Štev. 6, Ljubljana, dne 16. marca 1920. Leto H. V Podružnica: Z A G R E B 9 IZDAJA ZA I SLOVENIJO J L Demetrova ulica 14/1. IZDAJA ZA I SLOVENIJO j JUG05L0VAN5KA-B0RZA Informativen list za trgovino, obrt in industrijo. Miaja 1. in 16. v mesecu. — Tekstni del za Slovenijo v slovenskem, za ostale jugoslovanske ::: pokrajine v srbohrvaškem narečju. ::: la! dopise sprejema Inonlna ekspeditija ÄI. Matelič, Ljobljana, Kongresni trg 3 Brzojavi: Jima“ Ljnlijana. Telefon infenrt.«.174. fek. račun štll.OZl Cene Inseratov: Za enostolpno 1 mm visoke vrstico se računa (O v. Oglasi z določitvijo prostora in reklamne vesti po posebnem cenika Pl RELLI MICHELIN GOODRICH DOBAVLJA TAKOJ J. GOREČ LJUBLJANA i m to., Ljubljana, _ lelenüDrgova ulita ?|!., (nasproti slavne pojte.) Specijalna trgovina s pisalnimi stroji in vsemi pisarniškimi potrebščinami. Lastna moderno urejena delavnica pod strokovnim vodstvom. Trgovska posredovalnica za nakup in prodajo .SLOVENIJA* Jesenice-Fužine, Gorenjsko, priporoča čisto svinjsko mast, slanino, sušeno meso, šunko in fino salamo. Cene po dogovoru. Prevzame tudi razna trgov-sa zastopstva. iz cinkove ploščevine, z okvirjem iz trdega lesa, s škropilno in hrbtno desko, vel kost 30X35 in 30X40 cm izdeluje lesna industrija Viktor Glaser, Ruše. (EKU E razpošilja proti neplačilu in povzetju v Tržiču :: Gorenjsko. PREVAŽANJE BLAGA n ŠPEDICIJE VSEH VRST d SPREJEMANJE BLAGA V SKLADIŠČA a ZACARINANJA □ MEDNARODNI PREVOZI a SELITVE S PATENTIRANIMI VOZOVI a NABIRALNI VOZOVI NA VSE n a n STRANI o a n BALKAN TRGOVSKA SPEDICIJSKA IN KOMISIJSKA DELNIŠKA DRUŽBA TRST LJUBLJANA TRST Dunajska cesta 33 L LJUBLJANSKO JAVNO SKLADIŠČE SKLADIŠČE, SPOJENO S TIROM JUŽNE ŽELEZNICE a a TEKOČI RAČUN PRI PODRUŽNICI JADRANSKE BAN " V n n n LJUBLJANI d „ o NASLOV ZA BRZOJAVKE: „BALKANSPED.“ INTERURB. TELEFON ŠT. 366 ------------------- ------------------------ Dobavni viri: Trgovina. - Commerce. Dobavna vrela: Obrt. - Metiers. Lieux d’achat: Industrija. - Industrie. Agenture: Bureaux d’ agente M. Tomažin, Ljubljana, Pred Prnlaml. Deželni pridelki Zemajlski proizvodi. Viktor Selinger i sin, Brod na Savi. Podružnica: Zagreb. Ilica 25./II. Drogerije: Droguerios. I. C. Kotar, Ljubljana, Wolfova ulica 3. Adrija (B. Čvančara), L ju) Ijana, Šelenburgova ulica 5. Milorad Djurendić & Komp. Split — Dalmacija. Anončna eUsped.: Expddiiion d' annonces. Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. Automobili: Aiiiomobilos. J. Goreč, Ljubljana, Gosposvetska c. 14. Barvanje blaga: Bojadisanje robe. Teinturerie d' čtcffes Jos. Reich, Ljubljana, Poljanski nasip 4. Šelenburgova ulica 3. Brane: Herses. „Komet“ d. z o. z. Ljubljana. Dunajska cesta 33. Čiščenje perila: Čitoje rublja. Blanchissage «los. Reich, Ljubljana, Poljanski nasip 4. Šenlenburgova ulica 3. Čevlji (prodaja): Cipele (prodaja). Souliers (venle) Peter Kozina & Co. Ljubljana Breg 20. Elektro-oddelek Strojne tovarne In livarne d. d., Ljubljana, Dunajska cesta 48. Elektrotehnični predmeti: Elektrotehnički predmeti, bjets d' člertotechnigue. „Svetla“, Janko Pogačar, Ljubljana, Mestni trg. 25 Kefir Filip Pečenko, Ljubljana, Dunajska cesta 6. Ka tonaža Kartonaža. Cartonnage. 1. Bonač sin, Ljubljana, Čopova ulica 16. Kolesa: Koturi (bicikli). Bicjclettes. J. Goreč, Ljubljana, Ljubljana. Gosposvetska c. 14. Komisijska trgovina Komisijonalna radnja. Commerce en commission. * Filip Pečenko, Ljubljana, Dunajska cesta 6. M. Tomažin, Ljubljana, Pred Prulami. A Verbajs, Ljubljana, Linhartova ulica 4. Fotog af. zavod Etablissement photographigne. Atelje „Helios“ Veličan BeSter Ljubljana, Aleksandrova ulica 5 F. & A. über, Ljubljana, Šelenburgova ulica 4. Krojač: Tailleur. S. Potočnik, Ljubljana, Šelenburgova ulica G FoSomanufaktura: Photomannfacture. Adrija „B. Čvančara“ Ljubljana, Šelenburgova ulica 5. I I. C. Kotar, Ljubljana, VVolfova ulica 3. I Ključavničarstvo: Mehaničko bravarska radiona: Holć I Šukle, Zagreb, Preradovićeva ul. 13. Lepenke: Ljepenke. Cartons. 1. Bonač sin, Ljubljana, Čopova ulica 16. Čiščenje stanovanj: in oken: Nettoyapa d' appartements et de fenčtres. čiščenje stanova i prozora. Fran Parkelj, Lju ' ana, Šelenburgova ulica 6. Damski kroja?: Krojač za dame. Tailleur poirr deines. S. Potočnik, Ljubljana, Šelenburgova ul. G./L 1 Gumi-tehnični: Gumi-tehmčki. Gomme technigue. J. Goreč, Ljubljana, Ljubljana, Gosposvetska c. 14. Galanterijsko blago Marija Tičar Ljubljana, Šelenburgova ul. 1 Import i export: boja, lakova, terpentina firnisa i raznovrsne materijalne robef Marko Fleš Z v£reb. Duga ulica broj 3. Int. Tel. 5—85. Manufakture Schwab & Bizjak, Ljubljana, Dvorni trg Motorna kolesa: Kotači za automobile. Motocycles. J. Goreč, Ljubl jana, Ljubljana, Gosposvetska c. 14. Papir: Papier. 1. Bonač. Ljubljana, Šelenburgova ulica 5. Marija Tičar, Ljubljana, Parfumerija: Parfüms. O. Bračko, Ljubljana, Dunajska cesta 12. Pisalni stroji: Pisači strojevi. Machines a čerire. The Rex & Co., Ljubljana, Šelenburgova ulica 7 Najveće tvorničko skladište papira, St. Kugli, Knjigara hrv. sveučilišta I. jugoslavenske akademije, Zagreb. Pisarniške potrebščine: Pisarnicke pofrebštine. tlstcnsiles de burean. I. Bonač, Ljubljana, Šelenburgova ulica 5. The Rex & Co., Ljubljana, Šelenburgova ulica 7 Marija Tičar Ljubljana, Šelenburgova ul. 1 Pralnica Pravnica. Bianchisserie. Jos. Reich, Ljubljana, Poljanski nasip 4. Šelenbur. ul. 4. Razglednice Marija Tičar Lljubljana, Šelenburgova ul. 1 Semena Sjemenje. Semences. Sever & Ko., Ljubljana, Wolfova ulica 12. T, govina z deželnimi pridelki Trgovina zemaljskih plodina. Commerce de produits du pays. Anton Pauli, Ljubljana, Kolodvorska ulica 41. Sever & Komp. Ljubljana, Wolfova ulica 12. j Tvornica papirnatih vrečica sa strojevima St. Kugli, i Knjižara hrv. sveučilišta I. jugoslavenske akademije, Zagreb. Skladišče (javno): Balkan d. d. Ljubljana, Dunajska cesta 33. Tel. 366. Plakatiranje: Affichage Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3./I. Telefon št. 174. Poljedeljski stroji: Poljodjelski strojevi. Machines agricoles. „Komet“ dr. z o. z. Ljubljana, Dunajska cesta 33. Slamniki Slamnati šešii. Chapeaux de paitli. Franjo Cerar, Stob p. Domžale. ! Svetiolikalnica Praonica i gtadionica rublja. Repassage fin. , Terezija Cvetko, , Ljubljana, Kolodvorska ulica 8 J. K. Chudjf Tyniste n/Orl. Češka Cehoslovaška Rp. (Specialiteta:,Seljačke vodenice* — za armu, brašno i gerstte. Pohištvo: Poknčtvo. Menbles. Brata Sever, Ljubljana, Gosposvetska cesta (Kolizej). Popravilo strojev: Popravljanje strvjeva. Reparation de machines. The Rex & Co., Ljubljana, Šelenburgova