Številka 37
URADNI LIST
SOCIALISTIČN E REPUBLIKE SLOVENIJE
Ljubljana, 26. novembra 1969 Cena 2 dinarja	Leto XXVI
VSEBINA:
Z30. Zakon o rudarstvu.
231.	Zakon o povračilu dela obresti uporabnikom investicijskih kreditov na področju turizma.
232.	Odlok o dodelitvi sredstev za pomoč prizadetim ob potresu v Banja Luki.
233.	Odlok o potrditvi subsidiarne pogodbe, sklenjene med SK Slovenijo in SFR Jugoslavijo, zaradi najetja kredita pri mednarodni banki za obnovo in razvoj.
234.	Odlok o razrešitvi in imenovanju člana upravnega odbora republiških skupnih rezerv gospodarskih organizacij.
235.	Odlok o razrešitvi in imenovanju nekaterih članov upravnega odbora cestnega sklada SR Slovenije.
236.	Odlok o ustanovitvi komisije enotnega zbora delovnih skupnosti Skupščine SR Slovenije za razvoj samoupravnega prava v delovnih organizacijah.
237.	Odlok o izvolitvi predsednika, podpredsednika in članov komisije enotnega zbora delovnih skupnosti Skupščine SR
Slovenije za razvoj samoupravnega prava v delovnih organizacijah.
' 238. Odlok o določitvi števila sodnikov pri okrožnih sodiščih v Celju in Kopru.
239.	Odlok o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov Vrhovnega sodišča SR Slovenije.
240.	Odlok o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov okrožnega sodišča Novo mesto.
241.	Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo republiškim organom med materialne stroške.
242.	Odločba o imenovanju komiteja Izvršnega sveta za telesno kulturo.
243.	Odločba o razrešitvi in Imenovanju direktorja Geodetske uprave SR Slovenije.
244.	Odločba o imenovanju direktorja Biroja za regionalno prostorsko planiranje.
245.	Navodilo za sklepanje pogodb o izvajanju zdravstvenega varstva v letu 1970.
230.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o rudarstvu
Razglaša se zakon o rudarstvu, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne
19.	novembra 1969.
St. 310-4/69
Ljubljana, dne 20. novembra 1969.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON O RUDARSTVU
1.	člen
S tem zakonom se urejajo nekatera vprašanja s področja rudarstva, ki niso urejena v temeljnem zakonu o rudarstvu (Uradni list SFRJ, št. 9-91/06).
1.	Revizija rudarskega projekta
2.	člen
Z revizijo rudarskih projektov se lahko ukvarja delovna organizacija, ki ima delavce s strokovno izobrazbo in prakso iz 3. člena tega zakona in je za tako delo registrirana.
3.	člen
Revizijo rudarskih projektov lahko opravljajo diplomirani rudarski inženirji, če imajo najmanj tri leta
izkušenj pri delih, za katere je izdelan rudarski projekt.
Revizijo elektroenergetskih in strojnih naprav v rudarskem projektu pa lahko opravijo tudi diplomirani elektrotehniški inženirji oziroma diplomirani strojni inženirji, če imajo najmanj dve leti izkušenj pri takih delih.
Revizija rudarskega projekta se ne more poveriti delavcu organizacije, ki je projek izdelala, in ne delavcu organizacije, katere projekt se revidira.
4.	člen
Revident projekta ocenjuje ali rudarski projekt ustreza zahtevam iz drugega odstavka 65. člena temeljnega zakona.
Če revident ugotovi, da rudarski projekt ne ustreza predpisanim pogojem, zahteva, da se nepravilnosti odpravijo.
5.	člen
Delovna organizacija, ki je opravila revizijo rudarskega projekta, potrdi na revidiranem projektu, da je projekt v skladu z drugim odstavkom 65. člena temeljnega zakona o rudarstvu (revizijska klavzula). Revizijsko klavzulo podpiše direktor ali od njega pooblaščeni delavec delovne organizacije, ki je opravila revizijo.
V revizijski klavzuli mora biti naveden tudi revident z navedbo, da izpolnjuje pogoje iz 3. člena tega zakona in revidentov podpis. Če je opravilo revizijo posameznih delov projekta več revidentov, mora biti v revizijski klavzuli navedeno, katere dele projekta so revidirali posamezni revidenti.
2,	Zavarovalni ukrepi po končanih rudarskih delih
6.	člen
Po končanem ali po trajno ustavljenem raziskovanju oziroma izkoriščanju mineralnih surovin mora organizacija za raziskovanje oziroma rudarsko podjetje
obvestiti za notranje zadeve pristojni občinski upravni organ o izvedenih zavarovalnih ukrepih. Ta mora ugotoviti, ali izvedeni ukrepi zadoščajo, da se trajno izključi možnost kakšne nevarnosti za ljudi in živali.
Ce organ iz prejšnjega odstavka tega člena ugotovi da izvedeni zavarovalni ukrepi zadoščajo, izda o tem potrdilo raziskovalni organizaciji oziroma rudarskemu podjetju ter pošlje potrdilo tudi organu, ki je izdal dovoljenje za raziskovanje ali izkoriščanje.
7.	člen
Ce izvedeni zavarovalni ukrepi ne ustrezajo, naloži organ za notranje zadeve raziskovalni organizaciji ali rudarskemu podjetju, da v določenem roku odpravi pomanjkljivosti oziroma da zavarovalne ukrepe spremeni ali dopolni.
Ce se naložena dela v določenem roku ne opravijo, naroči za notranje zadeve pristojni občinski upravni organ izvršitev naloženih del na stroške raziskovalne organizacije ali rudarskega podjetja.
3.	Dovoljenje za izkoriščanje
8.	člen
Zahtevi za dovoljenje za izkoriščanje mineralnih surovin je treba priložiti potrdilo pristojnega upravnega organa, da je nameravano izkoriščanje v skladu s prostorskim in urbanističnim načrtom.
RAZISKOVANJE IN IZKORIŠČANJE DRUGIH MINERALNIH SUROVIN
4.	Raziskovanje in izkoriščanje drugih mineralnih surovin pod zemljo
9.	člen
Za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin, ki niso zajete v prvem odstavku 7. člena temeljnega zakona o rudarstvu: opekarske in lončarske gline, peska, proda in kamna (v nadaljnjem besedilu: druge mineralne surovine), pod zemeljsko površino se v celoti uporabljajo določbe temeljnega zakona o rudarstvu.
5.	Raziskovanje in izkoriščanje drugih mineralnih surovin na površini zemlje
10.	člen
Za raziskovanje in izkoriščanje drugih mineralnih surovin na površini zemlje se uporabljajo določbe temeljnega zakona o rudarstvu, ki se nanašajo na prostore, kjer ni dovoljeno raziskovanje ali izkoriščanje, dalje določbe o odvzemu dovoljenja za raziskovanje in izkoriščanje, določbe o ukrepih zavarovanja po končanih ali ustavljenih raziskovalnih ali eksploatacijskih delih in določbe o ponovni uporabi zemljišča, ki je bilo poškodovano z deli.
11.	člen
Z raziskovanjem in izkoriščanjem drugih mineralnih surovin na površini zemlje se smejo ukvarjati delovne organizacije, če so zato registrirane.
12.	člen
Delovne organizacije lahko raziskujejo ali izkoriščajo druge mineralne surovine na podlagi dovoljenja.
Dovoljenje daje za rudarstvo pristojni občinski upravni organ.
13.	člen
V zahtevi za dovoljenje za raziskovanje ali za iz-Koriščanje je potrebno navesti mineralne surovine, ki se nameravajo raziskovati ali izkoriščati, in priložiti situacijski načrt, na katerem so vrisane meje prostora za raziskovanje ali izkoriščanje, ter potrdilo pristojnega organa, da je nameravano raziskovanje ali izkoriščanje v skladu s prostorskim in urbanističnim načrtom.
14.	člen
Delovna organizacija lahko začne izkoriščati druge mineralne surovine samo po potrjeni tenmeni dokumentaciji.
Tehnična dokumentacija mora vsebovati zlasti, tehnični opis odpiranja in obdelave ležišča, pouebne tehnične izračune, rešitve vprašanj obratovalne varnosti in potrebna sredstva ter ukrepe za kolektivno in osebno varnost delavcev.
Organizacija, ki je izdelala tehnično dokumentacijo, mora na njej potrditi, da je tehnična dokumentacija v skladu z uoločbami prejšnjega odstavka tega člena.
15.	člen
Delovna organizacija mora prijaviti začetek raziskovalnih ali eksploatacijskih del pristojnemu organu inšpekcije dela in občinskemu upravnemu organu za rudarstvo.
16.	člen
Za varstvo življenja in zdravja delavcev je delovna organizacija pri raziskovanju ali izkoriščanju drugih mineralnih surovin dolžna upoštevati predpise o tehničnih ukrepih ter o varstvu pri delu, delavcem pa zagotoviti sredstva za osebno varstveno opremo.
17.	člen
Nadzorstvo nad tem, kako se izpolnjujejo predpisi o varstvu pri delu pri raziskovanju in izkoriščanju drugih mineralnih surovin na površini zemlje, opravljajo pristojni organi inšpekcije dela.
18.	člen
Na zahtevo raziskovalne organizacije, ki opravlja raziskovanje mineralnih surovin iz prvega odstavka 7. člena temeljnega zakona, lahko za rudarstvo pristojni republiški upravni organ prepove na istem prostoru raziskovanje mineralnih surovin iz drugega odstavka 7. člena temeljnega zakona v celoti ali deloma, če ugotovi, da se ovira raziskovanje mineralnih surovin iz prvega odstavka 7. člena temeljnega zakona. Organizacija, ki zahteva prepoved, mora povrniti nastale stroške prizadeti organizaciji.
19.	člen
Na eksploatacijskem polju, na katerem je že v teku izkoriščanje mineralih surovin iz prvega odstavka 7.
člena temeljnega zakona, se lahko dovoli izkoriščanje mineralnih surovin iz drugega odstavka 7. člena temeljnega zakona le, če rudarska organizacija, ki ima že dovoljenje, nima namena izkoriščati teh mineralnih surovin in če se ugotovi, da se s tem ne bo oviralo ali ogrožalo že prej dovoljeno izkoriščanje.
20.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za rudarstvo, vodi evidenco raziskovalnih in eksploatacijskih prostorov drugih mineralnih surovin, za katere je izdal dovoljenje za raziskovanje ali izkoriščanje.
6.	Raziskovanje in izkoriščanje drugih mineralnil
surovin po občanih in določenih organizacijah
21.	člen
Občani, civilno-pravne osebe, družbene organizacije, krajevne skupnosti in društva smejo izkoriščati druge mineralne surovine, vendar samo za svoje grad • bene ali obrtne namene ali za druge lastne potrebe.
22.	člen
Za izkoriščanje drugih mineralnih surovin pc prejšnjem členu je potrebno dovoljenje občinskega upravnega organa, pristojnega za rudarstvo.
23.	člen
Občinska skupščina lahko predpiše, kdaj ni potrebno dovoljenje iz prejšnjega člena za izkoriščanje drugih mineralnih surovin.
Občinska skupščina lahko predpiše obseg in način izkoriščanja drugih mineralnih surovin, kadar se izkoriščajo za gradbene ali obrtne namene ali za druge lastne potrebe.
24.	člen
Občinska skupščina lahko določi prostore, na katerih je dopustno splošno in skupno izkoriščanje drugih mineralnih surovin brez dovoljenja po 22. členu tega zakona, določi organ upravljanja ter predpiše red izkoriščanja in plačilo stroškov za vzdrževanje prostora.
25.	člen
Pri izkoriščanju drugih mineranih surovin po 21. členu tega zakona je treba upoštevati predpise o tehničnih ukrepih in predpise o varstvu pri delu.
KAZENSKE DOLOČBE
26.	člen
Z denarno kaznijo do 20.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek delovna organizacija, ki izkorišča ali raziskuje druge mineralne surovine brez dovoljenja pristojnega organa.
Za dejanje iz prejšnjega odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo do 1.000 dinarjev tudi odgovorna oseba delovne organizacije.
27.	člen
Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek delovna organizacija, če po
končanem ali trajno ustavljenem raziskovanju ali izkoriščanju ne ukrene potrebnega zavarovanja, ali če ne obvesti za notranje zadeve pristojnega občinskega upravnega organa o izvedenih zavarovalnih ukrepih (6. člen).
Za dejanje iz prejšnjega odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo do 500 dinarjev tudi odgovorna oseba delovne organizacije.
28.	člen
Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba iz 21. člena tega zakona:
1.	če se ukvarja z izkoriščanjem drugih mineralnih surovin brez dovoljenja občinskega organa, pristojnega za rudarstvo ali v nasprotju z dovoljenjem (21. in 22. člen);
2.	če pri eksploatacijskih delih ne organizira higienske in tehnične varstvene službe ali ne izvede predpisanih ali odrejenih higienskih in tehničnih varstvenih ukrepov;
3.	Če ob prenehanju izkoriščanja ne poskrbi za trajno zavarovanje in ureditev prostora izkoriščanja.
Za dejanje iz prejšnjega odstavka tega člena se kaznuje z denarno kaznijo do 500 dinarjev tudi odgo-vorna oseba pravne osebe iz 21. člena tega zakona.
Občan se za prekršek iz 1. točke prvega odstavka tega člena kaznuje z denarno kaznijo do 3.000 dinarjev, za prekršek iz 2, in 3. točke prvega odstavka tega člena pa z denarno kaznijo do 500 dinarjev.
29.	člen
Z denarno kaznijo do 3.000 dinarjev se kaznuje za prekršek občan, ki prodaja mineralne surovine naštete v 9. členu tega zakona.
Za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena se izreče varstveni ukrep odvzema premoženjske koristi.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
30.	člen
Dovoljenje za izkoriščanje drugih mineralnih surovin na površini zemlje po tem zakonu (11., 12., 21. in 22. člen) ni potrebno:
1.	če izkorišča mineralno surovino občan oziroma pravna oseba iz 21. člena tega zakona ali kmetijska oziroma gozdarska gospodarska organizacija za lastne potrebe na lastnem zemljišču oziroma na zemljišču, s katerim razpolaga;
2.	če se izkoristi kot gradbeni material mineralna surovina, pridobljena iz izkopov ali odkopov na gradbišču.
31.	člen
Pooblašča se republiški sekretar za gospodarstvo, da v soglasju z republiškim sekretarjem za delo izdaja tehnične predpise po drugem odstavku 112. člena temeljnega zakona.
32.	Sten
Ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o izkoriščanju gline, peska, proda in kamna (Uradni Ust LRS, št. 39-232/60).
33.	člen
Dovoljenja za izkoriščanje drugih mineralnih surovin, izdana občanom, civilno-pravnim osebam, družbenim organizacijam, krajevnim skupnostim in društvom,
se uskladijo s pogoji tega zakona v šestih mesecih od dneva, ko začne veljati ta zakon.
34.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
231.
Na podlagi tretjega odstavka 167. člena ustave So-calistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o povračilu dela obresti uporabnikom investicijskih kreditov na področju turizma
Razglaša se zakon o povračilu dela obresti uporabnikom investicijskih kreditov na področju turizma, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji gospodarskega zbora dne 19. novembra 1969.
St. 44-19/69
Ljubljana, dne 20. novembra 1969.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o povračilu dela obresti uporabnikom investicijskih kreditov na področju turizma
1.	člen
Socialistična republika Slovenija zagotavlja uporabnikom kreditov na področju turizma po 3. točki prvega odstavka 7. člena v zvezi z 9. členom zakona o nižjih obrestnih merah ter o nadomestilu za obresti in o dodatnih obrestih za nekatere kredite iz sredstev federacije (Uradni list SFRJ, št. 28/66. 17/67, 42/67, 24/68 in 5/69) znesek, ki ustreza 2,5-odstotnim letnim obrestim od dovoljenega kredita:
1.	če so turistični objekti v skladu s programom razvoja turizma v SR Sloveniji, ki ga potrdi komite izvršnega sveta za turizem;
2.	če se bodo z investicijami povečale zmogljivosti turističnih objektov;
3.	če gre za turistične objekte na območju SR Slovenije ali pa za take objekte drugod, ki zaokrožujejo turistično gospodarsko dejavnost v SR Sloveniji.
