POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
1 Leto XIV. [Štev. 90	TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE: 25-67 In 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409	Maribor, 20. in 21. aprila 1940	NAROČNINA NA MUSE C Prejeman v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din	Cena din 1 —
Na jugovzhodu nobene nevarnosti
Nevtralne informacije o položaju držav južnovzhodne Evrope v zvezi s sedanjo vojno — Nasprotujoči si interesi velesil ne dovoljujejo, da bi se ta del kontinenta zapletel v vojno — sVaimo tega so te države prevelika odporna sila, da bi si jih kdo upal napasti
BERN ,20. aprila. Ass. Press. PO NEVTRALNIH INFORMACIJA NI PRIČAKOVATI NA EVROPSKEM JUGOVZHODU ZAENKRAT NOBENIH ZA-PLETLJAJEV, KER JE TU KRIŽANJE INTERESOV VELESIL TAKO VELIKO, DA MORA VSAKA IZMED NJIH UPOŠTEVATI OBČUTLJIVOST DRUGIH. RAZEN TEGA PA SO DRŽAVE NA JUGOVZHODU TUDI PO VEČINI DOBRO PRIPRAVLJENE NA OBRAMBO SVOJE NEVTRALNOSTI IN SI BO VSAKA VELESILA DOBRO PREMISLILA, PREDEN BI HOTELA TO NEVTRALNOST IN NEDOTAKLJIVOST KRŠITI. DOGOKI ZADNJEGA ČASA V EVROPI SO NAPOTILI DRŽAVE EVROPSKEGA JUGOVZHODA DO SPOZNANJA, DA JIM JE NUJNO POTREBNA ABSOLUTNA SOLIDARNOST, TAKO GLEDE DIPLOMATSKIH AKCIJ, KAKOR TUDI GLEDE EVENTUALNE OBRAMBE V PRIMERU KOMPLIKACIJ. MOGOČE JE ZARADI TEGA TRDNO RAČUNATI Z DEJSTVOM, DA BI VSAK NAPAD NA KATERO KOLI DRŽAVO V TEM DELU EVROPE NALETEL NA SKUPNO OBRAMBO, KI PREDSTAVLJA TAKO VELIKO SILO, DA SE LAHKO MI-
Poročita -is obeh taborov — Nemci poročajo, da sedaj zopet lahko prevažajo svoje čete na Norveško tudi po morju — Na bojiščih nobenih posebnih dogodkov
RIM, 20. aprila. Stefani. Italijanski listi poročajo iz Osla, da so Nemci sedaj dovolili objavo vojaške tajne, ki je bila doslej velike važnosti za nemško akcijo na Norvešekm. Doslej se je trdilo, da so nemške okupacijske čete prihajale v področje Osla izključno z letali, ker so transporti čez Skagerak bili izpostavljeni napadom zaveznikov in njihovim minam. Toda nemške čete so vendarle prišle po morju, in to je ta velika skrivnost, ker so transporti iz Kodanja v Malmo, a od tam dalje po švedskih teritorialnih vodah, v katerih ni ne min ne zavezniških bojnih ladij. Tako »o vzdolž norveške obale lahko nemoteno prispeli do Oslo-Forda. Sedaj Nemcem ta pot ni več potrebna, ker so si jo utrli čez Skagerak, kjer so odstranili angleške mine in položili svoje v svojo zaščito. Sedaj prevažajo Nemci svoje čete na Norveško zopet lahko tudi po morju. 1 AMSTERDAM, 20. aprila. Posebni dopisnik agencije Stefani javlja, da plove kljub angleškim-minam in stražam vsako noč večje število nemških konvojev transportov na Norveško. Nemške ladje plujejo skozi Skagerak s taktiko, ki preprečuje zavezniškim landjam napad. Francozi imajo v Skageraku 20 svojih bojnih ladij in nekaj podmornic.
Poročila o bitki pri Narviku
KNO POSTAVI OB STRAN BOJNI SILI VSAKE VELESILE. RAZNE ALARMANTNE VESTI ZADNJEGA ČASA JE TREBA ZARADI TEGA SPREJETI LE KOT AKCIJO V ŽIVČNI VOJNI, KATERE NAMEN JE SONDIRANJE TERENA ZA RAZNE DIPLOMATSKE AKCIJE, NE PA ZA KAKE BOJNE OPERACIJE. PO POROČILIH, KI PRIHAJAJO IZ VSEH PRESTOL NIC JUŽNOVZHODNIH DRŽAV, TAM NIKJER NE RAČUNAJO S KAKO NEPOSREDNO NEVARNOSTJO. KI BI GRZOILA JUGOVZHODU. OBSTAJA CELO TRDNO IN ZELO UPRAVIČENO UPANJE, DA BO MOGOČE OHRANITI TAM MIR DO KONCA VOJNE. RAZUMLJIVO PA JE, DA SE BODO NASLEDKI EVROPSKE VOJNE ČUTILI TUDI NA EVROPSKEM JUGOVZHODU, POSEBNO GLEDE RAZNIH UKREPOV, KI SO ZA OHRANITEV MIRU POTREBNI, IN ZARADI GOSPODARSTVA, KI SE NE MORE RAZVIJATI NORMALNO. TODA TO SO TEŽAVE, KATERE BODO DRŽAVE EVROPSKEGA JUGOVZHODA LAHKO PREMAGALE BREZ PREHUDIH NASLEDKOV.
krcavanje Angležev na otokih in nekaterih fjordih. Doslej se sploh ne more govoriti o resni angleški vojni akciji na norveških tleh.
BERLIN, 20. aprila. DNB. V napadu nemških toomnikov na angleški konvoj blizu onrveške obale sta bila prizadeta dva angleška transportna parnika in ena križarka. Ena bomba je zadela ladjo vprav ko se je posadka izkrcavala. Mornarji so se skušali rešiti s plavanjem.
stopile v* stik z domačimi četami. Nemška izvidniška letala krožijo neprestano nad norveško obalo in so opazila le iz-
Zavezniška in tuja poročila
RIM, 20. aprila. Stefani. »Popolo d’lta-lia« je objavil vest svojega dopisnika iz Karlstada, v kateri govori o spopadu nied Angleži in Nemci pri Narviniku. Poročevalec pravi, da se je 48urni boj končal s popolno nemško zmago. Angleži so hoteli napasti Nemce iz Karlstada. Transport Angležev po morju so napadla nemška letala In ga potopila 30 km pred Narvikom. Ostale čete so Nemci, ki so Postavili topove po grebenih gora potolkli. Kanadski smučarji, ki bi morali napasti Nemce za hrbtom, so prišli preleno in so se morali pred nemškimi alpskimi lovci umakniti. Angleži so pri tem Zgubili 6000 mož, deloma mrtvih deloma ranjenih, dočim so bile nemške izgube le "©znatne.
V	LONDONU DEMANTIRAJO LONDON, 20. aprila. Reuter. Na uradnem mestu najodločneje zavračajo vesti
italijanskega lista »II Popolo d’Italia«, da je bilo v bitki pri Narviku ubitih ali ranjenih 6000 angleških vojakov. Ta vest je popolnoma izmišljena in naravnost fantastična, kar dokazuje že dejstvo, da je bilo po njeni trditvi ubitih in ranjenih več angleških vojakov, kakor pa jih je sploh zaposlenih pri operacijah pri Narviku.
LONDON, 20. aprila. Excliange Telegr. Vojaški strokovnjak »Daily Telegrapha« piše, da so nemške čete, ki se mude pri Narviku, popolnoma odsekane od vsake zveze s svetom in bodo kmalu ostale brez hrane in munldje. Edino, kar jim bo notem še preostalo, bo beg na Švedsko, kjer bodo razorožene in internirane.
STOCKHOLM, 20. aprila. Havas. Narvik je popolnoma odrezan od ostale Norveške. Nemci so v neredu izpraznili incslo že v soboto.
Nemška poročila iz Norveške
Berlin, 20. aprila. DNB. Vrhovno po-vtJljstvo poroča: Severno od Narvika so ^G|hška letala napadla angleški transport ki so sč hotele izkrcati na kopno. "Kleži so utrpeli velike izgube. Neka E°dniornica je bila takoj potopljena. Pri Dondhjemu so nove čete okreklle nem-'he pozicijej. Bojev tu ni bilo. Zasedeno ©2emlje okoli Bergena in Stavangerja se rnzširilo. Pri Krlstlansandu je potekel mirno. V odseku Osla so nemške če-e napredovale v severno vzhodni in se-'e< nozahodni snieri. Ozemlje na jugov/ho n od Osja £j0 gvedske meje je popolno-ja3 ZBsedono. Tu je bilo zaplenjenega ve-1 Bojnega materiala. Vojna mornarica r -cdujc ;n preganja dalje sovražne pod-
mornice in druge bojne ladje v Skageraku. Tri sovražne podmornice so bile naj-brže potopljene. Polaganje min v Skageraku, ki naj zavaruje onrveška pristanišča, se nadaljuje. S tem bo Skagerak za sovražno ladjevje zaprt. V Handanger-fjordu smo uničili neki norveški patruljni čoln. Podmornica pod poveljstvom kor-vetnega kapitana Hartmanna je potopila neko angetško križarko in v celoti v svojih zadnjih akcijah za 107.000 ton sovražnega ladjevja. Odpošiljanje novih čet na Norveško se nadaljuje po načrtu. Na zahodu mirno.
! BERLIN, 20. aprila. DNB. Nekateri viri | neprestano zatrjujejo, da so se angleške | čete izkrcale na več točkah Norveške in
LONDON, 20. apr. Exchange Tclegraph Stalno dcvaženje zavezniških čet na Norveško ustvarja ugoden položaj za pripra. vo večjih operacij proti nemškim postojankam. Z norveško vojsko je dosežen kontakt že na več važnih mestih. Severna Norveška je absolutno v oblasti Norve. Žanov in zaveznikov. V srednji stoje na važnih postojankah v obrambi norveške čete, ki branijo Nemcem skoraj vsako napredovanje. Zavezniška vojska išče sedaj stika tudi s posameznimi četami na teh odsekih. Deloma s ti tsiki tudi že doseženi Samo na skrajnem jugu, zlasti jugovzhodu, jo nemški pohod uspel. Vendar ni ver. jetno, da bi se Nemcem posrečilo še napredovati. Tudi nemška poročila sama ne navajo nobenih konkretnih uspehov več.
LONDON, 20. apr. Reuter. Zadnja poročila z norveškega bojišča pričajo, kako je prihod zavezniških čet dvignil moralo norveške vojske. Odpor domačih čet je vedno večji in odločnejši. Norveška vlada je javila vsem bankam, naj zavezniškim vojakom takoj menjajo funte in franke v norveški denar po kurzu 6. aprila.
LONDON, 20_ apr. Havas. V londonskih uradnih okrogih iz razumljivih razlogov ne dajejo poročil o vojnih operacijah na Norveškem. Dokler ne bodo imeli Nem ci poročil o dejanskem stanju zavezniških čet, ki operirajo na Norveškem, se je treba vzdržati vsakršnih pojasnil v tej smeri, kar je v korist uspeha skupnega sodelovanja z Norvežani. Vse najrazličnejše vesti o premikanju in nastopanju zavezniških kakor nemških čet je treba vzeti z rezervami na znanje. Angleške oblasti ne potrjujejo pa tudi ne zanikajo vesti, ki se širijo preko Stockholma.
DOSLEJ 60 TISOČ NEMCEV NA NORVEŠKEM
LONDON, 20. aprila. Exange Telegr. Po zaupnih informacijah, ki so bile sprejete v Londonu, imajo Nemci sedaj na Norveškem okoli 60.000 vojakov. Nemčija pošlje sedaj vsak dan na Norveško po zraku še okrepitev okoli 2000 mož. Po isti poti pošilja tudi lažji vojni material in municijo. Prevaženje po morju je popolnoma nemogoče.	.	.
NAPOVEDI SPOPADOV
LONDON, 20. aprila. Reuter. Po poro-
čilih iz Norveške računajo v štabu generala voh Falkenjorsta z ozirom na neprestano dovaženje novih angleških čet in njihovih stikov z norveškimi četami s skorajšnji mzavezniškim napadom na nemške položaje, posebno pr iTrondhje-fflti ter se na ta napad pripravljajo. Po vesteh iz Stockholma zasledujejo Nemci z zaskrbljenostjo koncentracijo čet pri Stekjdru, oko« 30 milj južno od Nanso-sa. Po zadnjih vesteh Nemci še niso popolnoma zagospodarili na železniški progi, ki vodi iz Trondhjema proti švedski meji, ampak so dosegli komaj pet kilometrov pred Storlien, ki je zadnja obmejna postaja, Tu jih zadržujejo močne norveške čete. V Trandhjem pošiljajo Nemci z letali nova ojačenja in minirajo v okolici vse mostove.
PISANJE »DAILY TELEGRAPHA«
LONDON, 20. apr. Reuter, »Daily Te-legraph« piše, da se nemška mornarica v zadnjih dneh sploh ne pojavlja več v norveških vodah. Iz Skcgeraka »e ne ne upa dalje, po zadnjih občutnih Izgubah ni več sposobna, risklrati spopade z Angleži. Najmodernejša nemška križarka »Scharnhorst« je morala podleči v boju z mnogo starejšim tipom angleške bojne ladje, kakor je »Renown«. Nemci so pričakovali, da bodo s svojim močnim letaf-stom izravnali angleško premoč na morju. List se dalje bavi s Holandsko in hvali opreznost njene vlade, ki je umela v kratkem času obkrožiti državo ter jo pripraviti za vsak primer. »Daily Ex-press« piše proti onim, ki zamerjajo Švedski, da se ni pridružila zaveznikom že v prvih dneh nemškega napada na Norveško. Pravi, da ima Švedska danes več kot prej pravic, da skrbi zase. Položaj zaveznikov na skandinavskih tleh se je v zadnjih dneh precej okrepil. Izkrcali so na mnogih krajih precej svojih čet, ki bodo odločilno posegle v dogodke.
vmesni: vesti
MADRID. 20. aprila. DNB. Informacijski urad objavlja, da so vesti o polaganju -angleških min v Baltskem morju smešne.
I Irvati odklanjajo povratek Avstro-Ogrske
Ostre izjave dr. Mačka na račun tuje propagande pariškemu listu — Vera in optimizem voditelja Hrvatov in glavnega tajnika HSS dr. Krnjeviča v sporazum in Jugoslavijo
PARIZ, 20. aprila Pariškemu tedniku »Tribune des Nations« je dal dr. Maček zanimiv intervju katerem je dejal da je pristaš ideje politične solidarnosti podonavskih držav Evrope. Sporazum med podonavskimi državami je nujno potreben. Doseže se lahko med agrarnimi državami Romunijo, Jugoslavijo, Madžarsko in Bolgarijo. Gospodarstvo teh narodov je v glavnem kmetijstvo in živinoreja. Te države so bogate, a narodi siromašni. Že zdavnaj zastopam misel čim tesnejše gospodarske skupnosti agrarnih držav podonavske kotline. Na raznih straneh skušajo danes risati Av-stro-Ogrsko kot idealno državo, v kateri morejo narodne manjšine živeti v popolni harmoniji. O tem idealu, imam jaz boljšo predstavo. Vem, kaj je ta dozdevna harmonija in sodelovanje manjšin v Avstro-Ogrskj monarhiji. Vse manjšine v tej državi so bile žrtve krivice. Konec Avstrc-Ogrske monarhije je bila za nje prava osvoboditev. Mi Hrvati n. pr. smo bili pod Avstro-ogrsko razdeljeni na troje in zaradi te samovoljne razdelitve so nam vsilili tri različne vladavine. Šele po vojni so se ti trije deli zedinili, da so ustvarili eno edino hrvatsko celoto. — »Dvajset let pozneje so v okviru kralje-
vine Jugoslavije dobile naše zahteve priznanje. Lani se je sklenil sporazum, ki pomeni velik dogodek na poti do končnega sporazuma med Srbi in Hrvati. Končno plačilo za naš trud bo prišlo tisti dan, ko se bo na podlagi enakosti gledalo ne samo na Hrvatsko in na Srbijo, ampak tudi na Hrvate in na Srbe. Iz vsega srca se veselimo, ker so naše težnje doživele iskren odmev pri knezu namestniku. Tuje propagande si prizadevajo, da zaustavijo uresničenje naših idealov. Mi in naši rojaki Srbi ne bomo nasedli tem intrigam.« Članek s sliko dr. Mačka je objavljen na prvi strani, dodana je pa tudi izjava dr. Krnjeviča, glavnega tajnika HSS:	»Bivša	avstro-
ogrska monarhija je skušala razcepiti hr-vatski narod, da bi ga čim lažje podjarmila in da bi čim lažje mogla vladati nad njim. Po ustanovitvi kraljevine Jugoslavije smo spet doživeli težkoče za naše zedinjenje. Topot so hoteli sejati razdor med nas in naše rodne brate Srbe. Sporazum Iz meseca avgusta lanskega leta pomeni rezultat pomirjevalne politike po zaslugi prizadevanj kneza namestnika in našega predsednika Vladka Mačka. Naša udeležba pri vodstvu državnih zadev je iskrena in dejanska. Razen dr. Mačka,
ki je podpredsednik ministrskega sveta, sede v sedanji vladi še štirje Hrvati. Jugoslavija mora ohraniti svojo edinost in mir v okviru svojih meja, da bo mogla utrditi tudi svoj mednarodni položaj. Hrvati so iskreni pristaši jugoslovanske države na podlagi enakosti med Hrvati in Srbi in ne bodo nikdar poslušali raznih obljub od zunaj, ki jim je namen omajati srbsko-hrvatski sporazum, dosežen s tolikšnimi napori. Tako čuti ves hrvatski narod. Prihodnje volitve v hrvatski sabor bodo pokazale vsemu svetu, kako krepka je narodna zavest našega naroda, ki se zbira okoli svojega voditelja in v okrilju HSS.«
PARIZ, 20. aprila. Havas. Sinoči so vse francoske radijske postaje s posebnim poudarkom demantirale vesti o nekakšni vzpostavitv inekdanje avstro-ogr-ske monarhije. Zelja Francije in Anglije je, da je na Balkanu in v Podonavju mir in da se še bolj okrepijo svobodne države, ki so na tem teritoriju. Vesti, ki jih je razširila prozorna in zlohotna propaganda, so docela izmišljene. London in Pariz pozivata, da prizadete države tem vestem ne. nasedajo, ker so neresnične in niso v skladu z željami in politiko Anglije in Francije.
©ertera. Franco pr.d© v Kim
VATIKAN, 20. aprila. United Pres. Pogajanja med špansko vlado in Vatikanom, ki so potekla doslej precej počasi, so sedaj pospešena. Že v najkrajšem času je mogoče pričakovati sklenitev konkordata med Španijo in Sv. stolico. S tem bo pripravljena pot za obisk generala Franca pri papežu. Ob priliki obiska v Vatikanu pa bo general Franco obiskal tudi Mussolinija.
DRUGA BELGIJSKA OBRAMBNA ČRTA
BRUSELJ, 20. aprila. United Press. Kakor poročajo, grade belgijske čete novo obrambno črto, oddaljeno 45 milj od meje. Iz krajev, kjer se grade te utrdbe, je bilo prebivalstvo deloma odstranjeno. Na meji so zaprli nekatere ceste. Nova obrambna črta sega od Luksemburga do holandske meje.
TUDI TURČIJA PROTI TUJCEM CARIGRAD, 20. aprila. Havas. Posebna komisija jc sestavila listo sumljivih tujcev. Poslana je notranjemu ministru v Ankaro, ki bo sklepal o nadaljnjih ukrepih.
DEMOBILIZACIJA NA DANSKEM KONDANJ, 20. apr. DNB. Demobilizacija danske vojske se brez težkoč zaključuje. Semkaj je dos:pela nemška trgovinska delegacija, ki se bo pogajala za novo pogodbo o kupčevanju med obema državama.
Odhod naše trgovinske delegacije v Moskvo
BEOGRAD, 20. aprila. AA. Kolikor je bilo mogoče izvedeti, odpotuje jugoslovanska trgovinska delegacija na pogajanja s Sovjetsko zvezo v Moskvo jutri, v v nedeljo. Na čelu delegacije stoji doktor Milorad Gjorgjevič, kot delegata ga pa spremljata pomočnik zunanjega ministra dr. Milivoj Pilja in ravnatelj zavoda za narodno gospodarstvo v Zagrebu doktor Rudolf Bičanič. Razen teh bo imela delegacija še enega člana. V beograjskih gospodarskih krogih vlada za ta pogajanja veliko zanimanje. Naglasa se, da bi mogla imeti Jugoslavija od zamenjave blaga s' Sovjetsko zvezo velike koristi. Sovjetska zveza more izvažati bombaž,
konopljo, antracit, koks, kameno olje, itd. Za nas je posebno važen bombaž, katerega izvozi Sovjetska zveza vsako leto okoli milijon ton. Letos je izvoz še povečan. Razen tega smo mi že doslej uvažali iz Sovjetske zveze kameno sol, a s posredovanjem Romunije. Sedaj jo bomo lahko uvažali neposredno. Kar tiče izvoza v Sovjetsko zvezo iz Jugoslavije, bi prišel v prvi vrsti v poštev opij, dalje bi mogli izvažati razne rude, cement, zele-njad itd. Posebne interese pa ima Sovjetska zveza tubdi na dobavi goveda in mesnih izdelkov, ker se tam čuti v tem znatno pomanjkanje.
Vojna bo trajala tri leta
SA1NT LOUIS, 20. apr. Havas. Angleški poslanik v Ameriki, Lothian, je v svojem govoru naglasil, da bodo zavezniški vo. dilivojno dokler ne bodo prepričani, da se napadi zadnjih mesecev ne bodo mogli več ponoviti. Lothian je mnenja, da se bo sedanja vojna zavlekla v tri leta, toda končna zmaga bo dala prav tistim, ki so
vedno verovali v privičnost človečanstva.
Zedinjene države ameriške imajo v sedanjem sporu pomembno vlogo in njih naklonjenost zaveznikom daje tem pobude, da so na pravi poti. Načela pravičnosti in poštenja imajo še pristašev na ogremnem prostoru sveta in našla bodo odmeva prav gotovo tudi v USA.
Obsedno sfanfe na Holandksem
AMSTERDAM, 20. aprila. Havas. Vlada Holandije je izdala včeraj odredbo, po kateri se razglaša nad vso državo obsedno stanje. Ukrep je bil izdan pred vsem iz notranjih razlogov, da se onemogočijo vse nadaljnje akcije nekaterih ekstremističnih strank, katerih postopa-
nje je bilo naperjeno proti interesom države. Izdani so bili posebni ukrepi proti vohunstvu, ustanove se koncentracijska taborišča, uvede se poštna cenzura, policija bo poslej delovala tesno z vojaškimi oblastvi, vsa zborovanja so prepovedana.
Nameni Nemcev na Poljskem
KRAKOVO, 20. apr. DNB. Generalni guverner Nemčije je sprejel deputacijo Goralov in Ukrajincev, ki so mu izročila darila za Hitlerja. Odposlanci so »izrazili zadovoljstvo, da je režim dvignil gospodarsko in kulturno deželo«. Guvernerje odgovoril, da »Nemci niso prišli zato, da
bi zatirali narod, hočejo le zagotoviti njega neodvisnost od škodljivih vplivov, obenem pa spoštovati ljudske pravice in običaje.« Želel je, da bi bilo vse prebivalstvo srečno pod okriljem V-elike Nemčije.
Mava Hitlerjevega rojstnega dneva
BERLIN, 20. aprila. DNB. Listi prinašajo članke s slikami ob rojstnem dnevu Hitlerja. Pravijo, da je vodja spremenil Nemčijo v najmočnejši vojni stroj. Predvideval je že pred leti, da se bo nova vojna vodila pod vse drugačnimi pogoji kakor prejšnje. Prepričan je, da v>o zmagala sila, ki je bolje oborožena in pripravljena. Sedanja vojna terja koncentracijo vseh nacionalnih in socialnih sil. Hitler je umel v vojski uvesti disciplino narodnega ednstva n duha. Vera v zmago nemškega orožja je velika in narod pozdravlja svojega vodjo v usodnih trenutkih vojne.
BERLIN, 20. aprila. DNB. Ob rojstnem dnevu Hitlerja je izdal vrhovni poveljnik nemške v-ojske general v on Brauchitsch dnevno povelje, v katerem pravi:	»Ob
tej priliki ponovno svečano izjavljamo,
da stavljamo vse svoje site v službo nalog, ki nam jih je zadal vrhovni šef države. Pripravljeni smo, da sc vedno žrtvujemo za Nemčijo. Po 20. letih nas vodi vodja k slavi, on je omogočil edinstvo, vojaško silo, gospodarsko in kulturno obnovo Nemčije, želimo, da bi se še dalje ponašal s svojimi vojaki, ki se bore za svobodo in čast, pravico nove Nemčije. Poveljnik nemške mornarice naglaša v povelju, da se bodo mornarji borili do zadnjega za veličino države in zmago nemške mornarice nad premočnim sovražnikom. Poveljnik vseh zračnih sil Nemčije, Gofing pravi v svoji zapovedi, da pripada Hitlerju ljubezen vsega naroda. Nemčija bo storila vse, kar je v njeni moči, da bo zagotovila narodu trajno zmago in bodočnost.
Italijansko nemško sodelovanje
RIM, 20. aprila. Stefani. Vsi listi razpravljajo o uradnem poročilu, v katerem se označujejo cilji in se poudarja pomen stalnih vojaških misij Nemčije v Italiji in Italije v Nemčiji, v katerih so razni strokovnjaki za posamezne vrste orožja. Nekateri teh strokovnjakov so prispeli nedavno v Rim, da vzpostavijo stalen kontakt med nemško in italijansko vojsko in okrepe sodelovanje Italije in Nemčije tudi na tem področju.
IZGUBE FINCEV
WASHINGTON, 20. aprila. Havas. Po poročilih ameriškega Rdečega križa ,jc padlo na Finskem 18.000 mož,.
40,000	jih jc bilo ranjenih. Od civilnega prebivalstva jc bilo ubitih 610, ranjenih pa 1500 ljudi.
ŽELEZNIŠKA NESREČA
NE\V YORK, 20. aprila. Reuter. Tako zvani Central Newyork Express jr skočil iz lira, Ranjenih je 20. ubitih 5 oseb. Vzrok katastrofe še ni znan.
Nova angleška mornariška oporišča
RIM, 20. apr. Stefani. Stefani piše, da je angleška admiraliteta določila nova oporišča v kanalu med Škotsko in Irsko, kamor naj bi se zatekle vojne ladje, ki se ne čutijo v Firth of Fortu in Scapa FIowu dovolj varne. Nemška letala se lahko udejstvujejo na 'krajše daljave z norveških obal, zato je treba paziti na ladje britanske vojne mornarice, katere udarnost je zaradi blokade in raztegnjene fronte na sever precej oslabljena.
KONEC ANGLEŠKE PODMORNICE
LONDON, 20. apr. Havas. Angleška podmornica Spirfield, ki je postopila štiri nemške transportne ladje in torpedirala »Admirala Scheera«, je na poti v britsko pristanišče naletela na nemško cistemsko ladjo in jo potopila, štiri mornarje ladje je pripeljala s seboj.
IZ POMORSKIH BOJEV
LONDON, 20. aprila. Havas. Neki član posadke križarke, ki je bila napadena od nemških bombnikov, pripoveduje, da se je letalo spustilo nizko nad krov. Bomba je padla poleg ladje, eksplozija je ubila nekaj mornarjev.
AMERIŠKE DOBAVE
WASHlNGTON, 20. apr. Reuter. V marcu je šlo iz USA za naslednjo množino dolarjev vojnega materiala: v Norveško
1,053.621, po večini letala, na Holandsko 439.868, v Francijo 5,641.145, v Veliko Britanijo 2,224.221, v Kanado 15,715.915 milijonov dolarjev.
NORVEŠKE ODDAJNICE UNIČENE
STOCKHOLM, 20. aprila. Havas. Ukazi mobiliziranim Norvežanom se bodo poslej pošiljali preko angleškega radia, ker so Nemci uničili glavne norveške postaje.
VSI TUJCI MORAJO IZ ŠVEDSKE
STOCKHOLM, 20. aprila. Havas. Od današnjega dne dalje je prepovedano vsem tujcem bivanje na švedskem. Izvzeti so samo Finci.
PREBIVALSTVO ITALIJE
RIM, 20. aprila. Stefani. Uradno se objavlja, da šteje 'prebivalstvo Italije po pravkar izvršenem ljudskem štetju 44,635.000 duš.
ORGOMNO ŠTEVILO TUJCEV V BELGIJI
BRUSELJ, 20. apr. Havas. Po popisu od 15. sept. do 15. oktobra lani je bilo na belgijskih tleh 131.423 tujcev in 120662 tujk, vštevši tudi otroke izpod 16. leta starosti. To so le oni tujci, ki so se pravilno prijavili. Mnogi so medtem zapustili državo, ker so bili doma mobilizirani.
NOV GOSPODARSKI SPORAZUM MED ROMUNIJO IN NEMČIJO
BUKAREŠTA, 20. apr. Stefani. Danes bo podpisan gospodarski sporazum med Romunijo in Nemčijo, katerega določbe se bodo raztegnite tudi na področje Poljske in češkega protektorata.
ODNOS A JI MED NEMČIJO IN TURČIJO NORMALNI
CARIGRAD, 20. apr. Stefani. Turški poslanik v Berlinu je novinarjem dejal, da so odnošaji med obema državama popolnoma normalni. V Ankari se vodijo pogajanja za novo trgovinsko pogodbo Nemčije s Turčijo.
SOVJETSKI DEMANTI
MOSKVA, 20. aprila. Havas. Agencija Tass demantira vesti o umiku čet 10 kin od rumunske meje. Prav tako demantirajo vesti, da bi sovjetska Rusija želela sporazum z Japonci za proste roke v Evropi. Položaj na Daljnem vzhodu je tak, da sili prej Japonce k sporazumu z Rusi kakor narobe.
ODBITA PONUDBA
NKW YORK, 20. apr. DNB. Tukajšnji predstavniki danskih paroplovnm družb so odbili predlog angleških oblasti, da bi se njih ladje vključile v zavezniško mornarico, ker da bodo v nasprotnem primeru smalrano, za sovražne ladje.___________
Mariborska napoved:	Spremenljivo,
oblačno vreme, obeta se dež. Včeraj najnižja temperatura 21.3, danes najnižja 7.2, opoldne 17.5.
Slovenska žena - narodna delavka 1
Kaj je narod? To vprašanje se postavlja danes z večjo močjo nego kdaj koli poprej. Ne obravnava se samo v znanstvenih razpravah in na ljudskih shodih, z njim se bavijo državniki, parlamenti in vladne deklaracije.
Vendar menim, da nam da ključ za pravo pojmovanje naroda samo družina. Družina je celica naroda, žena pa je nositeljica družinske ljubezni.
Tri rane so, ki pritiskajo na našo domovinsko življenje in zavlačujejo njegov pravi nadaljnji razvoj. Naša domovina je domovina narodov, ki so bili stoletja drug od drugega ločeni. To dejstvo ie krivo, da smo še vedno težko dostopne neposrednemu čutu za ono višjo življenjsko enoto, katera edina bi mogla zopet popraviti, kar je bila usoda zgodovine na nas samih zgrešila.
V	to je poklicana v prvi vrsti slovenska žena. Ona s svojim javnim sodelovanjem mnogo lahko stori za svoj narod. Od naše inteligentke do preproste žene delavca naj sega to delo. Koliko lahko store v tem oziru naše zdravnice, profesorice, učiteljice, javne nameščenke, delavke in druge. Pritegniti pa je treba k delu za narod predvsem mladino. Mladina je up naroda! Te rečenice ne smemo tako razumeti, da je vsaka mladina Vedno kažipot narodu k njegovi lepši, boljši usodi. Ne smemo in nočemo biti krivične. Kot naše premnoge stare borke Za duhovni in materialni napredek naroda, klone tudi današnja mladina spričo Idejnega, socialnega in gospodarskega kaosa, ki je vanj zašla družba. Ne more odgovoriti jasno in zanesljivo, kje tiče vzroki tega stanja, kod vodijo poti iz Vseobče zmede. Ta mladina si mora poiskati novih idealov, naj se mimo svojega učenja ne udejstvuje samo na športnem ali drugem nevtralnem polju. Ali ni Škoda časa in energije, ki jo trosi mladina za tako neplodno delo.