ulica 7. Premog Ugljev. Houille. F. & A. Uher, Ljubljana, Šelenburgova ulica 4. Štampilije Štambilje. Estampilles. Anton Černe, Ljubljana, Dvorski trg 1. I' Transport, podjetje Transpoino poduzete. Etablissement de transport Balkan d. d. Ljubljana, Dunajska cesta .3.3. Tel. 866. F. & A. liber, Ljubljana, Šelenburgova ulica 4. Trg. posredovalnica Tgovački posedovni zavod. Mčgotiations d' affaires. „Slovenija“, Jesenice-Fužine, Gorenjsko. Montres, pendules. Fr. Čuden sin, Ljubljana, Šelenburgova ul. 7. Vinske preše Pressoirs. „Komet“ dr. z o. z. Ljubljana, Dunajska cesta 33. Vinska klet Vinski podrum. Cave. „Pr! Maliču“, St. Jesenko, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7 Žarnice ia£ulje. Becs 0'člectriciti „Svetla“, J. Pogačar, Ljubljana, Mestni trg 25. Zavarot- ainica Osiguravaonica. Kssarance. „Croatla*, Zagreb. Podružnica za Slovenijo, Ljubljana, Stari trg 11. Zlatnina Otfkvrerii!. Pr. Čuden sin, Ljubljana, Šelenburgova ul 7 Zagrebška borza. iE •S g g* •S • - " - Kurz 3./III. v Kurz 8./III.V Kurzl3.fIII.v Kurz 29./III. v Vrednota denarju blagu denarju blagu denarju j blagu denarju blagu C*°/o državni boni kraljevine SHS . . . 105- — — 41/2° o hrv. slav. regal, obveznice . . . 4l/2°/o kranjsko deželno posojilo 1. 1917 . 102*— 102-— z 101— 200 14 Banka i štedionica za Primorje, Sušak . 1300*— 1340 — 1450— 1500 — 1500 — 1526- Hrvatska banka, Zagreb 000— 400 40 „ eskomptna banka, Zagreb n. e. 1600- 1630-— 1700— 1825*- 1750 — 1770- 400 250 „ splošna kredit, zav., Zagreb „ 51 P— 528-— 525— 535-— 520— 525-— 3 „ poljedelska banka, Zagreb S9'5 101 — 122-— 124— 120 — 200 13 „ zem. hipotek, banka, Zagreb . 405'— 410*— 414"— 420*— 428*— 200 „ trgovska banka, Zagreb . . 33"/ - 310'— 34 '— 315— 8 5— .‘Gr— 400 18 „ zemaljska banka, Osijek . . 712 — 7 8- 735— 795— 775— 785-— 400 Jadranska banka 280/— 2900-- 2759— 2800— 3150*— 32i*.0' - 400 30 Ljubljanska kreditna banka n. e. . . . — 000 00 8 310 Narodna banka, Zagreb Prva hrvatska štedionica, Zagreb . . . Otrli 350-- GoS-ll 500— 650— 12600— 12900— 13000— 13050— 100 400 500 3 Riječka pučka banka, Rijeka „Croatia“, d. d. za lesno industri jo, Zagreb Dubrovačka parobrod.plovitba,Dubrovnik 490 - 500- 565— GOO*— 595— 1200 — 00 /— 8800— 200 16 Osječka strojna tovarna, Osijek . . . „Slavonija“, d.d. za lesno industrijo, Brod 700'— 730— 750 - 835* - 845'— 200 30 19 0 — 2000 — 1975- 2025— 1975— 2050— Devize: London 1 funt • — 500 — — ooo-— — Praga 100 kron Pariz 100 frankov 152 — 155- 1.2— 17: •- 195 — 202— 1080 — 1100- mo — 1140— 1210.- 1238— — - Curi h 100 frankov — — Valute: z i Dolarji 100 14150-- 14500 — 14500— 14800*- 14800 - 114050*— Bolgarski levi 100 • 170 - 185 — 185 — 190— Čeho-slovaške krone 100 160 — 170— 188*— 190— Francoski franki 100 • 1050 — 1070- 1080-— 1100 — 1 31 — i 1150 — 1 Napoleon d’or • 508 — 512— 518— 545— 553 — 557-— Nemške marke 190 • 18 V - 183— 200 — 208— 240— 246*— Romunski leji 100 210- 220-— 250— 255-— 240— 250 — Lir 1 O 795 - 805-— 830’— 850- 840— 850-- Drahem 100 najceneje in najugodneje inserirate lahko v slov., hrvat., srpskih in inozemsk. listih potom Kumi tis št. 3 Telefon intemrhan Jiev. 174 Plakatiranje v vseh mestih kraljevine SHS. Umetniški reklamni plakati. Reklamni prorarnni. Semena za preprodajalce priporoča trgovina a semeni „ m i nit E LJUBLJANA Zahtevajte ponudbo in vzorce I z večjo vodno močjo, če možno z gozdovi ali pa že vpeljano tovarno s pohištvom. Nahajati se mora v Jugoslaviji in blizu železnice. — Ponudbe pod „Vodna moč“ na ANTON PETRIČ, KANDIJA ST. 37 PRI NOVEM MESTU ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■e ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Tvrdka Ant. Stergar v Kamniku kupuje vse poljske pridelke: fižol, deteljno seme, suhe gobe i. t. d., kakor tudi vse vrste vegetabilije (zdravilna zelišča, cvetje, lubje in korenine po najvišjih cenah. Bukov in smrekov les se proda v Planini, postaja Semič, Dolenjsko. Ponudbe na občinski urad. Vsak trgovec in obrtnik si kupi .Krjottmayer-Dolenüevo' DvoMniiftoKiovoM j Ta knjiga je neobhodno potrebna za vsakega, ki ima voditi knjige, delati bilanco, voditi tovarno, izdajati in sprejemati menice i. t. d. Omenjena knjiga je edino in prvo moderno delo te vrste v slovenskem jeziku. — Dobiva se v i vseh boljših knjigarnah in v zalogi „Zasebnega ulita Legafv Maribora Vetrinjska ul. 17,1. nadstr. :: Cena K12'--, s povzetjem K14'-. slamnate torbice (cekarje) predpražnike; vse različne slamnate Izdelke, priporoča gospodom trgovcem in cenjenemu občinstvu v obilno naročbo FRANJO CERAR, tovarna slamnikov v Stok p. Domžale pri Ljubljani IVAN IVANOVIČ: Pot do uspeha. 2e dolgo so minuli časi, ko si je lahko vsaka rodbina sama zase vse izdelala in pridelala, kar je rabila. Potrebe in zahteve človeštva so vedno rastle, poedinec jih ni več mogel sam zadostiti. Začela se je delitev dela. Rokodelec, ki se -je bavil z izdelovanjem vseh od sodobnega življenja zahtevanih predmetov, ni mogel tekmovati z drugim rokodelcem, ki se je bavil z izdelovanjem ene same vrste potrebščin. Prvi je moral svojo pažnjo posvetiti stoterim predmetom in vsled tega ni mogel temeljito proučiti niti enega, poslednji pa je lahko vse svoje zmožnosti osredotočil na en sam predmet ter postal v svoji stroki mojster. Ljudje so hodili k njemu in prvi, če že ravno ni bil poseben ženij. je v tekmi moral podleči. Vsled tega je prišlo in je moralo priti do delitve dela in v tej smeri se razvija vse gospodarsko življenje še danes naprej. Posamezniku ni več mogoče, da bi obvladal vse stroke dodobra, ne znanstveniku, ne ročnemu delavcu. Kdor hoče prekoračiti mejo povprečnosti, sc mora posvetiti eni stroki, eni ideji, ki jo je spoznal za pravo in tej mora posvetiti vse svoje zmožnosti. S povprečnostjo se ne dajo doseči trajni uspehi, nego edinole z nadkrilje-vanjem drugih. Gornja izvajanja veljajo v posebno veliki meri za industrijo (tehniko) in za veletrgovino. Če hočemo doseči v industriji in veletrgovini hiter in uspešen razvoj, treba predvsem vzgojiti strokovnjake-šoecLjaliste za posamezne panoge. Ako hočemo doseči ali nadkrillti inozemske tekmece, jih moramo najprej doseči in nadkriliti v ni Ih naobrazbi. To nam bo pa le tedaj mogoče, če si vloge, to je delokroge primerno razdelimo in sc vsak svojemu popolnoma posveti. Po milijarderju Cornegieju se v vsaki stroki, ki služi kakoršnimkoli zotrebam, lahko dosežejo Izvanredni uspehi, treba je le v dotični stroki več znati in vedeti kakor drugi. Trgovec n. pr., ki se začne zanimati za železno rudo ali delnice taccga rudokopa, mora najprej preštudirati