2.	člen
Socialistična republika Slovenija zagotavlja znesek, ki ustreza 2,5-odstotnim letnim obrestim od dovoljenega kredita tudi samostojnim gostincem in kmetom:
1.	če omogočijo z investicijami nove zmogljivosti za penzionske storitve ali za prehrano turistov;
2.	če omogočijo obračunavanje retencijske kvote po veljavnih predpisih;
3.	če je izpolnjen pogoj iz 1. točke prejšnjega člena.
.	3. člen
Za namene iz 1. in 2. člena tega zakona se zagotovijo potrebna sredstva vsako leto v proračunu SR Slovenije.
4.	člen
Republiški sekretariat za gospodarstvo ugotavlja, če ustrezajo objekti iz 1. in 2. člena tega zakona predpisanim pogojem; za izvrševanje drugih določb tega zakona skrb: republiški sekretariat za finance.
5.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o povračilu dela obresti uporabnikom investicijskih kreditov na področju turizma (Uradni list SRS, št. 42-215/66).
6.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, učinkuje pa oj 13. februarja 1969.
232.
Na podlagi 2. točke amandmaja VII k ustavi SR Slovenije in v zvezi s 96. in 98. členom zakona o financiranju družbeno-politicnfh skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 26-196/64) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 19. novembra 1969 sprejela
ODLOK
o dodelitvi sredstev za pomoč prizadetim ob potresu v Banja Luki
I
Iz rezervnega sklada SR Slovenije se nameni za pomoč prizadetim ob potresu v Banja Luki 1,000.000 din.
II
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
Št. 402-147/69
Ljubljana, dne 20. novembra 1969.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
233.
Na podlagi drugega odstavka 2. točke amandmaja VII k ustavi Socialistične republike Slovenije v zvezi s četrtim odstavkom 241. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 20. novembra 1969 in na seji gospodarskega zbora dne 19. novembra 1969 sprejela
ODLOK
o potrditvi subsidiarne pogodbe, sklenjene med Socialistično republiko Slovenijo in SFR Jugoslavijo, zaradi najetja kredita pri Mednarodni banki za obnovo in razvoj
I
Potrjuje se subsidiarna pogodba z dne 22. septembra 1969, sklenjena med SR Slovenijo in SFR Jugoslavijo, ki jo je po pooblastilu Izvršnega sveta SR Slovenije podpisal za SR Slovenijo republiški sekretar za finance Riko Jerman, in sicer zaradi najetja kredita pri Mednarodni banki za obnovn in razvoj v višini 16,160.000 dolarjev ZDA kot delež pri financiranju dela prve etape modernizacije ceste državna meja Šentilj— Nova Gorica — odsek Vrhnika—Postojna.
II
Besedilo subsidiarne pogodbe iz I. točke te pogodbe se glasi:
SUBSIDIARNA POSOJILNA POGODBA
Pogodba, sklenjena dne 22. septembra 1969 med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo (v nadaljnjem besedilu: federacija) in Socialistično republiko Slovenijo (v nadaljnjem besedilu: Slovenija).
Glede na to, da je po pogodbi z dne 5. junija 1969 (v nadaljnjem besedilu: posojilna pogodba), sklenjeni med SFR Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (v nadaljnjem besedilu: banka), banka pripravljena odobriti SFR Jugoslaviji posojilo (v nadaljnjem besedilu: posojilo) po določilih in pogojih, ki so vsebovani v omenjeni posojilni pogodbi ali se pogodba nanje sklicuje (kopiji posojilne pogodbe in splošnih pogojev, na katere se omenjena pogodba sklicuje, sta priloženi tej pogodbi in označeni kot priloga »A« oziroma priloga »B«);
glede na to, da je smoter posojila, da prispeva k financiranju zgraditve projekta ceste (v nadaljnjem besedilu: projekt), opisanega v prilogi 3 k posojilni pogodbi, katerega del (v nadaljnjem besedilu: del C projekta) leži na območju SR Slovenije;
glede na to, da je skladno z določili posojilne pogodbe SFR Jugoslavija pripravljena skleniti s SR Slovenijo subsidiarno posojilno pogodbo, v kateri bo mimo drugega določeno, da bo posodila SR Sloveniji del posojila, kot je to določeno v posojilni pogodbi;
ker sta se tukaj navedeni stranki zedinili, da skleneta to pogodbo, ki je subsidiarna posojilna pogodba, na katero navaja oddelek 5.01 posojilne pogodbe;
sta se skladno s tem stranki te subsidiarne posojilne pogodbe zedinili o naslednjem:
1.	člen
SR Slovenija sprejema vsa določila posojilne pogodbe, ki se nanašajo na SR Slovenijo ali na katera navaja ta pogodba.
Kjerkoli so v tej pogodbi uporabljeni posamezni, v tej posojilni pogodbi definirani izrazi, imajo tu enak pomen, kot ga imajo v posojilni pogodbi, razen če ne izhaja iz konteksta kaj drugega.
2.	člen
SFR Jugoslavija se s tem strinja, da posodi SR Sloveniji v jugoslovanskih dinarjih (ali če bo Slovenija to zahtevala, v tisti tuji valuti, v kateri je banka posojilo izplačala, če ji bo valuta potrebna za gradnjo dela C projeka (tiste zneske, ki so ekvivalentni znesku v raznih valutah, katere posoja banka SFR Jugoslaviji po določilih in pogojih posojilne pogodbe za financiranje dela C projekta (zneski, posojeni na ta način SR Sloveniji, se imenujejo v nadaljnjem besedilu: subsidiarno posojilo).
Stra nki te pogodbe izhajata od tega, da bo znesek subsidiarnega posojila ekvivalenten 16,160.000 8, toda s pridržkom takšnih modifikacij navedenega zneska, kot je to določeno v posojilni pogodbi.
3.	člen
Stroški za gradnjo dela C projekta (vštevši sem tudi nadzorstvo nad gradnjo in nepredvidene izdatke) se cenijo na 505,1 milijona dinarjev.
SR Slovenija se zavezuje, da bo takoj, ko se pokaže potreba, zagotovila iz drugih virov: (i) finančna sredstva, ki pomenijo razliko med zneskom tega subsidiarnega posojila in navedeno ocenitvijo gradbenih stroškov, ter (ii) vsa tista finančna sredstva, ki bodo potrebna za financiranje kakršnegakoli morebitnega povečanja stroškov za graditev dela C projekta, če bi gradbeni stroški presegali to ocenitev.
Ceni se, da bo gradnja dela C projekta končana 30. junija 1972.
4.	člen
Na zahtevo SR Slovenije, ki bo vložena skladno z razdelitvijo subsidiarnega posojila, kot je navedena v prilogi 1 te pogodbe (ker se bo ta razdelitev skladno z določbami omenjene priloge in posojilne pogodbe od časa do časa spreminjala), bo SFR Jugoslavija od časa do časa vlagala zahteve in s svojega računa pri banki dvigala posojilo v smislu posojilne pogodbe ter izplačevala SR Sloveniji, ali po njenem nalogu protivrednost na ta način dvignjenih zneskov, kot je to določeno v 2. členu te pogodbe.
5.	člen
SR Slovenija bo plačala SFR Jugoslaviji znesek, enak 54 %> od provizije, ki jo mora SFR Jugoslavija plačati banki skladno z oddelkom 2,05 posojilne pogodbe: pri tem je treba razumeti, da se bosta stranki te pogodbe takoj, ko bo dokončno določen natančen znesek subsidiarnega posojila, zedinili o vsaki prilagoditvi, ki bo potrebna da bi bila provizija, ki jo plačuje SR Slovenija, v enakem razmer m nasproti skupni proviziji, ki jo mora plačati SFR Jugoslavija, v kakršnem bo subsidiarno posojilo nasproti skupnemu znesku, ki ga bo SFR Jugoslavija dvignila z računa posojila.
6.	člen
Na pismeno zahtevo SR Slovenije bo SFR Jugoslavija takoj zahtevala od bunke, naj prevzame specialne obveznosti, kot je to določeno v oddelku 5,02 Splošnih pogojev glede stroškov v zvezi z delom projekta C, ki naj bi bil financiran skladno s posojilno pogodbo.
SR Slovenija bo plačala SFR Jugoslaviji dodatno provizijo, ki jo mora SFR Jugoslavija plačati banki iz naslova vsake take specialne provizije, skladno z oddelkom 3.02 Splošnih pogojev.
7.	člen
SR Slovenija bo plačevala SFR Jugoslaviji obresti po obrestni meri šest odstotkov in pol (6,5 c/#) na leto od zneska glavnice subsidiarnega posojila, ki je bil dvignjen, pa ni bil v zadevnem času vrnjen.
8.	člen
SR Slovenija bo vrnila glavnico subsidiarnega posojila po amortizacijskem načrtu, glede katerega bo dosežen sporazum med strankama te pogodbo, brž ko bo dokončno določen natančen znesek takega subsidiarnega posojila; s tem je treba razumeti, da bo omenjeni amortizacijski načrt določen tako, da bp V ustrezni meri upošteval vračilne obveznosti SFR Jugoslavije skladno z oddelkom 2,08 posojilne pogodbe.
9.	člen
Vsa plačila, bodisi glavnice in obresti bodisi druga, bo SR Slovenija plačevala v jugoslovanskih dinarjih v redu in natančno v rokih, glede katerih bo dosežen sporazum med strankama te pogodbe, skladno z vračil-nimi obveznostmi SFR Jugoslavije po posojilni pogodbi.
10.	člen
Skladno z določili posojilne pogodbe p vračanju pred zapadlostjo lahko plača SR Slovenija po predhodnem posvetovanju s SFR Jugoslavijo pred zapadlostjo vso glavnico subsidiarnega posojila ali tisti njen del, ki v zadevnem času še ni bil vrnjen.
11.	člen
SR Slovenija bo uporabila zneske subsidiarnega posojila skladno z določili te pogodbe in posojilne pogodbe za izdatke za del C projekta, ki je opisan v prilogi 3 posojilne pogodbe, ali bo poskrbela, da bodo tako uporabljeni.
Razen če banka ne privoli v nekaj drugega, bodo: (i) blago in storitve, ki naj bodo plačane iz zneska subsidiarne pogodbe, nabavljene na podlagi mednarodne licitacije skladno z »Navodili o nabavah iz posojil, ki jih daje Svetovna banka, in iz kreditov Mednarodnega združenja za razvoj (IDA)«, objavljenimi v februarju 1968, in v skladu z drugim takim postopkom, ki pomeni dopolnitev tega, kot je naveden v prilogi 4 k posojilni pogodbi ali glede katerega bo dosežen sporazum med SFR Jugoslavijo in banko, in (ii) pogodbe o nabavah tega blaga in storitev, predložene najprej v odobritev banki.
SR Slovenija bo vse blago in storitve, plačane z zneskom subsidiarnega posojila, uporabila izključno za izvajanje dela C projekta ali poskrbela, da bodo za to uporabljeni, razen če ne bo banka morebiti dala soglasja za kaj drugega.
12.	člen
SR Slovenija se zavezuje:
a)	da bo izvedla del C projekta s potrebnim zavzemanjem in učinkovitostjo v skladu z dobro inženirsko, administrativno in finančno prakso pod nadzorstvom strokovnih inženirjev in inženirskih organizacij in da bo, če bo potrebno brez odlašanja zagotovila v ta namen finančna sredstva, olajšave, storitve in druge potrebne vire;
b)	da bo zgradila svoj del projekta v skladu z glavnimi projekti, temelječimi na zveznih standardih za projektiranje SFR Jugoslavije (objavljenih v »Uradnem listu SFRJ« dne 2U. marca 1969), ki jih bodo pregledali strokovni inženirji ali inženirske organizacije in odobrila banka;
c)	da bodo njen del projekta gradili izvajalci, sprejemljivi za SR Slovenijo in za banko in pritegnjeni pod takimi pogoji in določili, ki jih bo odobrila banka; pri tem mora poskrbeti, da bodo izvajalčeve storitve financirane iz subsidiarnega posojila v skladu z določili oddelka 3.02 te pogodbe ali v skladu z določili, na katera se omenjeni znesek sklicuje;
d)	da bo predložila banki načrte, specifikacije in delovne programe za svoj dej projekta, br| ko bodo gotovi, kot tudi vse morebitne pomembnejše poznejše spremembe, do tolikšne mere podrobno, kot bo to banka od časa do časa umestno zahtevala;
e)	da bo vodila ali poskrbela za ustrezne, toliko podrobne evidence, da se bodo dale iz njih identificirati dobrine in storitve, financirane iz subsidiarnega posojila, pokazala njihovo uporabo v tem delu projekta in evidentirala njegov napredek (vštevši stroške), kot tudi dohodke in izdatke ter finančno stanje tistih agencij SR Slovenije, ki bodo odgovorne za izvedbo in vzdrževanje tega dela projekta;
f)	da bo omogočila predstavnikom banke inšpekcijo svojega dela projekta, njegove uporabe ter vseh ustreznih evidenc in dokumentov in dala banki vsa obvestila, ki jih bo ta umestno zahtevala o njenem delu projekta in izdatkih iz subsidiarnega posojila, razporejenih za ta del projekta, o blagu in storitvah, financiranih iz subsidiarnega posojila, in pa o poslovanju in finančnem stanju agencij SR Slovenije, ki bodo odgovorne za izvedbo in vzdrževanje tega dela projekta, kot tudi c izpolnjevanju svojih obveznosti iz te pogodbe;
g)	da bo vzdrževala in popravljala cesto, ki tvori del projekta na njenem območju, ter tudi dovozne ceste nanjo (razen manjvažnih cest, ki so zdaj klasi-rane kot javne ceste IV. reda) v skladu z dobro inženirsko in finančno prakso in da bo po potrebi brez odlašanja preskrbela finančna sredstva, olajšave, storitve In druge za to potrebne vire;
h)	da bo v polni meri sodelovala z banko in poskrbela, da bodo cilji posojila in subsidiarnega posojila izpolnjeni, ter da bo od časa do časa po ustreznih svojih predstavnikih izmenjala z njenimi stališča glede vprašanj, ki se tičejo njenega dela projekta, kot tudi glede izpolnjevanja njenih obveznosti Iz subsidiarne posojilne pogodbe;
1) da bo tako obvestila SFR Jugoslavijo o vsakem stanju, ki bi oviralo ali pretilo ovirati gradnjo dela C projekta ali izpolnitev katerekoli obveznosti SR Slovenije iz te pogodbe:
j)	da bo storila ali poskrbela za vse ustrezne ukrepe, s katerimi bo zagotovljeno, da bodo zboljšane dovozne ceste na cesto, ki tvori ta del projekta, kolikor je to razumno potrebno, da bi bila omogočena njena optimalna uporaba, ko bo zgrajena, upoštevajoč pri tem stroške za taka zboljšanja in koristi, ki iz tega izvirajo;
k)	da bodo, če bo za uporabo ceste, ki tvori del tega projekta, uvedena kakršnakoli cestnina, njene stopnje tako določene, da bo zagotovljena ekonomična uporaba te ceste in alternativnih cest oziroma prometnih sredstev.
13.	člen
SR Slovenija sme po posvetovanju s SFR Jugoslavijo razveljaviti sleherni znesek subsidiarnega posojila, ki ga ni že dvignila pred razveljavitvijo izvzemši katerikoli znesek subsidiarnega posojila, glede katerega je banka prevzela specialne obveznosti v skladu z oddelkom 5.02 Splošnih pogojev.
