Ü6ltelfskl
TOVARIŠ.
List za šolo in dom.
Izhaja 1. in 15. vsakega meseca na celi poli. Cena mu je za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 50 kr. Spise in dopise prejema vredništvo; naročnino in oznanila pa prejema in razpošiljanje oskerbuje založništvo.
List 6.	V Ljubljani, 15. marcija 1881. Tečaj XXI.
Názorni nauk v drugem razredu ljudske šole.
4. Yaja.
Obleka.
Otroci! kdo mi zna povedati, kaj uméjemo, kadar izgovorimo besedo: obleka? — Res je takó; vse óne stvari, ki jih oblačimo, imenujemo: obleko, čimu nam je obleka? Kakšno obleko imajo moški? kakšno ženske? kakšno dečki? kakšno dekleta? Moški nosijo hlače, telovnik, suknjo itd., zato se ta obleka imenuje moška obleka. — Kikljo, zastor, pečo itd. nosijo ženske, zatorej se ta obleka imenuje ženska obleka. — Iz česa je suknja? Kdo mi zna povedati, iz česa je pa súkno? — Dobro si povedal; sükno je iz volne, in to iz ovCjé volne. A kdo nam daje volne? Ovca je pokrita z dolgo, kodrasto dlako, ki jo volno imenujemo. Zaradi volne ljudjé največ redé ovce. Ovce, ki dadó mnogo lepe volne, imajo malo mesa; mesnate ovce dadó slabejo in debelejšo volno. — Kako dobimo volno od ovác? Nu, poslušajte, to vam hočem povedati. Kadar pride zima, takrat dobi vsaka žival od ljubega Boga gostejšo obleko, da je ne zebe. Pes dobi gostejšo dlako, krokar gostejše pérje, in tudi ovca dobi gostejšo, kodrasto dlako, ki jo volno imenujemo. Volna varuje ovco zimskega mraza. Kadar pa pride ljuba pomlad, potlej je gorkeje, in ovca bi se rada iznebila zimskega kožuha. Prevroče bi jej bilo, ako bi morala vse poletje nositi toliko volne, kolikor jo je imela po zimi. Zatorej ženo ljudjé ovce h kacemu potoku ali plitvej reki, ondu jih prav čisto operó, in druzega dné, ko se jim je volna osušila, ostrižejo jih do čistega. Volna se striže navadno jedenkrat na leto in to okoli binkoštih. Iz volne se predó, pletó in tkó vsakoverstne
pletenine in tkanine, od najtanjšega sukna do debelega in grobega bu-kovca ali darovca. Ako bi radi imeli črnega, plavega ali rudečega sukna, moramo volno pobarvati. To stori barvar. Kakšna obleka je iz sukna? Kdo jo nareja?
A poslušajte otroci še dalje! Mi imamo še neko drugo vrst volne. V daljnej. tujej deželi, kjer ni nikoli tako hude zime, kakor pri nas, raste grmu podobna rastlina, katere sad je podoben našim orehom. Kadar ti orehi (glavice) dozore, mzpočijo se in iz njih se prikaže mnogo tenkih, svitlo-belih, volni podobnih kocin ali ni tek, ki jih drevesno volno ali bombaž imenujemo. Te volne se mnogo pridela v gorkih krajih starega in novega sveta, posebno pa v severnej Ameriki. Drevesna volna se najpred semena očisti in potlej sprede v prejo. Iz preje se tko mnogovrstne tkanine, recimo: katun, mušlin itd. (Učitelj naj pokaže kosec katuna, mušlina itd.) Iz bombaževe preje pleto pridne deklice nogavice. Iz platna od drevesne volne se šivajo srajce, rjuhe, rute itd. (Ponavljanje).
Srajca je oblačilo. Srajca je navadno iz domačega platna. Domače platno je iz prediva, a predivo se dobi iz lanu in konoplje. Lan in konoplja ste rastlini. Laneno predivo daje boljšo in tanjšo prejo od ko-nopnega, zato je pa tudi laneno platno draže, kakor platno iz konopuega prediva. Po leti, ko bo lan v cvetji, povedati vam hočem več o tej zelo koristnej rastlini; povedati vam hočem, kako se iz lanu naredi predivo, preja in naposled srajca.
Ti, Jožek, povedi mi vso moško obleko! (Srajca, spodnje hlače, gorenje hlače, naprsnik ali telovnik, jopič, ovratnica, ruta, suknja, plašč, klobuk itd.)
Kaj pa imamo na nogah? Na nogah imamo čevlje ali škornje. Pomnite: Vse, kar obujemo na noge, imenujemo: obutal. čevlji so tedaj obutal. Iz česa so čevlji? Iz usnja. — Kdo naredi usnje? Strojar. — Iz česa naredi strojar usnje? Iz živalskih kož. (Volovskih, kravjih, telečjih, ovčjih, kozjih i. t. d.)
Po mestih in večjih trgih nosijo nekatere gospe tudi obleko iz svile (žide). Svilnata obleka je iz svilnatih nitek. Te nitke sprede neka gosenica, o katerej bomo pozueje govorili.
Na glavi nosimo klobuke, kape in slamnike. Klobuki so iz klobu-čine, slamniki iz slame. Kdaj nosimo slamnike?
Pouk in pravila. Obleka stoji mnogo denarja, a denarje si morajo vaši starši s težkim delom zaslužiti. Zatorej morate obleko varovati. Zahvalite se vsaki dan ljubemu Bogu, ki vam je dal tako dobre starše, da vam skerbe za obleko in obutal. Mnogo je ubožnih ljudi na svetu, ki si ne morejo kupiti lepe obleke, tacih ljudi ne smemo zasra-movati, ker obleka ne dela človeka, to se pravi, da tak človek, ki je lepo oblečen, ni vselej dober in plemenit, tudi pod ubožno obleko prebiva
plemenito sreč. — Kadar srečaš starejšega od sebe, vzemi kapo ali klobuk z glave in pozdravi ga prijazno. Prijazne in uljudne otroke ima vsak dober človek rad. Kadar se vam na obleki kaj raztrga, prosite mater, da vam zašije ali zakrpa; raztrgani ne smete med ljudi. — Tudi umazana ne sme biti obleka; grdo je videti človeka, ki je umazan ali raztrgan. Nove obleke ne morete imeti, kadar bi hotli, a čedna in snažna je lehko obleka zmiraj, ako se na snažnost gleda.
Dalje naj učitelj vpleta primerne prigovore, uganke in kratke povestice, kakor sem to pri poprejšnih vajah pokazal. To se zna, da mora učitelj tacega gradiva vedno pripravljenega imeti, zatorej naj pridno čita slovenske knjige in si naredi zbirko primernih prigovorov, uganek in druzega enacega blaga. V „Vrtcu" je primernih uganek in povestic na izbiro, zatorej mi jih ni treba tukaj ponavljati, ker moj namen je le pokazati pot, kako naj se nazorni nauk v drugem razredu ljudske šole razvija.
Pri tej obravnavi naj učitelj na tablo nariše: klobuk, kapo, suknjo, hlače, čevlje itd. Pri risanji naj povdarja ravnoležne in navpične črte. Pri tej vaji otroci tudi lehko naštevajo rokodelce, ki obleko in obutal zdelujejo, kakor tudi orodje, ki ga pri tem delu rabijo. Vse to se na šolsko tablo zapiše in otroci prepisujejo v svoje spisovnice.
Bernard Tomšič.
Pisaril je tedaj še v nemške liste na pr.: 1. 1847 v „Der Pilger". Commerzielle belletristische Zeitschrift. Karlstadt. VII. Nr. 60. Triumph eines Sängers; 68. Verlegenheit und Glück; 82. Träume..— „Illyr. Bl." 1847 — 49: Klagetöne an die Jugend itd.— „Laib. Ztg." 1854 Nr. 81. Nachruf auf den hochw. Herrn Friedrich Baraga, Bischof von Amyzonia; v rokopisu pustil veliko pesem: Amerika's Entdeckung durch Columbus. Eine poetische Beschreibung. — Zlagal je za razne prilike pesmice resne in šaljive, v čemur mu je vže oče Matija bil vzgled, nemške in slovenske na pr.: o godu, novem letu, novi maši, 1. 1848 o tlaki odpravljeni, Višnjagorcem, Madžarom, Šentvidci Ljubljančanom, o J. Naboretu itd.
L. 1848 je J. Navratil jel izdajati časopis za šolsko mladino „Vedež" in učitelj Bernard Tomšič koj vanj dopisovati na pr. tečaji, št. 3. Učene in kos (Basen). 12. Nuširvan. — II. 1. 1849. I. 5. Nedolžnost V ječi (Povest); 13. Tašica (Milo tašica prepeva — U zeleni gajbici; — De žaluje vboga reva, — Pač ni v mislih Milici itd.); 14. Pot skozi življenje (Prilika); 17. Nevbogljivi sin (Nazaj v preljubo domovanje — Zgubljeni sinek
se poda; — Več ni mu za posvetne sanje, — Nar lepši biti je doma itd.); 26.
6*

Slonov kes (Povest); II., 1. Zasačeni duhovi (Povest); 3. Povračilo (Povest); 5. Leo Proner (Koroški umetnik); 8. Sreča v nesreči (Povest).
Kedar zaspi „Vedež" in se v Celovcu vzbudi časopis za šolo in za dom „Šolski Prijatel", jel je vanj pošiljati svoje umotvore B. Tomšič, in tako se nahajajo v III. teč. 1. 1854 č. 31: Izplačana šala (Koradel — Jaklev Janez); 33. Pogovor dveh učiteljev (o slabem stanji ljudskih učiteljev — in umbra mortis sedentium); 34. Otrokom; 37. Smešnica in resnica. Pesmica str. 271 se glasi na pr.:
Ljudskim učiteljem se je takrat v tvarinskih zadevah sploh slaba pela, vzlasti onim z družinami. Ko je 1. 1848 dana bila nam vstava in poleg deželnih zborov tudi zbor deržavni, kjer so razkrivali potrebe vseh stanov iz vseh dežel poslanci, obernil se je nekako v imenu svojih soterpinov do njih Bernard Tomšič z milo kolednico („Novic." 1848 1. 26. str. 109):
Prošnja učiteljev.
Vsim je učiteljev beraštvo znano! — Krog u jeseni moramo hoditi, Se hliniti seljanam, jih prositi: De b' zmesi dali kako pest za hrano.
Kaj 'z kase je le malokje spoznano. — Težko, prijatli! je, ob enim lačen biti, In s šolskim ukam glavo si beliti! — S součeniki se ozrem v Ljubljano:
Nikar, poslanci, nas ne pozabite, Poboljšanja dohodkov nam sprosite, Ko zbora Beškiga zasveti zarja;
De se tud' mi radujemo ustave, De mi tud' v krono miliga Cesarja Vene pletemo neprevenljivi slave!
Učitelj na deželi ima v svoji družini vže doma večkrat kako igro, sedaj žalostno sedaj veselo; tako tudi v šoli. In ko so Slovčnci 1. 1848 narodno jeli se gibati ter igrati časih v gledišču, lotil se je i Bernard Tomšič slovenske dramatike. Po sostavku: „Wer nur seine Leute kennt" itd. 1. 1831 v Zagrebski „Luni" zložil je veselo igro, ktero je po njegovi smerti, v predgovoru opisavši nekoliko očeta, na svetlobo pripravil sinko mu Ljudevit z naslovom: „lahkoverni". Vesela igra v III. djanjih. Spisal Bernard Tomšič, bivši učitelj v Vinici na Kranjskem.
Otrokom.
Kak drevesca se raduje, Ki ga sam zasadil je! Vsaki dan ga ogleduje, Kako raste in cvete. —
Z rajsko radostjo navdaja
Me preljubljeni otrok; Za občutke mojga raja Je premajhen svet širok!

Na svetlo dal Ljudevit Tomšič. V Zagrebu 1864. Brzotisk Antona Jakiča. Predg. IX. — XIII. m. 8° str. 120. — Druga je tudi šaloigra, ktero je spisal 1. 1852 svobodno po Kotzebuevu ter izmed očetovih rokopisov za tisk priredil in s kratkim predgovorom dramatičnemu društvu izročil jo sinko mu Ivan. Nahaja se natisnjena v V. vezku Slovenske Talije v oblikah nekoliko popiljena z naslovom: „Ravni pot najboljši pot". Vesela igra v enem dejanji. Svobodno poslovenil Brnard Tomšič, bivši učitelj v Vinici 1852. Izdalo i založilo Dramatično društvo v Ljubljani. Natisnola Rozalija Eger. 1868. 16°. str. 42.
Perva odgoja otrokova.
(Spisal J o s. Ciper le.)
6.
Še nisem pri kraji z jedjo. Še imam pregovoriti nekaj precej važnega. Ravno z jedjo se da tako lepo združiti poduk o marsikteri lepi lastnosti, ki je potrebna otroku, potrebna tudi odraslemu.
Vendar, predno prestopim na ta predmet, moram omeniti neke nemarnosti, ki ima svoj izvir le v lenobi. Povedati moram namreč, da si imajo otroci vselej po jedi izmiti usta in zobe. Marsikdo ve, da je to potrebno; a koliko jih stori to! Pri požiranji zastane mnogo koscev jedil v ustih in posebno med zobmi. Ti ostanki gnijo naglo, in začno smerdeti. Zato ravno smerdi toliko ljudem iz ust. Ali semrad še ni vse. Na teh gnjilih ostankih jamejo čez kratko poganjati majhene rastlinice, tako imenovane glive, kterih kali lehko pridejo pri dihanji v usta. Te rastlinice pokrijo zobč; ter porinejo svoje odrasleke med še tako majhene razpoke v zobeh, in ti se začno rušiti in razpadati.
Tako sem opozoril stariše na nekaj, in zdaj preidem k pravi nalogi tega poglavja. Lehko je pervič združiti z obedom tudi poduk, kako se pridelujejo jedila, ktera ravnokar vživamo. To je jako potrebno, in tudi težko ni izpeljati. Saj ne molčimo tako nikdar pri jedi. Obdelujemo mnogokrat prav malostne stvari z nekako preobširno obširnostjo. Ali bi ne bilo tedaj pametno govoriti o koristnih rečeh, in tako zediniti koristno z dobrim? V izgled temu nam bodi znana nemška pesen: „Das Habermus". Kdor jo pozna, mi bode priterdil, kako mično razlaga v nji oče svojim otrokom cel življenjepis ovsa, od njegovega poroda do njegove smerti. Ko bi se pač potrudil kdo, ter nam jo preložil v slovenski jezik. Ne bilo bi napačno.
A odgovorilo se bode mojim izjavam z latinskim pregovorom: „Plenus venter non studet libenter", — poln trebuh ni za uk. Ne bom
terdil ravno, da ta izrek ni opravičen; a da bi se sit človek sploh ne mogel učiti ničesa, tega mi tudi ne bode dokazal nikdo. Le zanimati se mora človek za kako stvar, in rad se je bode učil sit kakor lačen. In zanimati se ni težko človeku za kaj, posebno ako se mu zna dopovedati tako, da jo razume.
To razmišljevanje mi daje zopet povod spregovoriti par besed „o polnem trebuhu". Otroku naj se daje toliko jedi, da je sit, ali ne več. To sicer čutijo otroci vselej sami, in sami so tudi toliko previdni, da malokedaj jedo čez lakoto. Ali stariši so dostikrat toliko nespametni, da jim vsiljujejo jedi. „Tu imaš, jej, da ne boš lačen!" — te besede se čujo dostikrat pri jedi. Ako je otrok sploh lačen, nas bode že sam prosil.
Večkrat se prigodi, da ta ali ona jed ne diši otroku. Kaj store stariši? Silijo ga na vso moč, da bi jo vžil, primejo celo za šibo, da bi ga ta prignala k mizi. To še ni sicer tako nespametno, kakor če gredo, in mu dado drugo jed, ki mu diši bolje. Vsega tega vendar ni treba. Če noče, naj pusti. Lakota ga mora prisiliti. Vzemimo spet za izgled neko povest iz slovenskih beril. „Ričet pa ni dober", je dejala zberljiva Metka, — tako se začenja ta prigodba. Ni ga hotela jesti, in mati jo je vzela s seboj na polje, kjer je morala delati celo popoldne. In glej, kako ji je dišal zvečer ričet, kako se je gostila ž njim zberljiva Metka. — Ravnaj tudi ti tako s svojimi otroki, razumna mati!
Otrok naj sedi pri jedi dostojno. Že stari Gerki so gledali posebno na to, da niso deržali otroci pri jedi nikdar nog križem. Ali sedanja mladina se ne sramuje celo položiti nog kar na mizo.
Pri deljenji jedi naj bodo otroci vedno zadnji. Pri starih Gerkih jim je bilo ostro prepovedano, poseči prej po kaki jedi, dokler je niso vzeli vsi odrasli, kar jih je bilo pri eni mizi.
Vendar naj se obrača vsa pozornost na to, da ne dobode kteri otrok boljše jedi ali več jedi, nego drugi. To se kaj rado prigodi v družinah, kjer je več otrok. Oče ima tu navadno svojega ljubčeka, kte-rega protežira nad vse; mati isto tako spet druzega. Ostali otroci so kakor beračiči, kterim se nekako iz milosti daje hrana. Gerda napaka je to. Stariši naj si le dobro stavijo pred oči, da so vsi otroci njihovi, da imajo vsi pravico do njihove ljubezni. To zanemarjanje se maščuje dostikrat ostro. Prigodilo se je že, da je takov zanemarjen otrok umoril ljubčeka starišev. Že zarad tega, da se v prihodnje ne prigodi kaj ena-cega, naj bi opustili stariši to nevredno protežiranje. To boli otroka. Komu se hoče pritožiti? Starišem se ne sme in ne more; in kaj je tujim ljudem mari, kaj se godi v tej ali oni družini? In ta bolest kaj rada zaostane v otrokovem sercu, in ne iznebi se je celo v poznih letih.
Dovolj tega žalostnega razmišljevanja. Kaj druzega 1 Nehote se moramo vprašati pri jedi: Odkod je prišlo vse to? In če te vpraša
otrok tako, ali če te tudi De, povej mu sam, odkod. Kaj mu bodeš odgovoril druzega, nego da je vse to od Boga. In če te vpraša, zakaj molimo pred jedjo in po jedi; kaj mu bodeš odgovoril? Učil ga bodeš hvaležnosti do Boga, učil ga bodeš spoštovati njega, ki nas je obdaril z vsem tako bogato. Ne moreš z nobeno stvarjo lepše pokazati ljubezni božje otroku, kot ravno z jedjo. On je, ki pusti sijati solnce, ki pusti deževati, da raste na polji vse tako lepo. V njegovih rokah je tudi toča in slana, s ktero vniči lehko na mah vse poljske pridelke. Kako lepa priložnost razložiti otroku vsemogočnost božjo! A ne pozabi moliti ž njim pred jedjo in po jedi.	(Dalje prih.)
Nekaj čertic o telovadbi v ljudski šoli.
(Dalje in konec.)
Kako naj se postopa z na novo ustopivšimi učenci? Ali, kako naj se vadijo v telovadbi pervo šolsko leto?
Koj pervi dnevi so odločeni učencem, da se privadijo šolskega reda. (Učni načert.) Učenci se vverstijo v klopi in sicer po velikosti; mali spredaj, večji zadaj. To veliko pripomore k telovadbi, kar bomo pozneje videli. Pervih 14 dni ni misliti ni na telesne vaje. Po pretečeDih teh dnevih še le prično se vaditi. Skerbeti je za čisti zrak (glej učni načert) v sobah. A ker so mali otročiči na pojmih zelo revni, more odgojitelj otročji jezik znati, in v umljivem jim jeziku vse dopovedati, kar od njih tirja; vendar pa se mora zmiraj pravilnega govorjenja posluževati. Per-vemu šolskemu letu odločuje učni načert % uri na teden.
Kako je toraj perva vaja začeti? Vvod opuščam. Vaja 1. Ne zdi se mi pripravno, da bi jih precej v verste razdelil, njihov spomin še — spi. Naj se jih podučuje, kar se mora, po učnem načertu že perve dni — toraj je za ta poduk že nekaj pridobljenega — kje je desno, levo, spredaj, zadaj, zgoraj, spodaj i. t. d. Vzdigujejo naj ob enem levo (desno) roko vodoravno na stran, kakor se jim že ukazuje. Zgoraj — spodaj ; pogledujejo naj kviško —nizdôlu. Spredaj — zadaj; kdo je pred njim (vzame naj se posamezni učenec), za njim — i. t. d. Če bi znabiti kdo mislil: to so otročarije, temu ni druzega odgovora; vzemi Logarithme pa Val-vazorja, uči jih, to vsaj ne bode otročje?! Misliti nam je, kdo je pred nami? Vsaka vaja se ponavlja.
Vaja 2. Ko se bodo že dobro privadili teh pojmov — le preradi se še pozneje v tem motijo — je že nekaj pridobljenega. Ker pa vsaka reč, ako je enakomerna, dolgočasna postane, skerbeti je za spremen. Takoj naj se jim pokaže: pozor (Achtung) ali, roki v bok! in glavna stoja (Grundstellung), ter polagoma vse druge stoje, kakor jih navede Spiess:
Stoja na obeh nogah; na levi (desni) nogi; na perstih obojeh nog; posamezno na perstih leve (desne) noge. Ravno tako naj se vadijo stoje na petah. Dalje so še stoje: spojena stoja, posiljena stoja, križna stoja, koračna stoja naprej, nazaj, v stran, stoja v počepu in razkreča; pri slednji treba je previdnosti. Vmes pa naj se vpletajo vaje z rokami:
Vaja 3. Vaje z rokami so: roke dvigati in spuščati, z rokama suvati, z levo — desno, z obema, pozneje tudi v večih vdarcih (tempo), v 4 — 6 ali 8, z rokama (1 — d) kolebati, krožiti, sekati, z rokama mahati na vse znane strani. Lahko se vplete nekoliko vaj z glavo, recimo: z glavo kimati, kolebati, krožiti, glavo obračati, za tem bi bile vaje z trupom, kakor: trup pripogibati in sklanjati, strupom kolebati, trup (1—d) obračati.
Vaja 4. Sedaj že lahko vzamemo, ker različne stoje že poznajo, še druge vaje z nogami in sicer: nogo (1 — d) izpodmaljati naprej — nazaj , v stran; z nogo (1 — d) krožiti, z (1 — d) suvati; peto in koleno (1 — d) vzdigovati in spuščati. Vse to si bode učitelj sam znal razdeliti na odločeni čas. Sedaj pa, ko vse to učenci že znajo — ne rečem precizno — treba je vstrajne vaje, in v to so odločena še druga šolska leta — naj se preide k razdelitvi v verste.
Vaja 5. Tudi do zdaj smo po verstah šli, pa nismo učencem tega povedali. Kakor je bilo že omenjeno, razstavili smo učence po velikosti v klopeh. Toraj rečemo: perva klop se bo zanaprej imenovala (ali od leve na desno, ali pa od desne na levo) perva versta (Reihe), druga klop, druga versta i. t. d. Sedaj se jih vadi vstajati po verstah tako dolgo, da se nobeden več ne moti. Ko to že dobro v spominu obderže, pove se jim dalje druga razdeljava in sicer tropa (Rotte). Kolikor je učencev v pervi klopi, toliko je tudi trop; vsi, ki sedejo za pervim učencem v pervi klopi, so ena tropa, vsi za drugim, druga tropa i. t. d. Ker morajo biti po velikosti vversteni, imamo tudi tropo po velikosti vversteno.
Vaja 6. Nadalje se jim pove razdeljava v ravne in neravne verste, ravne in neravne trope. Vsak učenec posebej, bodi si verste ali trope, imenuje se ud, so toraj tudi ravni in neravni udje. Sedaj se reče: Jaz vas bom klical, pa ne s priimkom; vsak mora vedeti, v kteri versti in v kteri tropi sedi in kteri ud je; n. pr. pervi ud v pervi tropi, po konci! i. t. d. Po večkratni vaji bo le malokteri, ki bi ne vedel, kedaj mu je vstati. To jih posebno veseli, s tem vadi se jih misliti.
Vaja 7. Dalje razlaga se jim o verstah; versta je ali stranska ali vštricna. Vsaka versta ima voditelja. Je li vedno eden in isti voditelj ? Kako se imenuje? Pri vstrični versti je eden desni drugi levi, kteri? — Pri stranski versti je eden pervi, eden zadnji voditelj, kteri? —Ali desni voditelj zmiraj desni in levi zmiraj levi ostane? — Spremenita se ravno v nasprotna, kako? — Mar pri stranskih verstah pervi voditelj zmiraj
pervi ostane, in zadnji, zadnji? Ne. Zadnji postane pervi, a pervi postane zadnji. Kako? — Ravno sedaj pa je čas, da se vadijo učenci različnih obratov. Četert obrata na levo — desno; tudi osmina — polovica in celi obrat se jim pokaže proti koncu. Tudi do sedaj so se obračali, a reklo se jim je: obernite se po šoli, proti vratom, oknu i. t. d., zdaj morajo pa telovadnega izraza navaditi se. če je učencev obilo v eni šolski sobi, naj vsaj kake dve, tri vaje vsi delajo; razpostavi se jih deloma zunaj klopi, deloma v klopčh in na sedežih Tako lahko delajo vaje z glavo, rokami, trupom, nekoliko tudi z nogami, zato da se vsi urijo; kjer jih je pa manj, toliko laglje se shaja.
Vaja 8. Ko že poznajo versto, tropo, obrat o zasuku v tem letu še ni govora, uči se jih razstop. Vstrična versta razstopa na levo, desno ali iz srede; stranska versta razstopa nazaj, naprej tudi iz srede. Mali razstop meri ena roka; a veliki razstop meriti obe roki. Enako vadi se jih tudi skupaj stopati. Kedaj in kateri voditelj na mestu ostane, mora se jih dobro vaditi. Pri razstopu iz srede srednji na mestu ostane, isto tako, kadar v sredo skupaj stopajo.
Vaja 9. Sedaj začne se hoja v versti; opozoriti jih je tu, da se vsikdar z levo nogo izstopa. Vsaki dene roki na ramo svojemu predniku, da ostanejo vsi drug od druzega enako oddaljeni; ko so že dobro vajeni, se to opusti. Hoje, kakor so na prostem ali v telovadnici mogoče, ovirajo tu šolske stene in klopi; nekoliko se pa le doseči da; da se v vstricni versti komaj dva, k večem trije koraki napraviti morejo, je razumljivo. Paziti je, da se učenci navadijo ravno stati, ostati tako, kakor iz klopi pridejo, ter vstopiti se drugi za drugim enako oddaljeni, toliko časa, dokler se jim drugače ne ukaže.
Poznam blizu 80 let starega gospoda, ki se pa ravno derži, ko možak 40 let. Kje je vzrok? Njegov tedajni učitelj rekel mu je — to omenjeni gospod sam kaj rad pripoveduje — o neki priliki: J. g'radhalten 1 To mu je ostalo do visoke starosti. Nikoli ni preveč prigovarjati jim: gVadhalten! Pri pisanji se učenci kaj radi preveč pripogibljejo; česar se v mladosti privadijo, ostane jim tudi v starosti; ne omenjam pa tega, kako škodljivo je takošno deržanji za persi in oči. Hoja bodi v začetku brez takta, pozneje v taktu.
Tu naštete vaje si učitelj razdeli na odločeni čas po svoji previdnosti.
Kar posebno mladini dopada, so pesmi: Imamo veliko primernih za učence med telovadbo, kakor: Zvesti tovariš; Malivojaci; Kanon; Želje; Po jezeru in dr. V raznoverstnosti vaj, združeni čestokrat s pesmicami, bode telovadba gotovo dopadala mladini, akoravno v šolski izbi.
O tem se vsakdo lahko sam prepriča. Ako so učenci nemirni ali se kako drugače pregreše, kaznuje se jih najhujše, ako učitelj reče: To in to ste storili, med ukom niste pazljivi bili; ker pa imamo danes te-
lovadbo, vam v kazen ne bomo telovadili. Videla se jim bode osupnje-nost na obrazu; čestokrat bodo se celo jokali ter prosili: Naj telovadimo, bodemo pridni ....
Učenci se kolikor toliko med vajami vgrejejo; da se pa, posebno v zimskem času in o slabem vremenu, kdo ne prehladi, naj se jim zadnjih 5 — 6 minut kaj zanimivega bere, s tem se vse nepotrebno besedovanje prestriže.
Učni načert govori tudi o igrah. A v učilnici ni prostora za-to: Pomladanski in poletni čas, kadar je vreme ugodno, gre se z mladino o prostih dneh pod milo nebo, v kak gozd, na trato; tam se izpeljajo že znane igre, saj jih mladost sama zna; nekoliko se jih pa še priuči. Pustimo ji pod milim nebom vso prostost — ne mislim pa razuzdanosti — naj se veseli in raduje; saj ti srečni časi bodo itak hitro zginili, ostal bode o njih le še prijeten spomin. Tako bode obvarvana mladina mnogoterih nerodnosti in pregreškov.
Srečna toraj je mladina, ki se v mladosti svoji po otročje razveseljevati zamore, se ve pod nadzorstvom; Schiller pravi: „Spiele, liebliche Unschuld! Noch ist Arkadien um dich, Und die freie Natur folgt nur dem fröhlichen Trieb; Noch erschafft sich die üppige Kraft erdichtete Schranken, Und dem willigen Muth fehlt noch die Pflicht und der Zweck. Spiele! Bald wird die Arbeit kommen, die hagre, die ernste, Und der gebietenden Pflicht mangeln die Lust und der Muth".
Koliko in kako zadostuje pri učenkah, to že tako vsakdo ve. — Vervi ni prezirati. Veliko vaj naredi se s palicami, tudi v šoli lahko; te tako niso drage. Slednjič so še ročaji (Hanteln).
Toliko, mislim, zadostovalo bi pervo šolsko leto. Na tej podlagi naj se dalje telovadba razširja tudi druga šolska leta; vaj nikdar ne zmanjka.
Pripomočki: „Turnschule von Niggeler, 2 dela, M. Kloss, Fr. Riedl. SI. matica izdala je dva dela, videl sem le druzega, ju je težko dobiti, Zima" i. t. d.
Ob kratkem, namen telovadbi v ljudski šoli bodi: urnost, gibčnost, rednost in segurnost, potem je še le moč. Toliko skušnja uči.
__Inocencij.
Iz deržavnega zbora.
V četertek, 24. februarija, je govoril zoper predlog Lienbacherjev poslanec dr. Sues, profesor na Dunaji. Govoril je mnogo a stvarnega je malo povedal; med drugim je rekel, da se keršanski nauk nikjer ni odpravil iz šol, kakor samo v Lucernskem kantonu v Švici. (Pred enim letom so keršanski nauk odpravili iz šol na Francoskem, v Belgiji se keršanski nauk ne prišteva šolskim predmetom, duhovnom je le dovoljeno, da smejo zunaj šolskih ur otroke posebej pou-
čevati v keršanskem nauku.) Vladi pa je očital, da baranta (die Regierung ver-schleisst), t. j. ona obeta in daje, a zopet prejema, ima tedaj v zalogi obete in darila. (Škoda, da pri nas od tega nič ne vemo.) Ploskanje na levici.
25. februarija je govoril pervi poročevalec manjšine profesor Beer. Skušal je dokazovati, da poročila šolskih svetov govore za 81etno šolsko obiskovanje, da se je ljudstvo uže tega privadilo. (Kaj pa toliko kazen zastran šolskih zamud, ali se ljudstvo res tako rado in lahko ustavlja vladnim naredbam; šolski davek je izmed najtežjih davkov za kmetovalca in obertnika, ker ne tirja le denarja, marveč tudi otroke odteguje delu, s katerim si imajo kruh služiti.) Tudi je v imenu svoje stranke izrekel, da ta predlog spreminja osnovne deržavne postave in da je za to treba dve tretjini glasov, in levica bode imela tako postavo, ako bi se sprejela z navadno večino za neveljavno . . .
Poročevalec večine, poslanec Lienbacher, je dokazal, da puhlo je vse, kar je profesor Beer govoril, da so namreč ljudje zadovoljni z osemletno šolsko postavo; liberalni šolski sveti so istega mnenja, kakor liberalni poslanci v der-žavnem zboru in poročajo to, kar se rado sliši. — Poslancu, profesorju Suess-u, je rekel, da je dokazal svojo gledališko zmožnost, on ga spoštuje kot učenjaka, a za resnega politikarja ga ne more imeti. Odgovarjaje dr. Promberju, ki je rekel, da je 81etno šolstvo najboljši pripomoček zoper pijančevanje in oderuštvo, rekel je, da imajo na Dunaji 81etno šolsko obiskovanje, ako gre pa človek ob nedeljah in praznikih iz mesta, lahko se prepriča, koliko moč razodeva močno novo vino (hochste Heurige). Te besede so zbudile silen hrup in vriš na levici in tudi na galeriji. Ko je Lienbacher končal svoj govor, potegnil se je poslanec Wiesenburg za dunajsko prebivalstvo in je imenoval L. ravnanje brezvestno. Predsednik pokara za ta izraz W. Sedaj se pa oglasi poslanec dr. Herbst, rekoč: Je li pa razžaljenje dunajskega prebivalstva parlamentarično? Vstal je vsled tega zopet hud vihar v zbornici, na levici so ceptali, na galeriji so jim pa ploskali, in ker je celo vsled obilnega prahu vstal krik, da na galeriji tabak kade ali da gori, moral je predsednik sejo pretergati. (Škandala so iskali, najdli so ga, razžaljeni so bili levičarji, ker so liotli biti razžaljeni.) Ko se je seja zopet pričela, rekel je Lienbacher, da on ni hotel razžaliti dunajskih prebivalcev, ampak le odgovoriti dr. Promberju, ki je oderuško postavo in pijančevanje pritaknil osemletnemu šolskemu obiskovanju. Pri glasovanji je padel nasvet manjšine, potem pa je desnica pri ustmenem glasovanji s 165 glasovi zoper 152 sklenila, da se na podlagi nasveta, ki ga je stavila večina šolskega odseka, prične posebna obravnava.
Pri 1. paragrafu je v imenu Tirolcev baron Giovanelli naznanil, da so oni glasovali za ta predlog, da pa stoje na stališči, ki so ga v tej zadevi izrazili v Tirolskem deželnem zboru, in da željno pričakujejo prilike, ko bode mogoče vso šolsko postavo premeniti in osnovati po vse drugih načelih. Ravno tako se je izrazil posl. Oelz v imenu Predarelčanov. Župnik Fischer pa je na-svetoval, naj se pri besedah »Wiederholungs- oder Portbildungsunterricht« besedica »oder« spremeni v besedico »und«. Pred glasovanjem se oglasi levičar dr. Šturm in vpraša predsednika, ali on misli, da je potrebno dveh tretjin glasov za sprejem te postave, ali pa zadostuje navadna večina? Predsednik je mirno odgovoril in temeljito dokazal, da ta predlog ne spreminja osnovnih postav, da se toraj more sprejeti z navadno večino glasov. Posl. Šturm ostaja pri svojem in nasvetuje ustmeno glasovanje, pri katerem je bil §. 1. sprejet s 160 gls. proti 148. §. 2. in vvod sta se sprejela brez ugovora. S tem je bilo doveršeno drugo branje te postave ob 4. uri popoludne 25. februarija. Ob 6. uri zvečer pa se je pričela
nova seja, da so se mogli nekateri poslanci domu peljati. Na dnevni red je postavil predsednik predlog o podaljšanji obrokov za pritožbo o zemljiščih vceni-tvah in tretje branje šolske postave, a pristavil je, da pride drug predmet najprej na versto. Poslancem se ni tako zelo mudilo v zbornico, a gospod predsednik ostane pri dnevnem redu in precej ob 6. uri prične zborovanje z glasovanjem o šolski postavi, ki je bila sprejeta tudi v tretjem branji s 113 gls. proti 79. — Postava o podaljšanji obrokov za pritožbo zoper zemljiščne vcenitve je bila podaljšana na tri mesce, do konca maja. — Predsednik je sejo sklenil. S tem je bila stvar v zbornici srečno doveršena; a dunajski študentje (večidel židje) so napravili posl. Lienbacherju mačjo godbo, in s tem so prav jasno in določno pokazali, kako je Lienbaclier prav imel, ko je rekel, da nova šolska postava, osemletno šolsko obiskovanje, samo na sebi ne stori še človeka boljšega in pametnejšega, dijaki namreč se dosti šolajo, a vedejo se bolj neolikano, kakor poulični pobalini. Stvar pride še v gosposko zbornico.
Slovstvena naznanila.
„Prosvetni glasnik". V poslednjem listu smo obetali svojim čitateljem poročati natančnejše in izvestnejše ob izvrstnih srbskih novinah, ki nose na čelu svojem ime »Prosvetni glasnik«, izhajajočih v Belem Gradu po dvakrat' na mesec v velike oblike zvezkih po tri, štiri pole, a časi ob ugodnej priliki tudi do pet pOl. — S proračunskim zak6nom je bila po predlogu prejšnjega srbskega ministra prosvete ter cerkvenih poslov g. St. Boškoviča vlani odobrena potrebna svota za izdajanje zvaničnega (vradnega) prosvetnega lista. Kar se tiče vsebine, objavljajo te novine važnejše vradne novosti, zakone in naredbe po strdki zgOraj omenjenega ministerstva; izvode iz zapisnikov o delovanji »glavnega prosvetnega sveta«, sosebno 6bča ter strdčna vprašanja po druzem členu vredenja tega sveta; pravila in programe za profesorske ter učiteljske izpite in nastavne (učne) načrte, kako je treba predavati nauke ter umeteljnosti v srednjih in osnovnih (početnih) učilnicah; razglašujo se dalje v tem listu izvodi iz zapisnikov »narodne skupštine« (katero se leliko prispodablja z našim državnim zborom) govoreči o javnem poučevanji in narodnej prosveti; izvestja ob izvrstnih ter ocenjenih spisih šolske in naučne književnosti, katera se tiskajo o državnih troških; izvestja glavnih učilniških nadzornikov o stanji in napredovanji osnovnih učilnic; letna ravnateljska izvestja srednjih učilnic o tvarnem (materijalnem) ter duševnem stanji, a vrhu vsega tega tudi o naučnem vspehu dotičnih zavodov, posneta a tudi v celini, kadar je potrebno in primerno.
Ta poročila se tiskajo o troških dotičnih zavodov tudi posebe v knjižicah učencem ter njih roditeljem in skrbnikom (kuratorjem) v rabo. »Prosvetni glasnik« prinaša vsa nameščenja profesorjev in suplentov »velike škole« (vseučilišča belgradskega) ter srednjih učilnic; dalje nameščenja učiteljev in pre-davalcev srednjih šol, kakor tudi nameščenja, premeščenja, nagrade in odlikovanja, a tudi učiteljev ter učiteljic odpuščenja iz služeb osnovnih učilnic. Vrhu vsega tega objavlja list izvode iz zapisnikov o delovanji književnih in učenih srbskih ter ostalih južnih slovanskih družtev, a ob priliki po potrebi tudi beležke o tujih družtvih, kar se tiče znatnih kulturnih pojavov ter naučnih iznaj-deb, vzlasti na polji javnega napredka; recenzije ter predmetne (objektivne) sodbe ob učilnih in naučnih knjigah ter ob umeteljnih delih javnemu napredku namenjenih. Naposled se tiskajo v »Prosvetnem glasniku« časi tudi razprave
in članki o vprašanjih narodne prosvete in narodnega napredka in ob uvetih (pogojih), kako naj se prirodno razvija telesno ter duševno zdravje človekovo in kako naj se krepe mladega naraščaja umne moči. V to vrsto prilog jemljo se tudi članki o boljših načinih poučevanja v osnovnih ter srednjih učilnicah po raznih strokah znanja in nauka. — List vredujeta zdaj tajnika ministerstva za prosveto in cerkvene poslove St. D. P o p o v i č in dr. Nikola Petrovič, katerima pomaga, kadar je treba, ministerstveni »statističar« Bogoljub Jova-novic. Vzprijemati morajo te novine vse srbske učilnice in vsi srbski prosvetni zavodi, katerim upravlja rečeno ministerstvo.
Poslušajmo še izjavo vredniško: »Inicijativom sadanjeg gospodina ministra prosvete i crkvenih poslova, a iz poznavanja žive i opravdane opšte potrebe, pokreče se »Prosvetni glasnik« u nameri čistoj od svakih ličnih računa i pre-tenzija, a sa željom, da se prema datim prilikama unese više svetlosti u celokupni rad na narodnoj nastavi. Korist otuda bila bi s jedne strane ta, što bi se svaki važniji pokret, svaki vedi korak centralne prosvetne uprave, a i njezinih glavnijih ograna, na polju škole i prosvete narodne mogao po uzrocima, namerama i načinima a i u posledicama dovoljno i na vreme izmeriti, a s druge strane opet ta, što bi se malo po malo i u nas kao i u ostalog naprednog sveta probudila u gradjanstvu i u narodu življa pažnja i veča volja za obave-štavanjem o svima bitnim uslovima i prilikama, do kojih stoji veči moralni i umni razvitak narodne omladine, pa i bolja sudba i sreča svega naroda«.
»Zahtevi vremena, u kome živimo, vrlo su veliki i ozbiljni, a stanje naših škola i drugih prosvetnih ustanova potrebuje brzih popravaka, značajnih ali dobro promišljenih izmena, ili može biti i novih osnovah, na kojima če se po-dizati. Vojska je naša dovršila jedan deo svoga zadatka i Srbija je danas ne-zavisna zemlja. No ono što je sabljom zadobiveno, treba da se osigura za budučnost. Srbija, kao nezavisna država, ima mnogo veči zadatak u pogledu narodnog obrazovanja, jer sada mora naporedo iči s ostalim naprednim narodima, počem je tako reči širom otvorena njihovim nebrojnim i ogromnim uplivima. Obrazovanje svekolikog naroda mora biti jedna od prvih briga naših, ako smo radi spremiti se (pripraviti se) za one velike kulturne i političke zadatke, koji su srbskom narodu u ovom kraju sveta namenjeni«.
»U Srbiji nema danas ni jednog školskog ili prosvetnog lista, koji bi, isključivo posvečen pita njima škole i javne nastave, pretresao ono što u oblasti školskoj ili na polju drugih prosvetnih zavoda potrebuje popravke, izmene ili i temeljnog preuredjenja. Ta jedina pojava, što je danas čitava (vsa) zemlja naša bez i jednog školskog lista, mogla bi dovoljno opravdati (opravičiti) ovo preduzeče, koje osigurano državnom pomoči ne če zapadati u one teške nezgode, s kojima se u nas do skora imao da bori gotovo svaki privatni pokušaj i rad na ovom polju. Ali ovaj sam uzrok, i ako mora biti vrlo značajan u očima svakog prijatelja narodne prosvete, nije ni glavni ni jedini, zbog (zaradi) koga se pokreče (vstanovi) ovaj časopis. Da u Srbiji ima i više školskih listova, koji bi privatnom inicijativom pokretani vršili sa svim dostojno veliki publici-stički zadatak svoj, mi smo uvereni, da bi i tada ovakvo preduzeče bilo potrebno ili bar ne izlišno, kao što smo s druge strane i toga uverenja, da se i pored ovog zvaničnog organa mogu i moraju vremenom podiči i privatna pre-duzeča u istom krugu rada. Bazlozi su naši za to ne samo u saznavanju velikih kulturnih i narodnih zadataka, koje vreme i prilike nalažu našoj prosvetnoj upravi, nego naročito još i u tome, što jedino ovakav list, koji bi bio izdavan od samog ministarstva prosvete, u stanju je, da upozna naš svet sa svima onim
radovima, koji potiču iz centralnog mesta prosvetne struke ili se njemu vradaju ili upuduju«.
»Pitanje je sad, da li treba svet da zna za ono što se u centru prosvetne struke radi ili namerava da uradi ili s druge strane predlaže da se uradi. U ministarstvu prosvete stiču se svake godine a i češče toliki izveštaji od starešina pojedinih zavoda ili i čitavih kolegija ili od pojedinih nastavnika, i u njima se čine razni predloži za izmenu, popravku u uredjenju školskom, u naučnim sredstvima, nastavnim planovima, metodama i. t. d. Toliki izaslanici pohode svake godine tolike škole u zemlji našoj, i svaki od njih po svršetku posla podnosi izveštaj o svemu što je video i saznao (izvedel), i mnogi od njih traži (terja) u interesu opštem, da se u uredjenjima, koja postoje, učine neke dopune ili ispravke ili i dublje reforme. O školskim i drugim knjigama, koje se izdaju
0	državnom trošku, podnose odredjeni referenti svoje primedbe (opomnje), u kojima ili kazuju ono s čega koje delo zaslužuje, da se primi za školsku knjigu ili inače štampa na državni račun, ili iznose sve mane (nedostatke), od kojih ponudjeno pati (trpi) i zbog kojih ne može — po mnenju dotičnog referenta — ugledati sveta. Sve to kao i mnogo drugo ostaje u ministarstvu, i izuzi-majudi retke prilike nikada i ne ugleda sveta. Za mnoge se stvari nadje, da su neumestne (kar se ne da vmestiti), nepraktične ili inače neostvarljive; za druge se nadje, da nisu ozbiljno proučene ili su može biti izlišne (nepotrebne); za treče tre če i. t. d. a samo se neke može biti prihvate (vzprimo) i predadu javnosti. Da li je doista bolje, da svi ti izveštaji, predloži za izmenu, primedbe na ono što postoji i. t. d. dalje ostaju neznani, nevidjeni i nečuveni, ili je mnogo koristnije, da se to sve za vremena predaje javnosti, pa da svet zna šta se radi? Za svakoga, koji je prijatelj javnoga rada (dela), odgovor je ovde prost i jasan«.
»Vreme je zateklo naše škole s mnogim jos nerešenim zadadama. U ministarstvu je nagomilan mnogi materijal od izvsstnih naših naučnika, struč-njaka, književnika i drugih školskih radnika, i svaki od njih sadrži u ovom ili onom obliku, u večem ili manjem razmeru, raznovrstne predloge, kako da se naša javna nastava uputi, ispravi i udesi (vredi, vravna), te da odgovori potrebi naroda suvremenim zahtevima nauke. Ni jedan privatan list školski, niti pak koji drugi, koji prema celji (namenu, cilju) u kojoj se uredjuje, ima naročiti program i naročitu publiku svoju, ne bi mogao savladati onaj materijal, u kome su iskazani toliki često dobro pogodjeni (ukreneni) i istiniti pogledi na stvar, tolike praktične misli za uvodjenje necega novoga u zakonodavstvu i u upravi školskoj, ili za izmenu onoga što postoji, tolike umesne i osnovane primedbe na pomocna sredstva, na ručne knjige, iz kojih se predaje po školama
1	dr. Za to je potreba« bio naročiti (poseben, odločen) školski list, kome prostor može dozvoliti, da donosi sve što je od opšteg interesa po škole i na-stavu, i koji uz to neče svojom cenom biti nepristupan tolikim trudbenicima pod slemenom školskim. To može postiči (doseči) samo zvanični list, koji se državnim sredstvima a naredbom i podporom same centralne prosvetne uprave
izdaje i uredjuje«.---In dalje: »Želeči, da se ovim listom osnuje dra-
govoljna, jaka i uzvišena duhovna veza, koja če spajati veliki broj prosvedenih umova, a posebice školskih radnika (delalcev) u našem narodu, kako bismo svi što bolje saznali prosvetne potrebe ove zemlje i svekolikog Srbstva, i kako bismo zajedničkim (skupnim) radom što više pripomogli uredjenju naših prosvetnih ustanova, mi apelujemo na rodoljublje sviju naših naučnika i književnika, i nadamo se, da de se rado i voljno odazvati pozivu ovom. Neka uradi svaki koliko može, pa de se postiči ono čega smo se po dužnosti a u službi knjiži i
prosveti narodnoj latili«. — Toliko v dokaz, kolika skrb je druge države narodnih učilnic ter prosvete na narodnem temelji!
Kaj je z nami, ub6gimi Sloveni?!
„Fruška Gora", list za narodnu privredu, prosvetu in zabavu, stopil je v 4. tečaj; izhaja v Mitrovici, po jedenkrat na teden na celej poli. Stane 4 gl. na leto. Namen mu je poučevati kmeta v zemljedeljskej ter vinskej stroki in opotiti ga k bučelarstvu ter živinorejstvu, dalje prinaša članke iz praktičnega, pravosodnega življenja, zemljepisne čerte, članke o varovanji zdravja, o napredku učilnic in vse novosti na polji srbske ter hrvatske književnosti; donaša tudi dopise in sodbe (kritike), kar se tiče napredka in pouka. V svojem zabavnem delu prinaša »Fruška Gora« pesni, novele, humoreske, zagonetke i. t. d.
Različnosti.
Hranilnično društvo je dovolilo, da se iz reservnega zaklada tudi letos izplača v občno koristne in dobrodejne namene 11.220 gld. sledeče: tukajšnemu ubožnemu zavodu 2500 gld. Za obleko, podarjeno otrokom v čitalnici ob božiči, 200 gld. Za božičnico v tukajšnjem zavodu za otroke 200 gld. Za podporo potrebnim učencem: na gimnaziji v Ljubljani 200 gld., v Kočevji 100 gld., v Novem mestu 100 gld., na realki v Ljubljani 200 gld., na učiteljskem izobraževališči 100 gld., v 1. mestnej ljudskej šoli 150 gld., v 2. mestnej ljudskej šoli 250 gld. Za učna sredstva na kranjskih ljudskih šolah: a) Narodnej šoli 150 gld., b) Schulpfennigu 150 gld. Za šolske stvari ubogim deklicam v tukajšnjej uršulinskej šoli 200 gld., v uršulinskej šoli v Škofjej Loki 100 gld., evangelskej šoli 200 gld. Podpora učencem na ljudskej šoli v Novem mestu 100 gld,, podporo učencem na tukajšnjej podkovskej šoli 100 gld., podpora učenkam tukajšnje dekliške šole 100 gld., učencem v šoli na mahu 50 gld., učiteljskim kandidatinjam in učenkam na vadnici 100 gld., dekliškej šoli v Kočevji 50 gld., učencem višjih razredov meščanske šole v Krškem 100 gld,, učencem obrtnijske šole pri 1. mestnej šoli 50 gld., učencem obrtnijske šole pri 2. mestnej šoli 50 gld. Glasbenej šoli filharmoničnega društva 200 gld. Glas-benej Matici 50 gld. Za vzdrževanje tukajšnjega otroškega zavoda 200 gld. Tukajšnjemu podpornemu društvu za bolne 100 gld. V blagajno tukajšnje požarne straže 500 gld. Za vzdrževanje tukajšnje Elizabetne bolnice za otroke 220 gl. Podporo potrebnim bolnikom, ki so odpuščeni iz tukajšnje deželne bolnice 200 gld. Za kosilo ubogim vseučiliščnikom iz Kranjskega v Gradci 100 gld. Za delavsko bolnišno in invalidno blagajno 100 gld. Podpora tukajšnjemu gledališču za leto 1880/81 450 gld. Delavskemu izobraževalnemu društvu 50 gld. Tukajšnjemu katoliškemu rokodelskemu društvu 50 gld. Društvu sv. Vincencija za podporo tukajšnje hiralnice 200 gld. Za podporo tukajšnjemu asilu za dečke 200 gld. Za podporo sirotnišnice za dečke 200 gld. Vincencij-konferenci pri sv. Jakobu 100 gld. Društvu kranjskih zdravnikov za Loschner-jevo ustanovo za vdove in sirote zdravnikov 200 gld. Deželnemu muzeju na nadaljevanju praliistoričnih izkopavanj 200 gld. Sirotniškej hiši za deklice 150 gld. Požarnej straži v Krškem 200 gld., v Postojni 300 gld., v Toplicah 50 gld. Čebelarskemu društvu 50 gld. Dalje odobri hranilnično društvo sledeča izplačila: a) po toči poškodovanim v Novomeškem okraji podarjenih 1000 gld., b) vsled odpretja novega hranilničnega poslopja mestnim ubogim podarjenih 500 gld., c) pogorelcem v Kamniku za nakupljenje semena 150 gld.
Poziv slovenskim gosp. učiteljem, pripravnikom in šolskim prijateljem! Odkar se uče naši otroci slovenski citati, odkar se rabijo slovenski abecedniki v naših začetnih šolah, pogrešajo vsi učitelji in od-gojitelji te nežne mladine slovenskega navoda za podučevanje na najnižjej stopinji narodne šole. Posebno pa primanjkuje take knjige mladim nastoplim učiteljskim močem in zlasti še pripravnikom, katerih velika naloga je ravno v tem, da se urijo v navodu, kako jim bode postopati s prvenci ljudske šole. V nemškem jeziku ima učitelj na razpolaganje več navodov te vrste, naj imenujemo samo: Hermannovo »Unterklasse« in Saatzerjev: »Das erste Schuljahr«. V slovenščini smo še vedno brez te tako potrebno pomožne knjige, da si bi bila uže zdavno mnogim učiteljem in pripravnikom dobro služila, in dasiravno se je o tej stroki po šolskih listih uže veliko pisalo.
Ker se je nadejati, da bode po učiteljiščih kmalu dovoljeno tudi s pomočjo slovenskih knjig pripravljati se za bodoče podučevanje v slovenskih šolah, in ker je marsikateri učitelj tako knjigo uže davno želel; zato sem se odločil spisati in založiti takov „navod za podučevanje prvencev", ako bi me gg. sodrugi in šolski prijatelji pri tem podpirati blagovolili.
Predno morem dati namreč v tisk knjigo, katerej bode cena 60 kr., vabim na obilo naročevanje vse prijatelje pravega napredka naših šolskih razmer, da bodem vsaj nekoliko poroštva imel za vspeh tega podjetja.
V Krškem, 1. marca 1881.	I. Lapajne, šolski voditelj. *)
Bukev za Uboge bodo dobile ljudske in meščanske šole na Kranjskem za 1. 1881/82 za 2292 gl. in 63 kr. Od tega pride na Postojno 239 gl. 54 kr.; na Kočevje 252 gl. 14 kr.; na Kerško 252 gl. 14 kr.; na Kranj 213 gl. 6 kr.; na mesto Ljubljansko 106 gl. 53 kr.; na okolico Ljubljansko 239 gl. 54 kr.; na Litijo 152 gl. 54 kr.; na Logatec 172 gl. 72 kr.; na Radovljico 146 gl. 25 kr.; na Rudolfovo 199 gl. 20 kr.; na Kamnik 172 gl. 72 kr.; na Černomelj 146 gl. 25 kr. — C. k. okrajni šolski sveti naj se tedaj obračajo za ubožne bukve v imenovanem znesku po §. 5. postave dne 4. mar-cija 1871, št. 13.656 (ukaz. listu str. 20) do konca maja t. 1. neposrednje na ravnateljstvo c. k. zaloge šolskih bukev na Dunaji.
Zahvala. V dolžnost si štejemo, da se slavni Ljubljanski hranilnici, ki je zopet letos »Narodni šoli« za preskerbovanje učnih pripomočkov ljudskim šolam blagovolila podeliti 150 gld., javno zahvaljujemo. Odbor „Narodne šole".
Učiteljske preskušnje se začenjajo to spomlad 25. aprila. — Skrajni čas za razglašenje k tenm izpitu je do 17. aprila pri ravnateljstvu c. k. izpraševalne komisije.
*) Želimo najboljšega vspeha.
Bazpisi učiteljskih služeb.
Na Kranjskem. Na 2razredni ljudski šoli na Bledu se razpisuje v stalno umeščeuje dosihdanja začasna II. učiteljska služba. Prosilci a tudi pro-silj ke naj oddajejo svoje prošnje c. k. okraj. šl. svetu v Radovljici do 26. marcija.
Popravek: »Učit. Tov.« str. 80. Med izstopivšimi udi beri: Ivan Tomšič,
namesto Fel. Stegnar.
Odgovorni urednik: Matej Močnik.
Tiskar in založnik: J. R. Millo.