vse knjige in brošure in časopise, ki jih more dobiti, zadevajoče železno rudo, stopiti mora v zvezo s prvimi veščaki te stroke, storiti mora vse, da bo v tej stroki več razumel kakor drugi. Če ima morda v posesti tudi delnice bakrenih rudnikov, naj jih (akoj proda, kajti njegova stroka ni bakro nego železo! In če se začne morda pozneje zanimati za petroleine vrelce, proč z vsemi drugimi delnicami, sedaj se treba popolnoma posvetiti petroleju! Vedno le eni stvari, a tei temeljito! Tako uostooanic se nam zdi morda nekoliko ekstremno, a to načelo je vsekako zcravo in je pristno ame-rikansko. Carnegie je no svojem zatrjevanju le na ta način postal miliiaider. Po dovršitvi šol in po oarletni praksi pn različnih tvrdkah in v raznih kraiih in no tenn-ljitev prevdarku in presoditvi svojih zmožnosti se naj naš tehnični in trgovski naraščaj izbere eno samo. kolikor mogoče omejeno stroko, ali en sam predmet, kateremu se naj potem popolnoma posveti in žrtvuje ni od katerega se na noben način ne sme dati odvesti. Morebiten začetni netisneh ga mora vznodbuditi k vztralnosti, uspeh kolegov v drugih strokah istotako. Res. mogoče je da eden ali drugi s tako trmoglavim zasledovanjem svoiega cilia ne bo dosegel zaželjenega usneha, večina oa bo na ta način gotovo prišla do cilja, v svojo in narodno korist. Ko bi no večnem menjavaniu resorjev posameznih naših ministrov in po tolikih novih imenovanjih ministrov hoteli soditi o duševnih zmožnostih Jugoslovanov, bi morali misliti, da je pri nas vse polno univerzalno naobraženih fenomenov. ki so v vseh strokah na višku časa in zmožni zidati državo, a tudi nositi o/ieko k navadnim stavbam. Žal pa temu ni tako. Tudi v v ministrstvih bi bilo na mestu, da pridejo in ostanek) na -novršju možje, ki razumejo v svoji stroki več kakor drugi, ki se nosvetijo svoji stroki nooolnoma in edinole v skunno državno korist, brez .ozira na koristi te ali one stranke, ali celo te ali one osebe. Odločno moramo zahtevati, da se ministrski stolci ne daruieio več strankam kot olačilo za gotove izjave itd. in ne od-jemiieio če nasprotna stranka zanje več nudi. Na ministrske stolce ne soadaio ljudie, ki deluieio za to ali ono stranko (za tako delovanje imamo In nai tudi zadostuje parlament, v ministrstvo spadajo možje, ki bodo delali za državo! DROGERIJA PARFUMERIJA I.C. KOTAR LJUBLJANA W0LF0VAUL1. I 4 I 4 I I I 4 a TAHEIA Otpremništvo Expedition ZAGREB - Jelačičev trg br. 23 kB 4 » 4 » 4 4 4 » I kB 38 HP iiiiiiiji ODDA SE CENO 3-TONSKI AVTO $ Pojasnila daje IGN. TISCHLER . Maribor, Aleksandrova ulica 19 VODENOM SILOM POGON INDUSTRIJE DRVA I CIGLANE sa zemljištem i zgradama na željezničkoj stanici u blizini Rijeke. Zemlja sa krovnu i zidnu ciglu jur preispitana kao izvrstna i bez konkurencije. Tvorivog i ogrijevnog drva u obilju. — ADRESA PRODAVAOCA U UPRAVI. Pristno voščen domači izdelek 'HIF’-krema Glavna zaloga in za-, stopslvo za Slovenijo. TOVARNIŠKE CEHEI ALTESSE Cigaretni papir. Cigaretne stročnice. Edino zastopstv. za Slovenijo ERKER &ČERTALIČ LJUBLJANA, RESLJEV T CESTA ŠT. 43 Istotam se dobe tudi druge vrste cigaretnih stročnic, papirja, pisemskega papirja, pralno in toal tno milo, ko-iomaz, vaseline, ličila itd. STflMPILJE Anton Černe GRAVEUR LJublrana, Dvorni trg Štev. 1. BARVA “»I vsakovrstno blago PERE domače perilo (pošilja po isto na dom) KElll W ČISTI obleke SVETLOLIKA ovratnice, zapestnice , in srajce tovarna JO S. REICH T Iiihllcina Poljanski nasip štev. 4. “*-***) Podružnica: Šelenburg. ul. 3. Podružn.: MARIBOR, Gosposka ulica 38- Čar idealne lepote! Lepa žena ima neopisno moč, nepremagljivo čarobo to trdijo znanstveniki, pesniki.' ’Zrbieoirlo I Najdovršenejse sredstvo moderne vllld ZjUI tillicl 1 kosmetike za dosego idealne, mikavne lepote. To divno polepšalo je sestavljeno po receptu božan stvene orientalke Zoraide, zvezde turškega harema bivšega Abdul Hamida iz, čistega rastlinskega soka, meda, citronovega soka, s čimer prekaša vse umetne škodljive dosedanje proizvode. Velika doza bruto Vakg K 30*—. Ifigenia pasta-milo. doÄ^mnrÄporö: čam samo onim, ki rabijo kremo Zoraido, marveč vsem osebam, moškim in ženskam, ki imajo nežno občutljivo kožo. To milo dela naravnost čudeže, ker ne varuje samo nežne polti, marveč polepšava tudi naravnost čarobno obraz in odstranja v najkrajšem času lišaje in razpoke kože. Te divne paste ne bi smelo manjkati v nobeni hiši. Ko razmažete male količine na dlani, se močno peni s fino mlečno peno. Kraljice lepote, pa tudi ostale se vesele nad tem izumom, kajti z umivanjem s pasto Ifigenia mora tudi angeljska lepota zasvetiti v krepkejšem sijaju čarobe in razcveta. K 20*-. Rn^ni qnlr Razven Zoraide in paste se priporoča.bledo-llUZtlll ÖUn.» učnim osebam Rožni sok, popolnoma neškodljivo rdečilo za obraz in ustnice. Z uporabo Rožnega soka postane obraz nežno rožnat kakor plamen jutranje zore, a ustnice zaide jasno kakor škrlat. Cena večje stekleničice K 6*—. Amerikanski Hair Petrol. stvootzvaorrnastsrieat Najčistejši proizvod, seveda kemično prirejenega petrola. Izum dr. P. WilHamsona iz Newyorka. Po točni uporabi dobe lasje takoj lep sijaj, svilno mehkočo, bujno rast. Ako želite preprečiti naglo izpadanje las, naročite pravočasno 1 steklenico petrola dr. Willi-amsona in tako rešite svoj ponos, svoje lase. (Cena steklenici 250 gr K 18-—.) Saj pesnik ne poje zastonj: „Lasje moji so ko svila gosta, Bolj ko popek so rudeča usta In obraz ko rožica in mleko“. Te štiri stvari so najnaravnejši izdelek za ohranitev trajne in dosego čarobne lepote. Navodila in opisani izdelek pošilja * UR ANUS “-PARFUMERIJA. I. Kosmetiška parfumerija, Ljubljana, Mestni trg 11. IZNAJDBA oz. izboljšanje kar-bitnih svetiljk, se proda. Patentirana sestava svetiljk je jednostavna, popolnoma brez nevarnosti in točno brez vijakov in zagozd, potom avtomatične vodne regulacije, delujoča. Cen in hiter izdelek potom vtiska ali pa činjenja. Pojasnila daje Carnegiejev izrek, da doseže trajne in velike uspehe le oni, ki zna več nego drugi, velja ne samo za zasebno življenje nego tudi za državo samo. Uvažujmo to in ne ovirajmo zmožnih in ne podpirajmo korupcije, ne v državnem in ne v zasebnem življenju! Čas je zlato. Posebno za trgovce. Ena sama zamujena ura ga lahko pogubi in narobe. Kdor prej pride, prej melje. Posebno sedaj, pri nakupovanju blaga! Hitra informacija o razpoložljivem, cenenem blagu. pravočasen prihod k prodajalcu, sta zanj lahko stotisoče vredna. Takojšnje, pazljivo čitanje inseratov, posebno v trgovskih listih, je za vsa-cega trgovca neobhodno potrebno. Spoznanje vrednosti časa je povsod razširilo