Učiteljice in vzgojiteljice, zakaj bi ji tega ne povedale, preden se bo brezsmiselnosti takega svojega »delovanja« sa-hia zavedla. Današnji čas terja koncentracije vseh zdravih sil, mladih in starih, zahteva koristnega, složnega dela, ki naj bi imelo za svoj neposredni cilj zasigu-rati nam najosnovnejše pogoje za narodni in materialni obstoj. Slovenske žene imamo kot stan težke boje za seboj in še težji se nam obetajo z ukinitvijo, službe poročenim javnim nameščenkam, poštarkam in drugim. Nižjim kategorijam tega stanu ni bilo nikoli bog ve kako do, bro postlano. Uradniški inteligenčni sloj Pa je mogel nekdaj povprečno dobro živeti in zadostiti svojim materialnim in duhovnim potrebam. Sodeloval je lahko izven svojega poklicnega dela povsod, kjer je šlo za gospodarski, socialni in kul-.Urni napredek naroda, iz katerega je izšel.
Danes te naloge ne zmore več. Potisnjen je na rob gospodarskega propadanja, v borbo za materialni obstanek. Gospodarska osamosvojitev stanu najpo-Prej, potem lahko zopet nadaljujemo delo za napredek vsega naroda. Slovenska Žena se bo zavedala, da je treba dvigniti blagostanje vsega narod s tem, da si vsaka posamezna rodbina izboljša svoj položaj. V to ji pomagajo razna domoljubna dela. Pri družinah naj se začne. V rodbinskem zatišju se godijo včasih pravi čudeži požrtvovalnosti in premagovanja samega sebe. Varčevati se Pravi ne porabiti vsega naenkrat, ampak ^saj nekaj, pa naj bo še tako malo, prihraniti si za bodočnost.
Slovenska žena ne klone! Ne zanaša Se na druge. Z lastnimi sredstvi in s Svojim delom ter s svojo varčnostjo si skuša pomagati. Gospodarska neodvis-n°st naj bo cilj slovenskih žena. Varčuj-m° tudi z zdravjem. Dolgo življenje v Z(havju je narodovo bogastvo. Varčujmo s časom. Čas je denar. Z vsako minuto Se da nekaj pridobiti, nekaj koristnega storiti za naš narod. Slovenska žena na) St Pridobi potreben ugled. Slovenska že-bo kupovala samo domače proizvode slovenskih trgovcih. Učiti druge je reba ne le z besedo, ampak še bolj z °bi'im vzgledom. Vzgled je mogočen Jdigar.
Slovenska žena bo skušala ohraniti aso zemljo in jezik. Ona bo prelivala v°i jezik iz sebe v otroka, iz stoletja
Josipina Cerinšek
v stoletje, ga čuvala kot najdražjo svetinjo in ga ohranila iz roda v rod. Ona ne bo dala domovini samo teles svojih otrok — marveč predvsem dušo. Vzbudila bo v otroku vse sile ljubezni, ter ga s tem priklenila na grudo, iz katere ;e izšel. Slovenska žena bo gojila ljubezen do naroda in knjige s tem, da bo širila domačo literaturo ter vodila propagando za naše knjige.
Slovenska žena! Kakor so naše matere nekoč dramile naš narod k svobodi, mu tudi sedaj pomagaj, da ohrani lepoto svojega jezika, da postane gospodarsko neodvisen, daj mu ljubezni, da vzljubi
Z raztegnitvijo vojne na sever se je položaj zopet spremenil: vojna na Norveškem pomeni nadaljnjo etapo k raz-čistitvi sedanjega nejasnega stanja v Evropi. Medtem ko trajajo boji med zavezniki in Nemčijo za norveško zemljo, se za nekatere druge evropske predele še vedno vodi le diplomatska ofenziva, ki ima predvsem za poedine velesile gospodarski značaj. Zadnje dneve je posebna pozornost obrnjena na evropski jugovzhod, ki predstavlja važno politično in gospodarsko interesno sfero nekaterih velikih držav.
Razumljivo je, da vse to dosedanje prerivanje med^ velesilami ni moglo ostati brez posledic na jugoslovansko državno gospodarstvo in s tem na življenje slovenskega, hrvatskega in srbskega naroda. Gospodarski sistem in sedanji ustroj evropskih držav zahtevata izmenjavo blaga, pri kateri je denar le posredovalno sredstvo. Izmenjava blaga je
Sofijski listi prinašajo izjavo predsednika vlade Cvetkoviča, ki jo je dal bolgarskim predstavnikom tiska, ki so se zahvalili za lep sprejem:	»Zahvala	je
odveč, ker je naša dolžnost, da sprejmemo brate Bolgare, kakor vi sprejemate naše sonarodnjake. Z zadovoljstvom ugotavljam, da postajajo prijateljske zveze med našima državama vedno tesnejše :n
Kakor javljajo, bo naša delegacija odpotovala že jutri v Moskvo. Na čelu delegatov bo dr. Milorad Gjorgjevič, v njej bodo med drugimi tudi dr. Milivoj Pilja in dr. Rudolf Bičanje iz Zagreba, indu-strijec Ivan Avsenek iz Ljubljane, kot tajnik delegacije dr. Drago Zalar iz ministrstva. V beograjskih krogih vlada za trgovinska pogajanja velik interes ter naglašajo, da bo imela Jugoslavija od tega velike koristi. Rusija lahko izvaža na debelo bombaž, dalje konopljo, antracit, koks in kameno oglje. Za nas je posebno važen bombaž. Doslej smo uvažali iz Rusije kameno sol s posredovanjem Romunije, zdaj jo bomo dobivali direktno. Ru-
Organizacija vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani je kot sestavni del vsedržavne dobrovoljske organizacije po svoji ideologiji, po načelih in pravilih nepolitična organizacija, saj združuje vojne dobrovoljce — Srbe, Hrvate in Slovence — brez razlike prepričanja. Kljub temu pa je že po svojem bistvu poklicana,, da čuva z vso resnostjo nad razvojem in rastjo naše skupne države Jugoslavije, za katero je dala življenje in mladost nepregledna vrsta njenih tovarišev. Iz brezkompromisne, krvave in zmagonosne borbe za ustanovitev Jugoslavije pred 25 leti izvira danes ogromna odgovornost za to, za nas vse odrešilno državno tvorbo — to pa je obenem tudi legitimacija, da vojni dobro-voljci ob nevarni uri svarijo, svetujejo in povedo, kar se mora povedati.
Tak nevaren čas je tu. Ena tretjina
svojo zeniljo in spozna njeno pravo vrednost. Daj mu poguma, da ne postane ma-lodušen, moči mu daj, da se bo vedno lahko boril z razumom in srcem za svoje pravice. Zakaj vsi vemo, dokler bo tlela v naših srcih ljubezen in varovala slovenski rod s svojim svetim plamenom, ga noben tujec ne bo mogel zapisati smrti. Slovenska žena bo vedno delovala za mir med narodi, daleč od nje bo staro sovraštvo. Zahteva pa zase popolno enakopravnost v družbi, tudi volivno pravico, da bo mogla z možem ramo ob rami vršiti svoje težke in odgovorne naloge do svojega naroda.
zlasti važna danes, ko dobiva gospodarsko življenje vedno bolj vojno obliko. Že znana pojava tako zvanih »življenjskih pretresov« je pokazala interesna področja evropskih velesil in povzročila posebno nekaterim manjšim državam nove skrbi in težave. Ti življenjski prostori so danes ona torišča, kjer se že in kjer se še lahko razvijajo nova nasprotja med zainteresiranimi državami.
Optimisti so domnevali, da pomeni vojna in z njo v zvezi naša stroga nevtralnost za nas nov gospodarski vzgon, od katerega naj bi imel predvsem večje koristi naš kmet.
Že kratek čas vojne pa je pokazal zaenkrat drugačno sliko. Naše gospodarsko življenje prihaja dnevno na nove težko-če, katere povzročajo v narodnem življenju motnje sodalno-gospodarskega značaja.
Dvig cen industrijskim izdelkom in povišanje cen nekaterih kmečkih pridelkov
da se naš sporazum ne omejuje le na okvir zaključnega pakta o večnem prijateljstvu. Izhaja iz duše dveh narodov, ki sta šla dalje od njihovih upravljačev. Dva naroda, ki sta si blizu po veri in običajih, naroda, ki se med seboj spoštujeta in ki želita sodelovati na vseh področjih njunega življenja.«
sija bo nasprotno dober kupec za naš tobak, rude, cement, dalmatinski buhač in povrtnino. Velik interes imajo Rusi za našo živino in živinske proizvode.
Konferenca SDS v Ljubljani
Kakor smo izvedeli, bo v četrtek 25. t. m. ob 20. v dvorani restavracije na ljubljanskem glavnem kolodvoru širša konferenca Samostojne demokratske stranke, na kateri bosta poročala delegata izvršnega odbora SDS gg. senatorja Vilder in Kosanovič iz Zagreba o političnem položaju in aktualnih političnih vprašanjih.
zemeljskega prebivalstva je oborožila svoje čete, da se vsak trenutek lahko spopadejo v smrtonosni borbi na življenje in smrt. Zdrav razum narekuje tudi nam, da zberemo vse moči. da bi nam preteče orjaško obračunavanje med velesilami ne zažgalo našega skupnega doma in nas ne potegnilo v pogubonosni vrtinec.
Kdor se hoče ohraniti v takem času, mora biti močan, močan pa je le tisti, ki je urejen, edin in složen. Z neizmerno bridkostjo in gnevom gledamo vojni do-brovoljci, kako se premnogi odgovorni in neodgovorni elementi v državi ne zavedajo zgodovinskega in nevarnega časa, pa z nepopisno lahkomiselnostjo in sebično zlobo rušijo obrambne zidove, ki čuvajo našo največjo svetinjo Jugoslavijo. Potvarjajo *o. kar so z muko ustvarili najboljši sinovi Jugoslavije.
27. IV.-6. V. 1940
XVII.
Salon
»Goriva in njih uporaba« — Poljedelski stroji — Vino — »Poletje gospodinjstvo« — Turizem — Narodna ročna dela.
Na železnicah od 22. IV.—11. V. brezplačen povratek, na jadr. parobrodih višji razred za ceno nižjega.
je prizadel socialno šibkega konsumenta, katerega odstotek je v našem narodu ze-
lo	velik; delavstvo in nameščenstvo zahtevata zato povišanje zaslužka; istočasno se tudi oglaša kmečko ljudstvo in se pritožuje nad nesorazmernim dviganjem cen njegovim pridelkom, s cenami potrebščin, ki jih ono rabi. Z neprilikami pa se mora tudi boriti industrija, kateri primanjkuje potrebnih sirovin, zaradi česar grozi odpust delavstva in s tem nova brezposelnost.
Tako sledi težkoča težkoči in zadnje čase smo že večkrat čitali zahteve po omejitvi našega izvoza kmečkih pridelkov, o pomanjkanju dobre živine, o previsoki ceni pšenice, ki je posebno važna za Slovenijo itd., vse z namenom, da se vzkladijo potrebe konsumenta in producenta.
V	regulacijo časov, y katerih živimo, je sicer naša država izdala nekatere uredbe, ki kažejo najboljšo namero, zajeziti pojavljajoče se nevšečnosti sedanje vojne dobe na socialno-gospodarskem področju. Uredbe so se pa v praksi izkazale kot nezadostne in predvsem niso kos upirati se interesom, ki jih hočejo imeti od sedanjega vojnega gospodarstva razni vidni in nevidni činitelji.
Vse te neprijetnosti gospodarskega življenja občuti tudi slovensko ljudstvo, posebno kmet, delavec, mali obrtnik in nameščenec, torej stanovi, ki tvorijo jedro naroda. To ljudstvo je sicer že v glavnem navadilo svoje živce na posebnosti današnjega časa, vendar pričakuje od države vso pomoč, katera mu pripada kot činitelju, ki je lahko danes ali jutri poklican v obrambo njenih življenjskih interesov.
Bremena imenovanih' stanov za državo so bila vedno visoka in so tudi danes še ista. Kdor mnogo da, tudi mnogo potrebuje. Zato je bilo vedno in posebno pa še danes v interesu države, da posveti tem stanovom največjo pažnjo in skrb ter jih zaščiti, koliko se najbolj da.
Vsi vemo, da je trenutno nemogoče mnogo storiti, toda mislimo, da se eno vendar le da: ljudstvo naj se zaščiti pred špekulanti, ki ga v teh časih neusmiljeno izkoriščajo in odirajo. V tem pogledu se da zelo mnogo storiti; učinkoviti ukrepi v tej meri pa bodo vsaj v nečem olajšali socialno-gospodarsko stanje našega ljudstva.
Odveč bi bilo poudarjati posebno težki položaj Slovencev v tem času; še teži je kot je bil pred začetkom svetovne vojne 1. 1914. Takrat je bila nacionalna dolžnost: boj za svobodo, ki je še nismo imeli; danes pa gre za obrambo svobode, ki jo že imamo. Toda naša nacionalna pripravljenost ni boljša kot je bila
1.	1914. Zadnji čas je, da napravimo konec pretiranemu individualizmu in se združimo vsi v zavesti skupnega izvora in usodne povezanosti kakor je to v borbah za naše narodno osvobojenje pokazala srbska vojska z vojnimi dobrovoljci.
Tudi danes nam nihče ni bližji kot so nam blizu bratje Srbi in Hrvati. Zato tesno strnjeni okrog našega mladega kralja Petra II. moramo biti vedno pripravljeni na to, da bomo branili sebe sami s svojimi lastnimi sredstvi in s svojo lastno krvjo; kajti edini varen in svobode« dom za vse Slovence, Hrvate in Srbe je 'Jugoslavija. To je naš življenjski prostor in njegov zemljepisni položaj ter vojaško-politični pomen nam nalagata
Socialno gospodarski položaj našega kmeta
Vladimir Kreft
Dragiša Cvetkovič Bolgarom
Jugoslavija in Sovjetska Rušila
Klic vojnih dobrovoljcev
Ogledi po■ deželici Koba
van Robnik / Prircdne in narodopisne
Šobra vezala Bisternico ob Dravi z Zg. Kungoto ob Pesnici. Toda sedaj nimajo nikakega izgleda za njeno uresničenje.
NAPREDNI SV. KRIŽ
Po precej strmem klancu prisopihamo na masivno rebro. Na 583 m vjsoki planoti in na strmcu pod njo se kopičijo bele hišice s prijazno cerkvico v sredini. To je Sv. Križ, dika gorskih vasi. Križevčan je vzor kmeta. Razsoden in delaven, varčen in skromen. Ni izgubil smeri in se ni prevzel v letih gospodarske konjunkture, vzdržal se .je na površju tudi v j krizi ter si skozi vse veke ohranil svojo slo-j vensko zemljo in jezik. Vzorno rad pomaga 1 bližnjemu v nesreči.
že pred 40 leti sem tukaj pri Sv. Križu uvedel smučanje. V kratkem času je bila vsa mladina na deskah ali pa na starih dogah. Ko sem nekoč prifrčai z razprto pelerino po str-mici nizdol, se me je prestrašil stari oče Ferk, ki je rekel: — Ježeš, ježeš, sn že mislo, de se j Lucifer prpele po majo dušo!
OD SEDLA K SEDLU
Dobre četrt ure zahodno od vasi je križev-sko sedlo (500 m). Tu je prehod iz Bistrniške v Radiško grabo in po teh dveh iz Bistrnice v Dravsko dolino k Sv. Juriju ob Pesnici. Pod sedlom zavije potok Spodnja reka ali Bistrni-ca proti jugu in vrti kolesja mnogih žag in mlinov. Stari kolovoz z vsakodnevnim živah-j nirn prometom so že pred desetletjem pričeli razširjati v okrajno in avtomobilsko cesto, kateri je cilj Pesniška dolina. Doslej je zgrajenih komaj nekaj kilometrov.
Ves vzhodni del Kobanskega, od Košakov do sedla ima značaj hribovja. Na njem zori koruza in uspevata vinska trta in pravi kostanj. Nad sedlom se Kobansko polagoma dviguje v gorovje in doseže z Žavcarjevim vrhom višino 924 m. Lovce bo zanimalo, da se pohorski divji petelin izpod Sv. Areha vozi po zračnih višavah v svate kobanski divji kuri na Žavcerjevem vrhu.
Severnozapadno pod tem vrhom je tretje sedlo in razvodje med Bistrico in Zg. Pesnico: Na sedlu so Žlemberski ribniki, vendar že j onstran državne meje. Iz ribnikov izteka Bistrica, ki se pod Selnico izliva v Dravo. 21em-brsko sedlo je torej prvo razvodje med Dravo in Muro.
SV. DUH NA OSTREM VRHU
■ Po enournem pešačenju stojimo pred vasico Sv. Duh na Ostrem vrhu (907 m). Tu so 8' hiše in 4 gostilne. Prostorno romarsko cerkev je leta 1675 postavila vdova roparskega viteza iz žlembrskega gradu, da bi rešila dušo svojega moža. Po ljudski pravljici se je na skali pod vrhom prikazal sv. Duh v podobi golpba, kar je baje dalo povod za zidanje cerkve.
Sv. Duh na Ostrem vrhu je daleč naokrog znana romarska božja pot, planinci pa ga radi obiskujejo zaradi prekrasnega razgleda. V7 avstrijskih časih je bil poleg Sv. Križa edina slovenska trdnjava na Kobanskem in to po zaslugi nadučitelja Majcena in župnika Šegule.
Zahodno od Sv. Duha se svet naglo znižuje in sosedno Gradišče leži komaj 500 m visoko, četrt ure severno od šole teče državna meja, kjer je četrti prelaz na Kobanskem. V 'dobi fužin je bil preko tega prehoda živahen promet med Sv. Ožboltom ob Dravi in Lučanarfti ob Zg. Pesnici. Danes je ves promet iz Gradišča, Kaple in Sv. Duha usmerjen v Dravsko dolino in je zaradi tega kolovoz ob črmenici hudo razdrapan. 2e pred 10 leti so pričeli s
Dr. Markovič o
nski
skice premalo obiskane meje
; preureditvijo in razširitvijo kmečke kolobar | če v avtomobilsko cesto, toda še vedno čaka j nadaljevanja.
Pod 960 m visokim Sršenovim vrhom ždi j na rodovitni planoti vas Kapla. V narodnem j oziru Kaplani — v narečju Kaplčani — niso | bili tako odporni kakor Dtihovčntii ali Kri-1 ževčani.
Kakor pripoveduje Ante B e g v svoji brošuri o slovensko-nemški meji na Štajerskem, so bili predniki teh Kaplanov bolj odporni in uporni. V revolucionarnem letu 1848. so tudi oni po zgledu kmečkih puntarjev uprizorili upor. Dne 30. marca so se oboroženi s pre-klami zbrali pred cerkvijo in ponosno javili župniku, da gredo v Arvež davke odpravit.
V	trg so prilomastili s takim hrupom, da se jih je rentmojster rsnično ustrašil, jim vse obljubil in jih lepo prosil, naj se vrnejo domov, čez teden dni pa pošljejo svoje pooblaščence, češ, do takrat bo lahko govoril s samim ministrom. Sedmi dan se je delegacija s pogumom poslavljala od Kaple, a gredoč izgubljala pogum, čim bolj se je bližala Ar-vežu. Tik pred trgom ie samo še en sam delegat obdržal srce na pravem mestu in stopil pred rentmojstra V tem trenutku so ga zgrabile vojaške roke in konec je bilo punta Kaplanov.
Z Remšnika se divi oko lepoti zapadne Dravske doline ?. rodovitnim marenberškim poljem, kateremu dajejo sloves moderni hmeljski nasadi. Podružnica te župnije je Sv. Pankracij (900 m), ki se glede razgleda lahko kosa s Sv. Duhom.
Po grebenu ob državni meji in preko Kapti-narjevega vrha (1049 m) pridemo na Radeljsko sedlo, ki znači že peti in najvažnejši prelaz čez Kobansko. Po Slovenskem je mnogo imen z istim deblom, zato sem mnenja, da tudi ime »Radel« ni nemškega izvora.
Iz Marenberga preko Radia v Ivnico in dalje proti Lipnici in Gradcu se je že nekdaj vršil tako živahen osebni promet, da so že v času Avstrije tod čez zgradili okrajno cesto in jo vedno vzdrževali v dobrem stanju.
PRI SV. PRIMOŽU
Na 806 m visokem in najlepšem sedlu Kobanskega si je postavil hram molitve Sv. Primož. Tu uživa turist najlepši razgled na Dravsko dolino, vse severne vzpetine Pohorja, na Uršljo goro in Peco, vmes med obema pa tudi na Ojstrico v Savinjskih planinah. Vse skupaj je nebeško lep košček našega slovenskega sveta.
Za Sv. Primožem je najglobokejša zaseka v kobanskem gorskem trupu. Je to dolga in temna globača, na dnu katere med pečinami žubori in se peni Bistrica, ki oddaja svojo energijo tovarnam ria Muti in morajo težka kladiva »bunkati, bunkati noč in pa dan«.
Onstran Bistrice na hudem strmcu in 1060 m visoko so se vgnezdile Pernice. Čez čičkove peci tik ob državni meji in mimo Sv. Urbana dospemo na zadnji najvišji vrh Kobanskega, na Košenjak (1522 m). Na sredini med njim in Dravogradom je Ojstrica.
Glede kobanskega narečja in ljudskih šeg bi bilo omeniti, da tvori Bistriška globača nad Muto prelomnico med vzhodnim in zahodnim Kobanskim, ker v slednjem že narašča vpliv koroškega življa in sicer sorazmerno z bližanjeni selišč koroški meji. Na skrajnem vzhodu, na brdih okrog Sv. Urbana pa se narečje staplja z onim mariborske okolice. Križevčant govore slično Pohorcem na nasprotni strani Drave, samo manj zategnjeno. Značilno je narečje na Slemenu pod Žav-cerjevim vrhom in na Kapli. Tu se čuje čisti 1 opisovalnega deležnika preteklega časa
Evrope
Zahodno cd- Maribora, med Dravo in Pesni-j co je gorski svet, ki se ponaša z dvojnim j imenom Uradi in šole ga nazivajo Kozjak, | Pohorci pa že od pamtiveka »Kobansko«. | Domačini -sicer ne marajo biti Kobanci, ker! so mnenja, da je ta naziv zanje ponižujoč in j zaA° šaljiv. Toda v zmoti so prav tako kakor j njihovi sosedje na desnem dravskem bregu, ki trdijo, ..da se rodi krvavi Pohorc šele on- i stran Zigartovega vrha.
ZAKAJ KOBANSKO?
O izvoru imena Kobansko; so znane tri razlage. V podravskem narečju je v .rabi' ix-laz ■koblji i:i Podravčan pozna na primer kobljo muho, koblji hlev. in koblji gnoj. Takoi je nastala domneva, da se je prebivalcev Kozjaka zaradi kobljereje ali konjereje sčasoma; prijelo ime Kobnncf •. Resnica Bo pač v tem,! da je taka niodfost od kobiljih muh, nikakor pa ime KobaiiCcv.	'■
Prav tako šepava je tudi druga verzija, ki Se 'opira tl a tečne in okusne »gobSnce ■■ — v Prlekiji nazvane »gibance« —, ki so šle slast posebno Pohorcem. Ti so baje z goban-canii vred pogoltnili tudi. goltnik s>g<c in iz gobance ustvarili Kobance. Bog daj dobro vsem, ki so v debelih letih sebi v mast in ko-banskemu imenn v čast praznili jerbase »ko-, bančkih gobane«.	,>
Tretji način toln lačenja korenini v zgodovini. Kozjak je no svoji legi izpostavljen mrzlim severnirh vetrovom, vihram in btirji. Proti takim vremenskim pojavom so se prebivalci zaščitili s posebnim plaščem, nekako pelerino iz lipovih ali vrhovih vitric. To odelo so imenovali k i bi n i c o. I z iste snovi kakor kaba-| niča ie bil tudi klobuk, ki je imel tako širo- j ke krajce, da so pokrivali ramena. Oboje je nastalo v oni dobi, ko je še pastirstvo zavzemalo važno mesto med stanovi.
Okoliški svet je ljudi, ki so nosili kabanico, naziva! Kžbance, pozneje pa Kobance. Tega mnenja je tudi naš zgodovinar nrof. B a š "in y. njim oni stari- Pohorc, ki se že dvajset let plazi po kobanških- brdih.
Ime Kozjak predstavlja skupno ime le za vinorodno rebro severozahodno od Urbana. Ta predel imenuje domače’ narečje KOJ-ZJENK, kar pomeni Kozjak. Vsekakor beseda Kobansko ne zveni ušesu manj prijetno in ie vesel pojav, da je mladi rod vrnil čast zgodovinskemu imenu, to je mladina, ki se je pravkar s prireditvijo »Kobanskega tedna« postavila z uspehi svojega smotrenega in vztrajnega dela, zlasti s pred oženjem kobanskega sveta izpod čopiča kobanskega umetnika Lojzeta š u š m e 1 j a.
Ko smo si tako na jasnem glede naziva, pa se na krilili svojega duha dvignimo na kratek , izlet po kobanskem svetu, ki kljub omalovaževanju vendarle v pomladi in jeseni (iaukriljujc svojega tekmeca, razkošno Pohorje.
PRIJAZNI SV. URBAN
Cerkvica sv. Urbana stoji 595 m visoko.
S tega vrha, na katerem CMD vsako leto prižiga kresni ogenj, je očarajoč razgled na Slovenske gorice. Cerkvico jel 861. Blagoslovil vladika A. M. Slomšek. O njem pripovedujejo, da je po cerkvenem opravilu nenadoma izginil. Kamniški župnik in vse spremstvo so bili že v skrbeh zanj. Po daljšem iskanju so .izsledili škofa v gruči domačinov, s katerimi se je bil zapletel v živahen razgovor.
— Prevzvišeni, vse ie bilo že pripravljeno, a vas ni bilo nikjer. Bili smo v hudih skrbeh in smo vas šli iskat.	,
— S.ij veste, da mora biti pastir pri svojih ovčicah! je odgovoril Slomšek.
Na grebenu proti zahodu se vrstijo v južnih legah skrbno obdelani vinogradi in sadovnjaki, odsojno pa iztrebljeni gozdiči in objedeni pašniki. Na jasi za dolgim ovinkom se v dolini ob Pesnici prikaže Zg. Sv. Kungota.
V tej smeri se odkrivajo gorice pravega Koj-zjenka. Ko sem leta 1899. opozarjjal tamkajšnjega vinogradnika na trtno uš, nujnost rigolanja iri cenitev vinske trte, .se mi je očka odrezal: — Uš. je na glavi, pa nikoli na trsu. Kmalu nato sem mu dal priliko, da je pod lu-po pogledal živo uš na trti. Popraskal sc je no glavi:	Kuga no, za j pa vidim, da smo
tioba dva ušiva, jaz in trs. Bo pač trejba rigolati.
Za gozdom je ozka gorska dolinica, zvana »Log-:. To je prvo sedlo na. Kobanskem ter razvodje med Dravo in Pesnico. Kako veseii bi bili kmetje ceste, ki bi preko tega sedla in
neprestano čuječnost in skrajne moralne ter fizične obrambne napore.
Iz omenjenih razlogov dajemo vojni dobrovolici danes pobudo v tem smislu, da vabimo vse naše nacionalne, kulturne in politične organizacije k takojšnjemu najodločnejšemu, načelnemu konstruktivnemu delu. S sestanki in shodi, z govor: in predavanji, s peresom in s kleno besedo brez praznih fraz je treba med članstvom in narodom od moža do moža, od žene do. žene — neprestano pojasnjevati, k n j resnično koristi ohranitvi s tako težkimi žrtvami najboljših od nas priborjene tako dragocene svobode — in kaj ji nevarno škoduje s strani tistih, ki jim je s c zasluzeno padla v naročje. Tako se bo liitro ustvarilo zdravo in pozitivno javno mnenje, kar bo v največjo oporo naši hrabri narodni vojski pri izvrševanju ničnih.velikih nalog.
Na seji madžarskega društva pravnikov v Budimpešti je predaval naš pravosodni minister dr. Laza Markovič o mednarodnem pravu in politiki. »Obstajajo dve poti za izpremembo organizacije med narodi. TJo eni metodi bi sc lahko pristopilo k stvarjanju višjega organizma, ki bi ne posegal v prerogative držav, članic konfederacije. Ustanovila naj bi se tedaj federalna unija Evrope po
Naši kmetovalci, predvsem vinarji, pa tudi sadjarji, poljedelci in vrtnarji so v velikih skrbeli, kako bodo letos zmagovali povečane cetie modri galici. Podražitev na lansko ceno bo namreč znašala nemara 50%, ponekod pa-še mnogo več. Poročila o tem so različna. Mislimo, da se ne motimo, ako napišemo, da bo modra galica v Sloveniji stala najmanj din 7.50 za 1 kg. Samo toliko kvečjemu tedaj, ako bo nabava modre galice preudarno urejena po naših vodilnih kme-tijsko-gospodarskih ustanovah. Na vsak način pa tokrat ne bo držalo tisto staro, preizkušeno pravilo vinogradnikov: 1 liter vina — I kilogram modre galice!
Naša vlada si je mnogo prizadevala, da bi to vprašanje rešila čim bolj ugodno za potrošnike modre galice. Ministrski svet je tudi dovolil pri vagouskih prevodih blaga nad 300 km 30"" popusta na
zgledu Zedinjenih držav Ameriških. Drugi način novega sožitja Evrope bi naj bil v prostovoljni odpovedi suverenosti držav in sprejemanju mednarodnega prava kot obveznega pravila za odnošaje med narodi. Mednarodno pravno pa mednarodno politično razsodišče je pa neob-hodno potrebno za formiranje novega, pravičnejšega sveta.«
voznini. Cena bakru, ki je poleg žveplove kisline glavna »surovina« za napravo modre galice, v kateri ga je 25%, je odločilna za določitev cene temu pripravku, odvisna pa je od boljše ali slabše volje dotičnega kartela na svetovnem tržišču, ki ga še ni bilo mogoče zrušiti ali vsaj oslabiti. Sedanje vojne razmere ga seveda celo krepijo in podžigajo...
Največ poročajo iz Gospodarske Sloge v Zagrebu o ureditvi, preskrbe z modro galico na področju banovine Hrvatske. Ban Hrvatske dr. Subašič je baje določi! največjo ceno din 6.68 za kg postavljeno (franko) vagon tovarna. Za velikega kupca in posredovalca je k tovarniški ceni prišteti resnične-stroške prevoza do i kraja prodaje, potem izdatke za javne j dajatve in takse ter 12 par zaslužka. Pri ; prodaji na drobno gre prodajalcu za dru-1 ge stroške in zaslužek do 100 kg največ1
Mlada diva pred režiserjem.
— Ne pozabi si umiti vrat, prihod::ji naš film bo barvan.
brez e. Takole se zrepenči užaljeni Slemeii-čan: »Šekla trdamana, če boš še nokret reki, te bom tak vsekl, de ti bo pr nousi vunta kri prtekl«.
BOJ ZA OBMEJNE SLOVENSKE ŽUPNIJE
Pogrešno bi bilo, ako bi ob koncu prezrl važen in zanimiv zgodovinski razplet, ki ga pokojni prelat dr. Fran Kovačič popisuje v svoji knjigi »Anton Martin Slomšek«. Med drugim čitamo:
»Dosledno je Slomšek zahteval, da se lavantinski škofiji priključijo tudi župnije s slovenskim prebivalstvom v graškem političnem okrožju, sekovski škof in vlada pa sta stala na stališču, naj bo politična meja med graškim in mariborskim okrožjem tudi bodoča meja med lavantinsko in sekovsko škofijo. Slomšekova zahteva je bila upravičena ter so
jo podpirali tudi duhovniki in verniki obmejnih krajev, če se potegne politična meja kot meja škofij, bi prišlo v sekovsko škofijo 12 župnij, ki so potrebovale slovenske duhovnike in okoli 30.000 Slovencev bi bilo obsojenih, da zgube svoj materinski, jezik v cerkvi. Lavantinski škofiji naj bi se priključile naslednje župnije iz graškega okrožja: Apače, Marija Snežna, Špilje, Gomilica, Lučane,' Sv. Duh . na Ostreni vrhu, Kapla, Arvež, Travnik, Ivnica, Sv. Lovrenc na Radiu, Sv. Ožbalt pri Ivnici.
V	lučanski župniji so najmanj štiri petine župljanov govorile slovenski, le v Lučanah in v dveh majhnih sosednih občinah se je deloma govorilo nemški, a še ti Nemci, večinoma priseljenci, so kot krčmarji in trgovci z ljudstvom morali govoriti slovenski. Sv. Duh in Kapla sta bili takrat čisto slovenski župniji in se je tudi služba božja vršila v slovenskem jeziku. Pri ivniški podružnici Sv. Antona na Radiu je bila celo slovenska služba božja. Župniki teh župnij so vedno morali klicati na pomoč slovenske, duhovnike, zato je gomilski župnik postavil pravilno načelo: kjer je v obmejnih župnijah potrebno slovensko pastiro-vanje, naj se župnija priklopi lavantinski škofiji. Toda sekovski škof se je krčevito držal politične meje med obema okrožjema, ker je vedel, da je vlada za njim. Ko je Slomšek videl, da je v nevarnosti sploh ves načrt, je s krvavečim srcem »za sedaj« priznal okrožno mejo kot škofijsko, z izrečnim pridržkom, da se mora to svoj čas popraviti. A Slomšek jc prej zatisnil oči. Kmalu po letu 1859. je zagrizeni nemški liberalizem postal vsemogočen«.
