.Novi Slovenski Štajerc“ izhaja vsakega 10., 20. in 30. v mesecu. — Naročnina za celo leto 2 K, za pol leta 1 K, za četrt leta 50 vin; plačuje se naprej. — Posamezna štev 6 v. Oznanila po dogovoru. Denar in reklamacije se pošiljajo na: Upravništvo .Novi Slovenski Stajerc' v Ljubljani. Dopisi pa na; Uredništvo .Novi Slovenski Štajerc“ v Ljubljai*>
Zdrave, vesele in srečne božične praznika želi vsem svojim naročnikom „Novi Slov. Štajerc“
er prosi, da bi se njegovi častilci ob teh praznikih spominjali tudi njega in mu pridobivali med svojimi znanci in sosedi novih bralcev in naročnikov. Iz naroda za narod!
Izvršilna naredba k vinski postavi.
V štev. 31 srno objavili celo vinsko postavo z dne 12. aprila^ 1907, štev. 210 drž. zakona. Za to postavo je izdelalo ministerstvo izvršilno naredbo z dne 27. nov. 1907. Ta naredba je kratka, vendar moramo naše naročnike in čitatelje že danes opozoriti na to naredbo zaradi § 9 imenovane vinske postave. Ta točka ali paragraf dovoljuje napravo petijota ali pikohta (v ptujskem okraju tudi »pikola« imenovan) iz tropin za domačo rabo.
Pijača pikolit ali pikola je pa vender podvržen, kakor ostalo vino, novo upeljanemu nadzorstvu. Kdor si je torej letos tako pijačo pripravil, mora torej letos naprej vedno najpozneje do 31. prosinca naznaniti ter natanko povedati, koliko petijota ali pikole je napravil. Nadalje mora povedati število domačih ljudi, za ktere bo to pijačo rabil.
Županstva morajo taka naznanila zbirati, zapisovati in zapisnik vsako leto najpozneje do 15. svečana predložiti c. kr. okr. glavarstvu. Od tega dobi prepis imenika kletarski nadzornik.
Na posodi, v kterej se hrani petijot ali pikola v kleti, se mora spredaj napraviti velik križ X- Ta križ mora biti, da se od daleč vidi in se tudi ne da zbrisati.
Pa to še ne zadostuje. Posoda s pikolitom ali pikolo mora še imeti napis »petijot« »pikola«, torej tisto ime, ki ga v dotični vasi ali v dotičnem vrhu rabijo. Napis mora biti primerno velik in razločen, ali je potem pisan ali tiskan, to je vse eno.
Kdor se ne ravna po teh določbah in se mu dokaže, da je grešil proti njej, zapade kazni in sicer do 14 dni zapora ali do 200 kron globe v denarju.
Nadalje opozarjamo vse vinogradnike, krčmarje in trgovce z vinom, sploh vse one, ki vino pridelujejo,
in prodajajo, da morajo imeti v svojih kleteh na vidnem mestu pisane ali natisnene točke (§) 2—14 nove vinske postave. Najbolje bo, ako si vsak kupi tako postavo tiskano na trdi debel papir. Dobi se v Ptuju pri Peteršiču, v Mariboru v Cirilovi tiskarni in v Celju v Zvezini trgovini. Oskrbite si jo, da ne boste kaznovani.
Zahtevali smo vedno vinsko postavo proti ponarejanju vina, sedaj jo imamo in treba je, da se je držimo ter s tem omogočimo državi nadzorovanje vinogradnikom v korist.
Kratka zgodovina slovenskega naroda.
(Pavel Poljanec.)
(Dalje.)
Tretji del.
Zatiranje protestantov.
Nova vera je naglo prodirala v vse stanove. Plemstvo se je popolnoma poluteranilo in tudi večina ljudstva. V Ljubljani n. pr. je ostalo katoličanov le kakih 5% med 95% protestantov. In tako je bilo drugod tudi.
Avstrijski vladarji bi bili sicer radi iztrebili novo vero iz svojih dežel, toda ni šlo. V neprestanih bojih s Turki so potrebovali pomoči protestantov, ki pa niso hoteli pomagati, dokler niso dosegli verske svobode. Vladar jim je moral dovoliti nekoliko verske svobode, da so n. pr. smeli opravljati lutrovsko službo božjo v Celovcu, v Ljubljani itd.
Kmalu pa so začeli ostro postopati zoper protestante. V glavna mesta so poklicali jezuite, izganjali luteranske duhovnike in učitelje, pobirali slovenske knjige in jih sežigali na grmadah.
Nadvojvodi Ferdinandu so vrlo pomagali lavan tinski škof Jurij Stobej, ljubljanski škof Tomaž Hren in sekovski škof Martin Prener. Na Stobejev nasvet je Ferdinand leta 1598 strogo ukaza1, da morajo biti vsi njegovi podložniki katoličani. Kdor pa noče, naj zapusti deželo. L. 1600 je ustanovil posebno komisijo z nalogo, da pridobi ljudstvo stari veri. Komisija je potovala iz mesta v mesto, iz vasi v vas in poučevala. Kdor se ni takoj pokoril komisiji in ni zapustil lutrovske vere, je dobil odlog, da se premisli, če ni nič pomagalo, se je kaznoval bodisi z denarno kaznijo ali z zaporom. Zadnja kazen je bila izgon iz dežele. — Posebno strogo se je postopalo z ženami, ki so bile mnogo trdovrat-
nejše ko možje. Komisija jih je imela vöasih dolgo zaprte ob kruhu in vodi.
Posebno jezo so imeli na slovenske knjige, ki so jih spisali protestanski pisatelji. Komisija je pobirala knjige in jih sežigala na grmadah. Prvi požar je bil v Ljubljani 1. 1600 na škofovo povelj e. Pri drugem požaru (1601) je zgorelo za tri voze slovenskih knjig.
Velikanska škoda se nam vidi dandanes, da so takrat požigali vse knjige brez izjeme. Mnoge so bile take, da so se dajale brez skrbi tudi katoličanom v roke. Saj so se celo katoliški duhovniki učili iz slovenskih protestantskih knjig. Danes so te knjige zelo redke.
Uspehi zatiranja protestantov niso bili povsod enaki. Na Kranjskem in na Štajerskem so zatrli popolnoma lutrstvo, na Koroškem pa se ni dalo celo iztrebiti. Tam so še živeli v tihih dolinah protestante in pisali knjige in pesmi v svojem domačem narečju.
Katoliška doba na Slovenskem. — Tridesetletna vojska.