nega dela, oziroma nadomestilo tiskarno. Zelo vodila, narekuje pisma, tesnopiska jih stenografira in šef je prost zal druga važna dela. Izumili so diktafone, v katere šef narekuje pisma, katera si da dopisnik kadar hoče po diktafonu na glas ponoviti. V vsaki pisarni skoro že imajo razmnoževalne stroje, s katerimi se napravi lahko v kratkem času na tisoče odtisov. (Priporočljiv je Opaiograph tvrdke The Rex Co„ Ljubljana). Ti razmnoževalni stroji prihranijo obilo prepisovalnega dela, ozrorha nadomestijo tiskarno. Zelo razširjeni so tudi računski stroji za vse vrste računanja, združeni so tudi že s pisalnimi stroji. Mnogo dela prihrani vporaba ogljenega papirja za pavzanje, pri ročnem kakor pri strojepisju. Imamo stroj za kopiranje, ki papir avtomatično namoči, pritisne k originalu, odreže in zloži. Nadalje so v rabi stroji za zalepljenje in markiranje pisem itd. Povsod se skuša štediti s časom in nadomestiti počasno mehanično človeško moč s strojem. Koliko časa nam prihranijo telegraf, železnice in druga prometna sredstva. Lajiki zabavljajo čez luksus avtomobilov, a ne pomislijo, da je čas zlato! V bankah in drugih pisarnah visijo tablice z napisom: Čas je zlato! Opomin uradnikom in strankam. V trgovskem dopisovanju se vedno bolj stremi k enostavnosti; mnoge svetovne tvrdke že dosledno izpuščajo trgovske fraze, kakor „velespoštovanjem“ itd. Da se ne bi tratilo v šolah toliko časa z učeniem tujih jezikov, je Rus dr. Zamenhof sestavil mednarodni jezik Esperanto, ki se ga je lahko v par tednih naučiti. Ker se je pa pojavil že en drug umetni jezik, Ido, kateremu bodo sledili morda še drugi, se ti poskusi v praksi ne bodo obnesli. Najbolje bi bilo, da se bi vse države v tem oziru ziediniie in se odločile za en mednarodni jezik, ki bi moral biti vsaj v vseh srednjih šolah obvezen učni predmet. Tu pride v prvi vrsti v eoštev angleščina, ki je najbolj razširjen jezik. Slovani^na naj bi smatrali za svojo dolžnost, da se naučijo ruščine, ki je za angleščino najbolj razširjen jezik. Ruščina naj postane vsaj med-slovanski občevalni Jezik. Povsod toraj vidimo stremljenje, plodonosno izrabiti čas ter ogibati se pred njega potrato. Spoznajmo i mi, da je čas zlato in se tudi ravnajmo po tem! I. I. Ivan Ivanovič. Pomanjkanje trgovine. Kljub ogromni množini bankovcev se je dolgo neprijetno občuti pomanjkanje gotovine. Snloh vlada v vsem denarstvu grozen kaos. Za časa prvega in drugega kolekovanja so prišle na dan ogromne množine bankovcev, nosili so dobesedno košaro za košaro tisočakov itd. V banke je prihajalo toliko denarja, da so se ga že začeli braniti. Začasno so_ nekateri denarni zavodi znižali ali vstavili- obrestovanje ali pa sprejemali vloge le pod pogojem, da se jih 6 mesecev ne bode odpovedalo. Vse to je dokaz, da je denarja dovolj v prometu. Vzroke pomanjkanja moramo iskati predvsem, v sedanjem zadržavanju denarja doma. Vzrok tega zadržavanja pa je v prvi vrsti običajna nemožnost dviga vloženega denarja ob času potrebe. Trgovec, industrijalce morata dostikrat razpolagati z gotovino in ker vesta, da čez kapital, ki sta ga vložila v denarnih zavodih, ne moreta več svobodno razpolagati, ga raje shranjujeta v svoji blagajni. Izguba obresti ne stoji v nikakem razmerju z izgubo dobička pri svobodnem razpolaganju. To razumljivo zadržavanje je KUPIMO VEČJE ŠTEVILO ŽELEZNIH REZERVARJEV (KOTLOV) V DOBREM STANJU ZA 1000 DO 10.000 LTR. VSEBINE. PONUDBE POD „MINERALNO OLJE“ NA ANONČNO EKSPEDICIJO AL. MATELIČ, LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ŠTEVILKA 3 Ha veliko I_________________Ha veliko! Trgotina cigaretnog papira 1 dopisnica Materijal za pisanje I risanje, tinte itd. tirilüMska nakladna knjižara ipaplnilta d. d. ZAGREB PreradovKev trg broj 4 KRPE (cunje) za čiščenje strojeva, oprane in des-inficirane, dobivaju se u svakoj ko-::: ličini kod tvrtke ::: Bunzl i Biach u Zagrebu, Magazinska cesta 21. Tel. 619. Informacije o dobavniliviriii zahtevajo razne tn-in inezemske tvrdke od na$enprave.Prosiinov$ledtega VSE jugoslovanske trgovce, obrtnike in industrijce za sporočilo o delokrogu in izdelkih njihovega podjetja. - - - Uprava Jugoslovanske Borze". PERUTNINO SVEŽA JAJCA prodaja in razpošilja po naj nižjih dnevnih cenah M. ŠUMAK razpošiljalnica jajc in perutnine v K r a p j u, p. Cven pri Ljutomeru. toraj obenem vzrok in posledica pomanjkanja gotovine. Treba na vsak način nekaj storiti, da se od-pomore tem neprilikam, ki zadržujejo ves trgovski promet. Največ bi tu lahko storile banke same in poštni čekovni urad. Ta sc bi moral takoj enotno razširiti na celo Jugoslavijo in z bankami vred forsirati čekovni promet. Nadalje sc naj forsira promet krožečih menic. Na ta način bi se izhajalo z veliko manjšimi množinami gotovine, kar bi prišlo hkrati tudi stanju naše valute v prid. Zdi se pa, kakor da bi banke same namenoma ovirale tak razvoj, ker so v sedanjih razmerah le one same v stanu sklepati večje kupčije, za katere sc rabi mnogo gotovine, ker razpolagajo le one s precejšnjimi svotami, kar je naravno, ker sprejemajo vsak znesek, izplačujejo pa le malenkostne svotice in še te navadno proti par-dnevni odpovedi. Imenik telefonskih abonentov v Ljubljani izide v najkrajšem času o žepni obliki. Vsled točne sestave in natančnih naslovov bode služil isti Ljubljano obiskujočim potnikom kot izvrsten kažipot po ljubljanskem trgovskem svetu, kakor tudi po uradih. Pod raznimi abecednimi črkami bode rezerviran prostor za naknadne prijave oz. popravke, katera* se'bodo rednolobjavljali v „Jugoslovanski borzi“. Naročila prejema ~ Anončna\ekspedicija Al. Matelič, Ljubljana, lel. 174. Razno iz narodnega gospodarstva. Kraljevina SHS. češki sladkor. Naša vlada je podpisala dogovor s čehoslovaško republiko, po kateri nam ima poslati Čehoslovaška 1600 vagonov sladkorja, med tem, ko izvozi naša država v Čcho-sjovaško 1100 vagonov živeža. Češko-srbska sladkorna tovarna v Ćupriji. V Pragi se je vršila druga glavna skupščina srbsko-češke sladkorne tvornice in rafinerije. Udeležilo se je je 31 delničarjev, ki so zastopali delniške akcijske glavnice v znesku 2,576.200 K. Na dnevnem redu je bilo posebno poročilo o bilanci za čas od leta 1913. do 1919. Predsednik dr. Hanuš je orisal usodo tovarne v Ćupriji v težki vojni dobi, v kateri je uspe vanje in razvoj podjetja zelo trpel. Ko je bil junaški odnor srbske armade zlomljen in so Srbi odšli iz Ćuprije, so tovarno zasedle nemške čete, ki ne samo da niso prizanesle tovarni, * temveč so jo no štiriletni okunaciji pri svojem odhodu nalašč težko poškodovale s tem. da so poškodovale zgradbe, deloma pa