Iz navedenega povzamemo dvoje: prvič, da so s v času od 1859. leta do danes, to je v 80 letih povrnile k Sloveniji samo štiri župnije, 8 slovenskih župnij, med temi 6 na Kobanskem pa je za vedno utonilo v nemškem življu, in drugič, da ni bilo škofa Slomšeka, bi danes tudi ne bilo našega dela Slovenije tostran Save.
50 par, nad 100 kg pa največ 30 par od i kg modre galice. Iz tega je že razvidno, da bodo modro galico razmeroma najdražje plačevali po dalmatinskih otokih, do koder je — razen dolge poti — mnogo prekladanja in prekrcavanja radi neizogibnega dragega prevoza po morju, Povsod pa se bo pokazalo, kaj zmorejo naše kmetijsko-nabavljalne ustanove, ki bi na! i letos bile zdrav regulator cene modri galici!
Bakra in žveplove kisline jc v Jugoslaviji mnogo nad lastno potrebo. Izdelovanje modre galice je razmeroma zelo preprosto. Pereče vprašanje o čini bolj ugo* dni preskrbi našega gospodarstva z modro galico, ki služi še mnogim drugim, nekmetijskim svrham, bo dokončno rešeno tedaj, ko bodo bakrena ruda, baker in žveplova kislina v naših rokah.
Andrej Ž m a v
Zakaj je pri nas modra galica tako draga
PFAFF
ŠIVALNI STROJI
IG N. VOK. TAVČARJEVA 7
Novice
Na milost in nemilost izročeni draginji
Zadevščina postaja čedalje zanimivejša. Namreč ta zadevščina z draginjo in njenim pobijanjem. Kakor rečeno, vse je bilo v strogi pripravljenosti: postave, či-nitelji vseh vrst, odločujoči, merodajni, poklicani, pristojni in odgovorni, zažuga-ne tako hude kazni, da bi slehernemu špekulantu že v sanjah morale miniti vse skomine po mastnem dobičku... in vsi smo bili pomirjeni: Naj le poizkusi draginja, ta lačna in lakomna zverina, udreti v milo našo domačijo, polomila si bo zobe ob železni mreži strumno organizirane obrambe.
A glej čudo veliko: železna mreža je pokazala vse polno lukenj, draginja je z lahkoto smuknila noter in zdaj hodi oko-
li	po mili volji kakor tisti svetopisemski rjoveči lev in gleda, kaj bi vse požrla.
In tako smo izročeni draginji na milost in nemilost. Vsak dan trepečemo pred kakim novim njenim napadom. V strahu legajo našo gospodinje spat: kaj se bo jutri spet podražilo? Moka, sladkor, olje, mast? Noben dan nisi varen, že sam ta panični strah žre živce. Zdaj je celo naša vrla monopolska uprava... no, da, s krvavečim srcem je morala milijone zvestih kadilcev pognati, če že ne v jok, pa vsaj v škripanje z zobmi. In to kar Čez noč! Da si nihče ni mogel niti zavojčka cigaret stare cene še vzeti s seboj za spomin na izgubljeni raj. Strašni časi!
Med svetovno vojno je bilo tako, da so samo vojskujoče se države trpele pomanjkanje, tam je razsajala draginja,_ v nevtralnih državah, ki so delale sijajne kupčije, pa je cvetelo blagostanje. Pa če je že tudi tu bilo draginje, je bilo pa tudi denarja. Tako smo tudi mi upali, da nam bo naša nevtralnost v prid in hasek. Toda kakor je dandanes vse narobe, je narobe tudi s sedanjo vojno: vojskovalcem se godi dobro, nevtralcem pa slabo, čudni časi!
Da je naše domače tržišče več ali manj odvisno od svetovnega tržišča, to je jasno in je tudi razumljivo, če se je to in ono blago podražilo. Toda vse polno je stvari, ki niso v nobeni vzročni zvezi, niti neposredni niti posredni, s svetovnim trgom ali mednarodnim položajem, ne z vojno ne z nevtralnostjo, stvari, ki jih niti ne uvažamo niti izvažamo, ki jih imamo doma toliko, da ne vemo, kam z njimi — pa se tudi dražijo. Tega preprosti človek ne more razumeti. Kakor tudi ne more razumeti, če se je v dobavi blago podražilo za 10 odstotkov, zakaj mora potem v prodaji poskočiti kar za 50 ali še več odstotkov. Ali mora res vedno biti zaščiten le dobiček? In vedno le trpeti konsument?
Je naravnost neverjetno, kaj vse se pri nas ne draži. Menda je draginja kakor
epidemija, ki okužuje prav vse, kar je naprodaj. Greš kupit zobotrebce: sveženj, ček, poprej 25 par, stane sedaj 50 par. Na tvoje začudenje ti razlaga prodajalec: »Ja, veste, ko se je pa les tako podražil ...« Dobro, to z zobotrebci ni nobena afera, tudi niso nobena življenjska potrebščina. In za nadomestilo lahko služi ošiljena vžigalica. Važneje je, da imaš sploh še kaj trebiti iz zob ... Ampak značilen je ta primer z zobotrebci. Kakor tukaj, tako je povsod in v vsem.
Imamo uredbo o pobijanju draginje z vsem zadevnim aparatom. Ampak to je samo na papirju. V praksi pa je nenapisana uredba o gojenju draginje. Neki veliki državnik je rekel: Kakršno je ljudstvo, takšne ima razmere. Razmere na našem tržišču so danes Čudovite. Potemtakem smo čudovito ljudstvo. ejo.
„K tragičnemu dogodku v Hrastniku"
Z ozirom na vest, ki smo jo priobčili pod tem naslovom 18. t. m., smo prejeli od »Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku d.d.« popravek, ki pravi, da je g. Emanuel Zelenka, rojen v Trstu, naš državljan kakor tudi njegov brat Karol Zelenka, ki je nameščen v isti tovarni. Tovarna nam nadalje sporoča, da je gospod Emanuel Zelenka po narodnosti Jugoslovan in član različnih jugoslovanskih društev in organizacij. G. Emanuel Zelenka po storjenem dejanju ni izginil, marveč se je takoj javil orožništvu. Z druge strani se nam poroča, da je oče Emanuela Zelenke, upokojeni višji uradnik bivše južne železnice, sicer doma iz Sudetov, po narodnosti pa Čeh. Njegov sin Emanuel, ki ima tudi ženo iz slovenske narodne rodbine, je naš sonarodnjak, dočim se je njegov brat Karol Zelenka, ki je tudi uslužbenec kemične tovarne,
pod vplivom prof. dr. Binderja na ljubljanski realki že kot dijak odtujil našemu narodu. Prav tako je ravnatelj »Tovarne kemičnih izdelkov v Hrastniku« g. Pro-chaska, ki je sudetski tujerodec, znan po svojem našemu narodu nasprotnem mišljenju in udejstvovanju. Ravnatelj g. Pro-chaska je odredil, da je bil ustreljeni delavec Viljem Gačnik že pred dvema letoma iz narodnostnih ozirov odpuščen iz službe in ga navzlic neprestanemu moledovanju ni hotel več sprejeti nazaj, kar je povzročilo nesrečni slučaj, da je Emanuel Zelenka menda v silobranu rabil orožje.
Nesrečni slučaj v Hrastniku je vsekakor razkril nujno potrebo, da se v narodnem in državnem interesu napravi pri ravnateljstvu tamošnje kemične tovarne konec nevzdržnemu tujerodnemu paša-luku, ki se je obdržal v vsej svoji Škodljivosti še izza časov bivše Avstrije.
Podružnica CMD v Slovenjgradcu
Te dni je bil občni zbor moške podružnice CMD v Slovenjgradcu. Zborovanje je vodil predsednik g. Grmovšek Miloš in pozdravil vse navzoče, posebno pa zastopnika oblasti okrajnega načelnik dr. Hrašovca Frana in podal podrobno poročilo o delu podružnice v preteklem letu. Iz njegovega poročila povzemamo, da si je podružnica prizadevala uresničiti na zadnjem občnem zbo ru začrtani program. CMD je priredila kresovanje na predvečer goda slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda na Rahtelu in na Plešivcu. Sodelovala je na taboru Legije Koroških borcev na Plešivcu in SPD in sta se oba tabora spremenila v mogočno manifestacijo narodne misli na severni meji. Priredili so še družabni večer združen z Nušičevo komedijo »Navaden človek«. Predsednik ie zastopal podružnico na skupščini dru-
žbe CMD v Ljutomeru. Romanja Št. Pe-terske podružnice CMD v Ljubljani na grob nesmrtnega vladarja, junaka in pr-voborilca za svobodo se je udeležilo mnogo člandov slovenjgraške podružnice. Predsednik je naglasil, da je danes bolj kot kdaj potrebno, da se držimo starega gesla: Svoji k svojim.
Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor sledeči gg.:	predsednik Grmovšek
Miloš, tajnik, Iglar Stane, blagajnik Debelak Alfonz st.:	odborniki:	D	r.
Hrašovec Franjo, Rojnik Ivan, dr. Pohar Maks, dr. Šmid Jože, M r o v-1 j e Stane, Debelak Anton, in P r e-lovec Hinko. Preglednika računov: Ro z m a n Vinko in V a u p o t Lovro. — Pri slučajnostih je pozdravil občni zbor v imenu Legije koroških borcev preds. g. dr. Pohar Maks v inienu Sokolskega društva pa starosta br. Rojnik Ivan.
CefJ«
Celjski kulturni teden 1940
1. Od 28. aprila do 4. maja bo v mali dvorani Celjskega doma razstava celjskih slik mojstra Jakopiča in osnutkov kiparja Bemekerja.
2. 29. aprila bo v isti dvorani Jakopičev večer, na katerem bo poleg treh recitacij iz Jakopičevih spisov in recitacij •zjav o Jakopiču predaval o mojstru vseuč. profesor dr. Pr. Mesesnel in po-iašnjeval svoje predavanje s skioptičnimi
slikami
3.	30. aprila bo ravnotam koncert slovečega violinskega virtuoza Roberta Soetensa in pianistke Suzane Roche, ki ravnokar zaključujeta svojo turnejo v Sloveniji z nad vso uspelimi koncerti v Ljubljani, Mariboru in Ptuju.
Ostale prireditve, ki so bile tudi še v načrtu, je moral radi neugodnih prilik odbor priložiti na jesen.
POZORI Veliko In malo oglase sprejemamo v naši poslovalnici v Prešernovi ulici 3.
c Predavanje o kočevski zemlji in narodnoobrambnem delu bo v ponedeljek, ;-3. t. m., ob 20. v rlsalnici meščanske Sol« v Celju pod okriljem celjskih Gi-Hl-Mctodovih podružnic. Predaval bo potovalni učitelj g. Ostanek iz Ljubljane. Predavanic bodo spremljale _ šlevllnc ski-optične slike. Vstopnina za dijake bo prrt-s'a, za ostale samo 2 din. Ker je snov Predavanja zu današnje čase aktualna, je Pričakovali, da se občinstvo predavanja udeleži v velikem številu.
c Velikonočno bogoslužje v pravoslavni cerkvi. Jutri na cvetno nedeljo blagoslov ^rbice. Na veliki četrtek, 23, l. m., ob '^1. bdenije s čilanjem pasijonskih evangelijev Na veliki petek, 2(1. I. in., ob 10. večcrnja z liturgijo. Na Veliko noč, 28.
t. m., ob 4. julrenje, ob 10. liturgija. V ponedeljek, 29. t. m., ob 10. liturgiju.
e ,,Moč uniforme" opereto v treh dejanjih uprizorijo danes ob 20. in jutri ob 10. Celjani v mestnem gledališču. Sodeluje celjska vojaška godba.
c VIII. redni letni občni zbor Društva absolventov drž. trg. šol v Celju bo v nedeljo 28. aprila ob 8. dopoldne v salonu restavracije Narodnega doma.
*	Pozor gospodinje! Kljub nastali draginji dobite še, vedno i>o starih cenuh spalne in imitirane kuče, olomane, ma-drace. Pohitite, dokler je še stara zaloga. SMIGOVC, Gaberje.
c Zdravniško dežurstvo za člane OlTZD ima jutri zdravnik dr. Drago Mušič, Cankarjeva cesta 7.
c Nočno lekarniško službo ima od 20. do 2. t. m. lekarna „Pri Orlu" na Glavnem trgu.
c Mezdno gibanje v Štorah. V Štorah so delavci v železarni pričeli mezdno gibanje. Zahtevajo zvišanje mezd in kolektivno pogodbo.
c Potok Moz.irnieo so pričeli regulirali.1 Banska uprava je v ta namen odobrila
45.000	din, Tujsko-promctno društvo v Mozirju po 5000 din. Toliko bodo znašali regulacijski stroški. Dela bodo končana do konca meseca maja.
c Hmeljarski tabor bo v Žalcu v Roblekovi dvorani 2. maja ob 10. dopoldne.
c Novi grobovi. V bolnišnici so umrli: 58 letni podpreglednik lin. kontrole v pok. Ivan Blagounjšek iz Celja, 70 letna žena rudarja Marija Golouh iz Dola pri Hrastniku in Florijan Zaspan iz Hunkovccv pri Rog. Slatini.
c Ko so v vinogradu kopali, je V prepiru udaril posestnik Ivan Kristan z motiko po rebrih 52 letnega delavca Skrbi-neka Ignaca iz Kamenika prt Šmarju.
c Nesreča v kamnolomu. 52 letni delavec Matevž Kranjc je v kuninoiomu v Galiciji pri Celju pripravljal naboj za razstrelitev skale. Pri lem se mu jo vitel smodnik. Ožgalo ga je. po glavi in obeh rokah. Zdravi se v celjski bolnišnici.
c Nc obešajte se na vozove. 9 letni šolar Lavblč Andrej od Sv. Jurija pri Celju se je obesil na cesti na vozeči voz. Pri leni je prišel z desno nogo med kolo, ki mu je nogo težko poškodovalo.
c Ponesrečen kolesar. Pod tem naslovom smo prinesli v sredo vest, da se jo ponesrečeni Anton Škorc vozil brez luči. Prizadeli nas prosi ugotovitve, da je imel na kolesu luč, ki pa je ugasnila pri nesreči.
mmr,
I
c Gostovanje ljubljanske opere. V torek, 23. t. m., ob 19. gostujejo Ljubljančani. Uprizorili bodo Dvorakovo opero ^Usnika". Sedeži so še na razpolago in sc dobe v Slomškovi tiskovni zadrugi.
NAPOTNIK JAKOB PODLEGEL POŠKODBAM
Te dni smo poročali, da je v Zavodnjem nad Topolščico mlad posestnikov sin s kolom udaril Napotnika Jakoba, katerega so prepeljali v bolnišnico. Starček je v sredo ponoči podlegel poškodbam. Za poškodovanca se ni poškodovalec niti zmenil, ker je menil, da ponesrečenca ne bo mogoče zaslišati in da bo odnesel tajne s seboj v grob. Toda zmotil se je, ker je Napotnik po prevozu v bolnišnico bil še toliko pri močeh, da je izpovedal, da ni padel z gospodarskega poslopja, kakor so izpovedali spremljevalci, temveč je padel zaradi udarca, katerega mu je dal Berglez Rudolf, 251etni sin posestnika v Zavodnjem nad Topolščico. Sodišče je uvedlo strogo preiskavo, odrejena je tudi sodna obdukcija, ki bo ugotovila, kaj je povzročilo smrt.
o.	Kulturni večer v Sevnici. Nas koncertni
pevec g. Slavko Lukman je prišel iz tujine v našo lepo slovensko zemljo ter prireja koncerte po večjih mestih. Odločil se jc tudi, da pride v Sevnico, da bodemo imeli prilikij slišati njegov lepi glas. Solistični koncert bo
28.	t. m. ob 20. uri v Slomškovem domu.
Pomlad v planinah
V	Triglavskem pogorju so do konca aprila osicrbovane Slabičeva koča, kjer leži
V	obolicl še vedno 150 cm snega, izboren srenec, ter koča pid Triglavskih jezerih, kjer jc še vedno 120 cm snegu, deloma srenec. Smučarji, ki so v teh solnčnih dnevih v teh planinskih predelih ne morejo prehvalili izborne smuke po zalitem smuškem terenu. Ko sedaj v dolini že cvetje brsti, je zgoraj v planinah še nnj-lepša prilika za smučanje. Enako je tudi na Komni, kjer je še tli) cm snega. Pla-ninci-smučarji, ki še niste izrabili ugodnih dni za smučanje ali ki sle imeli ,,smolo" pri izbiri vremena v letošnji zimi, pohitite še sedaj v zadnjih dnevih spomladanske. smuke v planine. Na Vršiču jc še tudi 90 cm snega. Erjavčeva koča jc oskrbovana ob sobotah in nedeljah. Sohca pa sc naužijete na Krvavcu iu na Veliki Planini, kjer sta planinski koči dostopni tudi pcšščom, Dom v Kamniški Bistrici, pa je prav lahko ddslopeh spomladanskim izletnikom.
Slovenija in Slovenci
Z novim priročnikom »Slovenija in Slovenci«, ki ga je v zgoščeni obliki priredil Fr. Erjavec, izdala in založila pa Slovenska straža v Ljubljani, smo dobili Slovenci knjigo, ki bo vsakemu naobražencu, pa tudi povprečnemu rojaku izvrstno služila k poznavanju narodnih prilik in domače grude. Na 96 straneh je zbral avtor bogato gradivo, ki ga je razčlenil na pet poglavij. Po jedrnatem uvodu in izklesanih besedah Ivana Cankarja je podan pregleden, splošen oris slovenske zemlje in njega prebivalstva. Slede poudarjena razpotjp slovenske zgodovine in prihoda na sedanja tla do prvih znakov narodnega preroda po zlomu Metternichovega absolutizma. Tako za laika kakor za študirajočo mladino je poučno naslednje poglavje, ki niza vse važnejše dogodke in osebnosti v kulturnem, narodno- političnem in socialnem prerodu našega naroda Manjkajo tu sicer osebnosti, ki so tudi bile pomembne. V poljudno pisani obliki se vrste pred nami dejanjja, ki so po svoje pripomogla da smo se z vzponom svojega lastnega tiska, kulture in politične tvornosti dvignili od tlačanstva do narodne svobode. Poglavje se zaključuje s pomembnim dejanjem lanskega 26. avgusta, ko je bil dosežen sporazum med Hr-
vati in Srbi. Posebno važno je nad 20 strani obsegajoče poglavje o slovenski kulturi, jeziku, književnosti, likovni, glasbeni in gledališki untetnosti ter pregled kulturnih ustanov In delovanja ljudske prosvete V Bklepu glavne vsebine so zgovorno prikazane slovenske gospodarske in socialne razmere, vse pa najde svoj zaključek v končnem' sklepu, da je naš politični cilj, združitev vsega našega ozemlja v demokratični Jugoslaviji. Poglavja pre-preza skrbno zbrana statistika iz najrazličnejših področij javnega življenja. Vseh Slovencev, posebej pa še nas ob meji dolžnost je, da poznamo našo usodo, moč in veličino razrezanega telesa. Cela vrsta zemljevidov, črtežev in izvrstnih posnetkov kulturnih središč Slovencev doma in onkraj meje dopolnjuje in knjigo, ki jo je z okusno naslovno sliko v narodnem motivu tiskala iu lepo opremila Jugoslovanska tiskarna. Knjigi je dodart pregleden zemljevid slovenskega ozemlja z za črtanimi mejami nekdanje poseljenosti naših prednikov. Priročnik je poceni, stane 20 dinarjev, in je vredno dopolnilo vzgoje našega naroda k samozavesti ter bi ne smel manjkati v nobeni količkaj dovzetni družini.
Marsbor
Prosvetno delo mariborskih obrtnikov
Vse za birmance najceneje pri tvrdki F. KRAMARŠIČ, Gosposka ulica 13
Sedaj ko je v teku akcija Slovenskega obrtnega društva za gradnjo Obrtniškega doma v Maribora, se je poživelo tudi prosvetno delo naših obrtnikov. Prosvetni odsek omenjenega društva, ki ga že več let uspešno vodi slikarski mojster g. Pahernik Anton se je priključil tej akciji in bo s svojimi prrieditvami sodeloval pri zbiranju prispevkov za gradnjo doma. Pevski zbor obrtnikov, ki
ga vodi učitelj g. Cibic, je že priznan in se pridno pripravlja skupno z dramatsko in tamburaško sekcijo na veliko obrtniško akademijo, ki bo v jeseni. Obrtniki mojstri naj podprejo prosvetno delo obrtnikov s tem, da pošiljajo svoje vajence in pomočnike k prosvetnemu odseku Slovenskega obrtnega društva. Prijave sprejema tajništvo v Vetrinjski ulici 11.
Drevi na prireditev Trgovske akademije
Drevi priredijo dijaki Trgovske akademije v Narodnem domu veliko akademijo z igro, recitacijami in pevskimi točkami. Cisti dobiček gre v korist revnih učencev na zavodu. Javnost bo dijake gotovo podprla s številnim obiskom. Začetek ob 20. uri.
*
Savez nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev v Beogradu je razpisal -tudi letos večje število nagrad za najboljše spise iz področja zadrugarstva. Temu pozivu so se v lepem številu odzvali dijaki državne trgovske akademije v Ma-
riboru. Letos je bilo vsega nagrajenih 10 dijakov ter dijakinj, kateri so prejeli te nagrade baš ob priliki tradicionalne svečane akademije, katero priredi ta zavod sleherno leto. Nagrajeni so bili: denarno nagrado po din 150.— so dobili Šuligoj Ciril (3 let.), Wretzel Germana (3 let.-, Kos Rudi (4 let.), denarno nagrado po din 100.— so dobili: Šentjurc Mira (3 let.), Berglez Beno (4 let.), Hecl Vilibald (4 let.,) denarno nagrado po din 50.— so pa dobili :Kunej Leopold (3 let.), Narat Katica (3 let.), Kotnik Berta (31et.) ter Močivnik Vera (4 let.)
Uspeh premiere »Ane Christie"
Premiera 0’NeiIlove drame »Ana Christie« v našem mariborskem gledališču v četrtek zvečer v režiji Vladimirja Skrbinška je dosegla prepričevalen uspeh. Po splošni sodbi moramo »vrstiti to ameri-
ško delo po lastni vrednosti in izvedbi med najboljše predstave letošnje sezone. Strokovno oceno bomo objavili po prvi reprizi.
SPOMENIK KRALJU ZEDINITELJU
Odbor za počastitev spomina blago-pokojnega Viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja v Mariboru je na svoji seji 1-7. aprila sklenil, da odda izvršitev spomenika in vlitie v bronu. Delo je bilo'poverjeno gg. akad. kiparju Borisu Kalinu iz Ljubljane in ing. arh. Jaroslavu Č e r n i g o j u iz Maribora, ki sta povodom natečaja za spomenik prejela prvo nagrado. Vlitje spomenika v bron je bilo oddano znani umetniški livnici »Voždo-vec« v Beogradu.
»REVČEK ANRDEJČEK« NA »KOBAN-SKEM TEDNU«
Posebna privlačnost Kobanskega tedna bo gotovo nocojšnja uprizoritev igre »Revček Andrejček«. Igrali bodo člani igralske družine Rdečega križa iz Selnice ob Dravi. Kar bo posebno privlačno, je to, da bodo igrali v domači kobanski govorici. Igra bo lEprizorjena v dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti. Začetek nocoj ob 20. Naša javnost naj podpre kobanske idealiste in narodne delavce z lepim obiskom.
BREZVESTNEŽ SE JE SPRAVIL N4D ČEBELE
Nad Pekrami ima na posestvu g. Kor-dika čebeiiak g. Josip S e r a<ž in. V pretekli noči se je prikradel v čebeljnjak neznani brezvestnež tor zažveplal nekaj tiajiepših panjev. Za nekaj kg medu je napravil lastniku nad 1000 din škode. — Poleg medu je izrezal iz satja tudi vso mlado zalego. Zadevo je vzek) v preiskavo tamošnje orožništvo.
POBREŠKI VOLIVNI IMENIKI POTRJENI
Tte dni je dobite pobreška občana od sodišča potrjene votivne imenike. Po teh imenikih ima občina 4 volišča. Volišče Pobrežje I. ima 1057 volivcev, Pobrežje II. 11*08 volivcev, Pobrežje IH. (Tezno) ima 892 volivcev in Pobrežje IV. (Dogoše, Brezje in Zrkovci) 461 vo livce-v, skupaj torej 3518. Lani je imela pobreška občina samo 3.115 volivcev in jih je sedaj prirastek za 403 vottvce.
Šahovska tekma
V	mariborski skupini bo jutri ob 9. dop. v kavarni »Central« zadnja tekma v Okviru Slovenske šahovske zvez za klubsko prvenstvo Slovnije. V revanžni tekmi se srečata Mariborski šahovski klub in Šahovski klub »Vidmar«. Ta tekma bo končnoveljavno odtočila, kdo bo v mariborski skupini finalist, ki se bo plasira v sem i finale s Celjskim šahovskim klubom. Kot znano je prvo tekmo med obe-irra kluboma ctottl &$9&irar« v ra-amerju
m. Pomotoma je izostalo v včerajšnjem poročilu o »Kobariškem tednu« ime udeleženca g. Vinka Pinterja, trgovca iz Selnice ob Dravi, ki je bil s soprogo med najbolj navdušenimi za mlade Kobance.
m. šušmeljeva razstava na »Kobanskem tednu« bo odprta samo še danes in v nedeljo ves dan. Zavedni Mariborčani, ki jim je severna meja pri srcu, naj si ogledajo dela mladega kobanskega umetnika.
m Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom in njihovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika v nedeljo 21. t. m. dr. Turin Ivan, Maribor, Linhartova 12.
m Ljudska univerza. V ponedeljek, 22. t. m. predava dr. Božidar Širola, znani komponist in muzikolog iz Zagreba, o lemi „Od ljudskih glasbil do modernega orkestra' . Zanimivo predavanje pojasnjujejo skioptične slike.
m Hrralski avtoklub priredi povodom Zagrebškega velesejma 28. aprila ocenjevalno vožnjo za avtomobile na 191 km dolgi progi Zagreb—Sombor — Klanjec — Mihovljan—Zagreb. Rok za prijave do 25. aprila. Prijavnina din 50. Pojasnila dobijo interesenti pri tajništvu sekcije Ma-Maribor.
m ProlMuberkuloznemu dispanzerju v
Mariboru je poslala Posojilnica Narodni dom kot podporo din 100.
m Ne samo ženske, temveč tudi moški bodo našli lepo priložnost razvedrila ob uprizoritvi komedije „UJEŽ“, v nedeljo zvečer ob 20. v Sokolskem domu v Studencih.
m Velika protilubcrkulozna anketa bo
v ponedeljek, 22. t. m., ob 18. v dvorani OUZD v okviru priprav za letošnji Proti!-luberkulozni teden. Ankete sc bodo udeležili zastopniki vseh mariborskih humanitarnih ustanov, društev, skratka vsi, ki jim je pri srcu skrb za pobijanje luber-> kuloze.
m Nočna lekarniška služba (od 20. do
vključno 27. t. m.): Lekarna pri sv. Are-bu, Glavni trg, tel. 20-05, Magdalenska lekarna, Pralja Petra trg 3, tel. 22-70.
m Mesini avtobus vozi jutri v nedeljo v slučaju lepega vremena ob pol 8. z Glavnega trga na Pohorje (do odcepa ceste). Vožnja velja 20 din.
m. Kovinarski strokovni tečaj v Mariboru. Kovinarski risarski tečaj, ki ga je priredila tukajšnja poslovalnica Zavoda za pospeševanje obrta Zbornice za TOl, se je te dni zaključil. Risarskemu tečaju sledi takoj tečaj za kovinarsko tvarinoznanstvo in tehnologijo, ki se prične v torek 23. t. m. ob 9. uri prav tako v deški meščanski šoli v Krekovi ulici.
m Tamburaški odsek podružnice Narodne strokovne zveze v Mariboru bo zopet začel z rednimi vajami tamburaškega zbora. Zalo vabi vse člane in simpatizerje; našega gibanja, da pošljejo svojce, ki imajo veselje do te glasbe, v strokovno laj-ništvo v Mariboru, Sodna ulica 9/ltI nadstropje desno, ki uraduje dnevno med
16.	in 19 .uro.
m Hazstava srbskohrvatskih knjig v vestibulu Narodnega doma, katero si lahko vsakdo ogleda brezplačno, ho odprta še danes in jutri do večera.
m Udeleženci lekmc ptičarjev, ki bo jutri v Račah, se zberejo ob 7. v čakalnici kolodvora Race-Fram.
DOBRO JE, ČE HITRO NAROČITE:
ČIK BONBONOV ZDAJ DOVOLJ DOBITE! Zaloga za Jugoslavijo: Maks Jeras, Ljubljana, Miklošičeva 34., telefon 38-36
m Dovoljeno zvišanje cene. Banska uprava je dovolila Tvornici Zlatorog v Mariboru zvišati ceno apotekarskega mazil-nega mila na 15 din za kg pri odjemu pod 200 kg in največ na 14.50 din za kg pri odkupu nad 200 kg.
ni Velik požar na Pohorju. V Šmartnem na Pohorju je izbruhnil včeraj popoldne požar na posestvu Oranjeka, ki jc last Viktorja Glaserja. Zgorela so vsa poslopja in je škoda zelo velika. Ogenj je izbruhnil zaradi slabega dimnika.
*	FOTOAMATERJI!... Razvijamo, kopiramo, povečujemo najceneje pri IVAN PEčAR-ju, Gosposka 11.
m Ni bil napaden. Včeraj smo poročali, da jc trgovec Šiker od Sv. Lenarta v Slov. goricah v bolnišnici izpovedal, da jc bil ,v Košakih napaden in da so mu napadalci odvzeli denarnico z denarjem. Košaški orožniki so uvedli preiskavo in ugotovili, da trgovec ni bil napaden, pač pa da je padel s kolesa in sc pri tem poškodoval*
* GRIČ VABI!
* Gostilna šunko, Radvanje, jutri v nedeljo pojedina pogane.
1	j lip P sodobne nege |«LADY*( / 4 V obraza din 30'- Stolna ul. 1/11.
*	Ure in zlatnino prejmete poceni, tudi na obroke, pri M. llger-jev sin,: urar in juvelir, Gosposka 15.
*	Pogrebno društvo na Pobrežju pri Mariboru vabi vse svoje člane na izredni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo 21. aprila 1940. ob 9. uri dopoldne v vrtni dvorani gostilne Hren na Pobrežju, Aleksandrova cesta 24. Na j dnevnem redu je preosnova društva na za-
1	družno podlago ter volitve funkcionarjev.
Načelstvo.
*	Binkošlni izleti „Putnika“, Maribor
z luksuznimi avtokari: 10. do 13. maja: Plitvička jezera — Crikvcnica (4 dni);
11.	do 13. maja: Trst (2'/2 dni), kolektivni potni list; 12. do 13. maja: Logarska dolina (2 dni). Prijave za izlete v Trst in na Plitvička jezera—Crikvenica jc oddati najkasneje do 1. maja. — Vse informacije, sporedi in prijave pri „PUTNIK-u‘c Maribor.
* Pavešič Kamnica. \ nedeljo, dne 21. aprila odojki in jagnja na ražnju.
*Klub absolventov trgovske akademije v
Mariboru poziva članstvo, da sc v čimvečjeni številu udeleži akademije, ki jo prirede danes dijaki Drž. trgovske akademije ob 20. uri v Narodnem domu.
* Klobuki, perilo ugodno pri A. Hedžet. Maribor.
Kino
* Grajski kino — Danes: »In nastalo je novo cesarstvo« — Glavni junak tega tilma je Errol Flynn.
* Esplanade-kino. Premiera izredno lepega filma prekrasne vsebine „Materina ljubezen1'. Ivathc Dorscli, Paul Horbiger, Traudl Stark.
Kino Union. Do vključno torka pustolovščine Tim Taylora“ II. del, ki v napotili slikah riše srečo našega junaka. Naš prihodnji spored je velezanimiv in poučen film „Okužena kri“.
* Zvočni kino Pobrežje 20. in 21. aprila senzacionalni film PLAVA PATROLA z dodatkom Buster smešnice in Fox Mov. novosti.
*	Zarja na Pobrežju vabi na koncert umetnih in narodnih pesmi, v nedeljo 21. aprila ob pol 20 uri v Sokolskem domu na Pobrežju.
Mariborsko gledališče
Sobota, 20. aprila, ob 20.: „Tridesel sekund ljubezni". Znižane cene.