Katoliški voditelji so videli potrebo, da morajo v marsičem postopati tako, kakor so delali pred njimi protestantje. Slovenski jezik poprej ni imel v cerkvi pravega mesta, šele protestantje so ga vpeljali. Tudi katoličani so se posluževali odslej v cerkvi slovenskega jezika po protestantskem vzoru.
Toda tudi knjig je bilo treba. Katoličani so dobro čutili, da nikakor ni zadosti za utrditev vere, če uničijo vse prestantske knjige. Ljudstvo se je navadilo čitati in je zahtevalo knjig. Ljubljanski škof Tomaž Hren je začel sam pisati razlago verskih naukov v katoliškem zmislu. Tako je sledila »protestantski dobi« takozvana «katoliška doba« slovenskega slovstva (od leta 1600, v 17. in 18. stoletju).
Po drugih krajih pa se vera ni mogla tako lahko obnoviti in utrditi, kakor na Slovenskem. Na Češkem so bili protestantje še vedno zelo močni, ker se je ohranilo mnogo spomina na Husa, ki je upeljal že sto let pred Lutrom preosnovo katoliške vere na Češkem.
Tukaj so bili protestantski stanovi tudi nasprotniki svojim katoliškem kraljem. Leta 1609. so prisilili celo cesarja Rudolfa II., da se je poravnal z njimi in da jim je dovolil, da smejo svojo »češko< (lutrsko) vero prosto izvrševati. Toda s tem se ni pomirilo sovraštvo med katoliško in protestantsko stranko. Ko je nastopil leta 1619. vlado Ferdinand II., ki je hotel zatreti lutrstvo in obenem ojačiti svojo vladarsko moč s tem, da je kratil stanovom stare pravice in si želel popolnoma osvojiti samostalno češko kraljestvo, izbruhnila je grozna vojska, trajajoča 30 let. Cesarska vojska je sicer pobila Čehe dne 8. listopada 1620 na Beli gori pri Pragi, toda vojska je divjala drugod naprej, ker so posegli vmes Francozi, Nemci, Švedi in Danci. Cesar je nazadnje omagal in ko se je sklenil 1. 1648. mir, je zgubila Avstrija svoje prvo mesto v Evropi. Odslej so imeli največ veljave in ugleda francoski kralji.
V tridesetletni vojski (1618—1648) so trpeli največ Cehi. Po belogorski bitvi (1620) je postopal cesar neizmerno strogo. Izgnal je protestantske duhovnike in učitelje in vsakogar, kdor ni prestopil h katoliški veri. Skoro vsem češkim plemenitnikom je vzel posestva in gradove in jih razdelil tujcem, večinoma Nemcem. 27
čeških gospodov je dal obglaviti. Tako so Čehi zgubili vse svoje najboljše ljudi, v mesta so se selili trumoma Nemci, gospodarji so bili povsod le Nemci in vse je mislilo, da je konec češkega naroda,
Čehi so si sicer po 200 letih spet opomogli in so danes prvi narod v Avstriji, toda belogorskega udarca niso pozabili.	_____
Domače novice.
Slovensko pevsko društvo s sedežem v Ptuji priredi na Silvestrov večer majhen pevski in godbeni koncert v ptujskem »Narodnem domu«. K obilni udeležbi vabi odbor.
Žganjarsko stolno mesto je že dolgo ime Ptuju. Da ga ne zgubi, hočejo znanemu Strašilu pridobiti še dovolitev za točenje špiritovega žganja in drugih strupenih opojnih mešanic, pa pri najboljši volji ne gre tako gladko, kakor bi radi. Strašil je namreč bil kaznovan zaradi ponarejenja vina. No, pri žganju ni tako nevarno, kajti sicer bi morali biti obsojeni skoro vsi ptujski žganjarji. Zato se najbrž Strašil tudi tako poteguje za šnopsarije, da bo bolj na varnem!
Pa še na nekaj bi opozorili Strašilovo okolico! Ne ponujajte kakor zadnjič cekinov za volitev! Slišali
smo namreč neko rahlo zvonjenje —----------Poglejte
gospoda v Ptuju hitro kazenska določila novega volilnega zakona, da se vam ne bo godilo kakor »zaslužnemu« Orehovskemu Wratschku! Šale ne poznamo!
Svojo sramoto zakrivajo v Ptuju o Eberhartingerju s tem, da pravijo, da je šel zaradi slabega zdravja v pokoj. No, radovedni smo, koliko je takih kalinov, ki verujejo lažem Ornigovih pristašev. Veste, g. Omig, mi vam izdamo neko novico že naprej: Eberhartingcr je po zatrdilu vaših ljudih sam šel v pokoj, vas pa bodo zavedni slovenski volilci v veleposestvu za ptujski
okraj------poslali v pokoj, da boste lahko bolj mirno
pekli lepše žemlje kmetskemu ljudstvu, ki prihaja v mesto, da se vam ne bo treba »truditi« za okraj na avtomobilu, ki ga hočejo kupiti na okrajne stroške. Obiskovali boste lahko bolj svoj harem, ali po naše: babišče, ter gledali na prste mestnim uradnikom. Kako dobroto pripravljajo slovenski kmetje za Orniga, pa vender jim najbrž ne bo hvaležen?! Kali?
Častnim občanom je imenovala v zahvalo za vztrajno požrtvovalno delo občina Zavrč v Halozah poslanca dr. Ploja.
Za dravske poljske občine je posredoval osebno poslanec dr. Ploj pri štajerskem cesarskem namestniku, da pošlje vlada čim prej veščaka, ki naj si ogleda natanko škodo ob Dravi. Poslanec je povdarjal in odločno zahteval, da se upravičenim in vseskoz utemeljenim željam ljudstva ustreže, upošteva pa tudi njihovo mnenje, ki sloni na izkiišnjah in ne samo na papirju, kakor pri nekterih mladih inženirjih. Skupno s poslancem dr. Jurtelom storilo se bo vse, kar je našima poslancema le mogoče.
Veliki Nemec Maks Straschill — kaznovan. Ta, svak ptujskega župana Orniga, se ne bavi samo s politiko in šolo, ampak prodaja po raznih krčmah in žganjetočih vino in žganje. Kake dobrote, da je ta njegova roba, je razvidno iz tega, da ga je morala celo
ptujska sodnija, katero vodi glasoviti Glas, pred kratkim zavoljo ponarejenega (panoanega) vina kaznovati. Tako vino se je toöilo v Straschillovi kremi v Leskovcu ! Celo Haložanom si upa ta poštenjak nepristno, ponarejeno vino prodajati! Kaj še le po mestih, kjer pravega vina niti ne poznajo!? Na tak način Straschill lahko bogat postane!