14.	člen
Ce bi bila pravica SFR Jugoslavije, da po posojilni pogodbi dviga posojilo z računa pri banki, suspendi rana ali končana, ne glede na razlog, zaradi katerega je do tega prišlo, tedaj bo na enak način in sočasno za enako dobo suspendirana ali končana, pač glede na to. za kakšen primer gre, tudi pravica SR Slovenije do nadaljnjega dviganja subsidiarnega posojila. Ce pa nastopi katerikoli izmed primerov, specificiranih pod
a), b) in c) v 15. členu te pogodbe, bo pravica SR Slovenije do nadaljnjega dviganja posojila po subsidiarni posojilni pogodbi (razen če SFR Jugoslavija ne da soglasja za kaj drugega) suspendirana vse dotlej, dokler primer ali primeri, ki so pripeljali do take suspenzije, ne prenehajo ali dokler SFR Jugoslavija ne obves'i SR Slovenije, da so njene pravice do dviganja posojila znova vzpostavljene, pač po tem, katera izmeri ♦e'.-dveh možnosti bi prej nastopila.
15.	člen
Ce nastane katerikoli izmed naslednjih primerov in terja morebitno specifično dobo, lahko pošlje SFR Jugoslavija v vsakem nadaljnjem trenutku časa, v katerem se primer nadaljuje, po svoji izbiri SR Sloveniji obvestilo, s katerim razglasi glavnico subsidiarnega posojila skupaj z obrestmi in drugimi obveznostmi v zvezi z njimi za zapadlo in tako izterljivo, nakar postane glavnica skupaj z obrestmi in z drugimi obveznostmi v zvezi z njo zapadla in takoj izterljiva:
a)	če pride do neizpolnitve obveznosti glede plačevanja glavnice ali obresti ali kateregakoli drugega plačila, ki ga je SR Slovenija zavezana plačati po tej pogodbi;
b)	če pride do neizpolnitve katerekoli druge obveznosti iz te pogodbe s strani SR Slovenije in traja to 50 dni, odkar je SFR Jugoslavija o tem obvestila SR Slovenijo;
c)	banka razglasi (skladno z določili oddelka 7.01 Splošnih pogojev in oddelka 6.02 posojilne pogodbe), glavnico posojila za zapadlo in izterljivo tudi pred dogovorjenim rokom zapadlosti zaradi kateregakoli dejanja ali opustitve na strani SR Slovenije.
16.	člen
Ce pride med federacijo in Slovenijo (v nadaljnjem besedilu: stranki) pri izvrševanju te pogodbe do spora, ki ga sami stranki ne moreta rešiti z medsebojnim sporazumom, predložita spor v rešitev arbitražni komisiji.
Arbitražno komisijo sestavljajo trije člani. Po enega člana določita stranki, tretjega člana — predsednika arbitražne komisije — pa izbereta člana arbitražne komisije, ki sta ju določili stranki.
Ce se člana arbitražne komisije, ki sta ju določili stranki, v 15 dneh od dneva, ko je zahtevajoča stranka prejela od druge stranke odgovor na to zahtevo, ne sporazumeta o osebi, ki naj bi bila predsednik arbitražne komisije, določi le-tega predsednik Vrhovnega gospodarskega sodišča.
Postopek, po katerem se bodo obravnavali spori pred arbitražno komisijo, določi arbitražna komisija. Delo arbitražne komisije vodi njen predsednik.
Stranka, ki zahteva postopek pred arbitražno komisijo, mora poslati drugi stranki pismeno zahtevo s potrebno dokumentacijo, v kateri razloži, v čem je spor, in predlaga rešitev, ki jo zahteva, ter navede ime osebe, ki jo je določila za člana arbitražne komisije.
Druga stranka mora v 30 dneh od dne. ko prejme zahtevo iz predhodnega odstavka, poslati vloženiku pismen odgovor na vloženo zahtevo s potrebno dokumentacijo ter navesti ime osebe, ki jo je določila za “fclana arbitražne komisije.
Odločba arbitražne komisije se šteje za sprejeto, če sta zanjo glasovala najmanj dva člana arbitražne komisije. Stranki sta dolžni spoštovati odločitve arbitražne komisije.
Stroški, ki nastanejo, v zvezi z delom arbitražne komisije, razen stroškov samih strank, trpita stranki enakomerno Svoje stroške trpi vsaka stranka sama
17.	člen
Ta pogodba postane operativna tistega dne, ko postane operativna posojilna pogodba v skladu z njenimi določili.
18.	člen
Ta pogodba je bila sestavljena v štirih istovetnih izvodih, od katerih sta bila dva izvoda izročena federaciji, dva pa SR Sloveniji.
V Beogradu, 22. septembra 1969.
Republiški sekretar	Zvezni sekretar
za finance SR Slovenije	za finance
Riko Jerman 1. r.	Janko Smole 1. r.
St. 34-59/69
Ljubljana, dne 20. novembra 1969.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
234.
Na podlagi 5. alinee 152. člena ustave socialistične republike Slovenije in II. ustavnega amandmaja ter v zvezi s 3. členom zakona o gospodarjenju in razpolaganju s skupnimi rezervami gospodarskih organizacij (Uradni list SRS, št. 4-19/66) in 11. členom odloka o spremembah in dopolnitvah poslovnika Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 15-119/69) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 20. novembra 1969 sprejela
ODLOK
o razrešitvi in imenovanju elana upravnega odbora republiških skupnih rezerv gospodarskih organizacij
Razreši se član upravnega odbora republiških skupnih rezerv gospodarskih organizacij:
Drago Marolt, komercialni direktor v Združenih papirnicah, papirnica Vevče.
V upravni odbor republiških skupnih rezerv gospodarskih organizacij se namesto Draga Marolta do izteka njegovega mandata imenuje:
Branko Paš, namestnik glavnega direktorja strojne tovarne Trbovlje.
St. 111-5/69
Ljubljana, dne 20. novembra 1969.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Prfedsednik Sergej Kraigher 1. r.
235.
Na podlagi pete alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in II. ustavnega amandmaja ter v zvezi s 5. členom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o cestnem skladu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 12-80/67) in 11. členom odloka o spremembah in dopolnitvah poslovnika Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 15-119/69) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne
20.	novembra 1969 sprejela
ODLOK
o razrešitvi in imenovanju nekaterih članov
upravnega odbora cestnega sklada SR Slovenije
I
Razrešijo se člani upravnega odbora cestnega sklada SR Slovenije, ki jim je potekla mandatna doba:
Franc Bajc, direktor avtoturističnega podjetja »Izletnik«, Celje;
inž. Lojze B 1 e n k u š , pomočnik republiškega sekretarja za urbanizem;
inž. Rudolf C i m o 1 i n i, dosedanji direktor skupnosti cestnih podjetij SR Slovenije;
dr. Danilo D o u g a n , predsednik Turistične zveze Slovenije;
Lado K o š i č e k , sekretar Avto-moto zveze Slovenije;
Anton Mravljak, direktor cestnega podjetja Maribor;
Rajko Novak, direktor razvojnega sektorja trgovskega podjetja »Petrol", Ljubljana;
Ivo Pinterič, dosedanji direktor cementarne Trbovlje;
Drago Vončina, vodja splošne službe rudnika svinca in topilnice Mežica;
Franc Vrečar, dosedanji direktor prometnega podjetja »Ljubljana-Transport", Ljubljana.
II
Razrešita se člana upravnega odbora cestnega sklada SR Slovenije Alojz Briški, dosedanji pomočnik republiškega sekretarja za notranje zadeve in Viktor Zupančič, dosedanji poslanec republiškega zbora Skupščine SR Slovenije.
III
V	upravni odbor cestnega sklada SR Slovenije se namesto članov, ki jim je potekla mandatna doba imenujejo za dobo štirih let:
dr. Danilo D o u g a n , predsednik Turistične zveze Slovenije;
Franc Gorenc, direktor poslovnega združenja cestnih podjetij, Ljubljana;
Lado K o š i č e k , sekretar Avto-moto Zveze Slovenije;
inž. Pavel Pečenko, samostojni projektant ljubljanskega urbanističnega zavoda Ljubljana;
inž. Branko Rebek, mestni inženir skupščine občine Celje;
Franc Stoj s, direktor cementarne Trbovlje;
Milan V i z o v i š e k , direktor avtobusnega prometa Maribor;
Drago Vončina, vodja splošne službe rudnika svinca in topilnice Mežica;
Tine Zaletel, direktor poslovnega združenja za cestni transport »Vektor", Ljubljana;
Franc Žvan, predsednik skupščine občine Jesenice.
IV
V	upravni odbor cestnega sklada SR Slovenije se namesto Alojza Briškija in Viktorja Zupančiča do izteka njunega mandata imenujeta:
Peter G 1 u h a r , pomočnik republiškega sekretarja za notranje zadeve;
inž. Miloš Polič, poslanec republiškega zbora Skupščine SR Slovenije.
St. 111-5/69
Ljubljana, dne 20. novembra 1969.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
237.
P
Strin (52Ji
#
Na podlagi III. točke odloka o ustanovitvi komisije enotnega zbora delovnih skupnosti Skupščine SR Slovenije za razvoj samoupravnega prava v delovnih organizacijah (Uradni list SRS, št. 37-236/69) je enotni zbor delovnih skupnosti Skupščine SR Slovenije na seji dne 19. novembra 1969 sprejel
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
236.
Na podlagi ustavnega amandmaja VIII k ustavi SR Slovenije in 156. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je enotni zbor delovnih skupnosti Skupščine SR Slovenije na seji dne 19. novembra 1969 sprejel
ODLOK
o izvolitvi predsednika, podpredsednika in članov komisije enotnega zbora delovnih skupnosti Skupščine SR Slovenije za razvoj samoupravnega prava v delovnih organizacijah
V komisijo enotnega zbora delovnih skupnosti Skupščine SR Slovenije za razvoj samoupravnega prava v delovnih organizacijah se izvolijo:
ODLOK
o ustanovitvi komisije enotnega zbora delovnih
skupnosti Skupščine SR Slovenije za razvoj samoupravnega prava v delovnih organizacijah
I
Ustanovi se komisija za razvoj samoupravnega prava v delovnih organizacijah kot stalna komisija enotnega zbora delovnih skupnosti Skupščine SR Slovenije z nalogo, da proučuje in spremlja razvoj samoupravnega prava delovnih organizacij ter usmerja in usklajuje prizadevanja samoupravnih organov, organizacij in raziskovalnih institucij, ki delajo na tem področju.
II
Pri svojem delu komisija za razvoj samoupravnega prava v delovnih organizacijah sodeluje z družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami ter združenji, zlasti z Zvezo sindikatov Slovenije.
III
Komisija za razvoj samoupravnega prava v delovnih organizacijah ima predsednika, podpredsednika in 13 članov, ki so izvoljeni iz vrst poslancev in občanov.
St. 0210-1/69
Ljubljana, dne 20. novembra 1969.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
za predsednika:
Franc Lamut, podpredsednik gospodarskega zbora Skupščine SR Slovenije,
za podpredsednika:
Tomaž Ertl, vodja oddelka za študij dela v železarni Jesenice,
za člane:
Vinko Bohinc, vodja kadrovske službe v tovarni »Metalna«, Maribor,
Tone Erjavec, pomočnik vodje splošnega sektorja v tovarni »Aero«, Celje,
Peter Finžgar, poslanec prosvetno-kultumega zbora Skupščine SR Slovenije,
Franc Hudej, politični delavec komiteja mestne konference ZK Ljubljana,
dr. Franc Jurc, poslanec socialno-zdravstvenega zbora Skupščine SR Slovenije,
Boris K o v š c a , direktor splošnega sektorja industrije cementa in azbestcementa »Salonit«, Anhovo,
dr. Stane Možina, samostojni raziskovalec v inštitutu za sociologijo in filozofijo v Ljubljani,
Stane Pungerčar, poslanec gospodarskega zbora Skupščine SR Slovenije,
Franc Šali, diplomirani sociolog, občinska konferenca SZDL Novo mesto,
Mitja Švab, predsednik komisije za družbeno samoupravljanje pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije,
Peter Toš, strokovni sodelavec v republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije,
Drago Ulčar, direktor splošno-kadrovskega sektorja »Luka« Koper,
Jože Z o r č i č , pomočnik glavnega direktorja Zasavskih premogovnikov Trbovlje.
St. 0210-1/69
Ljubljana, dne 20. novembra 1969.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
238.
Na podlagi ustavnega amandmaja VII in v zvezi z 12. členom zakona o sodiščih splošne pristojnosti SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je Skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 20. novembra 1969 sprejela
ODLOK
o določitvi števila sodnikov pri okrožnih sodiščih v Celju in Kopru
I
Za okrožno sodišče v Celju se določa 13 sodniških mest.
Za okrožno sodišče v Kopru se določa 0 sodniških mest.
II
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v “Uradnem listu SRS«.
S tem dnem prenehajo veljati določbe I. točke odloka o določitvi števila sodnikov pri okrožnih sodiščih v LR Sloveniji (Uradni list LRS, št. 44-218/58), ki se nanašajo na določitev števila sodnikov pri okrožnih sodiščih v Celju in Kopru.
Št. 111-15/69, 111-46/69 Ljubljana, dne 20. novembra 1969.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
239.
Na podlagi 16. alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 16-144/67) in 17. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je Skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 10. novembra 1969 sprejela
ODLOK
o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov vrhovnega sodišča SR Slovenije
I
Vrhovno sodišče SR Slovenije ima 25 sodnikov porotnikov.
II
Za sodnike porotnike se izvolijo:
Ivan Brumen, vodja službe storitvenih dejavnosti pri gospodarski zbornici SR Slovenije;
Elica Dolenc, upokojenka, Maribor, Aškerče-
Franc Dragan, upokojenec, Krško, Kvedrova 1;
Franc Fale, sekretar železarne Ravne na Koroškem ;
Ivan Grašič, svetovalec in analitik za prosveto in kulturo skupščine občine Novo mesto;
Lojze Herman, šef službe za splošne zadeve pri centralnem komiteju ZK Slovenije;
inž. Fanika Jugovič, analitik pri kreditni banki Celje, podružnica za kmetijstvo;
Ludvik Kejžar, vodja priprave dela strojnega vzdrževanja v železarni Jesenice;
inž. Zdravko Klasek, predavatelj na višji pomorski šoli, Piran;
Ivo Kranjc, ravnatelj šolskega centra za blagovni promet, Maribor;
inž. Veljko Križnik., glavni direktor kmetijskega kombinata Žalec;
Franc Leben, vodja služb za upravno-gospodar-ske zadeve pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije;
Marija Lukane, šef izpostave komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Ljubljana, izpostava Kamnik;
Ado N a g 1 a v , upravnik revirskega muzeja NOB, Trbovlje;
Slavko Oblak, direktor medkrajevnega potniškega prometa pri -Ljubljana-Transport«, Ljubljana;
Lojze O c e p e k , upokojenec, Ljubljana, Veselova 8;
Koloman P a 11 e r , pravni referent, TNA-Nafta, Lendava;
Miro Posega, šef splošnega sektorja pri avtobusnem podjetju Maribor;
Cilka Prešeren, upokojenka, Ljubljana, Ruska 3;
Slavka Šemrov, upokojenka, Zalog 141, p. Ljubljana-Polje;
Franc Tomažič, sekretar kmetijsko-vinarske zadruge, Vipava;
Rudi Veselič, v. d. tajnika skupščine občine Ljubljana-Center;
inž. Savo Vovk, direktor združenega kmetijsko-gozdarskega podjetja, Kočevje;
«
Lojze Založnik, višji tehnolog, združeno podjetje »Iskra«« Kranj, »Iskra«« tovarna elektrotehničnih Jn finpmehaničnih izdelkov, Kranj;
Viktor Zupančič, dosedanji poslanec republiškega zbora Skupščine SR Slovenije.
9t. Ul-12/69
Ljuljana, dne 20. novembra 1969.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Sergej Kraigher J. r.
240.