odnesle inventar in zalogo ter preprečile produkcijo. Ta škoda sc mora popraviti s finančnim saniranjem podjetja. Upravni svet je glavni skunščini stavil predlog, no katerem naj bi se delniška glavnica od 5 milijonov kron znižala na polovico in plačala s polnim zneskom, potem pa zvišala na 10 milijonov K. Glavna skupščina je ta nredlog soglasno sprejela ter ootem dosedanje člane upravnega odbora nanovo izvolila. Tvornica gospodarskih strojev v Subotici je povišala svojo delniško glavnico od 1 na 3 milijone kron. Tvornica krtač in metel se je pred kratkim ustanovila v Zemunu. Tvornica je največje podjetje svoje vrste na Balkanu. Kavcije za javne dobavitelje in podjetnike. Glasom odloka generalne direkcije drž. računovodstva z dne 11. januarja 1920, št. 104.704, se sprejema izvzemši člen 98 zakona © državnem računovodstvu kot kavcija, katero imajo položiti dobavitelji oziroma podjetniki za vse posle brez razlike, razen gotovine vrednostne papirje, za katere jamči ali jih izdaia država, vložne knjižice uprave državnih zakladov (uprava fondova) in garancijska pisma onih bank, katerih vplačana osnovna glavnica znaša najmanje 1 milijon dinarjev, s pridržkom, da garancijska pisma kot kavcije ne smejo prekoračiti polovice vplača- nega kapitala dotičnega zavoda. Predno sc sprejmejo garancijska pisma kot kavcija, sc morajo vpotiti na generalno direkcijo državnega računovodstva zaradi kontrole, da se odrejena meja ne prekorači. Združene papirnice Vevče, Goričane iu Medvode d. d. v Ljubljani. Na ustanovnem občnem zboru je nova delniška 'družba p gorenjim naslovom prevzela v svojo last vso papirno industrijo družbe Leykain - Josefsthal, obstoječo v Sloveniji, t. j. papirnice, celulozne tovarne in brusilnice lesa v Vevčah, Goričanah in Medvodah, vse vodne sile in vso tovarniško pritiklino in opravo za kupnino 15 milijonov kron. S tem je prešla v upravo in po večini tudi v last domačega jugoslovanskega kapitala ena izmed največjih in najvažnejših industrij na jugoslovanskem ozemlju. Nova družba namerava takoj razširiti tovarno v Vevčah ter postaviti vanjo nov papirni stroi. tako da sc bo že čez nekaj mesecev zamoglo izdelati 120 vagonov več papirja kakor dosedai. V Fužinah je projektirana nova velika brusilnica lesa. v programu družbe pa je za poznejši ugodnejši čas zlasti tudi zgradba nove velike specijalne tovarne za izdelovanje časnikarskega papirja v Medvodah. Nove tovarne. V Zagrebu se snuje tovarna za kemične proizvode: voščilo za čevlje, pod, barve itd. V Somboru snujejo tovarno za kvas in alkohol. Veliko tovarno za droži je uredil v Zagrebu tovarnar Arko v zvezi s svojo tovarno za alkohol in sadne destilate. Zdravilska industrija v Jugoslaviji. Pod pokroviteljstvom praške ..Medicae“ se snide v Karlovcu tovarna zn oroizvaianje zdravil in kemičnih specialitet. Glavnica 5 milijonov kron. ki se polagoma zviša na 15 milijonov kron. je do 60 zagotovliena med samimi interesenti: zdravniki in lekarnarji iz Zagreba. Beograda in Ljubljane: 40 %' prevzamejo češki interesenti. Mesto Karlovac ic dovolilo nodjetiu več ugodnosti. Cementna indusMia v Dalmaciji. Delniška družba .Cement“ v Splitu, ki ima svojo tovarno za portlandski cement blizu Omiša, bo razširila svoic nodietje in zviša svojo glavnico od 1 in pol na 3 milijone kron. Anonimna delniška družba za portlandski cement ..Solit“ zviša svojo glavnico od 6 na 10 milijonov kron. Inozemstvo. Carinske ugodnosti za uvoz gradbenega materijala. Finančno ministrstvo, glavna carinska direkcija, je izdalo interpretacijo na gradbeni materijal, ki sc ima po odredbi imenovane direkcije od 23. septembra 1919 brez ozira na imenovanje za leto dni cariniti po minimalnih postavkah carinske tarife, kolikor se ne nahaja doma. Prometna nadzorstvena komisija. Kakor doznava „Neue Freie Presse“, sc je ententa z nujno noto obrnila do vlad nasledstvenih držav 'in Poljske, kjer jih pozivlje, naj čimprej imenujejo člane za prometno nadzorstveno komisijo, ki sc sestane na Dunaju. Nadzorstvena komisija bo zborovala n od predsedstvom francoskega strokovnjaka. Nota zahteva nadalje, naj države, ki prihajajo v poštev, dajo svojim zastopnikom obširna pooblastila, ker se sedanje žalostne prometne razmere morejo odpraviti le z aktivnim sodelovanjem komisije. Dunajske banke v rokah inozemskih kapitalistov. Dunajska komercijalna banka bo prišla v prihodnjih dneh v roke francoskih kapitalistov. Večina akcij splošne prometne banke na Dunaju se nahaja..v angleških rokah, medtem ko ima večino akcij dunajske depozitne banke v rokah znana Banca Commerciale. Predvojna nosoiila v Avsfriii in Madžarski. Urad za izterjatev francoskih dolgov Avstrije in Madžarske pooblašča francoske državljane, da d°..možnosti izterjalo predvoina posojila v Avstriji in Madžarski. Predvojni francoski dolgovi v Avstriji in Madžarski ostanejo pod prisilno upravo. O evropskem položaju. Predsednik Narodne Citv-banke Vandcrlipp je izjavil v nekem govoru v New Yorku. da presoja evropski položaj zelo pesimistično. Velika kriza bo nastala malo pred začetkom ieseni. Amerika bi bila v stanu s 150 mdijoni dolarjev ubraniti Evropo n red lakoto in samo n od tem pogojem more Evropa obstati do prihodnietra leta. Ako bo Amerika dala na pameten način kredit ter naložila svoj denar v evropska podjetja, bi se ootem polagoma začela dvigati evropska produkcija in Evropa bi si potem zopet opomogla. čilski soliter zaenkrat še ni mogoče uvažati, ker je zaradi neurejene valute še predrag. Kakor hitro bo nakupovalna moč našega denarja nekoliko boljša, pa ga bo mogoče uvažati. Tvornica za amonijak. Ravnateljstvo premogovnikov v Vitkovicah ustanavlja z vladno mdonro tvornico za tekoči amonijak. Doslej se je nabavljal ves potrebni materijal iz Nemčije. Jagodinska pivovarna je popravljena in bo pričela v kratkem z obratom. Poljska nafta za Čehoslovaško. Po tritedenskih pogajanjih med Poljsko in Čehoslovaško je bila podpisana kompenzacijska pogodba glede dobave 4000 cistern nafte. Ukrajinsko konsumno gibanje. Konsumna društva v Ukrajini obstajajo že nad 50 let. Do vojne se niso mogla razviti in sc tesneje skleniti. ker je ruska uprava delala težave njihovemu delovanju. Po revoluciji 1917 pa so se začela naglo širiti in kreniti, bohotno naraščajočemu konsumnemu gibanju so dale osrednje zveze enotno smer in tako omejile možnost lahkomiselnega gospodarstva v konsumih. Konsum! niso narasli samo po številu članov, še važnejša je notranja okrepitev, ker so si pridobili neomejeno zaupanje ljudstva in svojim članom vcepili vzajemnost. Cela konsumna organizacija je deljena na tri organjzatorične