LETO XXVIII — Številka 10 4. marca 1976 Cena 4,— šil. P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt. — Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Pri lastnem etnocidu ne sodelujemo! Z utemeljitvijo, da udeležba slovenskih osrednjih organizacij ni možna pri pogovorih, ki so le pesek v oči javnosti, so zapustili v petek zastopniki koroških Slovencev pogovor s pravosodnim ministrom dr. Christianom Brodo v deželnem sodišču v Celovcu. Predvsem pa nočejo biti zastopniki osrednjih organizacij s svojim sodelovanjem na takih pogovorih sokrivi narodne smrti lastne narodne skupnosti, ki bi bila vsekakor posledica ljudskega štetja posebne vrste. V posameznem se glasi v oddanem stališču: „Z ozirom na dejstvo, da je zvezni minister ob zadnji seji, 5. decembra 1975, izjavil, da bo do zakonskega dsnutka osrednjih organizacij koroških Slovencev do konca januarja 1976 prišlo do stro- kovne ocene, nadalje z ozirom na dejstvo, da pismeno povabilo predsednika celovškega deželnega sodišča na ta pogovor izrecno ugotavlja, da za sejo ni predvidenega nobenega dnevnega reda, smem v imenu osrednjih organizacij izrecno ugotoviti, da sta se osrednji organizaciji koroških Slovencev udeležili tega srečanja le iz vljudnosti. Iz dejstva, da je zvezna vlada medtem akceptirala sklep treh v parlamentu zastopanih strank glede izvedbe ljudskega štetja posebne vrste ter je zakonski osnutek že predala parlamentu, sta osrednji organizaciji mnenja, da je pod takimi pogoji vzeta podlaga vsakemu pogajanju, tako tudi v okviru pravnega resorja. Kajti tudi rezultat vsake vrste bi bil z ozirom na postopanje zvezne vlade le provizoričnega značaja. Slovensko prebivalstvo, ki je nad tem sklepom zvezne vlade zelo ogorčeno, ne bi bilo pripravljeno tolerirati nadaljnja pogajanja na podlagi ugotavljanja manjšine. 56 let po koroškem plebiscitu, 31 let po zmagi nad nacizmom, v kateri smo tudi koroški Slovenci prispevali važen del, in končno 21 let po podpisu državne pogodbe nismo v stanu, da bi se še dalje pogajali o provizorijih. Nazadnje pa izhaja iz nameravane novele o sporni vrednosti, da pravni resor nikakor nima namena, da bi upoštevali slovenski jezik v katerikoli obliki kot dodatni uradni jezik s tem, da bi se nove- (Nadaljevanje na 2. strani) Solidarnost s koroškimi Slovenci vedno večja! Kljub sklepu treh strank o ugotavljanju manjšine — ali morda ravno zaradi tega — raste med nemškim prebivalstvom solidarnost s koroškimi Slovenci v njih težkem boju za biti ali ne biti: v soglasno sklenjeni resoluciji je Katoliško moško gibanje Avstrije na svoji pomladni konferenci v Ta podtikavanja je osrednji tajnik NSKS in predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov Filip VVarasch odločno zavrnil: „Koroški Slovenci nikoli nismo segli po radikalnih sredstvih, kot nam to podtikava deželni glavar. Od podpisa državne pogodbe smo skozi 21 let za njeno izpolnitev prosili, stavili konkretne predloge, opozarjali na zamudo, skratka izrabili vsa demokratična sredstva. Vlada je bila gluha za naše želje. Pod pretvezo demokratičnega postopanja nas je vladna stranka skupaj z Znani avstrijski strokovnjak za manjšinsko pravo, član študijske komisije prof. Theodor Veiter je izjavil, da načrtovano „!judsko štetje posebne vrste" v Avstriji pomeni „smrt ljudstva". Kot je dejal ta strokovnjak v članku za dunajsko „Die Furche" z naslovom „ Ljudsko štetje je smrt ljudstva", bi posebno štetje morda lahko celo zagovarjali, če bi večina sklenila, da bo »velikodušna do manjšine". Določitev 25-odstotne klavzule za postavitev dvojezičnih napisov v koroških naseljih pa potrjuje, da se z načrtovanim jezikovnim štetjem slovenski narodnostni skupini »pripravlja smrt". Opredeljujoč, kaj razume pod »smrtjo ljudstva", je prof. Veiter poudaril, da ta pojem seveda ne bi pomenil »uničenje naroda" (genocid) po avstrijskem in svetovnem kazenskemu pravu, temveč da gre bolj za »kulturni genocid" v smislu resolucij ali Neuvvaldeggu pri Dunaju izrazilo svojo solidarnost s koroškimi Slovenci. Dobesedno se glasi v resoluciji: »Slovenska narodna skupnost ima zaradi svoje manjšinske politike ne le pravico do enakopravnosti z nemškogovorečo večino, ampak tudi pravico na posebno zašči- ostalima dvema parlamentarnima strankama dokončno porinila ob zid. Koroški Slovenci smo manjšina in ni izgleda, da bi kdaj postali kaj drugega. Toda s tem, da smo številčno slabši, vlada in imenoma deželni glavar še dolgo nimata legitimacije, da z nami počnejo kar hočejo. Moč večine nikoli ne sme voditi k nemoči manjšine. Koroški Slovenci smo in bomo iskali pot razumevanja. Skozi vsa leta smo dokazno iskali stik z zvezno vlado, da bi se sporazumeli glede izpolnitve člena 7 državne konvencij, ki jih je »OZN zaman predlagala po drugi svetovni vojni". Da je posebno štetje v Avstriji usmerjeno zoper jezik manjšine in da pomeni uničenje etničnega bistva ljudstva ali »etnocid", potrjuje tudi dejstvo, da bi z izvajanjem določila o 25-odstotkih »na mešanem jezikovnem področju ostale najmanj tri in največ sedem občin s tolikšnim številom pripadnikov zaščitene manjšine, kot jih terja klavzula," je pripomnil prof. Veiter. To pomeni, da po posebnem štetju nobeden izmed političnih in sodnih okrajev »ne bi bil več jezikovno mešan", že tako skopi koroški zakon o jeziku in sodstvu pa bi »morali ukiniti, namesto da bi ga razširili". Res da bi, v nasprotju s sedanjim stanjem na Koroškem, po štetju določeno število naselij dobilo dvojezične oznake kraja, ven- to in izrecno podporo po vseh ostalih Avstrijcih. Znak za zrelost demokracije, kako ravna z manjšinami. Katoliško moško gibanje Avstrije se boji, da na podlagi sklenjenega postopanja okoli ljudskega štetja .posebne vrste' ne bi bil le izključen precejšen del slovenske narodne skupnosti od korišča- pogodbe. Toda sedanja vlada nas očitno ne smatra za enakopravnega partnerja in to tudi vedno zopet dokazuje s tem, da te pogovore izrablja le kot orožje proti manjšini. To se je že začelo pri izbiri foruma, ki naj bi se pogajal z nami, kajti v prvi komisiji je sedel zastopnik Heimat-diensta; to se je nadaljevalo preko vseh komitejev vse tja do pogovorov s pravosodnim ministrom. S tem, da je deželni glavar brez vsakega najmanjšega dokaza postavil na isto raven nedemokratično teroristično grupacijo z manjšinskimi zastopniki, ki so vedno ravnali po načelih demokracije, pač pa so se upali biti drugega mnenja kot tri večinske stranke, je deželni glavar prispeval svoje k nameravani izolaciji manjšine. Prav tako pa nosi deželni glavar vso moralno in politično odgovornost, če bo manjšina v boju za narodnostni obstoj porinjena v dar bi to očitno imelo le »simboličen pomen", kot končni rezultat pa bi nastalo zelo majhno ozemlje, ki v nobenem primeru ni strnjeno mešano jezikovno področje. Tako bi že zdavnaj načrtovano „smrt“ slovenske narodnostne skupine izredno pospešili. Pri tem ne bi mogel ničesar spremeniti niti zakon o »pospeševanju napredka narodnostnih skupin". Kajti napredujejo lahko samo narodnostne skupine, ki dejansko in pravno obstajajo, je poudaril prof. Veiter. Dodal je, da narodnostni skupini, ki bi s tem, da bi njene določene pravice povezali s štetjem posebne vrste, izumrla, »prav nič več ne bi koristilo nikakršno finančno napredovanje". »Za Koroško takšno načrtovano uravnavanje pomeni konec obstoja narodnostne skupine, če se z vsemi pravnimi sredstvi, ki so ji na razpolago, ne bo postavila v bran," ugotavlja v članku prof. Veiter. nja v državni pogodbi zajamčenih pravic, ampak da se bi morebiti zaneslo med južnokoroško prebivalstvo ponovno nemir in sovraštvo. Kat. moško gibanje Avstrije zato poziva odgovorne politike, pa tudi vse druge ljudi in ustanove, ki imajo tukaj vpliv, da vložijo vse svoje moči za razumevanje med obema narodnima skupnostima, ker zakoni sami nikoli ne premorejo zmanjšati družbeno diskriminacijo in večajočo se izolacijo slovenske narodne skupnosti. Katoliško moško gibanje Avstrije pa izraža v tej zvezi tudi svojo solidarnost s hrvatsko narodno skupnostjo na Gradiščanskem." kot s pečatom političnega ekstremizma, dejansko segla po teh sredstvih in metodah, ki nam jih on skuša podtakniti." Da je socialistom v resnici predvsem sedanje zastopstvo koroških Slovencev trn v očeh, je pokazala v torek socialistična Karntner Ta-geszeitung. Trdila je, da večina koroških Slovencev noče imeti dvojezičnih napisov in da sploh odklanja politiko zastopnikov manjšine. To trditev je „podkrepila“ z „anketo“, ki jo je KTZ menda izvedla. Rezultat te ankete prav očitno odgovarja skrivnim željam nekaterih urednikov KTZ in vodstva socialistične stranke. Leži na dlani, da se je ta anketa izvedla le v prostorih redakcije KTZ oz. deželnega strankinega vodstva. Samozavestna in z večino opremljena SPO ne more razumeti, kako da ji ni uspelo, da bi spravila pri pogajanjih manjšinske zastopnike na kolena. Stranka, ki še ni doživela, da bi se ji kdo dalj časa uspešno upiral, se boji za svoj prestiž, če ji demonstracija moči v tem primeru ne bi uspela. Kajti ugled te stranke obstaja danes le v argumentu sile, s katero razpolaga. Zaradi tega se tako zelo boji, da bi ji kdo z drugimi demokratičnimi argumenti vzel ta ugled. Zato je treba to manjšinsko zastopstvo, ki se ne pokorava brezpogojno socialističnim predstavam, čim bolj očrniti. S skrito željo, da bi na-pram večini manj odporno manjšinsko vodstvo našlo tudi manj solidarnosti med resničnimi demokrati v državi. Tej želji pa prepotentnim gospodom v SPO kot demokrati ne bomo in ne moremo ugoditi. 2 oddaji ORF o našem vprašanju Na programu O 1 bo v soboto, 6. marca 1976, ob 22.10 v okviru oddaje „Gruppen-ziele — Zielgruppen — eine Sendereihe iiber aktive Burger" reportaža o akcijskem komiteju proti ugotavljanju manjšine in za pravice koroških Slovencev. Dve oddaji „Die Musikbox“ mladinske redakcije O 3 ORF-a bosta posvečeni koroškemu problemu. Sodelavec ORF-a in urednik profila Joachim Riedl se je mudil dalj časa na Koroškem in povpraševal mladince, kjerkoli jih je srečal, o manjšinskem vprašanju: v gostilni, na cesti... Rezultat več kot peturnih magnetofonskih zapisov je zrezal v dve enourni oddaji. Ob glasbi The Who-s in Harry Nilsson-a se bodo oglasili gosposvetski župnik Mucher, politolog Anton Pe-linka, psiholog dr. VVilfried Daim, prebrani bodo izrezki iz koroških časopisov ter državna pogodba in po magnetofonu se bo oglasil tudi Adolf Hitler. Oddaji bosta 9. in 10. marca ob 15.10 na d 3. SRS: Revizija pogodbe Predsedstvo SR Slovenije je na seji dne 1. marca 1976 razpravljalo o uresničevanju avstrijske državne pogodbe. Predsedstvo ugotavlja, da je avstrijska državna pogodba v svoji celoti in v posameznih določilih konstitutivni temelj in osnova mednarodno pravna obveznost Avstrije, katere dosledno uresničevanje ima za cilj zagotoviti njen obstoj kot suverene, neodvisne in demokratične države. Omenjena odločitev in dogovor pomenita očiten pristop k reviziji avstrijske državne pogodbe, v kateri glede uresničevanja varstva manjšin niso predvideni nikakršni pogoji in kvalifikacije, kar je bilo v zadnjem času, še posebej po nedavnih pogovorih v Sloveniji, priznano tudi s strani najodgovornejših avstrijskih državnikov. To predstavlja tudi popuščanje antidemokratičnim in neonacističnim silam zaradi česar protestirajo proti temu v Avstriji ne samo prizadeti manjšini, temveč vsi, ki se zavedajo usodnosti takšen politike. Dogovor treh strank in predlog vlade glede tako imenovanega štetja posebne vrste kršita načela sklepne listine helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Wara$(h: deželni glavar je politično in moralno odgovoren za radikalizacijo! Na nevarna in morebiti tudi usodna tla se je podal koroški deželni glavar Leopold VVagner: potem ko se koroški Slovenci niso več hoteli dalje voditi za nos in so v petek zapustili razgovor s pravosodnim ministrom Brodo, je izjavil deželni glavar na račun zastopnikov Slovencev, da ima vsak, ki se postavi izven sklepa treh strank, status izvenparla-mentarne opozicije („Wer sich auBer die Dreiparteienregelung stellt, hat den Status einer auBerparlamentarischen Opposition (APO)“. S tem je dal VVagner znak za nadaljnjo radikalizacijo na Koroškem. Kajti izvenparlamentarna opozicija so v Zvezni republiki Nemčiji grupacije okoli Baader-Meinhof, ki je izvedla številna nasilna dejanja, od požiga preko ropov do bombnih atentatov. Veiter: »Ljudsko štetje je smrt ljudstva' Boljše možnosti za manjšino pri radiu in televiziji! Po večletnem premoru — ne nazadnje zaradi še vedno neizpolnjenega člena 7 državne pogodbe in predvsem zaradi pohoda na dvojezične napise leta 1972 — je te dni v okviru avstrijsko-jugoslovanskega društva prišlo zopet do srečanja novinarjev med Koroško in Slovenijo. Spored je predvideval razgovor s podpredsednikom Izvršnega sveta Slovenije Rudijem Čačinovičom ter s predsednikom Izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljana, Dag-marjem Šusterjem. Nadalje je bil za izmenjavanje izkušenj predviden obisk redakcije Dela ter RTV Ljubljana. Politično najbolj zanimiv seveda je bil sprejem pri podpredsedniku Izvršnega sveta Rudiju Čačinoviču, ki je tudi kot predsednik posebne komisije Izvršnega sveta za zunanje zadeve zadolžen za odnose do drugih držav, poleg tega pa je tudi predsednik komisije za verska vprašanja. Čačinovič je v začetku svojih izvajanj poudaril, da so odnosi Jugoslavije s sosedno Avstrijo Specialnega značaja, deloma pa podobni z odnosi do drugih držav, kjer ima SFRJ svoje manjšine. Poudaril je nadalje, da je Jugoslavija v prepričanju, da se bodo njena določila tudi dosledno uresničila, pristopila avstrijski državni pogodbi. Opozoril je nadalje na odprto mejo med obema državama, katero letno prekorači nad 80 milijonov ljudi. Glede poročanja v avstrijskih časopisih je dejal Čačinovič, da ima občutek, da se v Avstriji večkrat vidi in sliši več, kot so res povedali jugoslovanski politiki in kot konkreten primer navedel razgovor časnikarjev s predsednikom SZDL Slovenije Mitjo Ribičičem, kjer se je potem pisalo, češ da Jugoslavija ne vztraja več na odklonitvi preštevanja; kot nadaljnji primer takega poročanja pa je omenil izjavo predsednika zvezne skupščine, češ da so dvojezični napisi v Jugoslaviji nevažni. Jugoslovanske časnikarje pa je kritiziral, češ da vzamejo izjave avstrijskih politikov preveč dobesedno. Podpredsednik IS je nato opozoril na načela helsinške konference in na to, da bo v naslednjem letu konferenca tistih udeležencev, ki so bili navzoči v Helsinkih, proučili v Beogradu na podobni konferenci, kaj se je v tem obdobju uresničilo. Na pripombo nekega koroškega novinarja, češ da v Novem Sadu ni videl nobenega dvojezičnega napisa, je hudomušno odgovoril Čačinovič, da je vsekakor možno, da je tisti časnikar potoval s Specialno karto po takih krajih, kjer se je mogel takim napisom izogniti. Razen tega pa se začenjajo v Jugoslaviji dvojezični napisi že 18 kilometrov od avstrijske meje. V Vojvodini, ki je že od časa Marije Terezije bila pestro naseljena, pa so krajevni napisi celo v petih jezikih. Glede statistik je dejal Čačinovič, da se more vsak deklarirati v okviru regularnega štetja. Pač pa manjšinske pravice niso ne kvantitativno in ne kvalitativno odvisne od kakršnega koli popisa. Glede madžarske manjšine je dejal podpredsednik IS, da je imela manjšina prej lastne ločene šole; potem ko pa je šlo število učencev v madžarskih šolah vedno nazaj, so uvedli skupne šole in se poučujejo šolarji obeh narodnosti v obeh jezikih v skupnih razredih. Prav tako obstajajo na obali, kjer živi italijanska manjšina, ki ima po statistiki le 10.000 pripadnikov, dvojezične šole tudi tedaj, če je le en otrok z italijansko materinščino. Na vprašanje, aii pomeni zanj preštevanje revizijo državne pogodbe, je Čačinovič odgovoril, da veljajo za Jugoslavijo slej ko prej note avstrijski vladi, da se pa ugotavljanje more tolmačiti tako, da se skuša dognati, koliko Slovencev je po dosedanjih vprašljivih ljudskih štetjih še ostalo na situ. Če je v rojstni vasi olimpijskega prvaka bila izžvižgana vsaka slovenska beseda, je to slaba priprava za preštevanje. — Posebno štetje za manjšino je že samo po sebi