V torefr, četeitek in saboto in velja: . 7 for. izhaja Za celo l«'to „ pol leta n cotert leta n mesec Po Z:i celo leto „ pol leta „ .četert le.ta n mesec • » e • 2 „ • * 1» pošti: . A for. • 4 „ . 2 „ 60 lo£ii*iiifln praznikov pride piiSiadnji lisi še le \ saliolo na svitlo. Ni dolgo, kar je „Ilirski Privnorjan“ pistil, da laški časniki rastejo v Terstu iz zemlje kakor gobe po dežju. Koliko da kotli po našej slovenskej zemlji nemških časnikov, pričajo naše kavarne in gostilnice pa tudi se druge hiše dosti jasno. Le tslo-v«n»kil« časnikov imamo mi S ovenei le komaj za največo silo in potrebo. Kdaj neki pride tisti srečni čas, ko ne bomo mi Slovenci branili več ptujega prosa, svojega pa prepuščali vrabcem ? Ravno zdaj se bliža spet novo leto in ponuja lepo priliko, naj Slovenci pokažemo v djanju, da smo se zavedeli slovenske zavesti in navzeli slovenskega duha. Slovenci popustite ptujo robo in poprimite se svoje domače! Nasprotnikov naših je grozno veliko, prijatlov in podpornikov naših pa je le pičla mera. Zataroj jo pa za to malo peščico dolžnost tem veča in tem svetejša, naj si ti napenjajo vse žile in delajo na vso sapo. „Slovenee44 sme reči, da je storil in delal, kolikor je le premogel. Po volji, ki »e je od več strani glasila, začel je celo trikrat na teden izhajati in si priskerbel čisto nove pismenke, da bode na svitlo hodil v lepej, okusnej obliki. Tudi si jc poiskal novih in krepkih pomagalcev, ki mu pošiljajo za vsak list Izvirne dopise iz Dunaja, Prage, Gradca, Ljubljane in Karlovca pa tudi dopise iz vseh pokrajin naše Slovenije. Ni nam žal po vseh teh darovih, po vsem trudu in prizadevanju, — naj pa tudi Slovencem ne bo žal po tistih goldinarjih, ki jih darujejo v podporo edinega političnega časnika v slovenskem jeziku ! „Slovene«’4 ostane v duhu, kar je bil dozduj: branitelj in zagovornik slovenskega naroda in njegovih sveiih pravic. Resnico bo godel na vse strani, akoravno dobi včasih gosli za ušesa: Pravica in resnica mu bode tudi zanaprej črez vse! Geslo mu bode: Vse za Avstrijo, pa tfiko Avstrijo, v kterej vživajo vsi narodi enake pravice, kakor tudi vsi nosijo enake butare. — „Slovenec14, ki izhaja v torek, četer-•ek in snhoto, velja : Urez pošte za celo leto 7 gld. 50 kr. „ 7„ leta 3 gld. 80 kr. ” 1/4 « 2 6m ™ !tr- „ mesec — gld. (Q kr. l*o pošti za celo leto 9 gld. 50 kr. „ 7« leta 4 gld. 80 kr. „ 74 n 2 gld. 50 kr. „ mesec — gld. 90 kr Prosimo prav lepo, naj nam stari pri-jatli in podporniki tudi zanaprej zvesti ostanejo, pa tudi novi naj se pridno oglašajo hi sicer vsaj do konea tega meseca, ka v franhiranih listih. Božja pomoč I Vredništvo. Naši deželni zbori. Bloroški 19. decembra je bila 12. in poslednja seja v našem zboru. Po obravnanih nekterih malenkostih je dež. zbor sklenil dovoliti 2000 tl. za to, da se cesta Mižiške doline poravna. Slednjič pridejo na versto p r o š n j e slove n škili ob č i n, ki so za nemške šole prosile. Odložila seje ta reč za poslednjo sejo, naj se vsem prav globoko v serca vtisnejo v tej zadevi govorjene besede. Poročevalec je bil dež. odbornik dr. Erwein. Najpred je naznanil, da so k sejam, ki jih je odbor imel o tej zadevi, povabljeni bili cesarski namestnik baron Schluga in trije izvedeni šolniki, kterih imen pa žalibog nismo mogli zvedeti. Kar pa so dr. Erwein in drugi poslanci o tem prašanju govorili, vse to je grozno imenitno, ker so dobro uravnane šole posebno za nas Slovence perva in naj-veča potreba, štenograiicnih zapisnikov pa še ni na svitlo; zatorej moramo svoje misli o tej seji tudi odložiti na perve dni prihodnjega leta. Kajti le s temi zapisniki v roči zamoremo na tankouiovedati, kaj je ta ali uni poslanec govoril” m potom hvaliti, kar je hvale, pa tudi grajati, kar je graje vredno. Verjemite nam in bodite prepričani, da bodemo dali vsakemu svoje, naj tudi resnica temu ali unemu v oči kolje ! Za danes torej le to povemo, kar se je bilo sklenilo in sicer z vsemi glasovi proti enemu, le edini poslanec Breylia ni po-terdil nasvetovanega sklepa. Šolski odbor nasvetuje to le: 1. Naj se deželna vlada naprosi, da željo slovenskih občin, naj se nemški jezik za po-dučni jezik v šole vpelje, krepko podpira in na vso moč na to gleda, da se v šolali zastran podučnega jezika tako ravna, kakor zaukazuje ministerski ukaz od 29. junija 18G5 št. 3956. Dalje naj dež. vlada skerbi, da se ta ukaz po deželnem in škofijskem zakoniku oglasi s pristavkom, naj se natanko spolnuje. (Ta ukaz zapoveduje kratko tole, da se mora keršanski nauk učiti v slovenskem jeziku, pri drugih predmetih se morata pa oba jezika — nemški in slovenski — enomerno rabiti.) 2. Prošnje, ki so jih vložile občine Žih-polje, Porače, Dbolica, Sveče in Grabštajn, izročijo se deželnej vladi, naj na nje ozir jemlje. 3. Deželni odbor naj na to gleda, da se ti sklepi spolnujejo. Po tem torej ostane vse pri starem, ker se je tudi dozdaj povsod ravnalo po mi-nisterskem ukazu od 29. junija 1865 št. 3956; le samo to moramo še omeniti, da si po naših mislih 1. in 2. točka storjenega sklepa nasprotujete. Perva točka zaukazuje, naj se ravna po večkrat omenjenem ministerskem ukazu, ki zapoveduje, naj se podučuje v obeh jezikih. Druga točka pa naročuje, naj deželna vlada ozir jemlje na vložene prošnje , izmed kterih se pa nektere glasijo, naj se podučuje izključivno le v nemškem jeziku. Kako bode dež. vlada ta klopčič zravnala? — H koncu se je v daljšem govoru deželni glavar graf Goes poslovil od dež. poslancev; cesarski namestnik se je tudi kratko zahvalil, da je med vlado in deželnim zborom celili (i let bila tako lepa prijaznost, in premil, knezoškof so Boga prosili, naj novo izvoljeni zbor z novo močjo in z novo serč-nostjo nastopi delovanje svoje. Zapustili so potem gospodje deželno zbornico in nekteri med nijmi gotovo — za vselej ! — Srečno ! Hicaiijakl. 22. dec. —š—Včeraj je bila največa in najobilniša seja v vsej šestlelnej dobi, ne sicer po času, ampak po snovi. Razgovarjalo se jo veliko in prav dobro, da sta se nam zopet stara izkušena psevdo-libe-ralca očitno pokazala. Prvič so namreč narodni in drugi ^svobodomiselni poslanci nastavili nož na Šmerlingovo deželno ustavno ostrigo, v ktoro je bil zaprl narodni in pravični zastop v deželnem zboru. In čudo go-lemo! Vsi predlogi odsekovi so bili z veliko večino sprejeti, t. j. da se prenarede deželnega volitvenika §§. 