oblike: posamezen konsum, okraina zveza, centralna zveza. Število konsu-mov ie leta 1919. znašalo 13.000 do 15.000. v katerih ie včlanjenih okoli 3 milijone zadružnikov. V osrednji zvezi v Kijevu ..Dnmrosoius“ (Dnjenrska zveza) ie včlanjenih 80 okrajnih kon-sumnih zvez z nad 8000 konsumi. Dniprosojus je bil ustanovljen še le 1.1917. in je danes močen faktor v ukrajinskem gosnodarskem življenju. V enem letu si je nridobil 4 velike tovarne, kicr ie zaposlenih nad 2000 delavcev in odkoder dobavila svojim članicam milo. čevlje, pločevinaste izdelke in trikot-izdelkc. Izdaja svoje glasilo ..Kooperativna Sorja“ za zadružno gospodarstvo, nien trgovski oddelek izdaia polmesečnik ..Trgovsko noročilo Dniprosoia“. Osrednja zveza ima danes tri velike trgovske podružnice. V Odesi ie bila leta 1918. ustanovljena orva podružnica, ki ima nalogo nakupovati na tamošnjem trgu blago in dobavliati tudi iz inozemstva ono blago, ki pride nreko Črnega moria. Na razpolago so ji velikanska skladišča. Druga podružnica posluje v Stanislavu v Galiciji, ki sklepa kupčije z nafto in ie sprciemno mesto za blago, ki prihaja iz centralne Evrope. „Dniorosoj“ ima na Dunaiu svoje zastopstvo, ki ima namen, da stona v stike in vodi promet z Italijo. Nemčijo, Švico in državami, ki so nastale ob propadu Avstrije. Obrt z nafto na Poljskem. Kakor sc da posneti no poljskih listih, se je ustanovil v Haagu sindikat za dovoz nafte in naftinih izdelkov iz Poljske na Holandsko oziroma v Belgijo. Sindikat namerava kupiti za prevoz primerne vagone. Na čelu rečenega sindikata stoji šef svetovnoznane tvrdke Bergli, lastnik velikih tvornic za margarin in olie na Holandskem. Nemškem itd. Pod tvrdko . Družba naftne obrti bratov Nobelovih“ je nastala na Poljskem naftna družba z glavnico 100 milijonov mark. k kateri sc je pridružila tvrdka bratov Nobelovih ter skupina poliskili kapitalistov. Nova družba ima začeti v bližnji prihod-niosti z vrtanjem jam: radi tega kanuje zemljišče v Borislavi ter neko rafinerijo v Galiciji. Povečanje produkcije premoga na Nemškem. 1 isti noročaio iz Mainza. da bo Nemčija vsled oiačene službe rudariev mogla znatno povišati dobavo premoga za Francijo. Bogastvo Francije v železni rudi. Produkcija železne rude ie pred vnino znašala na Francoskem 22 milijonov ton. To ic bila največia pro-dukcüa za Zedinienimi državami (63 milijonov ton) ih Nemčijo (36 milijonov ton). S pridobitvijo Alzacije in Lorene se je francoska produkcija zvišala za 21 milijonov ton (ako se vzame oomrečna produkcija 1. 1913.). Ko bodo rudniki v denartementih Meurthc in Mosclle zooet začeli z normalnim delom, kar se bo v kratkem zgodilo, ker so relativno malo poškodovani, ho skuona produkcija železne rude v Franciji dosegla 43 milijonov ton. t. j. četrtino svetovne produkcije. V to oa še niso. vračunani rudniki v pokrajinama Anjou in v Normandiji. Francija stoii torej na prvem mestu, kar se tiče produkcije železne rude v Evroni. Ko bo izveden program o pove-čaniu železniških tovarn, bo Francija sama potrebovala za svojo industriio 26 milijonov ton rude ter bo mogla izvažati okoli 18 milijonov ton proti 10 milijonom ton leta 1913. Bogastvo Francije na železnih rudah ji omogočuje zavzemati eno prvih mest med vsemi metalurgicnimi industrijami ter ji daje silno važen predmet za eksport. V zamenjavo za eksportirano železo bo mogla dobiti Francija premoga, kolikor ga bo potrebovala. ■ I I razmnožuje strojno im pisanje (risbe, note) putem neiz-rabljive, dakle nikada nado-mjestka potrebne stakt, pložre Zahtievajte cjenik i uzorke raznovrsnoga tiska (ilavno zastupstvo za ciielu kraljevinu SHS ŠELEHSiGOVI ULICillili JURIJA GROFA THURNSKEGA * jeklarna na Ravneh ustanovljena leta 1774. — GuštanJ-Ravne, Koroško (Jugoslavija). Poštna postaja Guštanj, železniška postaja Prevalje. Brzojavni naslov: Jeklarna Guštanj. Proizvaja: Azzalonsko in bresciansko jeklo v zabojih, s sidrom kot varstveno znamko. Legirana in ne-legirana topilniska jekla za vsakovrstno orodje naj večje trajnosti. Jekla za orodje, drugovrstna, za kladiva, žlebe, matrice; za dleta in nože, za obdelovanje železa; za svedre za rudo, premog in kamen; za pile, rezila, vrtalna dleta itd. Legirana in nelegirana martinova jekla za vozovne in vagouske vzmeti, za konstrukcijske dele posebne trajnosti v avtomobilni in letalni industriji; za kolesna obročja; za kose, srpe, sekire, motike, lopate itd. Izgotavlja: Vozne osi s pušami in nakončniki; transmisijske valke (ostrugane do 4 m, surovokovane do 6 m dolžine); v žlebih kovane dele za avtomobile in vagone; krogle za cementne mline itd. v najrazličnejših izdeljavah in velikostih se dobe po zmernih cenah pri tvrdki Ljubljanska kartonažna tovarna in papirna industrija dobavlja vse vrste kartonaže, vreče in druge papirne izdelke za trgoyino in industrijo. Lepenka, ovojni in pisalni :: papir v vsaki množini. :: ■ ■ ■ ■ E W * B BEBEBBBBtK Gospodarstvena spomenica vrhovnega sveta razmotriva gospodarstveni svetovni položaj, ki je nastal po vojni, in nasvetuje: Velevažno je, da se popolnoma zapostavijo pogoji mirovne dobe. Zato je želeti, da se gospodarski odnošaji z Vzhodno Evropo obnove: da se armade postavijo zopet na mirovno stanje; da se obnovi prijateljsko sodelovanje vlad; da se izdajo odredbe za proizvajanje, kakor se je vršilo v mirovni dobi; da se izdajo naredbe v s vrbo, da dobe države trgovska sredstva, da bi sodelovale skupno z zavezniki in da bi dobile za obnovo opustošenih ozemelj potrebna posojila. Želeti je, da se prej določi svota, ki jo mora Nemčija plačati za popravo. Grško olje. Na Grškem so določili cene olju takole: Prve kakovosti no 7 drahem na debelo, 7.40 drahem na drobno, druge vrste 6.50, oziroma 6.90 drahme. Ena drahma je danes vredna K 14.40. Ruske sirovine. Po poročilih ruskih prijateljev, ki so v zvezi z ruskim poslaništvom v Pragi, javlja „Češke Slovo“, da je severna Rusija popolnoma nesposobna za izvoz, nasprotno pa ima južna Rusija take množine sirovin, da jih ne more sama, porabiti. V južni Rusiji je nakopičenega : 700 milijonov pudov žita, predvsem pšenice, okoli 2 milijona pudov volne, 20 milijonov bombaža. Izvoz iz Rusije bi se mogel pred vsem izvršiti preko luk Črnega morja. * Denarstvo. Latinska denarna zveza. Po 55-letnem obstoju je latinska denarna zveza razpuščena ..Unio iatina“. ustanovljena 1.1865.. je spajala Francijo, Italijo, Švico, Grško in pozneje še nekatere drnce balkanske države. Te države so se obvezale, da bo njihov zlati in srebrni denar iste oblike in. iz iste vrste zmesi ter da ‘se bodo vsled tega medsebojno sprejemali v vse državne