In v zahvalo za njegovo nepošteno ravnanje z živili mu je dala ptujska občina, to je Ornig in prijatelji, zdaj še koncesijo za žganjarno v mestu!
C. kr. namestnija v Gradcu, posebno še nje referent plem. Underrain pa to vse odobrava. Tako skrbi ta najvišji urad v deželi za blagor prebivalstva! Ta stvar bi se pa vendar morala spraviti pred državni zbor, da se pokaže svetu delovanje grofa Klajna in njegovih uradnikov !
Novi ptujski c. kr. okrajni glavar v. Prahi menda ne ve, da prebivajo v ptujskem okraju v velikanski večini Slovenci, ker pusti v uradih dopisavati in pošilja slovenskim strankam samo nemška pisma in pozive! Svetujemo mu, da ne draži in izziva s tem mirnih Slovencev, da mu ne posvetijo, da bo vedel spoštovati slovenski jezik. Dobro bi bilo, da tudi naš dični zagovornik »Novi Slov. Štajerc« temu Nemcu tako posveti, kakor je drugim usiljivcem, ako niso spoštovali naših pravic.
Kmetijsko bralno društvo v Rogoznici pri Ptuju
namerava prirediti v kratkem podučno predavanje o kmetijstvu. To dejstvo je z veseljem pozdravljati, želeti bi le bilo, da priredi to kje v večjih prostorih na primer v ljudski šoli ali v »Narodnem domu« v Ptuju, kjer ima vsak pristop in tudi v času, ki je za kmetsko ljudstvo najprimernejši.
izstopil je iz vseh narodnih društev zdravnik g. dr. Anton Gregorec v Ptuju baje radi malenkostne osebne stvari! Domneva se, da je storil to radi bližnjih volitev v okrajni zastop ptujski. Dvomimo, da mu bo ta korak pri Slovencih v priporočilo ! Tako se narodno ne postopa.
Schulverein v Ljutomeru. Pretekli teden je otvorilo v Ljutomeru to društvo za vzgojo slovenskih janičarjev otroški vrtec. Kmetski stariši ga za svojo deco ne rabijo, slovenski Ljutomerčani pa bodo menda že tako narodni, da ne pošljejo svojih otrok v to va-lišče narodnih izdajalcev in odpadnikov. Ljutomer tudi tebi kličemo »Svoji k svojimi!«
Uspehi poslanca dr. Ploja. Za posestnike, ki so bili v ormožkem okraju tako hudo po toči poškodovani, je dosegel poslanec dr1. Ploj 25045 kron.
Za rogaški okraj pa 39.840 kron. Podpore se razdelijo prve dni meseca januarja.
če pregledamo te lepe uspehe, moramo povdar-jati pred vsem neumoren trud g. dr. Ploja, ki si je osebno v najslabšem vremenu povsod ogledal škodo sam, dal že prej navodila za cenitev in bil večkrat za svoje volilce pri okrajnem glavarstvu, štajerskem namestništvu in dunajskem ministerstvu. Za svoj trud pa je dobil zadoščenje, da je vlada in državni zbor odnosno odsek njegovim zahtevam pritrdil. Ljudstvo mu je hvaležno in stoji bolj trdno za njim kakor ke-daj prej.
Sedem občin rogaškega okraja je izreklo poslancu dr. Ploju svojo posebno zahvalo za njegov trud.
Pri Jurkloštru je padel z mosta hlapec Aplenc v potok in utonil. Bil je pijan. Nesrečno pijančevanje, koliko gorja in nesreč prineseš, koliko zdravja pokvariš!
Pogorelo je poslopje posestniku Toplaku na Grajeni pri Ptuju. Ogenj je nastal vsled neprevidnega ravnanja s svetilko. Ne hodite s slabimi leščerbami ali pa celo z petrolejkami po gospodarskih peslopjih in hlevih! Vedni požari kažejo, kako nevarno je to.
Požar je uničil na Stari cesti pri Ljutomeru vsa poslopja Rudolfu in Jesenku. Pač huda nesreča, ker naši kmetje imajo navadno zavarovana le poslopja nikdar skoro pa ne orodja in pridelkov.
Poslanec dr. Benkovič je povedal pri razpravi o nagodbi vladi in Nemcem nekaj grenkih resnic, kako nas narodno in gospodarsko zapostavljajo. Neizogibni kričač Malik mu je hotel ugovarjati, pa jo je slabo skupil, ker je dobil v pojasnilo vedno novih dokazov, Take besede, tako delovanje, to je za nas štajerske Slovence, posebej za poslance, ne pa medsebojno, nestvarno hujskanje po shodih. To naj bi že vendar enkrat spoznali poslanci in volilci.
Sakuntalo, indijsko gledališko igro izda v slovenskem prevodu profesor dr. K. Glaser, Gradec, Zinzen-dorferg. 1. Kdor se zanima za visoko indijsko pesništvo, naj si naroči izvod pri imenovanem gospodu.
Ne delajte neprimernih šal! Pri Gradcu v znani pivovarni Puntigam je pred kratkem v gostilni spodmaknil znanec svojemu tovarišu stol, ko je hotel sesti. Ta je padel na tla in ni mogel več vstati, ker si je zlomil hrbtenico. Z vozom so ga odpeljali v bolnišnico in najbrž ne bo nikdar več ravno hodil.
V Ljubljani se spopolni dosedanja obrtna šola v višjo obrtno šolo. Zidati bodo začeli tudi velike delavnice za državne železnice. Obe stranki se prepirata, ktera ima več zaslug pri vsaki najmanjši pridobitvi. Past treznim in delavnim ljudem, pomilovanje onim časnikarjem, ki nimajo toliko vesti, da bi priznali povsod neskaljeno resnico.
Novo bojno pristanišče zgradijo v Dalmaciji v Ti-vatu. Res čudno prijateljstvo vlada med Italijo in Avstrijo, ker obe utrjujeta obmorske in obmejne kraje, gradite nove bojne ladje ter postavljate na mejo vedno več vojaških garnizij.
Pili ga bodo »na zdravje francoske vlade vojaki Francoski državni zbor je namreč sklenil, da dob vsak vojak-prostak vsak dan četrt litra vina. To je ob enem majhna ugodnost francoskim vinogradnikom, o kterih smo poročali pred mesci, kako velikanske shode so imeli.
Šola v Lajteršbergu pri Mariboru se popolnoma ponemčuri. Največja krivda zadene mariborske Slovence. Več poročamo, ko dobimo natančna poročila.
Ustanovila se je zveza slov. štajerskega učiteljstva ter si izvolila sledeče gg. kot odbornike: Kocbek, Ši janec, Mešiček, Pušenjak, Pesek in Gnus. Pričakujemo, da bo zveza v korist stanu in posebej slovenskemu spodnještajerskemu šolstvu.