Nedelja, 21. aprila, ob 15.: „Cigan baron". Znižane cene. Ob 20.: „Vdova Ro-šlinka“. Znižane cene. V korist Združenja igralcev.
Prihodnja dramska premiera v mariborskem gledališču bo v kratkem. Uprizori sc učinkovita švicarska drama .,Izdaj a pri Novari".
Radio
Nedelja, 21. aprila
Ljubljana: S. jutranji pozdrav in Cimermanov kvartet; 9. poročila; 9.15 prenos bogoslužja; 10.15 operni Irio; 11. nedeljski koncert RO; 12.30 poročila; 13.02 veseli godci; 14. mladim srccm; 17. kmetijska ura; 17.30 tamburaški orkester; 18.15 otroško veselje; 19. poročila; 20. večerni koncert; 21.30 obisk pri Bachu; 22. poročila in 22.15 citraški dueti. — Beograd: 12.35 zabavni koncert; 14. lahka gl., 18. pl. gl., 21. Dvorakova simfonija v e-molu; 22. slovenske narodne pesmi; 22.50 lahka gl. — Sofija: 18. lahka gl.; 19.30 jazzj 20. vokalni koncert; 20.30 lahka gl.; 21.55 pl. gl. — Praga: 18.30 Čajkovskega opera „Evgenij Onjegin"; 21.45 lahka gl. — London: 19. lahka gl. Lebarja; 21.50 orgije;
22.10 orkester in tenor; 22.55 salonski orkester, 23.30 godalni kvartet. Radio-Paris: 19.30 opereta „Malvina"; 22.15 vokalni koncert; 22.45 pl. gl. — Him: 20.40 odlomki iz oper, 21.30 simf. koncert. — Fircnzc:	15.30	Verdijeva opera :!Aida“;
21.10 godba na pihala; 21.40 lahka gl. — Budimpešta: 18.10 lahka gl.; 22.10 jazz.
—	Dunaj: 19.15 pester spored; 22. lahka glasba. —■ Munehen: 19.15 Suppcjcva opera „Falinica“. — Bukarešta: 20. Beethovnov oratorij „Kristus na Oljski gori“. — Bcromiinster: 18.20 Komorni trio, 20. Mil-lckcrjeva opereta „Dijak prosjak".
Ponedeljek, 22. aprila
Ljubljana: 7. poročila in veseli zvoki;
12.	za židano voljo, 12.30 poročila; 13.02 koncert RO; 18. zdravstvena urd; 19. poročila, 20. konccrL mariborskega tria (Po; ljanec, Bajde, dr. Klasinc); 21.30 odlomki iz oper „Boris Godunov; 22. poročila; 22.15 za oddih igra RO. — Beograd: 13.10 zabavni koncert; 14. koncert na čelu; IS. zadružništvo in draginja (predavanje); 18.10 lahka gl., 22. koncert Čajkovskega, 22.80 pl. gl. — Sofija: 18.10 narodna gl.; 19. klavirski koncert; 21.25 plošče. — Praga: 19.25 zabavni koncert; 20.30 koncert zbora „Hlahol“. — London: 20. pester spored;
22.	orkesterska gl.; 23. pl. gl. — Lille PTT: 22.45 komorna gl, — Strasbourg: 20.30 operete. — Milano: 20.30 pestra gL; 21» komorna gl.; 22. pl. gl. — Fircnzc: 19. odlomki iz operet; 20.30 lepa glasba; 21.15 pesmi in ritem. — Miiuchcn: 19.15 lahka gl. — Bukarešta: 20. Beethovnova „Missa solciunis“. — Bcromiinster: 19.45 zabavni koncert; 20.30 orkester.
Pismo pohrskega Tijeka Marpožanarom
LliRI MARPORŽANARI!
Zaj primem pero u svajo pravo roko no Vas u začetki svajiga pisaja use kup prau lejpo pozdravim kres hribe no doline, reke no traunike no se Vam taplo zahvalim, de ste se u četrtek na nouč u tokem debelim števili kup zbrali na kobančketn kedni. Toto jc blo zlo lejpo od Vas. Boug Vam polonaj!
Jaz sn meo tisti dejn no frdacano velko smalo. Glih te, ko sn prbezgao z Mrau-lije, bajte na štacjan no si kupo karto, mi jc ta frdamaui vlak glfh pred nousom odpihao. Pa sn mu figo pokazao no za-šrajao za jim: Hudič črni, le peli se, kak se čejš, karto mam pa le jaz u hajžeri! Vejte, ko so me Kobanci pa tak sila lejpo povabili, sn sevejde koj k nagam -šajtrao u Marpok na Kobančki kedn.
Glih te, ko sn colo zašvican notr sto-spo, so kamčki Kobanci že to dvanajsto
vižo zapeli tak lejpo, sevejde k zadoemo že no malo hripavo, pa še skoz tak zlo lejpo, de so si Marpožanari pri piaudi-raji skoro že roke zanuncali. 13 tistem časi so se zadi vunta z ne lukne prdej-vali tri svetouno 'znani kobančki muzikanti: GALILEJ je žverglao na klerinet no ga grižo od sprejda, PiAULEJ je fralo na plehtrampeto, ŽLENK pa je vlejko kromatiš mejhe. Je bla rejsn na sila fajn muzika. Kos o zašpilali tisti Mašiš TRAM PLAN od Betona, so se marpoškrm deklinam šurci koj sami od sebič grta nazaj zavihali na ples.
Ko sn video, de bi pjebi no dekline radi meli ohcet no kak so koleue kup stiskali, so se mi u srce zasmilili no sn jim no pohrskokobančko ohcet pred očejse postavo. Vunrazložo sn jim, de marta ženin no nevesta na gostiji zaton vun z enega talera jest. de bota resnično ena duša no
eno tejlo u eni hiši no u enem š pampe tu Zvedeo sn, de marpoške hloče no šurci sila radi krez ploute plazijo, u sili Pa skačejo. Zavolo tega sn jim tudi notr do-povedeo, de baba tri vogle pr hiši podpira, latr pa le eniga. Le daro si zamer-kate, kiri pomejn ma usak vogl ekstra, de se ne bojo »Vaše bajte uku p usipale no Vas ne bo hudič u Dravi utopio, prej ko bo petlin trikret zapeo!
U nedelo opougne po pozne mesi pa se dtgoč kup zberite na kobančkeni kedni, de bofe na lastne vuhe čuli, kak ti mladi kobančki tiči žvrgolijo! Ko-pa-te, se tak daro vejm, de bote usi colo za gvišno prišli!
Do tiste dabe pa ostanite usi zdravi no še enkret lejpo pozdravljeni od Va-šiga kasmotiga Pohrskiga Tijeka.
Na svetlo vun dano u MRAULIJI BAJTI na Krescencijo letošno leto.
£ fe^rollagsla
■■MiaaBaimi&oisjaagaBBmzsaEMBHnscsnsaHaKaHi
»s
^yor8goiif davj« pe»f ut
Str ižili»ycSri doživljaj evropskega m!e^onprfa v džunglah Surine
&s
bivajo divji sloni, nosorogi, tigri, divji psi in orjaški bivoli, pa misijonar ni mogel dooiti vodnika, dasi je ponujal dobro plačilo. Slednjič se je pridružil nekemu lovcu, Angležu Lrudgingtonu. Ta je ustrelil vsako žival, ki mu je prišla pred puško.
OTROK DIVJE PSICE
Neke noči so se okoli tabora klatili divji Psi. Anglež je ustrelil psico. Pri njej je ostal mladi, ki je obupno cvileč potiskal gobček v kožuh mrtve matere. Okeover je prebredel reko in pobral mladiča. »Kaj si boste še to naprtili!« je dejal lovec. »Saj imamo dosti opravka sami s seboj.« — »Ne bo vam delal napotja!« je odvrnil misijonar, vtaknil psička v malho in ga tako nosil s seboj. Ne da bi prišel do Muang Sena, se je moral vrniti v Unung. Tam je njegov novi sluga prevzel divjega psička, mu dal ime Kyongon in ga negoval.
Kyongon se ni dal udomačiti, čeprav ga je imel Okeover dve leti. Angleški komisar Ness-eliff je misijonarja posvaril: »Lepega dne vas bo napadel in razmesaril. Divji psi so nezanesljivi. Celo tigri se jih bojijo.«
»Ne prenese še mojega duha,« je odvrnil Okeover in pobožal psa po glavi. Pes je renče pokazal zobe. »Če misli, da pri meni ne more vzdržati, pa naj gre.«
»Ne bodite sentimentalni« je dejal komisar. »Dajte ga ubiti. Vsak divji pes je nevarnost za okraj.«
»Tega ne bom - nikoli storil!« je odločno odgovoril Okeover in šel v hišo. Kyongon mu je sledil. Njegova dlaka je bila temnosiva, samo na čelu, med bleščečimi očmi, je imel belo liso.
KLIC DŽUNGLE
Nekaj dni pozneje se je Okeover s Kyon-gonom in slugo peljal čez reko Salvin. Voda je bila narasla in sluga je imel veliko truda s čolnom. Zvečer so .se nedaleč na parobku gozda pojavili divji psi. Duhali so človeka in tulili. Kyongon je obstal, dlaka se mu je naježila.
■ »Tam je tvoja druščina!« je tiho dejal Okeover in z roko pokazal smer. »če hočeš rti — pojdi!«
Kyongon je divje zatulil, stisnil rep med noge in stekel proti gozdu.
Okeover se je vrnil v Unung sam.
ORJAŠKI BIVOL, STRAH IN TREPET DEŽELE
Minili sta dve leti. Ko je nastopilo deževje. So prihajali ljudje v' Unung in se pritoževali na nekega arnija, ki se klati po deželi in ki pred njim nihče ni več varen. Arni, tako je ime burmanskemu bivolu. Orjaška žival, dva metra visok, z rogovi štiri metre v premeru.
Komisar Nessciiff je napravil dva lovska pohoda na tega orjaka. Bivol pa se- mu je izogibal. On je napadel samo ljudi brez orožja. Komisar je dal razglasiti: V okolišu reke Nam Hsin se klati orjaški bivol. Je ves divji in hudoben. Je že usmrtil več ljudi. Ni mi mogoče vsakega poedinca ščititi. Vsak mora sam nase paziti. Kdor bivola ubije, prejme ■30 tolarjev nagrade.
Vlada je naprosila nekaj lovcev, naj se podajo na lov na tega strašnega bivola. Od lovcev belcev, ki so se temu pozivu odzvali, je bivol dva usmrtil Gospod Doveridge, ladjar, je izgubil eno roko. Okrajni uradnik Chet-Jvynd, ki se je udeležil pogona, je izginil. Nihče ni vedel, kaj se je z njim zgodilo.
PODVIG HRABREGA MISIJONARJA
V tistem času so se v pokrajini Nam Hsin pojavile črne koze. Najbrže zanesene od romarjev iz Tibeta. Domačini so žrtvovali svojim bogovom štiri otroke, ne da bi kuga ponehala.
Mučeriiška smrt otrok je bolela misijonarja Okeoverja, ki je mislil, da je vsem Burman-cem prinesel krščanstvo. »Če nimate ničesar proti temu, bi jaz rad šel v Muang Sen,« je izjavil okrajnemu komisarju. »Imam občutek, da me ljudje tam potrebujejo...« Nessciiff je odgovoril: »Če se hočete na vsak način žrtvovati, pa pojdite ... A najbrže bodo ljudje vas obdolžili zaradi črnih koz. Ne bom mogel ničesar storiti za vas, če zaidete v težave«
Goreči misijonar se ni dal odvrniti in se je Podal na pot, spremijevan samo od svojega sluge Natmauka, drug ni nihče hotel z njim. Deževna doba je šla h kraju, samo na strmih Pobočiih gora so še viseli oblaki. Džungla se je kadila.
Okeover je potoval .s čolnom po reki navzgor. V tretji noči je nločno lilo, reka ie prestopila bregove, in misijonar se je z Nat-maukom -zatekel na skalo. Premočen je zmrzoval. Tuljenje diviih psov in hrumenje krokodilov, ki so 'oblegali skalo, mu ni dalo spati. Zjutraj je reko pokrivala megla. Ko se je dvignila, ie Okeover na bregu ob gozdu Zagledal bivola — arnija. Bi! je ogromen in tako silnih rogov. Okeover ga ni še videl nikoli Njegova koža, črna, mokra, re je svetila.
Bivol je počasi stopal k reki. Stopil je v kalno vodo in ml. Za krokodile, ki so ga zakuhali in plazili proti njemu, se ni zmenil. Ko se je napil, je odkorakal nazaj ,v gozd. Nat-hiauk se je od strahu ves tresel. Okeover se hi bal,	ji	misiji' in svoji sreči
'ifmfc JE v BLIŽINI
■ ilospela do vrha gore
si bo vzel bog Arni,« je odgovoril Natmauk, »Kar bo on pustil, si pa bddo vzeli divji psi. Zakaj sem šel s teboj?«
To noč je Natmauk zlezel na drevo. Opolnoči je zbudil svojega gospoda. »Na drevo!« je zašepetal. »Bog Arni je v bližini. Duham ga.« Potegnil je misijonarja k sebi na vejo. Neka velika, temna gmota je neslišno šla mimo drevesa. Okeover ni mogel razločiti, Kaj je bilo. Zjutraj pa sta videla v tleh široke, globoko udrte bivolove stopinje.
Ubrala sta zdaj ravno pot proti vasi. Steza je vodila na široko jaso. Onstran je stal bivol. Ogromen. Negiben. »Bog Arni!« je zastokal Natmauk in padel na kolena.
mauk za njim. Nista se mogla umakniti, goščava je bila nepredirna. »Na drevo!« je zakričal Natmauk. Okeover je zagrabil liano in se potegnil kvišku, Natmauk po drugi.
A drevo je bilo šibko. Ko se je bivol z životom podrgnil ob deblo, se je drevo pripognilo ko šiba. Toda liane so ga držale kakor jambor.
Bivolov hrbet je bi! samo pol metra pod misijonarjem. Ta je dejal: »Zdaj si bo oddahnil, potlej naju pa stresel dol! Če bi bile liane gostejše, bi se rešila.« Prisluhnil je. »Ali si slišal, Natmauk?«
Oba sta prisluškovala. V tišino je bilo iz daljave slišati tuljenje .divjih psov. Tudi bivol
ioll dl© posl© S©S1C@
Ne\v York ni samo mesto, temveč tudi država v okviru USA. Velik je in prostran. Če se oddaljimo iz predmestja v okolico, tedaj ni več nebotičnikov, še manj pa avtomobilov. Blagodejna tišina objame človeka, posebno še popotnika, ki se znajde v naročju Adirondack gora, kjer je dolina, ki jo smatrajo za. pravo
Ir
čudo zemeljske skorje. Razpoko obdajata dve strmi steni po 500 in še nekaj več metrov visoki. Obe steni sta močno nagnjeni naprej, v njunem kotu utegne sonce le tri minute pogledati v dolino. Izven tega kratkega časa, ki se javlja pozno popoldne, ne posije v dolino nikoli sonce.
ki tra*no rasla č©s reko
Priroda se marsikdaj pošali z rastlinami, ki jim daje zavetje. Vmes posežejo strele, viharji, povodnji in druge uinie. Tako sta blizu Buenos Airesa dve drevesi, ki sta drugo drugo »požrli«. Oddaljeni sta 1.50 m drugo od drugega, dva metra od tal sta se pa debli zrasli in objeli dvakrat okrog sebe, da je videti skupina kakor dve'orjaški'kači.
Drugi primer. Vihar je vrgel deblo visokega drevesa v reko. Korenine so ostale še trdno v zemlji, drevo je dalje raslo v ležečem stanju čez reko. Veje, ki so ležale v vodi, so jele rasti v prod, zakoreninile so se vod vodo. Drevo je tako postalo priroden, živ mest, po katerem prehajajo domačini z enega na drugi breg reke.
Znano je, da je v ljudskem telesu mnogo kovin, čeprav v majhnih količinah. Prof. Werner Gerlach na vseučilišču v Baselu je zasledoval ta pojav in dognal, da prihajajo kovine v človeško telo s hrano. S spektralno analizo je raziskal hrano in ugotovil n. pr., da vsebuje čaj mangan, aluminij, baker, strontij, železo,
kalcij, pa tudi srebro. V jetrni klobasi je našel ’kalij, železo, baker, fosfor, v papriki pa kalij, natrij, fosfor, baker, aluminij, mangan in svinec. S hrano prihaja v telo. precej kositra, posebno z mio, ki je v konservah. Seveda gre tu za iz-icdno majhne količine, nekaj miligramov na kilogram. ■
sršs pos!aaa mapr
Še pred sto leti je bila Danska zapuščena zemlja, naseljena s siromašnimi kmeti. Po besedah samih preroditeljev je bila nebogljen otok sredi viharnega morja, obsojena v prepast. Narod je bil brez, moči, brez duha in volje po napredku. Šele, ko so napredni rodoljubi segli po načrtnem delu, so dvignili deželo med najnaprednejše v Evropi.
Največja zasluga za to pripada narodnim domom. Preroditelji so postavili kmetske domove z nazornim poukom umnega gospodarjenja. Ljudje so se oprijeli dela, mučili noč in dan in osvobodili podeželje neznanja ter materialnega suženjstva. Danska vas je postajala-vedno bolj vzor naprednega kmetijstva. Danes
je kmetski stan Danske zavidanja vreden, premožen sloj, ki je trenutno sicer padel v škripce vojne, ki se bo pa spet povzpel k nadaljnjemu napredku.
Admiral Byrd je na povratku iz Antarktika izjavil, da se je južni magnetni tečaj premaknil za približno 108 milj proti zahodu. Tudi so našli premog, kar dokazuje, da je bila nekdaj tam vročina. Pustil je na tečaju v dveh oporiščih po 28 ljudi in eno letalo. Veter vleče mm 50 milj na uro.
Samo en lisi imajo v Tibetu. Ustanovil ga je misijonar Tarčin Babu, ki sam v list piše in ga tiska. Izhaja pa list, kakor' je pač zaloga vesti.
111? 7	^	*
Lin .gŽI .
»-•s
■■T-T":'
Granata za granato gre izpod rok na tekočem traku
je to slišal in jezno zasopel. Psi so se klicali. Glasovi so prihajali z vseh strani.
KVONGON, NE PUSTI ME UMRETE
»Psi nama bodo pomagali!« je dejal Natmauk, oklepaje sc debla z obema rokama. Okeover se je nasmehnil. On je bil že sklenil z življenjem. Bivol je pričel s sprednjima nogama kopati zemljo. Nato se je pomaknil nazaj, da bi imel več prostora za zalet. Debele liane so se potrgale ko nitke.
»psi... psi...« je jecljal Natmauk. In krčevito okienivši debla, je začel kričati: »Kyon-gon, Kyongon!« — »Ne bodi nor!« ga je zavrnil Okeover, ki- so mu že popuščali živci.
»Kličem ga!« je šepetal Natmauk. »On naju bo slišal.« In zopet je milo klical: »Kyon-gon ... moje upanje ... moj bog... moj golobček ... moj biser... Kyongon!«
Sive sence so švignile skozi džunglo. Bivol je odnehal od drevesa in se oziral. Lajež je prihajal bliže. Dolgo, sivkasto telo je šinilo po zraku. Divji pes je naskočil bivola in se mu zagrizel v'tilnik.
Bivol je iz goščave stekel na jaso. Na njem so viseli psi zagrizeni. Besno se jih je otresel in jih potepta! pod seboj. Z rogovi je hkratu zajel tri pse in jih vrgel v zrak. Psi so se umaknili. Bivol jih je gleda! s plamtečimi očmi.
»Prepodil jih bo!« je tiho dejal Okeover. »Kyongon!« je molil Natmauk, »pridi, moj golobček, moj ponos... pridi, Kyongon!« Glas se mu je tresel. Zdajci pa je zarjovel: »Kyongon, Kyongon! Ne pusti me umreti!«...
PODRLI SO GA!
Bivol je mirno stal na jasi. Psi so se cvileč odmikali. Zbali so se orjaka. Tedaj pa se je pripodila skozi džunglo nova tolpa divjih psov, pred njo velik, močan pes z belo liso na čelu. Natmaukov glas se je prevrgel v divje tuijenje. Pes mu je odgovoril. Naskočil je bivola in obvisel na njem. Tolpa je planila naprej, podrla bivola. Zdaj se je valjala tam na jasi krvava kopica. Psi so bivolu trgali meso z živega telesa. Bivol je z zadnjimi močmi brcal in suval z rogovi, njegovo rjovenje je polagoma zamiralo v hropenju ...
Ob razmesarjenem bivolu je Okeover našel šestnajst mrtvih psov. Med njimi je ležal Kyongon. Bivolov rog mu je bil razparal trebuh. Natmauk je jokal nad mrtvim prijateljem.
Pokopala sta psa in mesec kasneje mu je misijonar tam postavil spominski kamen z napisom: Kyongon, divji pes, je meni in mojemu služabniku Natmauku rešil življenje. V zvestobi. Alfred Okeover.
čudno oporoko je zapustil lord Ware Free, ki je določil, da se sme njegovih 146 milijonov uporabiti šele po 21 letih, ko se bo nabralo še precej obresti.
Fara©rs, ki J@ izumil
nm®
Skrivnostni obraz sfinge pri piramidah v Gizeh je velika privlačnost tujcev. Tisočletja že stoluje 73 m dolg in 20 m visok kip sredi peska. Močan puščavski veter ga je večkrat zasul, pa so ga ljudje zmerom znova odkopali.
Pri zadnjem odkopavanju sfinge je arheolog Selim bej Hasan odkril apnenčevo tablo z napisom, ki jo je položil pred kip Amenophis II., drugi vladar iz 18. egipt-ske dinastije. Tabla je 12 čevljev visoka, 7. če vije v .široka in vsebuje 27 hieroglifnih stavkov. Položil jo je pod kip lSletni faraon ob priliki romanja k piramidam. Napis pravi, da je faraon nenavadno močan mož, viteškega značaja, ki je izumil posebne vrste streiico za boj. Okrog tablice so bile štiri figurice levjih glav, posvečene sončnemu bogu Egipta. Podobno tablico so odkrili na podnožju 1926, ki jo je pustil pod kipom faraon Tuthmosis IV. ter opisuje sanje, ko se je vladarju prikazal sončni' bog in mu velel, odkopati pesek izpred sfinge.
Hfaležna Turčija
Turška vlada je sklenila, da -	:	grič-
ku, kjer že stoji observatorij, postavi veličasten mavzolej preroditelju Turčije, Kemalu Ataiiirku. Krsta z balzamiranim truplom prvega predsednika republike je še v narodnem muzeju. Turški narod hoče na ta način izraziti globoko hvaležno-. voditelju, ki je dvignil državo na stopnjo moderne evropske sile. Atatiirk je dvignil blagostanje naroda, postavil prosvetne in gospodarske ustanove, predvsem pa odstranil legla, ki so dolgo morila prebivalstvo. V rnalarična področja so prihajale posebne komisije, ki so odstranjevale močvirni svet, predvsem pa skrbele, da je ljudstvo dobilo sredstva proti bolezni. Ljudje sn jemali v sezoni malarije 0.40 gr kinina dnevno, v primeru obolenj pa 1.30 gr kinina v teku 5 do 7 dni zaporedoma. Narod se je pozdrav::, državo Atatiirka je obljudilo zdravo, odporno ljudstvo, ki je stopilo med prve narode v Prednji Aziji.
Zenski kotiček
Ali Je emancipacija žen koristna?
Tako zvana emancipacija ženstva, dasi bi se morda zanjo našla tudi orimernejša beseda, kajti vedno ne gre baš zanjo, če se govori o osamosvojitvi žene, danes ni več vprašanje bodočnosti, kot je bila nekoč, ko so se žene naskrivaj in po zakonskih odločbah preganjane borile za neodvisnost in samostojnost. Danes je
ELITNA KONFEKCIJA .
MARIBOR
PRINAŠA VEDNO NAJ NOVEJŠE
emancipacija žene sodobna potreba, ne pa morda sodobno zlo, kakor misli še ta ali oni zagrizenec in črnogled, češ, žen-stvo in svet okoli njega gre radi tega v pogubo.
Ako nekoliko premotrimo današnje vsestranske svetovne razmere, današnje socialne prilike in življenjske zahteve, lahko samo rečemo: »Hvala Bogu, da so se žene že pravočasno tako osamosvojile, prevzgojile in usposobile za današnji svet.« Poprej so ja bile samo nekakšne lutke, nekaki predmeti za olepšavo doma. Bile so vsestransko odvisne od moža, nesamostojne, nepreudarne, bojazljive, nežne, skratka, za izvenhišne posle in vprašanja življenja neuporabne. In vendar pravijo, da jih je več nego moških. Kaj bi danes s takšno človeško maso, ko bi ne bila za drugo nego da je, urejuje dom in rodi otroke. Danes nobena ne čaka na rešilno bilko moža ali na doto od doma.
Pravi se, da izpodriva moža v službi. Ni res, možje so še vedno na svojih mestih, le postopači, ki od brezposelništva
bolje žive nego od dela, so danes brezposelni. Trenutno se je morda v tem ali onem poklicu pokazala nezaposlenost, a je zopet iginila (na pr.: pri učiteljih — danes pa nimamo enega brezposelnega učitelja, da bi se zamašile največje vrzeli na nekaterih šolah). Žene mož niso izpodrinile, temveč so le zato stopile na njih mesta, ker so se pokazale priprav-neiše za ta ali oni poklic, dočim je moških moči manjkalo na drugem kraju, kjer bi jih žene teže zastopale. Saj se je v zadnjih letih odprlo vse polno novih, izrazito moških poklicev, ki bi morali ostati brez sopomoči ženstva neodprti ali pa vsaj neizvrševani. Ta zamenjava je bila torej nujna.
Ali trpi dom radi ženine službe? Morda nekoliko, toda žena, ki ima zaslužek, lahko vzame pomočnico ter tako omogoči novemu članu človeške družbe delo in zaslužek. Sicer pa današnja gospodinjstva. stanovanja, obleka, perilo, kuha in sploh vsa dela zdaleka niso tako komplicirana ko nekoč.
Kaj pa materinstvo? Moje mnenje je tako-!e Tolmačenje besede emancipacija je na žalost dvojno. Tista žena, ki vidi emancipacijo v tem, da brez dela leta okoli, goji raznovrstne športe, mazanje nohtov (kar sicer ni greh, a ne sme biti edino delo), hodi v kavarne, kadi in pije itd. Takšna žena tako in tako nima veselja do otrok in družine. Takšne razvajenke, ki mislijo samo na sebe, smo imeli itak že tudi poprej. Žene pa, ki pravilno razumejo emancipacijo, ki vidijo v tej besedi samostojno, razumno, po svetu razgledano ženo, dela in junaštva, se zavedajo svojega ženskega dostojanstva, svojih dolžnosti ter lepot in vrednot vzvišenega materinskega poklica.
Rumeno cvetje arnike v žganju raz- j kužuje rane ih je dobro za masažo proti j revmatizmu. Čaj oživlja krvni obtok.
Zdravilna zelišša v vsako hišo
Neb roj raznovrstnih zdravil in čajev je na svetu, toda domača zdravila in domači čaji so imeli od nekdaj svojo posebno vrednost. So pa seveda domača zdravila mnogo cenejša ali celo brezplačna, zato jih je treba posebno v današnjem času upoštevati.
V	kratkem bo nastopil čas za nabiranje raznih zdravilnih zelišč.
Kdo ne pozna lipe, našega starega narodnega, toliko opevanega drevesa? Lipov čaj je znano sredstvo za potenje in čiščenje krvi, umirjanje in krepitev živcev. Nabirati smemo lipovo cvetje le ob suhem, sončnem vremenu. Trgamo ga skupno z rumenimi, podpornimi listi. Sušiti ga moramo v senci, shranjevati pa v dobro zaprtih posodah. Več let staro cvetje ni dobro, ker izgubi svojo moč.
Tudi cvetje iu jagode bezga uporabljamo kot zdravilo. Iz cvetja kuhan čaj, je
dober za potenje, z medom pomešan proti kašlju. Vkuhane jagode so dobro odvajalno sredstvo. Proti griži pa služijo dobre suhe bezgove jagode. Jagode lab ko sušimo na soncu.
Kamilica je zelo razširjena rastlina, ločiti pa moramo pravo kamilico od pas-j je, ki ima neprijeten vonj. Potrgamo le cvete, ki jih sušimo v senci. Vsemogoče bolečine in krče v prebavilih kakor tudi razne krče ob menstruaciji odpravljamo s kamiličnim čajem. Izvrstni so pa tudi obkladki na boleča mesta in kopeli za oči, nos, otečene ude.
Mlado hrastovo listje, skor,;j iti želod imajo tudi zdravilno moč. čaj iz listja krepi prebavila, ustavlja grižo in notranje krvavitve in deluje dobro proti zlati žili. Hrastov čaj zapira rane. Hrastov lub krepi čreva, želodova kava ustavlja premočno perilo.
Kuhinja
V	smetani pečeni ohrovt. Srednje veliko ohrovtovo' glavo zreži na 4—6 delov, ki jih skuhaj v slani vodi, kuhane odcedi in stresi v dobro pomazano kozo, polij z nekaj žlicami kisle smetane, da ie ohrovt pokrit, ter postavi v pečico, da se nekoliko zapeče. S tem ohrovtom lahko obložiš kakšno pečenko ali pa ga daj kot samostojno jed z dušenim rižem na mizo.
Pesa z mlekom. Skuhaj 2 debeli, oprani rdeči pesi v mehko. Kuhani odcedi, olupi in nastrgaj na krušnem strgalniku. Razgrej v kozi za pol jajca surovega masla ali masti, stresi vanjo nastrgano peso, prideni nekoliko soli, ščep kumne in praži vse skupaj 15 minut. Nato potresi pičlo žlico moke, še dobro premešaj in zalij peso z zajemalko toplega, ne-zavretega mleka. Ko vse skupaj še nekaj minut vre, prideni nekaj kapljic limonovega soka. Postavi kot prikuho na mizo.
Rdeča redkvica kot prikuha. Redkvico operi, ji poreži koreninice in z listi Vred skuhaj. Kuhano sesekljaj, stresi v redko prežganje, osoli in zalij s krompirjevko. Ko prevre, ji prideni še ščep popra in, če hočeš, še žlico kisle smetane.
Špinača. Špinačo osnaži, jo dobro operi in skuhaj odkrito v zavreli vodi. Ko se je špinača nekaj minut kuhala, jo narahlo odcedi, stresi na desko in sesekljaj. Napravi svetlo-rumeno prežganje iz moke in masti, v katero si dobro zrezala strok česna in zelenega peteršilja, zalij z juho, osoli in ko nekaj minut vre, prideni še žlico kisle smetane.
Špinača z mlekom. Špinača z mlekom se pripravi kakor navadna špinača, le da jo za-liješ namesto z juho z nezavretim mlekom.
Goveji jezik zabeljen. Kuhan in olupljen jezik zreži na primerne kose, ki jih položi v kozo, prilij v kozo zajemalko juhe in potresi po jeziku veliko pest krušnih drobtin, zmešanih z žlico drobno zrezanega zelenega peteršilja: nato razgrej za drobno jajce surovega masla ali masti in jo polij po jeziku. Postavi jezik z dušenim rižem na mizo.
Koleraba v mlečni omaki. Olupi kolerabo, jo zreži na rezance, stresi v lonec v osoljeno vrelo vodo in kuhaj do mehkega. V kozi razgrej za pol jajca surovega masla ali masti, prideni istočasno žlico moke in mešaj 2 minuti; nato prilij za zajemalko^ toplega, neza-vretega mleka in dobro zmešaj, da postane omaka gladka. Nato prideni kuhane, na pol odcejene kolerabe, dobro premešaj, prideni
ščep popra in žiičico kisa. Ko še prevro, po* stavi kolerabo s krompirjevim pirejem na mizo.
Korenjeva juha z makaroni. Razgrej v kozi za drobno jajce surovega masla ali masti in mu prideni debel, osnažen in na rezance zrezan koren ter pol zrezane čebule. Pokrij ii« duši koren, da se skoraj zmehča. Posebej kuhaj na majhne rezance zrezano ohrovtovo glavo, in ko je ohrovt na pol kuhan, ga odcedi in mu prideni korenje, osoli in duši vse skupaj četrt ure. Nato zalij to korenje z 2 1 vode in sicer najprej s tisto, v kateri si kuhala ohrovt, potem pa, če imaš, s krompirjevko ali sploh s toplo vodo. Ko juha še nekaj minut vre, ji prideni majhen krožnik kuhanih in odcejenih makaronov, za pol jajca surovega masla in žlico zelenega peteršilja. Vse dobro premešaj in juhff je gotova.
Praktični nasveti
Mastni madeži na baržunu. Iz baržuna (žameta) se mastni madeži odstranijo, ce jih proti vlaknu brišemo z gobo ali s cunjico, ki smo jo namočili v terpentinu.