diskriminacija. Ali bo to privedlo do internacionalizacije, je bilo naslednje vprašanje. Čačino- da hočejo postaviti table le po vaseh in ne po občinah kot najmanjši upravni enoti je dejal podpredsednik Čačinovič, da človek ne živi sam zase v zaseljku, ampak da ima svoj življenjski interes osredotočen na večjo enoto. Zato mora imeti pravico, da je jezik manjšine tudi eden od domačih jezikov tega kraja. Kot primer pospeševanja manjšin v drugih državah je podpredsednik IS omenil še Dance v Zvezni republiki Nemčiji, ki imajo svojega zastopnika v parlamentu ne glede na število pripadnikov manjšine. Podpredsednik IS Rudi Čačinovič, odgovorni urednik Dela Slavko Fras, sekretar za mednarodno sodelovanje Bogdan Osolnik in namestnik Milan Samec fod leve). vič: Avstrija se mora vprašati, ali se splača še dolgo vlačiti to nerešeno vprašanje pred seboj. Razen tega on ni prerok, pač pa je opozoril na položaj manjšine v Južnem Tirolu. Revizija državne pogodbe je tudi, če vlada noče prepovedati organizacij, kot so to Heimatdienst in podobne organizacije. Glede namena avstrijskih strank, Manjšinski problem in člen 7 je treba rešiti, to je dejstvo. Ob koncu je Čačinovič zaradi tega naslovil na koroške časnikarje stavek iz dunajske Die Presse, kjer je komentator razpravljal o odklonitvi preštevanja po koroških Slovencih. Ta stavek velja pa predvsem za koroški tisk, je dejal Čačinovič. Stavek se glasi: „Spate Einsicht ware noch immer nicht zu Novi elektroenergetski načrt Drava bo v svojem koroškem območju imela v prihodnje vedno več vode. Z njo bo obogačena iz energetskih sistemov v Visokih Turah, ki so že zgotovljeni oz. so v gradnji in v stadiju projektiranja. Ti sistemi obstajajo iz akumulacijskih elektrarn Innere Fra-gant, Rei8eck-Kreuzeck in Malta ter iz projekta elektrarne na Vzhodnem Tirolskem. Več vode, ki jo bo Drava v prihodnje nosila, pa pomeni na drugi strani povečanje nevarnosti, da bo med Spittalom in Beljakom pogosteje prestopila svoje nizke bregove in poplavljala Spodnjo Dravsko dolino, ki sodi med najbolj plodne doline Koroške. To nevarnost hoče preprečiti Družba avstrijskih dravskih elektrarn s tem, da je razvila projekt gradnje petih rečnih elektrarn v tem območju. Te elektrarne bodo instalirane na dolžini 48 kilometrov, kjer znaša skupni padec Drave 64 metrov. Instalirane bodo v bližini mesta Spit-tal ob Dravi, v kraju Mauthbriicke, blizu Bistrice ob Dravi, pri vasi Puch in zapadno od Beljaka. Njihova skupna zmogljivost je programirana s 168,5 milijoni kilovatov. Ta zmogljivost odgovarja zmogljivosti prvih treh dravskih elektrarn na Koroškem, to je elektrarne Labot, Žvabek in Kazaze v Koroška stvarnost — v NAŠEM TEDNIKU Podjuni, ki so bile zgrajene v letih 1940—1960. Pozneje je prišlo do gradnje nadaljnjih elektrarn med Beljakom in Borovljami, v tako imenovanem rožanskem območju Drave. To so bile po vrsti gradnje rečne elektrarne Bistrica—Bilčovs, Št. Jakob—Rožek in Borovlje. Za zadnjo elektrarno, ki bo v tem območju zgrajena pri Aninem mostu blizu Galicije, so načrti zgotovljeni in manjka v bistvu le še sklep za pričetek gradnje. Na pričetek gradnje omenjenih petih elektrarn ob Dravi med Spittalom in Beljakom pred dograditvijo elektrarne pri Aninem mostu in akumulacijske elektrarne Malta ni računati. Pač pa bodo omenjene elektrarne potrebne, čim bo Drava obogatena z vodo elektrarne Malta, kajti s tem se bo nevarnost poplav spodnje Dravske doline povečala. Družba Avstrijskih dravskih elektrarn se bo z realizacijo svojega najnovejšega projetka razvila v eno najpomembnejših podjetij elektrogospodarstva Avstrije. Razpolagala bo z 12 rečnimi elektrarnami, 3 kaloričnimi elektrarnami in 3 akumulacijskimi elektrarnami. @ Voditelji petih nekomunističnih držav jugovzhodne Azije so se v ponedeljek sestali na indonezijskem otoku Baliju k prvi vrhunski konferenci. Zveza jugovzhodnih azijskih držav (ASEAN) je bila ustanovljena pred devetimi leti. spat — pozna uvidevnost še vedno ne bi bila prepozna." Srečanja novinarjev so se udeležili zastopniki Avstrijske tiskovne agenture APA, Karntner Lan-deszeitung, Landespressediensta, Kleine Zeitung, Volkszeitung, Karntner Tageszeitung, Volksvville, ORF-a in Našega tednika. Slovenski vestnik ni poslal nobenega zastopnika, češ da je to v sedanjem položaju nemogoče. Podpredsednik Čačinovič je pripomnil, da upa, da niso bili gostitelji povod za neudeležbo. S strani avstrijsko-jugoslovan-skega društva sta bila navzoča podpredsednik dr. Paul Truppe ter tajnik VVerner Pressl. Dr. Truppe je dejal, da avstrijski večstrankarski sistem bistveno otežkoča izpolnitev državne pogodbe, saj vlada med strankami stalna borba za nemškonacionalnega volilca. Koroški novinarij so obiskali nadalje redakcijo Dela ter RTV Ljubljana. Na uredništvu Dela je seznanil koroške novinarje odgovorni urednik Slavko Fras s ČGP Delo, ki izdaja tudi vrsto drugih revij. Koroški žurnalisti so bili iznenadeni nad velikim štabom sodelavcev Dela. Na televiziji so jim gostitelji predočili model pospeševanja manjšine po medijih: v okviru RTV Ljubljana je samostojna radijska postaja za italijansko manjšino: to je radiotelevizija Koper. Ta postaja predvaja dnevno 13 in pol ur italijanskega programa in le tri in pol ure slovenskih oddaj. Televizija Koper pa le enkrat na teden oddaja v slovenščini. Ostali program — vsak dan nad tri ure — pa je izključno v jeziku manjšine, tako da ga tudi v ostali Italiji radi poslušajo in gledajo. Za oskrbo slovenske manjšine z jugoslovanskimi programi pa bi bilo treba namestiti nekaj relejev. Kajti ravno južna Koroška zaradi „sence“ Karavank ne more sprejeti ljubljanskega TV-programa. Tehničnih ovir ne bi bilo, pač pa so ovire političnega značaja, so dejali odgovorni RTV Ljubljana. Če bi ORF imel namen, razširiti svoj slovenski program, bi RTV Ljubljana šla pri uresničitvi tega namena rada na roko. Koroški časnikarji so vsekakor imeli priliko slišati dosti zanimivega. Akoravno so bili pogovori včasih trdi, so bili s strani gostitelja odkriti in pričakovati je, da se bodo na Koroškem nehali nekateri skrajno nepravilni argumen-tacijski modeli, ki se nanašajo na primerjavo v zvezi z manjšinskim vprašanjem. Nočemo sodelovati pri etnocidu! (Nadaljevanje s 1. strani) lirale določbe glede ničnostnih vzrokov. Zaradi tega se slovenskim organizacijam pri alibi-pogovorih ne da prisoditi, saj trenutno postopanje z ljudskim štetjem pomeni narodno smrt, kot je to ugotovil tudi mednarodno priznani strokovnjak za manjšinska vprašanja Theodor Veiter. Koroški Slovenci s svojim sodelovanjem narodne smrti nočejo še pospešiti. Istočasno pa smemo zagotoviti, da smo brez ugotavljanja manjšine pripravljeni na podlagi enakopravnega partnerja v smislu določil člena 7 državne pogodbe pogajati se z zvezno vlado za končno realizacijo državne pogodbe." To stališče je iznesel kanclerju odvetnik dr. Janko Tischler, ki je poleg osrednjega tajnika Filipa Warascha zastopal pri pogajanjih Narodni svet koroških Slovencev. Kot zastopnika ZSO sta bila navzoča tajnik dipl. inž. Feliks VVieser in Teodor Domej. Glasilo koroške SPO Karntner Tageszeitung seveda noče uvideti, zakaj koroški Slovenci nimajo namena, da se dalje pustijo voditi za nos. Opremljena z absolutno večino očitno smatra SPO, da zastopa tudi absolutno pravilno stališče. Da skušajo socialisti s prepotentno samozavestjo, čim bolj orjaško in Spektakularno ter s stališčem gospoda v hiši spraviti na kolena vse, kar se jim zoperstavi, je medtem postalo vsakodnevno. Koroški Slovenci so se upali zoperstaviti namenom socialističnega vladnega predstavnika, zato se spravijo imenoma na osrednjega tajnika NSKS VVarascha ter mu skušajo igrati v roke črnega Petra s tem, da ga označijo kot trdega moža, ki se bori le za prestiž. Vsekakor pa socialistična stranka kljub svoji potentnosti nekaj ne bo mogla storiti: namreč diktirati, kdo naj bi koroške Slovence zastopal. Tozadevno namreč bo tudi osnutek zakona o pospeševanju manjšin dokaj zanimiv, saj bo menda vseboval tudi skrite želje večinskih strank po posebnem manjšinskem zastopstvu, ki bi bilo tako pohlevno in pridno, da bi stranke imele veselje pogajati se z njim ... NSKS pri Slovenski skupnosti Člani kontaktnega odbora Narodnega sveta koroških Slovencev in Slovenske skupnosti so se zbrali 28. februarja 1976 v Ukvah in proučili vrsto perečih vprašanj, ki zadevajo Slovence na Koroškem in v deželi Furlaniji-Julijski Benečiji. Sestanka so se udeležili za NSKS predsednik dr. Joško Tischler, osrednji tajnik Filip VVarasch in član predsedstva Jože Wakou-nig, za Slovensko skupnost pa deželni tajnik dr. Drago Štoka, gorički pokrajinski predsednik dr. Andrej Bratuž ter pokrajinski tajnik dr. Damjan Pavlin in člana deželnega vodstva dr. Franc Mljač ter Simon Prešern iz Trbiža. V imenu Narodnega sveta koroških Slovencev je obrazložil predsednik dr. Joško Tischler položaj na Koroškem in še posebej osvetlil ozadja nameravanega ugotavljanja manjšine ter poudaril odločnost koroških Slovencev, da se bodo uprli vsakršni obliki prešte- vanja in ga skušali preprečiti z vsemi sredstvi. Za Slovensko skupnost je orisal deželni tajnik dr. Drago Štoka trenutni položaj Slovencev v tržaški, goriški in videmski pokrajini, še posebej pa je podčrtal borbo za rabo slovenščine v izvoljenih svetih, ki jo zlasti bojujejo izvoljeni predstavniki Slovenske skupnosti na deželni, pokrajinski in občinski ravni. V tem okviru je prikazal z vso jasnostjo krivičnost in nedemokratičnost odgovornih italijanskih krogov, ki so prepovedali pouk slovenščine v prostorih osnovne šole v Ukvah. • Člani kontaktnega odbora Slovenske skupnosti in Narodnega sveta koroških Slovencev najostreje obsojajo prepoved pouka slovenščine v Ukvah in izražajo vso podporo domačemu župniku, staršem, otrokom in prizadetemu profesorju ter obljub-(Dalje na 3. strani) Skocijan: kako se nakupuje brez denarja... Procedura, po kateri se občinski očetje v Škocijanu vsako leto dokopljejo do veljavnega proračuna, je tradicionalno pogodna težkemu porodu: OVP-župan Dro-besch, ki ima v občini le 9 od 23 glasov (SPO 9, slovenska Gospodarska lista 3 ter FPO 2), pri iskanju večine ni preveč spreten. Razen tega je občina zadolžena z 35 milijoni in je težko dobiti koalicijskega partnerja za finančno leto. Tako je tudi letos. Občina gospodari zaenkrat s provizoričnim proračunom. Za takšen provizorij veljajo kot merilo dohodki in izdatki prvih treh mesecev prejšnjega leta. Dokončni proračun pa mora biti pod streho vsaj do konca marca. Kljub temu, da mora občina v prvih treh mesecih gospodariti tako, da ne prekorači nastavkov lanskega leta, je na sporedu zadnje seje bilo več investicij, katerih uresničitev bi brezdvomno presegla ta zastavljeni okvir. Nabava novega in za zadolženo občino reprezentativnega mrtvaškega vozila, nabava avtomobila za požarno brambo Kamen ter nabava tovornjaka so bile vse točke, za katere bi občina potrebovala še na- NSKS pri... (Nadaljevanje z 2. strani) Ijajo, da bodo podvzeli vse možne korake na pristojnih mestih, da se prekliče ta krivična prepoved in omogoči neoviran pouk slovenščine v šolskih prostorih v Ukvah; 0 zahtevajo svobodno uporabo slovenskega jezika v javnih odnosih in še posebej v izvoljenih svetih, v duhu ustavnih določil in mednarodnih obveznosti; 0 apelirajo na pristojne avstrijske oblasti, naj v celoti izpolnijo člen 7 državne pogodbe brez ugotavljanja manjšine, ki pomeni kapitulacijo pred nem-ško-šovinističnimi krogi in revizijo državne pogodbe. daljnje kredite. Socialistična frakcija, predvsem podžupan dr. Hol-zer, so tako postopanje kritizirali ter tudi označili kot protizakonito, vendar jim ni uspelo, da bi to protizakonitost tudi županu nazorno predočili. Debata se je nadalje vrtela okoli kreditov, katere naj bi občina morala plačati nazaj — potrebni denar je v blagajni —, ven- V organizaciji Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije, Združenja gledaliških skupin Slovenije in Zveze kulturno-prosvet-nih organizacij občine Maribor se je vršilo od 27. do 29. februarja 1976 VI. srečanje lutkarskih skupin Slovenije. To srečanje je bil pregled čez ustvarjanje in dosežke amaterskih lutkovnih skupin vse Slovenije. Uprizoritve vseh skupin so bile sveže, zaznalo se je veliko prizadevanje amaterskih skupin za to vrsto gledališča, da, celo bi lahko rekli, da so prav zaljubljene v te svoje lutke. Tudi skupina lutkarjev KDZ ni izpadala. To potrjuje tudi priznanje mnogoterih v lutkarstvu dobro podkovanih in izobraženih gledalcev in kritikov. To pa, čeprav naši lutkarji niso odigrali svoje najboljše predstave. En vzrok je bila živčnost, drugi pa dejstvo, da je bilo v dvorani več odraslih kot otrok, tako da je bilo sodelovanje publike bolj slabo. A popoldne, v Pekrah, kjer so pokazali „Meh za smeh" učencem tamkajšnje osnovne šole, je bilo pravo veselje poslušati, kako so otroci — bilo jih je najmanj 300 — jokali, kričali, se smejali... Na programu VI. srečanja pa sta bili tudi teoretični predavanji, ki sta nudili vpogled v oblikovanje in enotnost lutkovne uprizoritve v interpretacijskem in stilnem pogledu ter v problem mizanscene v lutkovni uprizoritvi. Referenta sta bila režiserja Edi Majaron in Mar- dar jih hoče župan spremeniti v daljnoročnejše kredite. Že prej pa je bila širša razprava o poti iz Št. Vida v Vesele in v tej zvezi z problemi dobave humusa. Član občinskega predstojništva Picej (Gospodarska lista) je potem svoj predlog potegnil nazaj, da se v pododboru bolje pripravi. Pomladna reklama (78.000 šil.) jan Belina. Navrh je vedno sledila diskusija ter kratka, a jedrnata razčlemba predstav. Ob koncu moramo še omeniti, da so lutkarji Koroške dijaške zveze pokazali mnogo volje za lutkovno delovanje, da so si prizadevali, in da jim je prav zato uspelo doseči v tako kratkem času — kot veste igrajo šele drugo leto — tolikšen nivo, da so bili usposobljeni sodelovati na tem republiškem srečanju. Seveda pa to vse ne bi bilo možno brez strokovne pomoči. Zato gre vsem, ki so si prizadevali zanje, predvsem pa še Selani so na pustno nedeljo pokazali svoj način izvrstne zabave. Z igro „Trojčki" so obogatili to luštno nedeljo še za vesel, pa vseeno kulturni užitek. Igro samo so v najkrajšem času naštudirali in jo potem tudi izvrstno podali. Tej posrečeni in lepi igri je sledil zabaven večer s plesom, vinom, prodajo dobitkov in papirnatih src ter mnogimi drugimi luštnimi zabavami. Najbolj razveseljivo pa je bilo, da pri glasbi ni vladal gramofon, ampak da je eden od mladih fantov z harmoniko poskrbel za vesele viže. Za odpočitek plesalcev pa so vmes poskrbele stare zvezde, kakor jih je predstavil kaplan Ivan Matko. Zažarele so namreč v lušt- ter udeležba pri južnokoroški reklamni skupnosti, ki letos ne dobi več deželne podpore, so bile naslednje točke. Občinski očetje so dodelili tvrdkam tudi razna dela na komunalnem področju: črpalne naprave za kanal Zablatniškega jezera, gradbena dela za prizidavo občinskega uradnega poslopja ter za streho kopališča I campinga. Tinetu ter Bredi Varl vsa čast in hvala, pa tudi Zvezi kulturno-pro-svetnih organizacij Slovenije, ki je našim lutkarjem omogočila lanski seminar v Izoli, ter Krščanski kulturni zvezi, ki jim je vse nastope organizirala ter jih finančno podprla. O tem, da so lutkarji že okuženi z lutkovnim virusom priča dejstvo, da bodo spomladi razveseljevali naše otroke z novo igro, z „Rdečo kapico", in da si goreče želijo ponoven seminar. Upamo le, da se jim bo ta želja izpolnila. ni ženski igri, kateri je potem zopet sledil ples. 0 Slovenska Akademija znanosti 0 in umetnosti v Ljubljani, Inšti-0 tut za slovensko narodopisje, 0 prireja spominsko razstavo ob 0 150-letnici smrti Andreja Šu-0 sterja-Drabosnjaka (1763—1825) 0 v Prešernovi dvorani SAZU v 0 Ljubljani na Novem trgu št. 4 S spominsko razstavo. 