3, 5, 7, 9, 10, 11, 13, 15, 18, 54 tako, da se volitveni okraji bolj pravično osnujejo, da je vsem volilcem po-lajšano se posluževati svojih pravic, da namreč Kamničan ne bodi več v Tržič, ampak v Kranj, kamor bodo morali tudi Radoljčaui in Tržičani hoditi za naprej ; da se je Kočevskemu en poslanec vzel in dal Novomeškemu okraju, ker je tukaj več ljudstva in za polovico več davkov plačujejo; da ima vsak pravico voliti, kdor v občinski zbor voli, bodi si v L 2. ali 3. volilnem razredu, če le 5 gld. plača davka. Najvažnejšo ja pa vendar to, da bodo v prihodnje tudi tisti zastop za veliko posestvo volili, ki sicer nimajo v deželnih bukvah (Landtafel) vpisanega posestva, vendar pa 100 gld. na leto plačujejo davkov. Tudi občine, če imajo tako posestvo in plačujejo 100 gld. na leto davkov, smejo zdaj voliti med velikimi posestniki. Za ta predlog smo se bali, ker so veliki posestniki (ob enem tudi Velikonemci, eni iz hudobije, drugi iz kratkega pogleda) letali od enega in drugega kota ušesa drug drugemu približevaje in glej sklenili so in zboru naznanili po Anastaziju, da ne bodo o lastnej reči glasovali, tedaj qui tacet con-sentire videtur ! Tedaj se tudi zanašamo, da nam ne bodo za hrbtom miši lovili in jih spuščali zopet v Dunajsko moglo, da bi Nj. Veličanstvo ne potrdilo te spremembe. Znani pa tudi slavni liberalec (?!) iz Rajhsrata g. Brolib je pa prvi svojo zarujovelo puško sprožil, pa se ve da, ko ni bila na iglo, tudi ni nič opravila; surov je sicer, kakor se že sodnijskemu svetovalcu rado primeri, tudi bi), zato sem se čudil, da je tako togotno skočil in pa njegov sosed in prijatelj zahteval „ordnungsruf11, ko je gospod Ho rak se potegnil za kmečko in obrtnijsko ljudstvo in jima sicer osebno debele besede na ušesa pokladal, na konci pa vendar le resnico lovedal; če vaju je pa bolelo, morata mis-iti, da je le prosti rokovičar in da ni 10 let na visocih nemških šolah — hlač trgal! G. Dežman je pa zopet mislil, da je g. Horak neveden in ko je pravil od Francoskega, Angleškega in Belgije, mu je Dežman vmes zarenčal ironično: in Bohmen ja! Sicer moram pa g. Dežmana danes pohvaliti, F. da je znur£m*z narodnimi polanci glasoval, razun eno male točke.Tedaj edina zoprnika današnjih sprememb sta bila od začetka gg. Brolih in Kromer, kterili prvi je vse hotel pod klop spraviti, pa njegov predlog je padel s 26 zoper 5 glasov, (da sta ž njim tudi Langer in Margheri glasovala, ne zapopade-mo; sicer pa jih od dne do dne bolj študiramo in študiramo, in vendar ne najdemo — nič!), g. Kromer pa je, kakor pravi Nemec, na konci hudobni igri kazal dober obraz! Bolj na tanko, kedar nam bodo gg. stenografi kaj spisali. Kaže se, da bodemo še le as/i2 končali. Štajerski.----i. (XII. seja.) Poro- čevalo se je o delovanji deželnega odbora v letu 1865. Med drugim se je poročevalo tudi o Rudolfovej železnici ter predložilo, da naj se dovoljenje ove železnice vzame v radostno znanje. Pri tej priliki se je pokazalo, kam pelje človeka pristranost, da ne rabim drugega morda (primernejšega izraza. Dr. Rechbauer pravi, da zbornica, ko je že dvakrat prosila, naj se zistirana ustava zopet vpelje, nikakor ne more poročila o dovoljenju ove železnice sprejeti z radostjo ; kajti to dovoljenje se je podelilo po poti oktrojiranja, .kar nikakor ni ustavno. Vendar se je po predlogu dr. J. Kaiser-felda izrekla hvala centralnemu odboru ove železnice za njegov trud. Dalje se je naprosila vlada, naj predloži po ustavnej poti postavo, ki ima v okom priti razprostiranju živinske kuge. Naročilo se je tudi deželnemu odboru, naj skrbi, da se po domačih kmetovalcih iz kmetijske literature izberć spisi, ki so pripravni za berilo, v kteri namen naj se Besednik. Obrazi iz Ljubljane. 18. decembru. Spreljubi prijatelj ’ Po tvoji želji pišem ti iz bele Ljubija ue, poglavnitega mesta vojvodine kranjske. „In Krain findet man noch cin Stiick Mittel-alter", rekel mi je enkrat eden mojih prijateljev —- in prav jo je zadel. Prvič, tukaj še dosti držijo na stanove, in duhovništvo ima velik upliv v javno mnenje. Plemstvo kranjske vojvodine ni sicer tako bogato, kakor pri nas; vendar imeni: grof in baron vlečete, ilf Kranjec se pred njima pošteno nakloni *). Plemstvo ni prav nemško, pa tudi ni narodno, in celo o tebi osebno znanem nemškem grolu in pesniku dvojim, je li je on res tako anra-žiran -Nemec, kakor se včasih dela. Rajni Mettemich je moža svojega dobro poznal, ko je rekel: „Postavite ga na moje mesto, in bode takošen, kakor semjaz“. Dosti kranjskih plemičev je furlanskega rodu, ali pa imajo svoj izhod iz benečanskih patricijev; čudno, da ti gospodje le silijo med Nemce, namesto da bi se držali naroda, med kterirn živijo, in od kterega žuljev so dobili svoje lehe in strehe! — Meščani ljubljanski so prava mešanica, jedro še je slovansko, vendar nemška izobraženost jim je vtisnila nekakšno posebno znamenje, da človek nima naravnega človeka pred seboj. Ljubljanski meščan je lojalen, vendar kteremu ste sreča ali marljivost dale boljši delež življenja, postane ti aristokratičen in rad se vriva v društvo aristokracije. Dosti drži se v Ljubljani na forme ali oblike, ktere pa so tudi velikokrat trdne in okorne, one „nonchalance ktero po na- ših mestih nahajaš, tukaj ne smeš pokazati; hudo hi se ti zamerilo v društvu, ako ne gledaš na tukaj navadni „takt in ton“. Zato tudi družbino življenje nima one prisrčnosti, ali *) To je pač res. Tako pravijo n. pr. Gorenci radoliskemu okrajnemu predstojniku pl. Wurz-bachu le g. „baron" . in priklanjali so bodo menda vekomaj uradniški gospodi, če bi jim tudi po hrbtu klepala! Vr. — 426 tudi izpišejo darila, da se izpolni to, kar je v takih spisih pomanjkljivega. Zarad predloga g. VV a n i s c h a, naj se stroški za vkvatiranje in hrano vojakov, ki so potovali skozi Stirsko, povrnejo iz deželnega zaloga,pristopil je deželni zbor večini dotičnega odbora, ki je, glede na to, da ima samo država dolžnost, odškodovati stanodavce, nasvetoval, da se naroči deželnemu odboru, naj večkrat opominja vlado, naj se prenaredi postava za vkvartiranje, in da se stanodavci primerno odškodujejo na deržavne stroške. (XIII. seja). Dr. F1 e c k h poroča v imenu finančinega odbora o deželnem proračunu za leto 1867, ki se je tudi odobril. Po nasvetu finančinega odbora se je sklenilo, da so učitelju štajerske zgodovine odvzame dozdanje plačilo, da pa se poviša za 50 g. gg. učiteljem štajerske zgodovine na gimnaziji graški, mariborski in celjski. Iz odobrenega proračuna omenjam samo še to, da se tudi letos vodju tukajšnega gledišča dovoli podpora 3800 gld. Poroče-val je o tej stvari tudi letos dr. Mulley, ki pa ni več kakor lani trdil, da se sme človek, ki ni bil na tehniki, slobodno prištevati izobraženemu svetu, nikakor pa tisti, ki ni bil še v gledišču! ■z Grmlcn: V začetku letošnjega zborovanja so seje prav kratko terpele, zdaj pa, ko je 22. dec. za poslednjo sejo odločen, gre vse na vrat na nos. Kar še ni dognano, ne sme se prenašati na prihodnjo dobo, če bi ravno bilo še tako pomanjkljivo ali celo škodljivo. To se je pokazalo v sejah od 17. in 18. dec. Obravnovalo se je tedaj o kmetijski in vinorejski šoli, in o neki prena-redbi pravil na Jovaneji zastran postavljanja oseb in odpravljanja oskerbništva. — D. Herman je dokazoval, kako pomanjkljiva , so odborova preiskovanja, in podpira g. Hlu-bekov predlog, ki gre na to, da se ta reč posebnemu odseku izroči v natanko preiskovanje. On povdarja, da naj se ozir jemlje ] tudi na Slovence, ki bodo morali tudi pl.a- ( čati za tako šolo; on veli, da se bdde samo denar raztrosil brez vspeha, ako se res tako ; osnuje kmetijska šola, kakor jo je odbor i nasvetoval. Ko se je v posebnem razgovoru j < pričelo debatirati o učbenih predmetih, je g. Herman predlagal, naj se razun nemščine tudi uči slovenščina. Na to so naši sovražniki strašen krik pognali. Njih orodje so pa 1 le prazne fraze in natolcevanje ne samo l naroda, o kterem še zmirom mislijo, da ni- j ma