Mastni madeži na klobukih. Iz klobukov se dado mastni madeži osnažiti na sledeči način: Zmešajmo v stekleničici pet žlic amo-nijaka, pet žlic špirita in poldrugo žlico kuhinjske soli in s pomočjo volnen-e cunjice ali pa gobe brišimo madeže toliko časa s to tekočino, dokler ne izginejo.______________
Brez težav
deluje Darmol. K temu prijetnost pri uporabi: nobenega kunanja čajev, niti požiranja krogljicln ne grenkih soli. Darmol je okusen kakor Čokolada. Ne poskušajte z nepreizkušenimi preparati, temveč uredita svojo prebavo z dobrim odvajalnim sred5,vom
•oJHOug Doti S8 v vseh laUmiS
Suho meso in mesene klobase se ohranijo dolgo okusne in sveže, ako jih zavijemo v časopisni papir in jih shranimo v peči, v kateri se ne kuri.	..
Perilo postane zelo lepo belo na sledea, neškodljivi način: Primešaj vodi, v katero st pridala plavilo, dve žlici močnega špirita iu dve žlici svetlega in čistega terpentinovega olja. Plavilne vode za to zmes mora biti 50 1.
V	tej poplakni perilo in razobesi na sorice.
Trdo meso se preje omehča, ako prideneŠ noževo konico jedilne sode.
Crv v lesu. Zalij omare, postelje in sploh pohištvo, v katero'so zašli črvi, z razredče* nim parafinom, ki jih gotovo ugonobi.
Moda kostima je neminljiva
Odkar je tako zvani ženski kostim (primernejše besede zanj na žalost nimamo) prišel v modo, se ni umaknil več. Izkazalo se jc. da je za vse prilike ijajpraktičnejša obleka, zato si je v modi priboril stalno mesto, le da od časa do časa nekolik^ menja svojo obliko.
Tudi letošnja pomlad sc pojavlja v znamenju kostima, in sicer bolj nego kdaj poprej. Smo pač v dobi, ko moramo lepo čimbolj združiti s praktičnim in to se je ustvarjalcem mode najbolj posrečiio v kostimu. Dočim so bili doslej kostimi krojem večinoma iz raznovrstnega ženskega blaga, zahteva letošnji kostim moško blago, čvrste in trpežne tkanine, ki se ne mečka
in nateguje. Najboljša je angleška volna. Prevladovala bo siva barva oziroma kombinacija, dobljena iz odtenkov sivih barv in mešanica, dobljena iz črne in bele. Tak kostim predstavlja najprakličnejšo obleko za potovanje, izlete in službo, pa tudi na promenadi bodo imeli prvo vrsto.
Kroj ni mnogo izpremenjen, le jop-ca se je podaljšala čez boke in dala s tem po več letih kostimu zopet svoj klasičen značaj.
Ni pa seveda rečeno, da bo v pred-stoječi sezoni prevladovala izključno siva barva. Veliko vlogo bosta imeli tudi modra barva, ki posnema blago angleških avijatičarjev in barva neba pred nevihto.
FLORENCE RIDDELL
LJUBEZEN NA EKVATORJU
ROMAN
52
Ob drugih prilikah je Filip popolnoma prepustil Glenisoni vso skrb za goste. Ta njegova sedanja nenavadna skrb jo je nekoliko pznejevoljila. Rekla mu sicer ni besede, toda Filip je občutil, da ni kdo ve kako dobro razpoložena.
»Želim le, da bi ti ničesar ne manjkalo,« se ji je rahlo opravičeval, »ko pabo to vendar prvi večji obisk v najini liiši.«
Seveda, Filip se je hotel tem ljudem prikazati kot imeniten gostitelj, morda celo nekoliko bahavo. Sprva mu je Glen to zamerila. Potlej pa ga je skušala razumeti ter je z njim docela soglašala. Pripravila bo torej bogato in neoporečno večerno gostijo, kakršne ne bodo tako zlepa spet doživeli kje drugje na sosednjih farmah. Njen dom jih mora presenetiti. Briana in spbe pa bo oblekla v naj-lepši obleki. Filip bo tega verjetno zelo vesel. Poglavitno je vendar, da je on zadovoljen.
»Sicer pa bi lahko povabili tudi Mi-cliella,« ji je čez čas dejal. »Sam Bog ve, kaj se je zgodilo temu revežu, zadnji čas se je popolnoma zakopal v svojo farmo.«
Glenison je ta predlog iskreno pozdravila. Že dolgo jo jc skrbel Michell. Zakaj su neki tako uporno izogiba Kilima Nun-
gu? Ko ga je biia zadnjič videla, se ji je zdel silno shujšan in slab.
»Zvečer ne bo hotel ostati. Robin mora vendar zgodaj spat,« je pripomnila, »in dobro veš, da fanta ne i>repusti domačinom v varstvo*.
»Zelo enostavno: Robin bo pač spal pri nas,« je rekel Filip, »spotoma se ustavim pri njem ter ga povabim na obisk. Povedal mu bom tudi, da smo zvedavi, ker ga ni nič več k nam. Rekel mu bom, da ga tudi ti osebno vabiš, naj pride.«
Zrla je za njim, ko je odjahal na rjavcu, ki ga je bil pred nedavnim šele kupil. Pomahal ji je še, predno se je za ovinkom izgubil. Glenison je upala, da Michell povabila ne bo odklonil. Želela si je močno, da pride tudi on, kajti prisotnost tega mirnega in razumnega Škota bo precej dvignila njeno samozavest.
Preostali del dneva je prebila Glenison v marljivih pripravah za jutrišnji obisk. Izdelala je že bila celoten načrt večerje in sploh gostije.
Naslednji dan so lepo očistili in pospravili obe koči. V črne glinaste vaze je dala lepega cvetja. Za popoldne si je pripravila svojo bledo rumeno obleko, vrat pa si okrasila z veliko jantarjevo
ogrlico. Ko se je pogledala v zrcalo, ni bilo popolnoma zadovoljna s svojo podobo. Nekoliko izmučena in bleda je bila. Seveda, taka se ne more primerjati s svežo in mladostno Elizo, ki se je pred dnevi vrnila iz Anglije. Glenison se je zelo nerada posluževala lepotil. Toda še vedno je imela spravljene nekatere reči, ki jili je bila kupila še na »S. S. Celandi-ni«. Danes moram biti kar najlepša. Nekoliko rdečila na licih in ustnicah jo je v trenutku izprerncnilo.
Znova je skrbno pregledala gostinsko mizo, ki je bila postavljena ob lokvanjem jezeru. Prav ta hip sta prišla Michell in Robin. Stekla je proti njima z radostnim pozdravom.
»Zakaj vas tako dolgo ni bilo k nam?« je z nasmeškom vprašala Michella.
»Neverjetno dosti dela se mi je nagro-madilo. Nikjer nisva bila , niti za korak se nisva oddaljila z doma. Poleg tega pa me je cfclo nekoliko obiskala mrzlica...«
Glenisone Michellov odgovor in pojasnilo rysta zadovoljila. Toda sedajle ga ni marala podrobneje povpraševati po vzrokih. Michell je za hip obstal ter se z nasmehom zagledal v Glen. Potlej se je spustil v naslanjač ter z vzdihom prekrižal svoje noge. Glen je vedela, da je srečen, ker je spet v njeni bližini. Ne, sedaj ga ne sme mučiti z zvedavimi vprašanji. Znova pa si je morala priznati. da ie zares močno oslabel. V obrazu je imel vdrtine.-ki jih ■prej.ni-bilo. Morda
pa mu farma ne gre dobro? Morda ga muči denarno vprašanje? Upala je, da ji pove, kaj ga teži. Če gre za denarne težave, bo vprašala Filipa, če bi mu ne mogli nekoliko pomagati. Kajpada, pretežni del njene srečne dediščine je že bil vložen v farmo na Kilima Nungu. Toda nekaj denarja pa jc še vedno v banki v Nairobi.
»Colin, kaj vas teži?« ga je presenetljivo in naravnost vprašala. Zgodilo se je prvič, ko ga je imenovala s krstnim imenom. Opazila je, kako se mu v peščeno sivi obraz spet vrača rdečica, kako se je krčevito oprijel držajev naslonjača ter se zagledal za Robinom, ki sc je nedaleč igral s psom.
»Nič — zares, prav nič. Cez glavo dela sem imel na farmi.«
Ne, to je ni prepričalo! Pa tudi všeč ji ni bilo, ker ji je taiko maio zaupal. Toda že ta hip ji je bilo žal, da mu je zamerila. Sklonila se je k njemu ter mu prijateljski položila roko na ramo.
»Colin,« čutila je, da mora ostati pri njegovem krstnem imenu, da bo njeno vprašanje čimbolj prijazno in ljubeznivo, »če vas morda kaj teži — če je to denar, potem mi dovolite, da vam pomagam. Ali...
Tesno je stisnil njene prste v svojo dlan in ji rekel: »Vi zlati, zlati .in dobri ljubček... Toda veste, to, to je...«
(DaijeJ
Sah
Turnir osmerice v Amsterdamu
Nizozemskim šahistom moramo priznati, da so resnično neutrudljivi. Od šahovnice jih ne odvrne ne vojna vihra, ki divja v njih bližini, ne zaskrbljen položaj, v katerem se nahaja Nizozemska zadnje tedne. Jedva je bil zaključen turnir šestorice, na katerem je zmagal Kmoch, in jedva se je vrnil dr. Euwe iz Budimpešte, že je v Amsterdamu v teku turnir osmorice, na katerem sodeluje tudi dr. Euvve. Turnirja, ki bo zaključen 10. maja, se po izžrebanem vrstnem redu udeležujejo naslednji mojstri: Van Scheltinga, A. de Groot, Crabbendam, Prins, dr. Scheffer, dr. Euvve, Sehelfhout in Felderhof. V 1. kolu je med drugimi rezultati tudi zmaga dr. Emveja nad Crabbendamom.
-18. španska otvoritev Beli: lT. Grubhendrani Cini: dr. M. Euvve 1. e4. e5; 2. Šiit. Sc«; It. Lb5, ali; 4. Ea4,
Sf«;	0-0. d0; (i. Tel. Ld7; 7. e3. Lc7;
8. (14. 0-0; 9. Sbdli. e\d4; 10. e\(14, Sb4;
11.	L\(17, Dxd7; 12. Sil. (15; 13. Se5, l)c«
(v Budimpešti je igra) dr. E. proti Szabo tlt.... De8); 14. a3.\Sc8; 15. Sveti, I)xc«; 16. e5,	Sel;	17. 1'3	(tu	je igral	Szabo močnejše
17.	Sc3), Sg5;	18.	14, Se«;	19. 15 (beli iz-
gubi kmeta, dobi pa nekaj izgledov na napad), Sxd4; 20. 10, Ec5; 21. Klil, SeO; 22.	Sg3,	Tle8	'na	22. L12	sledi 23. Sl'5 in
na	23.	Lxel.	21. Se7-f!);	23. Sf5. L18?
(boljše je 23. g(i!; 24. Te3 (boljše 21. I'xg7. Lxg7; 25. Dg4, Kh8: 26. Lh6, Tg8; 27. Lxg7-j-, Sxg7; 28. Sc7, De6; 29. Dxe6, fxeG;
30.	Sxg8, Kxg8 nakar bi imel beli lepe iz-glede v končnici). g«; 25. Th3, Sc5!; 20. L14. Sc4; 27. Del, Dc2!; 28. ShO j , Lxb0; 29. Txh0, 1)12; 30. I)cl, Dc5; 31. Le3. Dxcl in beli preda, ker ima izgubljeno končnico.
Turnir v Lodžu
Pred nedavnim je bil zaključen v Lodžu turnir, ki so se ga udeležili tildi štirje ukrajinski mojstri iz Kijeva. Zanimivo je, da sia sc turnirja udeležila tudi bivša poljska mojstra G. Erydman in K. 1-Tydman. Kijevski mojstri so pobrali prva tri mesta in'šesto mesto. Končni izid turnirja je naslednji; 1. Cliavin 13 (brez izgubljene par-lije), 2. Boleslavsky 12, Konslanlinopolskv li in pol. Gerstenfeld 10, Abrajam 1) in pol. Poljak in Appel !), G. Frydman 8, j .Schachler 7 in pol, K. Frydman 6 in pol,' Rubinstein 5 in pol, Dobrovolskv in Metz-1 ger 5. .Makarčvk 4, Dorfler 3 in Pppcv-sky 1 in pol točke.
Š turnirja je naslednja partija:
47.	Novo indijska obramba Beli: Gerstenfeld	Črni:	Dobrovolsky
1.	(14, SI«; 2. c4. e«; 3. SIS. b«; 4. g3,, Eb7; 5. Li»2. Le7; «. Sc3, d« (slabo, boljše je 6... Sel) 7. 0-9. Sbd7; 8. Tel. 0-9;
9. el. e5; 19. b3. e5 (črni računa, da bo viekri beli kmeta na (15; lako blokirana igra bi bila potem zelo težka); 11- (Ive5, (ixc5: 12. I.b2. Te8; 13. I)c2, De7; 14. Tadl, ali (preveč pasivno; potrebno jc bilo 1 I. Tad8, sedaj pa nastanejo težave z e.» kme-lom : 15. Sd5!. Sxd5: 1«. exd5. Ld«; I/.
S«*3!. SI8; 18. Lel, g« (oslabitev kraljevega krila je izsiljena, na 18. hC bi prišel manever Silt--h4—15); 19. Lg2. 15 (po lej poleži je( črni izgubljen,- boljše je 19	16);
29.	tik b«; 21. fxc5, I.xe5; 22. Lxe5. Txc5;
23.	(Ki!, Txcl-f; 24. Txel, Dg7; 25. I.xb7 (na 25 Te7 bi prišlo 25.... Dd4-{-), l)xb7:
ŠAHOV-
PRVENSTVO BEOGRAJSKEGA SKEGA KLUBA
je tik pred zaključkom. V 15. kolu sta se srečala oba mojstra, ki sodelujeta na turnirju, nekdanji Mariborčan Ivan Lešnik in najmlajši mojster Svetozar Gligorie. V izredno dramatični borbi je Gligorič porazil svojega velikega nasprotnika ter se postavil dve koli pred koncem turnirja na čelo tabele z 11 in pol točke, sledi mu Medan z 11 in Busek z
10	in pol. Lešnik je skupno s šubaričem na 5. in 6. mestu z 9 točkami, kar je vsekakor uspeh, če upoštevamo, da igra Lešnik turnir v stanju rekonvalescence.
IZ CELJSKEGA ŠAHOVSKEGA KLUBA
Glavni klubov turnir je zaključil II, l. m. reditelj Tine Kocmur. Udeleževalo se ga je redno 14 članov, eden pa je takoj začetka izstopil. Turnir se je nekoliko zavlekel. So pač bile letos velikonočne počitnice bolj zgodnje in je več udeležencev iz stanu učiteljstva odn. profesorjev.
Prvo mesto in s lem naslov „Klubov prvak za lelo 1940' si je priboril favoriti Cijan Slavko. Ta igralec, sicer bolj defenzivnega značaja, igra premišljeno in sigurno ter že dolgo časa slovi kol najboljši klubov igralec. Dosegel je 11 točk od 13 možnih ter ni nobene partije izgubil, remiziral pa 4. Drugo mesto ter 10 točk je pripadlo talentiranemu Diehlu Vladimirju. On jc 9 partij dobil, 2 izgubil ler
2	remiziral. Tretje in četrto mesto z 9 točkami si delita klubov predsednik Grašcr Popi ler lajnik Kajs Mirko. 8 in pol točk in 5. mesto je delež ing. Sajovica. Z malo več sreče bi pri svoji igri zaslužil lahko
2«. Te7 in črni preda.
/vVvVvVVWvWvVVWvVW
boljše mesto, ker spada med najboljše | igralce kluba. Ambiciozni Nikodije Pešič. j ki je v začetku nizal uspeh na uspeh, je proti sredini, še bolj pa proti koncu turnirja klonil v Lempu in igri. Dosegel je j zavidljivo 6. mesto, to je 8 točk. Sledijo ‘ Schneider s 7. Černelč, dr. Čerin s 6 točkami itd Novinec v klubovem turnirju, prof. Tavčar je dosegel 6 in pol točke, to je 8. mesto. Ves potek turnirja je pokazal, da se v kluba uveljavljajo tudi nove moči, tako da sedaj razpolaga- klub z večjim številom dobrih ter nekaj prav dobrimi igralci, ki so z veliko resnostjo in skrbnostjo odigrali svoje partije.
Mariborske partije
Iz tekme med Mariborskim šahovskim klubom in Šahovskim klubom ..Vidmar " za klubsko prvenstvo Slovenske šahovske zveze objavljamo naslednji partiji:
45. Niineovičcva obramba (partija s 1. šahovnice)
Beli: prof.Slupun(MŠK) črni: Kukovec;.,V ) 1. (14, Si«; 2. c4, e«; 3. Se3. Lb4: 4. De2j, (15; 5. e3, c5; ti. a3, exd4: 7. ex(14, Lxc3: 8. bxe3, 0-9; 9. Sf3. b«; 19. L(13, (Txe4; 11. I,xc4. Lb7; 12. Lg3, Sb(17; 13. 0-9, Dc7; 14. Ld3. Tae8; 15. Taci, h«; 1«. Lxf(ii, Sxf6; 17. De2, 1)14; (8. Sc5, Le4; 19. La«, Tc7; 29. g3. Dg5; 21. f3, Lb7; 22. L(13, S(15; 23. 14. De7; 24. e4. Sf«; 25. De3, 1)(16; 2«. Lbl. Tfd8; 27. Tfdl, b5; 28. do. exd5;
29.	cxb5. Tvel; 30. Dxcl. Db« ; 31. Kfl, Dxb54-; 32. L(13. Db3; 33. Dal. Dal: 34. Tbl. La«; 35. Dc3. Tc8; 3«. Db4. Lxd3 ; 37. Sx(13. De®; 38. Sf2. Se4; 39. Tb2, Dcl-i ; 49. Kg2. Tc2; 41. Txc2. Dxc2; 42. Dl)8 . Kh7; 43. Dxa7, I)b2; 44. Kgl, Sxf2; 45. Dxf2. I)xa3; 4«. Dc2 , g«; 47. 15, De3 ;
48.	Kg2, I)e4 : 49. Dx?4. dx?4; 59. f«, g5; 51. KF2. Kg«; 52. Kc3. Kf5; 53. h3, h5; 54. K(14, li4 in beli preda.
4«. Bcnoni obramba čparlija s 6. šahovnice)
Beli: Lukeš F.(„V“) Črni: Bien (MSK) 1. (14, c5; 2. (15. e5; 3. e4, d«; 4. Sc3. a«;
5.	a-l, Sf«; 6. 1.(13, b«; 7. 1)3. S 1x17; 8. Sgc2, Dc7: 9. 1)3. g«; 10. f4. Lg7; II. l)cl», 1.1)7; 12. 0-0. exf4; 13. Dxf4, 9-0; 14. I)h4, 1)5; 15. Lf4, Tac8; (6. Tael, Sc5; 17. Lxc5, Txe5; 18. Txf«. I)d8; 19. Tefl, g5: 29. DI2,
I.xf«; 21. Dxf«. l)xf«; 22. Txf«, Td8; 23. Sg3. 1)4; 24. Sf5. Td7; 25. Txd«. Txd«; 28. Sxd«. LaS; 27. Se8 in črni preda.
Skrbite za redno stolico.
š. Prvenstvo Bolgarske bo pričelo 7. maja v Sofiji; na turnirju bodo sodelovali najboljši igralci Bolgarske. V zvezi s turnirjem bo tudi kongres bolgarskega šahovskega saveza v dneh 6. in 7. maja.
Poskusite Leo-pi kile, ki že po petih, šestih urah dovede jo do lahkega in pri-, jetnega odvajanja.
Oglas reg. pod Sp. br. 960 od 28. X. 1938
Leo- pilule
Križanka št 72
1 z 3	4	5	6	7	8	9
!
II
IH
IV
V
VI
VII
VIII
IX
X
XI
XII
XIII
								
					m			
				m				
			m			H	m	
	H	m						
					m			
ES				m				m
			m				m	
1	■					m		
					M			
				m				
			m				m	
								
Besede pomenijo:
Vodoravno; I. del Grčije; II. gradbeni material, žensko ime; III. priprava za sejanje, kača; IV. čutilo, ploskovna mera; V. pritrdil-nica, poljski škodljivec; VI. kača, škodljivka železa; VII. del cerkve, število; Vlil. nogometni izraz; ptičji glas; IX. kamenina, ploskovna mera; X. otok na Jadranu, oblika pomožnega glagola; XI. rimski pesnik, azijska država; XII. sijaj,, tuja številka; XIII. vrsta sadre.
Navpično: 1. posojilo, japonska igra, žuželka; 2. vrsta pesništva, kos lesa, domača žival; 3. časovna enota, ameriška država; 4. čutilo, drevo, čut; 5. veznik, papiga, začimba, zaimek; 6. časomer, pusto, z grmičjem poraslo ozemlje, tuja beseda za umetnost; 7. predlog, seno, žitna škodljivka; 8. število, del voza, oče; 9. del voza, trgovčič.
Spomnite se CMD!
rasti, dolgih las in ne preveč zagorelega lca. Obleko je nosil kmetsko, na glavi pa mu je čepel klobuk širokih krajcev. Krpana so gledalci nestrpno pričakovali, njega, ki se ni bal, kakor se je zdelo, nikogar daleč naokoli. Prav je bilo tako! Potekale so slika za sliko. Krpan je na Dunaju premagal Brdavsa, a za plačilo ga je dala cesarica vtakniti v ječo. Sedel je v ječi, zamišljen in potrt. Spoznal je tedaj Dunaj, spoznal dunajsko gospodo in žal mu je bilo, da se je boril zanjo. To je bil najlepši del te predstave! S to mislijo se je končala predstava. Po poti domov sem se zamislil v Krpana in v njegovo vlogo, ki nam jo je neki dijak tako izborno podal. Zdelo se m J je, kakor da sem videl z lastnimi očmi dogodke iz dobe, v kateri so se Slovenci in Hrvati borili za Dunaj, a on jim je to vračal z zatiranjem. Kakor jaz, tako mislimo vsi dijaki in si želimo še več podobnih predstav.
jissas
Pozabljeni bratje
LOJZE GAJŠEK
O, slišal sem klice iz temne tujine, so klicali bratje me v svoje bližine, a nisem tja šel.
Pozabil sem nanje; zdaj v tugi ječijo in mislijo name, me k sebi želijo, a k njim jaz ne smem.
Pomagal bi rad v tej težki jim boli, naj stalo bi me že na svetu karkoli, samo če moči bi imel.
A misel »ne morem« srce mi razjeda, ko vidim in slišim početje soseda, in vendar še dalje bom vanje verjel.
Ubiti krik
JANKO TANIC
Na vrtu roža rdeča rase in se ozira v sončni dan, spominja me na tiste čase, spominja me na tisti dan...
Oh, saj je boljše, da sem tiho, vsaj nihče vedel to ne bo, da cvetje me je to ranilo, ranilo me tako zelo.
Srečno dete
ZOFIJA BRE1TENEBNER
Dete kliče. Ljubi Bogec, daj mi mamico nazaj, mali sem ostal sirotek, kaj si morem zdaj!
Le enkrat, da bi jo videl, mamico nazaj mi daj, ali pa še mene vzemi ,k sebi v svoj nebeški raj!
Bogec dete je uslišal, mamico nazaj mu dal, ko zvečer ga je zazibal, angelce mu je poslal.
Angelci so belokrili k sebi detece privili, mamici ga izročili, v mehki naročaj.
Dober razgovor
Zlatko: Kdaj nastane slabo vreme? Zdravko: Ko trga mojo teto v nogah. Zlatko: Kako to?
Zdravko: Ko njo bole noge, nastane drugi dan slabo vreme.
Križanka
1	2	3	4	5	6
1
Vodoravno: 1. slovenski pisatelj; 2. pramati, egipčansko božanstvo; 3. zala; 4. moško krstno ime; 5. naselje v 3. sklonu;
6.	latinsko in, lep; 7. cunja.
Navpično: 1. mesto na slovenski zemlji;
2.	latinski pozdrav, oče; 3. kar stoji nad trgovino; 4 obvestilo; 5. ploskovna mera, srbsko moško ime; 6. pisarniška ali šolska potrebščina.
ALI IZREZUJETE »VEČERNIK ZA MLADINO«?
»	Večernih:
s a mladino
Leto 2	Maribor,	21. aprila 1940	Ste	v.	14
llllllllliiiiilllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|||||lllllllH||||||||||||||illH||||||||||||||||||H9tl
LENARTOVO PRIČAKOVANJE
IGOR SAMOROD
Boječe se je stiskala kopica bajt oko-
li	treh svetlih stavb na vasi. okoli cerkve, župnišča in šole. Bajte iz surovih desk zbite, so molče ždele v senci poslopij, ki so jim kradla sonce.
Lenart je stal pred župniščem in se hrepeneče oziral na bleščeča se okna v prvem nadstropju. Ali so pozabili nanj, saj je tako vneto stregel pri današnjih večernicah? šlo mu je na jok. Slišal je, kako so nekje zajemali iz velike sklede. Ali Lenart je čakal, čakal. Skoraj mra-čiti se je že pričelo. Stresel se je in hotel domov, ko so zaškripale cerkvene duri in je pristopil kaplan. Lenart se je ojunačil in povedal, da čaka gospoda župnika in zakaj, l^iplan se je zamislil in ni vedel, kaj bi storil; toda ko je čul srebrn žvenket iz prvega nadstropja, se je zdrznil in obliznil suhe ustnice. Hlastno je segel v žep in nekaj stisnil Lenartu v roko, nato pa se hitro pobral, da je še vrata v župnišče pozabil zapreti, tako se mu je mudilo ...
Lenart si je z rokavom obrisal solze, ki so mu silile navzdol in počasi je stopil proti domu; trdo je stiskal tisti dinar v desnici, kakor da bi se bal, da mu ga kdo ne izmakne.
S tesnobo v srcu je stopil v domačo hišo, stopil v izbo in sc umaknil v kot; nihče se ni zmenil zanj, kakor da ga sploh ni v hiši. Oče je robantil in iz ust mu je prihajal duh po vinu, mati pa se je stiskala k durim in s strahom opazovala očeta.
»Lenart, kje pa si bil? Aha, že vem ... sem z denarjem!«
V	Lenartu se je nekaj uprlo, toda pomislil je na očetove pesti in jezno je zalučal svetli novec na mizo, da je zazvenelo. Oče je segel po njem in nekaj zamrmral v opravičilo, nato nekoliko okleval in gugajoče krenil iz sobe proti
krčmi. Mati se je sključila v dve gubi, kakor da bi jo težila skrita bolečina, in njeno ihtenje se je prevrgio v glasno tarnanje.
»Že spet gre v gostilno. Mi pa lačni. Lačni.. . Dela nikjer. Tega naj bo konec ... Konec trpljenja, stradanja .. . Kaj pa ti, Lenart, kaj so rekli gospod župnik, kako so ti postregli, no, povej?«
Lenart se je zdrznil in pomislil na svetla okna v župnišču, pomislil na srebrno žvenketanje kozarcev in širok smeh ... Postal je trd in vedel je, da ne sme govoriti.
»Dobro je bilo, dobro. O, da bi bilo vedno tako!«
Mati je sklenila roke in bila vesela, češ, še so usmiljeni ljudje na svetu in Lenartu se bo enkrat bolje godilo kakor njej.
»Tako je prav, moj Lenart, priden ostani in večkrat boš deležen takšne milosti. Bog je pravičen, izkopal nas bo iz revščine, zakaj mora nas, mora. Danes, še danes, vsaj jutri se mora zgoditi čudež. Mora se zgoditi, ko pa tako zaupam v njega. Ne prenesem več, o Bog!«
Zadnje besede so se že izgubljale v neutolažljivem joku, ki je kar planil po sobi. In jokala sta oba, mati in sin ...
Kaj kmalu se je Lenart spravil v posteljo, kajti pozno je bilo in jutri navsezgodaj mora k maši, kjer bo stregel. Dolgo ni mogel zaspati; nemirno se je preobračal v blazinah in mislil na mater in njene besede. Resnično, nihče drug ko Bog jim ne more pomagati, jih * rešiti tega pekla. Oče je vsak dan pijan in zverinsko ravna z otroci, mati pa joče in joče, toliko da ji še niso izviri solza usahnili. In čaka na pomoč Pomoč? Od kod vendarle? Župnik jo je potolažil z lepimi besedami iz svetega pisma o peklu in nebesih, bogati ljudje so jo
6f
Miki miš, ki je sedaj tako \ kinoobiskovalci, je prvič nastopi bra 1928, ko je bila premiera
#l^(^v^<vs<(^^>(*sl^vVV»vN/w<vv^(«vVVvVvS^VvVwVVVVVV>A(VvVVVVVVVV\VvVVVVV^V^VVwVVVVvVvV^	\AAAAAA-\AAAAMMAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAMAAJ
Film
Dva set Bet bolgarske filmske industrije
Za tuje filme dajejo balkanske države vsako leto težke milijone. Zato ni čudno, če so se hotele nekatere države v tem pogledu osamosvojiti in ustvariti lastne filmske industrije.
V tem pravcu sta pričeli delati Jugoslavija in Bolgarska. Dočim mi nismo imeli mnogo sreče, ker se niso našli podjetni ljudje, ki bi vložili kapital v filmsko podjetje, kar bi se sčasoma gotovo reratiralo, so Bolgari mnogo bolje odrezali. V dvajsetih letih dela so bolgarska filmska podjetja ustvarila vrsto zvočnih filmov, ki jih strokovnjaki niso slabo ocenili. Kar je glavno, ti filmi so res domači.
V njih nastopajo domači umetniki, vložen je v delo domač kapital in filmi koristijo Bolgariji tako gospodarsko, kakor tudi narodnostno in kulturno.
Prva‘začetnika bolgarske filmske industrije sta bila leta 1921 in 1922 Gendov in Stojčev. Dobila sta stare filmske kamere in najela igralce podeželskih odrov ter pričela — sni-mati. Led je bil prebit, ni pa bilo denarja niti potrebnega strokovnega znanja.
Ko se je vrnil iz Nemčije mladi optični inženir in sin znanega bolgarskega pesnika Aleksander Vazov, je pričela nova doba bolgarske filmske industrije. Vazov je bil prvi filmski strokovnjak, saj je prisostvoval snimanjem v Nemčiji. Znal je petične ljudi zainteresirati za filmsko industrijo in je tudi uspel. Vazov hoče še več. Ustvariti hoče skupno balkansko filmsko industrijo. Kako mu bo to uspelo, bo pokazala bodočnost.
Beseda mladine o
Iz Ptuia smo prejeli naslednji dopis, ki ga je napisal omladinec ob priliki prikazovanja češkega filma »Vražji študentje«.
V naše mesto je po dolgem času, ko so se že ljudje naveličali »limonad« in so že skoraj nehali hoditi v kino, prišel film »Vražji študentje«, ki je pripravil staro do smeha in nekatere tudi do jeze; mlado pa je vžgal in navdušil. Dvorana je bila vedno razprodana.
»Vražji študentje« so prirejeni za film po gledališkem delu češkega dramatika Jaroslava Žaka »Šola — zaklad življenja«. Režiral je Mac Frič.
V filmu je prikazana srednja šola in njeno življenje z vso njeno zlagano in smešno dostojanstvenostjo. Vzgojevalnica _ špicljev in ovaduhov in dresura mladih ljudi, ki jim je
.11
dili nekaj novega in boljšega. Škoda pa je, da ni prikazana tudi nova šola. Če že grajaš, kar je zastarelo in ni dobro, moraš pokazati novo, boljše kakor n. pr. je v francoskem filmu udarno prikazana razlika med starim in novim internatom: »Zapor brez rešetk«. Kljub temu pozdravlja mladina ta film, ker je njen zaveznik za boljšo šolo. Navdušila me je solidarnost mladine, ki se je borila za svoje skupne interese. Ves razred je bil kot ena družina bratov in sester. Vendar se je tudi med njimi našel »Judež«, ki je vohunil in izdajal razredniku svoje tovariše. Ko so ga od-
krili, so podleža izključili iz svoje zajednice in ga je vsak preziral. S pomočjo mladih profesorjev so organizirali srednješolske lahkoatletske tekme itd., da so si tako olepšali življenje.
To velja tudi za našo mladino. Med nami mora izginiti nezaupanje in strankarska zagrizenost. Spoznajmo, da imamo skupne mladinske interese. N. pr. tudi mi bi lahko s pomočjo PZ organizirali lahkoatletske tekme med slovenskimi srednješolskimi zavodi.
Kupčič.