0 Razstavo bodo odprli 4. marca ® 1976, ob 11. uri z govorom S akademika univ. prof. dr. Bratka 0 Krefta. Razstava bo odprta ob 0 delavnikih od 10. do 13. ure in 0 od 15. do 18. ure, v nedeljo, 0 7. marca, od 10. do 13. ure. Šesto srečanje lutkarskih skupin Sele: zabavna pustna prireditev V Kosi kosci kosam niso bili kos Po dolgem premoru smo se preteklo soboto, 28. marca, spet srečali na domači prireditvi v dvorani gostilne v Kosi na Ravnah pri Rožeku. Čeprav je bil na programu že pogosto predvajan film „Cvetje v jeseni", se je zbralo tako lepo število domačinov, da smo se vsi čudili. Naš rojak, dipl. inž. Franc Katt-nig iz Spodnjih Gorič, nam je kot predsednik kluba mladje, ki je večer priredil skupno s SPZ, uvodoma povedal nekaj besed o pisatelju Ivanu Tavčarju. Poudaril je, da je ostal Tavčar, sin kmečke hiše, zelo povezan z naravo in kmečkim življenjem tudi še v času, ko je bil že odvetnik in župan v Ljubljani. To svojo ljubezen do kmečkega življenja je Tavčar prav dobro izrazil v svoji povesti „Cvetje v jeseni", po kateri so posneli film, ki so nam ga predvajali trije mladi prosvetaši z Radiš. Kattnig se je spomnil tudi našega najpomembnejšega farana, akademskega slikarja Petra Markoviča, Brancejevega mavarja, ki je umrl 27. 2. 1929. Film smo po večini že videli, dopadel se nam je pa spet, saj tudi že pri nas skoraj ne vidiš več pravega kmečkega dela, ne starih kmečkih hiš, ne narodnih noš in ne pristnega sejma. Kosci v filmu pa kosam niso bili kos! Kako so nosili kose, jih brusili in kako so kosili! In to v gostilni V Kosi! Kramljali smo še pozno v noč ob kozarcu vina v prijetni družbi in brskali po zbirki člankov o Koroških Slovencih, ki nam jo je razdelil prireditelj. inka KONCERT 0 Ob priliki koncerta v nedeljo, 0 7. marca 1976, v Celovcu, bo 0 vozilo avtopodjetje Sienčnik iz 0 Podjune takole: ob 12.30 Blato; 0 12.40 Pliberk — Zadruga, 12.45 0 Jamnik; 12.50 Šmihel — Šercer; 0 12.55 Globasnica - Šoštar; 13.05 0 Št. Lipš pri Rečniku; 13.15 Do-0 brla vas; ob 13.30 Škocijan; iz 0 Št. Ruperta pri Velikovcu (Go-0 spodinjska šola) ob 13.30. frUtnci ksaUev: Osterreich hat seinen Škandal! Die „minderheitenfreundliche“ Lo-sung des Karntner Volksgruppen-problems, vvelches eiin Problem ist, weil in diesem Land eine ein-fluBreiche deutsch-nationale Min-derheit diktiert und seit eh und je geistigen Terror ausubt, wird nun darin bestehen, daB trotz zahlrei-cher Proteste, nicht nur von slo-vvenischer Seite, trotz ernster Be-denken echter und erfahrenen Minderheitenexperten, die Volks-zahlung besonderer A rt (Minder-heitenfeststellung) durchgefuhrt wird. Angesichts der 25%-K!ausel fur die Aufstellung zvveisprachiger Ortstafeln, und wer sagt, daB die-se 25% nicht doch, wenn es die Deutsch-Nationalen verbissen ver-langen, auch fur die ubrigen Volks-gruppengesetze herangezogen wer-den, treibt es einem die Scham-rote ins Gesicht! Ich bin nicht besturzt oder uber-rascht uber diese Regelung der drei Parteien, weil ich nichts an-deres ervvartet habe, weil ich den Worten Dr. Kreiskys, nach seinem Zusammentreffen mit Tito keinen Glauben geschenkt habe. Die of-fene Genugtuung in beiden Slo-Wenenverbanden, uber die „Hal-tungsanderung" (?) Kreiskys hat mich daher vervvundert! Vervvun-dert hat mich auch die unreali-stische Auffassung der Slovvenen-vertretung, die Durchfuhrung der Volkszahlung verhindern zu kon-nen. Man wird nicht verhindern konnen, und das zeichnet sich be- re its deutlich ab, daB gezahlt wird, wohl aber kann man eine Teilnah-me der Slovvenen zu verhindern trachten. Solches ist auch der ein-zige noch mogliche und nicht un-vvirksame Protest, dem sich ver-mutlich auch alle deutschen Karntner, die sich mit den Slovvenen solidarisch fuhlen, anschlieBen vvurden. Alle anderen Ervvagungen, wie z. B. alle Slovvenen sollten Deutsch eintragen, sind in meinen Augen ein Blodsinn! Eine Nicht-teilnahme an der Volkszahlung oder die Abgabe von zerrissenen Zahlzetteln, vvurde den drei poli-tischen Parteien allerdings nicht gut bekommen. Sicheriich versucht man nun, die Slovvenen damit unter Druck zu setzen, daB man sagt, die zvvei-sprachigen Ortstafeln vverden nur aufgestellt (um dann trotzdem von den Deutsch-Nationalen abermals entfernt zu vverden) wenn sich die Slovvenen an der Zahlung beteili-gen. Das man mit allen Mitteln und „Zuckerln“ versucht und in den nachsten Monaten vveiter ver-suchen vvird, die Slovvenen zur Teilnahme zu bevvegen, zeigt ja, daB man ein boykottieren der Zahlung furchtet. Und vver, um noch einmal auf dieses Thema zuruckzukommen, garantiert denn dafur, daB nicht doch die gesamte Volksgruppen-regelung, nach erfolgter Zahlung von dieser Zahlung und den 25% abhangig gemacht vvird? Was kann man denn unseren Politikern, ob rot oder schvvarz, in dieser Ange-legenheit uberhaupt noch glauben, da sie seit Herbst 1972 schon wie- derholt ihre Ansichten geandert haben? Und zeigt das Eingehen auf einen 25%-Satz nicht auBer-dem, daB man vvieder einmal dem KHD und seinen Kreisen nachge-geben hat. Jene forderten ja die ganze Zeit 25—30%! Und hat nicht die FPO und der KHD dauernd verlangt, die Zahlung musse als eine A rt Abstimmung erfolgen, also mit Stimmzettel in VVahlloka-len und nicht mit zugesandten Zahlformularen im Haushalt? Bit-te, auch das vvird nun so gehand-habt vverden. Vielleicht vverden sich dann beim Gang zum Wahl-lokal jene, die so „deutsch und heimattreu" sind, griines Eichen-laub auf den Hut oder ins Knopf-loch stecken, damit man sie dann gleich von den besen „Landesver-ratern" unterscheiden kann. In meinen Augen ist eine Min-derheitenfeststellung (Sonderzah-lung) und ein beschamender Pro-zentsatz von 25% in keiner VVeise annehmbar! VVurde ich in den slo-vvenischen Verbanden sitzen, fur mich gabe es keine Schvvierigkeit in der Entscheidung, vvas die Slovvenen und jene Deutsch-Karntner, die zu ihnen stehen, nun zu ma-chen haben! Mit freundlichem GruB Ihr Herbert Guttenbrunner BERLIN: (REUTER POROČA) Na pobudo DHD so se sestali na pustni torek, 2. marca, zastopniki DVP, DSP, DFP, na prostoru bivšega Fuhrerbunkerja, da bi revidirali avstrijsko državno pogodbo. Napravili so velik šotor z napisom „zapadna demokracija". Šlo se je predvsem zato ali sme biti Avstrija sploh samostojna, vsaj Avstrijce po vojni nihče ni vprašal — ni bilo nobenega tajnega ugotavljanja — kar je vedno DHD zahtevala. Sklenilo se je soglasno — da bo po vsej Avstriji štetje posebne vrste, da velesile ne bodo opazile, kaj se godi, bo to ugotavljanje tajno. Samo tedaj, ako bo vsaj 25% Avstrijcev napisalo kot družinski jezik „avstrijski" — se bodo začeli posebni spori. Naročili se bodo Burgerji, da rešijo to vprašanje v duhu DHD. Ako bodo bojkotirali Avstrijci to štetje, ki nobenega ne diskriminira, bodo za odločitev vzeta prejšnja štetja, in sicer memorandum 10. aprila 1938 in Avstrija se bo kljub protestu demokratičnih sil likvidirala. Velesile, ki so leta 1955 sklenile državno pogodbo, bodo šele 30 let kasneje spoznale, kakšno krivico so napravile, ko so odcepile Avstrijo od Nemčije in bodo razveljavili celotno državno pogodbo in ne samo člen VII. Vendar v Berlinu je bil navzoč tudi strah pred rdečo armijo, ker bi le-ta v slučaju, da se razveljavi ali revidira avstrijska državna pogodba mogla zopet ..osvoboditi" Avstrijo. Fridko ZAHOMEC IN LOČE Pretekli teden so nemški nacionalisti na Schnablovem slavju prevpili slovensko besedo. Nekdo je celo „mit teutscher Schlaue" (kot je zapisal Volksvville 18. 2.) izklopil zvočnik. Na podoben način je skušal tudi nemškonacionalni „StoBtrupp“ motiti pustno veselico pevcev iz Ledine in Loč. Znani pevci iz Ledine in Loč so v soboto pri Rauschu priredili pustno veselico z godbo in petjem. Za uvod so zapeli dve slovenski ter eno nemško pesem. Občinski zastopnik je v slovenskem in nemškem jeziku pozdravil goste v imenu prirediteljev. Omenjeni „Stof3trupp“ — 5 do 6 mladoletnikov, ki so stali okoli točilne mize in vlivali v grlo to, kar je manjkalo v možganih, je motil petje in govor z glasnimi pripombami, kot: „Vastehst du wos?“, „Red taitsch!", „Russenball“, „Wos redet den der?“, „Komisches Volk" in tako izzival goste. Gostje pa se niso pustili izzivati, četudi je tega ali onega srbelo v pesteh in zato je iztekel dogodek brez kakega spopada. Dogodek me spominja na nemški pregovor, ki pravi: „Es kann der Frdmmste nicht in Frie-den leben, wenn ..." Ja v/en n ... Če bi bili ljudje na Koroškem le malo bolj tolerantni! Pretekli teden je izjavil trener nogometašev iz Št. Jakoba v Rožu v televiziji, da v njegovem moštvu med Nemci in Slovenci ni nesporazuma, da se vsi dobro razumejo. To drži. Pozabil pa je povedati, da v moštvu ni niti enega Slovenca! Seveda, tako ni pričakovati težkoč, saj nikogar ni, ki bi v javnosti spregovoril slovensko besedo. Samo tisti ekstremisti, ki še danes govorijo slovensko, ko pa je „Deutsch-Karnten" star letos 1000 let. Galicija: proračun je izenačen V četrtek, 26. marca, so se zbrali občinski mandatarji občine Galicije k svoji seji. Na delovnem programu je bilo 7 točk, od katerih so bile najvažnejše glede proračuna, odobrenje le-tega za poslovno leto 1976 in merjenje občinske ceste v Encelno vas, pri kateri sta močno prizadeta Terezija in Martin Lach. Leta 1965 je bila zgrajena občinska cesta. Leta 1974 je bila cesta izmerjena z izjemo omenjenega zemljišča, ki je last družine Lach. Cesta ob Lachovem svetu je široka le 2 metra, v nasprotju k zabeležbi v mapi, v kateri je zmerjena na 6 metrov. Torej dejansko odgovorni dotične kole niso prestavili tako, kakor bi ustrezalo resničnemu merilu. Skupno v zadovoljstvo družine Lach so se zedinili na sodnijsko ugotovitev meje, pri kateri bi ponovno pritegnili geometra, da bodo meje določene kakor so zaznamovane v zemljiški knjigi in tudi hiša ne bo več dolgo ostala zračni grad. Letni obračun za preteklo leto je izkazal presežek v višini 54.448. Dohodki so znašali 4,559.480 šilingov, izdatki pa 4,505.032 šilingov. Proračun za leto 1976 pa predvideva dohodke in izdatke v višini 4,195.000 šilingov. Za nadaljnjo izgraditev mrtvašnice, ki je do sedaj že stala 1 mi- PLES SAK: Slovenski atletski klub je vabil v soboto, 28. marca 1976, na svoj že tradicionalni ples pri Soštarju v Globasnici. Čeprav je bila pustna sobota, je bila dvorana do kraja napolnjena. Ob zvokih ansambla Toneta Čelana se je družba dobro zabavala. Na žalost pa smo morali ugotoviti, da razen blagajnikov, Štefana Riegelnika in Milana Blažeja, ki sta ples tudi sama organizirala, ni bilo navzoče predsedstvo SAK. Če že pridejo na ples igralci z Dunaja in Gradca, tudi ne bi bilo preveč, če bi se potrudili priti v Globasnico tudi predsedniki in tajnik! 0 Vdovec, 41, priden delavec, • majhen penzion, išče ženo in 0 mater za 3 otroke. Dopise na 0 uredništvo. 0 Iščem ženo ali dekle za pen-0 zion z zajtrkom od 15. maja 0 1976. Dobra plača, vse v hiši. • Tel. 0 42 39 / 40 5 09. [B-o-w-cb e direktna prodaja k cenam proizvodnje • tukaj načrtuje in izdeluje strokovnjak vašo kompletno kuhinjo • od ponedeljka do petka odprto brez odmora od 8. do 18. ure; v sobotah od 8. do 12. ure. PROSTORI ZA OGLED IN RAZSTAVLJANJE V TOVARNI: PODJERBERG / ST. KATHREIN Pošta Škofiče / Schlefllng Telefon 0 42 74-29 5518 NAS TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 84 3 58. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce št. 2, 9065 Žrelec. — Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26. lijon šilingov, upajo na dodatno deželno podporo. Za knjižnico na gališki občini je na razpolago za leto 1976 4000.— šilingov. Iz tega fonda bo naš slovenski občinski mandatar Urank zaprosil za dovoljenje nakupa slovenskih knjig v znesku 1000.— šil. In končno so se glede izgradnje Po skoraj dvajsetih letih so bili v Žvabeku spet videti domačini na odru. Farna mladina je namreč uprizorila v nedeljo, dne 22. februarja, dve kratki igrici „Dva gluha" in „Zajec in copata". Vmes pa je nastopila še instrumentalna skupina in zaigrala ter zapela nekaj lepih domačih viž. Pogumni fantje so obe igrici po- SKIOPTIČNO PREDAVANJE O JAPONSKI Prireditelj: SPD „Edinost“ Pliberk Kraj: hotel Breznik v Pliberku Čas: sreda, 10. 3., ob 20. uri poti mandatarji še zmenili, da bodo plačali le eno tretjino za popravo ceste, ki veže Galicijo in Žitaro vas in vodi skozi Drabuna-že do Mlinč. Vzrok je ta, da tista pot, ki bo asfaltirana, spada v veliki meri k žitrajski občini oz. vodi skozi Žitaro vas in pomeni prednost za tujce te občine. vsem zadovoljivo uprizorili. Pogumno in brez nervoze sta se Zechner Ervvin in Mihev Hanzej kot duhova sukala na odru, kakor bi bila tam doma. Natakar Lutnik Filip je sprejemal naročila in serviral gostoma kot bi bilo to njegovo vsakdanje opravilo. Žav-bar Lutnik Jokej je tako pogumno postopal z gluhima, da sta se ga že skoraj bala, čeprav je bil za glavo skoraj manjši od njiju. Ta prizor so fantje podali v lepem žvabeškem dialektu. Na žalost pa so uporabljali malo preveč izpokojenk iz nemškega dialekta, kar je skoraj po tujem zvenelo v dvorani. Druga igrica pa se je občinstvu še bolj dopadla. Predvsem nas je tu presenetil Diemschnig Hanzej, ki je gospodarja podal tako posrečeno kot bi bil tega vajen že dvajset let. Gospodarjevega sluga pa je igral „režiser" Kirm Jokej, ki ni samo pokazal, da zna dobro organizirati, ampak tudi, da je izvrsten igralec. Na skoraj isto stopnjo pa je treba povzdigniti njegovega brata Toneja, ki je z „usti“ tako sijajno kukal, da so se gledalcem že sline cedile. Nadvse dobro pa se je odrezal tudi Zechner Hanzej, ki ni le pokazal, da je zrel v tem, da je napravil maturo, ampak tudi v tem, da se zna uživeti v vlogo in jo tako podati, da ga je luštno poslušati in gledati. Nenazadnje pa je treba še pohvaliti instrumentalno skupino, ki je za ta kraj edinstvena. Kajti v njej sodelujejo trije fantje Hirm, hčerka cerkvenega pevca in ceh-moštra Jakoba Hirma, katerim g rejo brezdvomno velike zasluge za to sijajno pripravljeno prireditev. Navdušeni in željni domače kulture čestitajo mladini k temu uspehu in upajo, da jih kmalu spet razveselijo. Na povabilo Krščanske kulturne zveze se je v četrtek, 26. februarja, 60 ljubiteljev slovenske kulture iz Podjune, Roža, Celovca in okolice na vsem lepem odpravilo v belo Ljubljano, da obiščejo Šentjakobsko gledališče, kjer je bila na sporedu kmečka drama „Pernjakovi“. Dramo je zasnoval Prežihov Vo-ranc po svojem romanu „Jamnica“, nezaključeno zadnje dejanje pa je na osnovi Jamnice priredil in dodal dramatik Herbert Griin. V Šentjakobskem gledališču je spretni poklicni režiser in scenograf Viktor Molka s samimi amaterskimi igralci dovršeno oživil na odru mojstrsko izklesane Prežihove like iz dobe med prvo in drugo svetovno vojno. V glavni vlogi Drago Razboršek izredno živo upodablja samovoljnega, neuklonljivega kmeta Pernjaka in bridko tra- Ob prireditvi lanskih izobraževalnih dni v Bilčovsu, ki jih je priredilo domače društvo, se je porodila zamisel o večji izobraževalni manifestaciji, ki bi tematsko in organizatorično mogla zajeti širše plasti naših ljudi. Na podlagi zahteve udeležencev ter spoznanja, da se izobraževalno delo na terenu v določeni meri zanemarja, je SPD Bilka sklenilo razširiti svoj koncept in v sodelovanju s sosednjimi društvi iskati možnosti za izvršitev skupne izobraževalne prireditve. Po temeljitih razpravah se je končno rodil „1. rožanski izobraževalni teden", ki ga bodo priredila kulturna društva iz sosednjih krajev. Lahko trdimo, da pomeni KABARET, KABARET „1x1=1“ Prireditelj: SPD ..Edinost" Pliberk — Oder 73 Kraj: Pliberk, pri Schvvarzlnu Čas: sobota, 13. 3., ob 20. uri LITERARNI VEČER Prireditelj: SPD „Obir“ in SPZ Kraj: pri Kovaču na Obirskem Čas: sobota, 13. 3., ob 19.30 OBČNI ZBOR SPD „SRCE“ Kraj: Dobrla vas, društvena dvorana Čas: nedelja, 14. 