za bolne na plučah In v grlu A. Wolffsky. Tisočere zahvalnice jatneijo pristnost testa Čaja. Zavoj, kateri zadostuje dva dni stane 75 kr.* Zvezki gralis. Pristnega dobiva se edino pri tvrdki A. W l»Isky, Berlin, itv. 37. 26-32 Sr.I S.