Visoko starost je dosegel pred kratkem na Bizeljskem umrli sodar Gašper Pinterič. Bil je star 98 let.
Še preteklo leto je pridno sukal svoje orodje in izvrševal sodarska dela.
Nesrečna rodbina na Kalobju. Pri podiranju drv je ubila bukev Franca Koprivo. Tudi njegov obe se je ponesrečil, padel je pri pokrivanju raz strehe in bil pri priči mrtev. Mati ponesrečenca je padla s peci in se tudi ubila.
Zveza slov. pevskih društev ima svojo skupščino 29. t, m. v Ljubljani v dvorani »Glasbene Matice«'
Razglednice družbe sv. Cirila in Metoda so dospele. Razpošilja jih edino le družbina pisarna. Razglednice se bodo prodajale po trgovinah po 10 vin., trgovci pa dobe zdaten popust. Pričakujemo mnogo naročil. Slovenci, kupujte jih raje, kakor druge ničvredne packarije !
Večina nemške agrarne (kmetske) stranke je glasovala proti avstrijsko-ogrski nagodbi, če ravno ima v ministerstvu svojega tovariša. Mi pravimo: ne samo nagodbo, ampak temelj tej nagodbi, madžarsko ošabnost in nadutost je treba streti, pokazati je treba tem ogrskim političnim klativitezom, da je strah pred njihovo močjo prazen, da za njimi ne stoji niti lastno ljudstvo, še manj pa kak drugi narod. Avstrija se mora preosnovati tako, da ne bosta gospodarila samo Nemec in Madžar, drugi pa delali tlako, ampak da bodo res vsi narodi jednakopravni.
Mlnisterske spremembe. Iz Dunaja poročajo, da dobimo najbrž po novem letu zopet nove ministre. Izmed sedajnih trinajst jih ostane najbrž le pet. Radovedni smo, ali bodo naši slovenski poslanci tudi v drugič nastopili tako kakor prvič. Malo več medsebojne strpnosti in proti vladi pa odločnosti bo že treba, sicer bode vsakdo mislil, da so slovenski poslanci metla, s katero lahko vsaka, nam še tako krivična vlada pometa.
Sijajna zmaga Slovencev, Trgu Vuzenica so gospodarili do sedaj Nemci. Dne 12. t. m. pa so slovenski kmetje vrgli vso nemškutarijo iz vseh treh volilnih razredov. Že lani so Slovenci zmagali, slovenski kmetje, a Nemci in nemškutarji so vložili ugovor. Sedaj so Slovenci zmagali tem sijajnejše. Živeli zavedni slovenski rojaki!
Vseh dvanajst [krščansko socijalnih štajerskih poslancev je bilo proti nagodbi z Ogrsko in tudi zanjo niso glasovali. Ce niti eden štajerskih nemških krščanskih kmetskih poslancev ne more odobravati nagodbe, ne moremo jo še bolj mi, zagovorniki tlačenega slovenskega ljudstva in res upravičeno smo se čudili, da se je »Slov. Gospodar« naenkrat spreobrnil iz Savla v Pavla ter hotel nas očrniti za neumne. Sedaj pa vprašamo mi: Ali so neumni tudi vsi štajerski nemški krščanski kmetski poslanci, ker so proti nagodbi?
Odbor vojaškega veteranskega društva „Brežice in okolica“ sklenil je soglasno v svoji odborovi seji, dne 8. grudna t. L, da pristopi društvo z novim letom kot ud družbi sv. Cirila in Metoda, ter da bo vsako društveno pismo z narodnim kolekom kolekovalo. To naj bo v posnemo drugim narodnim društvom.
Slovenji gradeč. Pri nas se vedno bolj gibljemo in med sebojno spoznavamo. V »Narodnem domu« smo priredili krasno tombolo v korist ubogim šolarjem slovenske šole. Obnesla se je imenitno, čeravno niso se
je naši »Nemci« vdeležili, pa tudi niso poslali nobenih daril. Nočejo priznati resničnosti reka : »Roka roko umiva». Slovenci! Narodna trgovina Druškovič in Valenčič vam dobro postreže z vsem!
Novi domobranski minister Georgije vojaškim sodiščem strogo zapovedal, da preprečijo vsako trpinčenje in grdo psovanje vojakov od strani častnikov in podčastnikov. Posebej naj se odvzamejo takim surove-žem šarže. Menda bo pomagalo vsaj nekaj!
Propadli so vsled žreba kandidati slovenskih kmetskih veleposestnikov za okrajni zastop v Celju. Nemška volilna komisija je razveljavila 3 slovenske glasove. Celjski Nemci se ne bodo veselili te zmage, pridobljene s krivico še samo na sebi krivičnega volilnega reda. Rojaki, naše najboljše orožje je sedaj »Svoji k svojim«! Slovenski trgovci skrbite za strogo solidno postrežbo, da bomo do skrajnosti izvajali to geslo. Složno v boj z geslom! »Svoji k svojim« in ne samo celjski okrajni zastop, ampak tudi Celje samo, odnosno celjsko nemš-kutarstvo bo se zrušilo in veselili se bomo mi!
„Posavska straža“ preneha s prihodnjim letom kot majhen, poljuden list, namenjen priprostomu ljudstvu ter se prerodi v »Stražo«, ki bo izhajala trikrat na teden kakor »Domovina«.
»Novi Slovenski Stajere« se ne prerodi ne po vsebini, ampak ostane neustrašen borilec za slovenske kmetske in narodne koristi, neodvisan od vsakogar in ravno zaradi tega nepristranski sodnik našega javnega političnega in gospodarskega življenja. Rojaki, posebno slovenska mladina, podpiraj ga z naročbo in dopisi!
Menda najstarejši župan slovenski je Jože Lipuž, kajti že 38 let županuje svoji občini Višnja vas pri Vojniku. Prej je bil že 3 leta v odboru.
Slovenski poslanci pozor! Nemški listi poročajo da postane sedanji železniški minister Derschatta po novem letu minister rojak. Kdor ve, koliko krivice se je zgodilo pod njegovo vlado na državnih železnicah nam, ta bo vedel presoditi, kaj pomeni za nas na Spodnjoštajerskem imenovanje Derschatta za ministra rojaka. Vsi slovenski, posebej pa štajerski poslanci si morajo prizadevati, da se to imenovanje, če ne prepreči, pa vsaj paralelizma. Bodite narodnjaki!