3., ob 10. uri POZOR, povečanje fotografij, sestavljanje fotografij, zmanjšanje, porcelanaste fotografije za nagrobnike, najhitrejša izdelava filmov. Prosim, da mi dopošljete Vaše fotografije. Dnevno odpošiljanje po pošti. Foto-Express Carl Hedanek, 9010 Klagenfurt-Celovec, Paulitsch-gasse 15, na vogalu BahnhofstraBe. Slike za potni list takoj! giko njegovega gospodarskega propada, v ostalih vlogah pa igralke in igralci prav tako posrečeno prikazujejo široko paleto raznolikih samoraslih tipov iz nekdanjega življenja v vaški soseski. Nastop beračev in občinskih siromakov med drugim osvetljuje socialne razmere polpretekle dobe, prikaz pojavov duševne izmaličenosti pa se dotika etičnih problemov. Pretresljiva je usoda, ki jo mora utrpeti Sečnjakova mutasta sirota kot nezakonska mati. Privoščili bi to dramo širšemu krogu koroških gledalcev. Morda bo Šentjakobsko gledališče prišlo kdaj z njo gostovat na Koroško. Predsednik Šentjakobskega gledališča je priredil koroškim Slovencem ob gledališkem obisku v Ljubljani prisrčen sprejem in prijetno družabno srečanje. ta prireditev odkritje novega obdobja dragocenega dela naših kulturnih društev: 1. Razna društva so se združila za pripravo in izvedbo skupne prireditve. To pomeni možnost za tesnejše sodelovanje, medsebojno spoznavanje ter koordiniranje dela. 2. S ponudbo ..izobrazbe" na terenu se na eni strani naš človek konfrontira s stvarmi, ki ga zanimajo, na drugi strani se nudi našim društvom priložnost za povečanje vpliva in pomembnosti njihovega dela. 3. To bo imelo gotovo posledice v načrtovanju in izvajanju pro- (Nadaljevanje na 5. strani) KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU vabi na KONCERT S v nedeljo, 7. marca 1976, ob 14.30 v Domu glasbe v Celovcu f in v nedeljo, 14. marca 1976, ob 14.30 v Kongresni dvorani 0 (KongreBhaus) v Beljaku Spored: 0 Slovenske ljudske in umetne pesmi 0 Kantata ..Jeftejeva prisega" (Simon Gregorčič — P. Hugolin Sattner) Sodelujejo: 0 Graški študentje, vodi: Aleš Schuster 0 Izbrani zbor Slovenske gimnazije 0 Jakob Petelin-Gallus, vodi: Jožko Kovačič Solisti: Marica Tischler, sopran; Kristijana Breznik, alt; Janez Kampuš, bariton; Liselotte Kassl, klavir Povezuje: Dr. Reginald Vospernik Vstopnice v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, pri voditeljih farnih mladin, v pisarni K KZ, (tel. 0 4222/843 58) ter eno uro pred koncertom pri blagajni. SPD „Bilka“ v Bilčovsu — SPD „Gorjanci“ v Kotmari vasi SPD „Kočna“ v Svečah — SPD „Rož“ v Št. Jakobu vabijo na 1. Rožanski izobraževalni teden OD 7. DO 14. MARCA 1976 PROGRAM: Nedelja, 7. marca 1976, ob 19.30 — gostilna Miklavž v Bilčovsu otvoritev „A. Schuster-Drabosnjak — njegovo delo in življenje" ravnatelj dr. Pavle Zablatnik Ponedeljek, 8. marca 1976, ob 14.30 — gostilna Miklavž v Bilčovsu „Pastirci" — mladinski film ob 17.00 v farni dvorani v Kotmari vasi ..Pastirci" — mladinski film, predvaja Slov. prosv. zveza Torek, 9. marca 1976, ob 19.30 — farna dvorana v Kotmari vasi „Gewalt und Gevvissen" — avstrijsko uporništvo v 2. svetovni vojni. Film z diskusijo, predvaja Krščanska kulturna zveza Sreda, 10. marca 1976, ob 19.30 — gostilna Miklavž v Bilčovsu „Gewalt und Gevvissen" — avstrijsko uporništvo v 2. svetovni vojni. Film z diskusijo, predvaja Krščanska kulturna zveza Četrtek, 11. marca 1976, ob 19.30 — farna dvorana v Št. Jakobu „A. Schuster-Drabosnjak — njegovo delo in življenje" ravnatelj dr. Pavle Zablatnik Petek, 12. marca 1976, ob 14.30 —- farna dvorana v Št. Jakobu „Pastirci" — mladinski film, predvaja Slov. prosvetna zveza ob 19.30 pri Adamu v Svečah ..Pastirci" — mladinski film, predvaja Slov. prosv. zveza Sobota, 13. marca 1976, ob 20.00 — pri Adamu v Svečah: Koncert rožanskih pevskih zborov Ndelja, 14. marca 1976, ob 19.30 — gostilna Miklavž v Bilčovsu Podijska diskusija: Koroški Slovenci v sodobni družbi — izobraževanje odloča o naši bodočnosti — diskutirajo zastopniki slovenskih izobraževalnih ustanov Vabi pripravljalni odbor RUTAR CENTER Teden tržnih senzacij 15. III. 1976 ponedeljek ZAVESE 18. III. 1976 četrtek ELEKTR0 16. III. 1976 torek PREPROGE TALNE OBLOGE 19. III. 1976 petek TAPETE 17. III. 1976 sreda ORODJE 20. III. 1976 sobota POHIŠTVO 21. III. 1976 nedelja POHIŠTVO Podrobne informacije v posebni izdaji lista! RUTAR CENTER Pustovanje v Zvabeku ■V Obisk Šentjakobskega gledališča Ideja izobraževalnega tedna Udo Manner: Eine groBziigige Losung Nach der jungsten Dreiparteien-einigung uber das „Wie“, der Re-gelung der Minderheitenfrage, die leider das ervvartete national-kon-servative Ergebnis brachte, soli die „ErfiiIlung“ des Artikel 7 des Staatsvertrages, vvelcher dster-reich seit rund 20 Jahren die Frei-heit brachte, in eine entscheidende Phase treten. Warum ist nun die Dreiparteienregelung als national-konservativ zu erachten? Der KHD und die FPO verlangten seit jeher, als Voraussetzung fur die Erfullung dieses Artikels, eine Minderheiten-zahlung mit Bekenntnisprinzip, wo-gegen sich die SPO, wie die OVP aus weltanschaulichen und staats-politischen Grunden lange Jahre vvehrten und sich die Karntner Slovvenen, aus begreiflichen exi-stenziellen Motiven, immer weh-ren werden. Nach dem Ortstafel-sturm 1972 und den GR-Wahlen 1973 in Karnten, seit die Devise „Erfolg um jeden Preis" Trumpf bei den Parteien ist und sie sich, beschamendervveise, nur mehr des Opportunismus, Pragmatismus, kurz, der Gefalligkeitspolitik be-dienen, drehten sich SPO/OVP in ihrer Meinung um 180 Grad und befanden die obgenannte Forde-rung von KHD/FPO fur in Ordnung, ohne mit der Minderheit, glaub-haft, uber ihre Vorschlage: Terri-torialprinzip oder den KompromiB-vorschlag Volkszahlung 1951 zu verhandeln. Freilich nennen sie jetzt die Minderheitenfeststellung Volkszahlung besonderer Art (It. KTZ vom 9. 1. 1976 wird diese zu-mindest theoretisch geheim erfol-gen) und bezeichnen das „hei6e“ Wort Grundlage (die ervvahnte Zah-lung): „statistische Orientierungs-hilfe", um ihr Nachgeben zu ka-schieren. Die Volkszahlung besonderer Art (die Osterreich vvegen ein paar Extremisten, um die man VVahlen bucht, nebenbei viel Geld kostet) wird also gegen den Wil-len der Minderheit erfolgen und so eine anerkannte Erfullung des Staatsvertrages verhindem. Denn Jugoslavvien, als Schutzmacht und Mitunterzeichner des StV. wird auf eine minderheitenfreundliche Lo-sung, nach Ersuchen der Karntner Slovvenen, genauso dringen, wie in gleicher Funktion Gsterreich, nach Vorstellung der Sudtiroler, die Erfullung des Operationskalen-ders zum Sudtirol-Paket perma-nent verlangt. Oder verlarigsamt Italien deshalb die Losung dieses Problems, vveil Osterreich hier kein diesbezugliches Beispiel setzt und als Interventionsland daher international nicht ankommt bzw. nicht mehr ernst genommen vvird? Als Untermauerung, dieser mei-ner Ansicht, bietet sich ein Aus-zug eines Artikels, einer langer zuruckliegenden Nummer der Osterreichischen Juristenzeitung an, dessen Autor, ein allseits an- Ideja izobraževalnega ... (Nadaljevanje s 4. strani) grama: uveljavil se bo močnejši družbeni angažma. • Poleg običajne kulturne dejavnosti se bodo morali posvetiti intenzivnemu izobraževanju; • povezava med posameznikom in osrednjimi organizacijami bi se dala poglobiti; • izobraževalne prireditve lahko Postanejo kazalec narodnopolitičnega ter družbenega položaja na Koroškem. Letošnji program 1. rožanskega kulturnega tedna je zavestno širok, morda malo prekonservativen. Prireditelji so se odločili za tako vsebino, ker želijo predstaviti svoj koncept in ker bi radi v pogovoru z obiskovalci našli osnovo za bodočnost. erkannter, vveil nicht einseitig orientierter Experte ist und als diesbezugliches Verhandlungsmit-glied fungiert. MaBgebend hiefur ist nicht, ob sein Artikel als Auf-trag eines Beamten, oder als freie Meinung eines Juristen entstand, sondern daB in diesem u. a. vieles ausgesagt vvurde, was beachtet vverden solite, sofern es gevvisse Politiker vvollen: „Es handelt sich beim Osterreichischen Staatsver-trag 1955 um einen internationalen Vertrag, es handelt sich also nicht um eine bloBe innerstaatliche An-gelegenheit... Sobald es zwi-schen Osterreich und assoziierten Machten uber die Durchfuhrung des Staatsvertrages Meinungsver-schiedenheiten auftreten, die durch diplomatische Verhandlungen nicht beigelegt vverden konnten, ist im Art. 35 des Staatsvertrages ein Verfahren zur Entscheidung von Streitfragen vorgesehen ... Die vvichtigste Garantie, die uns der Staatsvertrag bietet, hangt ursach-lich mit der Minderheitenschutz-bestimmung des Art. 7 des StV. zusammen: die internationale An-erkennung und Garantie unserer Staatsgrenzen ... Jugoslavvien ist eine assoziierte Macht des Staatsvertrages. Mit dem Beitritt Jugo-slavviens zum Staatsvertrag hat Jugoslavvien die im Staatsvertrag enthaltenen Bestimmungen (Osterreich hat die Rechte der Minder-heiten zu gevvahrleisten), insbe-sonders die Grenzen Osterreichs anerkannt. Jugoslavvien hat somit auf Gebietsanspruche in Osterreich verzichtet, aber damit das Recht ervvorben die Einhaltung des Staatsvertrages, insbesondere der Minderheitenschutzbestimmung, zu verlangen ... Jugoslavvien bevvies aber noch eindeutiger seinen Ver-zicht auf Gebietsforderungen an Osterreich, durch das zvveiseitige Grenzabkommen mit Osterreich seit 1965... dadurch vvurde ein endgultiger SchluBstrich unter die das Verhaltnis der beiden Staaten belastenden Grenzauseinanderset-zungen gezogen ... Fur Vertrags-bestimmungen zum Schutz einer Minderheit gilt jedenfalls auch der Grundsatz, die Bestimmungen so auszulegen, daB dem Schutzzvveck am besten entsprochen vvird ... Eine Minderheitenermittlung ist in zvveifacher Richtung moglich: Sie kann entvveder auf die Feststellung des Siedlungsgebietes oder allein, aber auch zusatzlich auf die Feststellung der Ouantitat der Minderheit abzielen... Bei den topogra-phischen Aufschriften handelt es sich um ein sogenanntes Volks-gruppenrecht. Hier handelt es sich um Vorschriften, die den Zvveck haben, es der Minderheit als Volks-gruppe zu ermoglichen, ihre Pra-senz, ihr Vorhandensein nach auBen, zu dokumentieren. Eine solche (topographische) Tafel vvurde symbolhaft ausdrucken: „Hier ist die Heimat einer vom Staat an-erkannten und geschutzten Minderheit". Den VVortlaut des Staatsvertrages, der lautet: In Vervvaltungs-und Gerichtsbezirken mit slovve-nischer oder gemischtsprachiger Bevolkerung vverden die Bezeich-nungen topographischer Natur so-vvohl in slovvenischer Sprache, wie in Deutsch verfaBt, interpretiert der Autor allerdings subjektiv und kleinlich, indem er sagt: „Hier handelt es sich um die Aussage, hier leben Slovvenen und deshalb muB es fur die Aufstellung von topographischen Tafeln eine Minderheitenfeststellung geben“. Laut Kleine Zeitung vom 28. 2. 1976 stellte Jugoslavvien fur die unga-rische Minderheit freivvillig topographische Tafeln auch in Orten dieses Minderheitengebietes auf, vvo keine Ungarn mehr leben. Osterreich ist laut Staatsvertrag verpflichtet im gemischtsprachigen Gebiet zvveisprachige Tafeln auf-zustellen. Es solite, vvenn es schon die vorhin ervvahnte GroBartigkeit Jugoslavviens nicht aufbringt, diese noch heuer und ohne Volkszahlung besonderer Art aufstellen. Im Artikel 7 laBt sich ja nur (eigene Mittelschulen) beim Absatz 2, vvenn man vvillkurlich und kleinlich ist, eine Zahl unter dem Wort „ver-haltnismaBig" auslegen. Aber vvenn man schon so vvillkurlich vvortlich agieren vvill, vvarum erfullt man dann nicht endlich den unmiB-verstandlichen Art. 7/5 der StV. vvelcher besagt, „daB Organisa-tionen zu verbieten sind, die ihre Tatigkeit darauf abzielen, der Minderheit ihre Rechte zu neh-men“? Aber nachstehend zeigt uns der Autor noch Folgendes u. a. auf: „Eine vvindische Volksgrup-pe, also eine irgendvvie ins Ge-vvicht fallende Gruppe von Karnt-nern, die sich gleichsam als eine zvveite Minderheit im Lande fuhlt, gibt es nicht... An sich ist eine Minderheitenfeststellung keine .gegen eine Minderheit gerichtete' MaBnahme. Dies gilt allerdings nur unter der Annahme, daB eine solche Feststellung in einer Atmos-phare volliger Ruhe und frei von nationalen Leidenschaften vorge-nommen vverden konnte, eine Annahme die nach den Ereignissen im Herbst 1972 vvohl lllusion ist.“ Achomitz 1976 vvar vvohl die letzte Bestatigung dafur. Gevvisse Politiker verschlieBen jedoch ihre Au-gen und Ohren davor und vvollen nicht wahr haben, daB es eine solche unervvunschte Stimmung in Karnten gibt. Wenn ihnen schon die Minderheit im Grunde gleich-gultig ist, so vervvundert es, daB sie damit schlechte Beziehungen Slabo stanje poti v žitrajski občini je dalo povod daljši razpravi občinskega odbora, ko je na svoji seji v četrtek prejšnjega tedna glasoval o rednem proračunu za leto 1976. Zastopniki Občinske volilne skupnosti (OVS) so predvsem zahtevali hitrejšo izgradnjo poti na Poleno in regulacijo suškega potoka. Nakazali so tudi možnosti vsaj delnega financiranja. Toda druge stranke so te konstruktivne predloge zavrnile, kajpak bolj zaradi tega, ker jih je dala slovenska frakcija. Vodja frakcije OVS, Jože Go-lavčnik je kar ob začetku razprave opozoril na slabo pot na Poleno in kritiziral neaktivnost občine glede regulacije suškega potoka ter Imena podpisnikov . . . (Nadaljevanje s 8. strani) jerskega deželnega zbora, Gradec; Alfred P. Schmidt, pisatelj, Gradec; Ger-da Schmolzer, vzgojiteljica, Dunaj; VVilfried Schonback, univ. asistent, Dunaj; dr. Dieter Schrage, kulturni referent, Dunaj; Michael Schrott, časnikar, Dunaj; Monika Schvvarz, sekretarka, Dunaj; Erhard Stackl, časnikar, Dunaj; dr. Anton Staudinger, univ. asistent, Dunaj; mag. Gerhard Steingress, univ. asistent, Celovec; Hans Steiner, sociolog, Dunaj; prof. dr. Herbert Steiner, zgodovinar, Dunaj; dr. Selma Steinmetz, penzionistka, Dunaj; dr. Hannes Steki, univ. asistent, Dunaj; Robert Sterk, časnikar, Dunaj; mag. dr. Helmut Stockhammer, univ. asistent, Celovec; dr. Manfred Strauss, časnikar, Dunaj; Helmut Strobl, arhitekt, konzulent kluba občinskih odbornikov OVP, Gradec; dr. Karl Stuhl-pfarrer, zgodovinar, Dunaj; dr. Erich Thanner, časnikar, Dunaj; dipl. Vw. Herbert Tieber, ministrov tajnik, Dunaj; Rudolf Tinsobin, glasbenik, Dunaj; mag. dr. Kurt Traar, socialni znanstvenik, Kotschach-Mauthen; Reinhard Tramontana, časnikar, Dunaj; Ulrich Trinks, vodja Evangeličanske akademije, Dunaj; Fred Turnheim, časnikar, Dunaj; dr. Hans Turrini, univ. asistent, mit Jugoslavvien provozieren. Aber zuriick zu den Ausfuhrungen des Autors: „Eine geheime Minderheitenfeststellung gegen den VVillen der Minderheit durchzufuhren, ist technisch nicht moglich. Die Erfullung von staatsvertraglichen Verpflichtungen von einer gehei-men Minderheitenfeststellung ab-hangig zu machen, ist volkerrecht-lich nicht gedeckt, und zv/ar schon deshalb nicht, vveil genugend An-haltspunkte auf Grund von Volks-zahlungen vorliegen, die es ermoglichen, das Siedlungsgebiet und auch die zahlenmaBige Starke der slovvenischen Volksgruppe mit einer fur die Durchfuhrung von Schutzbestimmungen genugenden Prazision zu erkennen ... Die slo-vvenische Minderheit in Karnten ist heute nur noch sehr klein. Auf das ganze Bundesland bezogen, handelt es sich um einen Bevolke-rungsanteil von 3 bis 4%. Die Tat-sache, daB die Minderheit uber eine relativ sehr groBe Flache hin-weg in Streulage lebt, bringt es mit sich, daB die Feststellung von Verhaltnisanteilen, bezogen auf be-stimmte politische Bezirke, Ge-richtsbezirke und auch auf viele der in Betracht kommenden Ge-meinden nur ganz geringe Werte ergeben vvurde". Der KompromiB durch die Dreiparteienregelung, Ortschaften statt Gemeinden fur die Bevvertung her-anzuziehen, vvurde durch die Hohe der Prozentklausel vvieder ad ab-surdum gefuhrt. Zum SchluB vveist der Autor auf folgende Fakten hin: „Die slovve-nische Minderheit in Karnten ist trotz ihrer siedlungšmaBigen Streuung als Einheit aufzufassen. Das Abhangigmachen der Gevvah- neenako dodelitev sredstev iz sklada za katastrofe. Zupan Posod (SPO) se je v zadevi poti na Poleno skušal izgovarjati na nepripravljenost občanov ob tej poti, da bi oddali ustrezna zemljišča za razširitev. Samo, to je bilo pred leti, zdaj, je povedal Golavčnik, so ljudje pripravljeni. Občina bi torej lahko mislila na realizacijo, če županova frakcija ne bi celo stvar odložila na nedoločen čas. Na precej spolzko pot se je župan podal v zadevi regulacije suškega potoka. Menil je, da ovira to zadevo neka „črna“ zgradba, postavljena brez dovoljenja ob potoku. Zastopniki OVS so tako utemeljitev zavrnili, ker so jim znani protidokazi. Celovec; Peter Turrini, pisatelj, Gospa Sveta; VValter Turrini, kipar, Gospa Sveta; Elisabeth Tutschek, zastopnik delojemalcev, Dunaj; Peter A. Ulram, politolog, Dunaj; Hartmut Urban, učitelj, Gradec; mag. Susanne Valter, nacionalna ekonomka, Dunaj; Friedrich Vo-gl, profesor, Dunaj; Helmut Voska, časnikar, Dunaj; Helmut VValdert, časnikar, Dunaj; Annemarie