Na podlagi 16. alinee 136, člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenijo ter II-amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 16-144/67) in 17- člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št, 20-220/65) je Skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 20, novembru 1969 sprejela
ODLOK
o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov okrožnega sodišča Novo mesto
I
Okrožno sodišče v Novem mestu ima 128 sodnikov
porotnikov.
II
Za sodnike porotnike se Izvolijo:
Slavo A d 1 e š i č, nabavni referent, industrija motornih vozil Novo mesto, tovarna opreme, Črnomelj;
Viktor A u e r, predsednik občinskega sindikalnega
sveta, Sevnica;
Vika Avsec, psiholog, komunalni zavod za zaposlovanje, Novo mesto;
Jožko Bajc, direktor, tovarna čokolade in peciva,
»Imperisd-, Krško;
Ivan Bajt, mojster izmene, belokranjska železo-Uvarn« in strojna tovarna »Belt««, Črnomelj;
Jožica Bajt, daktilograf, gozdno gospodarstvo,
Novo mesto;
Franc Barbič, samostojni obrtnik, Novo mesto,
Partizanska 10;
Stane Barbo, zasebni kmetovalec, Gornje Kamence 14, p. Novo mesto;
Ljubomir B a s t a č , pomočnik direktorja, komunalni zavod za socialno zavarovanje, Novo mesto;
Slavko Bele, upokojenec, Novo mesto, Jerebova 2;
Vladimir Berce, vodja sprejemne pisarne, »Dana«, tovarna rastlinskih specialitet in destilacija,
Mirna;
Milica Bevc, vpdja kontrole, »Novoteks«, tekstilna tovarna, Novo mesto, obrat Metlika;
Vinko Bevc, zasebni kmetovalec, Bela Cerkev 8, p. Bela Cerkev;
Slavka Bogovič, nabavni referent, »Novoteks«, tekstilna tovarna, Novo mesto;
Marija Breznik, gospodinja, Trebnje 79, pošta Trebnje;
Jože Brodarič, računovodja, »Rog«, zavod za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, Novo mesto;
Marija Bukovec, gospodinja, Trebnje 11, pošta Trebnje;
Jože Butara, šef izpostave, »Varnost«, podjetje za čuvanje ljudskega premoženja, Novo mesto;
Henrik Cigoj, upokojenec, Novo mesto, Dilan-čeva 1;
Karel Čater, direktor, trgovsko podjetje »Ljudska potrošnja«, Brežice;
Vinko Černelič, računovodja, zdravilišče Ca-teške Toplice;
Ivan Deržanič, zasebni kmetovalec, Arnova sela 20, p. Artiče;
Milorad D i m i t r i č , direktor, zavod za požarno varnost, Novo mesto;
Peter D r e n i k, lesni tehnik, »Novoles«, lesni kombinat, Straža pri Novem mestu;
Marjan Drenovec, elektromehanik, »Pionir« splošno gradbeno podjetje, Novo mesto;
Stane Drobnič, upravnik, komunalni zavod za socialno zavarovanje, Krško;
Zofka Ferlež, administratorka, skupščina občine Črnomelj;
Štefan Galič, direktor, »Gorjanci«, avto promet tuzemska špedicija, Straža pri Novem mestu;
Nada Gos tič, ravnateljica, osnovna šola »Katja Rupena«, Novo mesto;
Ivan Grabrijan, vodja splošnega sektorja, rudnik rjavega premoga, Kanižarica;
Franc Gračner, rudarski tehnik, rudnik rjavega premoga, Senovo;
Marija Gregorič, referent za socialno skrbstvo skupščina občine Metlika;
ing. Sonja Grogi, svetovalec in analitik za kmetijstvo in gozdarstvo, skupščina občine Novo mesto;
ing. Tone Hočevar, inženir-projektant, gozdno gospodarstvo, Novo mesto;
Franc Hribar, upokojenec. Pijavice, p. Tržišče;
Anton H u t a r, zasebni kmetovalec, Rožni dol 8, p. Semič;
Miloš J a k o p e c, novinar, »Dolenjski list«, Novo mesto;
Ana Jakše, učiteljica, osnovna šola, Črnomelj;
Ana Janko, referent za skrbništvo, center za socialno delo, Novo mesto;
Jože J a r k o v i č, zasebni kmetovalec, Cadraže 4, p. Bela Cerkev;
Betka Jazbec, konfekcionarka, konfekcija »Lisca«, Sevnica;
Franc Junkar, varnostni tehnik, Termoelektrarna, Brestanica;
Frane Kebe, poslovodja, knjigarna in papirnica, Brežice;
Jože Kerin, zasebni kmetovalec, Dolenje 4, p. Leskovec pri Krškem;
Marica Keršič, tehnični sekretar, občinski komite ZK, Sevnica;
Franc Kirn, vodja tehnične službe, hotel Grad, Otočec;
Emil Klakočar, vodja vinogradniškega posestva, »Agrokombinat«, Krško;
Jože Knez, upokojenec Sevnica, Poljska pot;
Lojze Kočevar, kadrovik, združeno podjetje »Iskra« Kranj, tovarna kondenzatorjev, Semič;
Bojan Kolenc, samostojni obrtnik, Mirna 15, p. Mirna;
Andrej Kovačič, vodja plana, skupščina občine Krško;
Bogdana Kovačič, referent za bilančni obračun, »Krka« tovarna zdravil. Novo mesto;
Slava Krampelj, kadrovik, splošna vodna skupnost Dolenjske, Novo mesto;
Jože Kresal, cestar, komunalno obrtno podjetje, Trebnje;
Ivan Kristan, referent za javni red in mir, skupščina občine Novo mesto;
Heda Križ, planer, »Krka« tovarna zdravil, Novo mesto;
Viliem K r š a k, tehnolog, remontni zavod, Bre-gana;
Slavko Kržan, ravnatelj, osnovna šola, Veliki Gaber;
Ada Longar, konfekcionarka, »Modna oblačila«, Trebnje;
Albin Luzar, vodja splošnega sektorja, kmetijska zadruga »Krka«, Novo mesto;
Rudi Malešič', upokojenec, Radna 18, p. Bo-štan j;
Brigita M a v s e r, socialna delavka, splošna bolnica, Novo mesto;
Franc Medle, zasebni kmetovalec, Smarjeta 4, p. Smarjeta;
ing. Alojz Metelko, šef semenske službe, kmetijska zadruga, Trebnje;
Pavel Mihelčič, trgovski poslovodja, trgovsko podjetje »Mercator«, Novo mesto;
Heda Mikolavčič, upokojenka, Krško, Cesta
4.	julija 63;
Venceslav Mirtič, vodja elektro oddelka, industrija motornih vozil. Novo mesto;
Franc Mlinar, trgovski poslovodja, kmetijska zadruga »Krka«, Novo mesto;
Rudolf Mlinarič, referent za pravne zadeve, sekcija za vzdrževanje prog. Novo mesto;
Dušan Modic, profesor, gimnazija, Novo mesto;
Ivan Mohar, obračunski knjigovodja, »Labod« tovarna perila, Novo mesto;
Stanko Molan, kmetijski tehnik, kmetijska zadruga »Agraria«, Brežice;
Vane Murn, upokojenec, Novo mesto, Resljeva cesta;
Angelca N e n a d i č , knjigovodja, »Labod« tovarna perila, Novo mesto;
Marija Novak, obratni knjigovodja, tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj«, Krško;
dr. Božo Oblak, zdravnik, zdravstveni dom Novo mesto;
ing. Silvo Oblak, šef oddelka za patente, »Krka« tovarna zdravil, Novo mesto;
Ivan Pate, vzdrževalec strojev »Novoteks« tekstilna tovarna, Novo mesto;
Franc Pavlakovič, šef krajevnega urada, krajevni urad, Vinica;
ing. Meta Pavlič, referent za asfalt in gramoz, cestno podjetje, Novo mesto;
Andrej P e r , kmetijski tehnik, kmetijska zadruga, Bizeljsko;
Franc Perme, ravnatelj, vajenska šola lesne stroke, Sevnica;
Jože Peterkoč, rudarski nadzornik, rudnik rja- . vega premoga, Senovo;
Martina Petrič, upokojenka, Novo mesto, Breg
n;
Janez Pezdir, trgovski delavec, »Novotehna«, Novo mesto;
Karel Pinterič, referent za požarno varnost in promet, skupščina občine Brežice;
Justin Pirc, vodja nabave, tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj«, Krško;
Jože Pirkovič, vodja montaže drsnih obročkov, združeno podjetje -Iskra« Kranj, obrat uporov, Šentjernej;
Marks P i š e c , vodja odelka tehnične kontrole, belokranjska železolivama in strojna tovarna »Belt«, Črnomelj;
Ivan Plut, vodja splošne službe, združeno podjetje -Iskra« Kranj, obrat keramični kondenzatorji, Žužemberk;
Anton P o h o r, pedagoški svetovalec, pedagoški zavod, Videm-Krško;
Stane Ponikvar, trgovski poslovodja, veletrgovina -Mercator«, poslovna enota -Gradišče«, Trebnje;
Štefan Potočnik, vodja komercialnega sektorja, -Kemo-oprema«, Trebnje;
Ignac Praznik, vodja kontrole, industrija obutve, Novo mesto;
Ivan P r e s k a r, profesor, osnovna šola -Bratov Ribar«, Brežice;-
Vekoslav Prevalšek, računovodja, -Metlika-trans«, transportno podjetje. Metlika;
Evgen Pungerčič, vodja splošnega oddelka, -Dolenjka« trgovsko podjetje, Novo mesto;
Miha Radanovič, samostojni obrtnik, Brežice, Levstikova 3;
Tone Rems, fakturist, pekama in slaščičarna, Novo mesto;
Miran Resnik, steklarski mojster, splošno obrtno podjetje, Krško;
Vida Romih, finančna knjigovodkinja, rudnik lignita, gline in kremenovih peskov. Globoko;
Primož R u e h , nabavni referent, tovarna pohištva, Brežice;
Danilo Rus, veterinarski inšpektor, skupščina občine Črnomelj;
Boris S a v n i k , upravitelj, poklicna kovinarska in mehaniška šola. Novo mesto;
Dušan Slana, šef sektorja za splošne zadeve, PTT podjetje, Novo mesto;
Stanko Slapšak, vodja transporta, Metalna Maribor, Krmelj;
Ivan Starman, upokojenec, Brežice, Ulica 21. maja;
Milica šali, sekretar občinskega odbora Rdečega križa. Novo mesto;
Stane Šeško, vodja tehničnega sektorja, mizarska produktivna zadruga, Sevnica;
ing. Ružica Škof, vodja kontrolne službe, belokranjska trikotažna industrija -Beti«, Metlika;
Stana Škufca, organizator-analitik, -Novoteks« tekstilna tovarna, Novo mesto;
Jože Štok, vodja kadrovsko-socialnega sektorja, -Novoles« lesni kombinat, Straža pri Novem mestu;
Tone Štrucelj, referent izvoza, belokranjska trikotažna industrija »Beti«, Metlika;
Franc Taborski, upokojenec. Novo mesto, Zagrebška 8;
Janja Trampuš, vodja pisarne, skupščina občine, Krško;
Jože Urbanč, predmetni učitelj, osnovna šola. Krško;
Franc Urbančič, nabavni referent, -Mirna«, tovarna šivalnih strojev, Mirna;
Anton Urbas, zasebni kmetovalec, Gabrovec 11, • p. Metlika;
Franc Veselič, medicinski tehnik, splošna bolnica, Brežice;
ing. Jože Vidervol, referent za gojenje gozdov, gozdno gospodarstvo Novo mesto, gozdni obrat Črnomelj;
Bruno Vidmar, zasebni kmetovalec, Gabrijele 6, p. Krmelj; .
Ivanka Vilčnik, socialna delavka, konfekcija -Lisca«, Sevnica;
Ivanka Vodopivec, oddelkevodja, trgovsko podjetje -Preskrba«, Krško;
Marjan Vrabec, sekretar, združeno podjetje -Iskra« Kranj, tovarna usmemiških naprav, Novo mesto;
Slavo Vraničar, računovodja, kmetijska zadruga, Črnomelj;
ing. Jurij Zidanšek, šef komerciale, kmetijska zadruga, Trebnje;
Jožef Zupančič, zasebni kmetovalec, Trebnje 5, p. Trebnje;
Jože 2 a r n , vodja nabavne službe, »Kovinarska" Krško.
St. 111-12/69
Ljubljana, dne 20. novembra 1969.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
241.
Na podlagi 58. člena zakona o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SR Soveniji (Uradni list SRS, št. 20-218/65) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
UREDBO
o spremembah in dopolnitvah uredbe o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo
republiškim organom med materialne stroške
1.	člen
V 3. in 4. členu uredbe o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo republiškim organom med materialne stroške (Uradni list SRS, št. 25-281/65. št. 1-2/66 in št. 9-66/87) se besedilo »65 dinarjev« nadomesti z besedilom »80 dinarjev«.
2.	člen
Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 114-6/65
Ljubljana, dne 11. novembra 1969.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Stane Kavčič 1. r.
242.
Na podlagi IV. točke sklepa o ustanovitvi komiteja Izvršnega sveta za telesno kulturo, št. 020-15/63 z dne 24. junija 1969, je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
odločil:
V komite Izvršnega sveta za telesno kulturo se imenujejo:
za predsednika:
dr. Ernest Petrič, član Izvršnega sveta;
za podpredsednika:
ing. Jože Valentinčič, predsednik gimnastične zveze Slovenije in podpredsednik hokejske in drsalne zveze Slovenije;
za člane:
1.
— Tone Florjančič, predsednik Temeljne izobraževalne skupnosti Ljubljana in predsednik Zveze za splošno telesno vzgojo -Partizan« Slovenije;
—	dr. Vinko Mozetič, podpredsednik Skupščine občine Nova Gorica;
—	dr. Viktor Petkovšek, profesor biotehniške fakultete in predsednik Komisije univerzitetnega sveta Univerze v Ljubljani za telesno kulturo, izvenarmadno in tehniško vzgojo;
— Jože Piano, pomočnik republiškega sekretarja za zdravstvo in socialno varstvo;
— Miro Posega, vodja splošnega sektorja. Avtobusni promet Maribor;
—	predstavnik Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo;
2.	na predlog:
a)	Republiškega sveta za Slovenijo Zveze sindikatov Jugoslavije:
—	ing. Tone T r i b u š o n , podpredsednik tega sveta;
b)	Republiške konference Zveze mladine Slovenije:
— Dagmar Šuster, sekretar te konference;
3.	po položaju:
a)	Adolf A r i g 1 e r , predsednik Zveze za telesno kulturo Slovenije;
b)	dr. Miha Potočnik, predsednik Planinske zveze Slovenije;
c)	Venčeslav Jeras, predsednik Zveze letalskih organizacij Slovenije;
č) dr. Danilo D o u g a n , predsednik Turistične zveze Slovenije;
d)	Ljubo Jovan, direktor Visoke šole za telesno kulturo;
e)	dr. Saša C v a h t e , direktor Zavoda SR Slovenije za zdravstveno varstvo;
za tajnika:
Vlado D e r n a č , do sedaj tajnik komisije SR Slovenije za telesno kulturo.
Št. 020-15/63
Ljubljana, dne 11. novembra 1969.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik Stane Kavčič 1. r.
243.
Na podlagi prvega odstavka 43. člena zakona o republiški upravi SR Slovenije (Uradni list SR Slovenije, št. 14-149/65) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
odločil :
1.	Milan Naprudnik, diplomirani geodetski inženir, se razreši dolžnosti direktorja Geodetske uprave SR Slovenije.
2.	Miroslav Črnivec, diplomirani geodetski inženir, se imenuje za direktorja Geodetske uprave SR Slovenije.
Št. 111-15/63
Ljubljana, dne 11. novembra 1969.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik Stane Kavčič 1. r.
244.