blagajne. Sedaj se j c zveza z ozirom na abnormalno skakanje cen zlata in srebra na predlog Francije razdrla in razpustila. Zlato. Stara zlata mera za vrednost denarja . danes nc velja več. Vrednote niso izdane več na podlaci zlata in zlato nima več čvrste mednarodne cene. Zlato je blago kot drugo blago, njegova vrednost v denarju koleba. Prej je bilo zlato komnas valute, zdaj ni več. čas ga je vrgel s prestola. Tem več ko je izdanega denarja, tem močneje skače naravna cena zlatu. S tem pa ne rečemo, da je povečana vrednost zlata: ona sc dviga iz istega vzroka kot vsako drugo blago. Avstroogrska banka. Po izkazih; Avstro-ogrske banke od 29. februarja t. 1. kroži v prometu 59.2 milijard kron. Od tega odpade na Avstrijo 14.29 milijard, na Madžarsko 15 milijard, na Čehoslovaško do svoječasni cenitvi bivšega čelioslovaškega Finančnega ministra dr. Ra šina 7 milijard, na Jugoslavijo 6 milijard, na Poljsko 5 milijard. Romunijo 4 milijarde, ostanek 8 milijard odnade deloma na ozemlje, okupirano po Italijanih, deloma pa na prejšnje inozemstvo. SkiiDiii internacionalni banokvci za vse države. Bruseljski dopisnik „Petit Journala“ brzojavila svoiemu listu, da ie predsednik belgijskega kabineta Delacroix predlagal zaveznikom._ da bi se izdali mednarodni bankovci, ki bi imeli enako vrednost v vseh državah. Delacroix predlaga, da bi finančna sekcija zveze narodov ustanovila zavod, ki bi izdajal zlate bone. kateri bi se obrestovali in imeli solidno podlago. Oni boni. ki bi ne prišli v nromet, bi ood kontrolo posameznih_ držav služili za reguliranje mednarodne izmenjave nroduktov za več let, dokler se Evropa ne reši iz sedanje ekonomske krize. Tuji industrijalci, ki bi te bone nrejeli kot protivrednost za svoje proizvode. bi iih mogli eskomutirati v bankah, ki bi od emsijskeca zavoda zahtevale izplačilo protivrednosti. Ta zavod bi bil torej nekak mednarodni Clearing Ffaouse. Na ta način bi se moglo priskočiti važni krizi, ne da b bilo treba ponovno zvišati v posameznih državah cirkulacije bankovcev. to pa vsled tega. ker bi boni temeljili na bogastvu posameznih držav in na aktivah izvozne in uvozne industrije. Boni bi cirkulirali med kunci j in prodajalci tujih držav s posredovanjem bank. Promet. Povišanje poštnih pristojbin na Francoskem. Francoska poslanska zbornica je včeraj sklenila, da se poštne, brzojavne in telefonske pristojbine znatno zvišajo. Navadni porto za pisma se poviša od 15 na 25 centimov. Od povišanja teh pristojbin se pričakuje, da bo povečalo državne dohodke na 280 milijonov frankov. Najmodernejše (I D J [lir r.n'Soi.Ä sššs uDLlIIL manufakturno in modno blago razpošilja Prva kranjska razpošiljalna Dvorni trg. Pod Narodno kavarno. ČRNILO :: RDEČILO Barva za štampilje RDEČA IN MODRA „SNAŽi“ najboljše tislilo za vse vrste kovine, razpotilja vsako množino „Proizvod tatih Ivano“ Opekarska cesta 48 Jedilno sol belo, zmleto, kamenito naravnost iz solin, v vrečah ali rinfuza (brez vreč nasipano) cele vagone, dobavlja najkulantneje FRAN KREPEK :: MARIBOR | NAGYJEVA ULICA ŠTEV. 11 Utemeljeno 1879. Utemeljeno 1879. Otpremni ured i car. posredovanje drž. željezn. SHS EMIL EICHORN Brod na Savi. Podružn.: Bos. Brod in Osijek I. carinska agentura kr. glavne carinare u Brodu n/S. sa odjelkom u Bos. Brodu Špedicije svake vrste, uskladistenja, ocarinjenja, finan-ciialne manipulacije i osiguranja. Nadgled kod pretovarivanja robe iz širokotračnih vagona u uskotračne i obratno i intervencije kod otpreme. — Otpremanje željeznicom i ladjom. Preselenja u vlastitim patentiranim pokučtvenim koli ma. Brižna izvedba svih importnih i eksportnih transporta-Brzojavi: EICHHORN, BROD, BOS. BROD i OSIJEK. Telefon: Brod 16, 64 i 110. Bos. Brod 2. Osijek 452. TARIFALNI ZAVOD. TARIFALNI ZAVOD. Veletrgovina kolonijalne :: i specerajske robe :: Simon Seligman Zagreb :: Vlaška ulica 57 preporuča svakovrsno robo po jeftinoj cijeni. Brezžični telefonski poizkusi. Zadnje dni je družba „Lorenz“ priredila poizkuse za brezžične telefonske pogovore med Berlinom in Karls-bergom na Švedskem, t. j. na daljavo 700 km. Poizkusi so sijajno uspeli. Kakor se poroča iz Moskve, je tamošnja brezžična postaja slišala omenjene pogovore ter jih izvrstno razumela. Razdalja med Berlinom in Moskvo znaša 1700 km. (OpčLDU. Kakor doznavamo iz verodostojnega vira, je te pogovore prestregla in razumela tudi zagrebška brezžična postaja Grič.) Železnica Ogulin-Gospic. Te dni se bo otvorila železniška proga Oguliu-Gospič ter jo bo prevzela uprava državnih železnic. Vlaki bodo vozili vsak dan ter bo na ta način tudi Lika dobila zvezo z ostalimi kraji. Predllska železnica. Italijanski listi poročajo, da je naložil prometni minister v Rimu generalni železniški direkciji, naj prične s proučevanjem železniške zveze Sv. Lucija-Trbiž, čim bodo to dovoljevale atmosferične razmere. Ker je otvoritev proge odvisna od predilskega predora v približni izmeri 7 in pol kilometrov, pripravlja železniška direkcija vse potrebno, da se prične najprej z graditvijo predora, ne da bi bilo treba čakati na podroben načrt ostale proge. Sočasno se železniško ravnateljstvo bavi s proučevanjem direktne dvotirne zveze Trst-Reka, ki bi ne bila odvisna od sedanje zveze teh dveh mest. Novo parobrodno društvo za Orebič in Pelješac v Dalmaciji snuje hranilnica v Orebiču. Most čez Donavo. Romuni so dovolili Jugoslaviji del gradiva za novi most čez Donavo. V Subotico je že prispel prvi vlak 32 voz. Ostalo gradivo pričakujejo prihodnje dni. Priroda, popularni časopis hrv. prirodoslovnoga društva. Izšao je 3. broj sa slijedećim sadržajem: A. Strindberg. Kaka je Modruljica nala žutinu — R. Slade — Šilović, Tornado u Trogiru — Szavits — Nossan, Upotreba seismometra — Zvjezdano nebo — Pabirci — Razgovori. — Ne trebamo napose isticati važnost „Prirode“ po prosvjećivanje našega naroda, jer svaki broj iz nova svijedoči, na kako lijep i zgodan način umije „Priroda“ da povede čitaoca u najdublje tajne prirode. Taj je način jednako zgodan za omladinu kao i za odrasle, pa stoga najtoplije preporučamo svima ovaj naš jedini prirodnjački časopis. Pre-plata K 20.—, djaci i učitelji K 12.