VVallner, mag. rer. nat., Solnograd; Christian VVallner, avtor, Solnograd; Erika VVantoch, časnikarka, Dunaj; Franz VVest, časnikar, Dunaj; dr. Hans Wehsely, nacionalni ekonom, Dunaj; dr. Michael VVeinzierl, univ. asistent, Dunaj; Barbara Wick, Dunaj; VValter VVieck, grafik, Dunaj; Helmut VVieser, igralec, Dunaj; Klaus VVimberger, premoženjski svetovalec, Beljak; Gernot VVolfgruber, pisatelj, Dunaj; dr. Eva VVottavva, psihologinja, Dunaj; dr. Ulf VVuggenig, sociolog, VVolfsberg; Maria Zaremba, politologinja, Dunaj; dr. Paul Zdovc, lektor, Pliberk; Helmut Zenker, pisatelj, Dunaj; Ivan P. Lukan, časnikar, Vrba; Udo Manner, socialistični občinski odbornik, Velikovec; mag. Kristin Matschiner, politologinja, Dunaj; dr. Michael Mitterauer, univ. profesor, Dunaj; dr. Manfred Moser, univ. asistent, Celovec, VValter VVick, grafik, Dunaj. rung von Minderheitsrechten von der Zahl der Angehorigen in ei-nem bestimmten Vervvaltungsbe-zirk, konnte vvenn nicht geradezu extrem niedrige Prozentsatze als ausreichend anerkannt vvurden, dazu fuhren, daB einem groBen teli der Minderheit die Schutzbestimmungen des Art. 7 d. StV. vor-enthalten blieben. Es ergibt sich die Frage, ob man die Minderheit in zulassiger Auslegung des StV. durch Rechenoperationen halbie-ren oder gar dezimieren darf? Vielleicht gibt hierauf der letzte Absatz des Art. 7 Antvvort, der da-von spricht, daB die Tatigkeit von Organisationen, die darauf abzielen, der slovvenischen Bevolkerung ihre Eigenschaft und ihre Rechte als Minderheit zu nehmen, zu verbieten ist... Der Vertrag darf nicht so ausgelegt vverden, daB MaBnahmen zur Durchfuhrung oder zur Vorbereitung zur Durchfuhrung des Art. 7 (d. StV.) so an-gesetzt vverden, daB der slovvenischen Bevolkerung in Karnten oder erheblichen Teilen davon die Eigenschaft als Minderheit genommen vvurde". Wenn man das alles, hier Ge-schilderte sich vor Augen fuhrt, weiB man, daB man sich als deutschsprechender Karntner an der Volkszahlung besonderer Art nicht beteiligen darf, um nicht an den zu entstehenden Unruhen mitschuldig zu vverden, um die gutnachbarlichen Beziehungen mit Jugoslavvien nicht aufs Spiel zu setzen und um als bevvuBter So-zialist den Kreisky-Ausspruch (den er inzvvischen selbst untreu zu vverden droht): „Eine Minderheit habe Vorrechte, vveil sie klein und schvvach sei, sie konne nur von der GroBzugigkeit und durch die GroBziigigkeit der Mehrheit leben!" nicht zu verraten. Voikermarkt, 28. 2. 1976 Župan je sicer valil krivdo na OVS, da ni ničesar naredila, kar se tiče kritiziranih točk; a Golavčnik je dejal, da se je osebno pobrigal za tele nerešene probleme pri pristojni oblasti, da pa očitno kot pripadnik manjšinskega naroda ni prodrl. Proračunsko postavko (50.000.— šil.) za markiranje turističnih poti je občinski odbornik Martin Hribernik (OSV) označil za previsoko in pogrešal koncept občine za tako markiranje. Po njegovem mnenju bi 10.000.— šil. za markiranje poti zadostovalo, ostalo bi občina lahko namenila izgradnji slabih poti, za katere je občina že zdavnaj obljubila asfaltiranje, kot je povedal tretji zastopnik OSV, Jože Urh. Ta predlog je druge stranke dejansko presenetil. Zastopnik OVP, Eisner, je Hribernikovo zahtevo po konceptu za markiranje poti podprl. Župan Posod je dal prekiniti občinsko sejo, ker se je morala njegova frakcija šele posvetovati. A čeprav predloga OSV stvarno nihče ni mogel ovreči, so vse druge stranke glasovale proti. Podobno prekinitev seje so socialisti zahtevali, ko je OVP predlagala občinsko podporo vsem maturantom v občini, kar bi občinsko blagajno obremenilo za okoli 4000.— šil. na leto. Hribernik je videl v proračunski postavki „podpora za Landjugend" (3000.— šil.) možen vir za potrebna sredstva, kajti — kakor so to vsi potrdili — Landjugend v Žitari vasi že leta ni več aktivna. Zakaj torej sredstva za mrtvo društvo, je menil Hribernik. Kljub temu, druge stranke se niso mogle odločiti za to-le rešitev. Socialisti pa so sploh odklonili podporo maturantom. Drugače je bil redni proračun soglasno sprejet. V celoti znaša 5,681.000.— šil., najvišje vsote so namenjene občinski upravi, vzdrževanju cest in prometa, socialnim prispevkom in prispevkom za vzdrževanje šol. Zitara vas: Slovenci iniciativni RADIO CELOVEC SLOVENSKE ODDAJE NEDELJA, 7. marca: 07.05—07.35 Duhovni nagovor — Po vaši želji. PONEDELJEK, 8. marca: 13.45— 14.30 Celovški radijski dnevnik — Ljudske viže — Dr. Anton Feinig: Hišna in ledinska imena v Rožu. TOREK, 9. marca: 09.30—10.00 Land an der Drau — dežela ob Dravi — 13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — Šport — Otroci, poslušajte! SREDA, 10. marca: 13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik —- Minute z ... — Iz koroške literarne delavnice: Florijan Lipuš. ČETRTEK, 11. marca: 13.45—14.45 Celovški radijski dnevnik — Družinski magazin. PETEK, 12. marca: 13.45—14.45 Celovški radijski dnevnik — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev. SOBOTA, 13. marca: 09.45—10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. TV AVSTRIJA 1. PROGRAM NEDELJA, 7. marca: 15.25 Zabavni zapletljaji okoli nenadnega očetovstva — 17.00 Živalski leksikon — 17.30 Viking Viki — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Klub seniorjev — 18.30 Igraj z nami — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki in kultura — 19.50 Šport — 20.15 Nesreča pri kopanju, film Karla VVittlingerja — 21.35 Poročila in šport. PONEDELJEK, 8. marca: 9.00 Za otroke v predšolski dobi — 9.30 19. stoletje (18) — 10.00 TV v šoli: Med sanjami in resničnostjo — 10.30 Kaj se je v resnici zgodilo z Baby Jane? Neusmiljeno sovraštvo dveh sester — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Raji živali — 18.25 Ml — 18.50 ORF danes — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sikli, kultura in šport — 20.00 Šport —• 20.50 Ceste San Francisca — 21.40 Poročila in šport. TOREK, 9. marca: 9.00 Za otroke v predšolski dobi — 9.30 Kemija — 10.00 TV v šoli: Nova matematika — 10.30 Cheyenne; slavna usoda slovitega cheyennega plemena — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Lepa Marjana — 18.25 Ml — 18.50 ORF danes — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Prostor za živali — 20.50 Hruščov se spominja (1. del) — 21.35 Kmetije (1): Boryna — 22.20 Poročila in šport. SREDA, 10. marca: 9.00 Za otroke v predšolski dobi — 9.30 Kmetijstvo danes (9) — 10.00 TV v šoli: Surovine in svetovno gospodarstvo: Cink — 10.30 Oče biti je težko — 17.00 Tekmovanje v teku — 17.25 Pošiljka z mišjo — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Nepozabni Curt Gotz: Ženski zdravnik dr. Pratorius — 21.30 Poročila in šport — 21.35 Hruščov se spominja (2. del). ČETRTEK, 11. marca: 9.00 Za otroke v predšolski dobi — 9.30 Organizacija urada (10) — 10.00 TV v šoli: Kaj lahko postanem? Inštalater za elektriko — 10.30 Kje je papa? — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Farma Follyfoot: Lord prihaja — 18.25 Ml — 18.50 ORF danes — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Komenski, drama Oskarja Kokoschke — 21.55 Peter Voss, tat milijonov (2) — 22.45 Poročila. PETEK, 12. marca: 9.00 Za otroke v predšolski dobi — 9.30 Govoriti in govoriti pustiti (9) — 10.00 TV v šoli: Viri zgodovine: Rimske najdbe v Ak-vileji — 10.30 Nepozabni Curt Gotz: Ženski zdravnik dr. Pratorius — 17.55 Za lahko noč — 18.00 V 80 dneh okoli sveta: Kitajska — 18.25 Ml — 18.45 Oddaja Zvezne gospodarske zbornice — 18.50 ORF danes — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki, kultura in šport — 20.00 Dvakrat risanka — 20.15 Uradni spisi XY-nere-šeni — 20.20 Gradiščanski letni časi: Zima ■— 22.20 Kaj je novega, ljubček? — Uradni spisi XY-nerešeni; poročila in reakcije — 00.25 Šport. SOBOTA, 13. marca: 15.30 Tudi šerif potrebuje včasih pomoč — 17.00 Stavbni urad: Časopis — 17.30 Black Beauty — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Panoptikum — 18.25 Heinz Conrads v soboto zvečer — 18.50 ORF danes — 19.00 Avstrija v sliki z Južno Tirol-sko-aktualno — 19.30 Čas v sliki in kultura — 19.55 Šport — 20.15 Zaljubljene ženske v Talhofu; šaloigra v treh dejanjih — 21.50 Šport — 22.05 Vprašanja kristjana — 22.10 Derek Flint, trd kot kresilni kamen — 00.00 Poročila. 2. PROGRAM NEDELJA, 7. marca: 15.00—17.00 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju v Goteborgu — 17.00 Obzorja — 17.45 Morilski vonj; risanka — 18.00 Popscope; ogledni obhod mednarodnih pop ansamblov — 18.30 Sullivan Trave Is — 20.00 Enciklopedija; znanstvena knjiga — 20.15 Drago stanovanje, ali kako socialna je danes zidava stanovanj? — 22.00 Orientacija. PONEDELJEK, 8. marca: 17.55 Kemija — 18.25 Angleščina za začetnike — 19.00 Dediči gospoda VVatta — 19.45 Dva gospoda — Laure! in Har-dy — 20.00 Kmetje (1); iz poljske družinske kronike — 20.50 Kultura posebno — 21.40 Čas v sliki 2. TOREK, 9. marca: 17.55 Kmetijstvo danes (9) — 18.25 Angleščina za tiste, ki že nekaj znajo — 19.00 Človeški stroj; avtomatska tovarna jutri — 19.40 Zidali so podobo neba; nemška gotika: Stolnica v Kolnu (II) — 20.00 Kje je papa? — 21.25 Čas v sliki 2 in kultura. SREDA, 10. marca: 17.55 Organizacija urada (10) — 18.25 Tečaj francoskega jezika — 19.00 Ima mala družina še prihodnost? — 19.50 Obrazi in pokrajine —- 20.00 Teleobjektiv — 21.00 Bourbon Street — 21.30 Čas v sliki 2 in kultura. ČETRTEK, 11. marca: 17.55 Govori in govoriti pustiti (9) — 18.25 Tečaj ruskega jezika — 19.00 Hladilnik vsakemu Eskimu — 19.30 Morje živi — 20.00 Kralj in jaz; musical o mladi angleški vzgojiteljici na dvoru siamskega kralja — 21.55 Čas v sliki 2 s kulturo. PETEK, 12. marca: 17.55 19. stoletje (19) — 18.25 Nemščina (46) — 19.00 S starostjo živeti — 20.00 Naše življenje braniti sedemdeset let — 21.00 Nova; poročila iz znanosti in raziskovanja — 21.20 Trailer — 22.05 Čas v sliki 2 s kulturo — 22.35 High Cha-parral; krst renča. SOBOTA, 13. marca: 16.00 Koncertna ura — 17.00 Gradiščanski letni časi: Zima — 18.00 Brez nagobčnika — 19.00 Operacija; prirojena srčna napaka — 19.45 Ikebana; umetnost sajenja cvetic: krizanteme — 20.00 Galerija — 20.15 Delopust — 21.45 Teleobjektiv. TV liubliana NEDELJA, 7. marca: 8.25 Poročila — 8.30 Za nedeljsko dobro jutro: Naši zbori: Ruše — 8.55 625 — 9.35 Vzpon človeka, serijska oddaja — 10.25 Otroška matineja: Mojstri stare japonske obrti, Kuža laja, mijav, mijav, mijav — 11.25 Mozaik — 11.30 Ljudje in zemlja — 12.30 Poročila — Nedeljsko popoldne: Pravljica iz lutkarjevega vozička: O možu, ki ni znal nobene pravljice — Pisani svet — Okrogli svet — Rokomet: Jugoslavija — Islandija — 16.40 Košarka: Radnič-ki — Jugoplastika — 18.15 Risanka — 18.25 Hišica v preriji — serijski film — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.50 Tedenski gospodarski komentar — 20.00 V. Kovačevič: Kapelski kresovi — 21.10 Volja je pot, I. o alkoholizmu — 22.10 TV dnevnik. PONEDELJEK, 8. marca: 8.10 TV v šoli — 10.00 TV v šoli (do 11.05) — 17.20 Pravljica iz lutkarjevega vozička: O bahaškem Gembeju, strokovnjaku za krave — 17.45 Otroška oddaja: Po sledeh belega žerjava — 18.00 Obzornik — 18.15 Sodobno zdravljenje revmatičnih obolenj — II. del — 18.35 Odločamo — 18.45 Mladi za mlade — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 20.00 V. Bielikova: Petnajst življenj, drama — 21.10 Kulturne diagonale — 21.40 Mozaik kratkega filma — 22.10 TV dnevnik. TOREK, 9. marca: 8.10 TV v šoli — 10.00 TV v šoli — 11.10 TV v šoli (do II. 40) — 16.30 Kmetijska oddaja — 17.15 Zapojte z nami: Prokofjev, Stra- vinski — 17.30 Mihec iz Lonneberga, serijski film — 18.00 Obzornik — 18.15 Ne prezrite — 18.40 Mozaik — 18.45 Narodna glasba — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Pogovor o... — 20.55 H. de Balzac: Teta Liza, nadaljevanje in konec — 21.40 TV dnevnik. SREDA, 10. marca: 8.10 TV v šoli — 10.00 TV v šoli (do 11.05) — 17.15 N. Maurer: Sonce ima prednost — 17.30 Mojstri stare japonske obrti — 17.55 Obzornik — 18.10 Od zore do mraka: Na albanski meji — 18.40 Mozaik — 18.45 Prijatelji glasbe — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Film tedna: Posvojitev — 21.30 Majhne skrivnosti velikih mojstrov kuhinje — 21.35 Miniature: Stane Dremelj, barvna oddaja — 21.50 TV dnevnik. ČETRTEK, 11. marca: 8.10 TV v šoli — 10.00 TV v šoli (do 11.05) — 16.20 Otroška oddaja — 16.40 Košarka: Jugoplastika — Partizan — 18.15 Obzornik — 18.25 Zasvojenost z mamili, film — 19.15 Risanka — 19.30 TVD — 20.00 Balzacova ljubezen, 5. del barvne nadaljevanke — 20.55 Kam in kako na oddih? — 21.05 Četrtkovi razgledi — 21.35 T. Baird: Jutri, opera — 22.15 TV dnevnik. PETEK, 12. marca: 8.10 TV v šoli — 10.00 TV v šoli (do 11.05) — 17.15 Križem kražem — 17.25 Morda vas zanima? — 18.00 Obzornik — 18.15 Dolenjski in Kostanjeviški oktet — 18.40 Mozaik — 18.45 Cesta in mi — 18.50 Projekt 2000, barvna oddaja iz serije: Kako bomo živeli jutri? — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar — 20.05 A. Marodič: Očka, oddaja iz cikla Mali oglasi — 20.45 Nafta je naša — 21.15 Šerif v New Yorku — serijski film — 22.45 TV dnevnik. SOBOTA, 13. marca: 9.30 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.00 TV v šoli (do 12.30) — 14.25 Nogomet: Dinamo — Borac — 18.00 Obzornik — 18.15 Mozaik •— 18.20 H. Sienkievvicz: Potop, film — 19.15 Risanka — 19.30 TV dnevnik — 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar — 20.00 izvrženci, film — 22.05 Moda za vas — 22.15 TV dnevnik — 22.30 625 — 23.10 Jazz na ekranu. Pi'" J------------- JACK LONDON: TRI SRCA ^ ___r V grmovju se je ustavil, prerezal vrečo ter si napolnil vse žepe z dinamitnimi naboji, detonatorji in zažigalno vrvico. Žal mu je bilo pustiti ostale naboje, ki bi jih bil z veseljem zažgal in vrgel v zrak, toda s tem bi se bil prezgodaj izdal. Mulo je pustil v grmovju, sam je pa krenil po poti, ki jo je hotel izbirati v primeru, če bi se mu posrečilo iztrgati Leoncio iz Torresovih rok. In kakor je Francis v Yuchitanu sejal za seboj srebrne dolarje, hoteč zadržati poglavarjeve orožnike, tako je tudi Henry polagal po poti dinamitne naboje s pritrjenimi zažigalnimi vrvicami. Cele tri ure se je Henry plazil okrog kotline, v kateri so sedeli poglavarjevi pajdaši, preden je mogel opozoriti Leoncio, da se bliža rešitev. In še dve dragoceni uri sta minili, preden se je Leoncie lahko neopaženo izmuznila in pobegnila k Henryju. To bi pa ne bilo tako tragično, če Torresovi spremljevalci ne bi takoj opazili njenega bega. Hitro so zajahali konje in planili za njo. Ko se je Henry skril z Leoncio za skalo in dvignil puško, ga je dekle prijelo za roko, rekoč: „Saj ni nobenega upanja za rešitev, dragi Henry. Preveč jih je. Če začneš streljati, te gotovo ubijejo. In kaj bo potem z menoj? Bolje je, da se hitro vrneš in poiščeš Enrica s sinovi, mene pa naj znova ujamejo. Saj me čaka ista usoda, če te ubijejo." „Nič se ne boj, draga sestrica! Niti na misel mi ne pride, da bi se dal tem razbojnikom ujeti ali ubiti. Zanesi se name. Glej jih, so že tu. Zdaj pa pozor!" Zagledala sta poglavarja in Torresa na čelu njunih pajdašev. V divjem galopu so drveli za begunko. Henry je pomeril, toda ne v jezdece, temveč tja, kjer je bil skrit prvi dinamitni naboj. Komaj je sprožil, se je dvignil oblak dima in prahu, ki je zakril Torresove pomagače. Ko se je dim razpršil, sta zagledala strašne posledice eksplozije. Polovica jezdecev in konj je ležala na tleh, vse druge je eksplozija oglušila. Henry je prijel Leoncie za roko in jo potegnil za seboj. V bližini drugega dinamitnega naboja se je ustavil, da si malo odpočijeta. „Zdaj sva rešena. Nič se ne boj, draga Leoncie, ne dohite naju tako hitro," je vzkliknil smeje. „ln čim dalje pojdejo za nama, tem večja bo razdalja med nami." Ko so se jezdeci znova pojavili, je Leoncie opazila, da je imel Henry prav. Jahali so namreč zelo oprezno in počasi. ..Pravzaprav so zaslužili smrt," je dejal Henry. „Toda srce se mi upira, če pomislim, da bi ubil nič hudega sluteče ljudi. Zato jih ponovno opozorim, da naj se nikar ne šalijo z menoj." Znova je pomeril in sprožil. Zadel je dinamitni naboj. In znova se je dvignil oblak dima in prahu. Henry je potegnil Leoncio za seboj in bežala sta dalje. Po tretji eksploziji sta prispela na trato, kjer je čakal Henryjev konj. Henry je posadil Leoncio na konja, sam se je pa držal za streme in tekel s konjem. Tako sta Torres in poglavar s svojim spremstvom kmalu ostala daleč za njima. Leoncie je bila rešena. 