Na podlagi 3. člena uredbe o ustanovitvi Biroja za regionalno prostorsko planiranje (Uradni list SRS, št. 30-244/67) in na predlog republiškega sekretarja za urbanizem je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
odločil :
Milan Naprudnik, diplomirani geodetski inženir in direktor Geodetske uprave SR Slovenije, se
imenuje za direktorja Biroja za regionalno prostorsko planiranje.
Št. 111-15/63
Ljubljana, dne 11. novembra 1969.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Stane Kavčič 1. r.
245.
Na podlagi I. točke odloka o določitvi organa za zadeve v zvezi s sklepanjem pogodb med zdravstvenimi zavodi in komunalnimi skupnostmi socialnega zavarovanja o zdravstvenih storitvah zavarovanim osebam (Uradni list SRS, št. 41-202/66) ter v zvezi s 105. členom temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 23-440/65, št. 57-946/65, št. 29-369/66 in št. 52-618/66) izdaja republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo
NAVODILO
za sklepanje pogodb o izvajanju zdravstvenega varstva v letu 1970
1.	Izhodišča za sklenitev pogodb o izvajanju zdravstvenega varstva v letu 1970 so družbeno-ekonomska usmeritev družbene in osebne porabe v letu 1970 ter objektivno ugotovljeni stroški izvajanja zdravstvenega varstva. Osnova za sklenitev pogodb je od regionalnega zdravstvenega centra ocenjeni delovni načrt zdravstvenega zavoda.
2.	Zdravstveni zavodi sklepajo pogodbe o izvajanju zdravstvenega varstva z naslednjmi plačniki zdravstvenih storitev:
—	s komunalnimi skupnostmi socialnega zavarovanja delavcev in s komunalnimi skupnostmi zdravstvenega zavarovanja kmetov;
—	z družbeno-političnimi skupnostmi;
—	z delovnimi in drugimi organizacijami.
3.	Zdravstveni zavodi pošljejo ponudbe za sklepanje pogodb o izvajanju zdravstvenega varstva plačnikom zdravstvenih storitev iz prejšnje točke za izvajanje tistih oblik zdravstvenega varstva v letu 1970, ki so jih ti po posebnih predpisih dolžni financirati.
Ponudbe obsegajo:
—	od regionalnega zdravstvenega centra ocenjeni delovni načrt zdravstvenega zavoda z opredelitvijo, kaj iz tega delovnega načrta ponuja zdravstveni zavod pogodbeni stranki;
—	od zdravstvenega zavoda finančno ovrednoteni delovni načrt oziroma tisti njegov del, ki ga ponuja pogodbeni stranki;
—	predlog za način obračuna: po cenah za posamezne storitve ali po cenah za odkup delovnega načrta.
4.	Pogodba, ki jo sklene zdravstveni zavod s komunalno skupnostjo socialnega zavarovanja delavcev in
s komunalno skupnostjo zdravstvenega zavarovanja kmetov, obsega zlasti:
—	oblike, obseg in kakovost zdravstvenega varstva, ki ga bo zdravstveni zavod izvajal za drugo pogodbeno stranko;
—	cene, ki se lahko uporabljajo za zdravstvene storitve oziroma za odkup delovnega načrta;
—	določbe o pogojih, načinu in postopku, pod katerimi bo zdravstveni zavod zagotovil upravičencem, za katere druga pogodbena stranka naroča zdravstvene storitve ali izvajanje delovnega načrta zdravstvenega zavoda, uveljavljanje pogodbeno določenih oblik in obsega zdravstvenega varstva;
—	določbe o pogojih, rokih in načinu za plačevanje pogodbeno dogovorjenih oblik in obsega zdravstvenega varstva;
—	določbe o nadzorstvu nad izvajanjem pogodbeno dogovorjenega zdravstvenega varstva in njegovem obračunavanju;
—	določbe o posledicah, ki zadenejo pogodbeno stranko, če ne izpolnjuje obveznosti iz pogodbe;
—	določbe o časovnem obdobju, za katero se sklepa pogodba, in o pogojih, pod katerimi se pogodba lahko dopolni, spremeni ali razveljavi;
—	druga vprašanja, s katerim se v posameznem primeru pogodbeno razmerje natančneje opredeljuje.
Pogodbe, ki jih sklenejo zdravstveni zavodi z druž-beno-političnimi skupnostmi ter z delovnimi in drugimi organizacijami, lahko obsegajo tudi druge določbe.
5.	Cena za zdravstvene storitve oziroma za odkup delovnega načrta se oblikuje po naslednjih elementih:
a)	medicinske storitve: material za zdravljenje, stroški za uporabo medicinske opreme, stroški medicinskih funkcionalnih služb, ustrezni del amortizacije in stroškov vzdrževanja, ustrezni del splošne in upravne režije, osebni dohodki s prispevki;
b)	nemedicinske storitve: stroški namestitve in prehrane, ustrezni del amortizacije in stroškov vzdrževanja, ustrezni del splošne in upravne režije, osebni dohodki s prispevki.
O sredstvih za reprodukcijo (npr. za modernizacijo opreme in za strokovno izobraževanje) se pogodbeni stranki posebej dogovorita v okviru pogodbe o izvajanju zdravstvenega varstva ali pa to uredita s posebno pogodbo.
Glede cen za storitve lekarn se uporabljajo posebni predpisi.
Posamezni elementi, ki sestavljajo ceno medicinske oskrbe bolnišnic (kri, krvni derivati, zdravila, določene preiskave, ortopedski in medicinsko-funkcional-ni pripomočki) se lahko posebej obračunavajo, če se tako dogovorita pogodbeni stranki in če niso zajeti v ceni medicinske oskrbe.
6.	Za oblikovanje cen ambulantne-specialistične dejavnosti in funkcionalnih služb zdravstvenih zavodov, zobozdravstvene dejavnosti in storitev v splošnih ambulantah, se praviloma uporabljajo faktorska merila iz kataloga storitev za te dejavnosti, ki ga izda republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo. Vrednost posameznega faktorja določita pogodbeni
stranki sporazumno in mora biti na območju posamezno regije praviloma enaka.
Kolikor v faktorskih merilih iz prejšnjega odstavka posamezna storitev ni zajeta, se lahko pogodbeni stranki dogovorita o njenem vrednotenju.
7.	Zaradi pravočasne sklenitve pogodb s komunalnimi skupnostmi socialnega zavarovanja delavcev in s komunalnimi skupnostmi zdravstvenega zavarovanja kmetov se predpisujejo naslednji roki: zdravstveni zavodi predložijo svoje delovne načrte za leto 1970 regionalnim zdravstvenim centrom do 30. novembra 1969; regionalni zdravstveni centri strokovno ocenijo delovne načrte zdravstvenih zavodov do 8. decembra 1969; zdravstveni zavodi predložijo komunalnim skupnostim socialnega zavarovanja delavcev in komunalnim skupnostim zdravstvenega zavarovanja kmetov predlog pogodbe o izvajanju zdravstvenega varstva za leto 1970 do 10. januarja 1970; pogodbe o izvajanju zdravstvenega varstva za leto 1970 s komunalnimi skupnostmi socialnega zavarovanja delavcev oziroma kmetov morajo biti sklenjene do 1. februarja 1970.
Ce sedaj veljavne pogodbe zavezujejo pogodbene stranke, da opravijo za leto 1970 posamezna dejanja iz prejšnje točke v krajših rokih, se za ta dejanja uporabljajo ti roki.
V primeru iz prejšnjega odstavka strokovno oceni regionalni zdravstveni center delovne načrte v skladu z roki iz prejšnjega odstavka.
8.	Če do roka iz prejšnje točke niso sklenjene pogodbe med zdravstvenimi zavodi in komunalnimi skupnostmi socialnega zavarovanja delavcev oziroma komunalnimi skupnostmi zdravstvenega zavarovanja kmetov, se uporabljajo določbe zakona o posebni arbitraži za reševanje sporov v zvezi s sklepanjem pogodb med zdravstvenimi zavodi in komunalnimi skupnostmi socialnega zavarovanja (Uradni list SRS, št. 16-117/67).
Arbitraža iz prejšnjega odstavka lahko v arbitražnem postopku zaprosi Zavod SRS za cene, da oceni primernost ponuđenih cen.
9.	Do sklenitve pogodbe za leto 1970 se uporabljajo določbe pogodbe iz prejšnjega leta. Pogodbeni stranki se lahko dogovorita, da za leto 1970 ne sklepata nove pogodbe, temveč se sedanja podaljša za leto 1970.
10.	Ko začne veljati to navodilo, preneha veljati navodilo o elementih za sklepanje pogodb o zdravstvenih storitvah zavarovanim osebam med zdravstvenimi zavodi in komunalnimi skupnostmi socialnega zavarovanja (Uradni list SRS, št. 43-238/66) in navodilo o sklepanju pogodb o zdravstvenih storitvah zavarovanim osebam med zdravstvenimi zavodi in komunalnimi skupnostmi socialnega zavarovanja za leto 1968 (Uradni list SRS, št. 1-2/68).
11.	To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 54-1/69
Ljubljana, dne 20. novembra 1969.
Republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo
Majda Gaspari 1. r.
Izdaja Časopisni zavod »Uradni list SRS« — Direktor In odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča-, val v Ljubljani — Naročnina letno S6 din (3600 starih din) — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo In uprava: Ljubljana. Veselova 11, poštni predal 379/VII - Telefon: direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo: 20 701. prodaja, preklici In naročnine 23 579 — Čekovni račun 501-3-60
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
e
\\o/
v, a
Številka 37
Razglasni del z dne 26. novembra 1969
LETO XXVI
Register podjetij in obrtov
Spremembe
Okrožna gospodarska sodISJa razglašalo
Besedilo; Gostinsko podjetje »Grad Mokrice«, p. Jesenice na Union 'Skem.
Izbriše se Nežikn Grbačič in vpiše Blaženka Matic, nova računovodkinja, pooblaščena za sopodpisovanje finančnih listin.
Celje, 24. septembra 1SC9.
Rg V 112/7	1212
Besedilo: »Avto Kočevje«, tuzemski in mednarodni avtotransport, Kočevje.
Pri poslovalnici, Celje, Mariborska 80. se vpiše sprememba sedeža poslovalnice, ki je odslej: Celje, Mariborska 54.
Celje, 4. novembra 1969.
Rg I 179/4	1440
Besedilo: Trgovsko in proizvodno podjetje »Merx«, Celje.
Izbriše se organizacija združenega dela poslovalnica »Lipa«. Štore, zaradi prenehanja poslovanja.
Rg IV 2/99	1495
Besedilo: Trgovsko in proizvodno podjetje »Merx«, Celje.
Pri poslovalnici »Merx samopostrežba Soča« v Celju se spremeni priimek poslovodkinje Tlilčke Obrez v nov priimek Delakorda, zaradi omožitve:
pri poslovalnici »Gaberje« v Celju se spremeni priimek poslovodkinje Olge Golež v novi priimek Leskovar, zaradi omožitve;
pri poslovalnici »Livar«, Štore, se izbriše Miro Forlan in vpiše Peter Golež, novi poslovodja;
pri poslovalnici »Hruška« v Celju se izbriše poslovodkinja Hermina Jambriško in vpiše Sinjo Jezernik, poslovodja in
pri poslovalnici »Pri cinkarni 2« v Celju se izbriše poslovodja Marjan Zupanc in vpiše Milena Rojc, poslovodkinja.
Rg IV 2/100	1496
Besedilo: Trgovsko in proizvodno podjetje »rierx«. Celje.
Vpiše se prodajalna »Pri Zimlja-nu« v Šempetru, Šempeter v Savinjski dolini 17, ki ima takle poslovni predmet: trgovanje na drobno z blagom trgovskih strok: živila in gospodinjske potrebščine, zelenjava, sadje in njihovi izdelki s postransko dejavnostjo. mleko, mlečni izdelki, kruh in pecivo, krmila z dopolnilno dejavnostjo, kemični izdelki, industrijske rastline, razen tobaka, hmelja in kokonov, zdravilna zelišča s postransko dejavnostjo. Poslovodja je Rudi Anželj, vršilec dolžnosti poslovodje. Prodajalna nima samostojnih pravic, posluje v imenu in za račun podjetja. Enoto je ustanovilo
podjetje s sklepom CDS, dne 28. X. 1969.
Rg IV 2/101	1497
Celje, 11. novembra 1969
Besedilo:	Industrijski kombinat
»Konus«, Slovenske Konjice.
Pri samostojni organizaciji združenega dela »Konus«, skladišče in prodajalna v Celju, se vpiše sprememba naziva, ki je odslej takle: Blagovna hiša »Konus«, Celje.
Celje, 19. novembra 1969
Rg II 46/43	1501
Besedilo: »Slovenijales«, Ljubljana.
Pri tovarni »Sora«, Medvode se izbriše Novak Lojze in vpiše novi direktor dipl. ing. Marolt Leon.
Ljubljana, 29. septembra 1969.
Rg V 603/3	1317
Besedilo: »Šipad«, preduzeče za iz-voz-uvoz i unutrašnji promet drve-tom i proizvodima od drveta, Sarajevo.
Vpiše se prodajalna pohištva, Ljubljana, Celovška 87, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno blaga v trg. strokah: pohištvo; tekstilno blago, kratko in pleteno ter konfekcija od tega samo: zavese, dekorativne tkanine vseh vrst in preproge, vse vrste preprog iz linoleja in drugih podobnih stvari; glasbila, radijski aparati in potrebščine, od tega samo: sprejemniki in oddajniki za radiodifuzijo in televizijo, trazis-torji in električni gramofoni; elek-
NAROČNIKOM URADNEGA LISTA SR SLOVENIJE
TE DNI STE PREJELI RAČUNE ZA NAROČNINO (AKONTACIJO) URADNEGA LISTA SR SLOVENIJE ZA 1970. LETO. AKONTACIJA ZA PRIHODNJE LETO ZNAŠA 46 DIN ZA EN LETNIK. KDOR ZELI BITI NAROČNIK TUDI V PRIHODNJEM LETU, NAJ NAKAZE DO 20. DECEMBRA 1969 NA RAČUNU NAVEDENI ZNESEK. DO TEGA ROKA NAM SPOROČITE TUDI VSE SPREM1MBE, TUDI ŽELJO GLEDE DOSTAVE NOVEGA RAČUNA; CE V PRIHODNJEM LETU NE BOSTE VEC NAROČNIK, NAM DO TEGA DATUMA VRNITE RAČUN S PRIPOMBO. DA PRENEHATE BITI NAROČNIK. — CE DO 20. DECEMBRA NE BOMO PREJELI NAROČNINE, POMENI, DA NISTE VEC NAROČNIK IN BOMO POŠILJANJE LISTA Z NOVIM LETOM USTAVILI.
UPRAVA
Izbriše se prodajalna »Trgovski dom«, Slovenska Bistrica, Trg svobode 15 zaradi ukinitve.
Izbriše se prodajalna »Drava-spe-cerija«. Slovenska Bistrica, Trg svobode 18 zaradi ukinitve.
Maribor, 13. oktobra 1969.
Rg 169/11-227	1378
Besedilo:	»Standard«, poslovno
združenje, Beograd.
Vpiše se »tehnični servis«, Maribor, Koroška 17/1, ki ima takle poslovni predmet: servisiranje proizvodov članov združenja »Standard« in proizvodov iz dejavnosti članov združenja proizvedenih tudi od drugih proizvajalcev, proizvodov, ki dopolnjujejo ta asortiman, kakor tudi proizvodov iz dejavnosti gospodarskih organizaciji, s katerimi ima združenje aražman skupnih prodajaln, servisnih delavnic in prodajo; organiziranje in izvajanje eleklroin-stalacijskih del za potrebe članov združenja in tretjih fizičnih ter pravnih oseb; prodaja in skladiščenje rezervnih delov in potreb za zgoraj navedene proizvode kovinske in elektro industrije. Poslovodja je Stergunje Franjo, ki podpisuje v mejah poslovanja servisa. Enoto je ustanovilo združenje s sklepom upravnega odbora z dno 10. VII. 1969. Enota nima samostojnih pravic; posluje v imenu in na račun poslovnega združenja.