Ražaljeni bi radi bili „Nemci“ v Šoštanju, ker g, župnik ni prišel blagoslavljat njihove ponemčevalnice, in ker ni bilo navzočega nobenega krajnega šolskega odbornika. Čast vam slovenski možje, da niste vdeležili teg*a janičarskega posla. G. župnik pa ve, da ljudje, ki se potegujejo skrivno in očito za protestantizem ah celo za popolno brezverstvo, niso ravno hoteli iz prepričanja cerkvenega blagoslova, ampak so hoteli imeti cerkev in njegovega zastopnika le za pesek, kterega bi vrgli v oči našemu slovenskemu ljudstvu.
Woschnagi, Aistrichi in drugi na tej »slavnosti« pač niso snedli vse učenosti in pameti, nekaj je le menda še ostalo za nas. Teater igrate in osle brijete lahko sami s seboj!
V Teharjih so dozidah novo cerkev. S cerkveno blagoslovitvijo c. g. opata Ogradija začne stavba služiti svojemu visokemu namenu.
Dopisi.
Iz Kamnice pri Mariboru. Da prijatelji »Nov. Slov. Štajerca« tudi v drugih krajih zvedo, kakega »narodnega«? in »dobrega«? učitelja imamo tukaj v naši Kamnici, naj Vam povemo o njem tole pohvalo:
Naš učitelj čepe vam ima otroke tako rad, da pusti vsakega, ki le nekaj minut zamudi, pri sebi ali za vrati klečati 1 do 3 ure. Ta ljubezen g. učitelja do otrok in njegova pravična kazen se še bolj uvidi, ako Vam povemo, da imajo pri nas nekteri otroci po 2 uri do šole in da se poduk začne že ob poldevetih. Če hoče torej tak otrok priti pravočasno v šolb, oditi mora z doma že ob polsedmih zjutraj, ko je še tema. Gospod učitelj še takrat sladko spi pod mehko in toplo odejo, zato pa tudi ne ve, kako prijetno je otroku, ko mora v dežju in slabem vremenu capljati dolgo pot do šole. In tak otrok, če poduk zamudi, si res po vsej pravici zasluži ostro kazen, da mora za vrati klecati, namesto da bi se v klopi kaj naučil. Če pa se mi starši prito. žimo, da se naši otroci ničesar ne naučijo, pa nam zavrne : Zakaj pa pride vedno prepozno. Gospod učitelj, kdo pa je pri tem več kriv — Vi, otrok ali mi starši? Če otrok zamudi četrt ure zaradi dolgega pota in slabega vremena, bo to zamudo že v poduku doprinesel, ako ga boste le pustili, da se bo tisti čas, ko je v šoli z drugimi vred učil v klopi. Ali se še spominjate gospod čepe, kolikrat ste zamudili Vi, ko ste bili orglar? In vendar ste imeli Vi do orgelj komaj dobre 4 minute! Ne mislite, gospod Čepe, da smo mi proti temu, da bi se naši otroci kaznovali, kadar si zaslužijo. Zapomnite pa si tudi, da tega ne bomo trpeli, da bi Vi naše otroke kaznovali tako krivično, ko ste jih do zdaj. Če ne bodo pomagale te naše besede, poiskali si bomo pravice na višjem mestu. Tudi mi smo hodili v šolo, smo imeli tudi strogega učitelja, pa pravičnega, zato pa smo se tudi česa naučili.	Več starišev.
Dostavek uredništva: Ne bi dali prostora dopisu, ako ne bi vedeli, da ima dopisnik najboljši namen ter je vnet prijatelj narodnega učiteljskega stanu. Povrh je učitelj čepe vnet prijatelj nemškutar-stva, kakor nam piše dopisnik. Sprideni otroci, pa tudi taki starši, ki dajejo svojim otrokom neopravičeno potuho, zaslužijo kazen, to vsi pošteni rojaki uvidevajo, posebej naglašamo to mi, a pretiravanje na nobeni strani ni dobro in koristno. Torej ne učiteljskemu stanu, ne našim narodnim učiteljem, ampak imenovanemu možu velja dopis. Trudimo se vsi skupaj, da bo šola in dom enega srca, ene misli!
Št. Jur ob Juž. železnici. III. izkaz darovalcev za »Sokola«. Vrla gospica Marta Nendl nabrala doma v gostilni 20 K 64 v. Gosp. Vuga pos. in restavrator na Grobelnem 3 K, g. Fr. Praunseis, pos. 2 K, g. Fr. Zupančič, nadučitelj v Šent Rupertu nad Laškem 5 K gnspica Amalija Šket učiteljica 2 K, g. dr. Juro Krašovec, odvetnik in deželni poslanec v Celju 10 K, g. dr. Maks Pregl, Vuzeniea 2 K, narodni mladenič Franc Ferlež vxŠibeniku nabral v gostilni Rozalije Rozman sv. Jakob 4 K 4 v., vrla gospodična Terezija Gobec v Završali r d aro vala po g. Zd. Turinu, tajniku 1 K, nabiralnik v gostilni Nendl-na nabral 3 K 32 v., nabiral-nik*v gostilni černošeka 2 K 54 v. nabiralnik v go-
stilni R. Dobovišeka je nabral 15 K 63 v. nabiralnik g. Fr. Vuge restavratorja na Grobelnem 1 K 30 v. vrli ml. Fran Ferlež odbornik 10 K. Skupaj po vseh treh izkazih znaša znesek 382 K 98 v. stroški pa 32 K, čistega kapitala je tedaj 350 kron 98 v. ki je naložen v domači kmetski hranilnici in posojilnici. Vsem blagim dobrotnikom darovateljem se odbor najprisrčnejše zahvaljuje in si želi še mnogo posnemovalcev sirom domovine. Na zdar! Dr. Josip Ipavec, predsednik. Vekoslav Recelj, blagajnik.
Koroško.
Pravo narodnjaštvo to ni. Zadnji »Mir« častita g Apihu, sinu profesorja Apiha, ker je postal doktor mo-droslovja. Vaš koroški dopisnik se temu močno čudi, ker dobro ve, da omenjeni gospod v Gradcu in Celovcu hodi v družbi zagrizenih nemških buršev in je sam vpisan kot Nemec. Malo moštva in rodoljubja kaže oče, ki ne vzgoji svojega otroka narodno, malo spoštovanja zasluži sin, ki se izneveri jeziku svojega očeta, pa naj bo potem oče že Nemec, Lah ali Slovenec, a primerno tudi ni, da list koroških Slovencev »Mir« takemu uskoku čestita.
Iz Koroške. Ne zamerite, dragi bralci »Nov. Slov. Štajerca«, da vas mudim s par vrsticami. »Novi Slov. Štajerc« je list ki odgovarja mišljenju velikega števila naših rojakov. In zakaj ? Odgovor je cisto kratek : Ker je nepristranski, pa odločen. Prav ta njegova lastnost ga povzdiguje na visoko stopinjo.In res! Zakaj je treba vedno nam Slovencem ki smo itak slabi, toliko strankarskih bojev med seboj. Naš narodni sovražnik je dovolj močan, da se mu moramo postaviti složno nasproti, ako nočemo biti od njega uničeni. Povrh tega še Lah in Madžar. Koliko moči imajo že ti vsi tujci pri nas! Ti nam jemljejo našo slovensko zemljo, jemljejo kruh našim rojakom in teptajo naš jezik. A mi tega ne vidimo. Mi vidimo in si nalašč delamo svoje sovražnike le v samih sebi.
Ali ni nezmiselno, če stoji mala armada proti velikemu sovražniku, a bije se še sama med seboj? Ali je mogočna torej tukaj zmaga? Ali nimamo torej vzroka dovolj, klicati rodoljube k složnem delu za ljudstvo, ki trpi? In vsled tega nesrečnega bratomornega boja, koliko smo že izgubili, kar bi drugače ne bili! V kolikih slučajih list obeh strank nimajo prostora za rodoljubno delo za naš narod; da, koliko ga imajo za medsebojne osebne napade!
In vprašamo te, ljuba slovenska javnost, kako korist ima slovenski narod od tega? Že za papir je škoda, ki se porabi za te osebne napade. Res žalostno je, da vidimo kmetski manj izobraženi ljudje v neslogi naši nevarnost, naša inteligenca pa ne. A vidi jo, pa poznati je noče. Bogu bodi potoženo, da je tako. Kako nam je vsem v spominu, ko ste zahtevali Slav. uredništvo »N. Slov. Štajerca« preselitev slov. poštnih uradnikov iz nemških krajev v domovino na državne stroške, in večina slovenskih listov, na katere ste se obrnili, Vasje pustilo na cedilu. Bilo je pač delo za narod.
Pa dovolj, prežalostni so ti pogledi na našo neslogo, o kateri hočem še govoriti v »Nov. Slov. Štajercu«,
Mlad koroški rodoljub R—1.
/
Dostavek uredništva: Radi bomo sprejemali Vaša poroöila, da tudi pri koroških priprostih rojakih jasno dokažemo, da nam tujci trgajo duševni kruh, naše narodne šole. »Torej le naprej«: »Iz naroda, za narod«.
Dijakov božični večer.
V slabozakurjeni sobi, daleč od doma sedi pri svetilki Ivan, sklonjen črez odprto knjigo. Bled je njegov obraz in trudno njegovo telo, a spat vendar ne more iti. Raztresen, zamišljen je, spomin ga vodi po potih detinske dobe in poznejših let.
Zunaj zvonijo zvonovi tako tajinstveno in veličastno, kakor da bi vedeli, da oznanjajo slavo Onemu in spominjajo na rojstvo Onega, ki je prinesel človeštvu nauk o brezmejni ljubezni do bližnjega, podelil srečo in mir koprnečemu človeškemu srcu ter nas učil iskati zadovoljstva v spoznanju Najvišjega in v službi za svojega bližnjega.
Radost in veselje oznanjajo božični zvonovi, spomine budijo mnogim, da plakajo nad izgubljeno mladostjo ali pa jočejo solze zadovoljstva, in radosti, ko zrejo v uspešne trude in boje svojih preteklih dni-spomine budijo božični zvonovi tudi Ivanu. Kamorkoli upre svoj pogled, povsod še žarijo okna ter pričajo, da v toplih sobah obhajajo meščani božični večer, da se zbirajo okrog božičnega drevesca njihovi brezskrbni otroci. Kako se čutijo srečne na svojem domu!
Ivan misli na svoj dom. Tudi tam v vasi, v priprosti kmetski hiši je bilo vedno svetlo na sveti večer ko smo delali jaslice ali Betlehem. Oče, mati, bratje, hlapec in dekla, vsi smo lesketali smrekove vejice, orehe in jabolka, obešali jih in se veselili svojega dela. Še hitreje pa smo mi otroci popustili vse skupaj, ter zbežali k babici gledat in spraševat, kak Betlehem bodo imeli oni. Občudovali smo, kako razkošno je pozlatila teta posebno ogle lurške Marijine podobe in napravila tudi Betlehem na strop. Babica so se stiskali v kot za toplo peč že tedaj, dedek (stari oče) pa so ležali navadno s pipo v ustih v postelji vznak ter »nega ali drugega izmed nas kaj podražili, vcasi pa tudi zagodrnjali, da jih bomo s svojim razbijanjem uglušili in jim razgnali kočo.
Da, to so bili božični večeri, polni sreče in radosti, saj tedaj še nismo vedeli in čutili, kaj je življenje, trpljenje in žalost. Bil je to paradiž našega življenja, a trajal ni dolgo.
Ivan se je ločil prvi od doma, postal je »študent« Bridko je zaplakala mati, prijeti se je morala vrat, da ni padla, ko je zrla, kako zapušča njen otrok domačo rojstno hišo in pojde v svet, kjer ne bo čuvalo nad njim skrbno materino oko. Jokali so tudi bratci, a vender so v otroški svoji nevednosti zavidali Ivanu, da se pelje tja v mesto, kjer so visoke lepe hiše in je vse polno belega kruha. Skrivaj je potegnil rokav črez oči tudi blagi oče in pognal Fukso.
Tisto leto smo imeli tudi zadnji skujmi božič. Ivan je izdelal v mestu lepe jaslice, izrezal vse polno poslikanih ovc, pastirjev, psov, palm in drugih dreves ter razvrstil vse lepo v kotu, da so gledali in obču-
dovali domačini in sosedje te jaslice z veliko zvezdo nad njimi.
Kako drugače je sedaj. Skoro vse se je spremenilo, skoro vse je minulo. Resnega, a vender tako dobrega očetovega obraza ni več, materi je vsekalo trpljenje in žalost marsikatero rano v srce in brazdo na lice, prej brezskrbni brat pa se trudi za težki vsakdanji kruh. Ivan z najmlajšim bratom išče sreče po svetu v študijah.
Še lesketata tetica in mati na božični večer zelene smrekove vejice, drobne orehe in jabolka, pa to so le spomini na minula leta. Betlehemski orehi in jabolka se ne bliščijo več in ne žarijo tako, kakor so se prejšnja leta, pa tudi naši obrazi niso več tako vedri in polni ter cveteci, kajti resnost nam je dihnila z ledeno svojo sapo v obraz. Tam za gajem blizu farne cerkve pa spavajo pod senco križanega mirno oče, dedek in brat. Tako se je spremenilo počasi vse, le eno je ostalo: ljubezen še veže in greje nas vse pod domačo slamnato kmetsko streho, kadarkoli se snidemo.
* *
*
Utihnili so zvonovi in Ivan se je zbudil iz svojih sanj in svojih spominov. Božični večer je, vse je pri svojih dragih, le on sameva v hladni sobi med tujimi ljudmi in njegovi domači se ga spominjajo.
Dijak Ivan, lepi pa tudi žalostni so tvoji spomini, pusti jih sedaj in gledaj v bodočnost! Hočeš li pozabiti sedaj na mili obraz, ki ga nosiš v svoji duši, pozabiti na svoje cilje?! Stresel se je dijak Ivan in govoril sam pri sebi: ne, ni mogoče. Le naprej te vodi pot, nič ne stori, če omagaš, padeš in umreš na potu k svojim bogatim ciljem, na potu k boju za resnico in poštenost. Omagati in umreti s tako čistim hrepenenjem v srcu ni sramotno in slabo, četudi je hudo, slabo in sramotno je, ako bi nikdar ne hrepenel po tem boju, ampak brezbrižno živel in se zgubil v ničvrednem življenju. — —--------------------------------
Tako je obhajal v spominih in mislih dijak Ivan svoj božični večer.	_____
Listek.
Pavluša.
Na Ptujskem polju zapisala I. Recel in L. P.
Ko prinese drugega dne Pavluševa mati mleko v grad, pokliče jo grof in jo vpraša:
»No, kaj pa dela vaš sin danes doma?«
»Neki zlati prstan si poskuša, na katerem prstu se mu bo najbolje prilegal. Saj ne vem, kje ga je dobil.« /
Grof se spomni na prstan svoje gospe in gre gledat v predalček. Prstana ni bilo.
»Zvit je zvit, ta potepuh,« misli si sam pri sebi. »Enkrat ga bom pa že dobil.«
Reče tedaj materi: »Vašemu sinu recite, naj pride takoj k meni.«
Mati se je prestrašila v misli, da je mogoče zaradi tega prstana izdala sina in da ga bo grof morebiti dal šibati. Pavluša pa potolaži mater. »Nič hudega ne bo, ne bojte se mati.«
Pavluša pride v grad in grof ga vpraša z mračnim licem, ker mu je bilo žal dragocenega prstana: »Prstan si odnesel, to delo se ti je posrečilo. Kako pa si to napravil, povej?«
»Gospod grof, za to vam nisem dolžan odgovora,« de Pavluša s smehom. »Vi ste mi rekli, kaj imam storiti in vse drugo je moja reč.«
Grof je bil res jezen. »Dobro. Imej prstan.. Dobiš pa še eno nalogo in če je ne izvršiš, bo se ti odluščila koža iz zadnje strani, tako jih dobiš s palico. Poslušaj! Iz iste postelje, na kateri spiva midva z grofico, moraš še to noč izpod naju ukrasti rjuho. Ge ne storiš tega, doleti te jutri, kar sem ti obljubil.«
»Že dobro,« de Pavluša in gre. Grof pa si misli: »Tega ne bo mogel storiti. Temu glavaču jezičnemu bomo jutri merili, kar bo palica držala.
Pavluša pa gre potoma h grajskemu kletarju, ki je ravno pretakal vino, in ga prosi za malo skledico vinskih droži. Kletar mu rad in hitro postreže, ker je imel zadosti droži. Te drože si de Pavluša v lonec, skrije ga pred gradom v koprive ter gre mirno in prav dobre volje domu.
Zvečer se napoti spet v grad in.se skrije z dro-žami kakor sinoči v spalnico pod posteljo. Tam čaka tako dolgo, da sta zaspala grof in grofica, potem se potegne izpod postelje in izlije smrdljive drože med njiju. Nato smukne spet pod posteljo.
Grof se je že zbudil... Ko začuti zraven sebe vse mokro, zbudi grofico rekoč: »Kaj pa si mačko spustila v sobo, kali, da je vsa rjuha mokra? Kdo bi jo pa drug onesnažil!«
»Najbrž ti,« ujezi se grofica. »Ves dan dremlješ in spiš, ponoči pa še mene spati ne pustiš. Vstani, da vržem s postelje to nesnago.«
Dolgo sta se prepirala, kateri je pravzaprav onesnažil rjuho, ki jo je grofica potegnila raz posteljo in jo vrgla v kot. Grof se je jezil, toda kmalu spet zasmrčal. Pavluša pa je pobral rjuho, jo lepo zložil in pobrisal ž njo domu.
Drugo jutro veli grofica dekli, naj gre po rjuho v kot za posteljo ter jo opere. Dekla pa ne najde ničesar in pove to grofu. Zdaj se je spomnil spet grof.
»Glej ga potepuha, jo je le odnesel« in se popraska za ušesom. Ko pride Pavluševa mati z mlekom, jo vpraša:
»No mati, kaj pa dela vaš sin doma?«
»E, neko nesnažno jjuho si je prinesel in jo pere doma.«
»Recite mu, naj pride takoj k meni.«
In Pavluša jo primaha kmalu v grad. Grof ga pozdravi:
»Danes si se spet rešil palice, jutri pa se ne boš. Poslušaj, kaj dobiš zdaj. To noč mi moraš ukrasti iz hleva mojega najlepšoga konja, ki bo ga stražilo sedem hlapcev. Ako te dobijo, ubijejo te pri priči. Če pa ne storiš tega dela, dobiš še desetkrat več na zadnjo stran, nego sem ti včeraj obljubil«
Ko sliši Pavluša svojo nalogo, ne reče ničesar, ampak obrne se in gre. Nocojšnja naloga bo težka. Bodisi da ga ubijejo ali pa neusmiljeno nabijejo, če je ne izvede. Menil je celo pobegniti v kakšno skrivališče in zapustiti mater, da ga grof ne dobi več v roke. Doma
pa si je vedar iztuhtal pomoč. Materi vzame cekin i si kupi majhen sodček, ki ga napolni z najboljšim vinom, kar ga je imel grajski kletar. Grof o tem seveda ni vedel, da mu je kletar natihem prodajal vino. Zvečer se popolnoma preobleče in si prilepi na lice dolge ba-ruse, da ga ne bi nihče prepoznal. Tako preoblečen si naloži sodček na rame in pride v mraku mimo grofovih hlevov. Tam piha in sope, kakor bi bil prinesel sodček celo iz Rima. Da si malo odpočije, vrže sodec na tla. Nedaleč sta pogledala dva stražarja iz hleva in ga pogledala, če to ni mogoče tisti potepuh Pavluša, pred katerim jih je svaril grof. Ko sta videla, daje tuj mož, vprašata ga, kdo je in kaj hoče tukaj. Bradati popotnik jima niti ne odgovori, ampak vpraša, kaj tukaj delata, kakor bi ne vedel ničesar.
»I kaj, nekega potepuha čakamo, ki bi rad našega konja ukradel. Ra naj le pride, jutri ne bo več tlače trave.«
Razne vesti.
Koliko popijejo razni ljudje. Podatki posameznih držav pravijo, da pride ne vsako osebo, naj bo odrasli ali otrok v posameznih državah sledeče število litrov opojnih pijač: Francosko I6V2 1. Belgija 1372 1,Nemško II1 h 1, Avstrijsko skoro 10 1. Švedsko 52/>> 1, in Norveško komaj 373 J- K temu še moramo pripomniti, da so prebivalci na Švedskem in Norveškem visoko na-obraženi in ljudje doživijo ravno zaradi svoje velike zmernosti tam visoko starost kljub slabemu podnebju.
Zavrčka pošta dobi pismonoša, ki bo raznašal pošto trikrat na teden. Nabiralniki za pisma bodo v poštnem okrožju štirje in sicer v Turškem vrhu, Gor-čaku, Gorenjskem vrhO in Belskem vrhu. Za poštno dostavljanje se je posebej zanimal poslanec dr. Ploj.
V	Fairmontu, rudniku v Severni Ameriki, se je pripetila velika nesreča, Užgali so se plini in nastal je požar v glavnih rovih. Rudarji so seveda bili večinoma v stranskih rovih in niso mogli ven ter so se večinoma zadušili. Mrtvih je nad 560 mož.
Na Portugalskem je vlada prepovedala napravljati nove vinograde. Le obstoječi se smejo prenoviti. S prepovedjo novih trtinih nasadov upajo doseči, da ne bo preveč vina in da se bo pridelovale- več živeža, katerega že morajo sedaj uvažati iz drugih držav.
Švedski kralj Oskar II. je umrl 8 dec. t. 1. star 88 let. Bil je celo svoje življenje miroljuben vladar, za umetnost, znanost in napredek svojeda naroda se je vedno brigal. Ko še ni zasedel prestola, pečal se je mnogo s pesništvom, prevajal pesmi drugih narodov, osobito nemške, poleg tega pa tudi sam zložil celo vrsto krasnih pesmi v proslavo švedskih junakov na morju. Kot kralj je daroval mnogo za znanost
Prestolonaslednik si je izbral ime Gustav V. in zasedel takoj prestol, prisegel na ustavo ter si postavil za gesloj Z narodom za domovino.
Švedi štejejo med najbolj izobražene narode. Posebno v vzgled pa so nam lahko v tem, da skrbijo za izobrazbo svojih otrok in kljub hudi zimi ne popivajo niti polovico toliko kakor pri nas, »da bi «e segreli in se pokrepčali« kakor zagovarjamo popivanje mi.
V	Radovljici na Kranjskem mislijo zgraditi pivovarno; varilo se bo na leto okoli 40.000 hektolitrov piva.
V	Petrogradu stavka 75.000 delavcev in 25.000 dijakov.
Veliko zaroto je zalotila petrograška policija v neki elegantni hiši v najlepši ulici. Policija je aretirala celo družbo.
>
m m	mz m m »t
so neobhodno potrebna umetna gnojila in kdor gnoji z žlindro, mora gnojiti tud! s kalijevo soljo ali kajnitom.
Prodaja pri
P. Majdič-u
trgovina z železnino „Merkur“
Celje.
Pri celih vagonih posebno nizke . cene. Poučni spisi zastonj.
Vsako' ponarejanje kaznivo, Postavno zavarovano. Edino pristen je
THIERRYJEV BALZAM
ž zeleno varstveno znamko z . nuno. 12 majhnih ali 6 dvoj-natih steklenic ali velika spc-; cialna steklenica s .patentnim za* klopom K 5*~. :
Thierryjevo centifolijsko -------- mazilo —...—
• za vse, še tako stare rane, Vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K 3*60. Pošilja se samo po povzetju ali denar naprej.
Te dve domači zdravili ste kot najboljši splošno znani in sta-: —roslavnl.	.
Edin pristni balzam lekarna .Angela variha'
A. TH1ERRY
v Pregradi pri Rogaški
Naslavlja naj se na
lekarnarja A. Thierrv v Pregradi •pri.Rogatski Slatini.
Zaloge po skoro vseh lekarnah. Knjižice s tisoči izvirnih 'zahvalnih pisem zastonj- in poštnine ne prosto.
Slovenci in Slovenke, podpirajte družbo Sv. Cirila in Metoda!
B Najnovejša iznajdba!
g	Velik požar
SS se zamore lahko in naglo pogasiti samo s
U Smekalovimi
brizgalnicami
jjH| s 40% delavske sile pomanjšanim §§= ravnotežjem nove sestave, koje od desne 5=g • in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — gl|| V vsakem položaju delujoče kretanje lij	brizgalnic nepotrebno.
IR. A. Stnekal
H Zagreb pj
55 Skladišče vseh gasilnih predig metov, brizgalnic, cevi, čelad, g’pasov, sekiric in gospodarskih -strojev ter motor-mlinov.
Izdelujem najmoderncje vse sokolske oprave.
■ Obrofno odplaćivanje.	1« odlikovanj.
•	1		9
Posojilnica v Celju			Hranilne vloge
ki je bila leta 1881 z			sprejema od vsakega, ako
neomejeno zavezo usta-			tudi ni član zadruge ter
novljena, šteje sedaj nad			jih obrestuje po 4V4%,
4200 zadružnikov, kateri			posojilnica plačuje
imajo vsega nad 88.000 K			rentni davek
vplačanih deležev ter ima sedaj nad 6 milijonov K hranilnih vlog in nad			sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osebni in
330.000 kron			hipotekarni kredit proti SWVo in 5% obresto-
rezervnega zaklada.			vanju.
	i	i	m
Posojilnica uraduje vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznike.
Zanesljivo najboljše in najcenejše umetno gnojilo, ki vsebuje fosforovo kislino, je
Tomaževa
žlindra
iz Tomasovib tovaren, Berolin.
Glavni zastopnik za Spodnje Štajersko trgovina z železnino „Merkur“
P. Majdič, Celje.
&
Pozor na znamko .Zvezda*.
'£• -s»