—, a članarina prir. društva K 30.. Šalje se „Prirodi“, Demetrova 1. Zagreb. DJORDJE GRUJIČ CENTRALA BEOGRAD KNEZ MILETINA 15 F1LIIAVKA: ” VEL. KIHINĐA-Banal bavi se svira zemaljskim proi uvodima Aprovizacije i veliki konsumenti i š t i t e direktne ponude. ::: Nali ©glasi. Valentin Maček, tovarna v Domžalah, prevzema v popravilo osebno — po pošli in v Ljubljani na Sv. Jakoba trgu stare slamnike in klobuke za gospode in dame. Za fotografsko podjetje, obstoječo že 20 let v ko-mitatnem mestu v Hrvatski, se išče dober fotograf, kot kompanjon. Kapitala ni potreba. Ponudbe se prosi nemško pod šifro .Veščak' na upravo. Proda se, odnosno oda solidnoj komisijskoj t vidci u Beogradu velika kredenca za hotel iz hrasto- vine sa 2 ormaricama i bufetom s a zrcalom, 4 dvojni novi omari (Doppel-chiffonier) iz orahovine, 2 ormara sa pretincima, 2 plišaste zofe za hotel, oprema za konditoriju ili malu trgovinu, velik ormar za led, 6 izložbenih prozora i vrata sa gvozdenim rolete ma, kompletno sa drvenim okvirima, staklom itd. Dopisi umoljavaju se pod „Hotelska oprema" na upravu lista. Mlad intenziven Slovenec išče potrebnega kapitala za ustanovitev podjetja lesne industrije in sicer panoge, ki je do-sedaj brez konknrence Poročilo o dosedanjih uspehih na razpolago. Eventualno bi prevzel vodstvo kakega podjetju lesne industrije. Dopise se prosi na upravo pod šifro ,Eksistenca“ do 28. t. m. Zrcalo s stojalom 180 cm Pisalni stroj, katere-visoko, pripravno za kro- gakoli sistema, z vidno pijače in modne trgovine savo, kupi uprava „Jugo-se proda za 500 dinarjev, slovanske Borze“. Naslov v anončni ekspe- --------------------------- diciji Al. Matelič, Ljubljana Stružni stroj za železo Kongresni trg 3 se kupi. — Ponudbe pod ------------------------- „Stružni stroj“ na upravo- Suho skLdišče oziroma j---------------------------- tudi prostore za ureditev j Pharmaccut traži mjesto, istega iščem proti dobre- [ Dopisi pod „Izvježban“ na mu plačilu Ponudbe pod upravo. „Skladišče" na upravo. Izdelovalnice Ultramari-V najem za 10 let oddam ' na ozir. nadomestka, ro-usnjarno ozir. sprejmem ' kavic, klobukov, dalje kapitalista kot družabnika. | prodaialne relifnih slik Dani so vsi predpogoji za ■ in jermenov za stroje se dobro uspevanje. Ponudbe prosijo za sporočilo svojih pod „Usnjarna“ na Anon čno eksped. Al. Matelič, Ljubljana. Pošten Ljubljančan s stalno plačo potrebuje K 5000-— posojila za daljši čas. Mecen, ki bi bil pripravljen storiti dobro delo dobi pojasnila v Anončni eksp. Al.Matelič, Ljubljana naslovov, da jih zamore mo sez-apiti z interesenti za gornje izdelke Uprava. - Tražim 20 — 25.000 kruna u zajam za godinu. Kamata po pogodbi Uslo-ve i dr. sa označenom kamatom slati na: Nikola Nikolič, Prijepolje, Srbija, poste restante. Odprava „Jadran“, Maribor. v vsaki množini, tudi cele vagone, ODDA: Impola lei etepola Ma HDD SE, Mor, Karola t. 21. Brzojavi: SERT, MARIBOR. Telefon interurban št: 265. SOL P Kao tehnički savjetnik i nadzorni | SAVJETNIK se .preporočuje štruc-1 njak za velike i male obrate, željezne, čelične i kovinske struke. Nacrti za tvorničke na-1 prave itd. F. Beguš, tvor. ravn., I ŽRELEC - KORUŠKA. IdllE SE SIJAJEN :::::::::::::::::::::::::: ZASTOP Pojasnila se dobe pod:; »M. J. 357-361 “ od Anon-čne ekspedicije „Jadran“ Maribor, Gosposka ul.44;; ^ii n LVÜ h;! h-i i elektrotehnikom in elektrarnam! z 10 stroji od 4—10 vse štev.; 8-vreteni nemški cevkin stroj z vsem inventarjem in zalogo pletiva, v polnem obratu. — Cena 130.000 K. — Izrečno veleobrat. — Resnim interesentom daje pojasnila: Oglasna odprava „Jadran“ v Mariboru, Gosposka ulica 44. PRI MAKSU“ - Kamnik za špecerijske trgovine v velikosti 41/2X20. (Steingeschirr) Krožnike, šalce, umi vatne posode, sklede vseh vrst in velikosti z robom in gladke nudi na debelo tvrdka Žargi Istotam se lahko naročajo tudi slovenske etikete ovčje volne kakor tudi volovskih in kravjih rogov po najboljši ceni. V kompenzacijo se dobi snkno za moške in ženske, steklo za šipe, porcelan in drobnarije. — Ponudbe z vzorci in navedbo množine na zastopstvo FRAN KREPEK. Maribor, Tattenbachova ulica 11 Kupi se za l!ehoslovaško vsako množino vagonov Iščemo mladega, inteligentnega kateri želi postati samostojen in bi bil zmožen voditi večjo tovarno za lesno industrijo. Z delom bi bilo treba početi takoj, ker so vsi potrebni stroji na razpolago. Interesenti, ki bi znali to podjetje organizirati, naj vpošljejo svoj natančni naslov, življenjepis in reference pod naslovom „Štajerska“ na ANONČNO EKSPEDIJO - AL. MATELIČ, LJUBLJANA — KONGRRESNI TRG ŠT. 3 PATENT Ponudbe pod „GLINČE ŠT. 255“ na Anončno ekspedicijo AL. MATELIČ, LJUBLJANA — Kongresni trg štev. 3 ZA ZLOŽNE MIZE, STOLE IN KLOPI JE NA PRODAJ //ii/TZA _ PROIZVJUANIE MILA PONUDE NAJ INTERESENTI POŠLJJO NA FRANCA URŠIĆA-ZAViDOVIĆ,BOSNA ČISTE SMOLE PONUJAM 2500 KG BOROVE H ELEKTROTVRDKA |„$VETU>* Si Ljubljana, Mesini trg 25 Brzojavi: „IUB“ žgx^ Baterije,žarnice, elektrotehnieni predmeti rfp* ćSfc VELIKA IZBIRA! : NAJNOVEJŠE SESTAVE! mmmmmmmm i S1D. D. oJUB Telefon broj 83 D. D.*! <8f 16) Radiča & Fabris Split (Dalmacija) Bavi sei s prevzemanjem vseh vrst narodnih in mednarodnih odprem, z nakupom in prodajo vsakovrstnega blaga, z izvozom vseh dalmatinskih deželnih pridelkov, zdravilnih zelišč, eteričnih in jedilnega olja, itd., z uvozom inozemskega in vsakovrstnega kolonijalnega blaga, s prevzemanjem zastopstev prvovrstnih tvrdk vsake branže. (Sl iismmiimiuiiiimiiiiM Brzojavni naslov: Radfab. nitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiini JUGO! L A VENSKA INDUSTRIJA ULJA I BOJ A ‘ ZAGREB SUDNIČKA ULICA BR.5 tvornice; Dol pri Ljubljani, Videm, Kleče, Podgrad, Medvode Proizvadja sve vrsti kemijskih, zemljanih, uljenih boja, lak boja, fa-1 sadne boje, ultramarine, boje za tiskare itd. Staklarskog kita. Laneno;: duplo, kuhani firnajs, laneno jedače ulje, repi čin o goreče ulje, konopljeno i ulje od bundeva i suncokreta. Nadalje „jöB“ lanene, konopljene i i repičine i bundevske trupce, u komadima i u prahu, sredstvo za prehranu blaga (rogate marve, svinja) sa 40% sadržine proteina. IMPORT EXPORT Veletrgovina z raznim blagom, deželnimi pridelki, vinom, žganjem itd. Brzojavni naslov: „Oju-rendif-Split. Tel. žt. 210. Agentorno, komisijonalno in odpremno podjetje, ie trgovske zveze s prvo-:: razrednimi to- :: in inozemskimi tvrdkami. ELEKTROS URED ZA ELEKTRIČNU INDUSTRIJU I POGON VLADIMIR NOVAK ZAGREB, Frankopanska ul. 8 Telefon interurb.3-31 - Brzo javi :,,Elektr rak“Zagreb = UREDJUJE: Električne centrale i sve vrsti pogona za električnu rasvjetu i prenos sile itd. BNBBBnRHHHHHBNHHN SPLIT ::: DALMACIJA MIIORAD DJURENDIĆ & KOMP JUGOSLAVENSKO TRGOVAČKO DIONIČKO DRUŠTVO SUŠAK - RIJEKA Podr.i Zagreb-Medul čeva 40 Brz.: „lugoslaye“, Zagreb •:h; i% P ö'n ü d e slati na Bavi se exportom tuzemne- gornju KUPUJE: Bačve prazne dr- :i importom inozemne robe adresu vene i željezne, nove i u rab- ■■■■■■■■■■■■ U ZAGREBU::lijenom stanju za min. ulja: Veletrgovina plama U. i. i! vedno sveže liAKUP IH PRODAJA kakor , tudi