Rg 557/1-7-2	1470
Besedilo: Trgovsko podjetje »Slo-venijašport«, Ljubljana.
Pri prodajalni v Murski Soboti, Grajska 11 se izbriše Marolt Ivan in vpiše Berden Anton, novi poslovodja prodajalne.
Rg 258/1-5	1463
Maribor. 20. oktobra 1969.
Besedilo: Kmetijsko živilski kombinat, Kranj.
Pri skladišču v Mariboru, Zrkovska 54 se vpiše razširitev poslovnega predmeta še na prodajo vstekle-ničenega olja na veliko.
Maribor, 5. novembra 1969.
Rg 540/1-6	1474
vanje podjetja in pa poslovodja, vendar ta le v mejah poslovanja prodajalne. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DŠ z dno 29. VIII. 1969. Enota nima samostojnih pravic: prodaja v imenu in na račun podjetja.
Rg 210 1-163	1478
Besedilo: Optična industrija »Ghe-taldus«, Zagreb.
Pri poslovalnici in ootTčnem servisu v Marboru. Trg revplu-ije 6 se izbriše v d ooslovodje Vrtovec In-ge in vpiše Miščevič Milan, poslovodja.
Rg 481/1-12	1479
Besedilo: Optičn i iudustiija »Ghe-taldus«, Zagreb
Pri prodajalni in servisu v Ptuju, Bezjakova 14 se izbriše v. d. poslovodje Vrtovec Inge in vpiše Miščevič Milan, poslovodja.
Rg 221/IV-ll	1480
Besedilo: Op’ična industrija »Ghe-taldus«, Zagreb,
Vpiše se optična prodajalna Ravne na Koroškem, Ravne na Koroškem, Prežihova ulica 2, ki ima lakle poslovni predmet: osnovna dejavnost: montaža in popravila vseh vrst očal za korekcijo vida ter drugih očal, optičnih aparatov in instrumentov ter ostalih optičnih pomagal in to lastne proizvodnje kot, proizvodnje drugih proizvajalcev sorodnih dejavnosti v postranski dejavnosti pa prodajajo vso vrste očal po zdravniških receptih, sončnih in zaščitnih očal. aparatov in instrumentov, ostalih optičnih pomagal in nadomestnih delov, tako proizvodov matičnega podjetja, kakor tudi drugih proizvajalcev sorodnih dejavnosti. Poslovodja je Miščevič Milan, ki podpisuje v mejah poslovanja prodajalne. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DS ,z dne 11. II. 1969. Enota nima samostojnih pravic: prodaja v imenu in na račun podjetja
Rg 313/III-3	1481
Maribor, 10. novembra 1969.
trotehnični material, od tega samo: material za električno razsvetljavo (lestenci vseh vrst, zidne in stoječe svetilke), električni in plinski gospodinjski aparati. Poslovodja je Turk Sergej. Prodajalna nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je DS podjetja s sklepom z dne 10. IX. 1969.
Ljubljana, 28. oktobra 1969.
Rg XIV 1358'1	1418
Besedilo: Trgovsko podjetje »Planika«, Slovenska Bistrica.
Vpišeta se tile prodajalni:
prdoajalna »Market-samoizbira«, Slovenska Bistrica, Ljubljanska cesta, ki prodaja na drobno po trgovskih strokah: tekstilno blago, konfekcija. kratka in pletena roba (preproge. tekači, koce, flanelke. odeje in pohištveno blago); mešano industrijsko blago; galanterijsko blago in pozamenteri ja; steklo, porcelan in keramika: izdelki iz domače in umetne obrti: ure in izdelki iz plemenitih kovin; usnjena galanterija; obutev; glasbila, radijski aparati in potrebščine, elektrotehnični material, od tega: električne naprave za gospodinjstvo; galanterijsko in bazarsko blago ter igrače; parfumerijsko in kozmetično blago; drogerijsko blago; športne potrebščine; fotografski aparati, instrumenti in potrebščine. Poslovodja je Pipen-baher Jože. Za prodajalno podpisu-jej > pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa poslovodja, vendar ta le v mejah poslovanja prodajalne. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DS z dne 18. VI. 1969. Enota nima samostojnih pravic, prodaja v imenu in na račun podjetja;
prodajalna »Market-samopostrežba«, Slovenska Bistrica, Ljubljanska cesta, ki prodaja na drobno po trgovskih strokah: živila in gospodinjske potrebščine; alkoholne in brezalkoholne pijače v zaprtih steklenicah; tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine; mešano industrijsko blago; meso in mesni izdelki; perutnina, jajca, perje in divjačina — zaklana perutnina; zelenjava, sadje, in njihovi izdelki; mleko in mlečni izdelki, kruh in pecivo; ribe; žito in mlev ski izdelki — vse vrste belega in drugega žita; semensko blago v originalnih zavitkih; odkup in prodaja na drobno kmetijskih pridelkov od neposrednih proizvajalcev; galanterijsko in bazarsko blago ter igrače; proizvodi iz gume. kavčuka in plastičnih mas; parfumerijsko in kozmetično blago; delikatese s stransko dejavnostjo, opravljanje uslug bifeja, t j, točenje pijač vseh vrst in strežba z nainavndnejšimi toplimi In hladnimi jedili. Poslovodja je Štuki Karl. Za enoto podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa poslovodja, vendar ta le v mejah poslovan ia prodajalne. Enoto je ustanovilo pod’etie s sklepom DS z dne 18. VI. 1969 Enota nima samostojnih pravic: prodaja v imenu in na račun podjetja.
Besedilo: Trgovsko podjetje »Uni-verzal«, Lendava.
Pri prodajalni »Dom«, črenšovci 46 se izbriše dosedanji v. d. poslovodja Sakač Ivo in vpiše v. d. poslovodje Kramar Štefan.
Vpiše se prodajalna »Oprema«, Lendava, Partizanska 18, ki prodaja na drobno po trgovskih strokah: železnina in kovinsko blago, kolesa, šivalni stroji in potrebščine; sanitarni in instalacijski material. V. d. poslovodje je Sakač Ivo. Za prodajalno podpisujejo pooblaščenci za podpiso-
Zadružni register
Spremembe
Okrožna gospodarska sorilSfa razglafiajo
Besedilo: Kmetijska zadruga, Vuzenica.
Vpiše se razširitev poslovnega predmeta zadruge še na: polaganje vseh vrst lesenih podov; standardnih parketov. lamelastih parketov, ladijskih podov in navadnih lesenih podov; izdelava in vgrajevanje stav-
benega pohištva, oken, vrat, podbojev, raznih okvirjev in okrasnih letev; polaganje vseh vrst podov iz plastičnih mas, gum in toplih podov; polaganje vseh vrst zidnih tapet. To navedeno dejavnost bo kmetijska zadruga opravljala preko svojega obrata za stanovanjsko izgradnjo in vzdrževanje v Vuzenici.
Vpiše se razširitev poslovnega predmeta pri obratu za stanovanj-* sko Izgradnjo in vzdrževanje Vuzenica še na: polaganje vseh vrst lesenih podov, standardnih parketov, lamo lasti h parketov, ladijskih podov in navadnih lesenih podov; izdelava in vgraditev stavbnega pohištva, oken, vrat, podbojev, raznih okvirjev in okrasnih letev: polaganje vseh vrst podov iz plastičnih maš, gum in toplih podov; polaganje vseh vrst zidnih tapet.
Maribor, 10. novembra 1369.
Zadr 109/1-115	1494
Register zavodov
Vpisi
Okrotna gospodarsko sodišča razglašajo
Besedilo: Šolski izobraževalni center za razne stroke, Murska Sobota, (Titova 5).
Poslovni predmeti daje praktično in teoretično znanje, ki je potrebno za opravljanje dela v posameznih poklicih pri katerih je pomembno zlasti praktično znanje ter razširja in poglablja splošno izobrazbo.
Direktor je Franc Ouček.
Pooblaščenci za podpisovanje zavoda: Franc Ouček, direktor, za zavod podpisuje samostojno po zakonitih določbah In po statutu zavoda, ing. Kološa Ernest, namestnik direktorja, ki v odsotnosti direktorja podpisuje z enakimi pooblastili in Horvat. Irma. računovodkinja, ki skupaj z direktorjem ali njegovim namestnikom podpisuje vse finančne listine.
Ustanovitelj:	Skupščina občine
Murska Sobota z odločbo št. 61-3/62-3 z dne 14, II, 1903. Zavod se je konstituiral 24, IX. 1963.
Maribor, 5. novembra 1969.
Rgz 463/1-3	1487
Spremembe
Okrožna gospodarska sodlsen razglašalo
Besedilo:	Veterinarska postaja,
Sevnica.
Vpiše se konstituiranje zavoda z dnem 27. VI. 1969.
Izbriše se vršilec dolžnosti direktorja, oziroma začasni direktor dipl. veterinar Alojz Mihev in vpiše dipl.
veterinar Stariha Boris, direktor zavoda.
Celje, 8. septembra 1969.
Rgz X 84/3	1150
Besedilo:	Veterinarska postajat
Sevnica.
Izbriše se pooblaščenka za podpisovanje Danic« Pahor, ekonomski tehnik in vpiše pooblaščenka za podpisovanje Miroslava Kovačič, ki podpisuje vse finančne listine.
Celje, 24. septembra 1909.
Rgz X 54/4	1211
Besedilo: Zavod za usposabljanje slušno in govorilo prizadetih, Ljubljana.
Vpiše se, da je v. d. direktorja Zaletel Stanislav odslej direktor.
Ljubljana, 28. oktobra 1969.
Rgz II 211/8	1434
Besedilo: Dom učencev srednjih In drugih šol, Maribor.
Izbriše se uslužbenka Oštir Cecilija in vpiše Marolt Julij, vzgojitelj, ki v odsotnosti ravnatelja podpisuje z enakimi pooblastili.
Rgz 82/1-7	1488
Besedilo: Osnovna šola. Ruše.
Izbriše se računovodja Savicki Oton in vpiše Robnik Ivanka, računovodkinja, ki skupaj z ravnateljem ali njegovim namestnikom podpisuje vse finančne listine.
Rgz 95/1-10	1492
Maribor, 10. novembra 1969.
Razglasi sodišč
Oklic o skrbnikih in razpravah Postavljeni skrbniki bdflo v tožbah zastopali tožene«, katerih hlvallšCe ni znano, na njihovo nevarnost in stroške, dokler se sami ne zglasijo ali ne imenujejo pooblaščence
Pl 630/69	7458
Občinsko sodišče v Kopru oglaša po 79. členu ZPP, da je tož«nki Long Hildi, nezmanega bivališča postavilo po 4. točki II. odstavka 77. čl. ZPP začasno zastopnico Skrt Justino iz Kopra, Kocjančičeva 2. uslužbenko pri temu sodišču, ki bo zastopala toženko v pravdni zadevi tožeče stranke Česnik Franca iz Kopra, Rožna pot 3, zoper toženo stranko Long Hildo, zaradi plačila 275 din, vso dotlej dokler toženka ali njen pooblaščene . ne nastopi pred sodiščem, oz.
dokler skrbstveni organ ne sporoči sodišču, da je postavil skrbnika.
Občinsko sodišče v Kopru, dne 10. novembra 1969.
Oklici dedičem
O 177/69-4	7653
Pri občinskem sodišču v Gornji Radgoni je v teku zapuščinski postopek po pok. Senčar Viktoriji roj. Vo-šič, hčerki Štefana, upokojenki, roj. 18. XII. 1892 v Sopotu, nazadnje stalno stan. Radenci 75, ki je umrla 29. X. 1969. v Radencih. Ker s odedi-či neznani se pozivajo vsi dediči, da se najpozneje v roku enega leta po objavi tega oklica prijavijo temu sodišču, ker bo sicer to sodišče zapuščinski postopek končalo na podlagi izjave postavljenega ji skrbnika.
Občinsko sodišče v Gornji Radgoni, dne 13. novembra 1969.
O 14 69-11	7681
Uran Vincen, osebni upokojenec iz Motnika 47 je umrl 31. I. 1969 brez oporoke. Do dediščine ima pravico tudi zapustnikov sin Hafner Ladislav, ki je neznanega bivališča v tujini, Ker sodišču ni znano njegovo prebivališče, v SFRJ pa nima pooblaščenca, se naj priglasi sodišču v enem letu od objave oklica. Dediču je postavljena za skrbnico Koncilja Angela, gospodinja, stanujoča v Suhadolah 58. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postav-lienega skrbnika in na podlagi podatkov. s katerimi bo razpolagalo.
Občinsko sodišče v Kamniku, dne 25. junija 1969.
O 706/68-6	7657
Matuš Štefan, kmet iz Šalovee 6 je umrl 17. novembra 1968 in zapustil dve oporoki. Do dediščine imajo pravico med drugimi tudi njegovi nečaki in nečakinje: Matuš Janez. Ke-reši Ana, Kereši Julija, Kereši Jurij, vsi neznanega bivališča nekje na Madžarskem, kakor tudi zap. nečakinja Časar Irma, neznanega bivališča nekje v Ameriki. Ker sodišču ni znano njihovo prebivališče, naj se priglasijo sodišču v enem letu od te objave. Dedičem je postavljen za skrbnika Solar Ernest. Šalovci 72. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika in na podlagi podatkov, s katerimi bo razpolagalo.
Občinsko sodišče v Murski Soboti, dne 12. novembra 1969.
O 597/68-7	7656
Miholič Terezija roj. Kerec, kmetica iz Sulinee 23 je umrla 17. oktobra 1968 in je zapustHa oporoko. Do dediščine ima pravico med dru*
gimi tudi njen sin Mihelič Jožef, roj. 8. V. 1932, neznanega bivališča nekje v Ameriki. Ker sodišču ni znano njegovo prebivališče, naj se priglasi sodišču v enem letu od te objave. Dediču je postavljen za skrbnika Korpič Evgen, Sulinci 23. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika in na podlagi podatkov, s katerimi bo razpolagalo.
O 311/69-5	7654
Pintarič Matija, kmetica iz Sala-menec 81 je umrla 20. aprila 1969 brez oporoke. Do dediščine ima pravico med drugimi tudi njen sin Pintarič Alojz, neznanega bivališča nekje v Franciji. Ker sodišču ni znano njegovo prebivališče, naj se priglasi sodišču v enem letu od te objave. Dediču .je postavljen za skrbnika Dervarič Ernest, Salamenci 9. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika in na podlagi podatkov, s katerimi bo razpolagalo.
O 614/68-4	7655
Varga Geza, kmet iz Ivanjševec 19 je umrl 22. oktobra 1968 brez oporoke. Do dediščine imajo pravico med drugim tudi njegovi nečaki in nečakinje: Ferencek Jože. Ferencek Ko-loman, Salamon Etelka roj. Ferencek, Klinko Gizela roj. Ferencek. Ferencek Bela. Ferencek Zoltan, vsi neznanega bivališča nekje v Ameriki, ter Nagy Evgen, neznanega bivališča nekje na Madžarskem. Ker sodišču ni znano njihovo prebivališče, naj se priglasijo sodišču v enem letu od te objave. Dedičem je postavljen za skrbnika Nemčič Ernest, Ivanj-ševci 21. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika in na podlagi podatkov, s katerimi bo razpolagalo.
Občinsko sodišče v Murski Soboti, dne 13. novembra 1969.
O 164/69-1	7784
Klement Marija roj. Horvat, kmetica iz Matjaševec 42 je umrla 3. marca 1969 in je zapustila oporoko. Do dediščine ima pravico med drugimi tudi njena vnukinja, hčerka sedaj že pokojnega nezakonskega sina Klementa Romana, katera je neznanega imena kakor tudi neznanega bivališča. Ker sodišču ni znano njeno prebivališče, naj se priglasi sodišču v enem letu od te objave. Dediču je postavljen za skrbnika Bun-derla Franc, Matjaševci 2. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika in na podlagi podatkov, s katerimi bo razpolagalo.