Kako se je ..rodila" Miki miš
tako popularna med nastopila 18. septem-romantičnega
MARY HEALY
..Vražjih študentih
treba ubiti njihovo voljo in samostojnost. Mladina pa se ne da ubiti. V mladini se rodi odpor, ki si daje duška tudi v tem, da izdaja svoj dijaški list, kjer kritizira učni način in zahteva reformo šole. V stolpcu humor smeši tudi profesorje. Profesorji dobijo slučajno list v roke. List zabranijo širiti na šoli, uvedena je preiskava. Ker ne najdejo krivcev, ravnatelj zabrani sodelovanje svojega zavoda na tekmah za srednješolski pokal.
Kmalu nato je dal profesor, češčine za domačo nalogo svobodno temo. Dijak Benetka si je izbral nalogo:	»Kaj	nam	ne	ugaja na
srednji šoli«. V nalogi kritizira sistem vzgoje in profesorski zbor. Stilizacija njegove naloge je zelo podobna članku v dijaškem listu; Osumijo ga, da je on pisec članka. Da bi ga rešil, se javi odličnjak Bankal, ki je izdajal list. Toda nič ne pomaga, oba prideta pred konferenco. Bankal zaradi izdajanja lista, Benetka zaradi neprimernega pisanja v šolski nalogi.
Ker so krivce odkrili, je. dijakom dovoljeno prisostvovati tekmi. Benetka pridobi z zmago pri skoku v višino s palico svojemu zavodu prvenstvo in s tem pribori pokal. Istočasno pa je bila seja profesorskega zbora, na kateri ga izključijo iz zavoda po srditi borbi z mlajšimi profesorji, ki so temu nasprotovali. Ker bi radi bede staršev ne mogel nadaljevati študija v drugem kraju, mu pomaga neki profesor.
Film je poln smeha, toda ta smeh je kakor Gogoljev »sveti smeh« izpod katerega so zableščale solze sočutja in jeze do stare zme-hanizirane šablonske šole. V filmu je prikazan beg mladine od stare šole in prizadevanje mladih naprednih profesorjev, da bi nu-
JANE NITHERS
filma »Osamljeni«.
Takrat ni nihče veroval, da bo ta miška postala znana po celem svetu in da bo pre-
življala svojega »očeta« in celo — filmske družbe. Potem ko si je Miki miška osvojila celo Ameriko, je prišla na obisk tudi v Evropo, kjer so jo prav tako vzljubili, saj je s platna zabavala tisoče ljudi.
»Oče« Miki miške je bil 20-letni risar Dis-ney Volt. Ko se je mladenič vrnil iz vojne, ni imel v žepu niti prebitega centa. Preživljal se je z risanjem reklam, kar mu pa ni mnogo neslo. Risal je v neki najeti garaži, kjer je imel edinega tovariša — malo miško, ki se ga ni prav nič bala. Bila je njegov stalni gost in ga opazovala pri risanju. Ko je Disney gledal malo miško, mu je prišlo na misel, da bi z njo lahko zaslužil. Zato jo je začel risati v najrazličnejših pozah. Te njegove figure so postale, kakor je že v Ameriki navada, kar čez noč slavne. Razne trgovske tvrdke so kupovale slike Miki miške za označbo blaga. Seveda je pri tem mnogo zaslužil.
Za Disneyevo Miki miško so_ zvedele tudi filmske družbe. »Očeta« te miške so angažirali v HolIywoodu, da je risal miške za filme. Takrat je pričela njegova kariera pa tud' slava male Miki miške.
Noče biti filmska zvezdnica j
Med redkimi ženskami, ki nočejo postati filmske zvezdnice, je tudi šarmantna Anne Power, sestra slavnega filmskega igralca Ty-rone Powera. Pravi, da jo mnogo bolj kakor igranje zanima filmska tehnika in pisanje filmskih del. Anne Power je odbila vse ponudbe filmskih družb, ki so ji nudile visoke honorarje.
f. O življenju in delu italijanskega slikarja Michelangela snimajo v Berlinu film, ki bo zanimal zlasti umetnške kroge. Režijo vodi Karl Ertel.
f. V kopalnici iz 15. stoletja se bo kopala
glavna igralka v filmu »Notre Dame de Pariš« Katrin Adams. To kopalnico bodo zgradili po načrtih omenjenega stoletja.
TYRONE POWER
odpravili s kosom kruha, učitelj pa s psovkami... Na koga naj se torej obrne? Otroci so premajhni, Lenart tudi, oče noče delati, rajše zapije, če kaj dobi. Ostane Bog... Ali ni kaplan pripovedoval v šoli, kako usmiljen in dober je. In kako pravi molitev? Ki si naš najboljši oče in vse ljubezni vreden. Resnično, tako pravi molitev, tako pravi župnik in za njim vsa vas od otrok prav do betežnih stark, ki ves dan presede v mračni cerkvi.
Ropot je Lqnarta zmotil v težkih mislih: kakor duh polahko je vstopila mati v sobo in niti luči ni prižgala. Lenart je čul, kako je zaškripal klečalnik pod težo in v uho mu je planilo hlastno šepetanje in zvonki udarci, ko so se kroglice v molku zadevale druga ob drugo.
Mati moli, Boga prosi, je ugotovil Lenart; zakaj jim Bog ne bi pomagal, ko pa sc vsi' tako vneto obračajo k Njemu, vsi, mati, Lenart in mlajši bratje v spanju z nasmehom na ustnicah. Molitev mora k Njemu, mora čez oblake v neskončnost, tja pred zlati tron, na katerem sedi On, ob straneh pa Sin-človek in sveti Duh. Saj Bog usliši vsako prošnjo, prav vsako; samo lepo prositi je treba in upati. In prošnja bo uslišana, mora biti, zakaj Bog ne zapusti tiste,, ki ga ljubijo in vanj verujejo.
Lenartu je postala glava težka in spanec se ga je polaščeval; tu pa tam je zastokal v morečih sanjah, sanjal o belem kruhu in pogrnjeni mizi, mater je videl na klečalniku in ujel njene besede: »Ki je za nas na križu umrl...«
Zaškripale so duri in kletev je silila v Lenarta; najbrže se je oče vrnil iz krčme, ves okajen in jezljiv.
Lenart se je pogreznil v temo, nekam v neznano, kjer še nikoli ni bil, ne v dejanjih, ne v mislih, kakor tudi v sanjah ne. Tam ga je čakal On; vedel je, da bo prišel, vedel, da ni zaman molil in prosil. Pobožal ga je in se pogovarjal z njim tako domače in očetovsko, kakor še nihče doslej. Jutri da bo veselje, konec življenja v temi, mu je dejal in Lenart mu je verjel, verjel tem rajše, ker je vedel, da bo mati srečna in oče zadovoljen, sam pa... kaj bi pravil...! Bog je vsemogočen; podira hiše in mesta, gradi otoke in gore, ustvarja nove zvezde in ukazuje soncu, pa ne bi bil zmožen storiti dobro delo, dati jim črnega kruha, če že ne belega, žalost izpreme-meniti v veselje, jok v smeh, pijančevanje v delo? Bog je vsemogočen in Lenartu je obljubil, da bo jutri vse drugače in lepše; in Lenart je vedel, da Bog drži besedo, sicer ne bi bil Bog.
Izgubljena sestra
FRANJA KUMERC
V vasi pada sneg. Nešteto malih, belih ledenih zvezdic se spušča iz vsemir-ja na prostrano pokrajino pod goro. Počasi in neslišno pokrivajo zmrznjeno zemljo in spreminjajo njive in ljvade v neskončno belo poljano, ki izgleda kakor da čez njo človek ne bi nikoli prišel. Sneg pada, pada ,..
V tej vasici sta živela bratec in sestrica, Lojzek in Trezika. Sedela sta pri peči in poslušala babičino pripovedovanje. O da, babica je znala pripovedovati veliko lepih povesti. Toda tisti večer je postajala nekako zamišljena in venomer je pogledovala Treziko. Otroka sta pa med tem stopila k oknu in preštevala zvezde. Lojzek je rekel:
»Danes naj bodo zvezde na zahodu moje, na vzhodu pa tvoje.«
»Ena ... dve ... deset... dvajset...« Toda kmalu sta prenehata s štetjem, kajti zvezde so se s preveliko hitrostjo pri
žigale.
»Koliko si jih naštel? Osem in dvajset«, reče Trezika.
»Pet in dvajset. Torej jih imaš ti več.« Kakor ta večer sta vedno preštevala zvezde. Posebno rada sta jih preštevala poleti in spomladi, kadar je vse zelenelo.
Drugo jutro nista mogla v šolo, kajti vsa pot je bila zasnežena. Toda nekaj sta opazila Bile so stopinje človeških nog. Sledi so vodile do okna, kjer je spala Trezika, od okna pa nazaj v glavni del vasi. Žal se nista zmenila za to sled.
Trezika in Lojzek sta pridno obiska-vala šolo in štela zvezde. Nekega poletnega dne so se po šoli sprli učenci in se pretepali. Naenkrat je Trezika zakričala in se nezavestna zgrudila na tla. Kamen ji je priletel v čelo, malo više od njenih lepih temnili oči. Ko so prepirljivi dečki to videli, so se s krikom in vikom razbežali na vse strani. Lojzek je pa odnesel Treziko domov. Na čelu je odslej nosila rdeče znamenje.
Ko sta oba odrasla, sta se podala na
Mladina piše o Martinu Krpanu
JOŽE DUH, dijak IV. razreda. Gledališče mladega rodu je izbralo za otvoritveno predstavo »Martina Krpana«, ki jo je iz Levstikove povesti predelal gospod Smasek, ki je tudi ustanovitelj tega društva. Že sama Levstikova povest je zanimiva, če jo bereš, vendar je na odru še lepša, ker vidiš osebe in njih delo, ki si ga pri branju ne moreš popolnoma tako zamislti kakor na odru. Igra je bila v dvorani Narodnega doma, igrali so jo pa dijaki učiteljišča. Kot prvo predstavo so jo prav lepo izpeljali, vendar vse slike niso bile popolne. Martin Krpan je dobro igral svojo vlogo. Le boj med • Krpanom in Brdavsom je bil prekratek. Brdavs sam je bil opremljen prav tako, kakor si ga lahko zamisliš pri branju povesti. Menjavanje slik je bilo prepočasno, slike pa so lepo predstavljale kraje, kjer se je godila povest. Slabosti tedanjega Dunaja so bile lepo prikazane. Osebe na dvoru so bile mogočne, cesar pa slab in vedno pokoren svoji ženi. Drugi del igre mi ni bil znan iz povesti, a bil je najbolje izveden. Cesarica je hotela Krpana obesiti, ker je posekal lipo na cesarskem dvorišču. Pri tem sta ji po-
magala stara Krpanova sovražnika, ki sta ga res spravila cesarici v roke. Toda on se je rešil iz ječe, ker mu je neki deček dal pilo v zahvalo za prejeti denar. Po tem prizoru sem takoj vedel, da bodo Krpana zaprli. Zato ni dobro, če je v igri preveč naključij. V splošnem pa je igra bila dobra. Pisatelj Levstik hoče s Krpanom prikazati nas Slovence in Hrvate, ki smo vedno pomagali Dunaju, on pa nam je to vračal z zatiranjem in preganjanjem. Na tak način niso mogli pisatelja preganjati, ker ni tako očitno povedal svojega slabega mišljenja o dunajskem dvoru.
VIKTOR EMERŠIČ, dijak IV. razreda. Velika dvorana Narodnega doma je bila polna dijaštva. Blesk in sijaj se je zrcalil s stropa in sten; nemi kipi so se mi zdeli, kakor da je šinil vanje duh življenja, a vendar so bile vse oči uprte v temen zastor na odru. Kaj neki so videli v mrtvem platnu, da so ga vsi opazovali s srcem in pogledi? Luči so ugasnile. Blesk je izginil, skrili so se kipi in nestrpni obrazi tovarišev. Zavesa se je dvignla. Na oder je prišel Krpan s svojo kobilico. Mladenič krepke
morje, kjer sta z zanimanjem gledala, kako so vlekli ribiči v velikih mrežah ribe iz morja. Nekega večera sta že dolgo veslala po morju in preštevala zvezde, kakor doma, samo tokrat jih je imela Trezika na severu, Lojzek pa na jugu. Nenadoma je Trezika zakričala in izginila pod morskimi valovi. Lojzek se je pognal za svojo sestro z divjim krikom, toda ni je več dobil nazaj. Videl je le, kako jo je neki moški vlekel za sabo pod morsko površino. Tedaj komaj je zapazil ladjo, ki ni imela luči. Izgubil je sestro.
Sčasoma se je postaral in prodajal časnike.
»Večernik«, nova izdaja! »Toti list!«
Na pločniku je zagledal dva moža in ženo, ki je stopala na strani. Prodal je že vse »Večernike«, le dva »Tota lista« je še imel. Ponudil je svoje blago, toda moška sta nekaj zamrmrala. Bila sta vinjena. Na ženinem čelu je zagledal nad očesom rdeče znamenje. Zdrznil se je.
»Trezika, moja sestra!« je zaklical Toda ona se ni zmenila zanj. Žalosten je odšel domov. Stopil je k peči in zakuril.
da je toplota zapuhtela po mrzli sobi Vrata so na novo zaškripala in vstopila je
—	Trezika. Podala sta si roke in si dolgo v noč pripovedovala svoje doživljaje. Povedala mu je tudi, da jo je hotel tisti mož, ki jo je ugrabil tisto noč na čolntii prodati kot sužnjo. Spomnila sta se skrivnostnih stopinj pod njenim oknom v rojstni vasi.
Špinačo so jedli najprej v Arabiji. Orehi, breskve in murve so prišli v naše kraje iz Perzije. Kumare smo dobili iz Vzhodne Indije. Retkvice so iz Kitajske in Japonske. Mak je iz Azije.
Jabolke in hruške so rastje "a|Pr.ej. v Evropi, posebno* na Balkanskem polotoku.	.
Rdečo čebulo in grah so prinesli k nam
iz Mezopotamije.
»VEČERNIH ZA MLADINO« JE VA8 ČASOPISI,
Zanimivosti
Kadar bodo prišla ameriška bojna letala v Evropo
Silen napredek ietaiske tehnike USA — Rekorderji med najmoderneje oboroženimi bombniki
Letno produkcijo ameriške letalske industri je so cenili 1. januarja letos na 16.000 letal in
18.000 motorjev. Za december 1940 postavljajo Američani kapaciteto letalskih tovarn na
23.000 letal in 35.000 motorjev!
Ko bodo prišla ameriška veleletala za boje v zraku v Evropo, bodo zavezniki imeli lovska letala, ki bodo prevozila 400 milj 'ali 640 km na uro. Najmodernejši nemški lovec preleti na uro 375 milj. Dvomotorni ameriški Lochheedi premerijo celo 500 milj na uro! Imajo po štiri topove ter obode, ki jim sovražne krogle iz strojnic sploh ne morejo do
živega. Ameriški bombnik Bell Airocroba P-39 ima top kalibra 37 mm in štiri najmodernejše strojnice, vse na avtomatično uporabo. Operacijsko področje mu je 1600 km ter se igraje lahko vzpne 11.000 m visoko.
Še spretnejše je ameriško lovsko letalo Vul-tee Vanguard, ki ima 10 strojnic na sebi. Premeri 420 milj na uro v višini 6000 m in spada med najhitrejša lovska letala sveta. Francozi se posebno ogrevajo za Curtiss letala tipa P-40, ki so posebno primerna za boje visoko v zraku ter puste za seboj 400 milj na uro.
Od ameriških bombnikov dajejo zavezniki
prednost onim dvomotornim pred štirimotor nimi »letečimi trdnjavami«, ker so prvi težji cilj za sovražnika. S hitrostjo 330 milj na uro presegajo najspretnejše nemške bombnike. Dvomotorni ameriški bombnik Martin 167-W, ki ga tudi dobavljajo zavezniki, doseže 316 milj na uro.
Takšna so torej nekatera ameriška bojna letala, ki jih nabavljajo zavezniki v USA. Ko bo evropsko nebo oživelo še od brnenja izdelkov ameriških letalskih tvornic, se obeta novo razdobje v zračni vojni obeh vojskujočih taborov.
Dekleta in zveri
Strežniki zooloških vrtov ni treba da so lovci. Privaditi se morajo živalim,
Poznati njih muhe in z mero opreznosti Postanejo tovariši. Zdaj, ko so poklicali mnoge k vojakom, so jih marsikje morale nadomestiti ženske. Tako je v živalskem vrtu v Chesterju v Angliji nastopilo strežniško mesto sedem mladih deklet, katerih najmlajša šteje šele 15 Pomladi. Vendar ji je 10 kraljev puščave, krepkih levov pokornih ter ji slede na vsak glas, vsak ukaz, Smehljaje se pravi mlado dekle, da bi bilo srečno, če bi ji usoda naklonila v zakonu tako poslušnega moža, kakor so njeni levi. Druga 151etna strežnica ima opravka z opicami ter izjavlja, da je igranje'z njimi mnogo bolj prisrčna.kakor malo prej z lutkami, ki jih je imela doma...
Budoar, vojni arhiv
Lepa markiza Pompadour se. bi obrnila v grobu, če bi vicLela, kako izgleda sa-lonček, v, katerem se je lepotičila in veselila iintimnimi -prijatelji... Namesto velike zrcalne omare in mehkega divana, vrste dišav in lepotičja rokoko dame, so ostale v prostoru le se široke omare za akte tajnega arhiva vojnega ministrstva.
Vrata, ki so vodila naskrivaj iz salona v spalnico kraljeve ljubice, so zaklenjena. Zdaj se shajajo tu generali na posvet, slede tako zgledu Napoleona, ki se . je tu večkrat posvetoval z materjo Leti-tio o svojih načrtih.
Nad sto let je bil kotiček lepe markize Poriipadour skrit. Šele nedavno so odkrili tajen dohod do njega. Vrata se od-pro na skriven pritisk gumba. Tako sta ljubezen in diplomacija, ki sta v Franciji šli vedno skupno pot, zamenjali vlogi v skritem kotičku palače.	,	-
Ko se je neki pariški novinar približal
_	  I	|	vojaškemu skladišču v okolici veleme-
rOtO^rfilOVS SIHOI3 sta, je opazil vojaka na straži, vsega v
I solzah
idejo, mora računati z nadomestkom. Ameriški baker je zanjo zaprt, dovoz iz sovjetske Rusije je v tem pogledu zelo negotov. Finski in jugoslovanski baker ne zadošča, če bi tudi vsega izvažali. Nemčija bo skušala baker nadomestiti z aluminijem in cinkom, ki sta po mehaničnem in elektrotehničnem učinku sorodna bakru.	_
Nemške rezerve boksita računajo za 4UO.OOU ton čistega aluminija. Kot največji evropski proizvajatelj cinka bo Nemčija morala nadomestiti baker s to kovino. Leta 1937 so Nemci proizvajali 165.000 ton čistega cinka, z zalogami v poljski Sleziji so zdaj dobili še 58.000 ton te kovine.
Železnice v SSSR
Ko so boljševiki 1917 prevzeli v Rusiji oblast, so znašale ruske železnice nekaj nad 50.000 km prog. V državljanski vojni so bile te zelo zapostavljene in ko so se sovjeti 1923 lotili obnove, so stali pred zelo težko nalogo. Pomagali so si na ta način, da so pošto prevažali z letali, drugo blago pa čim več mogoče po vodah in na novo speljanih kanalih. Zgradili so sicer tudi nove proge ter dvignili njih daljavo na skupno 85.000 km železnic. Najpomembnejša med njimi je bila tako zvana »Turksib« železnica, proga, ki veže Turkestan, Turkmenistan in Kirgizistan z glavno sibirsko magistralo Moskva—Vladivostok.
Sovjetska unija premore danes milijon vagonov, pa le 25.000 lokomotiv. Ena sama lokomotiva na vsakih 40 vagonov J e mnogo premalo. Tako bodo sibirske železnice še vedno preobremenjene, dovoz z Daljnega vzhoda v Nemčijo pa zvezan z velikimi težkočami.
Nekaj ur pred nemško zasedbo Kjevenhavna, danske prestolnic©. Četam dajejo na ladji pred izkrcanjem zadnja povelja
PauS Reynaud ima svetovni rekord
V mladosti je bil sedanji ministrski predsednik Francije strasten kolesar. Kakor njegovi tovariši je vozaril po deželi in tekmoval v hitrosti. Še zdaj je vnet pristaš kolesa, pa tudi izvrsten plavalec.
Med odmorom v parlamentarnem zasedanju je Reynauda intervjuval neki športni poročevalec ter ga vprašal o telesnem udejstvovanju v preteklosti. Rey-naud, ki je bil baš dobro razpoložen, je odvrnil, da ima celo svetovni rekord.
Reporter je prisluhnil in priprav.! svinčnik, meneč da bo za svoj list ulovil izredno senzacijo. Izvedel pa je, da je sedanji ministrski predsednik Francije med kolegi prvak, ki je najdalje potoval. Rey-naud je dejal, da sicer ne more reči, koliko kilometrov poti je vzel pod seboj, toda prepotoval je vseh pet celin sveta, nekatere izmed njih celo dvakrat in'ostal dalje časa tam
— Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdigovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franc-Josefove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino.
Prava »Franc-Josefova« voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. Ogl. reg. S. br. 30474/35.
Vojak, ki na straži »preliva sohe"
Nedaleč od Milana je bila vsako leto glavna atrakcija sejma globoka jama, v katero je vodila žična železnica s pritrjenimi vagončki na navpičnem traku. Po eni strani so šli vozički v temni, globoki jašek, na drugi strani pa spet na svetlo. Za majhno ceno so se spuščali zaljubljeni parčki in vojaki v ^hudičev pekel.« Tu so bili umetni prepihi, razstavljena živalska in človeška okostja, ki so se v blesku trenutnih svetilk pošastno odražala iz teme.
V jašku je bilo vedno živahno. Smeli, krik, pridušeni zdihljaji pa cmokanje poljubov je odmevalo iz njega in marsikatero dekle si je privoščilo vožnjo s stasitim vojakom ter se vso zardelo vračalo na svetlo. Hudičeva jama je bila vabljiva mana tudi za podjetne zakonske polovice, ki so si hotele privoščiti v temi prepovedan poljub na izbranem sopotniku. To priliko je izkoristil neki fotograf, ki se je spustil v globino, spodaj pa skočil iz vagonc-ka, da bi na obratu, kjer je bilo najbolj tem-no,, snemal ob trenutnem blisku zaljubljence.
Toda potniki so ga izsledili, v peklu je nastal huronski vik in krik. Vožnja so je na mali ustavila, gospodar je s stražniki pohitel v globino in rešil vsega premikastenega mladeniča iz krempljev razjarjenih zakoncev in zaljubljenih deklet, ki so se^bale,, da bo moz s svojimi slikami povzročil škandale po Milanu. Revež je pojasnil, da ni imel tako zlobnega namena, hotel je le odnesti eno izmed nagrad, ki jo je za najoriginahiejšo fotografijo razpi sal nek milanski dnevnik.
Čemu se pa jokate? je vprašal. Vojak se je nasmehnil in pokazal v skladišče, kjer so bili celi kupi čebule, tik zraven pa veliki kupi repe,_ zelja in druge povrtnine. Ob steni so bile polne police datljev, rožičev, fig, kokosov, lešnikov, orehov in banan ter drugih pridelkov, vse pa namenjeno za bele in črne
vojake v Maginotovi črti. Iz ogromnega skladišča odvažajo vsak dan za 60.000 kg blaga. Od kraja novembra je šlo od tod na fronto pet milijonov kg sveže povrtnine.
Zraven skladišča je velik depot za vino. Celi vlaki s cisternskimi vagoni prevažajo pijačo za fronto. Tu se vino pretaka spet v kamionske cisterne in dovaža v glavno črto. Samo to skladišče razdeli vsak dan na 250 edinic 1000 hi vina za približno 200.000 vojakov.
Danski princ Vaidemar je bil po nemških četah ujet. Na čelu danske garde se je upiral okupaciji pred kraljevsko pate. čo v Kjevenhavnu.
Za novorojenčke na znamkah so se aa-vzele japonske žene. Vložile so prošnjo, da bi smeli biti na znamkah slikani novorojenčki, kar naj bi propagiralo materinstvo.
Kratki valovi ovirajo rast rastlin. Pri
žitnih zrnih, ki so jih v dobi kalenja obsevali s kratkimi 2 Vsin dolgimi valovi, so opazili, da niso nikoli zrasla v klasje normalne višine.
Parnik, ki ne bo rjavel, so zgradili v USA. Trup je iz neke kovine, ki mu rja ne more do živega. Stroški so res večji, toda kasneje bodo odpadla popravila in barvanje.
Ena sama pipa, pravi čeber za 18
Največja pipa za tobak je shranjena v muzeju v Braunsclnveigu. Velika je kakor čeber. Napravil jo je v začetku prejšnjega stoletja tovarnar lepenke J. H. Stob\vasser. Bila je lepo okrašena m uporabljena za reklamne svrhe. Kasneje je postala last »Kluba kadilcev pipar-jev«. Ta je na veliko glavo pipe postavil
4.5 m dolgo cev, ki je bila opremljena z 18 ustniki za klubske člane. Tako so člani vlekli iz iste pipe, kadar so se shajali na seje. V istem muzeju je tudi slika dvornega slikarja Tunica, ki prikazuje klub kadilcev v blaženi harmoniji, ko vlečejo vsi skupaj iz iste -lule.
Nemške rezerve bakra in boksita
Med vsemi kovinami primanjkuje Nemčiji 1 648.000 ton, bakrene rude in ^0000 ton^pi^ naivec bakra Leta 1937 ie proizvajala sama delanega bakra od zunaj. V začetku seaaij 30/.00 ton, toda že 1938 je morala uvoziti | vojne je imela nekaj rezerv, preden pa te p -
— Kateri ples se vam najbolj dopade, gospodična?
— Prejšnji, z gospodom Prohazko...
Prečudna hiša strahov, ki se je boje vsi dediči
v i •	•	i	i_   U	nrnd	/•llflr
Živinozdravnik je slučajno stopil na kačo.
NVinclicsLcr, bodali ameriški tovarnar orožja, je umrl s liksno idejo, da ga bodo duhovi vseh onih, ki so bili z njegovim morilnim orožjem ubiti, preganjali onstran groba. Njegova žena, bogata vdova, se je naselila po moževi smrli v San .To se e v Ka-liforniji. Tudi njo so zgrabile fiksne ideje, cele noči so jo preganjali duhovi. Odločila se je za nenavaden podvig.
Poklicala jc stavbenika in mu naročila gradnjo velike vile, vse pa po njenem načrtu, kakršnega si je zamislila v hudih
sanjali. Tako je rasla stavba s prečudnimi sobami, kjer so bila samo okna brez vrat, pa sobe z neštetimi vrati, a nobenim oknom. Dalje, so morali dozidati prostore brez stropa ali poda in stopnice, ki se končajo kar v zraku... Duhovi, je menila gospodinja, lahko plavajo tudi po zraku, imajo dostop povsod...
Najluijšc je pa bilo, da si je vdova sproti izmišljala iiove prizidke. 2e postavljeni del vile je dala podreti in na nov način pozidati. Stavbenika je postajalo grozai,
delavcev se je prijemal strah pred čudnimi načrti. In ker je ženska dobila fiksno idejo, da bo morala umreti, čim bo stavba končana, jc dala vedno znova podreti kak del vile...
Končno je le prišla ponjo brezkompromisna smrt. V oporoki je vdova določila, da bo dedič premoženja tisti, ki bo vilo do kraja dogradil. Toda, noben dedič se. ni upal prevzeti posla, slrah se jih je loteval že ob pogledu na čudno hišo. Bogata dediščina je ostala brez naslednika.
Težave slovenske industrije kljub konjunkturi
Posebno je prizadeta zaradi pomanjkanja surovin tekstiiha industrija
Ljubljana, 20. aprila.
Včeraj je imela Zveza industrijcev za Dravsko banovino v sejni dvorani Zbornice za TOI svojo redno skupščino ob številni udeležbi članov, zastopnikov banske uprave, mestne občine in raznih gospodarskih korporacij. Po pozdravnem nagovoru predsednika g. Praprotnika je bilo podano poslovno poročilo, iz katerega posnemamo:
Izredne prilike, ki vladajo danes v Evropi spričo vojnega stanja med Nemčijo ter obema zapadnima velesilama, se tudi stvarno odražajo v gospodarstvu nevtralnih držav ter postavljajo industrijske in ostale gospodarske korporacije pred nove naloge. Med vsemi vprašanji, ki spadajo v delokrog industrijskih korporacij, igra danes najpomembnejšo vlogo vprašanje zadostne preskrbe s surovinami.
Zaradi pomanjkanja deviz se je moral kontingentirati uvoz surovin iz deviznih držav. Neizogibna posledica je bila redukcija obratov, ki se je večinoma izvršila v obliki zmanjšanja delovnega časa, odnosno omejitve tedenskih delovnih dni.
Vsled omejenih možnosti glede preskrbe z inozemskimi surovinami in polizdelki je zlasti prizadeta naša tekstilna industrija, ki mora uvažati ne le bombaž, temveč tudi znatne količine
Industrija je zlasti tudi prizadeta po novih določbah, ki predvidevajo obremenitev surovin, ki se uvažajo carine prosto, ter obremenitvi vmesnih proizvodov, ki se v podjetju samem nad-.lje predelajo v končni izdelek. Vsekakor je potrebna revizija teh določb.
Kar zadeva zvišanje izvoznih in uvoznih carin, opozarja poročilo, da se z izvoznimi carinami zmanjšuje naša konkurenčna sposobnost na inozemskih tržiščih ter se ogroža naš izvoz za primer nazadovanja konjunkture, s čimer je treba vsak čas računati. Kar se pa tiče povišanja uvoznih carin na razne surovine in pomožna sredstva proizvodnje, kakor vosek, loj, ribje olje, ribjo mast, ovčjo volno, kvebračo, razne barve in kemikalije, umetno volno, je jasno, da bo to povišanje uvoznih carin vplivalo na povišanje produkcijskih stroškov in s tem na povišanje cene gotovih izdelkov.
Poročilo svari pred napovedanim povišanjem železniške tarife, kajti povsem jasno je, da bo imelo to za posledico povišanje cen raznega blaga. V času, ko skuša državna uprava z uvedbo kontrole cen zajeziti draginjski val, je treba vse previdnosti pri ukrepih, ki utegnejo imeti baš nasproten učinek.
Spričo porasta cen življenj*kih potrebščin je prišlo domala pri vseh industrij-
preje iz inozemstva. Nemčija in Češko-.škili podjetjih do revizije mezdne tarife, moravski protektorat, kjer smo preje na-1 Za tekstilno stroko so se mezde z eno-
bavljali znatne količine tekstilnih surovin in polizdelkov, danes za dobavo teh surovin praktično ne prihajata v poštev.
Na znatno večje količine nego z Nemčijo in Češkomoravskim protektoratom so glasili zaključki naših tekstilnih tovarn z italijanskimi predilnicami, ki so ostali vsled nastalih izrednih razmer v zadnjem četrtletju preteklega leta neiz-vršeni.
Po dolgotrajnih pogajanjih je bil sklenjen dogovor, po katererti so se italijanske predilnice zavezale dobaviti polovico zaključkov po novih, sporazumno do ločenih cenah, dočim se je ostala polovica zaključkov stornirala. V zvezi s tem dogovorom se je primemo povišal kontingent za prvo četrtletje tekočega leta. Iz-gleda, da so visoke cene italijanske bombažne preje v glavnem povzročene po klirinškem plačilnem sistemu ter da bi se pri plačilu v devizah dosegle znatno nižje cene. Zato se bo na bližnjem zasedanju jugoslovansko-italijanskesa gospodarskega odbora z naše strani predlagala ukinitev kliringa.
Da bi se vsaj deloma nadomestil izpad uvoza bombažne preje Iz Nemčije in Italije, se nekatera tekstilna podjetja živahno zanimajo za uvoz preje iz Anglije. Možnost uvoza preje iz Anglije je seveda odvisna predvsem od devizne situacije.
Kar se tiče težav v zvezi z nezadostnim dodeljevanjem deviz za nabavko inozemskih surovin, se more ugotoviti, da so se razmere na splošno izboljšale. Baš v zadnjem času se je povečal kontingent za uvoz surovega bombaža.
Spričo sedanjih razmer in spričo negotovosti, kako bodo svetovni dogodki v bližnji bodočnosti vplivali na razvoj našega gospodarstva, je potrebno, da se naši industriji ne le omogoči zadostna preskrba s surovinami in pomožnimi sredstvi proizvodnje za tekoče potrebe, temveč bi se ji morala nuditi še prilika, da si ustvari čim večje rezerve za ne^ predvidene primere.
Na polju zunanje trgovinske politike je vladala tudi v preteklem poslovnem letu živahna razgibanost,
Razen z Nemčijo in z Italijo so se sklenili novi dogovori o trgovinskem in plačilnem prometu s Francijo, Grčijo, Romunijo, Veliko Britanijo in Madžarsko Stremljenje naše zunanje trgovinske politike gre med drugim za tem, da se likvidirajo obstoječi klirinški sistemi ter preide na plačevanje izvoza hi uvoza v prostih devizah. Poročilo se nato obširno ukvarja z novo davčno reformo.
Kar se tiče neposrednih davkov, je industrija zlasti prizadeta po poostritvi določb o pridobnini in družbenem davku ter v prispevku za Narodno-obrambni Sklad
stranskim ukrepom podjetij na podlagi
tozadevnega sklepa Zveze delodajalcev za tekstilno stroko prilagodile novim razmeram, ne da bi prišlo do kakega mezdnega gibanja. Tudi pretežna večina drugih podjetij je mezde prostovoljno povišala v smislu priporočila, katero je izdala Zbornica za trgovino, obrt in industrijo na podlagi sklepa ankete pri banski upravi. Le v redkih primerih je prišlo do mezdnega spora ter je tajništvo na željo podjetij sodelovalo pri dotičnih mezdnih razpravah.
Z notranjo preureditvijo države v smislu sporazuma s Hrvati, ki pomeni gotovo najvažnejši notranje-politični dogo*-dek zadnjih let, je postalo zopet aktualno vprašanje decentralizacije socialnega zavarovanja. Centralizacija delavskega zavarovanja pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu je od vsega začetka zadela na odločen odpor pri interesentih, tako v krogu delodajalcev, kakor tudi v krogu delavcev in nameščencev. Naša zahteva je, da se prizna Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani svojstvo samostojnega nosilca bolniškega, nezgodnega in starostnega zavarovanja. Zavzeli smo se tudi za to, da se pristopi v smislu tozadevnega zakonskega pooblastila k razmejitvi obstoječih društvenih blagajn za nameščence ter da se dodeli področje Slovenije Trgovskemu bolniškemu in pod pomemu društvu v Ljubljani.
vinske trte, med katerimi imaid samorodnice šmarnica, izabela. otelo ih d rit;:-, žal, še vedno precej vidno mesto.
Organizacija obmejnih sadjarjev
PRI MARIJI SNEŽNI JE BILO USTANOVLJENO SADJARSKO IN VRTNARSKO
DRUŠTVO
Malo je krajev, ki bi bili za sadjarstvo tako ugodni kot je Marija Snežna. Dose-daj so se kmetje brigali le za vinograde, sadovnjake pa so pustili v nemar. Letos pa so se tudi sadjarji zdramili in ustanovili v nedeljo 14. aprila podružnico Sadjarskega in vrtnarskega društva. Pristopilo je takoj 35 članov. O nalogah in delu sad. podružnice z ozirom na krajevne potrebe je predaval okraj, šolski nadzornik P. Močni k. Nato je bil izvoljen naslednji odbor: Šumandl Jože, preds., Horvat Mirko, podpreds., Kamer Miha,
blag., Ferluga Fran, šol. uprav., tajnik. Kot odborniki: Borko Fran, šolski upr. na Sladkem vrhu, Vršič Srečko, župnik pri Mariji Snežni, Vanjgerl Anton, Fekonja Fran in Peklar Jože. Računska preglednika sta Pezdiček Fran in Rajšp Fran.
Pri slučajnosti je bilo na predlog šols. uprav. Borka sklenjeno, da se uredi podružnična drevesnica. Podpredsednik g. Horvat obljubi potrebno zemljišče. Tudi se zgradi letos sušilnica in je v tem oziru občina izvršila že vse priprave.
Ptul
Razdelitev vinogradov v ptujski okolici
p Vctrovje jo izsušilo zemljo... M. d lem ko sc meščani veselo dolgotrajnih sončnih dni, podeželani že težico prit' > dež. Po Dravskem polju in prisojnih r.”-brih Haloz in Slov. goric prosi razpokan.; zemlja po dežju. Ozimini, ki jo je letos malodane zadušil visoki sneg, in travi primanjkuje iždalna vlaga. Poleg siiie olež-koča oranje tudi težka zemlja. Ker ni letos pod debelo snežno odejo zmrznila in preperela. Žejna zemlja čaka izdatnega dežja.
p Dovozna ccsla, ki vodi k železniškemu skladišču, ni vse dni redno škropljena Ker je Lu promet zelo živahen, se naj ta cesta škropi redno.
p Zvočili kino Pluj predvaja danes in jutri „Pustolovšeine Toma Sawyera‘ po romanu Marka Tvvaina v barvah.
p Pevsko društvo ,,/efoznIčar" ima danes ob 20. uri v dvorani Glasbene Malice koncertni večer.
p Kaj je s slanitiarji? Pretekli teden so slanitiarji „štrajkali'\ ker niso smeli zvišali cen, za ta teden pa so napovedale gospodinje „štrajk“. Včeraj se je izkazalo, da so oboji popustili Le dva slani-narja sta sicer postavila svinjino na trg. Gospodinje se niso držale obljub in sla slaninarja kmalu razprodala.
p Društvom je občina znižala podpore, tako Glasbeni Malici za 10.(KX) din, Proli-Luberkulozni ligi za 5000 din in še raznim kulturnim društvom skupaj za 5000 din. Prispevek za vzgojo obrtniškega in trgovskega naraščaja je znižala od ‘1000 na 1000 din.
Izvleček iz razprave, ki jo je napisal akademik Franc Kolarič iz Spuhlje pri Ptuju. S proučevanjem posestnih razmer vinogradov v ptujski okolici je mnogo doprinesel k posestnemu vprašanju, ki sta ga načela dr. Fr. 2geč v Halozah In J. Kerenčič v Jeruzalemskih goricah.
Pisatelj razpravlja posestne razmere v 70 katastralnih občinah (t. j. ptujskega in ormoškega davčnega okraja), ki pripadajo med najbolj vinorodne kraje Slovenije. V tem področju obsegajo vinogradi 1157,9348 ha (4,82%) površine. V 22 občinah obsegajo več kot 10% in v
4	več kot 20% površine. Vinograde posedujejo domačini, posestniki s Ptujskega ali Murskega polja, meščani in tuje-rodci iz krajev bivše Avstrije. Vinogradi domačinov (3143 posestnikov poseduje 911,17 ha ali 78% vseli vinogradov) in posestnikov s polja (245 posestnikov ima 83,93 ha ali 7,2%) dosegajo komaj površino 50 arov. Posestniki iz mest (117 domačinov poseduje 76,58 ha ali 6,7% in 26 tujcev 86,25 ha ali 7,4%) se delijo v
2	skupini: male in velike posestnike. Po-
sestniki malih vinogradov izhajajo večinoma iz kmetskega rodu. Večji del so jih podedovali sami ali njihovi predniki, medtem ko so se stalno naselili v mestu. Največje in najlepše vinograde pa posedujejo resnični meščani (ki ne izhajajo iz kmetskega rodu), ki so si jih zvečina pokupili.
Domačini, ki jim pomenja vinograd predvsem kruh, so najmanjši posestniki, vse ostale skupine, ki so jim vinogradi tako rekoč priboljšek, imajo znatno večje in boljše vinograde. Domačin ima povprečno samo 0,2829 ha, posestnik s polja samo 0,3425 ha, meščan domačin že 0,6545, tujerodec pa 3,3172 ha. Pogled na karto potrjuje, da so vinogradi meščanov in tujerodcev razporejeni ondod, koder je delež vinogradne površine največji, torej po goricah južnega obrobja posebno v bližini Ptuja in Ormoža s prehodom v Jeruzalemske gorice. Iz tega je tudi sklepati, da žlahtne trsne vrste gojijo predvsem v vinogradih posestnikov meščanov in tujerodcev in da so ostali vinogradi zasajeni z raznimi slabšimi vrstami
o. Smrt uglednega gasilca. V Šmartnem na Pohorju so pokopali 40-letnega Kukoviča Alojzija, sina že pokojnega bivšega načelnika mariborske gasilske župe. Pokojni Lojzek je v mladih letih stopil v gasilsko četo v Slovenski Bistrici in bil dolga leta vnet gasilec. Ko pa se je preselil v Šmartno, je tudi tukaj stopil v gasilsko četo ter bil vzoren član do smrti. Bolehal je dalje časa ter se je končno moral zateči v mariborsko bolnico, kjer je umrl.
o Za prekmursko književnike bodo postavili v soboškem grajskem drevoredu spomenik. V lu namen so nabrali že nad
10.000	din.
o Nova vojašnica v Slovenjgrarteu. N'
nedeljo dopoldne ob 11. bo položen temeljni kamen nove vojašnice. Ob Lej priliki obišče Slovenj Gradec komandant dravske divizijske oblasli g. divizijski general Stcfinoviča, katerega bodo sprejele vse organizacije pred občinsko hišo in to ob pol 11. uri polcrn pa je skuj>en odhod na kraj, kjer sc gradi kasarna. Občina je pozvala vse hišne lastnike, da razobesijo državne trobojnice.
o Carinski oddelek na Planini pri Rakeku posluje od 20. I. m. v novem poslopju, na kar opozarjamo avtomobiliste, ki potujejo v tujino.
o	9890 obiralcev hmelja je prišlo lani v Savinjsko dolino. Največ, obiralcev j-1 bilo iz Slovenije, in sicer 8032, ostali pa iz Hrvalske. Slovenski obiralci hmelja so večinoma iz okrajev Šmarje pri Jelšah, Pluj, Krško in Brežice.
o. Slovenjgradec. Za kostno tuberkulozo je umrl po dolgem trpljenju 29-letni Menih Ivan iz Šmartnega oh Paki. Zapušča dvoje nepreskrbljenih otrok.
o. Gozd gori. V sredo popoldne se je naglo razširila vest, da je- nastal gozdni požar v gozdu tovarnarja KiMInerja v Slovenjem Gradcu. Na lice mesta so takoj prihiteli domači gasilci, katerim se le posrečilo po dolgem naporu požar pogasiti. Požar je bil precej visoko v hribu in so gasilci porabili za gašenje 200 m cevi, kar je rekord, kajti doslej še niso nikoli potrebovali toliko cevi.
n Kartel za jedilni pribor je zvišal cene za 11 %. Ban Ilrvalske lega zvišanja ni odobril, pač pa je dovolil 8% zvi' šanje.
n Sokolsko predavanje v Slovenjgraclcu.
V	čclrlek je predaval v Sokolskem domu v Slovenjem Gradcu g. Lovrec Mirko o razmerah na Štajerskem v času prvega narodnoslno-političnega opredeljenjo Slovencev.
n Žilo porušilo hišo. V Kuzminu pri Sremski Mitroviči so je zaradi teže velikih količin pšenice in koruze na podstrešju porušila hiša kmeta Branku Karaslavkovi-e.a. Pri nesreči je bil ubil 7 lelni gospodarjev sin.
Lovska latinščina brez latinščine
re
Lovsko latinščino imenujemo pogovo-ki Jih imajo lovci po 'končanem lovu in pri katerih se mnogokrat slišijo skoraj neverjetne stvari. Da se pa mnogokrat godi lovcem krivica, češ du lažejo, jih moram ščititi z sledečim resničnim dogodkom.
Pred dnevi smo pokopali v dravski dolini daleč na okoli znanega in priljub
ljenega lovca.'Tega pogreba se je udele-
 ____ industrija se zaveda svojih dolž- žil tudi zajec, ki je pričakal pogrebce že
nosti do države ter se tudi noče odtego- na pokopališču v bližini odprtega groba, vati povečanemu prispevanju za kritje Prav nič ga ni motilo cerkveno obre-državnih izdatkov.	dovanje. Tudi govor bivšega župana, ki
je opisoval vrline rajnega, ni prav nič motil našega zajčka, in ne zbrano petje nagrobnice.
Glas lovskega roga ga ni najmanj motil. Naravnost divno je bilo gledati ubogo živalco, kako je vztrajno stala na svojem mestu, ko je odjeknil strel iz več pušk, salva v zadnji pozdrav lovskemu tovarišu. Iz radovednosti hoče eden iz med pogrebcev pobožati dolgouhca, kar se mu pa ni posrečilo, ker je zajček hitrih skokov že stal pred odprtim grobom ter iskal zavetje pod nogami župnika, češ
saj je on tisti, ki nas uči ljubezni do bližnjega. Ko pa zajec opazi, da se mu tudi gospod župnik umika, mu ne preostane drugega kakor da si poišče izhod iz pokopališča. Zajček je uvidel, da tudi tam, kjer najdejo ljudje večni mir in pokoj, ni prostora za njega.
Hitrih skokov jo je ubral v gozd, od koder je odmeval glas trobi.u v zadnji pozdrav lovskemu tovar^u »Qozdiw je že zelen«. — S tem je lovska kronika
dogodek
zopet nekaj pridobila, ker resničen.
Ivan J.
Kultura
Razstava slik Lojzeta Šušmelja
V okvir n »Kobariškega tedna« je priredit akad. slikar Lojze Š u š m e 1 j v Beli dvorani Uniona svojo kolektivno razstavo, ki nam ga prvič predstavlja s celotne strani njegovih stremljenj, smeri in dela. Motivno je vse, kar tu razstavlja, pa naj bodo olja, akvareli, risbe ali linorezi, najtesneje povezano s pokrajino, iz katere je izšel in v kateri še vedno išče inspiracij. Take tesne povezanosti z določenim delom ozemlja doslej nismo opazili še pri nobenem našem slikarju, kakor jo opažamo pri njem. In kakor leži nad vsem Kobaskim teža tradicionalne-Ka primitivizma, leži tudi nad Šušmelje-virni deli. O Sušmelju sem povedal že ob priliki ocene njegovih linorezov »Kobariški motivi«, da izvira njegovo slikarsko podajanje iz ekspresije in idejnosti in kaže, vse tipične znake socialno-miselne strukture njegovih rodnih tal. Ta kolektivna razstava nam to še bolj potrjuje. Ta podlaga je pri njem celo tako močna, da trpi zaradi nje včasih slikarsko-umet-niška stran njegovili del, zlasti olj.
Šušmelj- je nedvomno samobitna natura. To samobitnost izražajo vse njegove slike in grafike, seveda pred vsem po idejni plati, dočim se odraža iz njegove tehnično-stilne strani še težek boj, ki ga bije sam s seboj. V okviru njegove smeri opazimo to .posebno jasno v oljih, kjer moremo zaslediti najmanj štiri odtenke tehnike podajanja. Včasih združuje te različnosti celo ena in ista slika, na kateri opazimo poleg slikarsko sijajno •rešenih delov tudi še trdote ali komaj bežno-nakazane skice. Pred vsem pa izvira iz njegovega značaja zanimivo dejstvo, da dosega mnogo večje in popolnejše uspehe v temnejših in hladnejših tonili, kakor pa v živejših, toplejših barvali. Zato so njegova najboljša dela tudi na tej razstavi prav tista, v katerih je to njegovo karakterno svojstvo najbolj izraženo tudi s tehnične strani.
Kolektivna razstava, zlasti ako ni plod dolge in temeljite priprave ter izbire, mora nujno vsebovati poleg dobrega tudi manj dobro, ni pa potrebno, da vsebuje tudi slabo. Šušmelj bi bil zato v korist celote lahko izločil nekaj del, da omenim konkretno n. pr. samo »Bebca«. Dalje so tudi nekateri akvareli le premalo slikarsko doživljeni in prenaglo vrženi na papir. Na drugi strani pa je na razstavi nekaj del, ki izpričujejo, da gradi naš mladi kobatiski umetnik na svojem talentu tudi ne samo kompozicijsko, ampak enako barvno in celo tonsko močne slike. Med temi zasluži posebno omembo olje »Sv. Duh f pri Ojstrici«, morda najmočnejša umetnina na razstavi. Dalje bi omenil še barvno zanimivo »Kobatisko pokrajino« in v zasnutku in delni izvedbi zanimivo »Ojstrico«. Med akvareli jih je nekaj, ki so kar izvrstni, rt. pr. »Iz bistriške grape«. Tipično Šušmeljev stil, kakor se nam razodeva v olju, izdajajo
»Sv. Križ« in podobni mali akvareli. Nekateri pa izgubljajo učinkovitost, ker so premajhni, kakor le ilustracije. Risbe razodevajo večji realizem, so pa sicer Mejno in kompozicijsko obdržane v Šušmeljevem stilu. Tu bi omenil posebej »Ženko«. O linorezih sem govoril že ob drugi priliki.
Razstava je zanimiva, ker nam kaže Šušmelja s širokih vidikov, razodeva njegovo moč, pa tudi šibkejše strani. Ob teh si lahko izbistri čut za nadaljnje delo, pri katerem bo, ako bo posvečal čisto slikarski strani enako pažnjo kakor notranji, idejni, lahko dosegel tisti cilj, do katerega bi po vsem pokazanem rad prišel. Ta cilj bi bil pri njem sinteza, nastala iz ideje, kompozicije in slikarske rešitve. Pogoje za to ima, avtokritika se mu bo še razbistrila in trdna volja, združena s pridno vztrajnostjo, bo gotovo doprinesla še ostalo.	R.	Rehar.
Sokolstvo
Sestre, bratje!
Ob pripravah na naš župni zlet z zadovoljstvom opažamo, kako razteza naš beli orel svoja varujoča kfila preko naših gričev in dolin.
V teli za nas vse usodepolnih časih je nam Sokolom zadoščenje, da smo vedno in povsod zastopali stališče Srbov, Hrvatov in posebej še Slovencev le v tesni združitvi vseh nas Jugoslovanov. Dogodki zadnjih dni so nam pokazali, da ne pomenijo še tako svete in lepe obljube nič, da svet spoštuje in uvažuje le kruto in brezobzirno moč. Bolj kakor kdaj velja tedaj za nas — »Krepimo se in združujmo« — Pritegnimo v skupni krog še one, katerim je težka usoda naših severnih bratov končno odprla oči. one, ki so iskali pomoč vsapovsodi samo ne v nas samih. Ko smo morali biti priče, kako sedaj trpijo naši severni bratje na tem, da se niso ravnali po oporoki Sva-topluka, naj bi bilo to trpljenje opomin nam na jugu.
Vi pa, drage sestre in bratje, prednjačite pri razširitvi naše čiste jugoslovanske misli, krepite se duševno in telesno.
Prihitite vsi dobro pripravljeni na. naš zlet v obmejni Maribor 8. in 9. junija 1940.
Župnemu Zletu Zdravo!
Dr. Milan Gorišek, starosta župe.
Soort
RAZPIS LAHKOATLETSKEGA TEKMOVANJA
otvoritvenega lahko-atletskega tekmovanja (propagandnega), ki bo v nedeljo 5. maja ob 10. uri na stadionu športnega kluba »Železničar« ob Tržaški cesti. .Tckmovanjje priredi »Železničar«.
Vrstni red in točke tekmovanja za seniorje in omladino:
100 m predtek, skok v višino, 100 m finale, skok v daljavo, 400 m predtek, met diska, met kladiva, tek 1500 m, met kopja, 3000 m, met krogle, met kopjja, 400 m finale, štafeta 4x100 m.
Vrstni red in točke tekmovanja za juniorje B in C:
100 m	predtek, skok	v	višino,	100	finale,
tek 1000	m, met diska.
Prijave je poslati na naslov: SK »Železničar«, Maribor, Tržaška cesta, najpozneje do 4. maja ob 12. Prijavnine za to tekmovanje ni. Tekmuje se na tekališču, ki je dolgo 428 m, ima dva nedvignjena zavoja ter je posuto z ugaski. Pravico starta imajo vsi verificirani in neverificirani atleti klubov, ki so člani Slovenske atletske zveze, oziroma
BELI ŠPORT VAS VABI
Zopet je prišel čas, ko se prebuja novo življenje na	naših tenisiščili.	Mnogo	bolj	kakor
kak drugi	šport vabi naš	tenis mladino	v svoj
krog, da najde svoj športni užitek in obenem razvedrilo v prijetni družbi.. Pa tudi starejšim letnikom nudi tenis obilo zabave in športnega veselja. »Tenis za vsakogar« je deviza nove sezone, ki jo v teh dneh otvarjajo naši športni klubi. 1SSK Maribor, ki razpolaga brez dvoma z najlepšimi igrišči v državi, vabi vse prijatelje belega športa, da se čimpreje prijavijo. Sezonski prispevek je znižan na 300 din, dijaki prispevajo le 150 din, mladina izpod 14 let samo 100 din. Za zakonske pare znaša
sezonska članarina skupno 450 din. Prijav« sprejema upravitelj igrišč v Ljudskem vrtu.
NOGOMETNA TEKMA V SLO VEN,IGRA D-CU
Jutri, v nedeljo, so ob 15. uri srečala na novem igrišču SK „Slovenjgradca“ v Slovenjgradcu v prijateljski tekmi mariborski SK Železničar in SK Siovenjgradee.
s Sekcija Zbora nogometnih sodnikov v Mariboru (službeno). Cilajo se sodniški kandidati: Černe Ferdo, Granda Mihael in Hajtnik Viktor vsi iz Slovenjgradca., K tekmam dne 21. aprila 1010 so delegirani sledeči gg.: Maribor—Rapid (rez.)Murko; Maribor-Rapid (L moštvo) delegira Ljubljana, stranska sodnika Grošelj in Jenko; Mura—Gradjanski Konic; Slavija—Lendava (ob 10. uri) Nemec; Slavijja—CSK Š(rez.) Dolgoš; Slavija (Varaždin)—CŠKSe-Šlanac; Slovan—Železničar (kom) Kopic-; Siovenjgradee—Železničar (komb.) Černe, poročila o tekmah v dvojniku in kopijo Vsi gg sodniki se pozivajo, da izstavijo dostavijo neposredno Sekciji v Mariboru.
Dr. Milan Stojadinovlč je bil, kakor poroča Avala, na podlagi čl. 12 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi interni an v Rudniku v Srbiji.
Aca Stanojevič je ozdravel. Zdravil se je na kliniki dr. Antiča v Beogradu in jo je včeraj zapustil.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM: V mtlib oglasili stane vsaka beseda 60 nar. ualidanlU pristojbina ra it oglase le din 8.— Dražbe, orekllcl. dopisovanja In ženitovanlski oglasi din 1.— do besedi. Najmanpl znesek u te oglase le din 10.—. Debelo tiskane besede te rainnalo dvojno. Oglasni davek za enkratno oblavo znq$a din 3.— Znesek za tnale oglase se plaCnle takol orl naročilu. oziroma ga le vposlatl v plsmn skopa) z naročilom ali pa oo ooštnl položnici na tekovnl račun it. 11.400. Za vse oismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din.
Rasno_________
ammmmmmaeuhh
SPALNICE, JEDILNICE. KUHINJE
vseh vrst v najmodernejših lastnoročnih izdelavah dobite v zalogi pohištva. Aleksandro va c. 48.	4311—1
PONIKLANJE.
pokromanje predmetov vseh vrst dobro in. poceni pri »Ruda«, Maribor. Trstenjakova ulica 5.	6177—1
BRITJE 2 din STRIŽENJE 3 din
najceneje v brivnici »Rapid« (Koštomai). sedai Meljska 1.
1901-1
HRANILNE KNJIŽICE
drž. vredn. papirje, valute prodate najbolje uri Bančno koni. zavodu. Alksandrova 40 Kupujte pri nas srečke drž. loterije.	1918-1
KAJENJE ŠKODUJE
VAŠEMU ZDRAVJU tNIKOTINOL« neškodlivo zanesljivo sredstvo odvadi v 2—3 tednih kajenja tudi naj-strastnejše kadilce. Cena velika steklenica din 70.—. mala din 60.—. Po povzetju razpošilja Jugopatent, Ljubljana, j Dvorakova 8. Sprejmemo j I preprodajalce.	13542-1	1
GOSPODINJE!
Pozimi je umivanje oken ne- i prijetno. Nabavite si najno- j vejši, praktični patentirani i brisalec za umivanje In sušenje oken. Cena z navodilom din 36.—. Dobite ga v vseh boljših trgovinah ali direktno pri Jugopatent, Ljubljana, Dvorakova 8. Telefon 42-40. Pri predplačilu na čekovni račun štev. 14.627 Vam pošljemo poštnine prosto. — Sprejmemo preprodajalce. _______________________13544-1
IDEJE — IZUME
vnovčuje in plasira v tu- in i inozemstvu Jugopatent. Ljub-1 liana. Dvorakova 8.	13543-1	!
MARTIN SAFRAN
Sobo-, črkoslikar in pleskar. , j Krekova ulica 16. Prevzame ! vsa v to' stroko spadajoča dela. Zmerne cene, delo solidno. •	2465-1
Otvorila sem
RESTAVRACIJO »LOVSKI DOM«
nad Tremi ribniki. Prvovrstna ljutomerska vina, domača kuhinja ter pivo v sodčkih. Preizkusite tudi novo urejeno kegljišče! Cenj. gostom se priporoča gostilničarka Dragica Zupanc.	2464-1
VINOTOČ MAKOVEC,
Vinski dol, otvorjen. 2455-1
OTVORITEV VINOTOČA
Za Kalvarijo št. 7.	2495-1
Halo! Dospe! Halo! SPECIALIST ZA TRAJNE KODRE
z najnovejšim garantiranim preparatom, samo 45 din. Salon Kosem, Meljska c. 65. 2555-1
•■■■■■■■■i
Kdor hoče imeti odgovor na vprašanja glada malih oglaaov in drugih obvestif. naj priloži 3m- din v znam-kah. Na vprašanja brat priloženih 3»- din v znamkah uprava
na odgovarja
I
Zmovi s Kriške goro
Vinko Kristan.
Opoldne zvonovi pri Šv. Jerneju niso zazvonili- Kmetje, ki so kopali zemljo širom okrog Kriške gore so dvignili potne obraze nad puhtečo zemljo in prisluhnili. Nič! Zdaj je vendar že poldne in na Kriški gori bi moralo zvoniti, v sosedni fari je že. Nič! Pokrižali so se kmetje kot se pokrižajo vsak dan, ko je ura poldne in se na. Kriški gori oglasijo zvonovi. Pa zvonovi niso zapeli, ni se razlila njihova bronasta pesem čez polja in'gmajne, Bilo je tiho in mrtvo, le rahla sapica je pihljala od Kriške gore.
Kmetje so se spogledali, čemu ne pojo zvonovi na Kriški gori? Kaj takega se ni še nikdar zgodilo! Zvonili so njihovim pradedom, zvonili njihovim očetom, zvonijo njim samim, dan za dnem, leto za> letom. Zdaj pa so nenadoma utihnili.
Tudi zvečer se niso oglasili, zato so drugo jutro poslali na goro Jorasovega Marka, da poizve, kaj se je zgodilo. Vrnil se je že opoldne in sporočil, da se je uprl cerkovnik Kvanc in noče zvoniti.
Kaj takega! Upre se cerkovnik in noče več zvoniti v slavo in čast Bogu! Vrag ga j je zapeljal in postal je prevzeten! Ljudje I so se zdrznili nad tako predrznostjo in bili ogorčeni nad cerkovnikom. Sploh je
bil ta cerkovnik zadnja leta tako čuden! Govoril je proti temu, govoril proti onemu, govoril proti vsem, z nikomer ni bil zadovoljen. Ne, ljudje res niso razumeli od kod pri njem tolikšna ogorčenost. Le Hob-kov študent je dejal včasih v šali, da namerava cerkovnik s Kriške gore prevrniti svet, potem pa se je zasmejal in nihče ni mogel vzeti njegovih besed resno.
Jerasov Marko je cerkovnika Kvanca sovražil, zato ga je proglasil pred ljudmi za upornika. Ko pa je videl to ogorčenje nad njim, je priznal, da ni govoril resnice in jim je stvar znova pojasnil.
»Prav za prav se ni uprl cerkovnik«, je dejal. »Gospod župnik so mu rekli, da ni treba več zvoniti in da lahko gre.«
»Kako? Kaj? Da so mu župnik prepovedali? ...«
»Dejali so mu, naj se nikar več ne prikaže v cerkvi. Rekli so, da je cerkovnik zanesel pohujšanje v cerkev. Da, in še so rekli župnik, da so njegove ideje hujše kakor najbolj grdo preklinjanje. — Zato ne zvoni več.«
»Pa ne bo nihče zvonil?«
»Bo, župnik pravijo, da bodo dobili novega cerkovnika.«
S	tem pa ljudje niso bili zadovoljni, štirideset let že zvoni sedanji cerkovnik Kvanc, štirideset let že pojo po njegovi
i	zaslugi zvonovi dan za dnem, leto za letom slavo in čast Bogu. Prej je zvonil nje-
gov oče in še prej njegov ded. Drugega nočejo, kajti kljub vsemu so ljudje cerkovnika Kvanca le ljubili Bil je prijazen in ustrežljiv, ni bil zahrbten in ni igral hinavca. Tudi ni zameril, če si mu odmeril manjšo mero pri biri, kadar je bila slaba letina. Šploh: ljudje niso odobravali župnikovega koraka. Kaj je s tistimi njegovimi idejami, jih figo briga. Zvoni vsak dan ob pravi uri, tudi drugače je reden človek, in to je važno. Ljudje so se postavili na njegovo stran.
Ni pa bH takih misli župnik. Sedanji župnik je pasel ovce na Kriški gori šele eno leto, toda precej je opazil, da pri cerkovniku Kvancu ni tiste gorečnosti, kakor se spodobi za cerkovnika. Res, da je Kvanc molil 'in redno opravljal vse verske dolžnosti, ki jih nalaga mati cerkev; ali po mnenju župnikovem ni bilo v njem tistega verskega ognja, tiste velike in zaželene gorečnosti, ki jo je zahteval novi župnik od svojih ovčic.
Poleg tega je župnik'opazil pri Kvancu še nekaj, kar ga je potrjevalo v veri, da Kvanc ni dober cerkovnik. Nič ni bito ponižnosti v njem in zelo rad je govoril o nekih pravicah, ki jih imajo baje ljudje in to celo z veliko gorečnostjo. Kot bi cerkovnika to kaj brigalo. Uje! ga je tudi, ko je rekel kmetom, ki so se mu pritoževali nad razmerami:
»Zakaj pa poslušate onega!« Pokazal je
proti farovžu. »Mislite rajši s svojo glavo!«
To je tudi izbilo zadnji žebelj, župnik je po popoldanskem opravilu poklical cerkovnika k sebi in mu dejal, da mu ni treba več zvoniti.
Cerkovnik je bil* prvi hip presenečen. Ko pa mu je župnik še enkrat raztolmačil kako in kaj, je vzrojil:
»Da ne bom več cerkovnik?«
»Rekel sem že — ne!«
»No, če ste rekli, ste pač rekli«, se je usajal cerkovnik pred župnikom. »Saj vi lahko rečete kar koli in mnogi vam bodo verjeli. Povem vam pa, da bom jaz še vedno cerkovnik tu. Ce pa že ukažete, naj ne zvonim ... Dobro, pa ne bom, dokler se stvar ne uredi«.
Cerkovnik Kvanc je odšel na sodišče, da si poišče pravice, in tudi ljudje so ga nagovarjali. Kmalu potem je bil poklican na sodišče tudi župnik. Razložili so mu, da cerkovnika Kvanca ne more odstraniti, ker je pravica njegove hiše do cerkovnika podedovana iz roda v rod in je ta pravica prilaščena z nekimi listinami.
Ko je bila naslednji dan ura poldiA so se po dolgem času spet razmajali ^oplr novi na Kriški gori in zapeli noilo čajrak slavo Bogu. Ljudje so se sklonili imLiMpr Ijo in veselje se jim je razlilo obraze, ko so napravili križ [n •molitev dvignila k Bogu. .
Stran 14.
Posesi
DVOSTANOVANJSKA HIŠA
se pr.oda Lovska 39, Pobrež-je-Maribor.	2472-2
STAVBENA PARCELA
v najstrožjeni centru Maribora se oroda Ponudbe pod »Resen kupec« na ogl odd. »Večernika«.	2427-2
2 STAVBENI PARCELI
na prodaj. Vpraša se Tezno. Ptuiska 58.	2422-2
NOVOZIDANA HIŠA
z velikim vrtom se poceni proda. Vprašati pri Donik Rupertu, Maistrova 165, Tezno.	24.31-2
J E KONKURENCA
tudi Vi ne smete izostati
MALA HIŠA
na prodaj, Studenci-. Kraiia Matjaža 38. Vprašati Studenci, Pušnikova 5.	-	2447-2
Umsenein triko rokavke
okusne novosti prinaša
c. budeifeidt
Gosposka ulica
ENODRUŽINSKO HIŠO,
vrt in parcelo prodam. Vprašati Sp. Dobrava 121, o. Maribor.	2484-2
Prodam lepo PARCELO
z betonirano kletjo in stavbenim materialom. Tvorniška ulica, Tezno. Informacije: Maistrova 60.	2509-2
NA PRODAJ
; ie 1000 nr vogalna parcela,
1 centrum mesta. Dopisi na ogl. odd. »Večernika« pod »Zrinjskega trg«.	2511-2
eam»w»i»nilt35qs«ti ■i-vsrt,;
ENODRUŽINSKA HIŠA
z vrtom je na prodaj. Maribor,, .Raičeva . 3.	.	.	.2440-2
ENO ALI DVOSTANOVANJSKO HIŠO
kupim. Naplačilo 55.000 do 60.000 din. ostanek po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Velike sobe«. ,	2439-2
STAVBENE PARCELE na prodaj z dovoljenjem, pri postaji Limbuš. Vprašati Limbuš 43.	2454-2
Kupim
5-CEVNJ RADIO
malo rabljen, novega tipa. kupim.. Vprašati, od 12.—2. ure. Naslov v ogl. oddelku »Večernika«.	2492-3
PRAZNE STEKLENICE,
pol in tri četrt litrske, kupuje drogerija Kanc. 2504-3
BELO PLESKANO OMARO
kupim za obleko. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Omara«.	2521-3
HIŠA
s tremi sobami, kuhinjo in vrtom se odda v Studencih. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.'___________________2480-2
Krasna STAVB. PARCELA
s potrebno zidno opeko in ostalim stavbenim materija-lom prodam za 50.000 din. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	2479-2
Dražestne
mestne pasove
iz usnja in melopbana prinaša
C. BuDEFEIDV
Gosposka ulica
Spomnite se CMDI
Prodam
■ata*:
TEŽKA KOBILA
4Vs leta stara, se proda. — Vprašati pri Penič, Maribor, Vetrinjska 9.	2414-4
Čedno DRUŽINSKO HIŠICO
kupim v okolici Maribora. Ponudbo na ogl. odd. »Večernika« pod »Moj dom«.
2507-2
HIŠA
z dvema stanovanjima, 611 in2 stavbišča. se radi selitve takoj proda. Beograjska uli-} ca 6.	2505-2
! Čedne ovratnike za bluze
iz čipk in vezenin pravkar dospeli pri
C. BUDEFŠIDT
Gosposka ulica
PARCELA
z betonsko kletjo v mestu se proda. Naslov v ogl. oddelku »Večernika«.	2481-2
ona
kupuje k obleki spadajoče rokavice v vseh modnih barvah, znamke ,RockI in Schmidi* samo v Svoji specialni trgovini
konfekciji |
greta
m a r i d o >
g ra s le i t r g
HIŠE
od -25.000 din dalje: vilo od 135.000 dalje; gostilno od 90 tisoč dalje; parcele od 6 do 300 din ur: posestva od 45 tisoč dalje:	veleposestva,
grajšoine,’ gozdna posestva, trgovske hiše, pekarne, hotela. pcusion, žage itd., itd. prodaja »Triglav«, rcalitetna pisarna za nakup in prodajo nepremičnin. Maribor, Aleksandrova c. 12, tel. 25-34.
2498-2
POSREDUJEMO
nakup in prodajo nepremičnin hitro ter nad vse kulant-no in diskretno! »Triglav«, realitetni biro. Maribor, Ale- ! ksandrova c. 12. tel. 25-34.  ____________________2499-2
Prodam ali dam v najem ENODRUŽINSKO HIŠO
z lepim vrtom blizu železnice ■in mesta. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.   	2524-2
OBČINSKO HIŠO
takoj prodam. Vprašati Delav ska ul. 21__________ 2533-2
NOVOZGRADBE
14—30 000 din. — Lepa hiša blizu mostu din 80.000.	—
Dve lopi vlnogradni posestvi, 65. 250.000. — Moderna vila 165.000 in 360.000..— Za odgovor znamka za 3 din. — Posredi:valnia »Rapid«.' Gosposka ul -28.	  2519-2
KOLJE
za vinograde proda Električna žaga Karl Wesiak, Spodnje Hoče 31.	2388-4
LES
rezani razne dimenzije 150m3 prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Večernika« pod »Sinre kovina«.	2384-4
OFICIRSKE ŠKORNJE
št. 43 prodam. Smetanova 34, vrata 18______________ 2453-4
PRODAM GOSTILNO,-
mesarijo in 4 orale zemljišča na prometnem kraju. A. Gam ser, Zg. Sv. Kungota. 2488-4
POHIŠTVO,
vložke, žimnice, odeje, zavese in likalne mize kakor tudi vse tapcciranje po solidni ceni pri .Makoter. Krekova 6. _______________________2511-4
Dobro ohranjeno OPREMO ZA KOPALNICO
radi selitve poceni prodam. Slomškov trg .2.	2494-4
»SINGER« ŠIVALNI STROJ
se poceni proda. Rotovški trg 4.	2556-4
Stanovanse
Čisto, sončno
MANSARD. STANOVANJE,
2 sobi in kuhinja, se odda mirni stranki. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 2474-5
POHIŠTVO!
Ni vseeno kje kupujete pohištvo. Odločite se za naročilo edino pri »Efka«. mizarstvu za stanovanjske opreme, Frančiškanska 12.	2538-4
OTROŠKI VOZIČEK
globok, skoraj nov, prodam. Bene, Ruška esta 4.	2547-4
DVOKOLICE
(gare), dobro ohranjene, prodani. Košaki, Prisojna 34. 2552-4
ŠIVALNI STROJ
rabljen, še takoi proda. Vprašati v trgovini Slovenska 20. 2531-4
Cvetlice in trakove za klobuke
in vse potrebščine za modistinje pri
C. BUDEFEIDT
Gosposka u'ica
Sončno mirno
DVOSOBNO STANOVANJE,
ves komfort, nova zgradba, v bližini kolodvora in nove carinarnice, se odda takoj ali s 1. majem. Erjavčeva ul. 14, I. nadstr.. desno. 2293-5
SOBO IN KUHINJO
takoj oddam. Studenci, Gozd-na ulica 5.	/	2453-5
SOBA IN KUHINJA
se odda. Pobreška cesta 38.
2506-5
?sakemubfe2p£ačno
deta: no teraturo, „r'iepo-rod a," (Pieoorodi fizični n duševn dob te Miloš .vlarko vic, Beograd, Ma=arykova 9
SuLO S ŠTEDILNIKOM „ oddani mirni .stranki po mož-■ :i-s.i odrasi,m osebam Ja-: dramska 40 Pobrcž'e. 2471-7
OPREMLJEN KABINET
se odda s 1. maiem. Vrban-ska 2.	2449-7
Lepo opremljena’
SONČNA SOBA i se odda. Tomšičev drevored 6______________________2417-7
Lepa OPREA1L.IENA SOBA
se odda Naslov v ogl. odd.
»Večernika«.__________2452-7
Lepo OPREMLJENO SOBO
z dvema posteljama, event. s hrano oddam v VVildenrai-nerjevi ulici 6-II-, levo. 2485-7
Odda se lepa
SONČNA SOBA
s posebnim vhodom. Tabor-ska 20.______________ 2486-7
SOBO.
separirano, oddam. Mesečno 80 din. Zg. Radvanje 97, zraven tovarne svile. 2489-7
Samostojna tovarniška delavka sprejme
SOSTANOVALCA, po možnosti upokojenca. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.
2513-7*
Krasno eno in dvosobno STANOVANJE
se takoj rroceni odda pri postajališču Tezno. Ptujska ep-sta 33. __  _________ 2501-5
DVOSOBNO STANOVANJE
z balkonom in enosobno verando se odda. Krčevina, Ale ksandrova 14.	2541-5
SOBO IN KUHINJO
oddam. Studenci. Jurčičeva 93.	2540-5
DVOSOBNO STANOVANJE
lepo, s pritiklinami, se poceni odda. Ipavčeva 8, IV. okraj. 2544-5
Steznik
ki Vam bo dobro pri-stojal samo iz specialne prvovrstne delavnice Meljska e. 3
ENODRUŽINSKA HIŠA
z lepim sadonosnikom in vrtom se takoj proda. Dopise pod »Radvanje« na ogl. odd. »Večernika«.	‘ 2525-2
Damski poletni čevlji od 120'._160'-
Hotel Zamorc, Gosposka 30
Oglejte si stransko izložbo!
HIŠO IN VRT
prodam. Pavlovčič Franc, žel. uradnik. Pobrežje, Gaje-va ulica 15, blizu šole.
2554-2
STAVBENE PARCELE
v mestu Mariboru naprodaj. Zelo sončna lega. Vprašati-v ogl. odd. »Večernika«.
2559-2
LEPO POSESTVO
! zamenjam. 16 oralov:	2x/s
I orala vinograda, sadovnjak, j gozd. travnik, hiša s 3 soba-j mi za gospodarja za stano-, vanjsko hišo. Okolica Mari-' bora. avtocesta do hiše. Po-! nudhe na Ogl. odd. »Večernika« rrod »Stanovanjska hiša«. 2548-2
L Sna
mm
za birmanke v veliki izbiri po nizkih cenah pri
Trdinu
BOTRI IN BOTRICE!
nakup ur, zlatnine in srebrnine po riajnižjih cenah kupite pri urarju Pšunderju. Dvorakova ul. 10. Sprejmem tudi staro zlato in srebro v račun.
_________2250-4
MARELIČNE,
breskove, hruškove sadike, ribizel-grmičke. vrtnice, »Am pelopsis-Veischi« itd. nudi vrtnarija Jemec, Maribor, Prešernova ulica. 2187-4
CEMENT, APNO
apneni prah, vso opeko, ves stavbeni in rezan les, premog in drva kupite najceneje pri Kraser. Studenci. 2158-4
AVTO,
poltovorni (Lieferwagen) prodam. V račun vzamem dobro ohranjeno motorno kolo. Cankarjeva ulica 24. pritličje.
24584
Prodam skoraj nov, kratek ČRN KLAVIR
za 6000 din. »Jugospedit«, Aleksandrova 51.	2435-4
SPALNICO, JEDILNICO
in razno staro pohištvo proda skladiščnik. Meljska 29.
23074
SPALNICA
čista, skoraj nova, z vložki in žimnicami, prodam. Slomškova 21. Pobrežje-Maribor. 2530-4 •
KROJAŠKI STROJ
universal znamke »Pfaff«, skoraj nov, se proda. Bratuša Franc, krojaštvo. Limbuš pri Mariboru.	2526-4
KREDENCA
psiha za predsobo, kuhinjska omara, otroške postelje, mize, ptičja kletka in raznovrstno radi selitve ceneno na p‘rodaj. Koroška c. 27.
2515-4
STANOVANJSKO OPREMO
ugodno prodam in odstopim lokal takoj v mestu Mariboru, pripraven za trgovino ali točilnico. Naslov: Karl Rej-miš- Maribor, Meljska c. 68. 25284
DOBER PISALNI STROJ
prodam. Taborska 20. 2487-4
DVE POSTELJI Z VLOŽKI.
žimnice in omara, v dobrem stanju, se ugodno proda. Kralja Petra cesta 25, Studenc'.
2478-4 I
Fotografski
vaienez- (ka)
se takoj sprejme. Ponudbe je poslati na upravo »Večernika« pod . Začetna plača«:.
DVOSOBNO STANOVANJE
se odda 1. maja. Krpanova 25, Studenci.	2557-5
DVOSOBNO-STANOVANJE
se odda 1. junja. Cena 520 din. Kneza Koclja ulica 24. ________2565-5_________
DVORIŠČNO STANOVANJE
enosobno, se odda. Trubarjeva 11.	2535-5
Stanovanie išie
DVOSOBNO STANOVANJE
iščeta zakonca brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Dvosobno«. 2536-6
4-SOBNO STANOVANJE
s kopalnico iščem Ponudbe na ogl. odd, »Večernika« pod »Stanovanje«.	2520-6
Sobo odda
'tvui-f...: • fe- J	.r
SOBA
se cdda. Glavni trg 24-1.
2422-7
Želite dolgoročno
posojilo
na hiše in posestva obrnite se na
Bančno kom. zavod
Aleksandrova cesta 40
Na STANOVANJE in HRANO
sprejmem gospoda ali dve gospodični. Za boljšega gospoda posebna soba. Meljska cesta 59-1., vrata 7.	2514-7
SOBICO
s posebnim vhodom oddam. Frankopanova ul. l-I. 2496-7
—SOBA S ŠTEDILNIKOM
se odda. Vresnig. Taborska ulica 8.	2537-7
SOBO S ŠTEDILNIKOM
oddam dvema osebama s 1-majem, Jurčičeva ulica 8. T ezno,_______________2542-7
~ SONČNO SOBO
lepo. opremljeno, z uporabo kopalnice, oddam I ali 2 boljšima osebama. Tomšičev drevored. Dr. Ipavčeva 3. 2523-7
OPREMLJENA SOBA
lepa, se odda s 1. majem boljšemu gospodu. Koroščeva ulica 5, pritličje levo.
2522-7
OPREMLJENA SOBA
lepa s posebnim vhodom oddam. Kralja Petra trg 1, levo.	2529-7
PRAZNO SONČNO SOBO
lepo, oddam. Dovoljena kuha. Miklošičeva 6/1. Vrata 4. 2516-7
SOBO
s souporabo kopalnice oddam 1. maja boljšemu gospodu ali gospodični. Gregorčičeva 3, pritličje desno. 2550-7
OPREMLJENO SOBO
sončno, s posebnim vhodom, oddam. Tomšičev drevored 12._________________2477-7'
OPREMLJENA SOBA
s souporabo kopalnice, se ■ odda gospodu ali gospodiči!'-Vprašati v Jerovškovi ul. 23, pritličje.	2475-7
ioAkmoiue
venčke, bele nogavice, rokavice, Židane trake, kombi-neže, hlačke najugodneje ori
"LUNA"
Maribor, samo Glavni trg 24
(avtobusna postaja)
Službo aobi
KOLARSKEGA POMOČNIKA
sprejmem. Vinko Dolinšek, Sv. Lovrenc na Poh. 2553-9
f
Infe
f
Ne zamudite prilike, dokler še traja zaloga!
Velika odprodajaja manufakturnega blaga radi odseiiiveS Prodajamo 10-20% cenejše od znano nizke in stare cene. Zato pohitite vsi v ...
e? Češki MMam
(pri glavni policiji) 9 Maribor
Maribor
Conilneniai
na ugodne mesečne obroke
IVAN LEGAT
Maribor. Vetrinjska ul. 30 Mubljana. Prešernova ul. 44 nmiiiM'niiiMiMiinn n n i tu in i
POSTREŽNICO
Pridno in pošteno, vzamem. Naslov v ogl. odd. »Večerni4 ka«.__________________256 2-9
ZASTOPNIKE(-CE) 4,
prodajalce(-ke) iz vseli krajev Slovenije iščem. Ponudbe na Anončni zavod SAX, Maribor, pod »100% zaslu-
žek«.
2518-9
TRGOVSKI POMOČNIK
ttanufakturist, agilen in sposoben prodajalec, vešč aran-žiranja izložb, se sprejme za takojšen nastop v mestu Mariboru. Ponudbe s točnimi referencami je poslati na upravo lista pod »Agilen pomočnik«.	2527-9
Prvovrstnega
KROJAŠKEGA POMOČNIKA
za velika dela išče krojaški atelje Mihelič, Glavni tre 24. _____________________2421-9
' KAMNOSEK
dobra moč, se zaposli pri Jegliču Rudolfu, kamonse-škem mojstru v Kranju. Blejska c. 15, Gorenjsko. 2246-9
‘Dobro izurjena NATAKARICA
s 'kavcijo se sprejme na račun 1 v dobroidoči gostilni na Prevaljah. Naslov v ogl. oddelku »Večernika«.	2476-9
SAMOSTOJNA KUIJAR1CA.
ki, opravlja, tudi hišna dela, se sprejme takoj. Ponudbe na Ozmec,. Ormož. 2470-9
Iščemo starejšo pošteno ŽENSKO MOČ kot pomoč v gospodinjstvu, ki zna tudi kuhati. Predstaviti se v Maistrovi ul. 19-1., desno, od 7. ure zvečer dalje.	2483-9
MIZARSKEGA VAJENCA IN POMOČNIKE
sprejme takoj mizarstvo. Aleksandrova cesta 48.	2490-9
SAMSKO POSTREŽNICO
stVrejmejTL Ponudbe pod' »Zanesljiva« na ogl. odd. »Večernika«.	2512-9
HIŠNIKA
brez otrok se sprejme s 1. majem 1940. Slovenska 36.
2508-9
ČEDNO DEKLE,
ki samostojno kuha, ima izpričevala, govori tudi nemško, sprejmem. Ponudbe pod »350« na ogl. odd. »Veternika«.	2502-9
PRIDNA KUHARICA
za vse se sprejme takoj. Babič, Tezno. Maistrova ul. U-2549-9
MIZARSKI VAJENEC
se sprejme ter pomočnika. Ptujska cesta 35, Tezno. __________2539-9
KROJAŠKEGA POMOČNIKA
sprejmem, sposobnega konfekcije po meri s svojim strojem ter vajenca boljših staršev. Naslov v ogl. odd. »Ve-černika«.	2551-9
KROJAČA
sprejmem v stalno službo z dobro plačo. V poštev pridejo samo vešči krojači. Kneza Koclja ulica 24.	2546-9
Vljudno sporočam cenjenim odjemalcem, da sem svoje posloven prostore preselil iz Žerjavove ulice 3/1 na
Glavni trg št. 16
v prostore bivše trgovine s steklom Weiner. Cenjenim odjemalcem se nadalje priproročam. DOBRO-TINšEK ANTON, elektro in radidtehnično Podjetje, Celje, telefon 240.
ISCHMEIDil
ZAGBEB, NIKOIIČEVA !0
harmonike so od vseh najboljše
ZASTOPNIKE (akviziterje)
išče veliki domači zavarovalni zavod. Plača in provizija. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Stalen zaslužek«.
2469-9
MEHANIKA
s pravico do obrti iščem. Ker rabim samo koncesijo, sprejmem dela nezmožnega mojstra. Ponudbe uoslati na ogl. odd.. »Večernika« pod »Koncesija«.	2468-9
Išče se priden
SAMOSTOJEN MESAR,
Po možnosti brez’ otrok, za mesarijo na zelo prometnem kraju. Imeti mora svoj obrtni list. Pojasnla se dobe v restavraciji Ilartenberger, Me-ža-Dravograd.	2467-9
PRIDNO DEKLE.
ki zna voziti kolo. se takoj sprejme. Pek v Limbušu.
2415-9
Službo lile
urnim,' tt
URADNIK
trgovsko naobražen. slovenski, srbohrvaški in nemški ko res&ondent, hiter računar, po polnoma zanesljiv, neporočen išče službo, ozir. zaposlitev. Ponudbe pod št. »326« na ogl. odd. »Večernika«. 2386-10
MLADA GOSPA
išče službo vzgojiteljice ali v bifeju. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Prijazna«.
2450-10
VARČNA GOSPODINJA,
dobra kuharica, samostojna in zanesljiva, išče zaposlitve pri starejši gospe ali gospodu. Ponudbe pod »Skromna« na ogl. odd. »Večernika«. _____________________2438-10
MLAJŠA POSTREŽNICA,
poštena, z letnimi spričevali, išče zaposlitve dopoldne. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. _____________________2493-10
Iščem mesto za
NATAKARICO Ponudbe na »Večernik« Ptuj pod »Takoj«.	2563-10
Želim spremeniti mesto PLAČILNE ALI SAMOSTOJNE NATAKARICE
Reflektiram le na stalno in prometno mesto. Vzamem tudi gostilno v račun. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »2534«.	 2534-10
TAPETNIŠKI POMOČNIK
išče službe, vešč vsakovrstnega dela. Vprašati v ogl. odd. »Večernika«. 2360-10
TRGOVSKI POMOČNIK
manufakturne, konfekcijske in čevljarske stroke, z znanjem nemščine, pisarniških poslov in strojepisja, vojaščine prost, išče mesto pomočnika, magacinerja ali slič no. Nastop 15. maja 1940. 2545-10
GOSPODIČNA,
stara 19 let- izučena šivilja, želi nastopiti mesto kot pomočnica v gostilniški kuhinji. Pripravljena ie pomagati tudi kot natakarica. Naslov pustiti v ogl. odd. »Večernika« pod »Zanesljiva«. 2412-10
MESARSKI POMOČNIK,
vojaščine prost, želi službe takoi. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	'	2411-10
IgSISttaaBBHEBBHBBH
Sipe prosojne
45 - 60 X 210 cm tudi po komadih ugodno prodamo. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika«‘pod s-šjpe«. •
Zgublieno
ZATEKEL
sc je mali dolgodlaki fokste-lier, pravkar ostrižen. Sliši nar ime »Bloki«. Oddati proti nagradi pri ge. A, Haselbock, Razlagova ulica 25/11. 2564-11
Oopisi
POSESTNICA,
srednjih let, želi znanja z državnim uslužbencem od 30 do 45 let. Pismene ponudbe na ogl.. odd. »Večernika« .pod »Vigred«.	2443-12
VDOVA
s svojo hišo sprejme upokojenca na stanovanje in vso oskrbo.’ Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Oskrba«. 2543-12
Pouk
SIMPATIČNA GOSPODIČNA
zaposlena, dobi brezplačno nemški pouk in stan. Dopise na »Večernik« pod »Samostojna«.	2561-13
Lokal
—i
MLEKARNA.
dobro vpeljana, na prometnem kraju, se takoj odda. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.
2500-14
LOKAL,
primeren za pisarno, v sredini mesta, so odda. Vprašati klobučarna Leyrer, Gosposka 22.	2503-14
PRODAJALNICO,
skladišče in delavnico oddam s 1. julijem. Slovenska ul. 16, 2497-14
TEL.'45-13	_
SITAR & SVETEK
GRAVERSKI ZAVOD
LJUBLJANA
Tkalskega
podmoistra
z daljšo in dobro prakso na šaft in revolver strojih ter dobro trkačico in uvadjačico išče tekst, tovarna Brača Bu-reš, Zagreb, Braniniirova 43.
V našem
UGODNA PRILIKA Trgovina z mešanim blagom, ob prometni cesti, odda se v najem. Ponudbe na ogL odd. »Večernika« pod »Mariborska okolica«.	2395-15
VELIKA HIŠA
z dobroidočo trgovino in gostilno ter stanovanjem na deželi se takoi odda v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Gotovine, potrebno 40.000 din za prevzem zaloge. Cenjene ponudbe poslati na ogl. odd. »Večernika« pod »Pošten najemnik«.	2473-13
MESARSKI LOKAL
se proda ali da v najem. Erjavčeva 2, Melje. Vpraša se p‘ri gostilni Čander, Laznica, Limbuš.	2517-15
NJIVO
3 jolie. prodam ali dam v najem ob glavni cesti. Zg. Radvanje 50-	2532-15
V poli nebni Izbiri
dobite vse šlagerje, plesne, narodne s harmoniko na domačih gramofonskih ploščah že po din 35.—. Zahtevajte brezplačne sezname.
I@ld§kbdbs
Glarno astopstM u Maribor: Meinel & Herold
Kapital
AKO RABITE POSOJILO
ne čakajte zadnjega trenutka, temveč javite se takoj pri Hranilni posojilnici »Moj dom«. Ljubljana, Dvorakova ul. 8.	11778-16
HRANILNE KNJIŽICE vrednostne papirje kupujemo stalno in po najvišjih cenah in takojšnjem plačilu RUDOLF ZORE
Ljubljana. Gledališka ulica 12
Kdor mi posodi takoi din 4000.— na vknjižbo posestva za leto dni, dobi 12 odst. obresti. Velja tudi hranilna knjižica. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.
2482-16
Kam■ kieT
V nedeljo otvoritev VINOTOČA
Brecelj, Počehova. 2434-17
VINA
muškatni silvanec in druga na ljutomerski razstavi odlično ocenjena, se točijo v restavraciji A. Senica, Ulica kneza Koclja 5.	2558-17
IŠČEM ZASTOPNICO
za steznike in obveze (podvezice) po meri. Meljska cesta 3.	2491-9
Posojila
dajemo državnim in mestnim uslužbencem, upokojencem železničarjem, orožnikom, fi-nancarjem itd. Ponudbe na Zagreb L, poštni nredal 270.
»REX« moderno higijenično pohištvo iz jeklenih i cevi — poniklano in kromano — fotelje, mize za ? radio itd., opreme za čakalnice, najmoderneje in vendar po ceni.
Kroni efektne črke za lepljenje na steklo izložb, krom številke za cene v izložbah in stojala za vsako stroko za izložbe v največji izbiri naročite pri
samoprodaja, Celje — Poštni predal 2
Zahtevajte obisk in cenike.
,Rex*
prinaša vedno zadnje novosti
MOŠKO PERILO
Gosposka — Slovenska ul.
kravat« pižamo rokavice nogavico moško perilo po meri
preglednosti to čnost enostavnosti zanesljivosti in cenenosti
MARIBOR
Gregorčičeva 24
Tel. 25.10
i*ioški S Pri spolni slabosti
(spolni impotenci) poizkusite hoimonske pilule
HORMO-SEKS
Dobivajo se v vseh lekarnali. 30 pilul dinS-l, 100 pilul din 217, 300 pilul din 560. — Zahtevajte samo prave in originalne Hormo-Seks pilule. Po pošti diskretno razpošilja:	KR.	DV.
LEKARNA PRI SV. AREHU^ Maribor. — Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij „VIS-VIT“, Zagreb, Langov trg 3. esu reg. s. h. 5H8-31
Za vse izolacije proti vodi in vlagi
hbetonitm
Zahtevajte navodila pri „BETONIT , kemični izdelki za gradbeno industrijo — Maribor. Vojašniški trg 2 in Valvazorjeva 30
*
PreprHaite se,
da dobite v vseh nujnih zadevah najtoSnej-ia navodila na strogo znanstveni podlagi pri
Aslrogralologinii Ume FELICI TA S
ob torkih in petkih Sodna ulica 26/111., vrata 8.
Cisto volneni „Skotskr vzorci
za obleke, bluze, krila in paleto pri
JURIČ Iv.. MARIBOR. Koroška c. 19
Cai za želodec
od Or. Havllikm
resulira prebavo, tlak krvi, debelost, pospešuje izraeujavanjo tvarin. Izlofnje pokvarjene sokove itd. Zavojček din 30.— Poizkušajte tako) in pišite)
Lekarna Mr. V. ROJC
'l A '?•. Gornji grad 5.
Offl. S. br. 1990/1935.
as	pri	naSIH inseren-
klipujte **** ter oglašujte)!
£
POSOJILNICA NARODNI DOM
v Mariboru z. a o. j. © n a i s t a r e j s i slovenski denarni zavod v Mariboru
mmm rezerve buzu din 12.000.000-
-v >:^i55sa,:r';:3£?ssaeasaa—
. .r.ssfei*.
VftBILO na 19. redno skupšnno
JUGOSLOVANSKE HRANILNICE IN POSOJILNICE V MARIBORU z. z o. j.,
ki se bo vršila v ponedeljek, dne 6. maja t. !., ob 17.30. uri v restavracijskih prostorih hotela »Novi svet« v Mariboru, Jurčičeva ulica 7.
DNEVNI RED:
1. Otvoritev in konstituiranje skupščine.
2. Poročila: a) upravnega, b) nadzornega odbora.
3. Sklepanje o letnem sklepnem računu, o uporabi poslovnega prebitka in podelitev razrešnice članom upravnega in nadzornega odbora.
4. Volitev 3 izpadlih članov upravnega in 2 članov nadzornega odbora.
5. Predlogi in pritožbe zadružnikov.
6. Določitev: a) vsote, do katere se sme zadruga zadolžiti; b) vsote hranilnih vlog, ki jih sme zadruga sprejeti; c) najvišjega zneska kredita, ki ga sme zadruga podeliti posameznemu zadružniku.
7. Slučajnosti.
NB. Ako skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, se vrši čez pol ure druga na istem kraju in z istim dnevnim redom, ki bo v smislu § 35 pravil sklepala veljavno ne glede na število navzočih zadružnikov.
Računski zaključek za leto 193& je razgrnjen na vpogled zadružnikom in bivšim zadružnikom, katerih jamstvo še ni prestalo, v poslovalnici zadruge med uradnimi urami.
Dr. Ivan Jurečko, 1. r., predsednik.
Izletniki, fotoamaterji in vsi ljubitelji slik kupujte
Atome
m Mofo&ke m stike
o
v »Knjigarni in papirnici Tiskovne zadruge", Maribor, Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 25-45
|!g||fyV|0
SOFRA
MARIBOR
Gregorčičeva uL 24
Zbirajte odpadke
Staro železo, baker, medenino, svinec, cink, star oaplr. cunje. krojaške odrezke, tekstilne odpadke, elaževino. ovčjo volno, govejo dlako kutmie vedno do naj-višjih cenah Arbeiter. Dravska ul. IS. Te' 26-23.
Velika izbira, nizke cene
Zlato in srebro,
oriljante, ia«tavljalne listke išče nujno za nakup
M. Ilgerjev sin,
Maribor. Gosposka ulica 15
otroških vozičkov, dvokoles, šivalnih strojev, prevoznih tricikljev, invalidnih vozičkov, pnevmatike pri
F. BATJEL, MARIBOR, "££2? 26
Pomladni i«ntkl plašči
ABOZfl OBLEKE
Velika izbira I — Ugodne cene I
1. P R E A C
MARIBOR - 6LAVHI TRG 13
modbrmi vozički
po vseh cenah
c0-0:
BOGOMIR DIVJAK
Ulica knezi Koclja 4
Zahvala
Vsem, ki so sočustvovali z nami ob smrti gospoda
Antona Letnika
posestnika in studenčnega mojstra
in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, naša prisrčna zahvala. Studenci Graz- 19. aprila 1940.
žalujoči ostali.
želite oglaševati, pokličite telefon:
25-67
2
Obrnite se na grafologa
F.T. Karmaha
Ki se odlikuje posebno z analizo človeškega značaja. dela na strojro znanstveni bazi era-ioloEije In dale vsakemu za nastopajoče doaodke oisraene nasvete, ki Vam bodo koristili vso bodoče žlvlienle. Kupec knjlsie dobi brezplačno žlvlienisko analizo. Knlica ie velike važnosti in koristi za spoznavanje samega sebe In bližnjih. Pri brezplačni analizi lahko stavite erafolocu 3 od teh 10 navedenih ' vprašanj, katera Vam razjasni:
1. Vaš karakter njegove kvalitete, njegove napake:
2. Vaše izslcdc v ljubezni:
3. Vaše Izclede v kupčijah;
4. Vaše Izclede v ptSdedovaniu:
5. Vašo žlvlenjsko doleost:
6. Vaše prijatelje in orotektorie:
7. Vaše sovražnike, zahrbtnost, krive obdolžitve Itd.:
9. Potovanja, spremembe bivališča:
9. Zadeve v rodbini:
10. Vse. kar želite vedeti o loterijskih zadevali. P. T. KARMAH, svetovno znani eksperimentalni pslhografolog — pisec epohalno knjige »NAS 21VOT I OKULTNE TAJNE«. Orandiozno delo ima preko 200 slik v luksuzni Izdaji katero lahko kupite
ori olscu. Natančen naslov: F. T. KARMAH, ŽALEC, dravska banovina.
Knjiga stanc dlfl 30.—. denar se poŠlie. na ček. račun št. 17*456. V toku 48 ur boste dobili v zaprtem ovoju svojo življenjsko analizo, ki Vas bo prepričala, da boste Izkoristili sleherno možnost in da boste srečno obrnili kolo svojega življenja. Ni Vam treba storiti ničesar drugega kakor poslati gori označene podatke. Ne odbijajte tega uspeha v današnjih mračnih časih!
lat
cli
ta
izdalula w« lotoamatarska dela - strokovno vestno. Modama izdelava portulnlfc fotografij.
Zahvala
Vsem, ki so mojega dragega očeta počastili v tako lepem številu na njegovi zadnji poti, posebno zastopnikom oblasti in korporacij, gasilskima četama iz Studencev in Bistrice, kakor tudi gospodu županu Kalohu za tople besede slovesa na grobu, najlepša hvala.
Studenci, 19. aprila 1940.
FRANC POSTL.
Zahvala
Vsem, ki ste nam na kakršnikoli način izrazili svoje sočustvovanje ob smrti naše predrage mame, gosp
Amalije Vertnik
in jo v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti, naša najiskrenejša zahvala. Posebno se pa zahvaljujemo gospodu dr. Ivanu Koprivniku za vso pomoč in nadvse srkbno in ljubeznjivo nego, s katero je lajšal predragi nam pokojnici njene zadnje težke dneve. Vsem še enkrat najlepša hvala!
Maribor, dne 18. aprila 1940.
Žaluioli ostali
Izd
w m urejuje ADOLf lliBNUCAIt v Mariboru. Tlskn Mariborska tiskarno d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru -	P®UD Žtev°kll'*'«!
“ra£io. - Uredništvo in uprava; Maribor. Kopališka ulica 6. - Teleton uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67. - Pošto čekovn, račun stev