sposobnega jezika za šolo in urad, tem f več tudi naših dveh edinih zastopnikov gg. s Hermana in Razlaga; kajti druge poslance, ki j se hlinijo kot slov. zastopniki, ne moremo i za take spoznati. G. Herman je tudi rekel, p da ni nikdar postal nezvest svojemu narodu, c pa nevednost in zla volja njegovih nasprot- 1 nikov mu ne pripuščate ž njimi krivično a pot hoditi, ako ga tudi še tako hudo napadajo. "] Res občudovanja vredna in skorej bi rekel, čeznaravna je stanovitnost in krepkost tega d verlega poslanca! OJ vseh strani ga napa- v dajo brezvestni odpadniki in Ijuti nasprotni- 'z ki; pa vsakega tako zavorne, da se mu ne p upa več ugovarjati. s Predsednika g. gf. Gleiapacha moramo d pa vendar tudi opominjati, naj bi b:l bolj ri objektiven. Ako g. Herman kak predlog ) podpira in k temu namenu razloge pove, ali v odboru kako nedoslednost in pomanjkljivost 2 dokaže, že žuga predsednik, da mu bo be- 5 sedo vzel, ali pa pravi celo : „To sem že g kakor Nemec pravi: „Gemuthlichkeit“, kakor jo najdeš pri nas. Vendar tudi v tem tiči modro prerajtanje. To je posebna lastnost Kranjcev, da vse prerajtajo, zato so tudi per eminentiam praktičen narod. Narodua zavest se je že precej oživila, dasi ravno ni na oni stopnji, na kteri bi lahko bila. Velika vrsta ljudi, in sicer skorej ves uradni svet, je v posebnem taboru. Sicer tudi med to vrsto najdeš iznimke, vendar Kranjec je moder in nerad se žrtvuje za ideje, ktere niso po vladinem kalupu. Ta plašljivost še objema nekoliko tudi samostalne narodnjake, gotovo ne v prid narodnemu napredku. Lil sem tako srečen in imel priložnost si pogledati skorej vse tukajšno družbine kroge z njihovimi matadori. V kazini najdeš onaj isti živelj, kakor povsod, kamor zahajajo ljudje v uniformah in z naslovi „Wohl- in Hochwoldgeboren“. Tukaj vlada ostra, dolgočasna etiketa, nekteri bi radi razvijali „Hof-ton“, vendar se jim godi, kakor znanemu baronu, kteri jo v salonih prestarih visoko aristokratičnih rodbin na Dunaju pri vsaki priložnosti pokazal, da je visoko narejen, ne pa visoko rojen. V kazini se zbira ves ultra-lojalni svet ljubljanki; nosi po koncu glavo in se čuti, da njega držijo „befehli in regle-menti“. Tukaj je opozicija narodnega gibanja, tukaj se dogovarja, kako bi se zamo-gla uničiti težnja narodnega življa, kteri ima po njihovem mnenji le kmetišk krsten list, in kteremu niso kumovale babice „privilegije11. On sc čuti kot edini opravičeni faktor političnega razvitja, in najemnik inteligencije, in no pomiluje , temuo se jezi čr8tila. Se ve da je tukaj nekaj Lahonov v |®očalo in ugovarjalo iu pred vsem Ponta-l- e‘sko črto priporočevalo, ali nazadnje je ^eudar odborov nasvet obveljal. Pri tretji ^leznici odbor željo izreka, naj bi se leti Crta do mesta Arada podaljšala. Sklenilo 6e je posebno pojasnilo na Njih Veličanstvo P°slati, naj vlada ta nasvet izpeljati blagoti- — Slednjič se je obravnaval predlog lo |ftstran ustanovitve laške pravno akademije, er J.2 Pogovorov, ki so se pri tej priliki slišali, m *°Zvemo, da si Lahi res na vse straDi veliko of Videvajo za obveljavo laškega jezika in p, a tudi oni, kakor Nemci drugod, Slovanov m poznajo in jim nič omike ne privoščijo; ,n. Jalt> pri tej priložnosti ni ne le nihče Slo-;lf ,p4tl0v zagovarjal, ampak poslanec baron 'at|( ®cotini seje še celo drznil izreči, da Jo j tti treba celo nič na Slovane gledati, ker ve y..°nt le s kmetijstvom pečajo in tedaj iv- 0““.h učilnic ne potrebujejo itd. Tako ta ;n' h^&ni luški baron! Druzega nam tedaj 0v j6 ostaja, kakor da si sami urno pomagamo ni J)DaPravo jugoslovanskega vseučilišča. — ro rvl°j ni odbor je nasvetoval prošnjo do jfi ade vložiti, kar je zbornica tudi potrdila. ye - 427 — Avstrijansko cesarstvo. Ha Dunaju 19. dec. »-♦ (Pol. o b z o r o notranjih zadevah naše države. Nova postava o doslužnini. Kupčij s k a pogodba s Francosko vlado. Državni minister o praškem vseučilišču. Zrinjskova svečanost na Dunaju. Jelačičev spominek). V kratkem bode potihnilo govorjenje v zbornicah takraj Litave. Domu se bodo podali uarodui zastopniki in marsi-kteri meU temi ne bode več tako srečen, še dalje se za blagor svoje dežele v zbornici potezati ; kajti končani morajo biti vsi deželui zbori razun ogrskega in hrvaškega do 31. decembra, in potem misli vlada nove volitve razpisati, pri kterih bodo pa tudi večidel novi poslanci izvoljeni. Soluograski, šleski iu istri|anski zbor so že svoje seje končali, drugi zbori pa še razno deželne zadeve pretresavajo. Tako je včeraj dunajski zbor novega poslanca v pokojni državni zbor volil, k ten pa bode javeljne še kedaj priložnost imel, v lesenej hiši pred škotskimi vratini svojo modrost kazati, — pa pustimo našim centralistom to veselje, naj se vsaj spominjajo polnili ione Schinerlnigove-gacentralistično-parlamentarnega absolutizma, saj doživeli ga več ne bodo 1 — V češkem zboru je grof Thun svoj predlog zastran prenaredbe volilnega reda nazaj vzel, ker do novega leta ni dovolj časa to reč rešiti; predložil je samo, naj češki zbor sklene, da se tudi še v prihoinjih 6 letih more pre-naredba volilnega reda z absolutno večino glasov skleniti. — V štajerskem zboru so zopet Blagotinšekovci pokazali, kako da so liberalni. Vsi predlogi, ki Slovencem pravičnejšo prihodnjost obetajo, so padli, ker tem gospodom, ki tako bolj v Berolin, kakor v Beč gledajo, bi nikakor ne bilo všeč, ko bi se Štajerska ne spoznala kot čisto nemška dežela, — čudni vitezi! V ogrskem zboru je prišla zdaj Dedkova adresa, ktero so bili v „spodnji hišta, y zbornici narodnih zastopnikov, sprejeli, v zgornjo ali gosposko zbornico; tudi tukaj bila je brez ugovora sprejeta in potovaia bode zdaj pred svetli predstol. Kaj misli vlada potem početi, ni še jasno, pa skorej gotovo Ogri ne dobodo svojega miristerstva m sploh nič od svojih postav od leta 1848, preden da ne spoznajo skupnih zadev. Vlada in Ogri se tukaj sučejo v kolobaru ; kdo da bode zmagal, videli bomo v kratkem. Beust je tudi v Pesto šel ! Preveselo novico imam iz Zagreba poročiti in sicer prvič, da je slavni hrvaški zbor potrdil to, kar je kraljevinska deputa-cija, ki je v Pesti bila, predložila, in sicer te le tri točko : 1.) Hrvatje se držč točke 42. leta 1861 in le na podlagi te točke se morejo o državoprovuih prašanjik zastran Ogrskega pogovarjati. 2.) Trojedina kraljevina nima no pravice ne dolžnosti, ne po= stavne sposobnosti v ogrski deželni zbor iti. 3) Trojedina kraljevina smo po državnem pravu ie samo zdse z vlado pogovarjati se. Drugo kar bo gotovo vsacega Slovana veselilo, je to, da je danes, kakor nam telegraf naznanja, deželni zbor kar „en bloc" S tro 88 m aye r-M razovičev o adreso sprejel; s tem je deželni zbor pokazal, da on le v federalizmu vidi za Avstrijo edino rešivno sredstvo. Hrvatje so stopili v kolo druzib Slovanov — Sloveucev, Čehov, Poljakov — in združeni bodemo se zdaj branili dvalizma. Strossinayer je v predpogo-voru kaj temeljito razlagal stališče trojedine kraljevine, ter tudi Dedkov govor v po štanskem zboru, v kterem o kraljevini Slavonski,in Hervaški govori, o trojedinej kraljevini pa pravi, da je proti ogrskemu pravu, hudo pretresoval. Rekel je tudi o zdanjej dvornej kancelariji, da ni sposobna izpeljati državno prašanje v prid hrvaškemu narodu. Njegov govor je bil živahno sprejet, in iz vsega se vidi, da je on res duša celega zbora. Včerajšnja vladina „Dunajčanka" prine- sla je nam novo postavo o doslužnini, po ktorej bodo c. k. uradniki in služabniki dosti bolje stali kot poprej. Po tej postavi dobi vsak, kteri se v pokoj poda in že 10 let služi '/3 cele svoje plačo; med 15. iu 20. letom 3/8, med 20. in 25. letom *l9, med 25. in 30. letom 4/g, med 30. in 35. letom 6/8, med 35. in 40. letom 7/s ; kdor pa več kot 40 let služi, ta dobi celo plačo. Tisti uradniki, ki še niso 10 let v službi dokončali, dobč pa odpravek za vselej ; ravno tako dobč lahko tudi drugi, ki so že dalj časa služili. Ta postava ima tako dolgo veljavo, da se druga občna postava o doslužnini ne oznani —Te dni se je tukaj posebna kup-čijska pogodba med našo in fancosko vlado podpisala. Upati je, da bode zdaj naša kupčija in obrtnija na Francosko kaj bolj živahna , kakor je dozdaj bila. — Nekoliko se naša reč vendar tudi k boljemu pomika. Do nas Slovencev ministerstvo sicer se nima posebnega nagnjenja, ker so se nase tožbe le nemim bile pripovedovale, ali našim severnim bratom Čehom se vendar že včasih kaj za narodnost koristnega podpira. Porok temu jo posebno pismo državnega ministra na praški akademiški senat, v kterem grof Belcredi zahteva, naj akademiški senat ali starešinstvo v kratkem vladi predloži, kako bi bilo mogoče več čeških učiteljskih stolic napraviti, ker vlada spoznava za svojo dolžnost, razcvet češkega jezika in češke književnosti pospeševati. To je gotovo jako lepo in pravo ; želeti bi samo bilo, da bi to ne ostalo samo na papirju, ampak da se tudi vresniči in da se tudi proti drugim narodom enako ravna, — kajti vsi imajo enake butare! Zraven se nam pa vendar kaj čudno dozdeva, da ministerstvo ne derži se sklepa dež. zbora, ampak še le poprašuje akad. starešinstvo, ki je večidel nemško! — Včeraj, t. j. 18. t. m., slavilo je tukajšnje slovansko pevsko društvo spomin tristoletnice hrvaškega junaka Nikolaja Subiča Zrinjskega sč sijajno „besedo3 v dvorani društvn „Gartenbau-Gesellschaft". Lepa množica dunajskih Slovanov zbrala se je posla-vit tolikanj imeniten spomin; posebno je bil tudi jako zastopan nežni spol slovanskih krasotic, ki so večidel v narodnem oblačilu oblečene bile. Program besede bil je na dvoje razdeljen; prvi del so bile pesmi, ki so jih peli pevci slovanskega pevskega društva; drugi pa igre, ki jih je igrala cela kapela peškega polka grofa Kheven-liiillera (Čehi) pou osebnim vodstvom kapelnika g. F. Vaniska. Prva pesem bila je : Iv. Zajčev zbor : „Zadnji čas Zrinjskega", ki je jako dopadel; posebno živa pohvala pa sledila je „narodnim pesruam in sicer slovaškej, maloruskej, pol jake j in jugoslo-vanskej. Napev teh pesem je jako krasen, prav po narodnem duhu, ki nam celo ini-loto slovanskega srca kaže. Tretja pesem bila je „Svorny dueli", besede Pickove, napev pa Forcbtgott-Tovačovskega. Tudi ta pesem, kakor sploh vse Fbrcbtgottove kompozicije, je izvrstna in bila je tudi jako dobro izpeljana. Pevci zaslužili so si sč svojim izvrstnim petjem občno pohvalo, ki je posebno pri tretje j pesmi tako živahna bila, da so jo morali ponoviti. Med temi pesmami razveselila nas je gospodičina M. Trousilova z nekterimi samospevi, ki jih je krasna pevkinja izvrstno dovršila. Po vsakej pesmi ni bilo*ploskanja ni konca ni kraja. Videlo seje, da izbrano občinstvo zna ceniti krasni glas češke domorodkinje. H koncu poklonilo se jej je več šopkov in tudi nazoči Slovenci izročili so ji venec zelenih cvetic v znatn-njo iskrenega spoštovanja. Tudi sta gospodičina A. Dubcova in gosp. J. Dubec na 2 harfah ali plunkah nektere dvospeve z občno pohvalo dovršila. S tem je bil prvi del dovršen; zdaj pa je začela polkova kapela razne slovanskč arije ali napeve igrati in blizo do pol noči poslušali smo izvrstno godbo. Najbolje je dopadal naš „Naprej" in obdarjena „Zrinjskova popotnica" od Svarca, ako lih smo od zadnje več pričakovali. — Veselo je pretekel večer in gotovo zado- voljen je vsak zapustil dvorano, želč si, da bi Blovansko pevsko društvo večkrat pri enakih priložnostih enake veselice napravilo. — 16. t. m odkrilo se je v Zagrebu zagrinjalo od spominka Jelačiča bana. Cesarjev zastopnik bil je grof Bellegarde, narodne svetkovine pa ni bilo, ker je vse bilo bolj po soldaškem kroju napravljeno. Slovenske dežele. Iz Celovca. (Kdo jo derž minister? Rudolfova železnica; svilo-rejno društvo.) Ogersko je dežela naše cesarovine; zatorej se nam kaj čudno dozdeva, da se g. Beust z Ogri pogaja. Poprej nismo nikoli brali, da se minister z u n a n j ih zadev briga tudi kaj za notranje. Po tem takem je g. Beust že podjal deržavnega ministra grofa Belcredija ali pa g. Beust Avstrije še toliko ne pozna, da je Ogersko le en kos naše deržave. Skorej bomo zvedeli, kaj sta Beust in Maj lath v Pesti opravila. Naj sta se zMadjari ali porazumila ali ne, vse eno, ogerski klopčič še ni razmotan, morebiti še le bolj zavozlan. Hervatje, Cehi, nemadjarski narodi na Ogerskera in celo Tiroljci so spregovorili moško in krepko besedo, ktera se ne more in ne sme preslišati — brez nevarnosti in nesreče! — Blizo Jezernice, eno uro od Beljaka, je 20. dec. perva lopata zaznamovala zemljo, kjer se začne Rudolfova železnica delati. Pri komisiji so bili gg. Karl Reichenbach, svetovalec dež. poglavarije, Kladius Klavdi, minist. komisar, Ant. vitez Bittreich, stotnik generalnega štaba, Fr. Kazda, nadinženir, Leod. Canaval, dež. odbornik, A. Eisele, c. k. ingenir, Leop. Nagel, mestni župan in Karl Šchvvaz, stavbin podvzetnik. Ob štirih popoldne se je opravljala ta svečanost, zvečer po tem pa je bil obed, pri kterem se je napivalo svitlemu cesarju, cesareviču Rudolfu, dež. odboru in „edinosti", s ktero so se kupčijske zbornice poganjale za to železnico. — Nam se pa tudi prav potrebno dozdeva, da bi se železnica od Beljaka naprej, naj si že bodi proti Tirolju ali proti Terstu, ob enem začela delati. — 27. t. m. ob 2. popoldne ima svilorejno društvo svoj veliki občni zbor. Seja bode v deželnem gradu v drugem nadstropju. Kaj imenitne reči se bojo obravnovale; naj se torej zbere veliko družnikov. Zvečer po tem si napravijo družniki neko veselico. Iz LJiibellč. ?? (Marsikaj v prid, le berite). 22. novembra se je bilo pri gostoljubnem in prijaznem župniku g P. osem sosednih duhovnikov prav po naključ-bi sešlo. Vse, kar se je govorilo, bilo je takšno, kakor se pošten človek le od dobrih sere pravih slovanskih rodoljubov sme nad-jati. Med drugimi pogovori je bil tudi naš slovenski kmet v misel vzet, in pisatelj teh verstic je lie pristavil, da ima zdaj naš kmet „komandantov" brez števila, kteri vsi mu na ušesa trobijo: „Delaj, pripravljaj in davke odrajtuj", pa skorej nobenemu od teh brezštevilnih „komandantov" na misel ne pride, kmetu pomagati in ga v slovenskem jeziku učiti, kako naj bi svoje polje in živino gleštal z večim dobičkom, da 1 še celo sramujejo se ž njim po slovensko govoriti, nemške „ferornge" in „bešajde" mu v zobe tiščijo, od njegovih žuljev živeti jih pa ni sram ! Napravile so se sicer kmetijske družbe in šole, pa kaj, — one slovenskemu kmetu več nadlege, kot dobička napravljajo, ker prilagati mora iz svojega žepa, iz nemških „jaresberihtov" in nemško-teoretičnih podukov, danih v poglavitnih mestih, bo pa ja-veljne kedaj kaj žita za slovenskega kmeta prirastlo. $aj toliko se sme za gotovo ter-aiti, da bo po Dravi še presneto veliko vode »plavalo v Donavo, preden se bo slovenskemu kmetu iz nemških kmetijskih šol v Gradcu in Celovcu tisti denar povernil, kterega on zdaj za svojega v kmetijsko šolo — 428 — poslanega sina plačevati mora. Kmetijska šola v Ljubljani je v tej reči slaven in hvalevreden izjemek, kajti ta je vsaj na narodni podlagi osnovana. Menda se ne bomo goljufali, ako rečemo, da je ravno zopet nemščina kriva, v kteri se v Celovški kmetijski šoli uči, da jo le 13 učencev obiskuje, ko je vendar okoli mesta ljudski jezik le slovenski 1 Kmetijske „Novice" bi edine bile, ktere so v tej reči že veliko pripomogle. Od kmetijskih društev nam pa skušnja le toliko pove, da one že dolgo let životarijo, pa je še več kakor “/3 kmetov, kteri še za nje kar nič ne vedč; tam pa tam na kakšni steni kake bolj obeljene hiše visi kaka diploma, ktero lehko sleherni dobi, kteri je volje za vsakoletne nemške „be-rihte" odmerjeno plačo odrajtovati. Kako se pa polja in planine teh „diplomatiranih" gospodov od drugih ločijo, to ni treba tukaj pripovedovati, to lehko vsakdo sam vidi ! Ako pustimo, da nam tedaj skušnja govori, bomo slišali, da ta pripomoček, kmetijstvo povzdigniti, zopet tega opravil ni, kar se je od njega pričakovalo; in ako bi se bili vsi tisti denarji, kteri so se za nemške „berihte" in shode kmetijskih udov na Slovenskem potrošili, le za dobre v slovenskem jeziku spisane kmetijske knjige porabili, bi naš kmet vsaj nekaj pred rokami imel, tako pa nima ničesar. Rajni, nepozabljivega spomina vredni Matija Vertovec, fajmošter v šent — Vidu nad Ipavo in ud c. k. km. družbe v Ljubljani, so nam, kakor se zdaj kaže, s tem, da so nam kmetijsko kemijo in vinorejo praktično spisali in vsem „No-vičnim" naročnikom za prilogo pošiljali, najpravnejši pripomoček pokazali, po kterem poti bi se dal zversteni nauk v kmetijstvu po najniži ceni kmetu v roke spraviti. Skraja tega članka omenjeni zbor rodoljubov torej vsem tistim serčno priporoča, kterim je za slovenskega kmeta kaj mar, da naj svoje misli v „Novicah" ali v „Slovencu" razodenejo, kako bi se dal zdaj je-dernati, zversteni in za mali denar omišljeni kmetijski nauk in živinoreja našemu slov. kmetu v foke spraviti. Vsa politika, obert-nija in „odertija" so brez podlage, ako kmetijstvo peša, in reči se sme: „Kmetijstvo je: Conditio sine qua non!" — Letošnji pridelki tega kraja so bili srednji, le živinske klaje menda nikjer menjkalo ne bo; za žito bi znalo pa marsikterega na spomlad hudo prijemati, ki bo letos po lanski meri svojim ljudem živež delil. Tudi po litužih in kerčmah je letos vse lepo tiho ; tisti kmetje, ki so v poprejšnjih letih pogosto v kerčme za kratek čas nemš-kovat hodili in kterim je voda v želodcu škodovala, imajo zdaj z delom prisvoji hiši najboljši kratki čas in tudi voda se jo popravila, da jim ne škoduje več ! — Sv. Lorenš-ka gora in Dravberdce, kamor tudi fara sv. Janeza na Ostrici spada, ste imele pred 3 leti vsaka svojega župana; na enkrat pa je nekemu človeku na misel priletelo, da bi boljše bilo, te dve županiji skupaj pod enega župana spraviti. Kmetje so bili sklicani, naj bi privolili, pa veliko jih je bilo združenju nasproti; toda vse to ni branilo, županiji ste morale skupaj in ste,si v Drav-berdci novega župana izvolile. Zdaj pa še niso popolnoma 3 leta minula, kar ste obe županiji združeni in že se je pokazalo, da imajo zdaj veče županijske davke in da se ceste in preganjanje malopridnih potepuhov zanemarjajo. Že se pogovarjajo, da bodo pri deželnem odboru prošnjo za razkrušenje teh dveh županij vložili. Iz tega se lehko spozna, da tisti človek, ki je na združenje teh dveh županij tako krepko tiščal, vendar ni bil za vse prihodnje razmere dobro razsvetljen, in tak človek naj bi raji ne mešetaril, ker boljše so majhne občine. — Od Savine. 18. dec. (Veselje v C e-1 j i). Veselejšega večera pač že dolgo nismo v Celji doživeli, kakor zadnjo nedeljo, 16. t. m. Nekteri izvrstno izurjeni udje naše slavne čitalnice so v mestnem gledišču igrali dve slovenski igri: „Bob iz Kranja" in „Le ravannost!" V nek* danjem nemškem gledišču dve sloven-8 k i igri! Kak napredek ! Igralo se je pa že tako izvrstnp, da je vsakemu poslušalcu veselja srce kipelo. Res dolgoletni, po vsem nemškem „reicliu" izurjeni „schauspielerji" bi nobene še tako vodene nemške „posse" tako izvrstno ne bili igrali, kakor so igrali naši že mnogokrat pohvaljeni slovenski igralci te dve pošteni slovenski igri. Slava in hvala jim! — Bilo pa je tudi gledišče tako natlačeno, da je pozno prišlemu težko bilo prostora dobiti, in polno oseb vseh stanov, ki so vsi očitno razodevali svojo zadovoljnost in hvalo nad izvrstnimi igralci. Čisti znesek, kteri je gotovo velik bil, porabil se je na korist celjsko bolnišnice. Po dokončani igri je bila prijazna večerja v čitalnici. — Nemškutarji, glejte, da je tudi slovenski jezik že toliko oglajen in sposoben, da je mogoče, ž njim lepo in razumljivo govoriti in gospoda in kmeta razveseljevati. Kedaj bodete vendar enkrat to spoznali ? — ( Iz Laškega tega na Štaj. 18. dec. (K a k o j e s š o 1 o. t u k a j ?) Še ni dolgo temu, kar je za šole v Laški dekaniji še prav slabo skrbljeno bilo. Bile so namreč v tem šolskem okraju, ki ima 12 duhovnij in 20,500 duš, samo tri vredjene šole, t. j. v Laškem trgu, v Loki in v Trebovljah, vsaktera z enim učiteljem, z eno šolsko sobo in z dvema razredoma. V vseh drugih farah so duhovni sami brez plačila otroke podučevali, ne samo v sveti veri, ampak tudi v drugih predmetih, vsaj v slovenskem branju in pisanju , in sicer prav pridno in marljivo, tako da so zarad tega od viših uradov, posvetnih in duhovnih mnogokrat pohvaljeni bili. Ravno tako so si dve rudarski društvi in železnocestni uradniki pri Zidanem mostu šolo napravili. Ko je visoka vlada spoznavati začela, kako potrebno je ljudsko podučenje v narodnih šolah, je tudi v našem okraju zarad tega mnogo povelj dala, in po neutrudljivem delovanju tukajšnega prečestitega dekana in šolskege ogleda, g. Antona Ž u-ža-ta, v lepi harmonični družbi s političnim uradom , se je v kratkem času tukaj prav mnogo koristnega in veselega dovršilo. Laški trg že od starodavnih časov semkaj ni lastnega šolskega poslopja imel. V revni, majhni, v najem vzeti sobi so bili otroci obojega razreda natlačeni; trideset let se je zmiraj prosilo in tirjalo tu pa tam, da bi se šolsko poslopje zidalo, — toda zmiraj brez vspeha, čemur so nam ni čuditi, ako pomislimo, kako težko je bilo ravnanje s poprejšnjimi šolskimi patroni. Še le v najnovejšem času, ko so se soseskam delile podelitne pravice in dolžnosti, jelo se je to prašanje reševati. Privatna hiša, ki je ravno na prodaj bila, kupila se je za 6000 g., ki naj bi se plačali v odločenih obrokih, in 1000 drugih goldinarjev se je porabilo, da se je hiša v lepo šolo spremenila, ki ima zdaj dve veliki šolski sobi, prebivališče za dv* učitelja, in še zadosti prostora za 4. razred, ako bi ga počasi postaviti mogoče in treba bilo. Tudi je soseska stalno službo za drugega učitelja ustanovila, sicer ne samo za tega del, ker je videla veliko število šolarjev, ampak tudi iz drugih bolj temnih namenov, o kterih pa smo že enkrat v „Slovencu" govorili, in kterih tedaj več ponavljati nočemo. Drugi učitelj dobiva svojo prosto prebivališče v šolskem poslopju in 300 gld. letnega plačila iz občinskega premoženja, ktero pa je sedaj — žalibog! —* prav prav pičlo, tako da so ljubi Laščani zarad plačevanja odločenih obrokov za šolsko poslopje velikokrat, in posebno sedaj ? hudih stiskah in zadregah, in še drugi učitelj sam, kteremu so zlate gradove obetali> mora se mnogokrat truditi in semtertje tekati, da dobi svoj mesečni ali četertletni od' plaček. Sicer pa je šola v lepem redu, in dobro obiskovana ter šteje sedaj 217 vsakdanjih in 152 nedeljskih šolarjev. V Trebovljah ima prav lepo šolsko pO- slopjc dve Šolski sobi, in v prvem nadstropju je prebivališče pridnega in marljivega učitelju, g. lrgl-ua. Še le pred kratkim se je dozidalo prelepo šolsko poslopje v št. .Jakobu v Dolu. Lepa in dobro oskrbljena je tudi že davno obstoječa šola v Loki, ki jo izvrstno opravlja tamošnji gospod učitelj Kocuvan. Tudi so se šoli dozidale v št. Jedrtiin v št. Marjeti pri rimskih Toplicah. VKloštru (Uajrach) je šola v cesarskem gradu, in v št. Rupertu nad Laškim se je nova kaplanija dozidala, stara pa se je po prizadevanju sedanjega neutrudljivega gospoda župnika, M. Arzenšek-a, v lepo šolo spremenila. V teli novih šolah so že povsod vsaj začasni učitelji* tako da imamo sedaj v Laški dekaniji osem organizanih farnih šol. Bstanovljenje rednega plačila za učitelje je se ve da pri sedanjih slabih časih povsod težavno, posebno tudi zato, ker še novo sezidane šole niso povsod plačane, in ker je revščina povsod velika. Tudi poprejšnji stari organisti se ne morejo na enkrat odpraviti in nadomestiti z novimi učitelji, ker bi re-t veži potem stradati morali. Toda tudi to se bo v kratkem zboljšalo, in hvala Bogu! imamo že nekaj ljudskih šol in vrlih učiteljev* ki se bodo trudili za izobraženje našega ljudstva v narodnem duhu, ako le tudi viši riradi in gospodje , kterim je skrb za šole izročena, svojih dolžnosti ne zanemarjajo. ■ z lijubljonc. Dr. (Slava vrlima poslancema Hermanu in dr. Razlagu v graškem zboru.) Ako čitamo i govore deželnih poslancev v štajerskem dež. I zboru, zares čuditi se moramo neprestraše-- nemu in značajnemu obnašanju edinih na- • šib dveh poslancev, ktera istinito zastopata I z sredi strastnih nemškutarjev z nogami j teptano pravo zapuščenega in od večine svo- • jih zastopnikov izdanega ubozega sloven-1, skega naroda južnega Stajerja. Ako pre-j mišljujemo na dalje obnašanje tega zbora, ■ v ktereiu zvonec nosi znani slovenski rene-, gat BlagotinSek-Kaiserfeld, in enako misleči J možaki °— tako zvani avtonomisti, ktero avli tonomije pa nas obvaruj Bog! — ne moremo r si kaj, da bi ne čestitali iz dna naših sre vrlima braniteljima slovenskih pravic. Toda r oh enem moramo obžalovati toliko brez vse fj koristi za naš narod zgubljenega truda; i kajti prej bi sc kamen omečil in nam praši vioo skazal, nego tako sestavljeni štajerski J zbor, pijan nemške kulture in hegemouije, |t> bre* vsega občutka do svojih slovenskdi bratov, kteri naj vekomaj nevedni ostai ojo I« za kazen, da se nočejo ponemčit.. Ako ii dalj,, premišljujemo obnašanje prvosedmka • tega zbora, kteri je pr. nek. lanski seji, i< »lišavši z galerije en slovensk „dobro-“khc, H ves srdit kvišku planil ter strastuo sč znano j' svarilno obliko pohlevnega vzrokovalca tega if nedolžnega klica moralieno osramotil m nc-i! 'nega storil; in ta pravični (!V) nad strau-,*) kami v zboru stoječi prvosedn.k in „lioch- tory“ se še zmenil ni za nemške dobro-11)1 in pravo-klice! In vendar prebiva dobra P tretjina Slovencev na Štajerski zemlji, kte-(' rim je Bog podelil lastni jezik, da se ga »* pri vseh prilikah posluževati morejo; aprvo-** sodnik graškega zbora je več od Boga, 011 ]i‘ jiu. tega ne dovoli! Ako še dalje prem.š-l0' ljujcrno ravnanje tega izvanrednega prvo-‘f sednika, kteri je v eni zadnjih sej svojo ’!' objektivnost s tem pokazal, da je p r v i Ploskal proti narodnemu govoru renegata ft’ Klagotinšeka, nehote se nam sili misel, ah I, resipričakujejo Štajerski Slovenci od gra->,1 skega zbora in njegovega prvosedmka do-volitev svojih pravic? Ali raar res Pnča‘ l.j, kujejo naši Štajerski bratje od novih voli ^!ev, od novo sestavljenega deželnega zbora *' * Gradcu, boljše prihodnjosti, veselejših ča- V Sov, od novega prvosednika veče objektiv-5it ?.°8ti, veče pravicoljubnosti ? — Zastonj go-1., i'te nado, ubogi bratje! Nikdo ne bode se “ tega nadjal, kdor pozna germansko in slo-j, vansko zgodovino. Ker pa na tem svetu P nobena vez ni tako. močna , da bi se ne dala raztrgati, zavolj tega je skrajni čas, da — 429 — štajerski rodoljubi z vsemi postavnimi sredstvi narod na to pripeljati zaend, da se napravi ogromna p e t i c i j a d o n a-š o g a p r e s v i 11 e g a carja Franc-Jožefa, k t e r i j e v svoji milosti vsem narodom Avstrije podelil enake pravice, ktera peticija naj zahteva odcepljen j e slovenskega Šta-jerja od zgornjega nemškega ter zedinjenje z vojvodino k r a n j s k o. Vidva vrla poslanca pa, gg Hermann in dr. Razlag, kterima sedanji siromašni rod nikdar Vajnega truda dostojno poplačati nc more, ostanita še za naprej branitelja in neustrašena zagovornika slovenskega Šta-jerja, gotovo pa do tje, da se snidemo v ljubljanskem deželnem zboru vsi Slovenci. V to nam pomozi Bog ! Iz LJiiblJnne. K. (Slovar; Sokolski večeri; društvene zadeve.) Bregledavši tilologične sestavke Levstikove v „.Novicah11 mene in še koga druzega sko-rej pJfeši, da hi kaj slovenskega napisal, — saj si moramo misliti, da Slovenci, ako je temu tako, kakor Levstik pravi, še lastnega jezika celo nič nimajo, in da vsak stavek, kojega napišemo, je Bog ve iz kte-rega jezika posnet. Spominjam se tukaj nehote Trdinovih besed, ki je, se ve da šaljivo, iiuevAtlas definiral iz slovenskega, in sicer da izhaja iz „votel les". Kar je pa pri tein najhuje, je to, da mnogo ljudi, in med njimi kompetentnih, obhaja misel, da bo za daljno prihodnjost obljubljeni slov. nemški slovar veliko nepotrebne tvarine imel. Tedaj naj so raji večini Slovencev vstreže, in praktičen slovar v kratkem času na dan spravi. Kolo časa neizmerno hiti; slo- -vauska zgodovina razvija se naglo, bolj ko si marsikteri še misliti more; hude nevihte nas, posebno nas Slovencev, čakajo, to nam pravi nek neznan občutek. Neobhodno je tedaj treba, da dodelamo naglo, kar je še storiti, da smo na vseh poljih gotovi in pripravljeni. Vedoina ali nevedoma je še deželni zbor spoznal to potrebo. I11 večini našega dež. zbora (žalibog da je nemška!) zahvalili se bomo radi, ako bo njena opomba obveljala. — Obličje našega dež. zbora je sicer res tako, kakor ga „Slovenec11 deloma popisuje. Posmehovati se moraš levičnim možiceljnom, kako resno sede in molčijo, kakor filozofične „štorkle". Bo ii „Tages-pošta“ tudi njih omenita kaj, in jih v — blato svoje umazane humoristikc vlekla, kakor je zadnjič naše narodne ljubljence? Mislim, da ne 1 Ker nič ni, in kar nič ne velja, o tem se ne da nič reči. Bog nam daj kmalo nove volitve, in nove poslance, da se mati Slovenija več ne zjoče. Tuga in žalost obhajati nas mora pri takej nesreči, videti toliko odpadnikov, tuga in žalost izraža se v narodnih krogih kot resnoba in le ona nadvladuje. Ne slišiš več narodnega petja, ne vidiš veselih obrazov, kakor pred nekimi leti, ko smo polni nade pozdravljali novorojeno svobodo. Edini Sokol jo še, ki po svojih večernih shodih zvedruje za trenutek temno nebo, in še tam včasih (vsaj zadnje dve sahotij ni mogoče radosti i/.bu-diti. Kadar človeku ne gre vse po godu, je siten, ju besedica ali tanka pšičica zadosti, da še zadnjič celo čmeren postaja. — O tukajšnih društvenih zadevah naj mi ho dovoljeno povedati, da se tukaj in tam nekako premišljuje, po kterej poti bi so dali posamni, posebno zabavni zavodi zedinili. Nasprot-stvo nam je sicer toliko koristilo, da smo se ustanovili in utrdili kot pevci, telovadci i. t. d., vendar daljno hujskanje sem ter tje uboža in uniči. V nemškem taboru pa se, vkljub jako skrbni izreji, giblje narodnost slovenska, in delajo se -stranke. Dalje moramo tudi misliti na to, da protivstvo in sovraštvo več škoduje, kot prijatelj zamore koristiti. Radi se bomo tedaj mi Slovenci pogajali in združevali, dokler se svetosti narodni kdo ne dotakne, in složili so bomo po mirnem potu, kar se le da, iu tako naj tudi drugod storijo. Kakor slišimo, jo čitalnica ljublj. voljna vzeti si za pevovodja znanega kordirigenta iz filharmoniškega društva gosp. Ned v e da. Naj bo to prva stopinja do omenjene sloge; naj petje, ki iz serca pride, do srca sega tudi tistim, ki so do sedaj tako radi zaničevali našo narodnost in naše prelepe pesmi, naj bojo pesmice slovenske seme v prsi mladosti vsejane in naj iz njega zraste neomagljivo domoljubje! Troj edina kraljevina. 0*1 hrvaške Drave 15. dec. B, (K a j mi počenjamo?) [Konec.j Imamo žali-bože tudi takih ljudi, ki so tako malodušni ali malovredni, da ne vidijo druzega, kakor Dunaj in Pesto. To jim je alternativa — eno ali drugo! Tretjega ne vidijo trdeči, da smo preslabi, da nas je premalo za svojo lastno skupino. Med temi, ko jim prav v dušo pogledaš, najdeš ali skritega Madjarona ali dunajskega birokrata, kojemu je tudi absolutizem prav, da le on obdrži ljubi kruhek. Ti ljudje ne razumijo kar nič narodovega blagostanja, in še manj njegove slave. Sreča je le to, da si prav nialo upajo na svetlo s svojimi puhlimi načeli, marveč očekujejo plašljivo v kotu, kaj pride. Na jeziku so jim sicer lepe besedo za narodovo blagostanje posebno materijalno, zato tudi vlovijo dosti nevednežev v svoje mreže; ali nikjer ne velja bolj, kakor tukaj, prislovica: „Ni vse zlato, kar se sveti!“ Edino naša liberalno-narodna stranka hoče in tirja pravo svobodo, ki je le z odgovorno vlado mogoča, in celokupnost. Teinu se upirajo v Dalmaciji Italianissimi, v Krajini gospodje, ki sable nosijo, v gradjanskej Hrvaški in Slavoniji pa madjaroni in birokrati, — sami kruhoboroi! Dalmatinski Italijani vedč dobro, da jim je odzvonilo, ako se združi Dublin oija s svojima sestrama; vedo gospodje krajinski častniki, da jim je poginila dobra dojniea, kakor hitro neha vojaška uprava v sedanjej Krajini; ved6 naši fevdalci, da bodo povse drugo rolo igrali kakor dozdaj, ako bomo kos fevdalnim Madjarom in njihovim velikašem zobe pokazati; ved6 pa tudi naši birokrati, da bi narod, ojačen s svojimi brati, tirja), naj odgovarjajo za svoja dela in da naj se mastna plača nevrednim odvzame. — Taki ljudje, ljubi Slovenci, se upirajo našej celokupnosti, našej svobodi, našej prihodnej slavi in našemu blagostanju! Poglejmo pa še na kratko, ali je res, da nam ni druzega pota, nego v Pešto ali na Dunaj. Naša celokupna trojednica šteje dva milijona duš istega jezika, ima zemljepisni položaj na brodnih ali vsaj za brodarstvo ugodnih rekah: Dravi, Donavi in Savi, pa tudi na morju, s kakoršnim se gotovo noben avstrijansk narod ne more ponositi. Od tod želja madjarska po Reki in našem Primorju. Naj se nam podeli celokupnost, ki nam gre po državnem in božjem pravu; naj se nam čiBto prepusti vsa domača uprava z odgovorno vlado, in videli jo borno v kratkem cvetočo v znanostih, obrtnosti, poljedelstvu iu trgovini, da je ne bo noben avstrijansk narod prekosil, posebno ako se še vam, slovenski bratje, prepusti, da se pridružite k nam, kar so si vaši prvaki menda čisto dobro izmislili, in dodajmo, da bratje po Turčiji stresejo težki jarem raz sebe, česar se skorej nudjamo in se potem živo poprimejo duševnega in materijalnega napredka. Ni mi treba pokazovati, kar vsak izobražen človek sam ve, da se ne najde po Evropi države veče veljave in veličine od naše Trojednice, ki bi si sama oskrbljevala vse, kar je državi potreba. Zakaj bi mi ne mogli živeti skupaj s tolikimi in tako slavnimi in krepkimi narodi pod žezlom staro-slavne pa "vsem narodom pravične hiše habsburške? Edino ta federativni pot vodi k blagostanju, miru in moči avstrijanske narode in celo državo k slavi, vse drugo je tia pogubo Avstrije, in, ako dvalizem po slepoti in slabosti naše vlade res krmilo v roke dobi, ne bo ga dolgo držal. Slediti mu mora, ako ne bo prepozno, po tolikih eksperimentih ali poskušnjah federalizem, ali pa pride neusmiljena smert po svoje in pokosi, kar ne more ved živeti, česar ras pa Bog varuj! — Taki pogovori so po naših krajih. Iz Karlovca IG. decembra. — ?! — (Davki. Punt. Vlada in U d m a n i e. Čudeži. Književnost. Tombola.) [Konec.j Tretje čudo, mislijo nekteri pri nas, je to, da se je gosp. Perk o v a c, marljivi delavec na političnem polju, v naj-važnejsej dobi poslanstva odpovedal. Gosp. P. vreduje „Pozor11, a bil je med glavnimi faktorji narodno-liberalne stranke; zdaj pa, ko ste se obe stranki pobratile in zlile v eno delajočo silo, položi g. P. nenadama mandat. Kakor se vidi iz zdanje adrese, črtijo Hrvatje vendar le dvalizem in tudi od celokupnosti trojedine kraljevine in od svoje avtonomije nočejo ni las popustiti. Morda je tu vzroka iskati, da g. P. ni več član sabora. — Četrto, veliko čudo je pri nas dr. Anton Starčevič, — mož, ki je pravi unicum hrvaški. Koče li zborj Sneg je bel, — on bo dokazal, da je črn! Čeravno nočemo za njegovimi besedami kamenja lučati, in dasiravno bi človek v sedanjosti v njegovih govorih raarsikteri biserčič našel, vendar z besedami, da je slavni Nikola Zrinski, kterega ves svet spoštuje in slavi, bil „izdaj ica“ svoje domovine; da ban Jelačič ne zasluži spominka — s tem je dovolj pokazal, da ali nori, ali je pa on najpametnejši človek na svetu! — Tacih čudežev bi vam še nekoliko lahko naštel, ali naj bode za zdaj dosti, če vas zagotovim, da se na Hrvaškem letos res čudeži gode. — Federalistični časopis „Sviet“ nehal jo izhajati. O novem letu dobomo „Drago-ljuba“, ki bode beletrističen list. Vredo-val ga bo znani hrvaški pisatelj g. Juri Deželič. — Pretečeno nedelje imeli srno v našej čitalnici tombolo s plesom. Bilo je dosti krasnih gospodičin, ali malo pravih rodoljubkinj. Čudimo se g. D., da se pod njegovim vrstnim ravnateljstvom vidi v plesnem redu „walzer“, kterega so hrvaški plesalci in plesalke že davno iz svojega reda izključili. Saj je dosti, če vidimo v dvorani „k o 1 o“ , a teruu v enakem redu se kaj malo nemški ples „walzer“ dolikuje. Proč tedaj ž njim! Pluje dežele. Italija. Piše se, da je prestolni govor v italskem drž. zboru v liimu še precej do-padel in da je tedaj upati sporazumljenja. Vendar pa še ni nič gotovega zvedeti. Tudi se še dobro ne ve, ali in kdaj da pride francoska cesarica v Rim. Lahko se zgodi, da bo vse po vodi splavalo. Vendar pa trdi „La France1*, da se poda cesarica 26. t. m. na pot v Rim. Rusija. Do zdaj je bilo od vseli krajev slišati, kako da nam ruska vlada od dne do dne bolj nasprotuje in da se je najhujšega bati; zdaj pa beremo v časniku „Journal de Petersbourg**, da je vse to le prazna govorica in natolcevanje, ker se ni nič tacega primerilo, kar bi zamoglo mir in prijaznost med obema vladama kaliti. — Kes vsak si iz srca želi, da bi to res bilo, ker je zlasti za Avstrijo sila potrebno, da se jej ohrani ljubi mir. F r a n c o s k a. Ruski časniki poročajo, da je nekaj tisoč francoskih vojakov v Egipt prišlo z namenom, da gredo potem v Kohinkino, pa najbrže to nebo res,ampak da so le tje poslani zavolj turških liomatij. Kavno tako bodo tudi angleški vojaki tje — 430 — prišli. Vlade se tedaj že pripravljajo — na vojsko! — Pri vojaškem ministerstvu se na vrat na nos dela, da bi se skorej zgotovila vojaška prenaredba. Napoleon mora na več strani v zadregi biti. — Kam se bo pa obrnil, če mu še smrt prizanese, zvedeli bomo gotovo bolj natanko na novega leta dan, ko bode spet radovednemu svetu svoje skrivnosti in sklepe ali misli naznanjal. Tedaj počakajmo še nekoliko! — Od cesarja Maksa se tu poroča, da nikakor ni volje, odpovedati se Mehiki. Bomo že videli! Turčija, Veliko se zdaj o jutrovih deželah piše, posebno odkar se Kandijotje tako možato branijo ljutemu turškemu jarmu; sploh tli neka iskrica v jutrovih deželah in le majhnega političnega vetriča je potreba, in veliki plamen se more vneti, kteri pa se ne bode več tako lahko gasiti dal, kakor poprejšne čase. Tudi Srbi zdaj zahtevajo celo enakopravnost z romansko kne-žijo in se posebno tudi na našo vlado pri svojih zahtevanjih opirajo. Te dni so bili ra-zun Marinoviča še drugi srbski in črnogorski diplomati tukaj in zdaj pride celo na Dunaj srbski minister Z u k i č. Govori se tudi, da misli Avstrija z Rusijo vkup Srbe pri turški vladi podpirati. To bi bila pač najbolj pametna avstrijanska politika, tako bi se vsaj enkrat na svoje noge postavila in ne bila tako več odvisna od Napoleona, od kterega je vendar zadosti znano , da našo vlado samo — za nos vodi! Amerika. Republikanski prvosednik Johnson je 3. t. m. kakor po navadi vsako leto, poslal do kongresa svoje zdaj jako važno sporočilo, v kterem zagovarja svojo notranjo politiko, zlasti v zadevah jugovcev; nadalje govori tudi o Mehiki, Fenijancih in celo o izhodnjem vprašanju, ter pravi, da bode vlada njegova posebnega poslanca v Atene poslala; posebno pa še podaja francosko pa angleško vlado ter jima veleva hiti’0 storiti svojo dolžnost, če ne, bo druga zapela! Kaj mora Napoleon še doživeti ! ? Razne novice. * Veliki letni z b o r čitalnice ljubljanske je na dan sv. Stefana dopoldne o pol enajstih. — * Dozdaj veljavne postave zastran odrti je so po najnovejšem cesarskem ukazu preklicane. Vladina „Dunajčanka1* je pa razglasila novo postavo zastran odrtije, ki pa samo veljavo ima v deželah takraj Litavo in Sotle. Najpoglavitnejše točke te postave so : Od zdaj ni več določeno, koliko obresti da sme kdo tirjati za svoje izposojene denarje, tudi je dovoljeno od obresti zopet obresti jemati. Ako so obresti postavno, ali se posebno ne izgovorijo, sme se 6 od sto za eno leto tirjati. Zastran odrtije se bode še le kaznoval tisti, ki kterega v sili ali zadregi, v nepremišljenosti, nevednosti ali zastran slabe pameti zelo na premoženju oškoduje in sebe s tem obogatuje. Kaznovani bodo tudi ^astran odrtije tisti, ki pri tacih kupčijah poiuagujejo, podpihujejo, ki menjice prodajajo, kupujejo, žerirajo itd., ako je očividno, da je to odrtija. * Iz Dunaja nekdo poroča, da se je vsem c. kr. uradnikom ostro zaukazalo, naj za naprej le v uniformah, ne pa v civilnej obleki, uradujejo. Čudno! * Slavni češki zgodovinar dr. Franc Palacky je od vseučilišča v Petrogradu za doktorja zgodovine imenovan. Slava ! Iz Ljubljane: V sredo zvečer proti 9. uri naznanjal nam je zopet strel z grada ogenj; zgorela je ena šupa zraven pokopališča in se še ne ve, ali je bil ogenj položen, ali pa je začelo goreti po nemarnosti kacega ulateža, kterih je v imenovani šupi vedno dosti bilo najti. Kakor piše „Laib. Ztg“., je ministerstvo dovolilo uabiro blagodarov za Straži ške pogorolce tudi po Štajerskem in Koroškem. Telegrama, ktera ste poslale čitalnica in matica v Zagreb o priliki odkrivanja Jelačičevega spominka IG. t. m., odzdravil je centralni odbor te slavnosti prav prijazno, s temile besedami: „Pozdrav primi j en z a h v a 1 n o s t j u; stojimo nepremično duhom zajed nice slavjanske, duhom godi ne 1848: J e dan za vse, svi za jednoga!1* * V Celovškej bolnišnici je služba ranocelnika ali kirurga izpraznjena. Tirja se popolno znanje slovenskega jezikal * Sedanji praški Župan , mnogocenjeni g. dr. Belsky, bil je oni dan vnovič za župana izvoljen. Južna železnica je od 24. t. m. naložila 30% doklade na nadavek ali ažijo. DUNAJSKA BOKSA 22. decembra. Deržavni papir. Denar 81. iga 5 % obligacija po 100 gld 52 75 62 90 6 .. nar. posojilo od 1 1864 7625 75 75 5 metalike - 57 90 58,10 4 Z , .... 50,— 50 25 4 „ « - 44 25 44,76 3 » - 33,25 33 7.6 2'/, a it .... 27 50 29 60 Srečke 1. 1839 .... 135 75 136 26 « „ 1854 - 75 50 70 - « ,< I860 po 500 81 25 81 50 „ 1860 „ 10« 88 25 88 75 Dolžna pisma za odvezo zemljišč. (po 100 gl d.) 5 V# doljiio -nvistrij. - 5 t( čečka - o « moravska 5 « Štajerska ... ij (( koroška - 5 „ kranjska - 5 „ primorska - Denar. Blag" 83 50 84.50 83 — 83 50 -- »3-86 50 86 -80 — 86 -80 - 86 -8(1— 86 f> t, o gorska . 68 25 69 - 5 h liervaska in slavonska 75.25 75 7.6 Srečko. Kreditne - - - po 100 g Id. 129 — 129 50 Donavsko-parobrodske « „ „ 81 60 28 60 Teržaike - - - „ „ „ 112 - 113 Budimske ■ po 40 gld. 49 50 60- Kneza Kslarliazv-a « 40 „ — „ Salma ,, 40 „ 29 50 30- - « Palfy-a « 40 .. 22 — 23 - „ 0.1ary-a „ 40 „ 24 - 25 - Grofa Genois-a „ 40 „ 23 50 24 ' Kneza Windi»graetz-a po 20 gld. - 16 — 17 - Grofa Waldstein-a „ 20 „ 20 50 21 - n Keglcviž-a I( 10 „ 12 - 13 - Denarji. Časar.ski cekini .... 6 24 6 ih Krone - 18 - 18 20 Aapoleondorji (20 frankov) 10 53 10 5< Suvrendorji - — — -% Bliski iinperijali - 10 85 10 911 Pruski Kridrikuorji ... _ ... — - Srebro (ažijo) .... 130 75 131 " Dunajska borsa 24. dacembra 1866. Si\ metalike . , . . . . 57 76 5% nacijonal 18C0 derž. posoj . Bankine akcije Kreditne „ London Novi zlati . Srebro . . . 67.- . 81.20 . 7 *3.— . 149.10 . 131.66 6.24 . 130.60 Izdatelj in odgovorni vrednik J. Božič. Tiskar J. pl. Kleinmayer. Odgovorni opravnik B. Berts chinger.