O 368/69-6	7785
Sebbk Kalman, kmet iz Domanj-ševec 114 je umrl 4. VI. 1969 in je zapustil oporoko. Do dediščine ima pravico med drugimi tudi zap. sin Sebok Jožef roj. 11. VII. 1914, neznanega bivališča nekje v Franciji. Ker sodišču ni znano njegovo prebivališče naj se priglasi sodišču v enem letu od te objave. Dediču je postavljen za skrbnika Grabar Geza iz Domanjševec 114. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče za puščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika in na podlagi podatkov, s katerimi bo razpolagalo.
Občinsko sodišče v Murski Soboti, dne 18. novembra 1969.
O 277/69-6	7547
Hudinčec Stjepan, sin Marije Hu-dinčec, roj. 29 XI. 1910 v kraju Je-zovac, občina Ivanec, z zadnjim stalnim prebivališčem v Žalcu, Savinjska 9, je umrl 1. VIII. 1969 brez poslednje voljne odredbe. V njegovo zapuščino spadajo posamezne premičnine, predvsem oblačilni predmeti zapustnika in gotovina v znesku zaokroženo 700 din. Ker ni znano, če je kaj dedičev, je v zapuščini postavljen začasni skrbnik, tus. uslužbenec Grobelnik Jakob. Pozivajo se vsi tišti, ki mislijo, da imajo pravico do dediščine, naj se priglasijo sodišču, ker bo sicer zapuščina po preteku enega leta izročena pristojni skupščini.
Občinsko sodišče v Žalcu, dne 11. novembra 1969.
Razne objave
Razpisi
Št. 01-629/1-1969	7350
Razpisna komisija pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti
1.	razpisuje delovno mesto višjega knjižničarja s polnim delovnim časom;
2.	objavlja prosti delovni mesti:
a)	knjižničarskega manipulanta — s polnim delovnim časom;
b)	knjigoveškega mojstra — z nepolnim delovnim časom.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih v temeljnem zakonu o delovnih razmerjih, izpolnjevati še posebne pogoje: pod 1 imeti diplomo pedagoške akademije iz knjižničarske stroke, obvladati strojepisje. vsaj pasivno znati več tujih iezikov fmed njimi angleščino in ruščino) in imeti vsaj polletno prakso v znanstveni knjižnici; pod 2a imeti
popolno osemletko. Zaradi fizično napornejših poslov naj bo kandidat mlajši moški. Prednost imajo kandidati z znanjem strojepisja; pod 2b obvladati morajo vse knjigoveške posle ter biti vešči restavriranja starih knjig in rokopisov. Za vsa tri delovna mesta je poseben pogoj dvomesečno poskusno delo. Delovna mesta so v centralni biblioteki akademije. Kolkovane prošnje naj pošljejo kandidati razpisni komisiji pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani. Novi trg 3 v 15 dneh po tem razpisu oz. objavi.
Razpisna komisija SAZU
St. 110-3 69-01	7852
Komisija za volitve in imenovanja pri skupščini občine Lendava razpisuje na podlagi 13. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20 65)
prosto delovno mesto sodnika Občinskega sodišča v Lendavi.
Kandidati, ki izpolnjujejo z zakonom predpisan pogoje za sodnike, naj se priglasi,;: komisiji za volitve in imenovanja skupščine občine Lendava v 30 dneh po objavi tega razpisa. Kot dodatni pogoj se zahteva znanje madžarskega jezika.
Komisija za volitve in imenovanja pri skupščini občine Lendava
Št. 110-2/69-1/3	7782
Komisija za volitve in imenovanja pri skupščini občine Žalec razpisuje na podlagi 13. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65)
prosto mesto sodnika Občinskega sodišča Žalec.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, predpisanih s temeljnim zakonom o splošnih sodiščih, imeti opravljen tudi pravosodni izpit. Prijave na razpis je treba poslati v roku 30 dni od objave komisiji za volitve in imenovanja pri skupščini občine Žalec.
Komisija
Izgubljene listine
preklicujejo
Alač Jurij, Kupšinci 36. p. Murska Sobota, zdravstveno izkaznico, št. 371075.	7682
Aleksič Miloje, Drinska 72, Ložnica, zdravstveno izkaznico.	7703
Ancelj Janez, Prebold 126. zdravstveno izkaznico, št. 779839.	7703a
Arčon Dušan, Renče 13. Nova Gorica, orožni list, št. 421 in orožni list št. 635.	7213
Predpisi o narodni obrambi
Knjižica vsebuje poročilo predsednika izvršnega sveta Staneta Kavčiča v Skupščini SR Slovenije, sklepe in priporočila o nalogah na področju narodne obrambe, ki so bila sprejeta na zasedanju ter zakon o narodni obrambi z zakonom o vojaški obveznosti. — Gena 7 din.
Splošni register veljavnih predpisov zveznih in republiških 1945 -1968
Predpisi so razvrščeni po abecedi glavnih gesel; abecedna razvrstitev gesel in podgesel omogoča hitro najdbo iskanega predpisa Register, ki ga je sestavil Stanko Mihelčič. ima 442 strani, je nujen priročnik za vsakogar, ki se ukvarja s predpisi. — Cena 55 din.
CZ Uradni list SRS Ljubljana, Veselova 11 p. p. 379 VII
Arloti Selman, Ljubljana, Zbašni-kova ul., zdravstveno izkaznico. 7661
Aškerc Franc, Bukovžlak 68, delovno knjižico, številka 29010/56/ 352869.	7704
Bajič Veljko, Polje 4, p. Zagorje ob Savi. zdravstveno izkaznico, štev. 14560.	7683
Bančina Anđelko, Poreč, zdravstveno izkaznico.	7635
Bašič Ibrahim. Ljubljana, Koželjeva 8, zdravstveno izkaznico. 7662
Baškovič Jožefa-Terezija. Ljubljana, Zarnikova 4, zdravstveno izkaznico.	7831
Belca Suzana, Ljubljana, Bežigrad 25, zdravstveno izkaznico.	7770
Belovič Viljem, Safarsko 51, zdravstveno izkaznico.	7832
Benčič Bruno, Koper, Budičinova 4, zdravstveno izkaznico, številka 090857.	7617
Benčina Peter, Ljubljana, Aljaževa 26, delovno knjižico, številka 3940.	7636
Bešic Serina, Ljubljana, Beethovnova 5, zdravstveno izkaznico. 7797
Boršič Vinko. Vodice 1, Šentjur, delovno knjižico, št. 2583.	7705
Brandič Hasija, Ljubija, delovno knjižico, št. 737/67.	7706
Bravničar Dušan, Ljubljana. Kidričeva 8, zdravstveno izkaznico, na ime Bravničar Veljko.	7798
Breznik Tončka. Ljubljana, Jesenkova 4, zdravstveno izkaznico. 7799
Brežnik Rudi, Grušovlje 8, Šempeter, zaključno spričevalo strojnega oddelka, izdano leta 1966.	7707
Cerar Igor, Ljubljana, Kavčičeva 8, dijaško avista vozovnico, št. 978 za relacijo Kavčičeva—Stadion, izdano od podjetja »Ljubljana-trans-port«, Ljubljana.	7771
Cerkovnik Anton, Bled, Pod Ku-hovnico 39, zdravstveno izkaznico, št 505681.	7364
Čeh Izet, Šentvid 3, dijaško avista vozovnico, št. 1983, za relacijo Šentvid—Privoz, izdano od podjetja »Ljubi jana-transport«, Ljubljana.	7833
Čehovin Breda, Štore 102, zdravstveno izkaznico, št. 418520.	7703
Čerček Andrej, Ljubljana, Majaronova 8, indeks fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. 7834
Cerimovič Bairo, Ljubljana, Pod ježami, zdravstveno izkaznico. 7835
Cemak Jernej, Ljubljana, Tržaška 316, zdravstveno izkaznico. 7800
Černe Dragotin, Tomaj 1. spričevalo III. letnika tehniške srednje šole strojne stroke.	7801
Čobec Ivana, Čadranska vas 7, Poljčane, zdravstveno izkaznico. 7709
Damjanovič Miodrag, Ljubljana, Celovška 140, zdravstveno izkaznico, za sina Damjanovič Miodraga. 7637
Dobovičnik Vojka, Ljubljana, Mire Lenardičeve 11, zdravstveno izkaznico, št. 16214.	7802
Dolinar Marija, Šempeter, zdravstveno izkaznico, št. 246466.	7710
Dolšek Ivana, Zg. Gabernik 20, Podplat, zdravstveno izkaznico. 7711
Dominik Ivan, Ljubljana, Bog-narjeva pot 6, zdravstveno izkaznico, št. 292325.	7303
Dragonovič Fikret, Celje, Riharjeva 3, zdravstveno izkaznico, številka 036107.	7713
Drevenik Ivan, Tumovec 6, Rog. Slatina, zdravstveno izkaznico, štev. 313420.	7712
Drobnič Miroslav. Ljubljana, Rožna 8, vojaško knjižico, izdano v Bitoli.	7663
Durič Radivoj, Poreč, zdravstveno izkaznico.	7638
Erzin Bojan, Ljubljana, Rozmanova 12, duplikat spričevala o končani osemletki.	7664
Ferenc Anton, Ljubljana, Poljanska 69, dijaško avista vozovnico. Št. 8570, za relacijo splošna bolnica— Vič, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana.	7665
Forstnerič Marjeta, Celje, Zidanškova 3, zdravstveno izkaznico, št. 302507.	7714
Fortuna Janez, Ljubljana, Groš-Ijeva 3, zdravstveno izkaznico 7804
Francelj Marica, Ponikve 58, zdrav stveno izkaznico, št. 662656.	7431
Franco Silva, Barižoni 1, p. Ankaran, zdravstveno izkaznico, številka 91174.	7685
Furlan Vesna, Koper, Dolga reber 17, zdravstveno izkaznico, številka 737770.	7823
Gaberc Marija, Slov. Konjice, Pod goro, zdravstveno izkaznico, številka 835413.	7715
Gajšek Vladimir, Kicar 3a, Ptuj, zdravstveno izkaznico, št. 236457 na ime Gajšek Vojko.	7432
Gartner Janče, Ljubljana, Sco-polijeva 51, spričevalo II. letnika tehniške srednje šole, elektro stroke.	7639
Gole Anton, Srednja vas 2, Semič, zdravstveno izkaznico, številka 223073.	7633
Golobič Ivan, Krška vas, Dol. Skopice 59, zdravstveno izkaznico, štev. 489178.	6802
Goreč Gabrijela, Šentvid 28, zdravstveno izkaznico, št. 300443.	7836
Gorenc Igor, Litija, Gerbinska 40, zdravstveno izkaznico, številka 317144.	7640
Grad Majda, Dragomelj 7, p. Domžale, zdravstveno izkaznico, številka 304505.	7666
Grobelnik Jože, Žalec, Savinjska cesta, zdravstveno izkaznico, številka 22198.	771«
Groznik Terezija, Dvor 29, p. Šmartno, zdravstveno izkaznico, Št. 233187.	7772
Hace Tatjana, Komenda 12c, spričevalo I. letnika tehniške srednje šole.	7805
Hadič Hasan, Srednja vas 20, Semič, zdravstveno izkaznico, številka 397.	7634
Hajdinjak Franc, Ljubljana, Robi“ čeVa 5, zdravstveno izkaznico na ime Hajdinjak Branko.	7641
Hanc Katarina, Ljubljana, Stegne 16, zdravstveno Izkaznico, številka 311795.	7837
Hodžič Islam, Ljubljana, Celovška 134, zaključno spričevalo osemletne šole Toneta Čufarja v Ljubljani, izdano leta 1969.	7773
Kolobar Martina, Polzela, orehova vas. diploma ekonomske srednje šole Koper, št. 542, izdano leta 1963.	7717
Huseinovič Nesiba, Ljubljana, Litijska 80a, zdravstveno izkaznico.	7774
Ibričič Halil, Ljubljana, zdravstveno izkaznico,	7«42
Jakofčič Anton-Ludvik, Ljubljana, Triglavska 19, vojaško knjižico, izdano v Ljubljani.	7667
Jakopin Zvonimira, Ljubljana, Prešernova 30, zdravstveno izkaznico.	im
Jančič Franc, Celje, Teharska 24, zdravstveno Izkaznico, številka 992098.	7718
Jastrebnlk Anton, Celje, Drapši-nova 13a, zdravstveno izkaznico, številka 623701.	7719
Jelečevtč Vahld, Hrustovo, zdravstveno izkaznico.	7720
Jereb Franc, Ljubljana, Rožna dolina cesta tl/8, vojaško Knjižico, izdano v Ljubljani,	7886
Jordan August, Mozirje 47, zdravstveno izkaznico.	7721
Jurič Marija, Ljubljana, Djakovi-čeva 37, zdravstveno izkaznico. 7775
Karan Rajko, Borovnica 100, Indeks višje pravne šole v Mariboru, izdan leta 1967.	7433
Kavčič Jože, Dobračeva 133, Žiri, zdravstveno izkaznico. Številka 185291.	7434
Kenda J'oŽel, Podliskovci a, p. Klavže, zdravstveno izkaznico. 7331
Kirin Majda, Kamnik, Medvedova 20, zdravstveno izkaznico, številka 209271.	780«
Klajderič Ema, Ptuj, Mariborska 40, zdravstveno izkaznico, številka 433832.	7687
Klokočovnik Vili. Lambrechtinov dom. Slov. Konjice, zdravstveno izkaznico.	7722
Knez Nada, Koper, Nabrežje Lu-mumbe 8, delovno knjižico, številka 4877.	7688
Knez Tatjana, Ljubljana, Tobačna 2a, zdravstveno izkaznico.	7839
Kočevar Frančiška, Ljubljana, Vr-varska steza 6, zdravstveno izkaznico, št. 844356.	7776
Kondža Jožo, SGP »Gradišče«, Cerknica, zdravstveno izkaznico, št. 339810.	7463
Korošec Lidija, Celje, Vrunčeva lo, zdravstveno izkaznico, Številka 078750.	7723
Kos Jasna, Zgornje Gameljne, zdravstveno izkaznico, številka 227761.	7819
Kosič Anton, Piran. Mašerova 2, zdravstveno izkaznico.	7296
Kostevc Anica, Mali vrh 7, p. Globoko, zdravstveno izkaznico, številka 550064,	7619
Koštomaj Marija, Sojek 17, Frankolovo, zdravstveno izkaznico. 7724
Kovač Ivanka, Ljubljana, Ane Ziherlove 10, zdravstveno izkaznico, št. 451750.	7643
Kovačič Smiljana, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	7807
Kozamernik Franc, Žalna, nova hiša, zdravstveno izkaznico. 7872
Kozole Matija, Vel. Kamen 64, zdravstveno Izkaznico, št. 599896 na ime Kozole Vitomir. •	7620
Krajnc Alojzija, Vojnik 22 tla. zdravstveno izkaznico.	7725
Kralj Karl, Nova Dobrava 70. Zreče, zdravstveno izkaznico, številka 283245.	7726
Kranjc Ljubo, Ljubljana, Peričeva 28, vozovnico za mestni promet, št 957 s lOOš/o popustom za slepe. Izdano od podjetja »Ljubljana-trans-pOrt«, Ljubljana.	7808
Kranjec Karel, Ljubljana, Prešernova 30, zdravstveno izkaznico. 7820
Križnik Marija, Store 4, zdravstveno izkaznico, št. 420091.	7727
Kroupa Marija, Laze 74, zdravstveno lakaznlco, St. 0700.	7044
Kunšek Jože, Orešje 26, p. Sevnica ob Savi, vojaško knjižico, izdano v Varaždinu.	7435
Lajovic Anton, Ljubljana, Smar-tlnska 10, zdravstveno izkaznico Št.