26 Francis je naročil Parkerju, naj ga zbudi ob osmih, in ko je Parker po prstih stopil v sobo, je gospod še spal. Šel je najprej v kopalnico, kjer je pripravil toplo vodo in milo za britje, nakar se je vrnil v spalnico. Hodil je po prstih, da bi ne pokvaril gospodu zadnje minute sladkega sna. Naenkrat je opazil listek papirja in fotografijo, pritrjeno z bodalom na pisalno mizo. Dolgo je opazoval ta čudni pojav, potem je previdno odprl vrata spalnice mrs. Morganove in zagledal prazno posteljo. Ta prizor ga je tako presenetil, da je prijel Morgana za ramo in ga začel energično tresti. Francis je odprl oči. Spočetka mu ni šlo v glavo, kaj hoče Parker. Kmalu se je pa spomnil, da mu je sam naročil, naj ga ob osmih zbudi. „Čas je že, da vstanete, sire," je zašepetal komornik. „Ta čas je bil in ostane neprijeten," je dejal Francis smeje. Zopet je zatisnil oči, rekoč: ..Dovolite mi še nekaj trenutkov, dragi Parker. Če zadremljem, me pa stresite." Toda Parker ni mogel več čakati. Prijel je Francisa za ramo in ga začel tresti. „Takoj morate vstati, sire. Zdi se mi, da se je mrs. Morganovi nekaj pripetilo. Ni je v spalnici, tu na vaši pisalni mizi je pa čuden nož in listek papirja, ki vam najbrž pojasni, kaj se je zgodilo. Ne vem, sire..." Francis je že bil pri pisalni mizi. Potegnil je bodalo iz fotografije in prebral listek. Prebral ga je večkrat za- poredoma, kakor da ne more razumeti treh enostavnih besed. „Zbogom za vedno", je bilo napisano na listku. Francisa pa ni presenetil toliko listek, kolikor bodalo med Leonciinimi očmi. In ko je nepremično zrl na rano v kartonu, se je spomnil, da je ta prizor nekoč že videl. Da, videl ga je takrat, ko so v caričinem dvorcu nad jezerom vsi gledali v Ogledalo Sveta, v katerem je videl vsak svojo usodo. Francis je takrat na površini tekoče kovine videl Leonciin obraz. Med očmi je imela to bodalo. Francis je vtaknil bodalo celo nazaj v rano, da se prepriča, če ga spomin ne vara. Ne, vse, kar mu je prerokovalo Ogledalo Sveta, se je točno izpolnilo. In tako ni bilo težko uganiti, kaj se je ponoči zgodilo. Carica je bila že sprva ljubosumna na Leoncie. Tu v New Yorku je našla njeno fotografijo, in sicer v moževi spalnici. Vsak dvom je bi! torej izključen. Francis se je sicer poročil z njo, kljub temu je pa še vedno ljubil Leoncio. V obupu je sirota prebodla njeno sliko. Kdo ve, kaj bi se zgodilo, če bi mogla doseči z bodalom Leoncio. Toda kje je zdaj carica? Kam je šla? Ona, ki ji je bilo to ogromno središče civilizacije španska vas, ki je mislila, da je telefon čarovnija leteče besede, Wal Street tempelj, trgovina pa božanstvo. Bila je tako naivna in vse, kar je videla okrog sebe, se ji je zdelo tako nerazumljivo, kakor da je padla na zemljo z Marsa. Kje in kako je preživela noč? Kje je zdaj? Je še živa? Francis je v duhu že videl mrtvašnico, polno neznanih mrtvecev in plimo, ki meče na obalo utopljence. Toda Parker ga je kmalu opozoril, da zdaj ni čas za sentimentalnosti. „Morda bi vam lahko kaj pomagal, sire? Kaj če bi telefoniral na policijo in opozoril detektive? Vaš oče je vedno ..." „Da, da," ga je prekinil Francis. „Med detektivi je mož, ki mu je moj oče najbolj zaupal. To je nek Pinkerton — se spominjate, kako mu je ime?" „Birchman, sire," je odgovoril Parker in se obrnil, da odide. „Takoj pošljem ponj." In Francis je začel iskati svojo ženo. Pri tem se je seznanil s socialnimi razmerami ogromnega mesta, o katerih dotlej ni imel niti pojma, dasi je bil rojen v New Yorku. Pomagal mu pa ni samo detektiv Birchman. Pod njegovim vodstvom so preiskali ves New York, Chicago in Boston. (Dalje prihodnjič) Bekanntmachung Wir bitten unsere sehr geschatzten Kunden hoflich um Kenntnisnahme sowie Verstandnls dafiir, daB im Zusam-menhang mit der Kostenentwidciung, sowie im Interesse einer weiterhin gesicherten Stromversorgung eine Erho-hung unserer Strompreise samt Nebenieistungen notwendig ist. Aufgrund des von der Preisbehflrde unter Einbe-ziehung der volkswirtschaftIichen Erfordemisse durchge-ftihrten Vorprflfungsverfahrens wird die Anpassung der Tarife in zwei Stufen vorgenommen. Die erste Ande rang wurde mit 1. Marž 1976 festgeiegt, wahrend die zweite spatestens bis 1. Janner 1977 erfolgen soli. Das Bundesministerium fiir Handei, Gewerbe und Industrie bat laut Bescheid von 26. Februar 1976, Zahl 36.913/1-III-7/76, mit Wirkung ob 1. Marž 1976 neue Tarife und Preise genehmigt wie folgt: KARNTNER ELEKTRIZITATS-AKTIENGESELLSCHAFT A. Tarife fur Allgemelne Abnehmer I. Haushaltstarif (H) Der Haushaltstarif wird fiir die Abrechnung des Bezuges elektrisdier Energie fiir Wohnungen angewendet. die Haus-haltszwecken (eigener selbstandiger Haushalt) dienen und im iiblichen Rahmen mit Stromverbrauchseinrichtungen ausgestattet sind, daher z. B. nicht Saunas und Schwimm-bader. Der Strompreis setzt sich aus einem Jahresgrundpreis. einem Zusdilag zum Jahresgrundpreis gemaB VIH/7 (MeB-nreis) und einem Arbeitspreis zusammen. Der Jahresgrundpreis wird in Teilbetragen entsnrediend der Zahl der Verrechnungsabschnitte eingehoben. Die Hohe des Jahresgrundpreises wird durch die An-zahl der Tarif-Raume bestimmt. 6. Desgleichen bleiben bei der Beredinung des Grund-preises Motoren und sonstige dem Gewerbe-Krafttarif zu-gehiirende Verbrauchseinrichtungen mit einer Nennleistung von vveniger als 150 Watt auBer Ansatz. wenn die Summe der Nennleistungen der in einer Aniage vorhandenen Motoren und Verbrauchseinrichtungen dieser Art 300 Watt nicht ilbersteigt und ihr Stromverbraudi mit einer anderen Tarifanlage gemeinsam gemessen wlrd. 7. Bei Abnehmern. deren AnsdiIuBwert fiir Liditanlagen 5 kW (kVA), fiir Kraftanlagen 30 kW (kVA) ilbersteigt, kann auf Wunsch des Abnehmers im beiderseitigen Ein-vemehmen der Jahresgrundpreis statt nach dem Tarif-AnschIuBwert nadi gemessener Leistung in KiIowatt (kW) oder Kiiovoltampere (kVA) in folgender Weise berechnet werden: Bei Abrechnung nadi gemessener Leistung gelten die fiir den Tarif-AnschIuBwert festgesetzten Jahresgrundpreise mit einem Zuschlag von 100 Prozent. Bei dieser Art der Verrechnung ist die monatliche Abrechnung eine vorlau-fige. Zum Ende des Verrechnungsjahres findet eine End-abrechnung statt. bei der der Jahresgrundpreis ermittelt wird. Als gemessene Leistung gilt der Mittelwert aus den hodisten. in drei verschiedenen Monaten wahrend der hochstbelasteten Viertelstunde gemessenen Leistungen. je-doch mindestens 60 Prozent des erworbenen Anschilufi-rechtes bzw. der bestellten Leistung. Nettopreis 8°/oUSt. Bruttopreis Der Arbeitspreis betragt 86 g/kWh 6.88 g/kWh 92.88 g/kWh Der MeBpreis wird nadi VIII/7 verrechnet. 8 Fiir Hotels. Gasthauser. Pensionen und ahnliche An-lagen des Fremdenverkehrs mit begrenzter Saison vom 1. April bis 31. Oktober wird ein NadilaB von 50 Prozent auf den Jahresgrundpreis des Gewerbetarifes gewahrt. Voraussetzung dafiir ist. daB auBerhalb dieses Zeitraumes die Aniage plombiert ist. Die ieweiligen Kosten fiir Plom-bierung und Entolombierung werden senarat verrechnet. 1. Die Verrechnung erfoigt nach folgendem Tarif: Als monatliche Teilbetrage des Jahresgrundpreises wer-den eingehoben: Tarif I Nettopreis 8"/o USt. Bruttopreis Fiir jeden Tarif-Raum S 8.30 S 0.66 S 8.96 Der Arbeitspreis betragt 86 g/kWh 6.88 g'kWh 92.88 g/kWh Der MeBpreis wird nach VIII/7 verrechnet. Tarif II Fur jeden Tarif-Raum S 9.90 S 0.79 S 10.69 Der Arbeitspreis betragt 81 g/kWh 6.48 g/kWh 87.48 g/kWh Der MeBpreis wird nach VIII/7 verrechnet. 2. Als Tarif-Raum gilt unabhangig davon, ob in dem betreffenden Raum eine elektrische Installation vorhan-den ist oder nicht: a) jeder bewohnbare Raum ab 6 Ouadratmeter Grundflache: b) jede Kiiche. jede Kochnisdie oder ahnliches. wie z, B. Kochecken. unabhangig von der GroBe der Grundflache: c) bei einem bewohnbaren Raum von mehr als 30 Ouadratmeter Grundflache gelten je angefangene weitere 30 Ouadratmeter Grundflache als ein Tarif-Raum. 3. Nidit als Tarif-Raume gelten: a) bewohnbare Raume von weniger als 6 Ouadratmeter Grundflache: b) Hausflure. Vorzimmer. offene Veranden. Badezim-mer. Toiletten. Keller- und Bodenraume. Waschkiidien. Holz-. Kohlen-. Heiz- und ahnliche Raume: c) Garagen. die nicht gewerblich genutzt werd-en: d) vieh-. land- und vorratswirtschaftlich genutzte Raume des Haushaltes. wie Stalle. Scheunen. Vorrats- und Fut-terkammern. Die unter b) bis d) genannten Raume bleiben nur so-lar.ge auBer Ansatz. als sie vorwiegend den bezeidineten Zwecken dienen. 4. Stiegenhauser in Ein- und Zweifamilienhausem rech-nen als ein Tarif-Raum. 5. Stiegenhauser. AuBenbeleuchtungsamlagen und ge-meinschaftlidi bentitzte Anlagen in MehrfamilienhSusem werden nadi dem Gewerbetarif abgeredinet. 6. Soweit einzelne Raume in Wohnungen gewerblidien oder beruflidnen Zwecken dienen (z. B. Werkstatten, Lfl-den, Biiros, Ordinationen, Amts-, Spredi-. Wartezimmer usw.) od. AnschluBiverte aufweisen. die das iibliche od. der der KELAG zumutbare MaB iibersdirelten, z. B. Saunas und Schwimmbader, wird hiefiir der Grundpreis nadi dem Gewerbetarif berechnet. 7. Als gewerbliche Nutzung zahlt nicht die voriiber-gehende Vermietung von hochstens drei Wohnraumen mit einer fiir die Fremdenbeherbergung iiblichen Ausstattung. Zur iiblichen Ausstattung zahlen beisnielsweise nicht: elektrische Kodi- und iVarmegerSte II. Gewerbetarif IG) Der Gewerbetarif wird fiir alle gewerblichen. beruflichen und ahnlichan Anlagen die nicht als Haushalt oder Landwirtschaft anzusehen sind. angewendet. Dazu gehoren audi Anlagen nidit gewerblichen Charakters. wie z. B. Schulen und Kirchen. Der Strompreis setzt sich aus einem Jahresgrundpreis. einem Zuschlag zum Jahresgrundpreis gemaB VIII/7 (MeB-preis) und einem Arbeitspreis zusammen. Der Jahresgrundpreis wird in Teilbetragen entsnrediend der Zah! der Verrechnungsabschnitte eingehoben. Die Hohe des Jahresgrundpreises riditet sich nach dem Tarif-AnschluBwert. 1. Die Verrechnung erfoigt nach folgendem Tarif: Als monatliche Teilbetrage des Jahresgrundpreises wer-den eingehoben: Liditanlagen Nettopreis 8% USt. Bruttopreis Fiir je angefangene 100 Watt des Tarif-AnsdiluBwertes S 16.30 S 1.30 S 17.60 Der Mindestgrundpreis betragt S 16.30 S 1.30 S 17.60 Der Arbeitspreis betragt 86 g/kWh 6.88 g/kWh 92.88 g/kWh Der MeBpreis wird nach VIII/7 verrechnet. Kraft-, VVtirme- und sonstige Anlagen Fiir je 0,5 kW d :s _ _ Tarif-AnschIuBwertes S 29.20 S 2.34 S 31.54 Der Mindestgrundpreis betragt S 29.20 S 2.34 S 31.54 Der Arbeitspreis betragt 86 g/kWh 6.88 g/kWh 92.88 g/kWh Der MeBpreis wird nach VIII/7 verrechnet. 2. Bei der Ermittlung des Tarif-AnschiuBwertes bei Liditanlagen iverden Lampen bis 75 Watt mit einem durdischnittlichen AnschluBwert von 50 Watt. Lampen mit einem AnsdiluBwert iiber 75 Watt mit ihrem tat- sachlichen AnschluBwert herangezogen. Beleuchtungskorper mit mehreren Lampen (z. B. Luster) gelten als eine Lampe. 3. Sind in einer Kraftanlage mehrere Verbrauchsein-richtungen vorhanden. die gleichzeitig in Anspruch ge-nommen werden kdnnen, so wird der Tanf-AnschluBwert a) °dfe Verbraudiseinriditung mit der grdBten Nennleistung mit dem volilen AnschluBwert: b) die zweite Verbraudiseinrichtung mit .gleich groBer oder nachst kleinerer Nennleistung mit zwei Dnttei ihres AnschluBwertes: . „ ... , c) jede weitere Verbraudiseinrichtung mit emem Dnttei ihres AnschluBwertes. Wird die gleidizeitige Benutzung aller Verbrauchseinrichtungen durch technische Vorrichtungen (plombierte Um-sdnalter) ausgesdilossen. so ist die Gruppe ner Verbrauchseinrichtungen mit dem groBeren Tanf-AnschluBwert maBgebend Fails eine Arbeitseinheit aus mehreren Verbrauchseinrichtungen besteht. die zwangslaufig gieichzeitig be-trieben werden ist die Summe der EinzelansdiluBwerte fCr die Berechnung des Tarif-AnsdiluBwertes maBgebend (ArbeitsstraBe) 4. Sind bei der Ermittlung des AnschluBwerf.es Um-rechnungen erforderlich. so gilt 1 PS — 1 kVA 0.75 kW Bei LichtbogensdiweiBumspannern (SchweiBigel) gilt 1 kVA KurzschluBIeistung = 0,5 kW. Bei Widerstands-sdiweiBmaschinen gilt 1 kVA KurzsdiluBleistung 1 kw. Der Tarif-AnschluBwert von Kraftanlagen ist auf 0,5 kW auf- oder abzurunden. 5. Bei der Beredinung des Jahresgrundpreises bleiben Elektrowarmegerate. die nur in Zeiten schwacher Last bentitzt werden. auBer Ansatz. Fiir Elektromotoren, die mit dem EIektrowarmegerat verbunden sind. und fiir SdiweiBgerate gilt diese Bestim-mung nicht. III. Landwirtsdiaftstarif IL) Der Landwirtschaftstarif wird fiir die Abrechnung des Bezuges elektrisdier Energie fiir landwirtsdiaftliche Be-triebe mit einer Nutzflache von mindestens 3 Tarif-Hektar angewendet. Der Strompreis setzt sich aus einem Jahresgrundpreis. einem Zusdilag zum Jahresgrundpreis gemaB VIII/7 (MeBpreis) und einem Arbeitspreis zusammen. Der Jahresgrundpreis wird in Teilbetragen entsnrediend der Zahl der Verrechnungsabschnitte eingehoben. Die Hohe des Jahresgrundpreises wird durch die An-zahl der Tarif-Hektar bestimmt. 1. Die Verrechnung erfoigt nach folgendem Tarif: Als monatliche Teilbetrage des Jahresgrundpreises wer-den eingehoben: Tarif I Nettopreis 8°/oUSt. Bruttopreis Fur die ersten drei Tarif-Hektar S 17.10 S 1.37 S 18.47 Fiir jedes weitere Tarif-Hektar S 5.70 S 0.46 S 6.16 Der Arbeitspreis betragt 86 g/kWh 6.88 g/kWh 92.88 g/kWh Der MeBpreis wird nadi VIII/7 verrechnet. Tarif II Fiir die ersten drei Tarif-Hektar S 19.20 S 1.54 S 20.74 Fiir jedes weitere Tarif-Hektar S 6.40 S 0.51 S 6.91 Der Arbeitspreis betragt 81 g/kWh 6.48 g/kWh 87.48 g/kWh Der MeBpreis wird nadi VIII/7 verrechnet. 2. Fiir die Ermittlung der Anzahi der Tarif-Hektar wird die gesamte landwirtschaftlich genutzte Flache. aiso Scker. Wiesen. Garten und Weiden - einschlieBlich Pachtland —. herangezogen. Nicht als landwirtschaftlich genutzte Flachen im Sinne des Tarifes gelten Walder. Gewasser. Odland. Heiden. Almen. Wege und dergleichen. Diese Fladien bleiben auBer Ansatz. 3. Die landwirtschaftliidi genutzte Flache wird auf ganze Hektar auf- oder abgerundet. 4. Die Abrechnung nach dem Landwirtschaftstarif kann jeder Abnehmer beanspruchen. der mindestens 3 Tarif-Hektar Iandwirtschaftlidier Nutzflache bewirtschaftet. Begehrt ein Abnehmer die Verrechnung nach dem Land-wirtschaftstarif, obwohi er weniger als 3 Tarif-Hektar land-wirtsdiaftlicher Nutzflache bewirtschaftet. dann muB er nadiweisen. daB und warum er trotz der geringen GrSBe seiner landwirtschaftlidien Nutzflache als landwirtschaft-licher Abnehmer anzusehen ist. In diesem Falle hat er jedoch den Jahresgrundpreis fur 3 Tarif-Hektar zu be-zahlen. Der Anspruch auf Abrechnung des Strombezuges nach dem Landwirtschaftstarif ist ausgesdilossen. wenn die Landwirtschaft nur nebenbei betrieben wird 5. Uberschreitet der AnschluBwert von Anlagen und Ein-richtungen, insbesondere von Motoren, die fiir den Betrieb der Landwirtschaft oder des zugehorenden Haushaltes bestimmte GroBe. so wird der Grundoreis fflr den dariiber hinausgehenden AnschluBwert nach dem Gewerbetarif berechnet In dem nach der Zahl der Tarif-Hektar zu entrichtenden Grundpreis sind folgende Leistungswerte und Tarif-Raume eingeschlossen: Tarif-Hektar groBter AnschluB- bis 5 ha wert in kW 5.5 bis 10 ha 7.5 bis 20 ha 7.5 bis 30 ha 11.0 bis 40 ha 15.0 bis 50 ha 15.0 bis 60 ha 15.0 bis 80 ha 15.0 bis 100 ha 15.0 iiber 100 ha 15.0 ZaM der Tarif-Raume nach H-Tarif 7 8 10 12 14 16 18 20 21 1 je weltere 20 ha Die Leistungswerte in kW beziehen sich nicht auf den gesamten AnschluBwert. sondem auf die groBte im land-wirtsdiaftlidien Betrieb eingesetzte AnschluBwerteinheit Werden obige Leistungswerte oder die Zahl der Tarif-Raume iiberschritten, so ist hiefiir ein Grundpreis nach dem Gewerbetarif bzw nach dem Haushaltstarif zu ent-richten. 6. Smd mit einem landvvirtschaftlichen Betrieb Raume verbunden. die gewerblichen oder sonstigen beruflichen Zwecken dienen. so wird der Grundpreis fiir sie bzw. fflr die in ihnen vorhandenen Stromverbrauchseinrichtungen nach dem Gewerbetarif bestimmt. soweit dort nicht wert-maBig iiberwiegend Erzeugnisse aus eigenem grundpreis-pflichtigen Boden verwendet werden. 7 Als gewerbliche Nutzung gilt nicht die voriiber-gehende Vermietung von hochstens drei Wohnraumen mit einer fiir die Fremdenbeherbergung iiblichen Ausstattung. Zur iiblichen Ausstattung zahlen beisoielsweise nicht: elektrische Koch- und Warmecerate. IV. Kleinstabnehmertarif IK) Es steht dem Abnehmer frei. anstelle der vorstehen-den Grundoreistarife den folgenden Kleinstabnehmertarif zu wahlen: Nettopreis 8"/oUSt. Bruttopreis Der Strompreis setzt sich zusammen aus einem Arbeitspreis, der S 3.20/kWh S 0.26/kWh S 3.46/kWh betragt, und einem MeBpreis gemaB VIII/7. Fiir Zusatz- und Reserveversorgung besteht kcin Anspruch auf den Kleinstabnehmertarif. V. Nachtstromturif (N) Der Nachtstromtarif wird nur fflr Warmesneicher. die der Raumheizung dienen, fflr HeiBwasserspeicher, Futterdampfer usw. bei Beschrankung der Abnahme ausschlieBlich auf einen zwischen 22.00 und 6.00 Uhr liegenden Zeitraum. gewahrt Nettopreis SVoUSt. Bruttopreis Der Strompreis setzt sich zusammen aus einem Arbeitspreis, der 48 g/kWh 3.84 g/kWh 51.84 g/kWh betragt, und einem MeBpreis gemaB VIII/7. VI. Blindstromtarif (BI Die unter den Abschnitten I. bis V. genannten Tarife haben zur Voraussetzung. daB die Abnahme der eiek-trischen Energie mit einem nicht ungiinstigeren Lei-stungsfaktor als cos ohi = 0.85 und fiir Beleuchtungs-zwecke praktisch induktionsfrei erfoigt. Der Mehrverbrauch an Blindarbeit iiber 62 °/o der Wirkarbeit wird dem Abnehmer verrechnet. Nettopreis SViUSt. Bruttopreis Der Biindstrompreis setzt sich zusammen aus einem Arbeitspreis, der 31 g/BkWh 2.48 g/BkWh 33.48 */BkWh betragt, und einem MeBpreis gemaB VIII/7. VII. Pauscholtarlf (P) Die KELAG ist nicht verpflichtet, die Stromlieferung l neue Abnehmer nach dem Pauschaitarif abzurechnen. 30weit bestehende Anlagen nach diesem Tarif versorgt werden, ist die KELAG berechtigt, nach Ablauf einer dreimonatigen Kflndigungsfrist das Pauschalabkommen zu liisen. Ab diesem Zeitpunkt ist die KELAG verpflichtet, gemaB 5 29 Abs. 1 des LandeselektrizitStsgesetzes 1952, LGB1. 7/1953, die Stromlieferung nach einem Zflhlertarif abzurechnen. Der Pauschaitarif ist ein Janrestarif. Die Pauschaltarif-satze sind monatliche Teilzahlungen auf das Jahrespau-schale. Die Pauschalierung der Liditanlagen erfoigt im allgemeinen je nach ihrer Verwendungsart nach folgender Abstufung: Stufe I: Vorrats- und Lagerraume, Keller, Aborte, deren Liditanlagen nur wenig gebraudit werden, Badezimmer, Waschkflchen (in Hausem mit hochstens vier Parteien), Kanzieien, Gesdiaftsraume, Werkst5tten, die spatestens um 18 Uhr geschlossen werden, femer Schisf-. Besuchs-und Dienstbotenzimmer. Im allgemeinen werden Schlaf-, Besudis-, Sdireibzimmer oder Raume mit ahnlicher Ver-wendung erst dann in Stufe I eingereiht, wenn je nach Ausniitzung und Umfang der Wohnung mindestens zwei oder mehr Wohnraume bereits nach Stufe II in Verrechnung stehen. Stufe II: Wohn- und Kinderzimmer, Kfiehe und Wohn-stuben, vermietete Zimmer, Vorhauser, Gange, Treppen in Hausern bis zu vier Parteien, Fremdenzimmer in Hotels und Pensionen, Staliungen. Stufe III: Vorhallen, Gange, Treppen, Aborte in Gast-hausern und Hotels. Restaurationslokalen, Bier-, Wein-und Kaffeewirtschaften, dunkle Geschaftsiokale, Lesesale, Rauch- und Spielzimmer, Kuchen und Abspfllraume In Hotels und Gastwirtschaften sowie alle sonstigen offent-Iichen Raume, die viel Lidit brauehen. Fflr Wohnungen, Werkstatten, Laden, Verkaufshailen, Lagerraume, Kontors in nicht heller, freier Lage, erfoigt bei hoherer Benfltzungsdauer, als in den vorstehenden drei Kiassen vorgesehen, eine entsprediend hohere Ein-sdiatzung. Fflr offentliche Beleuchtung in Ortschaften werden Lampen, die der offentlichen Beleuchtung dienen, eingereiht: Bei einer Brenndauer bis 24 Uhr (halbnachtig) in Stufe II, ganznachtig in Stufe III. Die KELAG ist berechtigt, die Obereinstimmung der Lampenieistungen und der Benfltzungszeiten mit der An- Pauschaifassungen zu verlangen. Die Pausdialpreise betragen: ) Lichtstrom: Stufe I je Watt und Monat Stufe II je Watt und Monat Stufe III je Watt und Monat ) VVtirme- und Kraftstromgertiti Btigeleisen bis 500 Watt fflr Haushalt (4 Personen) je Monat Bugeleisen bis 500 Watt fiir Haushalt (iiber 4 Personen je Monat Radio bis 4 Rohren, Haushalt je Monat Radio iiber 4 Rohren, Hauslm je Monat c) Gewerbliche Motoren: Stufe I, bis 20 Betriebsstunden, je PS (0,75kW) und Monat S 35.30 S 2.82 S 38.12 Stufe II, bis 50 Betriebsstunden, je PS (0,75 kW) und Monat S 70.60 S 5.65 S 76.25 Stufe III. bis 100 Betriebsstunden, je PS (0,75 kW) und Monat S 126.50 S 10.12 S 136.62 Stufe IV. bis 150 Betriebsstunden, je PS (0,75 kW) und Monat S 161.20 S 12.90 S 174.10 Stufe V, bis 200 Betriebsstunden, je PS (0,75 kW) und Monat S 223.30 S 17.86 S 241.16 Vlil. Allgemelne Bestimmungen und die Anbringung von Netto- preis 8% USt. Brutto- preis 25 g 37 g 62 g 2.00 g 2.96 g 4.96 g 27.00 g 39.96 g 66.96 g S 14.10 S 1.13 S 15.23 S 17.00 S 1.36 S 18.36 S 14.10 S 1.13 S 15.23 S 18.40 S 1.47 S 19.87 ANLAGE 1U den ..Allgemeinen Bedmeur.gen fiir die Versorgung mit dektrischer Energie aus dem Niedersnannungsnetz der K$mtner fflektrizitiits-Aktiengesellscliaft (KELAG). Zu HI/5 Boukostenzuschusse Die Bemessun« der Baukostenzuschflsse ist unabhangig von der gewXhlten Tarifart. Bei VergroBerung einer be-stehenden Aniage ist der BaukpetenzuschuB fflr den Zu-wachs an Tarif-BSumen b»w. del Tarif-AnschluBwertes zu bezahlen. Fflr Anlagen, ra deren AnedtluB die KELAG gemflB § 29 Absatz 1 des Landeselektrizitatsgesetzeč Karaten 1952, LGB1. Ur. 7/1953, verpmdbtet ist, hat »r Abnehmer ra leisteo: Netto- 8*/i USt. Brutto-preis preis 1. Haushalt Je Tarif-Raum S 440,- S 35.20 S 475.20 2. Gewerbe Fflr je angefangene 100 Watt Licht des Tarif-AnschluBwertes S IM,- S 10.56 S 142.56 fflr je 0,5 kW Kraft des Tarif-AnschluBwertes S 473,- S 37.84 S 510.84 Fiir Elektroherde. die im Gewerbe eineesetut sind. wird ein Gleichzeitigkeitsfaktor von 0.6 angenommen. Solche Elektroherde sind daher mit 60 Prozent der Nennleistung baukostenzuschuBpflichtig. Naehtstromverbrauchsgerate. ausgenommen Nachtspei-cherofen fflr Raumheizung, unterliegen im Rahmen der wirtschaftlichen Zumutbarkeit gemaB 8 29. Abs. 1 des Landeselektrizitatsgesetzes Karaten 1952. LGB1. Nr. 7/1953. mit 20 Prozent des AnschIuBwertes der Baukosten-zuschuBpflicht. wenn die betriebsbedingte Jahresbenflt-zungsstundenzahl mehr als 2500 betragt: werden 2500 Jahresbenfltzungsstunden nicht erreicht. sind 40 Prozent des AnschluBwertes baukostenzuschuBpflichtig. Der MindestanschluBwert betragt 100 Watt bei Licht und 0.5 kW bei Kraft. Teilwerte hievon werden jeweils auf 100 Watt Licht bzw. 0.5 kW Kraft aufeerundet. Wenn die Abrechnung nach gemessener Leistung erfoigt. ist der BaukostenzuschuB jeweils einzeln zu ermitteln und anteilig je kW (kVA) nach den Wiederbeschaffungskosten der fiir die Versorgung des Abnehmers erforderlichen Um-spannungs- und Ubertragungseinrichtungen zu bemessen. Netto- 8«/. USt. Bruttopreis preis 3. Landwirtschaft Fiir den landwirtschaftlichen Haushalt je Tarif-Raum S 440.- S 35.20 S 475.20 fiir Verbrauchseinrichtungen des Iandwirtschaftlichen Betriebes fiir je 0,5 kW des Tarif- AnschluBwertes, der nach dem Gewerbe- tarif ermittelt wird S 473,- S 37.84 S 510.84 Der MindestanschluBwert betragt 0,5 kW. Teilwerte hievon werden jeweils auf 0,5 kW aufgerundet. Sind mit einem landwirtschaftlichen Betrieb Raume verbunden. die gewerblichen oder sonstigen beruflichen Zwek-ken dienen. so wird der BaukostenzuschuB fflr sie bzw. fflr die in ihnen vorhandenen Stromverbrauchseinrichtun-gen nach dem Gewerbetarif bestimmt, 4. Nachtspeicherofen Die AnschluBkosten fiir Nachtspeicherofen in Haushalt. Gewerbe und Landwirtschaft sind nach den tatsachlieh anfallenden Aufwendungen fflr Netz- und Transformatoren-verstarkungen usw. zu berechnen. Netto- preis 8*/! USt. Bruttopreis S 473,- S 37.84 S 510.84 Der BaukostenzuschuB betragt je 0,5 kW des NennanschluBwertes 5. NeuerschlieBungen Die Baukosten von neuen Verteilungsnetzen (z. B. Licht-baugemeinschaften. AnschluB von Siedlungsbauten usw.) sind nach den tatsachlichen Aufwendungen fiir Material. Arbeitszeit usw. zu verrechnen. Fiir die Inanspruchnahme bereits vorhanden-er Umspannungs- und Ubertragungseinrichtungen ist ein BaukostenzuschuB von 50 Prozent der Verrechnungssatze gemaB den Punkten 1 bis 4 zu ent-richten. Bruchzahlen beim AnschIuBwert werden Jeweils auf 0.5 kW aufgerundet. Der MindestanschIuBwert betragt 0,5 kW. Bei VergroBerang einer bestehenden Aniage ist der BaukostenzuschuB fflr den Zuwachs an Tarifraumen oder des TarifanschluBwertes zu bezahlen. Die Bemessung der Baukostenzuschtisse ist unabhangig von der gewahlten Tarifart. 1. Der Abnehmer hat der Karntner Eiektrizitats-Aktien-gesellschaft (KELAG) alle zur Bildung des Grundpreises notwendigen Angaben zu machen und iiber Aufforderung deren Nachweis zu erbringen. Er ist verpflichtet, der KELAG jede Anderung der tatsachlichen Verhaltnisse, die eine Anderung des Grundpreises zur Folge hat, unver-ziiglich mitzuteilen. Die Anzeigepflicht gilt dann erst als erfiillt, wenn die Anzeige von der KELAG schriftlich besta-tigt ist. Wird bei einer Priifung festgestellt, daB sich die Verhaltnisse geiindert haben, die fflr die Festsetzung des Grundpreises maBgebend waren. ohne daB der KELAG Anzeige gemacht worden ist, so kann der Grundpreis fflr den ganzen Zeitraum seit der letzten Feststellung des Grundpreises nachberechnet werden. 6. Allgemeines Hat eine Gemeinde oder Interessentengruppe die Kosten der Errichtung einer Aniage getragen. die der gemein-samen Versorgung der Abnehmer mit elektrischer Energie dient. und wird hiebeu vorgesehen. daB AnschluBnehmer. die snater. innerhalb einer bestimmten Frist. ansdilie-Ben, einen angemessenen Kostenanteil zu entnichten haben. so ist die KELAG bis zum Ablauf dieser Frist, langstens jedoch bis zum Ablauf des 10. Jahres nach Inbetriebnahme der elektrischen Aniage. nicht ver-halten, Antragen von AnschluBwerbern auf den AnschluB an die elektrischen Anlagen stattzugeben. solange der An-schluBwerber den angemessenen Kostenanteil an die Gemeinde oder an die Interessentengruppe nicht entrichtet hat. 2. Der Abnehmer hat die Tarifwahl. wobei er fiir eine Aniage nur entweder den Grundpreis- oder den Kleinst-abnehmertarif in Anspruch nehmen kann. Macht der Abnehmer von einem Tarif-Wahlrecht Gebrauch, so ist er an den gewahiten Tarif bis zum Ablauf des Kalenderjahres gebun-den. Die Bindung gilt ieweils fflr ein weiteres Ka-lenderjahr. wenn der Abnehmer nicht spatestens einen Monat vor Ablauf des Kalenderjahres der KELAG schriftlich mitteilt, welche andere Wahl er treffen will. Macht der Abnehmer vom Tarifwahlreeht keinen Gebrauch, erfoigt die Tarifeinstufung durch die KELAG. 3. Erklart sich der Abnehmer nicht, so kann ihn die KELAG nach fruchtlosem Ablauf einer angemessenen Erklarungsfrist mit verbindlicher Kraft in einen Tarif einstufen, langstens jedoch fflr ein Kalenderjahr. 4. Der Abnehmer behait sein Wahlrecht, wenn er nach-weist. daB er zur rechtzeitigen Abgabe der Erkiarung ohne Verschulden nicht in der Lage war. 5. Soweit die Allgemeinen Bedingungen eine vorzeitige Kflndigung oder Auflosung des Vertragsverhaltnisses mit dem Abnehmer vorsehen. wird dieses Recht durch die Bindung nach den Ziffern 2. und 3. nicht bertihrt. 6. Rtickrechnungen finden bei einem Wechsel des Tarifes nicht statt. 7. Fiir die zur Abrechnung erforderlichen MeBeinrich-tungen und fflr zusatzliche MeBeinrichtungen, die durch personliche Wfinsche des Abnehmers notwendig sind, werden als monatlicher Zuschlag zum Jahresgrundpreis 1,5 Prozent des jeweiligen Wiederbeschaffungswertes verrechnet (MeBpreis). 8. Fflr die Anwendung der Tarife im Einzeifail sind die jeweiligen Tarifbestimmungen maBgebend. 9. Abnehmer. die bisher nach dem Pauschaitarif versorgt wurden, konnen diesen Tarif bis zu einem von der KELAG zu bestimmenden Zeitpunkt bei-behalten. Der Pauschaitarif wird neu hinzukommenden Abnehmern und Abnehmern. an deren Anlagen VerSnderun-gen vorgenommen werden. nicht mehr eingeraumt. 10. Die Stromlieferung zu den Allgemeinen Tarifpreisen erfoigt nur iiber gesellschaftseigene Zahler. 11. Bei Nichtzahlung der falligen Rechnung erfoigt die Einstellung der Stromlieferung. Die jeweils anlaufenden Plombierungs- und Entplombierungskosten hat der Abnehmer zu tragen. Eigenmachtige Entolombierung kann strafrechtlich verfolgt werden. 12 Die teilweise oder vollstandige Auflassung des Strombezuges ist nur zum Ende des Kalenderjahres gegen dreimonatige vorherige schriftliehe Kflndigung zulassig. C. Preise fiir Sonderabnehmer Die neuen Preise fflr die Versorgung von Sonderabneh-mern einschlieBlich der damit im Zusammenhang stehen-den Nebenieistungen gelangen nadi Mafigabe der im ob-zitierten Beseheid getroffenen Festsetzungen zur Verrechnung. Die vorstehenden Bestimmungen gelten sinngemaB audi dann, wenn die KELAG die Anlagen selbst hergestellt und die Kosten der Errichtung derselben ganz oder teilweise iibernommen hat. Zu V/3 AnschluB und Inbetriebsetzung der Anlagen Fflr Ein- bzw. Ausschaltungen von Anlagen sind die tatsadi-lich aufgelaufenen Zeit-, Wege und Fahrtkosten zu ver-rechnen mindestens jedoch Nettopreis S 88,- 8 "A USt. Bruttopreis S 7.04 S 95.04 Die Verrechnungssatze fflr den AnschluB, die Inbetriebsetzung und die Abnahme einer neuen, enveiterten oder abgeanderten Aniage betragen: Fflr Heizgerate je angefangenes kW S 11.00 S 0.88 S 11.88 fiir Motoren je angefangenes 0,5 kW S 8.80 S 0.70 S 9.50 fiir sonstige Installationen je AuslaB S 6.60 S 0.53 S 7.13 Die Uberprflfungskosten betragen fflr jede Aniage mindestens S 55.00 S 4.40 S 59.40 Montage von Zahlern. MeBwandlern, Schaltuhren und Fern-steuerempfangern: Die erstmalige sowie jede weitere durch den Abnehmer verursachte Montage ist nach den tatsachlichen Aufwen-dungen fflr Material. Arbeitszeit usw. vom Abnehmer zu tragen. Zu VIII/3 Rechnungslegung Netto- R” preis Fflr jede Einmahnung und Wiedervoriage einer Rechnung ist ein Betrag von S 16.50 S 1.32 S 17.82 zu entrichten. AuBerdem werden bei nicht termingerechter Bezahlung von falligen Forderungen bankmaBige Verzugs-zinsen in Anrechnung gebracht. 8°/o USt. Brutto- preis Zu IX/6 Beendigung der Versorgung Bei Wiedereinschaltung einer Aniage nach unterbrochener Versorgung werden die Kosten nach der aufgelaufenen Zeit, den Weg- Netto- 8"/»USt. Brutto- und Fahrtspesen, preis preis mindestens jedoch mit S 88,- S 7.04 S 95.04 verrechnet. Ubergangsregelung Fflr die Abrechnungsperioden, die den Wirksamkeits-beginn der neuen Strompreise Uberschneiden, z. B. Fe-bruar/Marz 1976. werden Strommengen, die teils vor und teils nach dem 1. Marž 1976 bezogen wurden, taganteilig mit den alten und den neuen Arbeitspreisen entsprecheflti dem Zeitpunkt der Zahlerablesung abgerechnet. Wir bitten um gefallige Kenntnisnahme. 28. Februar 1976 KERHTNER ELEKTRIZITATS-AKTIEN6ESELLSCHAFT O ljudskem štetju posebne vrste AKCIJSKI KOMITE PROTI UGOTAVLJANJU MANJŠINE IN ZA PRAVICE KOROŠKIH SLOVENCEV: „Slovenski problem", „napad na krajevne table", »ugotavljanje manjšine" — vse to so gesla, ki signalizirajo nekaterim zarjo mračne preteklosti, drugim pa, ki le malo poznajo koroške razmere, so v svoji eksplozivnosti enostavno nerazumljivi. Kako, da so na Koroškem skupine, ki se sklicujejo na »prastrah", kadar nastopajo proti nedolžnim tablam s krajevnimi imeni? In kako se spet drugi Korošci z vso silovitostjo branijo, češ da se mora najprej ugotoviti dvojezičnost kakega kraja, predno naj bi v teh postavili tudi dvojezične table? Da bi lahko odgovorili na to vprašanje, ki je jedro aktualne polemike o tako imenovanem zakonu ugotavljanja manjšine, torej ljudskem štetju posebne vrste, moramo poznati zgodovino nacionalnih bojnih črt na Koroškem. Odkar obstoji Koroška, živijo na njenih tleh Slovenci. Število Slovencev na Koroškem je v teku stoletij zmerom bolj nazadovalo. Še pred sto leti je bila tretjina Koroške slovenska. Od tedaj se na Koroškem vrši nepretrgana politika germanizacije. Ker so spadali Slovenci k ubožnejšim ljudskim slojem, sprva sploh niso imeli volilne pravice, potem pa hudo oškodovano. Pot do nadzorstva in soodločanja koroških deželnih zadev jim je bila zato zaprta. V koroški deželni upravi so jim odrekali pravice, katere so jim priznavala najvišja sodišča monarhije. Slovence so preganjali in zapirali V prvi svetovni vojni so bili mnogi Slovenci preganjani in zaprti, ker niso hoteli biti Nemci. Izid plebiscita leta 1920 je naložil Koroški in Avstriji posebno odgovornost za Slovence na njihovem področju, ker so jim uradno obljubili, da bodo slovensko narodno skupnost na Koroškem zaščitili in pospeševali. Kljub temu so bili koroški Slovenci v prvi avstrijski republiki prve žrtve gibanja po priključitvi k Nemčiji, nemškega nacionalizma in nacizma. Nacionalistični režim je Slovence na Koroškem preganjal, izseljeval in kot bojevnike proti nacizmu zapiral in moril. Bistveni doprinos koroških Slovencev za osvoboditev Avstrije izpod nacizma je posebno poudaril tudi zunanji minister Gruber pri pogajanjih za državno pogodbo. Šele ponovna ustanovitev republike Avstrije leta 1945 in sklenitev avstrijske državne pogodbe, je vlilo Slovencem žarek upanja mirnega življenja na Koroškem brez strahu pred preganjanjem in raz-norodovanjem. Razdiralno delo »Šolskega društva SUdmark" Avstrijska državna pogodba je osrednji dokument, ki zagotavlja avstrijsko lastno državnost in suverenost. V njem zavzema zato tudi člen 7, ki govori o pravicah slovenske in hrvaške narodne skupnosti v Avstriji, osrednje mesto. Ta člen 7 državne pogodbe pa še do danes ni bil izpolnjen. Čisto nasprotno: Šolsko odredbo iz leta 1945, ki je zagotavljala na dvojezičnem ozemlju Koroške izobrazbo slovenskih otrok v njihovem materinem jeziku in ki bi lahko omogočila mirno sožitje obeh kulturnih območij Koroške, je podrl naval nemškonacionalnih Korošcev. 2e štiri dni po podpisu državne pogodbe, je začel s svojim razdiralnim delom na Koroškem proti slovenskemu šolstvu „Schulverein Sudmark", osrednja bojna organizacija, ustanovljena že v monarhiji. Nemškonacionalne organizacije so se leta 1957 združile v »Karntner Heimatdienst". Aktivnost teh organizacij je končno pripeljala do tega, da se je deželna vlada odločila spremeniti šolsko odredbo. Leta 1959 so uvedli manjšini sovražni šolski zakon. Nazadnje pa tudi obstoječe uredbe o uradnem in sodnem jeziku ne izpolnijo mednarodnih zahtev po zaščiti in pospeševanju narodne skupnosti. Tako so Slovence na Koroškem kot Slovence zmerom bolj izpodrivali iz javnega življenja, razvoj slovenskega jezika pa kot komunikacijsko sredstvo zmerom bolj ovirali. Že konec leta 1955 označuje stavek: »Slovenščina je jezik smrtnih sovražnikov svobodne Koroške", ponovno šovinistično ozračje na Koroškem (»Allgemeine Bau-ernzeitung"). To razpoloženje spominja na leto 1972, ko je izbruhnil »napad na krajevne table". Ko je hotela avstrijska zvezna vlada izpolniti del določb člena 7, in je postavila dvojezične krajevne table, so bile le-te protizakonito odstranjene in nič več postavljene. Ozemlje je znano, kje so Slovenci Kdor dopušča, da se lahko pravice narodne skupnosti v Avstriji protizakonito omejujejo, je tudi neverodostojen v svojih zahtevah za upravičene želje južnotirolske-ga prebivalstva, kot jih je zastopala Avstrija že leta sem pred evropskimi in svetovnimi organizacijami. Sedaj naj bi preštevali Slovence, predno bi jih morali zaščititi in pospeševati, čeprav tako štetje za izvedbo člena 7 ni predvideno, in čeprav so bile vse številčne omejitve izrecno odstranjene iz osnutkov pogodbe. Sedaj hočejo ugotoviti, kje so Slovenci na Koroškem: Vedeli so, ko so Slovence preganjali za časa nacizma. Vedeli so, ko so leta 1945 sklenili manjšini naklonjeno šolsko odredbo. Vedeli so, kje naj bi izvedli zakon o krajevnih napisih. Sedaj pa hočejo še enkrat ugotoviti, da bi ugodili tistim silam, ki hočejo slovensko prebivalstvo Koroške številčno še bolj oškodovati, njih pravice pa še bolj okrniti. Zakonski osnutek za izvedbo »ljudskega štetja posebne vrste" je samo pretveza, da hočejo izvesti objektivno jezikovno štetje. Preštevanje bodo volitve Toda to ljudsko štetje na podlagi določb ne bo nobeno jezikovno štetje, temveč jezikovne volitve: 0 pri katerih del slovenskega prebivalstva ne sme voliti, ker se štejejo učenci in študentje nad 19 let v kraju izobrazbe; 0 pri katerih ne bodo šteli jezik vseh Korošcev, temveč le tistih, ki bodo dali prostovoljno podatke o govornem jeziku; kdor torej noče tvegati, da bi veljal po štetju kot Slovenec, lahko izbira manjše zlo in ostane doma; @ pri katerih se trdi, da bi lahko pokazali »pristni od ostalega okolja neodvisni položaj vpra-šancev", ne da bi upoštevali položaj okolja. Na ta način ne bi mogli ugotoviti, kdo govori na Koroškem slovensko in kdo nemško, temveč 0 kdo si upa še danes priznati kot Slovenca in 0 koliko so že manjšini sovražno šolstvo s pretežno nemškim jezikom, koliko vse zamude in diskriminacije preteklosti do danes zmaličile slovensko manjšino in slovenske družine na Koroškem. Ponovitev plebiscita iz leta 1920 Poizvedovanje »družinskega jezika", ki je predviden v osnutku novele zakona o ljudskem štetju, naj bi bilo tajno, kot pri političnih volitvah, ker upajo, da bi bil s tem odstranjen absolutni vpliv od zunaj. Zmota je temeljita, morda celo namerna. Najpozneje po razglasitvi izidov štetja, bi verjetno v manjših krajih južne Koroške natančno vedeli, kdo si je upal priznati, da govori doma po večini slovensko. Pred »volitvami družinskega jezika", pa bi nacionalistični agitatorji pričeli s preizkušeno taktiko, olajšati volilcem odločitev med priložnostnim, pogostim in pretežnim uporabljanjem nemškega družinskega jezika. Pri tem volilnem postopku pa bi šlo manj za ugotavljanje družinskega jezika, kot za nepotrebno ponovitev plebiscita iz leta 1920 za ali proti celovitosti Koroške, katero zagotavlja le državna pogodba sama in nobena nacionalistična agitacija. Kaj »ljudsko štetje posebne vrste" pomeni, je očitno! Ne gre za jezikovno štetje, temveč za ugotavljanje manjšine po priznavalnem načelu, kot jo nemški nacionalisti zahtevajo že od nekdaj. Bruno Aigner, časnikar, Dunaj; Franz Allram, penzionist, Dunaj; dr. Dora Appelt, časnikarka, Dunaj; Elisabeth Arzberger, časnikarka, Dunaj; Nora Aschacher, časnikarka, Dunaj; dr. F. Aspetsberger, profesor, Kriva Vrba; Er-win Balic, grafik, Dunaj; dipl. inž. Christian Bauer, socialni raziskovalec, Dunaj; dipl. inž. Heinz Bender-Sabel-kampf, arhitekt, Vrba; Trude Benda, gospodinja, Dunaj; VVerner Berg, akademski slikar, Št. Vid v Podjuni; dr. Herbert Berger, teolog, Dunaj; Paul Blaha, časnikar, Dunaj; dr. Trautl Brandstaller, časnikarka, Dunaj; Giin-ther Brodi, pisatelj, Dunaj; dr. Wolf-gang Broer, časnikar, Dunaj; dr. Ernst Bruckmiiller, univ. asistent, Dunaj; dr. Josef Buch, zdravnik, Dunaj; dr. Robert Buchacher, časnikar, Celovec; Leopold Buchner, GieBhubl; Bemt Bur-chart, pisatelj, Dunaj; Helmuth Butter-weck, časnikar, Dunaj; Therese Cast-ka, gospodinja, Dunaj; Barbara Cou-denhove-Kalergi, časnikarka, Dunaj; Gunther Danhel, škofijski tajnik KSJ, Dunaj; Lev Detela, pisatelj, Dunaj; dipl. trg. dr. Anica Doralt, Dunaj; dr. VVerner Doralt, Dunaj; Bernd Dorier, časnikar, Dunaj; Robert Dornhelm, režiser, Dunaj; dr. Anna M. Drabek, univ. asistentka, Dunaj; Ernst Drastil, menedžer, Dunaj; Johanna Dražič, Velikovec; dr. Thorvi Eckhardt, univ. profesor, Dunaj; dipl. trg. mag. Helga Eckstein, socialna znanstvenica, Dunaj; Rein-hard Eisendle, OH-predsednik, Celovec; Berndt Ender, časnikar, Dunaj; Peter Eppel, univ. asistent, Dunaj; Herbert Exenberger, bibliotekar, Dunaj; dr. Hans Fabris, univ. asistent, Solno-grad; dr. Peter Feldbauer, univ. asistent, Dunaj; dr. Helmuth Fiechtner, časnikar, Dunaj; Otto Fielhauer, časnikar, Dunaj; Ruth Fischer, časnikarka, Dunaj; Peter Forstner, Dunaj; Bern-hard Frankfurter, časnikar, Dunaj; In-ge Freund, posestnica galerije, Škoci-jan; mag. Norbert Frei, univ. asistent, Celovec; Cornelia Frey, časnikarka, Dunaj; Christine Frisingnelli, tajnica, Gradec; Viktor Fritz, socialni raziskovalec, Dunaj; Thomas Fuhrmann, časnikar, Dunaj; Hubert Gaisbauer, časnikar, Dunaj; dipl. ing. Ernst Geh-macher, socialni raziskovalec, Dunaj; Barbara Gelautz, politologinja, Dunaj; Nikolaus Gerstmayer, časnikar, Dunaj; dr. Gustav Glaser, sociolog, Dunaj; Henry Goldmann, pisatelj, Dunaj; Elisa Gregor, časnikarka, Dunaj; Paula Gross, nameščenka, Dunaj; Reinhard P. Gruber, pisatelj, Gradec; Helga Gruber, stenotipistka, Dunaj; Elisabeth Gun-ther, nameščenka, Dunaj; dr. Hanns Haas, univ. asistent, Solnograd; dr. Karl Haas, univ. asistent, Dunaj; Ta- Svobodno priznavanje predpostavlja svobodo z diskriminacijo. Najprej uresničitev državne pogodbe, kot tudi zaščito in pospeševanje narodne skupnosti, bi bili poroki proti vsakršni diskriminaciji. Preštevanje torej ne more biti predpostavka za izvedbo člena 7 državne pogodbe, marveč je izpolnitev člena 7 predpostavka za objektivno štetje brez vsakršnega zunanjega vpliva. Pričujoče nasilje nad koroškimi Slovenci, da naj se asimilirajo, ter s 25-odstotno klavzulo nameravani geto koroških Slovencev, sta le dve plati iste manjšini sovražne politike. Naravna asimilacija za oba dela pod enakimi pogoji Nihče ne bi hotel tajiti svobodnemu državljanu, da bi kot svobodni individuum upal prehod iz svojega jezikovnega in kulturnega območja v drugega, po tako imenovanem naravnem procesu. Predpostavka za to pa je, da bi to uresničili obe jezikovni in kulturni območji pod enakimi družbenimi in državnimi pogoji, da ne bi pripadnike teh jezikovnih in kulturnih območij na noben način diskriminirali ali oropali prednosti posebnih pravic. Naravna asimilacija zahteva zato popolno enakopravnost in popolnoma enake pogoje za oba dela. nja Haase, Dunaj; dipl. inž. Gotz Hag-muller, časnikar, Dunaj; Michael Hahn, časnikar, Dunaj; Peter Hajek, časnikar, Dunaj; Elfriede Hammerl, časnikarka, Dunaj; Traude Hausleithner, socialna raziskovalka, Dunaj; dr. Hans Hautmann, univ. asistent, Linz; dr. Friedrich Heer, univ. profesor, Dunaj; dr. Richard Heinrich, univ. asistent, Celovec; dr. Gernot HeiB, univ. asistent, Dunaj; Hans Herstl, penzionist, Dunaj; Lore Heuermann, slikarka, Dunaj; Ernst Hildebrand, arhitekt, Celovec; Georg Hoffmann-Ostenhof, časnikar, Dunaj; Norbert Hofmann, socialni raziskovalec, Dunaj; Anton Holzbauer, časnikar, Vrba; dr. VVolfgang Holzin-ger, univ. asistent, Celovec; dr. Jakob Huber, univ. asistent, Kriva Vrba; Ha-rald Irnberger, časnikar, VVolfsberg; dr. Gerhard Jagschitz, univ. asistent, Dunaj; Ottvvald John, igralec, Lind/Drau; Gert F. Jonke, pisatelj, Celovec; Rainer Juch, prostorni načrtovalec, Dunaj; Kurt Kahl, časnikar, Dunaj; dipl. inž. Franz Kattnig, univ. asistent, Ro-žek; Else Kende, socialna delavka, Dunaj; Peter Kersche, prevajalec, Celovec; Karl Khely, časnikar, Dunaj; Robert Kissinger, socialni raziskovalec, Dunaj; Heinz Knienieder, avtor, Dunaj; Norbert Knittler, jurist, Dunaj; VVerner Kofler, pisatelj, Volkendorf; prof. dr. Alfred Kolleritsch, pisatelj, Gradec; Friedemann Kmentt, časnikar, Dunaj; Albrecht J. Konecny, socialni raziskovalec, zvezni predsednik Mlade generacije SPO, Dunaj; Eike Konold, VVels; dr. Helmut Konrad, univ. asistent, Linz; Christoph Kopesuki, penzionist, Dunaj; dr. Heide Kouba, germanistka, Dunaj; dr. Ernst Kouba, politolog, Dunaj; dr. Angela Kozlik, univ. asistentka, Celovec; Georg Krainer, profesor, Celovec; dr. Gerda Kramer, politologinja, Dunaj; dr. Helmut Kramer, politolog, Dunaj; VValter Kratzer, časnikar, Dunaj; dr. Eva Kreisky, politologinja, Dunaj; dr. Peter Kreisky, politolog, Dunaj; Adalbert Krims, predsednik akcijske skupnosti Kritično katoličanstvo, Dunaj; dr. Gerd Krivvanek, časnikar, Dunaj; Auguste Kronheim slikarka, Dunaj; Herbert Kuhner, pisatelj, Dunaj; Diether Kulnigg, časnikar, Celovec; Peter Kupfer, časnikar, Dunaj; Ferdinand Lacina, nacionalni ekonom, Dunaj; Helli Ladansky, časnikar, Dunaj; Margarethe Lang, socialna raziskovalka, Dunaj; mag. Josef Langer, univ. asistent, Celovec; B. Lauscher, penzionist. Dunaj; Johanna Lendreich, nameščenka, Dunaj; dr. Birgit Leuch-tenmiiller, univ. asistentka, Dunaj; Monika Lombard-Baudisch, pisateljica, Dunaj; A!exander Lonyai, časnikar, Dunaj; ddr. Willy Lorenz, časnikar, Du- Avstrijci slovenskega jezika pa bi našli enake pogoje šele po uresničenju manjšinske zaščite in pospeševanju manjšine. Tudi kdor je iskreno za pravico asimilacije, in za tem ne skriva politike dolžnosti k asimilaciji, obveznosti Slovencev na Koroškem se germanizirati, ne sme biti za preštevanje, marveč mora biti najprej za zaščito manjšine in za pospeševanje manjšine. Politika razcepljanja manjšine Politika cepljenja narodne skupnosti na Koroškem, v tako imenovane vindišarje in Slovence, je bila vzrok, da so nacisti Slovence preganjali in izseljevali. Sedaj naj bi koroške Slovence ponovno cepili v dve skupini. Na ta način bi skupino, ki bi preskočila zapreko 25 odstotkov, pregnali v geto, drugi pa bi odklonili njene pravice. Saj hoče prav tako politiko razcepljanja preprečiti člen 7 državne pogodbe, ki zagotavlja vsem koroškim Slovencem na dvojezičnem ozemlju in ne le njih delu pravice in zaščito. Taka politika pa nasprotuje duhu in črki avstrijske državne pogodbe. Prav zaradi tega se ji moramo energično postaviti po robu! Ta sestavek je Akcijski komite proti ugotavljanju manjšine in za izpolnitev člena 7 državne pogodbe razposlal vsem članom zvezne vlade in državnozborskim poslancem. (Irnberger: »Zur Volkszahlung besonderer Art“, prevedel B. L.) naj; Manfred Lukas-Luderer, igralec, Celovec; Thomas Macho, univ. asistent, Celovec; dr. Hans Magenschab, glavni urednik, Dunaj; VVolfgang Maier, časnikar, Dunaj; Franz Marek, publicist, Dunaj; mag. Paul Matousek, časnikar, Dunaj; Nikolaus Michels, časnikar, Dunaj; dr. Christine Mittendor-fer, socialna raziskovalka, Dunaj; Milena Merlak-Detela, pisateljica, Dunaj; Gabriele Mixner, sekretarka, Gradec; Manfred Mixner, časnikar, Gradec; dr. Andreas Moritsch, univ. asistent, Št. Štefan/Zilja; dr. Manfred Moser, univ. asistent, Celovec; dr. Eva Muhrer, univ. asistentka, Dunaj; Karl Miiller, socialni raziskovalec, Dunaj; dr. Lud-wig Nagi, univ. asistent, Celovec; ddr. Gunther Nenning, predsednik časnikarskega sindikata, Dunaj; dr. VVolfgang Neugebauer, zgodovinar, Dunaj; Peter Neuhauser, glavni urednik, Dunaj; dr. Gerhard Neweklowsky, univ. docent, Dunaj; Bogdan Ordic, prevajalec, Gradec; Imma M. Palme, član centralnega odbora visokošolske zveze, Dunaj; dr. Uršula Pasterk, časnikarka, Dunaj; dr. Jiirgen Pelikan, socialni znanstvenik, Dunaj; dr. Anton Pelinka, univ. profesor, Innsbruck; Bri-gitte Pellar, socialna raziskovalka, Dunaj; Franc Pichler, jurist, Dunaj; dr. Michael Polemis, univ. asistent, Celovec; Martin Pollak, zgodovinar, Dunaj; dr. lise Pollak, romanistka, Dunaj; dr. VVolfgang Pollak, univ. profesor, Dunaj; Paul Popp, časnikar, Dunaj; dr. Theodor Prager, nacionalni ekonom, Dunaj; E. A. Richter, pisatelj, Dunaj; Peter Rosler, filmski snemalec, Dunaj; Rainer Rosenberg, časnikar, Dunaj; dr. Peter Rosener, univ. asistent, Celovec; dr. Edith Sauer, univ. asistentka, Dunaj; mag. Franz Seibert, univ. asistent, Linz; dr. Reinhard Sie-dler, univ. asistent, Dunaj; Michael Sie-gert, časnikar, Dunaj; Helmut Sieg-mund, časnikar, Dunaj; Stefanie Sie-lecki, gospodinja, Dunaj; Horst Dieter Sihler, časnikar, Celovec; Johann Smodisch, penzionist, Dunaj; dr. Elizabeth T. Spira, časnikarka, Dunaj; dr. Gunther Spann, univ. asistent, Dunaj; Leopold Spira, publicist, Dunaj; dipl. trg. VVilhelmine Sponer, nacionalni ekonom, Dunaj; dr. Christof Subik, univ. asistent, Celovec; dr. Arnold Sup-pan, univ. asistent, Dunaj; Gertrude Svetlik, sekretarka, Celovec; dr. Han-nes Svvoboda, nacionalni ekonom, Dunaj; prof. Helmut Scharf, pisatelj, Vrba; Ingrid Schemel, nameščenka, Dunaj; višji uradni svetnik Adolf Sche-rer, vodja kulturnega urada, Beljak; Sonja Schicker, Dunaj; dr. Bernd Schilcher, univ, docent, poslanec šta-(Nadaljevanje na 5. strani) Imena podpisnikov akcijskega komiteja