226200 na ime Lajovic Frančiška.	im
Lakič Husein, Čaglica 91, Vrno-grač, Vel. Kladuša, Zdravstveno izkaznico.	7670
Lenarčič Anton, Piran, Cesta JLA 43, zdravstveno izkazhičo.	7689
Lepen Vlado, Dvor 8, zdravstveno Izkaznico.	7871
Ljubičič Ana, Ljubljana, Pokopališka 1, dijaško avista vozovnico, št. 117 za relacijo Moste—'Ajdovščina, Izdano od podjetja »Ljubljana-trans-port«, Ljubljana.	7840
Ljutoli Bejtuš, Store 2, zdravstveno izkaznico.	7728
Lopan Jože, Trbovlje. Rudarska 1, zdravstveno izkaznico, številka
556885.	7789
Lučič Stipo, »Luka«, Koper, zdravstveno izkaznico, št. 3743/68.	7623
Luskar Cveta. Celje, Na rebru 1, zdravstveno izkaznico, številka 623834.	7729
Luter Anton, Celje, Riharjeva 4, delovno knjižico, St. 443944/1507. 7730
Magyar Franc, Medvode 18, zdravstveno izkaznico, št. 613833,	7841
Majcen Anica. Šentjanž 70, delovno knjižico, št, 5468/884317.	7692
Majhenič Dejan. Celjč, zdravstveno izkaznico, Št. 488189.	7731
Marič Luka, Motike 221, zdravstveno izkaznico.	7809
Marovšek Marija, štore 70, zdravstveno izkaznico, št. 418396.	7702
Maučec Vladimir, Ljubljana, Linhartova 88, spričevalo st. 28 o končani osemletni šoli, izdano od oanovne šole Kette-Murn v Ljubljani. 7842
Mauer Josip. Žalec, Gotovlje 42, vojaško knjižico, izdano v Celju.	7733
Mauser Hilda, Hrastnik, Pot F. Pušnika 20, zdravstveno izkaznico, št. 081770.	7003
Mavec Janez. Radovljica, staneta žagarja, n. h. delovno knjižico. 7843
Mehle Refija, Tomačevo 55, zdravstveno izkaznico.	7777
Mehmedinovič Elmas, Radovljica, Prešernova 4, zdravstveno izkaznico, št. 198087.	7694
Mladinska organizacija tovarne »Celuloza«. Medvode. Žig z besedilom: Mladinski aktiv tovarne CELULOZA, MEDVODE.	7825
Mlakar Valentina, Preserje 115, zdravstveno Izkaznico, številka 313081.	7673
Močnik Zvone, Štore 5, zaključno spričevalo metalurško industrijske šole Store, izdano leta 1959.	7734
Moškun Drago, Piran, Trubarjeva 32, zdravstveno izkaznico, številka E 245476.	7276
Mozič Stojan, Kranj, Stara cesta 25, zdravstveno izkaznico, številka 7941.	7826
Mulej Ksenija, Ljubljana. Zelezni-karjeva 20, zdravstveno izkaznico, št. 079703.	7645
Murko Ivana, Ptuj, Selska 20, zdravstveno izkaznico. ,	7695
Mustar Jože, Kompolje 51, vojaško knjižico (Novi Sad).	7646
Nadarevič Muhamed. Glogovae, zdravstven^ izkaznico. številka 403450.	7810
Napotnik Anton, Lahomno 43, Laško, delovno knjižico, št. 600744/ /205165.	,	7735
Natck Stanka, Tabor, delovno knjižico, št. 832154/2j1/67.	773C
Nikola Zdravko, Kakanj, zdravstveno izkaznico.	7737
Orez Jure, Celje, Hudinja, zdravstveno izkaznico.	7738
Orlič Armando, Portorož, Rdeča hiša 3, zdravstveno izkaznico, številka 203945.	7696
Pasternjak Duša, Ljubljana, Šišenska 95, zdravstveno izkaznico in zdravstveno izkaznico na ime Pasternjak Aleksander.	7844
Patemost Jože, Sečovlje 50, zdravstveno izkaznico.	7626
Pečolar Janko, Celje, Trubarjeva 61, zdravstveno izkaznico, številka 618187.	7739
Perdan Matija, Šenčur 41 pri Kranju, zdravstveno izkaznico, štev. 018633.	7647
Pester Francka, Voklo 70, p. Šenčur, zdravstveno izkaznico, številka 189197.	7627
Petrič Milan, Jezero 36, Preserje, zdravstveno izkaznico, številka 040944.	7811
Pirc Dušan, Ljubljana, Aleševčeva 18a, spričevalo o končani bsemlet-ki.	7812
Pišek Helena, Celje, Medlog 67, zdravstveno izkaznico, številka 007838.	7740
Plestenjak Stanislava, Vrhovci, Cesta VIII/7, zdravstveno izkaznico.	7778
Podbregar Franc, Braslovče. Pol-če 7, zdravstveno izkaznico, številka 255443,	7741
Pogačar Janez, Ljubljana. Zvb-narska 13, diplomo, št. 4/275/503-65, Izdano od Biotehniške fakultete v Ljubljani.	7779
Poklukar Jelka, Ljubljana, Rutarjeva 4a, zdravstveno izkaznico, št. 072393.	7813
Porovne Marija, Sp. Brnik 6, pošta Cerklje na Gorenjskem, zdravstveno izkaznico.	7697
Povalej Ivana, Hudi graben 4, p. Brezje, zdravstveno izkaznico, številka 282503.	7628
Pozinek Ivan, Drežinja vas, zdravstveno izkaznico, št. 224238.	7742
Požgaj Mijo, Žalec, zdravstveno izkaznico, št. 391355.	7743
Praust Alojz, Moše 12, zdravstveno izkaznico.	7845
Prelc Ivan, Gornja Košana 7, p. Košana, zdravstveno izkaznico, številka 769766	7629
Prislan Franc, Male Braslovče 9, zdravstveno izkaznico.	7744
Radič Silva, Celje, Ulica Dušana Kvedra 18, zdravstveno izkaznico.	7745
Ravnjak Srečko, Žiče 25, Loče. zdravstveno izkaznico.	7746
Razpotnik Jože, Novi log 21, pošta Hrastnik, zdravstveno izkaznico, št. 190583 na ime Razpotnik Alenka.	7827
Reberšak Marjan, Verače 40, Podčetrtek, zdravstveno izkaznico, št. 039005.	7747
Rehberger Jože, Jesenice, Stranska pot 11, zdravstveno izkaznico, št. 325593.	7698
Remškar Franc, Log pri Brezovici 58, zdravstveno izkaznico.	7648
Rime Slavko, Selce 2, Blanca, zdravstveno izkaznico, številka 586148.	7277
Rodič Milan, Kisovec 15, Zagorje ob Savi, zdravstveno izkaznico, številka 449399.	7851
Rojšek Alojz, Celje, zdravstveno izkaznico, št. 02527.	7749
Rozman Ivan, Ponikva 2, Žalec, zdravstveno izkaznico.	7748
Rumenič Dragomira, Škofljica 67, zdravstveno izkaznico.	7845
Sajnkovič Vinko, Vižmarje, Na Gmajni 12, zdravstveno izkaznico.	7847
Salotoir Ivan, Prožinska vas 101, Štore, zaključno spričevalo livarske stroke, izdano v Štorah leta 1950.	7750
Savkovič Zdravko, Novi Sad, zdravstveno izkaznico, številka 367186.	7751
Serdinšek Alojz, Strajna 18, Ptuj, zdravstveno izkaznico, številka 117678.	7752
Sekirnik Matjaž, Slovenj Gradec, Partizanska 10, zdravstveno izkaznico, št. 264110.	7469
Sitar Ivanka, Ljubljana, Titova 212, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico.	7674
Skalar Martin, Ljubljana, Luize Pesjakove 15, zdravstveno izkaznico.	7675
Slak Franc, Velike Dole 6, zdravstveno izkaznico.	7649
Slak Leopold, Sela 32 a, p. Dobova, zdravstveno izkaznico, številka 575339.	7495
Slemenšek Milan, Slov. Konjice, Pod goro, zdravstveno izkaznico, št. 104935.	7753
Slivnikar Anton, Breze 33, Vitanje, zdravstveno izkaznico, številka 425 .	7754
Smolej Brane, Ljubljana, Obirska 1, dijaško avista vozovnico, št. 4228 zn relacijo kino Šiška—Triglavska izdano od podjetja »Ljubljana-trans-port«. Ljubljana.	7814
Sovinek Karl, Vojnik 12, zdravstveno izkaznico, št. 054016.	7755
Sterle Franc, Ljubljana, Gerbičeva 49, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico	7815
Stojakovič Simo, Tomačevo 55, zdravstveno izkaznico.	7650
Suklovič Zora, Ključ, Bosna, zdravstveno izkaznico, številka 146685.	7757
Serdoner Ivan, Zg. Grušovlje 25, Šempeter, hranilno knjižico Kmetijskega kombinata Šempeter, številka 356.	7758
Šibila Dragica, Matke 1, Prebold, zdravstveno izkaznico.	7759
V. Androjna in M. Žalik:
Splošni upravni postopek in upravni spor,
tretja predelana in dopolnjena Izdaja Knjiga Ima 320 strani in stane 45 din.
Na zalogi imamo še drugo Izdajo Splošni upravni postopek (32 din) In knjižico, v kateri je zakon o splošnem upravnem postopku z zakonom o upravnih sporih (3 din).
CZ Uradni list SRS
NOVA KNJIGA
ZA DELOVNE ORGANIZACIJE IN ZASEBNIKE!
Izšla je knjiga, prva te vrste v Jugoslaviji:
Univ. prof. dr. Stojan Cigoj:
Odškodninska odgovornost avtomobilista in zavarovanje
Iz vsebine navajamo poglavja:
1.	Uvod
2.	Odgovornost brez krivde (objektivna odgovornost)
3.	Krivda (subjektivna odgovornost)
4.	Odgovorna oseba
5.	VzroCna zveza
6.	Skoda
7.	Odškodnina
8.	Razmerje med odškodnino in zavarovalnino
9.	Razmerje med kazensko in odškodninsko odgovornostjo
10.	Zavarovanje odgovornosti
11.	Razvojne smeri v teoriji
Poglavja imajo številne podnaslove, delo pa vsebuje tudi sodne odločbe. Knjiga vsebuje še: zakon o odgovornosti ra škode iz obratovanja motornih vozil; izvleček zakona o obveznem zavarovanju prometa; neuradno prečiščeno besedilo temeljnega zakona o varnosti prometa na javnih cestah ter stvarno kazalo. Cena 36 din. — Opozarjamo še na knjigo istega avtorja: TRANSPORT -~ PREDPISI O POMORSKEM, ŽELEZNIŠKEM, CESTNEM IN LETALSKEM PREVOZU, ki jo imamo na zalogi. — Cena 33 din. Za naročila sc priporočamo!
CZ Uradni list SR Slovenije
Škrlec Veronika, Lenart, Jurovska 30, zdravstveno izkaznico, številka 377417.	7659
Skrt Terezija. Ptuj, Ciril Metodov drevored 3, zdravstveno izkaznico, št. 217237.	7632
Šlivič Radojka, Ljubljana, Ilirska 5, delovno knjižico.	7676
Šmarčan Ivan, Celje, Lokrovec, n. h., zdravstveno izkaznico, številka 432819.	7760
Šmid Anton, Kravjek 1, Loče, zdravstveno izkaznico, številka 635443.	7761
Šolar-Merjasec Marija, Ljubljana, Tržaška 21, zdravstveno izkaznico, št. 071732.	7677
Šporčič Karl, Staro Petrovo selo, spričevalo avtomehanika, III. letnik, izdano leta 1963 od Vajenske šole Borisa Kidriča Celje.	7762
Štante Ivana, Črešnice 10, Frankolovo, zdravstveno izkaznico, štev. 180882.	7763
Štiberc Franc, Senovo 172, zdravstveno knjižico, št. 302551.	7215
Šučuk Krsto, Jesenice 3, Ulica talcev 7 a, zdravstveno izkaznico, štev. E-332131.	7828
Tavčar August, Podlog 12, Šempeter, zdravstveno izkaznico, številka 781106.	7764
Tavčar Marija, Zalog 24, Šempeter, zdravstveno izkaznico, številka 375387.	7765
Tepeš Irena, Ljubljana, Krekov trg 2, zdravstveno izkaznico, štev. F-496903/II.	7678
Tome Metka, Ljubljana, Belokranjska 10, zdravstveno izkaznico, štev. 085933.	7780
Tome Mirjam, Kamna gorica 4, p. Ljubljana-.Šentvid, zdravstveno izkaznico.	7651
Tratnik Franc, Celje, Lopata 29, zdravstveno izkaznico.	7766
Traven Angela, Zg. Brnik 58, p. Cerklje na Gorenjskem, zdravstveno izkaznico, št. 342153 (dvojnik). 7700
Troger Ivan, Rečica ob Savinji 3, zdravstveno izkaznico, številka 041443.	7526
Vezzaz Vera, Ljubljana, Pot 9. junija 18, zdravstveno izkaznico in zdravstveno izkaznico na ime Vazzaz Ivan in na ime Vazzaz Marina. 7652
Vene Jožica, Ljubljana, Majke Jugovičev 7, zdravstveno izkaznico.	7679
Vidovič Ivan, Trbovlje, zdravstveno izkaznico.	7790
Vidrih Stane, Rožna dolina 49, p. Nova Gorica, zaključno spričevalo trgovske šole za prodajalce v Novi Gorici, št. 81, leto 1960/61.	7829
Vrstovšek Zinka, Globoko 10 a, zdravstveno izkaznico, številka 176614.	7496
Vukičevič Jovanka. Ljubljana, Prešernova 30, indeks pravne fakultete, Univerze v Ljubljani. 7846
Zajc Marija, Cerkno 113, zdravstveno izkaznico, št. 464720.	7701
Zajec Anton, Trbovlje, zdravstveno izkaznico.	7791
Zajelšnik Frančiška, Slov. Konjice, Milenkova 11, zdravstveno izkaznico. št. 645574.	7767
Zakonjšek Ljudmila, Zagorje ob Savi, zdravstveno izkaznico, številka 017774.	7792
Zalaznik Alenka, Ljubljana, Ulica Pohorskega bat. 07. dijaško avista vozovnico, št. 6554 za relacijo Zupanova—Vič, izdano od podjetja »Ljub-Ijana-transport«, Ljubljana. 7680
Založnik Anton, Hudi kot 34, p. Ribnica na Pohorju, vojaško knjižico.	7365
Zemljič Franc, Ormož, Ljutomerska 7, štampiljko z besedilom: Zemljič Franc soboslikarstvo in pleskarstvo ter antikorozijska zaščita, Ormož, Ljutomerska 7 in zdravstveno izkaznico, št. 383022.	7816
Zorič Slobodan, Bosanski Novi, zdravstveno izkaznico, številka 220736.	7768
Zorko Stane, Ljubljana, Gornji trg 4, zdravstveno izkaznico, štev. 597268.	7848
Zupan Marija, Verje 5, zdravstveno izkaznico.	7817
Žagar Črtomir, Slov. Konjice, Škalska 11, zdravstveno izkaznico, št. 266135.	7769
Žalac Nada, Brežice, Kettejeva 4, zdravstveno izkaznico, številka 479926.	7660
Železnikar Zdenka, Ljubljana, Ale-ševčeva 6. dijaško avista vozovnico, št. 5040 za relacijo Kino Šiška— Aškerčeva, izdano od podjetja »Ljub-Ijana-transport«, Ljubljana. 7781
Žnidaršič Barbara por. Roter, Ljubljana, Tabor 9, zdravstveno izkaznico.	7818
Izdaja »Uradni list SRS« — Direktor In odgovorni uredniki Jože Jurač — Tiska Tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani