ka kšna usoda nas čaka _ /6 Azra Nuhefendic in njeno Sarajevo ob 20-letnici vojne v BiH Primorski PETEK, 6. APRILA 2012 Št. 82 (20.405) leto LXVIII. Moralni kapital primorskih Slovencev Martin Brecelj Predvojni upor primorskih Slovencev proti fašizmu je premogel tudi pomembno oboroženo razsežnost, saj je celo spočel (ne pa rodil) atentat na samega Mussolinija. Na to opozarja dokumentarna drama Dušana Jelinčiča Kobarid '38, ki jo je Slovensko stalno gledališče nedavno uprizorilo v Trstu in Gorici ter nazadnje to sredo še v Kobaridu. Kot je že marsikdo pripomnil, gre - mimo umetniške plati zadeve - za potrebno osvežitev našega zgodovinskega spomina, saj je za atentat v Kobaridu resnici na ljubo malokdo med nami vedel, in to vključno na Primorskem dnevniku, pri katerem je nesojeni atentator Franc Kavs po vojni dalj časa delal. Res je, da se vsako leto poklanjamo obsojencem na prvem in drugem tržaškem procesu posebnega fašističnega sodišča itn., a dejstvo je, da se naš kolektivni zgodovinski spomin na upor proti fašizmu nekako osredotoča na vojna leta in da šele v tej luči motri tudi to, kar se je na Primorskem dogodilo pred okupacijo Jugoslavije. In tako je treba vedno znova koga reševati iz zgodovinske pozabe, če ga ne celo rehabilitirati. Enkrat so to lahko Črni bratje, ki so se fašističnemu raznarodovanju organizirano postavili po robu, ko so bili še v šolskih klopeh. Drugič je to lahko duhovščina, ki je odigrala ključno vlogo za obvarovanje slovenske identitete na Primorskem. Tretjič so to lahko tigrovci, kakršen je bil Franc Kavs. Seveda drži, kot beremo v gledališkem listu, da je predvojni protifašistični upor na Primorskem predal štafetno palico partizanskemu osvobodilnemu boju, toda med tema dogajanjema obstaja tudi zareza, ki jo je vnesla komunistična revolucija. Prav ta dejavnik je v osvobodilni vojni potisnil na stranski tir nekatere nosilce predvojnega upora proti fašizmu na Primorskem, in to ravno tiste, katerih spomin tako rad bledi. Čas je že, da primorski Slovenci dokončno prerasemo takšno selektivno zgodovinsko spominjanje. Dejstvo, da smo se znali že pred vojno upreti svoji narodnostni obsodbi na smrt, ne da bi podlegli ideološkim oziroma oblastniškim ekskluziviz-mom in hegemonizmom, pomeni v resnici moralni kapital, ki ga smemo in moramo uveljavljati v odnosih do drugih, a ki bi moral še prej in predvsem nas obvezovati. Dokazali smo, da v usodnih trenutkih znamo dajati prednost skupnim interesom in se zlu upirati brezpogojno. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € ITALIJA - Klavrni konec politika, ki se je uveljavil s protestom proti »tatinskemu Rimu« Afera odnesla Umberta Bossija Severno ligo bo do kongresa vodil triumvirat Calderoli-Maroni-Dal Lago DEVIN-NABREŽINA - Dvojezične table so za nekatere moteče V Štivanu zasačili mazače Domačin in karabinjerji ustavili 34-letna storilca, doleteli sta ju kazenski ovadbi ŠTIVAN - Nočni pohodi vanda-lov, ki z različnimi barvami mažejo slovenske napise na cestnih tablah, so žal pogosti, navadno pa storilcev ne zasledijo, saj je to objektivno težko. V Štiva-nu, kjer je družba FVG Strade v zadnjih tednih postavila več dvojezičnih smerokazov, pa se je v sredo ponoči zgodilo prav to. Domačin, ki je prisluhnil lajanju psa, je pogledal skozi okno in opazil pomazane table ter sumljiva moška. Obvestil je karabinjerje, nato pa sledil dvojici, ki je naposled padla v past. Na-brežinski karabinjerji so 34-letna moška iz Devina in Tržiča kazensko ovadili, domačini pa se zdaj zavzemajo, da bo kazen primerna. Na 7. strani MILAN - Politična pot ustanovitelja in voditelja Severne lige Umberta Bossija se je včeraj klavrno končala. Politika, ki se je uveljavil s protestom proti »tatinskemu Rimu«, je odnesla afera o prilaščanju strankinega denarja, goljufijah in pranju denarja. »Kdor zgreši, mora plačati ne glede na svoje ime,« je dejal ob podajanju odstopne izjave in pristavil, da zapušča vodstvo stranke »v dobrobit Severne lige«. Stranko bo do kongresa vodil triumvirat, ki ga sestavljajo Roberto Calde-roli, Roberto Maroni in Manuela Dal Lago. Vajeti stranke bo tedaj verjetno prevzel Maroni, ki se na ta korak že dolgo pripravlja. Na 5. strani WWF za čezmejno presojo železnice Na 2. strani Slovenska ali avstrijska kranjska klobasa? Na 4. strani Italijanski vojni zločini na območju Balkana Na 5. strani Trst: posebni zabojniki za vrtne odpadke Na 6. strani Krovni organizaciji za izobraževanje Na 9. strani ANAS: Dvojezične table, le če bo denar Na 14. strani Zaseg tovarne Kemica pri Rupi preklican Na 14. strani MARINI GH i Cyoíi^e^lom/ 1 Nova kolekcija POMLAD/POLETJE RAZVESELITE SVOJE NAJDRAŽJE Z IZLETOM V KOBILARNO LIPICA PRAZJfltKAKmJDBA MKNlJKV t kiMn Cfn*nu^iyTml.'pAMbnD vrliksnoeno kulinjriL-: pcnmlb li-hJuiLi bula m prvrtw tfwvnnv J'u.TV ijppiodih AT*Armi*iiJ LN vJtoNû QClkùa -V T-: 1 -.' .v ....".! . jtîtijH fi : .■■■..!i:jw f^JU/ 1«L .-ühüii^ r M Hl -T1 jLl-i- -II Li'.!- 1 i iiUUi11 .y.J LIL.- H la1' k i h. :,i.ui rAiUi '¿i ¡y hl^irua 11 i /uJ.n bi .^tiir-uUM1 JfXnK^h .mfr,'^ ib- h »frw rsw . Iijiíü jrf canadiens^ Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču 2 Petek, 6. aprila 2012 ALPE-JADRAN / MANJŠINA - Oddaji za Slovence v Italiji Športel in Brez meje Ministrica Novakova prihodnji teden z vodstvom koprske TV Iskanje rešitve po sklepu vlade o prepovedi sklepanja avtorskih pogodb LJUBLJANA - Kot smo že večkrat poročali, se zaradi sklepa slovenske vlade o prepovedi sklepanja avtorskih pogodb s težavami v programu že sooča tudi TV Koper, ki s svojimi oddajami izpolnjuje tudi zakonsko dolžnost države do slovenske manjšine v Italiji. Kot so dejali v uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, se bo ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak prihodnji petek (13. aprila) sestala z vodstvom koprske TV hiše, medtem ko se za srečanje s predstavniki RTV Slovenija še dogovarjajo. Namen sestankov je najti skupno rešitev za odprto problematiko. Ministrica si bo pri vodstvu RTV Slovenija prizadevala, da se vsebinam, povezanim s slovenskimi narodnimi skupnostmi v zamejstvu, nameni večja pozornost in več programskega prostora, na kar opozarjajo tudi predstavniki manjšin, so za STA včeraj še poudarili v uradu. V uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu so poudarili, da je ukrep vlade prizadel dve oddaji TV Koper, in sicer Brez meje in Športel. Tako so v ponedeljek po 20 letih obstoja "ugasnili" oddajo Športel, ki jo ustvarjajo izključno slovenski športni novinarji iz Italije o zamejskem športu. Odpadla je tudi oddaja Brez meje, ki obravnava oddajo o življenju in delu Slovencev v Italiji. Sklep o prepovedi sklepanja avtorskih in svetovalnih pogodb v javnem sektorju je vlada sprejela v začetku marca. Prepoved bo v celoti veljala do sprejetja rebalansa proračuna, po sprejetju pa bodo uveljavljene izjeme na različnih področjih, je povedal minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič. Ministrica Ljudmila Novak se bo prihodnji teden sestala z vodstvom TV Koper-Capodistria kroma Dubrovnik in Zagreb med potresno najbolj nevarnimi območji na Hrvaškem ZAGREB - Potresno najbolj nevarna območja na Hrvaškem so Me-tkovic, Ston, Dubrovnik, Zagreb, Novi Vinodolski in Senj, je razvidno iz najnovejšega zemljevida nevarnosti potresov, ki so ga pripravili na zagrebški naravoslovno-ma-tematični fakulteti. Analizirali so več kot 50.000 potresov, ki so se zgodili na Hrvaškem in v sosednjih državah v zadnjih 135 letih. Novi hrvaški zemljevid potresnega tveganja kaže, da potresi najmanj grozijo vzhodni Slavoniji, Liki, Istri in območju med Kutino in Karlovcem oziroma južno in jugovzhodno od Zagreba. Seizmologi na Hrvaškem vsak dan zabeležijo približno 20 potresov, ki pa ne dosegajo tistega, ki je leta 1996 prizadel območje Stona v Južni Dalmaciji. Takrat je potres z ma-gnitudo 5,6 popolnoma uničili tri vasi, na srečo pa ni zahteval žrtev. Najhujše tresenje tal na Hrvaškem so zabeležili leta 1667 v Dubrovniku, ko je območje prizadel katastrofalni potres z magnitudo 7,6, ki je skoraj popolnoma uničil mesto. Umrlo je okoli 3000 ljudi oziroma približno polovica vseh prebivalcev. V Zagrebu so najmočnejši potres zabeležili leta 1880, ko je potres z magnitudo 6,3 porušil številne objekte in zahteval eno življenje. jenja. Dejstvo je, pravi rektor, da vsem članicam univerze z izjemo FHŠ število študentov raste, nakazana sredstva pa tega ne odražajo. Mikoličeva v javnosti vse očitke zavrača, po sredinem zagovoru pa je napovedala, da bo odločitve rektorja izpodbijala po sodni poti in vložila odškodninske zahtevke, prav tako pa bo zahtevala izdajo začasne odredbe sodišča, s katero bi dosegli zadržanje izvajanja njene razrešitve. Kot je včeraj pojasnila v sporočilu za javnost, je FHŠ od leta 2004 vse do letošnjega študijskega leta poslovala pozitivno, z iz- jemo leta 2008, ko je utrpela večji izpad sredstev zaradi spremenjenega nacionalnega financiranja novih programov. Zaradi tega so po njenih navedbah že tedaj sprejeli racionalizacijske ukrepe, ki so jih ves čas dopolnjevali. Mikoličeva poudarja, da je fakulteta "ves čas dokazovala, da zmore polno delovati in izpolnjevati svojo funkcijo tudi ob omejenih finančnih sredstvih". Tako je očitek o nesposobnosti organiziranja študijskega procesa v skladu s finančnimi zmožnostmi po njenem mnenju popolnoma neutemeljen. (STA) univerza na primorskem - Po odstavitvi dekanje FHŠ Rektor Marušič brani razloge za razrešitev Mikoličeve KOPER - Rektor Univerze na Primorskem Dragan Marušič trdi, da je bila razrešitev dekanje Fakultete za humanistične študije (FHŠ) Vesne Mikolič nujna, da ne bi potonila fakulteta in z njo univerza. Iz dokumentacije je razvidno, da je bila Mi-količeva opozorjena, da nima pravega pooblastila za sklepanje pogodbe z odvetniško pisarno Senica, dodaja. Mikoličevi očitajo še nenamensko porabo sredstev. Iz besedila o odpovedi pogodbe o zaposlitvi - to je STA dobila včeraj na vpogled -, ki jo je Mikoličeva prejela v sredo in v kateri ji univerza hkrati ponuja novo pogodbo za mesto izrednega profesorja v obsegu 33 odstotkov delovnih obveznosti, izhaja, da je med odpovednimi razlogi poleg naročila odvetniški pisarni Mira Senice in neizvajanja ukrepov finančne sanacije fakultete tudi nenamenska poraba javnih sredstev za stroške reprezentance, kosil in pogostitev v skupni vrednosti preko 2800 evrov. Med postavkami izstopa večerja za zaposlene na FHŠ decembra lani, za katero je bil izstavljen račun v višini 1341 evrov. Mikoličeva je glede očitkov, da je pri pooblastilu odvetniški pisarni za zastopanje fakultete uporabila podpis bivšega rektorja Rada Bohinca, pred dnevi pojasnila, da je šlo za napako s strani odvetniške pisarne in da je sama bila v dobri veri. Kot je Marušič povedal v včerajšnjem pogovoru za STA, pa gre očitno za falsificirano pooblastilo, pri čemer se iz komunikacije, ki so jo pridobili na rekto-ratu, jasno vidi, da je bila Mikoličeva opozorjena, da nima pravega pooblastila in da mora priskrbeti drugo pooblastilo. Ni pa bil to prvi tovrstni dogodek, je poudaril rektor, saj je prav v dneh njegove inavgu-racije novembra lani prišlo do poskusa, da bi študentsko kavarno Kantina mimo rektorata prenesli v upravljanje FHŠ, kar so sicer strokovne službe rektorata preprečile s tem, da niso parafirale pogodbe. Tega Marušič, kot pojasnjuje, takrat ni želel problematizirati, "ker se mi je zdelo, da ne morem začeti mandata z nekimi aferami". Zato pa je bila njegova toleranca ob zadnjem primeru nična. Na vprašanje, zakaj se je toliko mudilo s postopki razrešitve - Mikoličevi bi se čez nekaj mesecev iztekel mandat - je Ma-rušič poudaril, da je kot rektor dolžan zagotavljati zakonitost. Svoje trenutno ravnanje ocenjuje kot pravilno, da bi z njim rešil zadeve na FHŠ, "da ne potone in da z njo ne potone tudi univerza". Obenem je Marušič ponovno izpostavil drugi veliki razlog za razrešitev Mi-količeve, in sicer nesposobnost gospodar- SINDIKALNO SPOROČILO USLUŽBENCEV Zaskrbljenost tajnic in tiskarjev Ta teden smo bili seznanjeni z vsebino kriznega načrta, ki ga je izdelalo vodstvo našega podjetja, da bi kljubovalo hudi finančni stiski, ki je posledica krčenja državnih prispevkov. Vsota teh prispevkov za založništvo je že približno dvajset let ista, medtem, ko se stroški logično večajo, tako, da so se krizni načrti v našem podjetju ciklično ponavljali, najprej vsakih približno pet let, nato vsake tri, od zaključka zadnjega kriznega stanja pa ni minilo niti leto dni. Posledice kriznih obdobij pa so vedno boleče -krčenje obsega časopisa, krčenje števila uslužbencev, krčenje plač itd. V prvih kriznih stanjih opisanega obdobja je zmanjšanje števila uslužbencev nadoknadila tehnologija, ki je v tistih letih v tiskarskem sektorju doživljala pravo revolucijo, nato oddajanje dela zunanjim podjetjem, v zadnjem kriznem obdobju pa smo, kar se osebja tiče, že »strgali po dnu«, tako, da bi dodatno znižanje števila uslužbencev resno ogrožalo najosnovnejše službe, ki so potrebne za izdajo časopisa. Varčevalni ukrepi podjetja predvidevajo namreč izgubo enega delovnega mesta v stavnici in vsaj enega v tajništvu, poleg tega pa bi si morali vsi znižati plačo, saj so tudi za nas predvidene solidarnostne pogodbe. Kljub spoštovanju velikega truda, ki ga je vodstvo podjetja vložilo v zmanjšanje stroškov (predvsem pri dobaviteljih raznih uslug), pa mislimo, da pride trenutek, ko dodatno krčenje lahko samo še ohromi dnevnik in mu vzame vsako perspektivo za bodočnost, trenutek, ko je treba poiskati tudi drugačne poti za reševanje starih problemov. Prva posledica sedanjega kriznega stanja bo ta, da bodo v torek bralci prikrajšani za dnevnik, ker smo glede na hudo situacijo uslužbenci sprejeli prvi varčevalni ukrep podjetja: ukinitev prazničnega dela. Ostale ukrepe pa bomo prihodnji teden preučili na sindikalni skupščini. Sindikalni predstavnik osebja s tiskarsko delovno pogodbo SINDIKALNO SPOROČILO NOVINARJEV Primorskega dnevnika v torek ne bo med vami V letošnjem velikonočnem jajcu se skriva neprijetno presenečenje. V torek, 10. aprila, Primorski dnevnik ne bo izšel. Ukinitev prazničnega dela je prva posledica varčevalnih ukrepov, ki jih je naš založnik DZP-PRAE sprejel, da bi zajezil hudo finančno krizo, ki je zajela edini dnevnik Slovencev v Italiji. Prva, a žal verjetno ne edina. Razlogi so znani: državne prispevke, ki omogočajo izhajanje našega časopisa, izplačujejo zelo neredno, njihova vsota je iz leta v leto nižja, za leto 2010 je bila drastično (in retroaktivno) znižana za 15 odstotkov, za naslednja leta pa so obeti še slabši. V sredo zvečer se je vodstvo družbe DZP-PRAE sestalo s sindikalnim predstavništvom novinarjev, administrativnega in tiskarskega osebja Primorskega dnevnika ter mu predstavilo krizni načrt, ki predvideva serijo varčevalnih ukrepov. Med temi so: - zmanjšanje števila strani: Primorski dnevnik naj bi odslej izhajal na 20 straneh, ob nedeljah in torkih na 24; - ukinitev prazničnega dela in posledično nekaterih številk časopisa; - znižanje števila zaposlenih; - uvedba tako imenovanih solidarnostnih pogodb, na podlagi katerih bi vse osebje prejemalo nižjo mesečno plačo; - ukinitev nadur. Novinarke in novinarji Primorskega dnevnika smo na svoji včerajšnji sindikalni skupščini pretresli predloženi načrt. Zavedamo se težkega in negotovega položaja, v katerem se je v Italiji znašlo založništvo. Prav tako cenimo napore, ki jih je vodstvo DZP-PRAE vložilo v zajezitev vseh stroškov. Ne moremo pa pristati na ukrepe, ki gredo po naši oceni predvsem v škodo časopisa, bralcev in uslužbencev. Nižanje števila strani, ukinitev nekaterih številk časopisa in krčenje sredstev, ki so predvidena za sodelavce, bi močno osiromašili časopis. Odprava prazničnega dela in nadur (čeprav je bilo njihovo izplačevanje že doslej skrajno omejeno), uvedba solidarnostnih pogodb ter celo izguba nekaterih delovnih mest (glej tudi sosednje sporočilo) pa bi ponovno škodili uslužbencem. Po naši oceni marsikdaj naredimo precej več od tistega, kar od nas zahtevajo delo- vne pogodbe; naj tukaj spomnimo le, da spletno stran www.primorski.eu ustvarjamo na povsem prostovoljni ravni. Zaradi vsega navedenega predlagamo, da se varčevalni ukrepi začnejo izvajati drugje. Težko razumemo, kako lahko nekateri krogi javno razglašajo, da je Primorski dnevnik življenjskega pomena za Slovence v Italiji, a istočasno od njega zahtevajo plačevanje visoke najemnine za prostore tržaške redakcije. Prav tako težko razumemo, zakaj se Zadruga Primorski dnevnik v zadnjem desetletju ni dovolj angažirala pri iskanju novih članov, pri širjenju števila naročnikov in bralcev. Zavedamo se, da nastala situacija zahteva odgovorno ravnanje vseh, ki jim je pri srcu usoda Primorskega dnevnika. Zato smo novinarke in novinarji pristali na ukrep uprave, da na velikonočni ponedeljek ne bomo prišli v službo in da bodo naši bralci v torek brez dnevnika. O ostalih napovedanih ukrepih pa se bomo pogajali takrat, ko bodo rešena nekatera stara vprašanja: najemnina za prostore v Montecchijevi ulici, najemnina za glavo, ki jo DZP-PRAE plačuje Zadrugi Primorski dnevnik, sodelovanje z nekaterimi mediji. Ko bo izdelan načrt za iskanje alternativnih finančnih virov. Ko nam bo pojasnjeno, kakšen časopis bomo lahko ustvarjali v spremenjenih pogojih in kako bodo napovedani ukrepi vplivali na organizacijo našega dela v uredništvu. Že dolgo let smo namreč priče varčevanju in krčenju, pogrešamo pa investicije (začenši v kadre) in vizijo, kakšen bo Primorski dnevnik čez dve leti, ko bo italijanski zakon za založništvo ukinjen. Pogrešamo načrt, kako naj se naš časopis približa novim članom naše skupnosti, kako naj nagovori prebivalce ob nekdanji meji. S svojim vsakodnevnim delom se trudimo, da bi dali glas vsem članom naše skupnosti, svojim bralcem bi radi ponudili nove, sodobnejše vsebine, se približali mladim, ki raje kot po časopisu sežejo po dlančniku. Prav zdaj, ko bi morali resno razmišljati o razvoju, o novih načinih informiranja in poglabljanja novic, pa doživljamo napovedi o novih krčenjih, ki so za našo prihodnost lahko pogubna. Sindikalni odbor novinark in novinarjev Primorskega dnevnika / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 6. aprila 2012 3 trst - Združenje WWF pisalo okoljskima ministroma Italije in Slovenije Italijanski naravovarstveniki predlagajo čezmejno presojo proge Koper-Divača Jankovic se boji, da se bo Janševa vlada odpovedala tej za koprsko pristanišče življenjski investiciji, minister Černač to zanika TRST - Naravovarstveno združenje Svetovni sklad za naravo-WWF predlaga čezmejno presojo načrtovane železniške proge Koper-Divača. Deželni predsednik združenja Roberto Pizzutti je s tem v zvezi pisal okoljskima ministroma Slovenije in Italije, Deželi Furlaniji-Julijski krajini in Občini Dolina. Italija bo v soglasju z deželno vlado skoraj gotovo zahtevala čezmejno presojo načrta za novo železnico, kot je svojčas zahtevala presojo za razvojni-prostorski načrt Luke Koper, Slovenija pa je enako ravnala s tržaškim plinskim terminalom. Skratka običajna in normalna praksa med sosednjima državama, le da pri nas takšne poteze dobijo vedno politični naboj. Tudi takrat ko ga nimajo ali ga ne bi smele imeti. V Sloveniji se medtem širijo govorice, da namerava Janševa vlada spričo hude finančno-dolžniške krize zamrzniti izvedbo projekta nove železnice od Kopra do Divače. Na to je v preteklih dneh nekajkrat opozoril vodja opozicijske stranke Pozitivna Slovenija in na novo izvoljeni ljubljanski župan Zoran Jankovic. Zatrdil je, da država brez infrastrukturnih projektov, kot so drugi železniški tir Divača-Koper, tretji pomol Luke Koper in hidroelektrarne na srednji Savi, nima perspektive. »Teh investicij je za 11 milijard evrov in to nam omogoča, da en del brezposelnih, ki jih je zdaj 116.000, zaposlimo,« je poudaril Jankovic. Minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač pravi, da je projekt drugega tira med Koprom in Divačo na ravni projektiranja in pridobivanja gradbenega dovoljenja tik pred zaključkom. »Čaka nas še okolj- Na večjem posnetku sta načrtovana železniška mostova v zgornjem delu Glinščice, na manjšem pa načrtovana železnica (rdeča črta), ki bo med Lokvijo, Krvavim Potokom in naprej proti Beki v glavnem tekla pod zemljo, z izjemo dveh mostov v Glinščici v dolžini 60 in 90 metrov ska presoja in odkup približno dveh odstotkov zemljišč. Ko bo ta faza končana, bomo začeli s postopki za iskanje investitorja,« je za Slovensko tiskovno agencijo dejal slovenski mi- nister. Potrdil je, da je projekt izgradnje drugega tira Koper - Divača ocenjen na približno 1,3 milijarde evrov. Na sredinih javnih predstavitvah načrtov za novo železnico v Lokvi in v Gabrovici je bilo omenjeno tudi tuje partnerstvo. Torej ne samo Evropsko unijo, temveč tudi zasebni kapital, ki bi imel interes za dodatni raz- voj koprskega pristanišča. Svojčas se je govorilo o Nemcih in Avstrijcih, gospodarska kriza je potem naredila svoje. S.T. NAMENJENO IMETNIKOM KLUBSKE KARTICE Do23,MaiA2012 uE i 9ZDA ^PRIŠEL JE MEDVED NAJPRIJAZNEJŠI ^MED[VSEMI! mÄravav"T44 KARTAH Ž MLADIMI RAZISKOVALCI -!= O ■K £ CD l-L E - H '¡T O ■a i- > o 2 CO CT <= 'Z rt —. "V 'E a ± m S IGRAJ TUDI NA SPLETNI STRANI WWW.GIOVANIESPLORATORI.COM ÖMISFeRO ^^ IPERMERCATI Pri nas si v družinskem krogu. 4 Petek, 6. aprila 2012 GOSPODARSTVO trgovinske zbornice - Lanski obračun deželne zveze zbornic Unioncamere FJK Prednost je veljala storitvam za internacionalizacijo podjetij Unioncamere bo tudi edini sogovornik deželne uprave za delitev prispevkov TRST - Deželna zveza trgovinskih zbornice Unioncamere FJK se je uveljavila kot privilegirani sogovornik za internacionalizacijo podjetij in kot edini sogovornik Dežele FJK za celo vrsto storitev in skupnih pobud zborničnega sistema. Poleg aktivnosti za poslovanje podjetij s tujino in v tujini, imajo štiri deželne trgovinske zbornice tudi delegirane funkcije (npr. za razdeljevanje prispevkov) in naloge pri uravnavanju trga ali gospodarskega observatorija. Predsedniki trgovinskih zbornic iz Gorice, Pordenona, Trsta in Vidma - Emilio Sgarlata, Giovanni Pavan, Antonio Paoletti in Giovanni Da Poz-zo so se včeraj zbrali v Trstu v okviru deželne zveze Unioncamere, ki ji predseduje Da Pozzo. Na dnevnem redu so imeli predstavitev rezultatov poslovanja s tujino v letu 2011 in načrtov za delo v letošnjem letu, med udeleženci srečanja pa so bili še deželni odbornik Elio De Anna, direktor deželne agencije za turizem Turismo FVG Edi Sommariva in predstavniki deželnih stanovskih organizacij. Zbornični sistem bo skrbel za optimizacijo storitev, ki jih ponuja podjetjem, za racionalizacijo sredstev in tudi za dialog z deželno upravo. »Ta pot se seveda ne začenja danes, ampak smo jo kot zbornični sistem začeli že pred leti. Danes jo le potrjujemo z odločenostjo in dokazujemo z modelom skupinskega dela, ki mu je pri srcu učinkovitost, odprava potrate in ovrednotenje tistih aktivnosti, ki jih znajo zbornice najboljše izvajati, kot je npr. ravno internacionalizacija,« je povedal Da Pozzo. Dodal je tudi, da bodo te dejavnosti opredeljene v posebnem programskem sporazumu, ki je v fazi izpopolnjevanja. Po tem dogovoru bo Unioncamere FJK edini sogovornik v odnosih z Deželo glede cele vrste iniciativ, je dodal De Anna, ki je tako priznal avtonomijo trgovinskih zbornic, hkrati pa potrdil namero deželne uprave po racionalizaciji zborničnega sistema. V letu 2011 so štiri trgovinske zbornice v Furlaniji-Julijski krajini spremljale podjetja praktično po vsem svetu, s sodelovanjem stanovskih organizacij so jih informirale, jim omogočale stike s tujimi partnerji, sodelovanje na sejmih v tujini in jim organizirale gospodarske misije, je povedal Da Pozzo. Dodal je, da zbornice tesno sodelujejo v deželni, nacionalni in mednarodni mreži, ki jim omogoča dragocene stike v vseh državah. »Že dolgo se posame- autovie venete Nov sistem cestninjenja za tovornjake TRST - Do oktobra letos bo za tovorna vozila začel veljati nov sistem cestninjenj, SET - evropski servis telecestnine. Za ostala motorna vozila bo novost vzpostavljena do konca leta 2015, so sporočili iz avtocestne družbe Autovie Venete. Nov sistem bo za vsoto, dolžno za uporabo avtoceste, digitalno obremenil tekoči račun voznika oziroma lastnika vozila, in to brez upoštevanja državne meje. V številnih državah EU so sicer že v 90. letih uvedli elektronsko cestninjenje s posebno napravo v vozilu, vendar ti sistemi niso interoperativni, zato jih ni mogoče uporabljati v čez-mejnem prometu. Autovie Venete so za nov sistem usposobile 123 cestninskih postaj na odsekih, ki jih družba upravlja. Naložba je znašala 2,3 milijona evrov, približno 15.000 evrov za vsak izhod, ki bo opremljen z novo tehnologijo. Predsedniki štirih trgovinskih zbornic v FJK z deželnim odbornikom Eliom De Anno kroma zne deželne zbornice predstavljajo v tujini kot deželni sistem, kajti vsak od nas predstavlja deželno gospodarstvo v celoti, hkrati pa valorizira njegove specifičnosti, pa čeprav v optiki skupnega razvoja,« je še povedal Da Pozzo. Iz številk, ki jih je nanizal predsednik Unioncamere FJK, naj izpostavimo, da so štiri zbornice lani v iniciative za internacionalizacijo vključile 1982 podjetij, 932 jih je sodelovalo pri aktivnostih za usposabljanje in check up (za skupaj 1398 ur), 241 podjetij je sodelovalo na približno 800 individualnih poslovnih srečanjih, na obisk k deželnim gospodarstvenikom pa je prišlo 35 delegacij iz tujine, ki so skupaj štele približno dvesto članov. Na 20 mednarodnih sejmih je v režiji deželnih zbornic sodelovalo 122 podjetij iz FJK, gospodarskih misij v tujini pa je bilo 28 na deželni ravni in pet v sodelovanju z nacionalno mrežo zbornic, pri katerih je sodelovalo skupaj 111 podjetij. Za konec je predsednik deželne zveze Unioncamere opozoril, da so deželna podjetja - v nasprotju z nacionalnim trendom - navzoča na tradicionalnih trgih, kot je evropski, ni jih pa še na hitro rastočih zunajevropskih trgih, ki ponujajo tudi največje priložnosti. Po besedah Da Pozza bo treba tem trgom posvetiti pozornost institucij in nanje usmeriti prizadevanja zbornic za utiranje poti deželnim podjetjem. trst - Onesnaženo območje Minister Clini močno pospešil proces bonifikacije Predvidoma naj bi bil dokončan v začetku leta 2013 TRST - Tehnična delovna skupina ministrstva za okolje, predstavniki stanovskih združenj in podjetij, so se v prostorih tržaške Trgovinske zbornice sestali na informativnem srečanju o stanju na področju bonificiranja onesnaženih območij nacionalnega interesa. Tržaška zbornica namreč zastopa interese podjetij, vključenih v programske sporazume, priložene dogovoru za trajnostni razvoj območij tržaškega pristanišča. Kot je na sestanku povedal predsednik tržaške zbornice Antonio Pao-letti, je ustanova dolga leta sledila problemom, povezanim z bonificiranjem onesnaženih območij. »Danes pa smo prišli do pomembne točke, saj rokovnik ministra Clinija predvideva močno pospešenje procesa in dokončanje bonificiranja v začetku leta 2013. Podjetja in ostali protagonisti ne morejo stati ob strani ali biti nepripravljeni, zato smo pripravili to srečanje, ki ga je podprl tudi sam okoljski minister,« je povedal Paoletti. Na srečanju so začrtali program naslednjih korakov in predvideli program prihodnjih naložb. Približuje se 20. april, ko bo izvedena analiza opravljenih okarakterizacij onesnaženih območij. Kot je povedal Antonio Gurrieri, ki je svetovalec ministra za okolje Corrada Clinija, bo 20. aprila pripravljen popoln zemljevid značilnosti teh območij, kar bo omogočilo sprostitev parcel, ki bodo nato pripravljene za novo industrializacijo. Za koordinacijo bonificiranja zemljišč je pristojen zavod za industrijsko cono Ezit, medtem ko je za bolj zapleteno bonificiranje morskega dela pristojna Pristaniška oblast. Kot je na sestanku dejal predstavnik okoljskega ministrstva Ales-sandro Baldacci, je napočil trenutek za predstavitev idej in projektnih predlogov za relansiranje teh območij, ob tem pa je bistveno, da bodo projekti zasnovani trajnostno in tehnološko inovativno. slovenija - Zaščitenih 11 tipičnih slovenskih proizvodov Kranjska klobasa se poteguje za zaščito, a ji Avstrija nasprotuje LJUBLJANA - Slovenija, ki ima že enajst zaščitenih slovenskih proizvodov v EU, želi kot zaščiteno označbo porekla registrirati tudi kranjsko klobaso. Problem je nastal, ker se ta oznaka uporablja tudi v Avstriji, zato bodo na Dunaju nasprotovali temu, da bi bila dovoljena le v Sloveniji.. Zaščitena označba porekla pomeni, da morajo vse faze pridelave in predelave kmetijskega proizvoda potekati na določenem geografskem območju, saj sta kakovost in značilnost proizvoda posledici vpliva določenega geografskega okolja. Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, je Evropska komisija v evropskem uradnem listu februarja objavila enotni dokument za kranjsko klobaso, na katerega lahko države članice in tretje države v roku šestih mesecev ugovarjajo. To možnost bo izkoristila Avstrija. Gospodarsko interesno združenje (GIZ) Kranjska klobasa je na ministrstvo za kmetijstvo in okolje že leta 2005 vložilo vlogo za zaščito geografskega porekla kranjske klobase. Vlogo za kranjsko klobaso so posredovali v mnenje različnim institucijam in članom strokovne komisije za meso in mesne izdelke, ki so podali pozitivno mnenje k registraciji kranjske klobase. Ministrstvo je leta 2008 prehodno nacionalno zaščitilo kranjsko klobaso kot zaščiteno geografsko označbo. Zaščita proizvoda z geografsko označbo pomeni, da mora vsaj eden od proizvodnih postopkov potekati znotraj določenega geografskega območja, surovina za proizvodnjo pa lahko prihaja tudi od zunaj tega območja. EVRO 1.3Ú6S $ -g/6 EVROPSKA CENTRALNA BANKA S. aprila 2G12 evro (povprečni tečaj) valute S.4. 4.4. ameriški dolar 1,2710 1,3142 japonski jen 107,06 108,22 kitajski juan 8,2398 8,3764 ruski rubel 38,6600 38,6304 indijska rupija 67,1420 67,7620 danska krona 7,4397 7,4407 britanski funt 0,82420 0,82850 švedska krona 8,8185 8,7938 norveška krona 7,5730 7,5505 češka krona 24,704 24,595 švicarski frank 1,2025 1,2038 madžarski forint 295,63 293,80 poljski zlot 4,1548 4,1445 kanadski dolar 1,3042 1,3079 avstralski dolar 1,2710 1,2785 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3775 4,3823 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7007 0,7009 braziljski real 2,3942 2,4060 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,3468 2,3584 hrvaška kuna 7,4820 7,4840 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE S. aprila 2G12 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,24125 0,46915 0,73340 0,07833 0,11167 0,18500 0,416 0,770 1,070 ZLATO (999,99 %%) za kg 40.037,20 € +167/31 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE S. aprila 2G12 Ministrstvo je vlogo za kranjsko klobaso, skladno z EU zakonodajo, posredovalo še Evropski komisiji za registracijo kranjske klobase na nivoju EU. Komisija je po pregledu vloge ministrstvo pozvala k dopolnitvi, ker v vlogi ni bila ustrezno dokumentirana povezava med imenom proizvoda in geografskim območjem proizvodnje. Ministrstvo je s pomočjo GIZ Kranjska klobasa in strokovnjakov s področja mesa in mesnih proizvodov ustrezno utemeljilo povezavo med imenom in območjem proizvodnje, s katero je bila je Evropska komisija zadovoljna, zato je v evropskem uradnem listu 18. februarja letos objavila enotni dokument za kranjsko klobaso. Članice EU in tretje države lahko v roku šestih mesecev ugovarjajo na objavljeno vlogo. Ugovor je tako že napovedala Avstrija, komisija pa bo ugovore zbirala do 18. avgusta. Sledila bo presoja utemeljenosti ugovorov, nato pa bo Evropska komisija pozvala udeležene države, naj se v roku šestih mesecev dogovorijo glede ugovorov. Če države dogovora ne dosežejo, o vlogi ponovno odloča komisija s pomočjo strokovnega odbora. Slovenija je pri Evropski komisiji doslej registrirala naslednja živila oziroma proizvode: sir tolminc, ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, nanoški sir, kočevski gozdni med, prle-ško tunko, zgornjesavinjski želodec, šebreljski želodec, ptujski luk, belokranjsko pogačo, idrijske žlikrofe in prekmursko gibanico. (STA) vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 5,51 IMTTTDCI IDDDA nCC -6,45 KRKA 1 UKA KOPER 48,90 1011 -7,50 -0,18 -1 84 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 130,00 185 00 -1,52 +1 65 TELEKOM SLOVENIJE 68,00 +0,74 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 9,00 - ACDnnDnh/i i HIBI I AM A I -3 nn DELO PRODAJA ETOL 24,00 139 00 - ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRARENZ 15,90 1 62 -- ISIRADENZ NOVA KRE. RANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 3,49 -0,29 KOMPAS MTS NIKA 2,70 6,10 1900 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 9,20 5,80 8,02 21010 +6,98 -3,33 SALUS, LJURLJANA SALUS, 1_PURI__IANA SAVA TERME ČATEŽ 11,91 178 00 -0,67 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 75,00 14,40 +2,86 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: S. aprila 2G12 -G/19 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATLANTIA ATLANTIA 0,55 86,4 1245 -0,45 -0,40 -1 03 BANCO POPOLARE BCA MPS BCA MPS 1,21 031 -2,48 BCA POP MILANO EDISON EDISON 0,38 -2,82 -6,60 +1 63 ENEL ENI 0,87 2,59 1714 -1,44 FIAT ciMft/icrrAMirA 4,27 1 fie -2,34 +3,69 GENERALI 11,1 -0,98 iirii INTESA SAN PAOLO 1 OTTOMATICA 1,23 1409 -0,96 LOI lOIVlAIICA LUXOTT1CA MEDIASET 26,79 1 90 -1,47 +0,87 MEDIASE 1 MEDIOBANCA PARMAIAT 4,01 -0,88 -2,48 PnnMALAI PIRELLI e C PRYSMIAN 1,81 8,76 12 6 -0,33 -4,42 Pni SMIAN SAIPEM SNAM SNAM 38,78 +0,72 -1,00 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,53 5,8 -0,28 +3,57 -1 32 TENARIS TERNA 0,86 14 -1,27 -1 80 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,95 0,03 +8,15 UNICREDIT 2,89 3,30 -2,69 -3,10 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 103,03$ +1/s4 IZBRANI BORZNI INDEKSI S. aprila 2G12 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 593,47 -0,28 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.843,86 +0,28 FIRS, Banjaluka 836,49 1.798,51 out; +0,21 -0,70 _n fie LiuicA i j(utuyiau i vj SRX, Beograd - - BICY C-ai-aizawrt 1 /IQC1C un /\, -ja i aji_vi-_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.030,52 +0,35 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 13.031,87 2.756,89 -0,33 +0,43 S&P 500, New York 1.395,39 -0,26 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.291,81 6.982,28 5.838,34 -1,90 -1,05 -0,62 CAC 40, Pariz 3.313,47 -2,74 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.047,00 935,1 2.392,54 -3,57 -1,12 -0,25 Nikkei, Tokio 9.819,99 -2,29 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.016,07 20.593,00 2.262,79 +0,19 -0,95 +0,47 Sensex, Mubaj 17.486,02 -0,63 / ITALIJA Petek, 6. aprila 2012 politika - Odnesla ga je afera o prilaščanju strankinega denarja, goljufijah in pranju denarja Invalid poskušal storiti 5 Vodja Severne lige Umberto Bossi odstopil Stranko bo do kongresa vodil triumvirat Calderoli-Maroni-Dal Lago MILAN - Predsednik Severne lige Umberto Bossi je odstopil. Za ta korak se je odločil po izbruhu afere okoli poneverjanja finančnih sredstev stranke, v katero naj bi bili poleg njega vpleteni tudi člani njegove družine in več visokih predstavnikov stranke. Bossi je odločitev o »nepreklicnem odstopu« s čela stranke, ki jo je sam ustanovil, sporočil med zasedanjem federalnega sveta stranke, ki je bil sicer sklican, da bi na njem imenovali novega blagajnika stranke, potem ko je Francesco Belsito odstopil s tega položaja pod plazom obtožb. Zoper Bossija, člane njegove družine in več predstavnikov njegove stranke poteka preiskava o poneverbah javnih finančnih sredstev, ki jih je stranka prejela v zadnjih letih pod oznako povračilo volilnega denarja. Kot je razvidno iz prisluhov telefonskih pogovorov in navedbah prič, so nekateri člani Bossijeve družine uporabljali strankin denar za financiranje potovanj, večerne izhode ali obnove domovanj. Iz preiskave milanskega državnega tožilstva je razvidno, da sta Bossi in član stranke ter nekdanji minister za reforme Roberto Calderoli izmaknila finančna sredstva iz strankine blagajne. Hude obtožbe letijo tudi na Bossi-jeva sinova Renza in Riccarda. Renza sumijo, da je iz sedeža stranke odnesel dokumente, iz katerih naj bi bilo razvidno, da je na nezakonit način prejemal denar iz strankine blagajne. Renzo, sicer član deželnega sveta v Lombardiji, naj bi dokumente umaknil iz prostorov stranke zaradi strahu pred kontrolo, je razvidno iz telefonskega pogovora med sekretarko Severne lige Nadio Dagrada in nekdanjim blagajnikom Francescom Bel-sitom. Proti Belsitu sicer poteka preiskava preiskava tudi zaradi pranja denarja, goljufij in nezakonitega financiranja stranke. Iz blagajne stranke naj bi se na račune Bossijevih sinov in na sindikat stranke SinPa prelilo več kot 200.000 evrov. Pred sedežem stranke se je včeraj zbrala množica Bossijevih privržencev, ki so mu izražali podporo. »Bossi je žrtev, nič ni vedel o netransparentnih poslih Belsita,« je dejal eden od navzočih aktivistov. Župan mesta Verona in eden od vodilnih predstavnikov stranke Flavio Tosi je medtem pozval k več transparent-nosti v stranki. »Stranka potrebuje nov dan. Našim privržencem moramo jasno pokazati, da se hočemo temeljito prenoviti,« je poudaril Tosi. 70-letni Bossi je ustanovitelj Severne lige, ki je bila do konca minulega leta druga najmočnejša stranka v vladi pod vodstvom takratnega premiera Silvia Berlusconija. Po nekaterih virih naj bi preiskovalci med drugim dobili tudi dokaze, po katerih naj bi Berlusconi dajal denar za Severno ligo. Bossi je na seji federalnega sveta posredno priznal svojo odgovornost. »Kdor zgreši, mora plačati ne glede na svoje ime,« je dejal in pristavil, da zapušča vodstvo stranke »v dobrobit Severne lige«. Kot je včeraj sklenil federalni svet, bo stranko zdaj vodil triumvirat, ki ga sestavljajo Roberto Calderoli, Roberto Maroni in Manuela Dal Lago. Stranko bodo vodili do kongresa, ki bo predvidoma letos jeseni. Federalni svet je poleg tega imenoval Stefana Stefanija za novega blagajnika. Opazovalci menijo, da bo na kongresu prevzel vajeti stranke Roberto Maroni, ki se na ta korak v resnici že dolgo pripravlja. Prav zaradi tega so ga Bossi-jevi privrženci včeraj pred sedežem Severne lige v Milanu izžvižgali. Umberto Bossi se poslavlja ansa trg dela - Cgil zadovoljen z revizijo 18. člena delavskega statuta Za predsednico industrijcev je vladna reforma »zelo slaba« RIM - Sindikalna zveza Cgil pozitivno ocenjuje, da vlada v zaključni verziji svojega zakonskega osnutka predvideva možnost obnovitve delovnega razmerja za tiste delavce, ki bi bili formalno odpuščeni iz službe iz ekonomskih razlogov, a bi se ta utemeljitev izkazala za neobstojno. Tako beremo v noti za tisk vodstva največjega italijanskega sindikata, ki poudarja, da se na tak način ohranja »zastraševalna moč«, ki jo zdaj ima 18. člen delavskega statuta za podjetja, ki bi hotela na lahkoten način odpuščati iz službe. Po drugi strani Cgil kritično ugotavlja, da je vlada v svojem dokončnem besedilu naredila nekaj korakov nazaj glede norm, ki naj bi omejile prekerne oblike zaposlovanja. Največji italijanski sindikat je nadalje nezadovoljen z novim sistemom socialnih bla-žilcev, češ da naj ne bi bili »univerzalni«, se pravi, da naj ne bi ščitili dovolj brezposelnih. Zaradi vsega tega bo Cgil nadaljevala z mobilizacijo delavcev proti spornim določilom snujoče se reforme trga dela. A če sindikalna zveza Susanne Ca- Emma Marcegaglia ansa musso ostaja na bojni nogi, so z vladnim zakonskim osnutkom hudo nezadovoljni tudi delodajalci. Predsednica Confindustrie Emma Marcegaglia je včeraj za londonski Financial Times izjavila, da gre v resnici za »zelo slabo reformo«. Posebno jo žuli nova formulacija revizije 18. člena delavskega statuta, češ da je vlada v njej klonila pritiskom najbolj ekstremnih sindikalnih krogov. »Nismo se dogovorili za takšno besedilo,« je poudarila prva dama industrijcev. Na njeno kritiko se je takoj odzval predsednik vlade Mario Monti. »Podjetni- ki so nezadovoljni, ker bi hoteli, da bi povsem izginila z obzorja možnost obnovitve delovnega razmerja za odpuščene delavce iz ekonomskih razlogov,« je dejal premier v Neaplju, kjer se je včeraj mudil na obisku. »A prepričan sem, da bodo podjetniki s časom lahko ugotovili, kako se ta možnost ohranja le za skrajne in malo verjetne primere,« je pristavil. Sicer pa so v sozvočju z Marcegaglio začeli vihati nos tudi nekateri voditelji Ljudstva svobode, medtem ko so v Demokratski stranki z osnutkom reforme v glavnem zadovoljni. Medtem so glavni italijanski časniki objavili celotno besedilo zakonskega osnutka, ki ga je vlada vložila v parlamentarno proceduro za odobritev. Tako so prišle v javnost razne manj prijetne podrobnosti. Za kritje stroškov reforme bo med drugim moral vsak letalski potnik od 1. julija 2013 plačevati po 2 evra dodatnih davščin, pokojninski zavod Inps in zavod proti nesrečam na delu Inail pa bosta morala od leta 2013 znižati svoje režijske stroške za 90 milijonov evrov itd. samomor pred Montijem NEAPELJ - Invalidni Neapeljčan se je včeraj ob obisku premiera Maria Mon-tija v Neaplju poskušal zažgati. Tik pred Montijevim prihodom na trg v središču mesta se je 50-letnik polil z bencinom. Posredovanje policije je preprečilo, da bi sam sebe tudi zažgal. Moški je ob prijetju dejal, da želi samo pošteno živeti. Incident se je zgodil, ko je Monti prihajal na trg Piazza del Plebiscito, kjer je želel predstaviti načrte vlade za restavracijo arheološkega najdišča antičnega mesta Pompeji. 50-letni invalid naj bi po lastnih navedbah od lokalnih zdravstvenih organov pričakoval povračilo denarja, ki ga je plačal za zdravstveno oskrbo. V zadnjem tednu sta italijansko javnost pretresla že dva samozažiga obupanih posameznikov. V Bologni se je 58-letni gradbeni podjetnik zažgal v svojem avtomobilu. Podjetnik se je moral zaradi domnevne davčne utaje v višini 104.000 evrov zagovarjati pred sodiščem. Pred tednom dni pa se je sredi ulice v Vero-ni zažgal maroški gradbeni delavec. Oba moška sta samovžig preživela s hudimi opeklinami. V zadnjih treh dneh so samomor zaradi finančnih težav storili še trije, med njimi tudi 78-letna sicilijanska upokojenka, ki je skočila z balkona, ko je izvedela, da se bo njena mesečna pokojnina zmanjšala za 200 evrov. Bersani si prizadeva za zakon o prozornosti RIM - Po odstopu vodja Severne lige Umberta Bossija je tajnik Demokratske stranke Pier Luigi Bersani pozval sekretarja Ljudstva svobode Angelina Alfana in prvaka UDC Pier Ferdinanda Casinija, naj čim prej skupno poskrbijo za nov zakon o prozornosti. Glede na škandalozno dogajanje v zvezi z upravljanjem javnega denarja znotraj strank, so namreč po njegovem mnenju potrebne spremembe norm o prozornosti in večji nadzor nad bilanco strank. Proizvajalec čokolade Tosca papežu podaril ogromen pirh RIM - Papež Benedikt XVI. je letos ob veliki noči dobil v dar ogromen čokoladen pirh. Pisano velikonočno jajce je visoko dva metra in tehta 250 kilogramov. Pirh, ki ga je izdelal italijanski proizvajalec čokolade Tosca, so predstavili na dvorišču v Vatikanu. Jajce je ovito v bleščeč rumen in moder papir, okrašen s papeževim grbom, venci cvetja in belimi golobicami, simbolom miru. Papež se je odločil, da ogromnega pir-ha ne bo razbil sam, temveč ga bo za veliko noč podaril mladoletnim prestopnikom v ustanovi Casal del Marmo v Rimu, piše vatikanski dnevnik LOsserva-tore Romano. rim - Zanimiva razstava v muzeju Ostiense na pobudo VZPI-ANPI Italijanski vojni zločini na Balkanu Razstavo si je ogledal tudi slovenski veleposlanik v Italiji Iztok Mirošič - Kurator Davide Conti tarča kritik ezulskega združenja ANVGD RIM - V muzeju Ostiense di Porta San Paolo v Rimu je bila do konca marca na ogled dokumentarna razstava o italijanskih vojnih zločinih na Balkanu. Pobudo za razstavo (financirala jo je prejšnja levosredinska vlada dežele Lazio) je dala rimska sekcija partizanskega združenja VZPI-ANPI, kurator razstave pa je bil mladi zgodovinar Davide Conti, ki je o teh zgodovinskih dogajanjih napisal dve knjigi ter objavil vrsto raziskav. Razstavo si je med drugim ogledal tudi slovenski veleposlanik v Italiji Iztok Mirošič. Rimski predsednik VZPI-ANPI Francesco Vito Polcaro je dejal, da razstava ne pomeni odgovora na dan spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, kot so namigovali nekateri zastopniki lokalne desne sredine. Razstava je imela namen, da rimski in po možnosti tudi širši italijanski javnosti predstavi v glavnem nepoznana oziroma zamolčana hudodelstva italijanske vojske v obdobju 1940-1943 na tleh nekdanje Jugoslavije. VZPI-ANPI je za postavitev razstave izbralo simbolno lokacijo za italijanski antifašizem, saj je prav v četrti Ostiense po kapitulaciji Italije septembra 1943 prišlo do prvega upora proti prihajajoči nemški vojski v Rimu. Na razstavi je bila na ogled tudi dokumentacija o požigu Narodnega doma v Trstu. Rimska pobuda je doživela pohvale, a tudi ostre kritike. Med tistimi, ki so jo glasno kritizirali, je bilo tudi ezulsko združenje Venezia Giulia-Dalmazia (ANVG), ki je kuratorju očitala zelo pristransko prikazovanje predvojnih in medvojnih dogajanj, posebno v Istri in v Julijski krajini. Slovenski veleposlanik Iztok Mirošič s kustosom razstave Davidejem Contijem Na razstavi je prikazan tudi požig tržaškega Narodnega doma 6 Četrtek, 5. aprila 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu OBČINA TRST - Poskusna faza pobude v sodelovanju s podjetjem AcegasAps Za vrtne odpadke posebni zabojniki s kodo Zabojniki bodo na voljo od 12. aprila, dvigniti pa jih bo mogoče v skladišču AcegasAps v Ul. Caboto 19 Od prihodnjega četrtka, 12. aprila, bo mogoče v skladišču komunalnega podjetja AcegasAps v Ul. Caboto 19 dvigniti posebne zabojnike za ločeno zbiranje vrtnih odpadkov (trave, listja, korenik in vej). Tisti dan bo namreč stekla poskusna faza akcije zbiranja te vrste odpadkov na pobudo Občine Trst v sodelovanju s podjetjem AcegasAps, ki so jo včeraj dopoldne na tržaškem županstvu predstavili občinska odbornika za okolje in gospodarski razvoj ter podjetja z občinsko soudeležbo, Umberto Laureni in Fabio Omero, direktor oddelka za okolje pri podjetju AcegasAps Paolo Dal Maso ter občinski in pokrajinski tehniki. Pri tržaški občinski upravi menijo, da gre za dodaten korak pri poskusu uvedbe racionalnega načina ločenega zbiranja odpadkov, da se občani, ki v preveliki meri še vedno mečejo vrtne odpadke v zabojnike za navadne smeti, naučijo pravilnega ravnanja s takimi odpadki. Kaj se bo zgodilo čez teden dni? Zainteresirani občani (vsi občani, ki razpolagajo z vrtom, morajo obvezno ločevati vrtne odpadke) bodo lahko dvignili zabojnike v skladišču v Ul. Caboto 19 ob četrtkih med 14. in 20. uro ter ob sobotah med 9. in 19. uro. Vsak zabojnik z zmogljivostjo 240 litrov bo razpolagal s svojo številčno kodo, prav tako bo svojo kodo imel občan, ki ga bo brezplačno uporabljal, služila pa bo za predhodni dogovor s podjetjem AcegasAps za izpraznitev zabojnika. Za vsako hišno številko bo na voljo največ en zabojnik, v katerega bo treba dati npr. pokošeno travo (slednje se ne sme dati v nobeno vrečko), listje, korenike ipd., medtem ko bo veje potrebno povezati v butare, katerih premer bo lahko meril naj- Odbornika Laureni (levo zgoraj) in Omero (levo spodaj - obe sliki KROMA) ter lepak z informacijami, ki ga bodo delili občanom več petdeset centimetrov, težke pa bodo lahko največ dvajset kilogramov. Ko bo zabojnik poln, se bo potrebno s podjetjem AcegasAps dogovoriti za izpraznitev s klicem na brezplačno zeleno številko 800-955988, kjer bo treba natipkati najprej kodo občana, nato pa še kodo zabojnika, avtomatski sistem pa bo določil dan izpraznitve. Zabojnik oz. butaro z vejami (le-to bo treba dati posebej) bo treba postaviti na dostopno mesto v bližini vho- da v lastno bivališče, uslužbenci komunalnega podjetja pa bodo za izpraznitev poskrbeli predvidoma v večernih urah. Glede usode teh vrtnih odpadkov so predstavniki podjetja AcegasAps pojasnili, da že zdaj vrtne odpadke iz zbirnih središč pošiljajo obratom za proizvajanje komposta. Pobudniki računajo, da bodo prejeli kakih 2500 prošenj za dodelitev zabojnika, glede obveščanja občanov pa bo občinska uprava stopila v stik z rajonskimi sveti in upravniki stanovanjskih hiš, prav tako so že tiskali posebne letake in lepake z osnovnimi informacijami (na predstavitvi smo jih videli le v italijanščini). To pa ni edina pobuda na področju ločenega zbiranja odpadkov: junija bo namreč stekla poskusna faza zbiranja bioloških odpadkov iz večjih obratov (restavracij, menz in super-marketov), že od 1. maja pa bo mogoče plastične kozarce in krožnike odvreči v zabojnike za plastiko. (iž) POKRAJINA - Razpis Umetnine v parku bivše umobolnice Umetniki, pozor: Pokrajina Trst je objavila razpis za predstavitev predlogov za izdelavo dveh umetnin v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu. Razpis, katerega besedilo je skupaj z obrazci na voljo tudi na spletni strani Pokrajine www.provincia.trie-ste.it, je včeraj predstavila predsednica Maria Teresa Bassa Poropat, po besedah katere se pobuda uokvirja v projekt, na podlagi katerega se želi spremeniti svetoivanski park v park umetnosti oz. razviti kulturni park, saj na tem območju že zdaj delujejo ustanove, zaradi katerih ima park značilnosti kulturnega okraja, kot so razni oddelki univerze, gledališče Ba-saglia, Muzej Antarktike idr. Na razpis se lahko prijavijo posamezniki ali interdisciplinarne skupine iz vseh držav članic Evropske unije oz. držav kandidatk za članstvo v EU, ki bodo morali pripraviti načrt in izdelati umetnino (tehnika je prosta), ki bo morala predstavljati zgodovino parka. Ocenjevalna komisija bo izbrala pet najboljših predlogov: prvouvrščenega čaka nagrada v višini tri tisoč evrov, drugega 2500, tretjega 1500, četrtega tisoč in petou-vrščenega sedemsto evrov. Za poznejšo izdelavo dveh umetnin bo Pokrajina prispevala največ 20.000 evrov za posamezno umetnino. Zainteresirani se lahko prijavijo do 21. maja: do tega datuma morajo potrebno dokumentacijo v italijanskem jeziku oz. v drugem jeziku, a s priloženim italijanskim prevodom, posredovati pokrajinskemu uradu za protokol na Trgu Vit-torio Veneto 4, 34132 Trst. Pisna vprašanja v italijanskem jeziku pa se lahko pošlje do 4. maja na naslov elektronske pošte cultura@provin-cia.trieste.it. SV. JAKOB - Nerazumljivo nasilje, ki za las ni imelo tragičnih posledic Poskus umora zaradi testenin Policisti aretirali 32-letnega Francesca Nardinija, ki je v sredo ponoči pred svojim stanovanjem večkrat zabodel prijatelja - Žrtev s 30-dnevno prognozo FERNETIČI Navadno kreganje med vrstnikoma se je na eni izmed ulic pri Sv. Jakobu sprevrglo v nasilno obračunavanje, med katerim je 32-letni Tržačan večkrat zabodel prijatelja. Storilca so policisti kmalu po krvavem dogodku aretirali, dolžijo ga poskusa umora. Hudo ranjeno žrtev pa so v katinarski bolnišnici podvrgli kirurškemu posegu, ki je bil uspešen, tako da k sreči ni v življenjski nevarnosti. Po včerajšnjih informacijah izhajata oba mlada moška iz tržaških punkovskih krogov, poznanih z nazivom punk-a-bestia. V sredo opolnoči so se po Ulici Ponzanino sprehajali dvaintridesetletni Tržačan Francesco Nardini, njegov vrstnik Roberto Secoli in neka prijateljica. Večer so preživeli skupaj, na koncu so se ustavili pred stanovanjskim poslopjem pri hišni številki 16, v bližini supermarketa, kjer stanuje Nardini. Secoli ga je baje zaprosil za paket testenin, prijatelj pa je prošnji ugodil. Stekel je domov in z okna odvrgel na ulico testenine, ki so oplazile Secolijevega psa. Po tem navidezno nepomembnem dogodku je prišlo do napetosti, katerih po- Policista na prizorišču krvavega dogodka kroma sledice so bile skoraj tragične. Moška sta se začela prerekati in zmerjati, Francesco Nardini pa se je naposled vrnil na cesto z nožem v roki. Sovrstnika je brez oklevanja večkrat, baje desetkrat zabodel in ga hudo ranil. Seco-liju je odrezal kos ušesa, nož pa je zabodel tudi v prsni koš in rezilo se je nevarno približalo srcu. Nardini se je s prijateljico oddaljil proti Istrski ulici, nasilnemu prizoru pa je prisostvovala očividka, ki je poklicala policijo. Policisti so dvojico ustavili, Nardinijeve obleke so bile rdeče od krvi. Policistom je razložil, da ga je napadel nek Albanec. Nedaleč pa so našli nož, nakar so moškemu odvzeli prostost. Odvedli so ga v pripor, dolžijo ga poskusa umora. Preiskavo vodi mobilni oddelek tržaške kvesture. Medtem je Secoli v svojem stanovanju v Ul. Trissino z brisačami skušal zaustaviti krvavitve. Prispeli so policisti in reševalci, ki so ga naglo odpeljali na Katinaro. Po nujnem kirurškem posegu so zdravniki potrdili, da ranjeni ni v življenjski nevarnosti ter izdali 30-dnevno prognozo. (af) Parfumi s ponarejenimi znamkami Proseški finančni stražniki so v preteklih dneh pri nekdanjem mejnem prehodu Fer-netiči ustavili minibus romunske registracije, v katerem je bilo spretno skritih 1155 stekleničk parfuma različnih italijanskih in tujih blagovnih znamk, kot so Chanel, Dolce & Gabbana, Valentino, Gucci in Dior. Po podrobnejšem ogledu so vse stekleničke zasegli. Izdelke je spremljala dokumentacija, v kateri so finančni stražniki opazili več protislovnih informacij. Navedena cena posameznih artiklov je bila po njihovi presoji prenizka, pošiljatelj pa je bilo podjetje, ki se v resnici naj ne bi ukvarjalo s prodajo tovrstnih proizvodov. Izkazalo se je, da so znamke ponarejene, artikle pa naj bi po načrtih prodajali med velikonočnimi prazniki. Parfume so zasegli, voznika pa kazensko ovadili zaradi uvoza blaga s ponarejenimi znamkami. Predvidena kazen znaša od enega do štirih let zapora. / ITALIJA Petek, 6. aprila 2012 7 ŠTIVAN - Četrta vandalska akcija v nekaj mesecih - tokrat neuspešna Tema in grmi niso zaščitili mazačev, ■ V« • I • V#|# domačin in karabinjerji so ju zasačili Kazenski ovadbi za 34-letna moška iz Devina in Tržiča - Velike zasluge ima tudi kavkaška ovčarka Kora Pomazani slovenski napisi na cestnih tablah so pri nas žal pogost pojav, storilci pa se običajno srečno ... iz-mažejo. Ponoči so ceste prazne, ma-zače ščiti tema, barvanje s sprejem pa traja le nekaj sekund, tako da je zasačiti storilca v pravem trenutku res težko. V sredo ponoči pa se je v Štivanu zgodilo prav to. Domačin David Peric, ki ga je zmotilo lajanje domače psice, je pri križišču med deželnima cestama za Tržič oz. Gorico opazil pomazane table in sumljiva moška. Zasledoval ju je in ustavil, hitro pa so priskočili na-brežinski karabinjerji. Na osnovi zbranih dokazov so oba osumljenca - 34-letna odvisna delavca iz Devina in Tržiča - kazensko ovadili zaradi poškodovanja in mazanja tuje lastnine. S sprejem sta prekrila slovenske napise na osmih tablah. V Štivanu in okolici so bili mazači v zadnjih mesecih na delu že vsaj trikrat. Nikakor jim ne gre v račun, da deželna družba FVG Strade postavlja na svojih cestah dvojezične smerokaze, na katerih piše tudi Trst, Gorica, Videm in Benetke. Domačini so se po vandalskih dejanjih pošteno angažirali - table so pobrisali, od oblasti so zahtevali preventivne ukrepe, zvečer in ponoči pa so začeli pozorneje slediti dogajanju na tamkajšnjih cestah. »To niso vaške straže, smo pa nekoliko po-zornejši,« je povedal David Peric, ki stanuje ob križišču med deželnima cestama št. 14 in 55. V noči med sredo in četrtkom je Peričeva kavkaška ovčarka Kora kakih deset minut po polnoči močno zalajala. »Njej pripada dober del zaslug,« je podčrtal Peric, ki je zaradi Korinega lajanja pogledal skozi okno in na cestnih smerokazih pred hišo opazil prekrite slovenske napise. »Ze spet!« je pomislil in že skoraj obupal, ko je v bližnjih grmih zagledal sumljivega moškega. David Peric in POMAZANA TABLA arhiv Takoj je poklical marešala devinskih ka-rabinjerjev Diega Moresija, le-ta pa je v Štivan nemudoma poslal svoje može. »Ko sta mazača očitno razumela, da ju je nekdo opazil, sta se z avtomobilom odpeljala proti Dolu. Vozilo je imelo ugasnjene luči,« je pristavil Peric, ki je sedel v svoj avtomobil in jima sledil. Fiat je ubral cesto proti Medji vasi in se naposled obrnil nazaj proti Štivanu. Peric je osumljencema vozil nasproti in jima pomežiknil z lučmi: »Ustavila sta se in me vprašala, kaj hočem. Povabil sem ju, naj ustavita vozilo in počakata karabi-njerje.« Devinčana je že kdaj videl, eden od dveh pa je imel na glavi pokrivalo v slogu specialnih enot, sicer z odkritim obrazom. Karabinjerji so prispeli res hitro, in sicer z dvema patruljama. »Svoje delo so opravili zgledno,« je potrdil Peric. Možje postave so najprej preverili, ali je modra barva, s katero so bili na smerokazih prekriti slovenski napisi, še sveža. Tako je bilo. Eden od osumljencev je imel enako modro barvo na rokah. Izgovarjal se je, da dela v avtokleparski delavnici. Karabinjerji so nato preiskali vozilo in v njem našli več razpršilcev z barvo ter rokavice za enkratno uporabo. Domačin je na zunanjem delu avtomobila opazil nalepke s skrajno desničarskimi simboli, vključno z logotipom stranke Forza Nuova. Slovenske napise naj bi prekrila na kar osmih tablah. TRIESTE 7PFT GORIZIA a Zapisnik so izpolnili na nabre-žinskem poveljstvu karabinjerjev, kjer so 34-letna osumljenca iz Devina in Tržiča obdolžili kaznivih dejanj poškodovanja in mazanja tuje lastnine ter ju na koncu izpustili na prostost. Oškodovana stranka je v tem primeru seveda družba FVG Strade, domačini pa razmišljajo o tem, da bi vložili tožbo. Lucijan Kocman, ki se v teh mesecih zelo aktivno zoperstavlja vandalskim pohodom, je včeraj dejal, da bi lahko vaščani zahtevali odškodnino zaradi moralne škode, saj so jim vandali povzročili veliko preglavic, »sami pa smo več večerov čepeli ob cesti«. Kocman je dodal, da je bilo v sredo zvečer deževno vreme, tako da sam ni pričakoval nove mazaške akcije. »Morda pa so oni računali prav na to,« je pristavil. Peric pa se je včeraj pogovoril tako z devinsko-nabrežinskim županom Giorgiom Retom kot s podpredsednikom Pokrajine Trst Igorjem Dolencem. Proučevali so možnost, da bi tudi obe upravi nastopili v postopku, mazača pa bi lahko ob denarni kazni primorali očistiti pomazane table. Kakorkoli že, trud in pozornost domačinov sta se ob pravočasni ter učinkoviti intervenciji karabinjerjev tokrat nedvomno obnesla. Aljoša Fonda OBČINA TRST Rezervacije pregledov: zahvala lekarnarjev V tržaških lekarnah lahko občani znova rezervirajo specialistične zdravniške preglede in raznorazne izvide. Lekarnarji so se po znanih polemikah, zaradi katerih so nastradali predvsem občani, obvezali, da bodo službo za rezervacije brezplačno nudili do konca maja, seveda v upanju, da se bo ta servis nadaljeval tudi naprej. Do konca maja bo poseben raziskovalni center opravil študijo, na osnovi katere bo mogoče oceniti vrednost tega servisa. Dežela Furlanija-Julijska krajina in zdravstveno podjetje bosta nato na tej osnovi izdelala enoten sistem, ki bo veljal za vso deželno realnost. Predsednik tržaškega združenja lekarnarjev Marcello Milani se je včeraj uradno zahvalil predsedniku tržaškega pokrajinskega sveta Iztoku Fur-laniču za pozornost, ki so jo zastopniki vseh občinskih svetniških skupin namenili reševanju tega kočljivega vprašanja, ki dejansko zanima vse občanke in občane. Furlanič v odgovoru predsedniku lekarnarjev izraža zadovoljstvo, da se je ta problem končno rešil v korist celotne skupnosti. Predsednik skupščine upa in pričakuje, da bodo začasnim rešitvam kmalu sledile dokončne rešitve in da se ne bodo torej ponovili problemi iz prejšnjih mesecev in tednov. Da bi lekarne še naprej skrbele za rezervacije specialističnih zdravniških pregledov se je svojčas soglasno opredelil občinski svet. DEVIN - Desna sredina Romita kandidat Ret protagonist Devinsko-nabrežin-ska desna sredina je uradno predstavila svojega županskega kandidata Mas-sima Romito, a protagonist večera v devinskem Bow-lingu je bil sedanji župan Giorgio Ret. V uvodnem posegu je primerjal svojo desetletno župansko zgodbo kot lepo pravljico skupine mladih, ki so »malo po Tjaša Švara kroma sreči, malo po naključju« pred desetimi leti prišli na krmilo občinske uprave in v tem času spremenili obličje občine. Omenil je uspehe, 30 milijonov investicij, že dolgo let nespremenjene tarife, posege po vaseh, zdravo stanje blagajne, pozornost do najbolj šibkih. Vse to je bilo možno z mlado, sposobno upravitelj-sko ekipo. Županski kandidat Massimo Romita naj bi zagotovil kontinuiteto upravljanja. Potem ko sta Silvia Iurman Bencich in Daniela Pallotta predstavili listi Občanski projekti za Devin-Nabrežino oziroma Ljud-sto svobode, je Retovo listo predstavila njena glasnica Tjaša Šva-ra. V svojem povsem dvojezičnem posegu je izpostavila pomen sodelovanja med italijansko in slovensko skupnostjo ter preraščanja ideoloških razlik. Spomnila je na to, kar je bilo v desetih letih storjeno, predvsem za mladino in ostarele, pa tudi za krajevne gospodarske dejavnike, od obrtnikov do malih podjetnikov. Romita je predstavil svoj program. Obsega 18 točk. Na prvem mestu sta delo in gospodarski razvoj, sledijo pozornost do družine, znižanje davkov, šolske službe, varnost, poživitev vasi, urbanistika in ozemlje, jusi, promet, okolje, kmetijstvo in »politike za Kras«. Čezmejnim odnosom so odmerjene štiri vrste; zaščiti živali trideset. Predstavitev je sklenil Ret z upanjem, da bi se upraviteljska pravljica desne sredine še nadaljevala. Srečanja se je udeležil namestnik pokrajinskega koordinatorja Ljudstva svobode, Romitov prijatelj Piero Tononi, ki izhaja - kot županski kandidat - iz vrst Nacionalnega zavezništva. Pokrajinskih predstavnikov nekdanje Forze Italia ni bilo. M.K. DEVIN-NABREŽINA - Kandidatura Walterja Pertota na Retovi listi izzvala ogorčenje Križanje še pred velikim petkom »Najprej sem se dogovarjal z levo sredino«- »Udeležil sem se primarnih volitev«- »Lista Ret me je dobro sprejela« VNabrežini se je križanje začelo že na začetku velikega tedna. V nehvaležni vlogi križa-nega se je znašel Walter Pertot. Njegov, za številne Nabrežince smrtni greh: kandidatura na majskih občinskih volitvah na Retovi listi. In s tem povezano koketiranje z desničarskim županskim kandidatom Massimom Romito, sedanjim podžupanom, nekdanjim političnim somišljenikom Roberta Menie in drugih devinsko-nabrežinskih mladcev iz vrst Nacionalnega zavezništva. Pertot se je udeležil sredine uradne predstavitve desnosredinskega županskega kandidata in treh list, ki ga podpirajo. Pred tem se je z Giorgiom Retom, odbornico Tjašo Švara in ostalimi trinajstimi kandidati županove liste fotografiral na stopnišču devinskega Bowlinga. Po predstavitvi je pokramljal o vzrokih »preskoka« v desnosredinski tabor, kar mu je v Nabrežini marsikdo tako zameril, da mu je odrekel stisk roke. Gospod Pertot, v začetku marca ste namignili na nastanek vaše občanske liste. Kdaj se je porodila ta zamisel? »Avgusta lani smo imeli v Trstu srečanja z določenimi predstavniki ene od največjih strank.« Demokratsko stranko? »Ni važno. Obstajala je zamisel o udeležbi na volitvah občanske liste, ki naj omogočila nekakšno ravnovesje med strankami.« Ampak vi ste predsednik nabrežinskega jusa. »Tudi drugi odborniki našega jusa so izrazili željo, da bi v prihodnjem občinskem svetu sedel predstavnik jusov. Ne izrecno našega, ampak predstavnik vseh jusov. O tem smo večkrat razpravljali tudi z Agrarno skupnostjo.« Kako se je izteklo? »Na občinskih volitvah kandidirata med drugimi tudi predsednika jusa iz Mavhinj in Cerovelj ter podpredsednik Agrarne skupnosti, vsi na listi Slovenske skupnosti.« Walter Pertot kroma In torej? »Prisotnost v vodstvih jusov ne izključuje kandidature na volitvah.« V Nabrežini so mnogi zavihali nos ... »Da. A v našem odboru je bilo že dolgo znano, da nameravam kandidirati. Sam sem večkrat ponovil, da bom v primeru izvolitve ali kandidature odstopil s položaja predsednika.« Sedaj kandidirate. Ali ste že odstopili? »V statutu jusa ne piše, da mora človek kandidirati izključno na listah leve sredine. Je pa prišla na dan moralna stran. Te se jasno zavedam. Zato sem ponudil odstop.« In? »Bil je sprejet pogojno.« Zakaj? »Ker moramo do konca mandata župana Reta podpisati transakcijo z občinsko upravo.« Ali ste se v imenu občanske liste dogovarjali izključno s strankami v Trstu? »Ne, tudi v Devinu-Nabrežini. Občanska lista naj bi bila zmerna, sredinska, apolitična sila.« Ste se torej dogovarjali z levo sredino? »To je bilo zame naravno, saj večina Slovencev pripada tej opciji. Imel sem kontakte z do- ločenimi predstavniki strank leve sredine, ki težijo proti sredini.« S Forčičem? »Bolj z Gabrovcem.« Kje se je zapletlo? »Ze pri primarnih volitvah.« Ali ste glasovali na primarnih volitvah. »Da. Ker sem še vedno upal, da bo prišlo do dogovora z občansko listo v okviru leve sredine.« Tudi Tjaša Švara je volila. »Seveda ... A ne vem, če iz istega namena.« Ali je obstajala možnost, da bi se Tjaša Šva-ra približala vaši občanski listi? »Dejstvo je, da sva sedaj s Tjašo na isti listi.« Zakaj ni prišlo do dogovora s strankami leve sredine? »Občutek imam, da občinska vodstva strank tega niso hotela. Predvsem strank na levici.« Tako ste presedlali v desno sredino ... »Očitali so mi, da sem zadnji trenutek "zamenjal zastavo'. To ne drži. Z Retovo upravo sem se poldrugo leto dogovarjal glede transakcije. Vedno so bili točni, disciplinirani, zelo resni. Prijetno me je presenetila profesionalnost nekaterih odbornikov.« Katerih? »Na primer Tjaše Švara.« Kako se počutite kot kandidat Retove liste? »Dobro so nas sprejeli, brez problemov. Na listi so štirje Slovenci, ob meni še Tjaša Švara, David Pizziga in Graziela Tinta. Mislim, da jih je prav toliko tudi na listi Demokratske stranke ... « Vaša kandidatura je izzvala v vasi ogorčenje nekaterih. »V Nabrežini se mnenja mnogokrat ne izražajo umirjeno.« Najhujše, kar so vam izrekli? »Ne spominjam se.« Fašist? »Da ... Mogoče tudi izdajalec.« Marjan Kemperle 8 Petek, 6. aprila 2012 KULTURA / ZGODOVINA - V knjigarni Minerva predstavili knjigo Egona Pelikana Na Primorskem sta Vatikan in fašizem zasledovala iste cilje Upor primorskih duhovnikov odslej dostopen tudi italijanskim bralcem - Knjigo uredila Monica Rebeschini Novejši dokumenti iz vatikanskih arhivov potrjujejo to, kar so slovenski zgodovinarji z Egonom Pelikanom na čelu že vedeli. V Vatikanu so za časa fašizma zasledovali iste cilje kot v rimskih palačah fašistične oblasti: omejiti vlogo, ki so jo med slovenskimi in hrvaškimi verniki imeli njihovi duhovniki, jim onemogočiti, da bi se vernikom približali v njihovem materinem jeziku in jim tako približali tudi jezik in kulturo. Tudi Vatikan je skratka nad primorsko duhovščino izvajal radikalno raznaro-dovalno politiko, prepričanje duhovnikov, da papež ni informiran o tem, kar se z njimi dogaja, je bilo zmotno. Tudi zato ni pošiljanje številnih memorandumov in spomenic prineslo zaželenih sadov. Tako je bilo med drugim slišati na četrtkovi predstavitvi knjige L'attivitá clandestina del clero sloveno durante il fascismo, ki je izšla pri videmski založbi Kappa Vu, napisal pa Egon Pelikan, ljubljanski zgodovinar in predstojnik Inštituta za zgodovinske študije Univerze na Primorskem. Gre za prevedeno in prirejeno izdajo njegove monumentalne monografije Tajno delovanje primorske duhovščine pod fašizmom, ki je pred desetimi leti izšla pri Novi reviji. Kot je v knjigarni Minerva povedala urednica italijanske izdaje Monica Rebeschini, je knjigo prevedla Aleksandra Foraus, ona in avtor pa sta njeno vsebino skrajšala in prilagodila italijanskim bralcem. Da gre za knjigo, ki bo italijanskim zgodovinarjem še kako koristila, sta izpostavila Liliana Ferrari s tržaške univerze in Tristano Matta z deželnega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja. Knjiga ponuja namreč analitičen pogled na delovanje primorske duhovščine pod fašizmom in sloni na zelo obsežni dokumentaciji (tudi slovenski, ki je bila zaradi tega večini italijanskih zgodovinarjev nerazumljiva). Na primer na tisti o Zboru svečenikov sv. Pavla, ki je uspešno združeval goriške duhovnike in bil po Mattovi oceni prava politična stranka v ilegali. Zgodovinarko krščanstva preseneča predvsem razlika, ki je vladala med furlanskimi in slovenskimi duhovniki. Ti zadnji so bili po njenem mnenju veliko bolj ozaveščeni, njihovo upiranje zatiranju cerkvenih in državnih krogov je bilo uspešnejše. Zaznamovala jih je tudi večja samozavest, ki je izhajala iz njihove avstro-ogr-ske formacije; avstrijska semenišča so namreč promovirala selekcijo in kakovost ter pripomogla k promociji slovenske skupnosti in njihovega jezika. Istega po njeni oceni ni mogoče trditi za videmsko semenišče. (pd) Z desne Monica Rebeschini, Egon Pelikan, Liliana Ferrari in Tristano Matta kroma OBČINA TRST Velikonočni prazniki v muzeju Velikonočni prazniki bodo na Tržaškem minili v znamenju sodelovanja in sinergije med različnimi osebki, se pravi Občino Trst, mestnimi muzeji, konzorcijem Promo-trieste, Občino Milje, podjetjem Trieste Trasporti ter združenjem Confcommercio in drugimi. Najprej velja opozoriti na »bonuse« za obiskovalce muzejev med prazniki. Slednjim bodo namreč delili posebne karte za vstop v muzeje po znižani ceni, kdor bo počitnice preživel v enem izmed hotelov včlanjenih v konzorcij Pro-motrieste, pa bo prejel tudi dve avtobusni vozovnici. Občinski muzeji Sartorio, Revoltella, muzej vzhodne umetnosti na gradu Sv. Justa, akvarij, naravoslovni muzej, morski muzej, občinski botanični vrt in gledališki muzej Schmidl bodo od danes do vključno velikonočnega ponedeljka odprti od 10. do 19. ure. V Miljah pa bo mogoče obiskati arheološki muzej, gradišče pri Elerjih, občinsko galerijo Cara' in umetnostno dvorano Negrisin. Škoda, da so pri praznični reklami že spet pozabili na sloven- OKOLJE - Po spornem posegu iz prejšnjih dni V strugi Glinščice še odstranjujejo vejevje Jutri opoldne protestni shod na Velikem trgu V strugi Glinščice je specializirano podjetje iz videmske pokrajine tudi včeraj odstranjevalo vejevje, »posledica« ponesrečene čistilne akcije, ki je povzročila toliko polemik, razhajanj in slabe krvi. Nekateri so to akcijo že poimenovali kot sanacijo sanacije Glinščice, ki je na zatožno klop postavila civilno zaščito Furlanije-Julijske krajine. Po nedeljski protestni demonstraciji v Boljuncu se za jutri napoveduje nov protestni shod in sicer ob 12. uri na Velikem trgu v Trstu pred sedežem deželne vlade Furla-nije-Julijske krajine. Pobudniki protesta bodo nadaljevali zbiranje podpisov pod ljudsko peticijo, s katero bodo podkrepili kazensko ovadbo proti odgovornim deželne civilne zaščite. Na zatožni klopi se je seveda znašel tudi pristojni deželni odbornik Luca Ciriani, ki se bo moral zaradi »afere Glinščica« politično zagovarjati v deželnem parlamentu. V Glinščici še odstranjujejo vejevce v strugi istoimenske reke kroma ZAHODNI KRAS - Vprašanje rajonske svetnice Demokratske stranke Marie Grazie Villi Kdaj poimenovanje ulic in trgov v Križu? Med predlogi poimenovanje ulic po zgodovinskih vaških družinah, pa tudi po ledinskih imenih - Trg Ljudskega doma in Trg pred župnijo? JUS ■ VICINiA ■ SRENJA KRIŽ-S. CRQCE LEDI nSKO I h" ti TOPONIMO KRŽADA 1H3S (rtflruj i nflur ptiriTTí l ajíbuhtc bMWn^UHM' M^Um^nLI^V 5DIMLAD1NA - KDVESNA Srenja je že pred časom namestila table z ledinskimi imeni. Bo Kržada kdaj uradno postala trg? kroma Na Zahodnem Krasu ni poimenovana nobena ulica. Ali skoraj. Za razliko od Opčin in Bazovice, ki vendarle premoreta nekaj ulic in trgov z imeni, so ulice in trgi na Kontovelu, na Proseku in v Križu povsem anonimni. Edino izjemo predstavlja Ul. S. Nazario, ki pa je poimenovana po ezul-skem naselju s tem imenom. Na začetku tisočletja, zadnje mesece Illyjeve mestne uprave, je sicer občinska toponomastična komisija pripravila predlog o poimenovanju nekaterih ulic tudi na Zahodnem Krasu, a Dipiazzova uprava predloga ni uresničila. Rajonska svetnica Demokratske stranke Maria Grazia Villi bivajoča v Križu je v rajonski svet vložila vprašanje, v katerem se zavzema prav za poimenovanje ulic in trgov v vasi. V pre-misi je zapisala, da se je Križ v zadnjih letih povečal, hišne številke so pomešane, kar vnaša zmešnjavo pri iskanju. S poimenovanjem bi bilo zmede konec, ime pa bi dalo primerno dostojanstvo posameznim krajem in predelom. Villijeva je iznesla nekaj konkretnih predlogov. Območje pred cerkvijo in pokopališčem bi lahko preimenovali v Trg pred župnijo, območje ob nogometnem igrišču bi lahko postal Trg športa, svetnica pa je ponudila tudi drugo možnost: Trg Ljudskega doma. Prav tako naj bi območje okrog cerkvice sv. Roka preimenovali v Trg sv. Roka; podobno bi ob spomeniku nastal Trg padlih za svobodo. Nekateri kraji bi lahko tudi uradno dobili ledinsko ime: Frnača, Bošket, Klanc, Kržada, Kal. Villijeva pa se je spomnila tudi na zgodovinske kriške priimke, ki bi lahko dobili dostojanstveno priznanje z imenom ulice ali trga. Svetnica je naštela nekatere: Košuta, Da-neu, Tretjak, Bogatec, Sedmak, Švab, Tence, Zerjal, Verginella, Ferlan, Bezin, Sulčič, Sirk, Vidoni. V ezulskem naselju pa naj bi poimenovali ulice, ki bi bile spoštljive za tamkajšnje prebivalstvo, je zapisala rajonska svetnica Villi. M.K. / ITALIJA Petek, 6. aprila 2012 9 izobraževanje - Srečanje Ad formandum - SSO - SKGZ Vseživljenjsko učenje • • v š je pogoj za uspesnost Organizacije in posamezniki naj se poslužijo možnosti usposabljanja Na sedežu Sveta slovenskih organizacij v Trstu so se včeraj srečali predsednika SSO-ja Drago Štoka in SKGZ-ja Rudi Pavšič ter direktor Ad formanduma Massimiliano Iacono, da bi se pogovorili o razvoju slovenske skupnosti v Italiji in o možnostih, ki jih ponuja poklicno usposabljanje, da se nastavijo osnove za traj-nostni razvoj skupnosti. »Izobraževalna agencija Ad for-mandum je referenčna točka za slovensko narodnostno skupnost v Italiji glede poklicnega usposabljanja in vseživljenjskega učenja za vse, ki živijo in delajo v okviru te skupnosti«, je dejal Iacono. »Naše vsakdanje delo je namenjeno vsem, ki vlagajo v usposabljanje in osebno obogatitev in tako prispevajo k razvojnemu procesu celotnega sistema slovenske skupnosti, ki jo sestavljajo organizacije, društva, združenja, podjetja, a tudi in predvsem osebe, posamezniki. Posamezniki so v središču naše pozornosti, saj predstavljajo razlikovalno prednost v organizaciji, ki ji pripadajo, zaradi strokovnosti in delovnih izkušenj, ki so njihov zaklad; če jih znamo postaviti v pravilne kontekste, lahko postanejo najbolj učinkovito sredstvo za razvoj organizacij in širše skupnosti.« Za dosego teh ciljev so na razpolago tečaji poklicnega in vseživljenjskega izobraževanja z različnih interesnih področjih, od računalništva do upravljanja podjetja; medtem ko so work experience priložnosti za vstop v svet dela in način, s katerim lahko vsak posameznik prispeva k rasti organizirane skupnosti. Predsednika obeh krovnih organizacij sta podprla vlogo Ad formanduma kot operativne roke za slovensko skupnost na področju poklicnega izobraževanja. Drago Štoka je poudaril pomen usposabljanja in vseživljenjskega učenja, saj so »kultura, izobraževanje in usposabljanje podlaga naše osebnosti; zato podpiramo prizadevanja Ad formanduma in vabimo tako posameznike kot organizacije, da preučijo ponudbo slovenske izobraževalne agencije. Za organizacije so tečaji priložnost za usposabljanje osebja in način za izboljšanje in povečanje učinkovitosti poslovanja«. Na isti valovni dolžini je bil Rudi Pav-šič, ki je prepričan, da je »dolžnost, še posebej v času krize, da gledamo naprej. Usposabljanje ni le dopolnitev tehničnih spretnosti, temveč nam omogoča, da na že ustaljene prakse gledamo z drugačnega zornega kota. Svet in družba se spreminjata in mi se moramo spremembam prilagoditi. V tem je razlika med statično in dinamično skupnostjo, kakršna je slovenska«. Direktor Ad formanduma Iacono s predsednikoma Pavšičem in Štoko kroma vzpi-anpi - Poziv za opensko strelišče Vsedržavni svet za park miru Resolucijo je predložil Štefan Čok V Chiancianu Terme je 31. marca in 1. aprila zasedal vsedržavni svet VZPI-ANPI. Partizansko združenje, so poudarili, odigrava tudi zelo pomembno vlogo nekakšne kritične vesti italijanske družbe, ki jo pesti huda gospodarska kriza in se spopada z vse večjimi socialnimi in političnimi problemi in jo razjedajo korupcija in mafijske združbe. Z vsem tem se je soočala skupščina v Chiancianu, potem ko je prisluhnila izčrpni analizi gospodarskega in družbenopolitičnega položaja v državi ter na evropski in svetovni ravni, ki jo je razvil vsedržavni predsednik Carlo Smuraglia. Kritičnemu pogledu na splošno dogajanje se je v razpravi pridružila odločna pripravljenost, tako nekdanjih borcev kot številnih mladih, ki prevzemajo njihovo dediščino zgledov in idealov, da se še z večjo vnemo zavzamejo v obrambo ustave, demokracije in anti-fašizma ter za uveljavitev človekovega dostojanstva in pravic delavcev, žensk, mlajših rodov, tujih priseljencev ter sploh vseh zapostavljenih in izkoriščenih. Med številnimi temami v obravnavi ni manjkala beseda o zgodovinskem spominu, o njegovi korektni in pošteni uporabi in o potrebi njegovega ohranjevanja. Pomenljiv je bil v tem pogledu poseg tajnika pokrajinskega odbora VZPI-ANPI za Tržaško Štefana Čoka, ki se je prosek - Gostovanje zbora v Kulturnem domu Koncert Vox Carniolus V soboto, 24. marca, na povabilo Godbenega društva Prosek - Bogat program skladb slovenskih in tujih avtorjev repentabor - Skupina 27 starejših občanov Letovanje v Zrečah Tradicionalno pobudo je kljub krčenju sredstev priredila repentabrska občinska uprava Občina Repentabor je v drugi polovici marca priredila krajše, štiridnevno letovanje za svoje starejše občane v termah Zreče. Udeležilo se ga je 27 občanov, ki so se od 19. do 22. marca oddahnili v termal- nih strukturah ter se dobro počutili v domači družbi. Občinska uprava je tudi letos kljub krčenju sredstev dodelila prispevek za to hvalevredno tradicionalno pobudo. Gostje na odru proseškega kulturnega hrama kroma Godbeno društvo Prosek je v soboto, 24. marca, v Kulturnem domu na Proseku gostilo koncert mešanega pevskega zbora Vox Carniolus. Mešani pevski zbor Vox Carniolus deluje nepretrgoma že trinajst let, njegovi pevci in pevke prihajajo z Jesenic in okolice tja do Krope, od koder je tudi zborovodja Eva Jelenc Drozg, ki je med drugim vodila tudi proseške godbenike. Zbor je letošnjo sezono začel nadvse uspešno, in sicer z zlatim priznanjem in posebnima nagradama (za najboljšo izvedbo pesmi iz obdobja renesanse in najboljšo izvedbo ljudske pesmi) na regijskem tekmovanju odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin v Škofji Loki novembra lani. Ob domači publiki je dvorano v soboto napolnil tudi več kot kateri ljubitelj zborovske glasbe, ki je navdušeno spremljal bogat program. V prvem delu programa so se zvrstile originalne pesmi za tak sestav slovenskih in tujih avtorjev. Glasbe je bilo za vse okuse: od antičnih polifonij renesančnega skladatelja Orlanda di Lassa do živega zapletenega ritma hudomušne, skoraj groteskne, Adamičeve Vragove neveste. Ves drugi del je bil posvečen ljudski glasbi v priredbi slovenskih skladateljev poznanih domači publiki, kot sta Hilarij Lavren-čič in Vasilij Mirk. skupaj s pokrajinsko predsednico in vse-državno podpredsednico združenja udeležil skupščine v Chiancianu. V prvem delu svojega nastopa je Čok obravnaval vprašanje vključevanja mladih v organizacijo ter sploh žgoče probleme, s katerimi se mladi soočajo. Pri tem je naglasil potrebo po iskanju načinov in oblik delovanja, ki bi zagotovili aktivnejše sodelovanje mlajšega rodu. Drugi del pa je posvetil vprašanju zgodovinskega spomina ter opozoril na površnost, nedorečenost in celo namerne zlorabe, ki se ponavljajo pri obravnavanju zgodovinskih dogodkov, zlasti ob Dnevu spomina 10. februarju. Pri tem je navedel sramotni in ponavljajoči se primer lepakov, na katerih so nekatere krajevne uprave (in žal ne le desničarske) v spomin na žrtve fojb in eksodusa uporabile fotografijo, na kateri italijanski vojaki streljajo domačine iz Dan med okupacijo leta 1942. Organizacijo, ki je često žrtev takšnega potvarjanja zgodovinskih dejstev, je pozval, naj se ativneje angažira, da se bodo nekdanja dogajanja obravnavala z vso možno resnostjo, spoštovanjem in vso potrebno vednostjo o kompleksnosti zgodovine narodov in ljudstev ob Jadranu. Čok je na skupščini vsedržavnega sveta VZPI-ANPI med drugim predložil tudi resolucijo o vprašanju openskega strelišča ter ureditve spomenikov petim žrtvam drugega tržaškega procesa ter 71 talcem v spominski park miru. Resolucija, ki jo je skupščina soglasno odobrila, poziva tržaškega prefekta in krajevne uprave na Tržaškem, naj nadaljujejo s prizadevanji, da bi prišlo čimprej do rešitve tega kočljivega vprašanja. (du.ka.) Od Istre do Devina v Križu V prostorih Ljudskega doma oz. gostilne Bita v Križu je na ogled fotografska razstava Miloša Zidariča z naslovom Od Istre do Devina, ki ima kot vodilni motiv morje in obalo, s posebnim poudarkom na sončnih zahodih. Melodije Blues Brothersov V kavarni Rossetti bo drevi ob 22. uri nastopila tržaška skupina Blues mobile band, ki izvaja pesmi iz znamenitega filma The Blues Brothers. Prireditelji obljubljajo, da bo poslušalec užival in zdelo se mu bo, da posluša ravno prave Blues Brotherse. Skupino sestavljajo Massimiliano Pizzulin, Filippo Scalan-do, Ciro de Maro, Paolo Cendak, Silvano Ventolina, Luca Carboni, Massimi-liano Lepore, Michele Dolce, Giorgio Verzier, Renato Rinaldi in Roberta Gen-tilone. Za informacije in morebitno rezervacijo miz, pokličite 040/5700566. Zaprt urad za potne liste Tržaška kvestura sporoča, da bo urad za potne liste na Rocolu-Melari jutri zaprt za javnost. Razstava v dvorani Filoxenia V dvorani hotela Filoxenia (Ul. Maz-zini 3) so včeraj odprli razstavo Il vol-to dell'assoluto, ki bo na ogled do 19. aprila. Prirejata jo tržaška grška skupnost in italijanska sekcija grškega fonda za kulturo. Obiskovalcem bodo na voljo tudi biološki proizvodi menihov z gore Athos. Judovski muzej zaprt zaradi praznika pesach Muzej judovske skupnosti v Ul. del Monte bo danes, v nedeljo, 8. aprila, in petek, 13. aprila, zaprt zaradi judovske velike noči - pesacha oz. spomina na beg izpod egipčanskega suženjstva, ko je leta 1250 pred Kr. večji skupini hebrejskih sužnjev uspelo zbežati pod Mojzesovim vodstvom iz Egipta v obljubljeno deželo. 10 Petek, 6. aprila 2012 KULTURA / DOLINA - Priprave na praznovanje najpomembnejšega krščanskega praznika Velikonočni običaji v znamenju vere in tradicije V župnijski cerkvi sv. Urha so postavili božji grob v baročnem slogu iz 19. stol. Velika noč je največji in najpomembnejši krščanski praznik v cerkvenem letu. Velikonočni teden, ki se pričenja na cvetno ali oljčno nedeljo, višek pa doseže z velikonočnim tridnevjem -velikim četrtkom, velikim petkom in velikonočno vigilijo - je poln obredja, ki simbolično sledi izročilu o trpljenju Jezusa Kristusa, njegovi smrti na križu in vstajenju v večno življenje. Običajev iz velikonočnega časa je veliko, žal pa se v naših krajih niso povsod ohranili. Naši verski običaji pričajo o bogati dediščini, ki so nam jo zapustili predniki in nas opominjajo na pomen velike noči. Pričajo nam o času, ko je imela velika noč veliko večji pomen: pomen sprave, očiščenja, novega rojstva. V dolinski dekaniji je bilo v tem obdobju, kot po vseh tedanjih območjih, ki so spadala pod habsburško monarhijo, mnogo velikonočnih in drugih običajev. V Dolini so se pred nekaj leti odločili, da jih ponovno obudijo, da bi ne šli v pozabo ter da bi z njimi krepili narodno zavest. Eden izmed prvih bu-diteljev tradicionalnih obredov iz velikonočnega časa in še drugih običajev je bil dolinski župnik Maks Suard, ki si je prizadeval, da bi se v Dolini v velikonočnem tridnevju ponovno uporabljala raglja ter da bi prišlo do originalne postavitve dragocenega božjega groba in uporabe še drugih predmetov ipd. To je po zaslugi raznih sodelavcev - domačinov tudi uspelo. Naj razložimo, da je božji grob posebno okrašen oltar v cerkvi, ki se ga postavi pred velikim četrtkom. Božji grob sestavlja tudi taberna-kelj, v katerega se na veliki četrtek po večerni maši prenese Najsvetejše; spominja na zadnjo večerjo, na Gospodovo trpljenje, smrt in vstajenje. Dolinski božji grob predstavlja primer bogatega božjega groba iz tedanjega obdobja. Po naročilu takratnega dolinskega dekana so ga zgradili leta 1876 na južnem Tirolskem, točneje v Grudentalu. Dolina Grudental, ki je med drugim območje, kjer prebivajo Ladin-ci, je še danes zelo poznana po izvrstnih rezbarjih z zelo dolgo tradicijo. Ko so božji grob dokončali, so ga odnesli na bližnjo železniško postajo, od koder je iz Južne Tirolske prispel na železniško postajo v Sežano, nato so ga z vozovi pripeljali v vas, kjer se je v veliki meri ohranil še do danes. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so, tako kot v številnih cerkvah, imeli zelo malo »občutljivosti« in znanja glede starinskih predmetov, tako da je tudi v Dolini bilo uni- čenih veliko število unikatnih starinskih predmetov in umetnin. Taka usoda je doletela tudi božji grob, k sreči pa ni bilo vse uničeno. Dolinski božji grob je sad visoke umetnosti. Izdelan je po unikatnem načrtu v baročnem slogu. Struktura je v glavnem narejena iz lesa. Glavni obok, ki predstavlja jamo - Kristusov grob - je visok šest metrov in širok tri metre. Ob obeh straneh stojita rimska vojaka v realni meri, ki predstavljata stražarja božjega groba. Med oboki je postavljena krsta, za krsto pa oltar, nad katerim stoji priložnostni tabernakelj, ob katerem stojita večja angela, izrezljana iz lesa, ki pa izgledata, kot da bi bila izklesana iz kamna. Da bi božji grob dajal navidezni občutek jame, torej tridimen-zionalnosti in globine v prostoru, so ga izdelali po postopku, podobnem tistemu za izdelovanje gledaliških scen. V ozadju za tabernakljem so postavljeni leseni pozlačeni žarki, ki predstavljajo svetost Najsvetejšega. Na božjem grobu lahko zasledimo še ostale predmete, ki izhajajo iz velikonočne in verske simbolike, kot so križ, puščica, kelih, bič, odtis Jezusovega obraza na potnem prtu itd. Nekoč so okrog božjega groba in Najsvetejšega postavljali večje pisane steklene krogle, za katere so postavljali sveče (kasneje električne luči). Na tak način je odsevala večbarvna svetloba, ki je dajala obredu še večjo mističnost. Ta običaj se je do danes ohranil še v Avstriji. Tudi letos bo na veliki petek in veliko soboto v Dolini z zvonika zaropotala velika velikonočna raglja, ki ji v dolini pravijo »Škrgtula«; ta je bila nekaj desetletij tiho, zdaj pa bo ponovno dobila zagon. Obredi velikega petka bodo potekali ob 20. uri v župnijski cerkvi sv. Urha. Danes popoldne bo v Dolini kri-žev pot, za vse vernike in obiskovalce pa bo jutri cerkev odprta ves dan od 8. ure dalje in bo potekalo celodnevno češče-nje Najsvetejšega. Zvečer se bodo ob 20. uri pred cerkvijo z blagoslovitvijo ognja pričeli slovesni obredi, nato bo sledila procesija po starem vaškem jedru pri »Kaluži«. Posebno simboliko nosi v sebi tudi blagoslov jedil, ki jih verniki prinesejo v cerkev in predstavljajo simbol velikonočnega sporočila. Velikonočni ponedeljek, ki je dela prost dan, pa bodo po stari navadi kristjani izkoristili za voščila in obiske, s čimer bodo tudi navzven izražali veselje ob sporočilu o premoči življenja nad smrtjo in temo, ki ga prinaša praznik velike noči. ŠEMPOLAJ - Na COŠ Stanislava Grudna Osnovnošolci spretno mesili pince Na COŠ Stanislava Grudna v Šempolaju je bilo v tednu pred veliko nočjo vse živo. Trideset brhkih šolarjev se je za en dan spremenilo v prave slaščičarje - kuharje. V šolski jedilnici so mešali, tehtali, gneti-li in še marsikaj. Letos so se namreč z učiteljicami odločili, da bodo ob bližajočih se velikonočnih praznikih pripravili pince po stari kraški tra- diciji. Po vasi je prijetno zadišalo po veliki noči. Učenci in učiteljice se iskreno zahvaljujejo staršem za pomoč, predvsem pa gostilni Gruden iz Šempolaja, ki nam je prijazno priskočila na pomoč pri peki naših velikonočnih »umetnin« ter voščijo vsem vesele in sladke velikonočne praznike! KONTOVEL - Delavnica Mladi so se učili krašenja oljčnih vejic Dolinski božji grob - velika noč 1935 Te dni so imeli na Kontovelu delavnico krašenja oljčnih vejic, po kontovelskem in proseškem starem običaju. Gospa Olga Štoka je mladim zopet pokazala potek dela, dodala še način, kako se uporabi za venčke ne samo lepa oljčna vejica, ki se je listke osmuka, temveč tudi bekove šibe. Vsi udeleženci delavnice so bili navdušeni in so si nesli domov lepo število vejic, ki so jih sami okrasili. Včeraj danes Danes, PETEK, 6. aprila 2012 VELIKI PETEK Sonce vzide ob 6.35 in zatone ob 19.40 - Dolžina dneva 13.05 - Luna vzide ob 19.40 in zatone ob 5.57 Jutri, SOBOTA, 7. aprila 2012 VELIKA NOČ VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,9 stopinj C, zračni tlak 1032,3 mb ustaljen, vlaga 71-odstotna, brezvetrje, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 10,7 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 7. aprila 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 (040 309114), Ul. Felluga 46 (040 390280), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Oširek Pia-ve 2, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Oširek Piave 2 (040 361655). U Kino AMBASCIATORI - 15.00, 18.20, 21.40 »Titanic 3D«. ARISTON - 16.30, 20.00 »II mio mi-gliore incubo!«; 18.15, 21.45 »Il sen-tiero - Na Putu«. CINECITY - 16.30, 22.10 »Edgar Allan Poe - The Raven«; 20.05 »Ghost Rider - Spirito di vendetta«; 22.15 »E' nata una star?«; 22.10 »Quasi amici«; 16.10, 18.10, 20.10 »Buona giornata«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »La furia dei Titani 3D«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Biancaneve«; 16.30, 18.25, 20.20 »Pirati! Briganti da strapazzo«; 16.30, 20.30 »Titanic 3D«; 16.30, 20.00, 22.15 »Act of valor«. FELLINI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.10 »Romanzo di una strage«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Quasi amici«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Marigold hotel«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 19.05, 22.15 »Magnifica presenza«; 17.45, 20.50 »Cesare deve morire«. KOPER - KOLOSEJ - 20.10 »Hudič v nas«; 18.10 »John Carter«; 20.40 »Mar-čeve ide«; 18.00 »Pisma Sv. Nikolaju«; 20.30 »Potomci«; 18.20 »Potovanje v središče zemlje 2: Skrivnostni otok«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.30 »Kupili smo živalski vrt«; 21.05, 23.15 »Odklop«; 16.30, 21.10, 23.15 »Vse za denar«; 15.20, 16.05, 17.20, 18.00 »Lo-rax 3D - sinhro.«; 17.30, 20.30, 23.35 »Igre lakote: Arena smrti«; 15.05, 17.05, 19.05 »Lorax - sinhro.«; 20.00, 22.10 »Bes Titanov 3D«; 19.30 »Tita-nik 3D«; 16.20, 18.40, 21.00, 23.20 »Ameriška pita: Obletnica«. NAZIONALE - Dvorana 1: 17.00, 19.30, 22.10 »Piccole bugie tra amici«; 17.00, 20.30, 22.20 »Act of valor«; Dvorana 2: 22.10 »The Raven«; 15.20, 16.45, 18.30, 20.15 »Pirati! Briganti da stra-pazzo«; Dvorana 3: 15.20, 18.50, 22.20 »La furia dei Titani«; Dvorana 4: 15.20 »Buona giornata«; 15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Biancaneve«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.00 »Biancaneve«; Dvorana 2: 19.45, 21.45 »La furia dei Titani 3D«; 17.45 »Buona giornata«; Dvorana 3: 17.00, 20.30 »Titanic«; Dvorana 4: 16.45, 18.15, 20.10 »Pirati! Briganti da strapazzo«; 22.00 »Quasi amici«; Dvorana 5: 17.20, 19.50 »Romanzo di una strage«; 22.10 »The Raven«. / TRST Petek, 6. aprila 2012 1 1 DTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da bodo v soboto, 7. aprila, uradi zaprti. RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠEK obvešča, da bo šola zaprta v soboto, 7. aprila. RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA sporoča, da bodo v soboto, 7. aprila, uradi zaprti. 12. GLASBENA REVIJA Sv. Ciril in Metod: Zaključni nastop se bo odvijal v sredo, 11. aprila, v gledališču Ba-saglia v parku pri Sv. Ivanu (Ul. Weiss, 15). Komisija bo podelila diplome in nagrade. Vstop prost, toplo vabljeni! M Izleti 5 TISOČINK za Sklad Mitja Čuk Za podporo Skladu iz svojega dohodka (I.R.RE.F. 2011) vpišite davčno številko: VC.F. 00639780329 WySî še informacije in prijave: Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. IZLET V BOSNO organizira Fotovideo Trst80 od 10. do 13. maja: izlet do kamnitih krogel pri Zavidovicih, piramid v Visokem, Sarajevo, Travnik in Jajce. Informacije in opis programa na www.trst80.com. Prijave in informacije čim prej na tel. 329-4128363 (Marko). ENODNEVNI IZLET NA DOLENJSKO v organizaciji SKD Primorec bo v nedeljo, 20. maja. Za prijave in informacije pokličite na (+39) 339-6980193 ali pišite na naslov skdprimorec@yahoo.it. KRUT obvešča člane, da sprejema prijave za skupinsko bivanje z vključenim prilagojenim paketom za zdravje in dobro počutje v Šmarjeških toplicah od 10. do 20. junija. Podrobnejše informacije in prijave: Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. Ü3 Obvestila DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira potopisno predavanje Sašo Klep: Islandija in Srednja Amerika danes, 6. aprila, ob 18. uri v Baru Nanos v Razdrtem. Ob 20. uri izpred Bara nočni pohod ob polni luni na Nanos. Pohod je v vsakem vremenu, potrebno se je primerno opremiti. ALI BI SI RAD OGLEDAL MONGOLIJO - deželo modrega neba in domovino Genggis Khana? Kdor bi se rad pridružil enkratnemu in avanturističnemu potovanju po Mongoliji, naj se javi na tel. št. 338-6985052. KRUT obvešča, da sprejema prijave za individualna bivanja v termalnih centrih v Sloveniji, na željo tudi s prilagojenimi zdravstvenimi programi. Podrobnejše informacije in prijave: Ul. Cicerone 8/b, tel. 040360072. SPDT prireja v ponedeljek, 9. aprila, tradicionalni Pomladanski izlet v Istro. Zbirališče ob 8.30 pri gledališču Prešeren v Boljuncu, od koder se bomo z osebnimi avtomobili, na razpolago bo tudi društveni kombi, peljali v Ma-rezige, na izhodišče planinskega izleta. Predvidene so 4 ure zmerne hoje. Informacije na tel. št.: 040-220155 (Li-vio). UDELEŽENCI IZLETA V PRAGO IN NA DOLENJSKO v organizaciji SKD Primorec so vabljeni, da poravnajo preostanek v četrtek, 12. aprila, od 19. do 20. ure v Ljudskem domu v Trebčah. KROŽEK AUSER Domjo in Milje organizirata izlet v Dalmacijo, od 22. do 24. junija. Obiskali bomo čarobno otočje Kornate ter spoznali izjemno okolje. Prijave in informacije do 15. aprila na tel. št.: 335-6655215 (Matilda). ENODNEVNI IZLET NA BRIJONE: v nedeljo, 20. maja, za letnike '38 in '40 iz Brega. Prijave od 18. do 20. ure na tel. št. 040-228468 (Ada). Vpisovanje do 20. aprila. PREŠERNI IZLET Kd Kraški dom, Skd Krasno Polje, Skd Skala, Skd Slovan, Skd Primorec, Skd Lipa in Skd Tabor v Ljubljano z ogledom razstave »Tržaška umetnostna obzorja« v Cankarjevem domu in v Vrbo s kosilom, v nedeljo, 22. aprila. Vpisovanja (do zasedbe mest) na tel. št. 347-0410542 (Suzana). DRUŠTVO VRTNARJEV organizira izlet v Amsterdam, ki bo od 26. do 30. aprila. Prostih je še 8 mest. Program: ogled Amsterdama z okolico, borzo cvetja, cvetlični park Keukenhof, Haag. Informacije na tel. št.: 00386-31372632, 335-6479875. KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Tala-so Strunjan od 6. do 16. maja, z individualno prilagojenim paketom za zdravje in dobro počutje. Podrobnej- POZOR BOLJUNČANOM! Zbiramo stare in novejše fotografije, ki so v zvezi s prvimi maji in šagrami v Boljuncu. Slednje bomo uporabili za zgodovinsko razstavo ob letošnjem praznovanju 1. Maja. Javite se na tel. št.: 3387220353 (Fantovska Boljunec). OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure in v sobotah od 10. do 12. ure. Manipo-lativne delavnice v aprilu: »Moja tipalna knjiga« in »Uokvirimo se«. Informacije na tel. št.: 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure (Igralni kotiček Palček). SKD VESNA vabi v nedeljo, 8. aprila, na tradicionalno velikonočno »Tučenje jajc«. Začetek po maši ob 11.30, pred vaško cerkvijo v Križu. FOTOVIDEO TRST80 vabi na predavanje »Piramide v Bosni«, ki bo v torek, 10. aprila, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20. Marko Čivardi nam bo predvajal video in predstavil izlet, ki bo 10.-13. maja. Pričakujemo vas! KROŽEK ZABAVNE MATEMATIKE, ki ga vodi prof. Drago Bajc, v torek, 10. aprila, odpade. Naslednje srečanje bo v torek, 17. aprila, ob 17. uri v Peter-linovi dvorani v Donizettijevi ulici 3. Pridružite se nam! SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja osnovni tečaj angleškega jezika »Teatime english with Michael« vsak torek z začetkom 10. aprila, od 16.30 do 18.00. Urili bomo jezik na različnih področjih in bogatili besedni zaklad. Vljudno vabljeni. Info: 040-4528489 ali 331-5662155. TRŽAŠKA KNJIGARNA, Ul. sv. Frančiška 20, vabi v torek, 10. aprila, ob 18. uri v sklopu pobude »Ko te knjiga napiše 2012«, na razgovor s pesniki Majo Vidmar, Markom Kravosom, Davidom Bandljem in Jurijem Paljkom. Vodila bo Meta Kušar. VZPI-ANPI SEKCIJA PROSEK-KONTO-VEL obvešča vaščane, da zbira fotografski material iz obdobja pred, med in po drugi svetovni vojni, za razstavo, ki bo v sklopu proslavljanja 40-le-tnice postavitve spomenika na Pro-seku. Material lahko oddate v trafiki na Proseku do 10. aprila. Informacije: tel. št. 340-5437959 (Sharon). PODROČNI SVET SLOVENSKIH VERNIKOV S TRSTA IN MILJ vabi na obisk gostov doma za starejše ITIS, Ul. Pascoli 31, v sredo, 11. aprila: ob 16.15 molitev rožnega venca, ob 16.30 sv. maša. POKRAJINSKI SVET SKGZ sklicuje 7. pokrajinski kongres SKGZ za Tržaško v sredo, 11. aprila, ob 18. uri v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S.Francesco 20/II). AGRARNA SKUPNOST JUSOV-SRENJ vabi predsednike upravnega in nadzornega odbora Jusov-Srenj v tržaški pokrajini na sejo glavnega odbora, ki se bo odvijala v znamenju Zveze upravičenih posestnikov v četrtek, 12. aprila, ob 20. uri v sejni dvorani Mirka Špacapana na sedežu na Padričah. SKD PRIMOREC prireja volilni občni zbor v četrtek, 12. aprila, v Ljudskem domu v Trebčah s prvim sklicanjem ob 20. uri in z drugim ob 20.30. V novi odbor so vabljeni vsi, ki bi radi pomagali pri organizaciji dru- štvenih kulturnih pobudah. Zainteresirani se lahko prijavijo preko: skdprimorec@yahoo.it; tel. št. +39339-6980193. Obveščamo vas, da se lahko volitev udeležijo člani, ki so poravnali članarino za l. 2012 (poravnajo se lahko v četrtek, 12. aprila, od 19. ure dalje). SKUADRA UOO vabi vse svoje člane na 3. društveni redni in volilni občni zbor, ki bo v Nabrežini v Kamnarski hiši v četrtek, 12. aprila, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK-KONTOVEL vabi člane, da se udeležijo občnega zbora, ki se bo odvijal v Kulturnem domu v prvem sklicanju v četrtek, 12. aprila, ob 7. uri in v drugem sklicanju dne v petek, 13. aprila, ob 20. uri. CICI KNJIŽNICA v Ljudskem domu v Trebčah je odprta vsak torek, od 15.30 do 17.00. Stopite v pravljični svet knjig, z veseljem vas pričakujemo. SK DEVIN prireja štiridnevni tečaj plezanja od 14. aprila do 1. maja v Glinščici in na Napoleonski cesti in tečaj plezanja po zavarovanih poteh, ki bo potekal 22., 25. in 29. aprila in se bo odvijal v Glinščici in v Vipavski dolini. Informacije in vpisovanja na info@skdevin.it ali na 3358416657. ZSKD obvešča, da se bosta delavnici v okviru pobude »Kult-ura zate« nadaljevali tudi aprila: delavnica »Projektno vodenje: mentorstvo v projektu, komunikacija, motivacija, evalvacija« v soboto, 14. aprila, od 9. do 17. ure v prostorih SKD France Prešeren; delavnica »Tim in timsko delo: stili vodenja tima, vloge v timu« v soboto, 21. aprila, od 14. do 18. ure v srenjski hiši SKD Krasno polje v Gročani. DSMO K. FERLUGA sklicuje redni občni zbor volilnega značaja, ki bo v ponedeljek, 16. aprila, v društvenih prostorih (Ul. Roma 22 - Milje) ob 20.00 v prvem, ob 20.30 v drugem sklicanju. Občni zbor bo priložnost za včlanjevanje oz. za poravnavo članarin. Vabljeni. A.N.A.G. - Državno združenje pokuše-valcev žganja - Tržaška sekcija, organizira tečaj 1. stopnje pokuševalcev žganja. Tečaj se bo odvijal v Trstu (rajon Sv. Alojzij, Ul. Dei Mille 16) od 20.00 do 22.30 v torek, 17., v petek, 20. in 27. aprila ter v petek, 4. in v torek, 8. maja. Informacije in vpis: Jadran Zerjal 349-8638740, erik.@alice.it; Bruno Fortunato (deželni predsednik) 3389490408, fortunatobruno@libero.it. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut sklicuje 36. redni občni zbor, ki bo v četrtek, 19. aprila, ob 17. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu v Konferenčni in razstavni dvorani Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14. ZSKD sklicuje 46. redni občni zbor v četrtek, 19. aprila, (prvi sklic ob 19.30 in drugi ob 20.00) na sedežu AŠKD Kremenjak v Jamljah (Go), Prvomajska ul. 20. Dnevni red: otvoritev občnega zbora, predsedniško in blagajniško poročilo ter predstavitev finančnega obračuna in predračuna, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev bilanc, razno. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO sklicuje v petek, 20. aprila, redni občni zbor v svojem sedežu, Ul. Mazzini 46, v Trstu. Poleg poročil bo na dnevnem redu obnovitev vodstvenih teles. Začetek v drugem sklicu ob 18. uri. SZSO - Trst vabi vse mlade na tradicionalni križev pot na Repentabru na Veliki petek, 20. aprila. Zbiranje ob 20.00 na Colu. V cerkvi na Tabru bo po križevem potu tudi priložnost za spoved. Lepo vabljeni! SDGZ prireja 4. maja seminar »Kako spodbuditi trženjski način razmišljanja in internacionalizirati podjetje v 21. stoletju« namenjen malim in srednjim podjetjem. Prijavnica in program sta na www.sdgz.it. Prijave zbira tajništvo do 27. aprila na info@sdgz.it oz. faks 040-6724850. ZSKD v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb prireja otroške poletne delavnice »Mala ustvarjalna akademija«, ki se bodo odvijale od 27. avgusta do 1. septembra na Livku pri Kobaridu (SLO). Mentorji: Jelka Bo-gatec (plesna delavnica), Jana Drassich (glasbeno-pevska delavnica), Jana Pečar (likovna delavnica), Mirna Viola (fotografska delavnica) in Marko Ga-vriloski (pravljična delavnica). Informacije in prijave na tel. št. 040635626 (tržaški urad), 0481-531495 (goriški urad). Razpis s prijavnico je na voljo tudi na www.zskd.org. Rok prijave 10. maj. INTERCAMPUS 2012, 8. mednarodni mladinski glasbeni laboratorij v organizaciji ZSKD in JS RS za kulturne dejavnosti ter v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb se bo odvijal v Dijaškem domu v Kopru od 15. do 22. julija. Študijski teden je namenjen godbenikom od 12. do 20. leta (izjemoma tudi več), ki že imajo nekaj izkušenj v igranju v orkestru. V sklopu Intercampusa se bo od 17. do 20. julija v Dijaškem domu v Kopru odvijal seminar za predvod-nike. Rok prijave 18. maj. Prijave in informacije na tel. št. 040-635626, in-fo@zskd.org, www.zskd.org. Hl Osmice DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. S. Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel. 335-1624285. DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. IGOR IN VESNA sta odprla osmico v Sa-ležu. Toplo vabljeni. OSMICA JE ODPRTA v Šempolaju, v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICA je odprta na kmetiji Kraljič v Prebenegu št. 99. Tel. 040-232577. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-protu. Tel. 040-200156. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni! Tel. 040-327104. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. 040-229198. OSMICO sta odprla Korado in Roberta na cesti v Slivno. Tel. št. 3383515876. OSMICO sta odprli Maurica in Sidonja v Medji vasi št. 10. Tel. 040-208987. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. V LONJERJU ŠT. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 3488435444. V SAMATORCI je družina Pipan odprla osmico. Tel. št. 040-229261. S Poslovni oglasi PODJETJE Z LESENIMI PODI iz Ville Vicentine takoj zaposli pro-dajalca-prodajalko. C.V. pošljite na info@fracaros.it RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS s prispevkom Avtonomne dežele FJK prireja Binkoštni koncert z nastopom komornega orkestra »Italijanska instrumentalna druščina« v cerkvi Sv. Martina na Proseku, v ponedeljek, 9. aprila, ob 19.30. Toplo vabljeni! KD SKALA IN ZSKD vabita na koncert v sklopu 43. revije Primorska poje v petek, 13. aprila, ob 20.30 v Kulturni dom v Gropado. Nastopajo MoPZ Ciril Kosmač-Koper, MePZ Faros-Piran, MePZ Gorjansko-Komen, DePZ Ple-jade-Ajdovščina, ZePZ sožitje Pod-melec, DeVS Ubeljsko-Veliko Ubelj-sko, Komorni zbor Ipavska. SKD BARKOVLJE IN ZSKD vabita na koncert v sklopu 43. revije Primorska poje v soboto, 14. aprila, ob 20.30 v Cerkev sv. Jerneja v Barko-vljah. Nastopajo MePZ sv. Lucija-Portorož, CeMePZ Zvon-Ilirska Bistrica, MePZ Coro Tre valli-Tri do-line-Sv. Lenard, Komorni zbor Grgar, MoPZ Napev-Batuje, Združeni zbor ZCPZ Trst in Primorski akademski pevski zbor Vinko Vo-dopivec-Ljubljana. SKD V. VODNIK vabi v nedeljo, 15. aprila, ob 17. uri v društvene prostore na ogled predstave Rum'n Kocacola. Nastopajo čarovnik Vikj in sodelavki Tanja in Eva. Vabljeni osnovnošolci in srednješolci ter seveda odrasli. CENTER ZA KULTURNE RAZISKAVE BARDO IN ZSKD vabita na koncert v sklopu 43. revije Primorska poje v nedeljo, 29. aprila, ob 15.30 v Cerkev sv. Florijana v Zavarhu. Nastopajo Vokalna skupina Pobegi, MePZ Igo Gru-den-Nabrežina, ZePZ Rože-Nova Gorica, MoPZ Kazimir Nanut-Kanal, MoPZ Izola, DePZ Kraški slavček-Nabrežina. Prispevki S Mali oglasi IŠČEM DELO kot hišna pomočnica ali negovalka starejših oseb. Tel. 3206303821 (v večernih urah). PODARIM tri simpatične mucke. Tel. št.: 338-1492876. POŠTENA GOSPA išče zaposlitev kot negovalka starejših oseb. Tel. 3470641636. PRIPOROČENA GOSPA iz Latinske Amerike nudi 24 urno nego ostarelim po zmerni ceni. Tel. 347-6082315. PRODAM FIAT 600, letnik 2006. Klima, servovolan, ABS, radio in letna vinje-ta. Cena po dogovoru. Tel. 040228189. PRODAM MIZO iz nerjavečega jekla (inox), primerno za restavracije, velikost 180 cm x 70 cm, cena 200,00 evrov. Tel. št. 347-6849308. PRODAM SADIKE starih sort nešplje in žižule. Telefonirati v času obedov ob sobotah in nedeljah na tel. št. 0402296051. PRODAM devet velikih miz za šest oseb in sedem majhnih za štiri osebe, po zelo ugodni ceni. Tel. 328-1570366. PRODAM sedem notranjih vrat temne barve, 210x80 cm, in dvojna vhodna vrata z oknom iz pvc-ja bele barve. Klicati v večernih urah na tel. št. 040291148. SCOOTER APRILIA sport city cube 300, letnik 2010, črne barve, 6.600 prevoženih km, prodam. Tel. 334-6390079. SS Prireditve V GALERIJI ARTESETTE, Ul. Rossetti 7/1, je na ogled razstava Evgena Pan-crazija, Luigija Buonocoreja, Rosselle Moriconi in Silvie Pavlidis. Razstava bo odprta do danes, 6. aprila, s sledečim urnikom: 10.30-12.30 in 16.30-19.30. Popravek: V spomin na Vojko Ban por. Ukmar darujeta Vojka in Albino Cesar 30,00 evrov za Izvir - La fonte Co-munita famiglia onlus. V spomin na Vojko Ban por. Ukmar darujeta Ladi in Vojka Pertot 50,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. Ob svetem krstu Ivane Zorn daruje teta Liliana Fonda 50,00 evrov za cerkev na Jezeru. V počastitev spomina Nerine Furlan -Dugulin darujejo soletniki Nerina, Danila, Ema, Sonja, Marija, Elvira, Marija, Livija, Milena, Edita, Vilma, Jolanda, Angelica, Edvin, Mirko, Danilo in Ilario 220,00 evrov za KD V. Vodnik. Namesto cvetja na grob Vojke Ban por. Ukmar daruje Neda C. 20,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. V spomin na Albina Kralja darujejo družine Černjava, Zidarič in Košuta 150,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu. V spomin na Nevo Dolgan daruje družina Šušteršič 70,00 evrov za Osnovno šolo I. Grbec. Loterija S. aprila 2012 Bari 13 18 34 19 7S Cagliari 22 39 7 42 90 Firence 74 2 70 18 40 Genova 68 39 8 38 10 Milan 3S 14 74 S9 20 Neapelj 44 S4 13 18 90 Palermo 70 29 80 90 38 Rim 77 4 79 23 38 Turin 8 28 90 23 27 Bentke 43 90 S0 SS 46 Nazionale 70 10 32 22 81 Super Enalotto Št. 41 10 37 44 56 60 89 jolly 7 Nagradni sklad 2.429.915,35 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 81.300.000,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 11 dobitnikov s 5 točkami 33.135,21 € 1.015 dobitnikov s 4 točkami 363,09 € 37.402 dobitnikov s 3 točkami 19,59 € Superstar 2S Brez dobitnika s 6 točkami -i Brez dobitnika s 5+1 točkami --C Brez dobitnika s 5 točkami --C 3 dobitniki s 4 točkami 36.309,00 C 175 dobitnikov s 3 točkami 1.9S9,00C 3.026 dobitnikov z 2 točkama 100,006 20.943 dobitnikov z 1 točko 10,00 C 45.343 dobitnikov z 0 točkami s,00C 12 Petek, 6. aprila 2012 KULTURA / trst - Do ó. maja v muzeju v vili Sartorio Edinstveno leseno razpelo, eno zadnjih Michelangelovih del Razstavo je pripravilo društvo Metamorfosi z znanstveno oporo Pietra Folene iz Fundacije hiše Buonarroti V muzeju prelepe vile iz 19. stoletja Sartorio v Trstu si lahko ogledamo edinstveno leseno razpelo, ki ga je izklesal renesančni mojster Michelangelo v 87. letu starosti in odseva posebno poduhovljenost. Pobuda, ki sodi v širši sklop dogodkov vezanih na sakralno umetnost, želi tako turistom kot tudi domačinom omogočiti, da občudujejo edinstvene primerke likovne umetnosti, obenem pa odkrivajo krajevno likovno dediščino. Muzej Sartorio, ki je leta 2006 zaživel po restavratorski prenovi, za katero je radodarno prispevala družina Costan-tinides, je posebej zanimiv zaradi arhitekture, notranje opreme, obsežnega vrta, redke zbirke dvestopetdese-tih Tiepolovih risb in prelepega triptiha Sv. Klare. Ob odprtju sta župan Roberto Cosolini in direktorica Maria Masau Dan poudarila, da ima plodno sodelovanje med Občino Trst in mestnimi muzeji za cilj nadaljevanje ovrednotenja bogate kulturne dediščine. V ta namen bodo muzeji odprti tudi med velikonočnimi prazniki od 10. do 19. ure z bogato ponudbo zanimivih razstav, kot sta npr. zbirka japonskih grafik Franka Lloyda Wrigh-ta v muzeju Revoltella ali razstava Ogenj narave v prostorih Salona čudes bivše ribarnice. Razstavo v muzeju Sartorio je organizacijsko speljalo Kulturno društvo Metamorfosi z znanstveno oporo Pie-tra Folene iz Fundacije hiše Buonarroti, kjer se v Firencah zbirka nahaja. Lesena skulptura, visoka le 27 cm sodi skupaj s Pieta Rondanini med zadnja Michelangelova dela pred smrtjo leta 1564. Zadnjič je renesančni mojster ustvaril leseni kip sedemdeset let prej za razpelo za S. Spi-rito v Firencah leta 1492. Umetnostni zgodovinarji so primerno ovrednotili pomen tega edinstvenega dela šele v šestdesetih letih, ko je madžarski raziskovalec Tolnay zbral ustrezno dokumentacijo dopisov med Michelangelom in njegovim nečakom, kjer umetnik sprašuje, naj mu iz Firenc pošljejo v Rim zaboj z dleti za obdelovanje lesa. V zadnjem obdobju svojega življenja je bil Michelangelo posebej nezadovoljen, razmišljal je o usodi umetnosti v odnosu do življenja ter spremenil svoj pristop do ustvarjanja. Njegov notranji nemir ga je privedel do tega, da je zažgal večino del, ki jih je imel pri sebi, ker niso več odgo- varjala njegovemu pogledu, saj je razmišljal o končnem in o nedefiniranosti neskončnega, kar pusti v njegovih delih iz tega obdobja izjemno ekspresivnost, ki vodi h kontemplaciji. Na odprtju razstave je prisotni škof Crepaldi opozoril na preseganje estetike Michelangelovega dela, ki se dotakne naravnost srca, pripoveduje o duhovni razsežnosti in vsem nam ponuja priložnost, da jo podoživlja-mo v tem smislu in še posebej v tem obdobju, ko obnavljamo Kristusovo trpljenje. Poleg Michelangelove skulptu-re si lahko ogledamo izbor del, ki jih povezuje skupna tematika pasijona, med katerimi so med drugim razpelo iz gipsa tržaškega mojstra Gio-vannija Mayerja iz leta 1922, dva kipa v marmorju Carla Hollana. Na ogled je tudi nekaj slikarskih del, ki pripadajo zbirki umetnin iz Istre, ki jih trenutno hranijo v Trstu, kot so tempera na tabelni podlagi Paola Ve-neziana iz leta 1355, gotska slika ali kip beneškega kiparja predstavnika manierizma Francesca Terillija, ki so bila prvotno v Piranu. Za izbor eksponatov na ogled sta poskrbeli umetnostni zgodovinarki Lorenza Resciniti in Michela Messina, za postavitev pa je skrbel Comunicarte. Razstava se odvija v podzemnih prostorih, v gipsoteki in se nadaljuje v osrednjem salonu drugega nadstropja, kjer je razstavljen Michelangelov kipec. Vzporedno s Trstom tudi Pa-dova proslavlja renesančnega umetnika z razstavo »Madona z otrokom« v palači Zuckermann. Tu je na ogled risba izvedena s črnim in rdečim grafitom, belilom in črnilom prikazuje odnos matere do otroka na zelo intenziven način. Michelangelovo razpelo in drugi primerki iz stalne zbirke na skupno tematiko pasijona bodo na ogled vse do 6. maja. Jutri bo v dvorani Giorgio Costantinides muzeja Sartorio koncert Haydnove skladbe v izvedbi Kvarteta Stradivarius, ki ga sestavljajo Stefano Picotti (prva violina), Ca-terina Picotti (druga violina), Annalisa Clemente (viola), Andrea Musto (violončelo) v sodelovanju s Casa della Musica in Scuola di musica 55, ki jih prireja Stefano Bianchi. Pri pobudi bo sodeloval tudi igralec Ric-cardo Maranzana. Jasna Merku Lesena skulptura, visoka le 27 cm sodi skupaj s Pieta Rondanini med zadnja Michelangelova dela pred smrtjo leta 1564 kroma film Cvitkovičev Arheo v redni distribuciji Od včeraj je v redni distribuciji v slovenski art kino mreži celovečerni film Arheo režiserja Jana Cvitkoviča.Cvitkovičev tretji celovečerec sledi moškemu, ženski in otroku v brezčasni pokrajini. Protagonisti se med seboj ne poznajo, prav tako ni definirana njihova kulturna pripadnost. Vsak zase skušajo preživeti, pri čemer med njimi počasi prihaja do stikov, ki se sčasoma preko različnih situacij začnejo razvijati v odnose. Osvobojeni strahu in negotovosti se končno združijo v praskupnosti, ki jo lahko imenujemo družina. V filmu igrajo Medea Novak, Niko Novak in Tommaso Finzi. Ustvarjanje filma je za režiserja hkrati poskus potovanja do bistva filmskega medija in prekinitev tradicionalne navezanosti filma na literaturo ter ostale starejše veje umetnosti. Cvitkovič verjame, da lahko samo tako naredi resnično čist film. Arheo je na 14. festivalu slovenskega filma prejel vesno za najboljši celovečerni film, nagrajen je bil tudi za režijo in fotografijo, žirija pa ga je označila za "nepričakovano izkušnjo čistega filma". Jan Cvitkovič je bil nagrajen že za svoj nizko-proračunski režijski prvenec Kruh in mleko, za katerega je leta 2001 prejel leva prihodnosti na filmskem festivalu v Benetkah in tako dosegel enega največjih mednarodnih uspehov slovenskega filma. Z drugim celovečercem Odgrobadogroba si je prislužil nagrado za najboljšega novega režiserja na filmskem festivalu v San Seba-stianu leta 2005. benetke - Svojstvena razstava v palači Fortuny Poklon Diani Vreeland in z njo rojstvu pojma »fashion editor« Edinstveni modeli na ogled do 25. junija - Zanimiv vpogled v obdobje 20. stoletja, ko so uveljavljali »fashion« Pred njo so pisali o modi, z njo so jo mediji začeli ustvarjati. Z Diano Vreeland se rojeva "fashion', točneje poklic fashion editor. "Izmislila" si ga je, ko je v svoje roke leta 1939 prevzela Harper's Bazaar, do potankosti ga je izpilila v obdobju 1962-1971, ko je vodila ameriško izdajo revije Vogue. V tistem desetletju je pravzaprav Diana Vreeland "vladala" svetovni modni sceni. S "prestola" so jo vrgli prav njeni nekdanji častilci, saj jo je založnik revije Vogue odpustil. V naslednjih letih je kot posebna svetovalka sodelovala s prestižnim newyorškim muzejem Metropolitan, za katerega je pripravila nekaj razstav, v prvi vrsti pa je uveljavila "fas- The Great Escape of Leslie Magnafuzz Radio Moscow Psychedelic rock, garage-blues Alive Naturalsound Records, 2011 Nostalgiki stare psihedelije iz šestdesetih let ne obupajte, današnja plošča je posvečena ravno vam! Radio Moscow je bend, katerega člani še vedno živijo v glasbenem svetu iz- pred štirideset in več let. Mislim namreč na obdobje, ko so kraljevale skupine Grateful Dead, Cream, Quicksilver Messenger Service, Blue Cheer, Led Zeppelin in seveda legendarna kitara Jimija Hendrixa. The Great Escape of Leslie Magnafuzz je že tretji album ameriške trojice, doma iz Iowe. Bend je pred skoraj desetimi leti ustanovil glasbenik Parker Griggs, danes sta ob njem tudi bobnar Cory Berry in basist Zach Anderson. Griggs je leta 2006, po nekem koncertu zasedbe Black Keys, izročil demo ploščo liderju benda Danu Auerbachu, ta pa ga je nekaj mesecev kasneje poklical in mu ponudil pomoč. Griggs in ostali so tako leto kasneje izdali svoj istoimenski prvenec s pomočjo Auerbachove neodvisne založbe Alive Naturalsound Records. Njihov sound je izredno psihedeličen, tu pa tam spominja na garage-rock, pogosto pa na tako imenovani hard n' blues. Oktobra lani je prišel na vrsto tretji glasbeni izdelek The Great Escape of Leslie Magnafuzz, tudi ta pod okriljem skupine Black Keys. Fantje nam ponujajo dvanajst komadov za približno petdeset minut »hrapavega« psihedeličnega roka. Tudi platnica albuma pa je v slogu psihedelije iz šestdesetih, s posebno grafiko in polna živih barv. Ob prvi pesmi Little Eyes nam je takoj jasno, da bo plošča hitra. Gre za energični hard n' blues, ki spominja na švedsko skupino Graveyard. Takoj za tem je na vrsti podobna No Time z izrednim bobnarjem Berryjem in hitra Speed Freak. Komaj s komadom Creepin' se poslušalec za trenutek umiri, s pesmijo Turtle Back Rider pa je ritem ponovno na višku. Den-saflorativa je izreden, psihedeličen intermezzo, takoj za tem pa se Griggs in ostali povrnejo k hard n' bluesu s komadom I Don't Need Nobody. Proti koncu plošče je še čas za akustično bluz skladbo Deep Down Below in za vrhunec psihede-lije z zaključno Open Your Eyes. Rajko Dolhar hion" kot pojem, ki zaobjema celosten izgled osebe, predmeta, razstave, prireditve ... Tej neobičajni ženski, ki je v prvi osebi živela modo, o kateri je pisala, je posvečena razstava v prijetnem beneškem muzeju Fortuny. Zgovoren je že naslov razstave: Diana Vreeland after Diana Vreeland, ker ob prikazu vrste ekskluzivnih modelov slovitih modnih oblikovalcev, spodbuja k razmisleku o nastanku in pomenu pojava "fashion". Diana se je v angleško-ameriški družini Dalziel rodila v Parizu leta 1903, vendar se je z družino kmalu preselila v ZDA, kjer se je "primerno" poročila in bila kot elegantno oblečena gospa (nosila je model Chanel) zapažena. Izobraženo damo briljantnega duha je revija Harper's Bazaar leta 1936 povabila k sodelovanju in tako se je začela njena nadvse uspešna poklicna pot. Ključ njenega uspeha je znani fotograf Richard Avedon, ki je veliko sodeloval z njo, strnil v stavek: "Diana je živela za domišljijo, ki ji je vladala disciplina." Pripisovali so ji veliko umetniško občutljivost, ki jo je črpala predvsem iz evropske kulture, na katero je prisegala. Pri njenih izbirah jo je vodil vi-zionarski pogled, ki ga ni omejevala zgolj na obleke. Seveda so bile te nadvse pomembne, kot priča tudi razstava v Benetkah, ki sta jo pripravili Judith Clark in Maria Luisa Frisa. Kot izpostavljajo organizatorji tega svojstvenega prikaza, gre šele za drugi posthumni poklon Diani Vree-land, ki je umrla v New Yorku leta 1989. Prvega so leta 1993 pripravili v "njenem" Metu. V palači Fortu- ny so prvič v Italiji razstavljeni edinstveni modeli prestižnih modnih hiš Saint Laurent in Givenchy, ki jih je nosila Diana Vreeland in ki pripadajo muzeju Metropolitan. Iz muzeja Cristobal Balenciaga so si za to priložnost izposodili več izjemnih kreacij Balenciaga, fundacija Pierre Berge-Yves Saint Laurent je dala na voljo še dodatne modele Saint Laurent, medtem ko so iz raznih privatnih zbirk na beneško razstavo prišli dragoceni eksponati "podpisani" Chanel, Schiaparelli, Missoni in Pucci, katerim je treba prišteti še kostume slovite baletne skupine Balletts Russes. Dragocene eksponate so namestili v bogate sobane palače Fortu-ny, kjer bodo na ogled do 25. junija (vsak dan od 10. do 18. ure, razen ob torkih, ko je muzej zaprt). V spodbudo k ogledu še znana "sodba" Diane Vreeland: "Eleganca je prirojena in nima nič opraviti s tem, da si lepo oblečen". (bip) / ITALIJA Petek, 6. aprila 2012 13 sirija - Posebni odposlanec ZN zaslišal predstavnike vlade in opozicije Annan pričakuje popolno premirje v državi do 12. aprila Varnostni svet ZN je njegov ultimat podprl - Režimske sile naj bi se že začele umikati NEW YORK/DAMASK - Posebni odposlanec ZN in Arabske lige za Sirijo Kofi Annan je včeraj sporočil, da sta se sirska vlada in opozicija zavezali, da bosta 12. aprila začeli izvajati dogovor o premirju. Sirske vladne sile naj bi se medtem že začele umikati iz nekaterih delov države, vendar te informacije še niso preverjene. Annan pričakuje, da bo sirska vojska do 10. aprila končala umik z gosto naseljenih območij, s tem pa bo začel teči 48-urni rok, v katerem morajo vse strani prekiniti vse oblike nasilja. VS ZN je njegov ultimat podprl in sirsko vlado pozval, naj čim hitreje izpolni svoje obveze za prekinitev nasilja in vzpostavitev premirja. Ob tem so v New Yorku še sporočili, da bodo glede na Annanova poročila o primernosti ukrepov sirskega predsednika Bašarja al Asada pretehtali nadaljnje ukrepe, če bodo ti potrebni. Annan, ki je preko videokonferen-ce nagovoril Generalno skupščino ZN, je povedal, da je Damask svojim oboroženim silam izdal navodilo, naj se začnejo umikati iz naseljenih območjih, ustavijo Kofi Annan ansa premike novih enot in prenehajo uporabljati težko orožje. Sirski režim je Anna- znanost - Pomemben korak za fiziko Nov svetovni rekord Cernovega pospeševalnika ŽENEVA - Največji pospeševalnik delcev na svetu je včeraj postavil nov svetovni rekord in s tem storil naslednji korak pri iskanju osnovne materije in raziskovanju nastanka vesolja, so sporočili iz Evropskega centra za jedrske raziskave (Cern). Pospeševalnik je 27 kilometrov dolg predor v obliki obroča, ki se nahaja v bližini Ženeve na globini 175 metrov. Pospeševalnik Veliki hardonski trkal-nik (LHC) je drug proti drugemu usmeril dva protonska žarka z energijo štirih te-raelektronvoltov (TeV). Energija skupno osmih TeV, ki se je sprostila ob trku, je nov svetovni rekord, prav tako pa je ta dosežek znatno poveča potencial pospeševal-nika za nova odkritja. V pospeševalniku se protonske žarke pospeši v nasprotne smeri skorajda do hitrosti svetlobe. Superprevodni magneti "upognejo" žarke tako, da tokovi delcev med seboj trčijo v štirih velikih komorah. V teh komorah so detektorji, ki omogočajo 3-D slike sledi subatomskih delcev, ki nastanejo pri uničenju protonov. Sledi se nato rigorozno preučuje, da bi odkrili nove delce ter dolo- čili njihovo gibanje in lastnosti ter s tem napredovali pri razumevanju materije. Veliki cilj Cerna v letu 2012 je, da potrdijo obstoj Higgsovega bozona, ki naj bi po teorijah materije razložil fizikalno količino mase. LHC je dve leti gladko deloval pri trkalni energiji v višini sedmih TeV. Nato so se pri Cernu odločili, da energijo povečajo na osem TeV. "Čeprav je povečanje trkalne energije relativno skromno, vseeno pomeni povečanje potenciala za nova odkritja," so sporočili pri Cernu. Večja trkalna energija prav tako pomeni, da se bodo Higgsovi bo-zoni, če sploh obstajajo, lahko proizvajali v večjem obsegu. LHC naj bi ostal v delovanju do konca letošnjega leta, ko bo zaradi vzdrževanja za dalj časa prenehal delovati. Ponovno ga bodo zagnali konec 2014, ko bo delce pospeševal z močjo 13 TeV, kmalu zatem pa bo dosegel svojo maksimalno moč 14 TeV. Pri trkih v LHC resda pride do visoke koncentracije energije, ampak v izredno majhnem obsegu. En TeV je namreč enak energiji gibanja letečega komarja, so sporočili pri Cernu. (STA) na že obvestil, da so začeli umikati enote iz nekaterih delov države, vendar te informacije še niso preverjene. Annanov mirovni načrt za Sirijo predvideva ustavitev vseh spopadov, dostop humanitarne pomoči do ogroženega prebivalstva, neovirano gibanje novinarjev po državi in nediskriminatorno vi-zumsko politiko ter izpustitev zapornikov, pa tudi začetek političnega dialoga ter pravico do združevanja in mirnih demonstracij. V Damask je medtem prispela skupina predstavnikov ZN, ki jo je tja napotil posebni odposlanec ZN in Arabske lige za Siriji Kofi Annan. Njena naloga je priprava terena za morebitno napotitev opazovalcev v to arabsko državo. Kot je sporočil Annanov tiskovni predstavnik, se bo skupina pod vodstvom norveškega generala in strokovnjaka za Bližnji vzhod Roberta Mooda s predstavniki sirskih oblasti pogovarjala o "načinih morebitne napotitve nadzorne misije ZN". Sirski režim pa je Rdečemu križu dovolil dostop do zaporov po vsej drža- vi. Kot je sporočil predsednik Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC) Jakob Kellenberger, ki je v sredo sklenil dvodnevni obisk v Damasku, so sirske oblasti pristale na obiske predstavnikov Rdečega križa v sirskih zaporih. "Dogovor se bo v praksi začel izvajati z obiskom ICRC pri ljudeh, pridržanih v glavnem zaporu v Alepu," je v sporočilu za javnost zapisal Kellenberger, ki pa ni navedel nobenih datumov. V pogovorih s sirskimi predstavniki, zlasti z zunanjim ministrom Validom Mualemom, je bil dosežen dogovor o večji navzočnosti predstavnikov ICRC v tej nemirni državi. "To pomeni, da bomo morali hitro okrepiti naše človeške vire in logistične zmogljivosti v Siriji," je poudaril Kellenberger. Sirska opozicija je sicer poročala o nadaljevanju spopadov po državi, v katerih je po njihovih podatkih od začetka tedna umrlo že 170 ljudi. O najhujših spopadih so poročali iz mesta Duma v bližini Damaska, kjer naj bi vojska obstreljevala stanovanjska naselja. (STA) vatikan - Papež nenavadno oster Kritika duhovnikov, ki nočejo celibata VATIKAN - Papež Benedikt XVI. je včeraj kritiziral duhovnike, ki se zavzemajo za odpravo celibata in za to, da bi lahko duhovnice postale tudi ženske. Dejal je, da so duhovniki, ki dvomijo o celibatu in posvetitvi žensk, sebični in neubogljivi. Med mašo v baziliki svetega Petra v Vatikanu na veliki četrtek, ko duhovniki obnovijo zaobljube, ki so jih dali ob posvetitvi, je bil papež nenavadno kritičen. "Nedavno je skupina duhovnikov v eni od evropskih držav pozvala k nepokorščini, pri čemer je podala konkretne primere, kako to narediti," je dejal Benedikt XVI. Gre t.i. pobudo Pfaffer v Avstriji, ki je že leta 2006 pozvala k odpravi celibata in uvedbi duhovnic. Lani junija pa je skupina sporočila, da nimajo druge izbire, kot da "sledijo svojemu prepričanju in ravnajo neodvisno", saj jih v Vatikanu ne želijo slišati. V pobudi sodeluje kakih 300 duhovnikov iz Avstrije in drugih evropskih držav. Papež je dejal, da skušajo uporniki "obupano doseči spremembe v Cerkvi v skladu s svojimi zamislimi", pri čemer pa ne upoštevajo širših posledic za vero. "Je nepokorščina način prenove Cerkve?" se je vprašal. Papež Benedikt XVI. ansa Benedikt XVI. je duhovnike opozoril, da niso le navadni uradniki Cerkve. "Verniki ne smejo nikoli imeti občutka, da le opravljamo svoje delo, izven delovnega časa pa pripadamo samo sebi. Duhovnik nikoli ne pripada samo sebi," je poudaril. Papež se v pridigi na veliki četrtek pogosto neposredno obrne na duhovnike. Tako je na primer leta 2002 Janez Pavel II. spregovoril o spolnih zlorabah, ki so jih zagrešili duhovniki v ZDA, Benedikt XVI. pa je leta 2006 prebral pismo, ki ga je napisal duhovnik, ki so ga v Turčiji ubili med molitvijo. (STA) Tuaregi »osvobodili« severni i DAKAR - Uporniški Tuaregi v Maliju so sporočili, da so včeraj končali vojaške operacije na severu te države. Odločitev so sprejeli, ker naj bi bila regija "popolnoma osvobojena", je na spletni strani sporočilo tuareško Narodno gibanje za osvoboditev regije Azavad (MNLA). Tuaregi, ki si prizadevajo za odcepitev severa države, so tako izpolnili tudi zahtevo Varnostnega sveta ZN, ki je v sredo pozval h končanju nasilja na severu Malija in obsodil napade tuareških upornikov. Tuaregi so sredi januarja začeli upor na severu države. Prav ta upor naj bi botroval državnemu udaru, ki ga je marca izvedla malijska voj -ska. Hunta je namreč po izvedbi udara, v katerem je strmoglavila predsednika Amadouja Toureja, sporočila, da se je za ta korak odločila, ker Tourejev režim ni bil sposoben rešiti krize na severu države. Severna Koreja zagnala veliko hidroelektrarno PJONGJANG - V Severni Koreji so včeraj odprli veliko hidroelektrarno, ki bo zagotavljala prepotrebno elektriko v tej revni azijski državi. Odprtje elektrarne Huichon v pokrajini Jagang severno od Pjong-janga je bila prva večja prireditev ob 100. obletnici rojstva ustanovitelja Severne Koreje Kim Il Sunga. Elektrarna na reki Chongchon, ki so jo gradili več kot tri leta, je bila eden najljubših projektov pokojnega voditelja Kim Jong Ila. Kim je gradbišče obiskal najmanj petkrat. Njegov naslednik Kim Jong Un je skupaj z očetom gradbišče obiskal avgusta lani, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Nova elektrarna je največja v Severni Koreji in ima dva jezova ter mrežo podzemnih predorov. V spodnjem toku reke Chongchon naj bi kmalu začeli graditi še eno elektrarno. V Severni Koreji so danes odkrili tudi napis na veliki skali v spomin na Kim Il Sunga. 37 metrov širok napis so vklesali v skalo blizu slapov Pakyon severno od mesta Kae-song ob meji z Južno Korejo. Napis je posvečen "našemu večnemu voditelju, tovarišu Kim Il Sungu ob stoletnici njegovega rojstva". Severna Koreja je tudi napovedala, da bo ta mesec v okviru slovesnosti ob obletnici rojstva Kim Il Sunga izstrelila raketo dolgega dosega, ki bo v orbito ponesla satelit. Zahod je napoved Pjongjan-ga obsodil in ga pozval, naj odpove izstrelitev. (STA) bosna in hercegovina - V 1425 dneh je umrlo 11.541 ljudi, med njimi 1601 otrok Pred 20 leti se je začelo obleganje Sarajeva, najdaljša tovrstna vojaška operacija v sodobni zgodovini SARAJEVO - Danes bo minilo 20 let od začetka obleganja Sarajeva, ki so ga sile bosanskih Srbov izvajale 1425 dni. To najdaljše obleganje kakega mesta v sodobni zgodovini je po uradnih podatkih zahtevalo življenja 11.541 prebivalcev Sarajeva, od tega 1601 otroka. Ranjenih je bilo najmanj 50.000 ljudi. Žrtev obleganja Sarajeva se bo prestolnica BiH letos spomnila s posebnim scensko-glasbenim programom z naslovom "Sarajevska rdeča črta". Promet v središču mesta bo danes ustavljen, vzdolž glavne ulice Maršala Tita pa bodo na dolžini 800 metrov postavili 11.541 praznih rdečih stolov v spomin na ubite Sarajevčane. "Med stoli bodo tudi manjši, ki simbolizirajo ubite otroke Sarajeva," je povedal avtor in režiser programa Ha-ris Pašovic. Kot je dodal, bodo v izložbah na obeh straneh ulice razstavili plakate kulturnih dogodkov, ki so potekali med obleganjem. Središče Sarajeva bo tako spremenjeno v svojevrsten muzej obleganja, pripravili bodo tudi koncert, na katerem bo med drugim nastopil zbor 750 učencev sarajevskih osnovnih in srednjih šol. "11.541 ljudi ne bo na koncertu, ker jim je to preprečil strel ostrostrelca ali eksplozija granate," je poudaril Pašovic. Povedal je še, da bodo stole kot spomenik ubitim prebivalcem Sarajeva nato postavili v spominskem parku, ki naj bi ga po načrtih postavili v mestu. Obleganje Sarajeva se je sicer dejansko začelo 5. aprila 1992, ko je vojska bosanskih Srbov zavzela sarajevsko mednarodno letališče v naselju Ilidža. Uradno se je končalo 29. februarja 1996, tri mesece po podpisu day-tonskega mirovnega sporazuma, s katerim se je končala vojna v BiH. Ob začetku obleganja mesta so spopadi potekali že po vsej BiH. Izbruhnili so že marca, nekaj dni po tem, ko je ta nekdanja jugoslovanska republika razglasila neodvisnost na podlagi referendumske odločitve. Predsedstvo BiH je 8. aprila 1992 v državi razglasilo izredne razmere. Vojska bosanskih Srbov je na pobočja okoli Sarajeva namestila topništvo takratne Jugoslovanske ljudske armade, ki je bila pod nadzorom Beograda. Po navedbah srbske tiskovne agencije Beta je bilo na okoliških hribih postavljenih okoli 120 raketometov in 250 tankov, ki so dan in noč obstreljevali mesto. Dnevno so v povprečju izstrelili 329 granat. Žalosten rekord so dosegli 22. julija 1993, ko so jih izstrelili 3777. Tankovske granate ali streli ostrostrelcev so zadeli vsa poslopja v mestu. Več kot 35.000 poslopij je bilo uničenih, med njimi bolnišnice, državne ustanove, kulturni in verski objekti, mostovi... Večino žrtev med obleganjem so pokosile prav granate in ostrostrelci. "Pazi, ostrostrelec!" je bilo najbolj pogosto slišano opozorilo v obleganem mestu. V treh letih in pol obleganja je Sarajevo zaznamovalo več še posebej krvavih dogodkov. Tako je 27. maja 1992 med ljudi, ki so čakali v vrsti za kruh, priletel tan-kovski izstrelek. Umrlo je 22 civilistov, 60 je bilo huje ranjenih. Na osrednji sarajevski tržnici Markale je 5. februarja 1994 umrlo 68 ljudi, 144 pa je bilo ranjenih, ko je sredi polne tržnice razneslo tankovsko granato. Podoben incident se je zgodil 28. avgusta 1995, ko je na tržnici umrlo 38 ljudi. V bombardiranju sarajevske knjižnice konec avgusta 1992 pa je zgorelo kakih 1,7 milijona knjig. A prebivalci se niso vdali, čeprav je bilo Sarajevo med obleganjem odrezano od sveta in je ostalo brez vode, elektrike in plina. Edini vir oskrbe mesta s hrano in ostalimi potrebščinami je bil dolgo zračni most, ki so ga v ta namen vzpostavile enote ZN (Unprofor). Mednarodne organizacije, predvsem Združeni narodi, so skušale na različne načine olajšati težko življenje prebivalcev. ZN so 8. junija 1992 z resolucijo št. 758 razširili svoj mandat na Sarajevo, konec junija pa so na sarajevsko letališče namestili modre čelade. V začetku julija so tam vzpostavili zračni most za človekoljubno pomoč pod vodstvom Visokega komisariata ZN za begunce. Na začetku obleganja je v številnih kratkih obdobjih premirja iz mesta pobegnilo več tisoč ljudi, predvsem žensk in otrok. Sarajevo je bilo 6. maja 1993 razglašeno za varovano območje ZN. Julija 1993 pa je bosanska vojska odprla 800 metrov dolg skrivni predor pod sarajevskim letališčem, ki je vodil do delov mesta pod bošnjaškim nadzorom. Po tem predoru so v Sarajevo prinesli predvsem orožje in les, služil pa je tudi za evakuacijo ranjencev. Hišo v Butmirju, kjer je bil vhod v predor, so po vojni z delom predora spremenili v muzej. Zveza Nato je v začetku leta 1994 silam bosanskih Srbov dala ultimat in zahtevala umik težkega orožja na območje, ki je od mesta oddaljeno 20 kilometrov. Junija 1995 so v mesto poslali francosko-britanske sile za hitro posredovanje. Bošnjaške sile so 15. junija 1995 začele ofenzivo za končanje obleganja mesta. Pred dokončno prekinitvijo ognja 12. oktobra 1995 pa so konec avgusta z letalskimi silami napadli srbske enote, nameščene okoli mesta. Zaradi obstreljevanja Sarajeva je Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije na dosmrtno oziroma 29-letno zaporno kazen obsodilo bivša častnika bosanskih Srbov Stanislava Galica in Dra-gomirja Miloševica. Zaradi istih obtožb v Haagu sodijo tudi nekdanjemu političnemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadži-cu. Maja pa se bo začelo dolgo pričakovano sojenje poveljniku sil bosanskih Srbov Ratku Mladicu, ki je najbolj odgovoren za zločine, storjene med obleganjem. Vesna Rojko (STA) 1 4 petek' 6- aPri|a 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu jamlje - Direktor deželne izpostave ANAS o uvajanju služnosti na državni cesti 55 »Nikogar ne preganjamo, ■ V d I • V I v • • služnost drugje ze plačujejo« Nameščanje dvojezičnih tabel odvisno od razpoložljivosti finančnih sredstev gorica - Psi Obvezno cepljenje Od maja do novembra letos Goriško zdravstveno podjetje napoveduje novo kampanjo obveznega cepljenja psov za leto 2012. Februarski ministrski odlok določa, da na ozemlju FJK morajo lastniki cepiti proti steklini vse pse nad tretjim mesecem starosti. Cepiti je treba tudi pse, ki niso še bili podvrženi imunološkemu posegu (mladičem) in pa tistim, ki so jim v lanskem letu injicirali cepivo s trajanjem dvanajstih mesecev, zato da se podaljša imunološki učinek. Lastnik psa se lahko obrne tako na ži-vinozdravnike, zaposlene pri zdravstvenem podjetju, kot na živinozdravnike, ki opravljajo samostojni poklic. Za podrobnejše informacije in naročilo za cepljenje v ambulanti zdravstvenega podjetja v Ulici Flemming 3 v Gradišču je na razpolago telefonska številka 338-7189003; nanjo je mogoče klicati od ponedeljka do petka med 9.30 in 12.30. Cepljenje v ambulanti zdravstvenega podjetja v Gradišču bo lastnika stalo 10 evrov. K cepljenju bodo pripuščeni psi, ki so jih njihovi lastniki vpisali v deželni pasji register in so že identificirani z mikročipom. Kampanja obveznega cepljenja se bo začela v maju, trajala bo do 31. novembra letos. Zahteva po plačilu služnosti za dostop z zasebnih zemljišč na državno cesto v Jam-ljah je rezultat reorganizacije deželnih uradov cestnega podjetja ANAS. »Nikogar nočemo preganjati, enostavno smo se med preverjanjem računov naše družbe zavedeli, da marsikdo ne plačuje služnosti za dostop z zasebnih zemljišč na državne ceste,« pojasnjuje deželni direktor ANAS Giuseppe Ferrara, ki je službo nastopil pred nekaj meseci. Po njegovih besedah državne ceste postopoma prehajajo pod deželno upravo, ta postopek pa izkoriščajo za preverjanje njihove varnosti in značilnosti. Pojasnjuje tudi, da prebivalci drugih krajev iz FJK že plačujejo služnost za dostop na državne in deželne ceste, sedaj pa plačevanje uvajajo še tam, kjer doslej ni bilo predvideno. Ena izmed cest, kjer doslej služnosti niso plačevali, je speljana po Jamljah. Gre za državno cesto št. 55, ki povezuje Šti-van z Gorico. Pričakovati je, da bodo v kratkem tudi prebivalci drugih krajev vzdolž ceste prejeli pismo podjetja ANAS z zahtevo po plačevanju služnosti. »Med preverjanjem stanja deželnih cest se ne omejujemo le na služnosti, pač pa KRMIN Avtomobil na strehi, voznik poškodovan Neprilagojena hitrost vožnje je bila po vsej verjetnosti vzrok prometne nesreče, v kateri se je v sredo popoldne resno poškodoval 42-letni R.K.. Državljan Maroka, ki ima bivališče v Gorici, se je okrog 13.15 s svojim avtomobilom peljal po Ulici Corona v Krminu. V desnem ovinku je izgubil nadzor nad avtomobilom in zavozil s ceste. Avtomobil se je prevrnil na streho, pri tem pa si je moški hudo poškodoval levo roko. Na kraj so prišli goriška prometna policija, goriški gasilci, ki so morali očistiti cestišče, po katerem se je razlil bencin, in rešilna služba 118, ki je voznika prepeljala v goriško bolnišnico. Enojezična tabla v Jamljah (levo); državna cesta št. 55 je speljana skozi vas (zgoraj) bonaventura ugotavljamo tudi prisotnost nedovoljenih reklamnih tabel in varnost stranskih cest,« razlaga Ferrara, ki je sicer nekoliko začuden, da ponekod služnosti niso plačevali. »Kdor služnosti doslej ni plačeval, bo vsekakor moral poravnati tudi pet let zapoznelih plačil,« napoveduje in na opozorilo, da so lastniku turistične kmetije v Jamljah naložili 12.000 evrov plačila, zagotavlja, da so pripravljeni na naknadno preverjanje tega in ostalih spornih primerov. Ferraro smo vprašali tudi, kdaj bo podjetje ANAS v Jamljah in drugod ob državni cesti št. 55 nadomestilo enojezične cestne smerokaze in table z dvojezičnimi. »Prejeli smo nekaj zahtev po postavitvi dvojezičnih smerokazov, to pa je odvisno od razpoložljivega denarja, ki ga sedaj ni ravno veliko. Po zakonu sicer nismo obvezani k nameščanju dvojezičnih tabel, vsekakor smo tudi po posredovanju tržaškega prefekta pripravljeni na dogovarjanje. Vse je odvisno od razpoložljivega denarja, tako da se z zadevo ravnokar ukvarjamo v Dolini, Zgoniku in še nekaterih občinah, saj je treba preveriti kam in kako namestiti nove table,« pravi Ferrara, ki upa, da bodo uspeli ugoditi zahtevam vseh županov, kar nameravajo storiti z veliko mero opreznosti. »Nismo apriorno proti dvojezičnim tablam, vendar je pred vsako odločitvijo potrebno preverjanje. Smo pač v obdobju suhih krav, tako da je tudi denarja za vzdrževanje cestne signalizacije malo,« pravi Ferrara, ki smo mu zato postavili vprašanje, ali so se za plačevanje služnosti v Jam-ljah odločili ravno zato, da bi napolnili svojo izsušeno blagajno. »Nikakor ne. To je bilo treba pač storiti, kot se počenja v vseh drugih krajih. V vseh deželah plačujejo služnost za dostop z zasebnih zemljišč na ceste, pri nas pa tega marsikdo ni počel. Ne bom trdil, da so bili krajani v slabi veri, vendar je treba celotno zadevo razčistiti,« pravi Ferrara in pojasnjuje, da se je takoj po imenovanju na novo mesto znašel pred številnimi krediti, katerih plačilo je pač treba zahtevati. »Ni nikakršne povezave med krizo in zahtevo po plačilu služnosti,« poudarja Ferrara in pojasnjuje, da so pripravljeni še enkrat preveriti vsa plačila, ki so neprimerno visoka, hkrati napoveduje, da bo mogoče višje zneske plačati tudi na obroke. Bo to Jameljcem v tolažbo? (dr) sovodnje - Dvaintrideset delavcev si lahko oddahne Kemica, zaseg preklican Z današnjim dnem poseg na sistemu za merjenje emisij, v kratkem uslužbenci ponovno na delu Delavci tovarne Kemica na včerajšnjem srečanju z upravo in sindikati v Sovodnjah Delavci tovarne Kemica pri Rupi si lahko oddahnejo. Goriško tožilstvo je preklicalo zaseg obrata, do katerega je prišlo zaradi tehničnih nepravilnosti sistema za merjenje emisij. Prekinitev proizvodnje je nemškemu podjetju, ki je pred nekaj leti prevzelo tovarno in vanjo vložilo kar nekaj denarja, povzročila velike izgube, zato so bili sindikati in sovodenjska uprava zaskrbljeni nad usodo zaposlenih. Sinoči pa je vodstvo tovarne dobilo zeleno luč tožilstva. Poverjeni upravitelj je povedal, da bodo danes že začeli z deli za tehnično izboljšavo oz. prilagoditev sistema za merjenje emisij na treh od štirih dimnikov tovarne, čez deset dni pa naj bi izvedli še dela na četrtem dimniku. Proizvodnja naj bi -če ne bo presenečenj - stekla že v prihodnjih dneh, pokrajina pa bo imela nalogo, da preveri, če so bila prilagoditvena dela pravilno izvedena. Zaposleni naj bi se torej v kratkem vrnili na delovna mesta, kar pričakujejo tudi občinska uprava in sindikati. Upanje v hitri razplet so le-ti izrazili na srečanju, ki je potekalo včeraj dopoldne (torej pred preklicem ukrepa) na sovodenjskem županstvu, kjer so spregovorili županja Alenka Florenin ter predstavnika sindikata CGIL Enrico Cocea- bumbaca ni in Livio Menon. Prisotni uslužbenci tovarne - nekateri so prišli tudi z otroki - so izpostavili, da je podjetje »zdravo« in da je veliko investiralo v zadnjih letih. »Pripravljeni smo delati tudi za veliko noč in na velikonočni ponedeljek, če bi bilo potrebno,« so povedali delavci, sindikalista pa sta ocenila, da bi zaprtje tovarne Kemica pomenilo dodatni udarec za goriško gospodarstvo. Županja je izrazila upanje, da bo proizvodnja čim prej stekla, čeprav so ji na ta račun posredovali nespodbudne informacije, računa pa tudi na to, da bodo odgovornosti vpletenih ustanov razčiščene. (Ale) gorica - Stefano Fassina iz državnega vodstva DS »Preporod države se mora začeti pri krajevnih upravah« I i "jj p ■ r - A i i T ■' J^Hfe^ Fassina (v sredini) in Cingolani p.b »Ravno z občin in krajevnih upravi- da čim bolje delajo, potrebno pa je tudi ime-teljev lahko črpamo moč za razvoj države. ti sposobne krajevne upravitelje. Lokalne uprave so ključnega pomena in vo- »Upamo, da bo 6. maja Gorico čakalo litve so drugi korak v postopku za rekon- lepo presenečenje,« je še izjavil Fassina in strukcijo Italije, la gaje uvedla vlada Maria podprl Cingolanija, saj mesto »potrebuje Montija. Nujno pa je, da občinam, la jih je energijo, da si ustvari boljšo prihodnost.« prizadelo krčenje sredstev, damo možnost, Nakazal je tudi predloge DS za spodbuja-da ublažijo socialno krizo.« Tako pravi Ste- nje trga dela in stališče DS v zvezi z 18. čle-fano Fassina, laje v državnem vodstvu De- nom (»v primeru neupravičenega odpusta mokratske stranke (DS) pristojen za go- mora sodnik imeti možnost, da odredi po-spodarstvo in delo ter je včeraj prišel v Go- novno zaposlitev«), o novih priložnostih za rico podpret kandidaturo Giuseppeja Cin- mlade in gospodarstvu pa je spregovoril tu-golanija. Fassina meni, da se pri lokalnih di Cingolani. »Izkoristiti moramo bližino upravah začenja preporod države, ki doži- Slovenije, da uresničimo čezmejne projek-vlja težke čase, in dodaja, da bi morala Mon- te v turističnem, kulturnem in trgovskem tijeva vlada omogočiti občinskim upravam, sektorju,« je poudaril kandidat. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 6. aprila 2012 15 DOBERDOB - Širitev stavbe nižje srednje šole Odstop od pogodbe obvezna pot za občino Župan: Če ne bo sporazumne razrešitve, se bodo dela težko začela pred majem Doberdobska občinska uprava je sprožila postopek za odstop od pogodbe s podjetjem Bellotto iz Veneta, ki mu je lani na podlagi razpisa zaupala širitev stavbe doberdobske nižje srednje šole. Podjetje, ki je gradbena dela prekinilo decembra, zahteva za zaključitev posega večjo vsoto denarja, kot je bilo predvideno v pogodbi, TRŽIČ Antonu Nanutu mestni pečat Da je v Kanalu ob Soči rojeni Anton Nanut v tujini najbolj poznan slovenski dirigent, priča tudi sklep občinske uprave v Tržiču, da mu podeli mestni pečat. Priložnost bo Na-nutova vrnitev na oder tržiškega občinskega gledališča 13. aprila letos, ko bo dirigiral orkester iz Padove. Dirigent, ki je lani prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, je bil od leta 1984 dalje s simfoničnim orkestrom RTV Slovenija protagonist številnih glasbenih dogodkov v pristaniškem mestu; našteli so kar 44 dogodkov, na katerih je Nanut dirigiral tudi soliste mednarodnega slovesa. V Tržiču se še posebej spominjajo koncerta v neobičajnem okolju- Ant0n Nanut v hali podjetja Asi Robicon 17. maja 2004. Na-nutova tržiška gostovanja je omogočil zlasti Carlo de Incontrera, ki je bil v obdobju 1984-2010 umetniški direktor glasbenih sezon občinskega gledališča. »Po Nanutovi zaslugi je umetniški program našega teatra že od prvih let dalje zaobjel tudi simfonično literaturo,« poudarja odbor-nica za kulturo Paola Benes. Zaradi omenjenih zaslug, prestiža in ne nazadnje navezanosti na Tržič bo občinska uprava javno počastila slovenskega dirigenta, tako da mu bo med večerom 13. aprila izročila svoje najvišje odlikovanje - mestni pečat. Gradbišče doberdobske šole sameva od lanskega decembra bumbaca občina pa na zahtevo ne pristaja. Podjetje ocenjuje, da ima zaradi porasta cen za materiale ter zaradi potrebe po izvedbi del, ki v načrtu niso bila predvidena, pravico do dodatnega denarja (zahtevalo naj bi 60.000 evrov več), občina pa trdi, da so dodatna dela le malenkostna in ne opravičujejo tako visoke vsote. Podjetju je občina ponu- dila 200.000 evrov, le-to pa jih zahteva vsaj 240.000, kar je za občino preveč. Uprava je izvajalcu dala nekaj časa za premislek in za brezpogojen odstop od pogodbe, ker se v sredo predstavniki podjetja niso zglasili na županstvu, pa bo pogodbo sama prekinila in zahtevala povračilo škode. »Podjetje bo po prejetju obvestila o razrešitvi pogodbe imelo dva tedna za ugovore. Nato bomo začeli postopek za imenovanje drugega izvajalca: najprej bomo to predlagali podjetjem, ki so se prijavila na javno dražbo in so se uvrstila nižje na lestvici, drugače pa bomo glede na izredne razmere morali neposredno poiskati novega izvajalca,« pravi doberdobski župan Paolo Vizintin in dodaja: »Dvomim, da bodo dela lahko ponovno stekla pred majem. To bi se lahko zgodilo le v primeru, da bi Če se dela ne bodo zaključila do začetka šolskega leta, bodo morali iskati zasilne rešitve podjetje Bellotto pristalo na sporazumno razrešitev pogodbe.« Župan ne skriva, da je zaradi tega zapleta in zamud nevarno, da bi se širitev stavbe nižje srednje šole ne zaključila pred začetkom prihodnjega šolskega leta. »Sprva je bilo predvideno, da se bo gradnja zaključila konec marca, gradbišče pa so delavci zapustili decembra. To pomeni, da bo potrebnih vsaj še nekaj mesecev dela. Trudimo se, da bi vse izpeljali pravočasno, saj bi se v nasprotnem primeru znašli v težavah in bi morali iskati zasilne rešitve. V prihodnjem šolskem letu bo nižja srednja šola štela višje število učencev, zaradi katerih nujno potrebuje dodatne prostore,« zaključuje Vizintin. (Ale) SOVODNJE - Literarni klepet z Jolko Milič Dolga nosečnost • «VI • I • in pesniski užitki v Srečkovi družbi Jolka Milič (levo) in Martina Kafol v sovodenjski knjižnici bumbaca Pozorno in umirjeno bi lahko opredelili vzdušje, ki je vladalo v ponedeljek v sovodenjski občinski knjižnici med prvima dvema tretjinama srečanja s prevajalko in literarno kritičarko, Se-žančanko Jolko Milič. Zadnjo tretjino pa je prevevala živahnost zaradi prepletanja posegov med prisotnimi in gostjo literarnega klepeta. Pozdravila jo je in pobudo uokvirila v knjižnično dejavnost županja Alenka Florenin, ki je prisotne tudi obzirno opozorila na izjemnost takšnega obiska. Za njo je nastopila flavtistka Valentina Nanut z dvema tankočutnima glasbenima komadoma, ki jima je tik pred koncem dodala še tretjega. Zastopnica Za- PEVMA - Osnovnošolci v Arboretumu in Ljubljani Naravoslovni izlet jim je dal novo znanje in lepe občutke Učenci osnovne šole Josip Abram iz Pevme so se v torek minulega tedna odpravili na naravoslovni izlet v Slovenijo, ki jim je dal veliko novega znanja in lepih občutkov. Poročilo z izleta so nam v objavo poslali otroci četrtega in petega razreda. Nestrpno smo pričakovali dan izleta. Ob osmi uri smo vsi veseli odpotovali z avtobusom v Volčji Potok - Arboretum. Vozili smo se približno dve uri. Čas je hitro mineval. Malo smo opazovali skozi okno raznoliko pokrajino, kdor je imel s seboj MP3, je še poslušal glasbo, nekateri so se živahno pogovarjali. Skratka, znali smo se kratkočasiti. Ko smo prišli do vhoda v Arboretum, so učiteljice Lidija, Marta in Sabina kupile vstopnice. Zatem smo se sprehodili do uprave, kjer sta nas sprejeli prijazni vodički. Takoj smo se porazdelili v dve skupini in pričel se je voden ogled parka. Vodička Aleša je obrazložila, da je »arboretum« strokovni izraz za zbirko dreves in grmov-nic. V njem uspeva približno 3.500 vrst in sort iglavcev in listavcev, trajnic ter zelnatih rastlin iz Evrope, Severne Amerike in Azije. Vsakemu je podelila učni list, ki smo ga morali med potjo izpolnjevati. Sprehodili smo se med bori, leskami, bam-busi, kostanji, hijacintami, čemažem, vrtnicami, magnolijami, rododendroni ... Videli smo tudi obolelo drevo in spoznali škodljivce tega drevesa, lubadarje. Zanje so postavili posebno škatlo - past z vonjem samice, ki jih privabi, toda pričakuje jih le smrt. V deželi »Smrkcev - zračnikov« smo spoznali močvirsko cipreso, drevo, ki ima korenine pod vodo in zato potrebuje tudi zračnike za dihanje, ki so kakor Smrkčeve hišice. Povohali smo čemaž, ki diši po čebuli. Odkrili smo tudi, da rastline bodejo zato, da se branijo pred rastlinojedci. Kasneje smo se ustavili v kavarni in použili malico ter sladoled. Nadaljevali smo z ogledom in presenetile so nas pošastno velike umetne žuželke ter morski velikani, ki so razstavljeni na travnikih Arboretoma. Nujno smo to fotografirali, nakar so nam učiteljice napovedale, da se obisk zaključuje. Zahvalili smo se za strokovno razlago in prijaznost ter pohiteli proti avtobusu, ki nas je odpeljal v središče mesta Ljubljane. Izstopili smo pred sodiščem in se napotili mimo Frančiškanske cerkve do Tromo-stovja, si tam ogledali spomenik Franceta Prešerna, Primiče-vo Julijo, Ljubljanico in Plečnikov trg, kjer smo si nakupili tipične ljubljanske velikonočne butare. Bil je krasen izlet. Veseli, da nam je bilo tudi vreme naklonjeno, ter polni novih občutkov in spoznanj smo se vrnili v šolo, kjer so nas že pričakovali starši. Preživeli smo prav lep naravoslovni dan. Posnetka z naravoslovnega izleta pevmskih šolarjev ložništva tržaškega tiska Martina Kafol je prebirala Kosovelove pesmi, medtem ko se je posvečala pogovoru s prevajalko zbirke Kosovelih poezij »Ostri ritmi - Aspri ritmi«. V eni knjigi, izrecno namenjeni italijanskim bralcem, sta pravzaprav dve že izdani besedili, ki pa sta bili dopolnjeni že pred sprejetjem sklepa o izdaji, kasneje in tik pred tiskanjem pa so znova in znova prihajali dodatki in dopolnila. Razlago za »dolgo nosečnost« pred objavo gre iskati skoraj izključno v obširnem avtoričinem poznavanju Srečka Kosovela, zaradi česar pravzaprav ni mogla kar tako zaključiti neko pripoved o njem. Kosovel je napisal ogromno najrazličnejših besedil vključno z ljubezenskimi pesmimi in preroško napovedni-mi stihi, ki nas presenečajo po vsebini tudi v sedanjem času. Kot nekakšen refren v ljudski pesmi je Jolka Milič kar nekajkrat v poldrugi uri trajajočem druženju povabila ducat poslušalk in poslušalcev, naj upoštevajo, da je tomajski pesnik vse, kar poznamo, in marsikaj, česar ne poznamo, napisal do zgodnje smrti pri dvaindvajsetih letih, ki je nastopila zaradi vnetja možganske ovojnice. Upravičeno govorimo o tem, da marsičesa morda še ne poznamo, ker je velik del sedaj poznanega nekaj desetletij po njegovi smrti čudno ostalo v nekih predalih. Gostja je povedala marsikaj tudi o prevajanju. Prevajalec je pač nujno zlo, da se približamo izvirnemu besedilu. Prevajalec mora slediti izvirniku. Če sledi svojemu nagonu po lepoti, se zlahka izneveri pravim smislom osnovnega besedila. Sicer pa Miličeva svetuje, da prevode preberemo dvakrat in trikrat ... pa se dokopljemo do užitka, ki nam med prvim branjem uhaja. Skromna prodaja knjig poezije pa izvira iz obsedenosti, da je v drugih evropskih državah vse boljše, večje in lepše ..., kot če bi Slovenija ležala v Aziji. S Kosovelom pa je tako: o njem marsikateri prijatelj in tudi sorodnik ni hotel razumeti, da je v njem genialnost; tako je večina nekdanjih dijakov, sedaj šest-, sedem- in osemdesetletnikov (tako se je izrazil nekdo od prisotnih) ostala pri »brinjevki« in »borih«, o Integralih pa pozna zgolj naslov. Ko so trideset ali štirideset let po pesnikovi smrti drugi stopili po podobni poti, so se bližnji pač spomnili, da se je tako izražal in določene vsebine obravnaval že »njihov« Srečko. Med križnim pogovorom je bilo slišati, da se v tem času nekaj podobnega dogaja s pisanjem Janeza Menarta. Ponedeljkovo dogajanje je pripravila Viljena Devetak, ki jo je sovodenjska občina začasno zaposlila z nalogo, da raz-živi knjižnično dejavnost s temami za mlajše in odrasle. Gre za uspel primer uporabe javnih sredstev, če jih je le kaj na razpolago. Naslednja predstavitev v sovodenjski knjižnici predvideva klepet s pobudniki in uredniki knjige s 104 prispevki o Primorski. (ar) 16 Petek, 6. aprila 2012 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Italijanski licej in novogoriška gimnazija Tečaj slovenskega jezika in pobuda za skupni zbor »Na mladih je treba delati in rušiti predsodke« - Nekateri novogoriški dijaki še niso bili na Travniku »Doslej se še ni primerilo, da bi se na italijanski šoli dijaki učili slovenščine. Zato se mi zdi to, da smo na goriškem liceju začeli s tečajem slovenščine, nekaj zelo posebnega, zelo simboličnega,« meni Nejc Rožman Ivančič, profesor slovenščine na novogoriški gimnaziji. Devetnajst tečajnikov, med njimi so dijaki in dijakinje, pa tudi profesorji in tehnično osebje, prihaja z goriškega klasičnega liceja Dante Alighieri in z goriškega znanstvenega liceja Duca degli Abruzzi. »Samo ena od dijakinj zna nekoliko slovensko, saj je obiskovala slovensko osnovno šolo v Italiji. Med tečajniki je tudi hišnik, ki je Rezijan, a slovenščine ne zna, zato bi se je rad naučil. Prvega srečanja se je kot tečajnica udeležila tudi ravnateljica,« niza vtise slovenski profesor. Pobuda za učenje slovenščine je nastala med lanskoletno prvo izmenjavo dijakov novogoriške gimnazije in tremi goriškimi liceji: klasičnim licejem Dante Alighieri, jezikovnim licejem Scipio Slata-per in znanstvenim licejem Duca degli Abruzzi. Tedaj je več dijakov in dijakinj, ki so se udeležili pouka v Novi Gorici, ugotavljalo, da jezika sosedov sploh ne poznajo. Ker pa se obe Gorici vedno bolj približujeta druga drugi, so začutili, da bi jim vsaj osnovno znanje slovenščine še kako prišlo prav. Z naklonjenostjo ravnatelja in ravnateljice obeh šolskih centrov, Bojana Bratine in Laure Fasiolo, je zadeva po letošnji ponovni izmenjavi dijakov tudi stekla: slovenski tečaj je na znanstvenem liceju Duca degli Abruzzi začel pred dobrim tednom, 29. marca. »Tečaj bo po dve uri na teden potekal do konca šolskega leta, kako bo v prihodnje, bomo pa videli sproti,« pojasnjuje Vlasta Lukman, profesorica italijanščine, ki je na novogoriški gimnaziji go- GORICA Glasbeni Pelin-Go-(Vac) s kioski v ljudskem vrtu Danes in jutri bo v ljudskem vrtu na Verdijevem korzu v Gorici glasbeni festival Pelin-Go-(Vac), ki ga prireja združenje Cormonauti iz Krmina. Začel se bo danes ob 18. uri s poetičnim trenutkom, posvečenim pokojni prijateljici Flavii, ob 18.30 pa bo na vrsti pobuda »Cerchio di luce«. Ob 19. uri bodo odprli kioske, začeli pa se bodo tudi koncerti petih glasbenih skupin; nastopili bodo Spanish castle, Sporcac-cioni, Statale 56, Boom River in Danil Stallone and hid loud roll shuffle. Jutri bodo kioske odprli ob 15. uri, koncert bodo startali uro kasneje; nastopili bodo Monkey army, Wild nice, Rebus, Insanity fair in The atomic plajboys. Dvodnevni glasbeni dogodek, pravijo organizatorji, bo tudi priložnost za razmislek in spomin na ljudi, ki so nas prezgodaj zapustili. Upajo seveda, da jim bo vreme naklonjeno. Vlasta Lukman foto k.m. nilna sila čezmejnega povezovanja. Že lani nam je pojasnila, da je trajalo celih sedem let za uresničitev omenjene izmenjave dijakov. Med tem časom je sicer prišlo do nekaj čezmejnih srečanj: dijaki goriškega liceja Max Fabiani in novogoriške umetniške gimnazije so skupaj ustvarjali, dijaki liceja Duca degli Abruzzi se že pet let udeležujejo novembrskega košarkarskega memoriala na novogoriški gimnaziji, osemnajsto leto pa se novogoriška gimnazija udeležuje mednarodnega srečanja srednjih šol Alpe-Adria. Ob uspelih dijaških izmenjavah in obetavnemu začetku tečaja slovenščine se že rojevajo nove zamisli za medsebojno povezovanje dijakov, obenem pa se med snovalci vsega tega že spletajo prisrčni odnosi. Ob neki priložnosti, ko je na novogori-ški gimnaziji nastopil šolski pevski zbor goriškega liceja, sta se ravnateljica Fasiolova in profesorica Lukmanova spogledali in sočasno se jima je utrnila skupna misel: »Tole bi pa lahko uresničili tudi skupaj!« Tako se je rodila ideja o slovensko-italijanskem dijaškem pevskem zboru, ki bi se v tekočem šolskem letu že morala uresničiti, a je začasno zastala zaradi poškodbe dirigentke. »Računamo, da bomo to speljali v naslednjem šolskem letu,« je odločena Luk-manova, ki izpostavlja še en vidik dijaških izmenjav: poleg izkušnje o šolskem sistemu v sosednji državi se med mladimi počasi vzpostavljajo stiki. Nekateri dijaki so z vrstniki v sosednjem mestu ostali v stiku s pomočjo elektronske pošte. »Na mladih je treba delati in rušiti predsodke. Treba pa je povedati, da tudi nekateri naši dijaki ne poznajo sosednje Gorice. Med šolskimi ekskurzijami ugotavljamo, da nekateri sploh še niso bili na Travniku, denimo,« izpostavlja profesor Rožman Ivančič. Katja Munih gorica - Kontrole kamionov Preveč živali, trije šoferji kaznovani Problematiko prevoza živih živali javnost spremlja z vedno večjo pozornostjo, saj se čedalje večje število ljudi zaveda, kako mučen, nesprejemljiv in neetičen je večdese-turni prevoz živali, ki po cestah v vročini, večkrat brez hrane in vode, potujejo v klavnice. V Evropski uniji je leta 2007 začela veljati uredba o zaščiti živali med prevozom, ki uvaja višje standarde za vozila in opremo, ukrepe za boljši nadzor in strožje zahteve za tiste, ki so odgovorni za živali med prevozom. Preverjanju spoštovanja teh norm so bile namenjene kontrole, ki jih je v prejšnjih dneh na Goriškem izvajala prometna policija, ki je skupaj z živino-zdravniki goriškega zdravstvenega podjetja kontrolirala 48 tovornjakov, ki so prevažali živali. »Zaradi obmejne lege goriške pokrajine se po naših cestah pelje veliko vozil za prevoz živali. Pred velikonočnimi prazniki se prisotnost tovornih vozil z živalmi - predvsem ja-gnjeti in kozliči - dodatno poveča,« pravijo na poveljstvu goriške prometne policije in izpostavljajo, da so za zdravje živali prevozi na dolge razdalje zelo nevarni in mučni, zato je nujno, da razpolagajo šoferji tovor- njakov z vso potrebno zdravstveno dokumentacijo, da spoštujejo pravila o maksimalnem številu živali na tovornjakih, da so vozila v skladu z normami, itd. V tem tednu so policisti izvajali poostren nadzor nad vozili, ki so prevažali živali. Ustavili so 48 kamionov in identificirali 57 ljudi, skupno pa so ugotovili 33 prekrškov za skupnih 14.354 evrov denarnih kazni. Trije prekrški so bili povezani s kršenjem zakonodaje o prevozu živali - na tovornjakih jih je bilo preveč -, 22 šoferjev pa ni spoštovalo pravil o času vožnje in počitka. V štirih primerih je prišlo do nepravilne uporabe tahografov, ki merijo, koliko kilometrov voznik prevozi brez počitka. Prometna policija je v okviru kontrolne akcije odvzela štiri vozniška dovoljenja, eno vozilo pa je zasegla. En šofer, ki je presegel maksimalno število ur vožnje, je moral živino raztovoriti na goriškem tovornem postajališču družbe SDAG. »Ko govorimo o zdravju živali, ne mislimo le na odsotnost bolezni, pač pa tudi njihovo dobro počutje. Živali niso predmeti, pač pa občutljiva bitja, ki jih je treba zaščititi,« zaključuje goriška prometna policija. Policisti med pregledovanjem tovornjakov z živalmi arhiv gorica - Preverjali obratovalne stroške telovadnic in mestnega stadiona Poraba, ki ni potrata Napovedujejo t.i. listino storitev, ki bo pojasnila pravice in dolžnosti upraviteljev in uporabnikov Monitorirali so tudi Palabrumatti »Vitka položnica« ali tudi »Šparov-ček« je naslov projektu, ki je nastal v goriškem Studiu Bensa Project Management in zadeva varčevanje pri obratovalnih stroških športnih objektov. V zadnjih tednih so namreč sodelavci studia opravili temeljite preglede na štirih goriških športnih objektih (na treh telovadnicah v mestu in atletskem stadionu na Rojcah), ugotovitve pa so v ponedeljek predstavili na sedežu društva UGG v Gorici. Člani raziskovalne ekipe so v obdobju enega tedna dnevno obiskovali štiri objekte in izpisovali podatke iz števcev plina, vode in elektrike. Iz navedenih številk so izšli zanimivi podatki o porabah in potratah. Projekt sicer ne ponuja revolucionarnih rešitev o tem, kako izboljšati stanje z uvedbo alternativnih in cenejših virov energije. Njegov cilj je predvsem ta, da bi z boljšim nadzorom porabe znižali stroške obratovanja in posledično upravljanja športnih središč. Poudarek še zasluži, da so v okviru projekta formirali profile, ki se bodo poklicno ukvarjali s to problematiko. V drugem delu večera je Eraldo Roberto iz deželne atletske zveze FIDAL postregel z rezultati podobne raziskave, ki je bila opravljena na Videmskem. Zveza je v dveh atletskih stadionih opravila vse izmere in kontrole s ciljem znižanja porabe, vendar tako da varčevanje ne bi poslabšalo kakovosti struktur in storitev, kar bi prizadelo športnika ali rekreativca. Govornik se je tudi zaustavil pri odnosih med lastnikom ob- jekta, upraviteljem in uporabnikom. Pogosto namreč prihaja do zmede, kdo nosi zasluge oziroma odgovornost, če športni objekt ne deluje tako, kakor bi moral. Zato v zvezi FIDAL predlagajo uvedbo t.i. listine storitev, neke vrste vodilo pri uporabi športnih objektov. Med drugim bi v listini pojasnili pravice in dolžnosti upraviteljev in uporabnikov. Sledila je debata. Rodolfo Ziberna, tokrat v vlogi funkcionarja deželnega od-borništva za šport, je avtorjem raziskave na telovadnicah in stadionih zagotovil, da bo njihove izsledke posredoval Rimu, kjer je napovedano zasedanje vseh deželnih komisij za šport in kjer bo beseda tekla ravno o upravljanju športnih objektov. (vip) Nabirka za prof. Bekarja Pobudniki nabirke prispevkov za podaljšanje koncesije za grob prof. Milana Bekarja na goriškem glavnem pokopališču izražajo zadovoljstvo nad odzivom. Prejeli so celo prispevek iz Nove Zelandije. »Povezujejo nas lepi spomini na študentska leta in hvaležen spomin na dragega in posebnega profesorja,« pravijo in sporočajo, da je bil potrebni znesek že presežen in zato končujejo nabirko. Po poravnavi stroškov za podaljšanje koncesije bodo poskrbeli še za zamenjavo razbite kamnite vaze in za cvetje na grobu. Najlepše pobarvani pirh Prosvetno društvo Vrh sv. Mihaela prireja za otroke vrtca in osnovne šole tekmovanje »Najlepše pobarvani pirh«. Zanje prirejajo skupinsko barvanje pirhov danes ob 15.30 v vrhovski cerkvi. Otroke še vabijo, naj okrašene pirhe prinesejo v cerkev k maši na velikonočno nedeljo (vsaj 10 minut prej). Najlepše bodo po obredu nagradili. Prostovoljci v knjižnicah Dvajset mladih prostovoljcev je v ponedeljek začelo obdobje enega leta civilne službe, ki jo bodo v okviru projekta Bi-bliogo opravljali v raznih knjižnicah in kulturnih ustanovah goriške pokrajine. Projekt vodi tržiški kulturni konzorcij, njegov cilj pa je okrepitev delovanja medknjiž-ničnega sistema. Nakradel za 16.000 evrov Bogat plen je nakradel vlomilec, ki je na silo vstopil v stanovanje v enem izmed stanovanjskih blokov v Novi Gorici. Potem ko je zlomil cilinder ključavnice, je preiskal prostore in poleg računalnika in štirih ročnih ur odnesel še cel kup zlatnine. Lastnika je oškodoval kar za 16.000 evrov. (km) Razstava o Ivanu Robu V galeriji Frnaža na Erjavčevi 4 v Novi Gorici je do 26. aprila na ogled razstava utrinkov iz življenja v Trstu rojenega akademskega slikarja, pesnika, prevajalca in satirika Ivana Roba. (km) VOLILNA TRIBUNA Račun za Romolija »Transformizem je Ettoreju Romoli-ju izstavil račun,« pravi Donatella Gi-roncoli iz pokrajinskega tajništva Italije vrednot: »Po veselem podvigu svetnika Zottija sedaj še državni polom Severne lige, ki bo imel posledice tudi v deželi FJK. Romoli je najprej prikril Berlusconijevo ime, kakor če bi se ga sramoval, sedaj pa bo moral zabrisati še Bossija, ki ga je hotel za vsako ceno v zavezništvu. Kolikim njegovim preobratom in liftingom bomo morali še biti priča?« Za kolesa meja še stoji »Uresničitev kolesarske mreže, ki bo povezala turistične znamenitosti goriške pokrajine, je odlična pobuda, ki lahko prispeva k pospeševanju ekološkega turizma. Vendar iz takšne mreže bo izločena ravno Gorica, ki ne premore niti ene spodobne kolesarske steze. Kolesar, ki se pripelje iz Nove Gorice v Škabri-jelovo ulico, ima vtis, da meja še vedno stoji (med omiko in barbarstvom) in da se tam končuje Evropa. Kaj pa bi rekli o Drevoredu 20. septembra, kjer je kolesarska steza "dolga" le nekaj metrov in bi lahko tekmovala za vstop v Guin-nessovo knjigo rekordov,« opozarja županska kandidatka gibanja Movi-mento 5 Stelle Manuela Botteghi. Fiorellijev priziv Renato Fiorelli, ki je bil z listo Zelenih izločen iz županske tekme v Gorici, si je pridržal pravico, da vloži priziv na deželno upravno sodišče. Čas ima do sobote. Fiorelli, ki je za svojo listo zbral samo 38 podpisov (potrebnih pa je bilo vsaj 175), poudarja, da dežela ne bi bila smela anticipirati roka za vložitev list (s petka-sobote na ponedeljek-torek), da bi s še nekaj dnevi Zeleni lahko zbrali potrebne podpise, da pa je bil zaradi an-ticipiranega roka pravi lov na podpisnike. Poleg tega Zeleni niso mogli računati na pomoč občinskih, pokrajinskih ali deželnih svetnikov. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 6. aprila 2012 17 VRH Šport in družabnost Slavila dolnja vas, kolajno prejeli vsi Z moško in žensko štafeto se je v soboto na Vrhu zaključil Športni mesec, ki so se ga kot tekmovalci in gledalci udeležili številni domačini. Pobudniki letošnje izvedbe, ki se je sklenila z nagrajevanjem in družabnim srečanjem, so bili odborniki društva Danica, ki so k sodelovanju povabili tudi društvo Vrh sv. Mihaela. Organizatorji so bili z udeležbo in sodelovanjem domačinov zelo zadovoljni. Letos je s 14 točkami slavil Dolnji Vrh, ki se je izkazal za najboljšega v skoraj vseh panogah, predvsem v skupinskih igrah. Vseh 98 tekmovalcev iz gornje in dolnje vasi je prejelo spominsko kolajno, organizatorji pa so posebej nagradili tudi najboljše posameznike. V nočnem teku so prvo, drugo in tretje mesto med ženskami zasedle Tamara Birsa, Vida Osredkar in Jasmine Moro, med moškimi pa Bogdan Grilj, Martin Devetak in Marko Černic. V igri dama so se najbolje uvrstili Zdenko Černic, Denis Campo Dall'Orto in Jasmine Moro, v teku v vrečah pa Maja Černic, Nicole Peric in Lara Devetak ter Alex Vi-sintin, Tomaž Legisa in Jan Černic. V namiznem tenisu so se izkazale Teresa Lamberti, Jasmine Moro in Christine Abrami, med moškimi pa Lucijan Černic, Marko Volčič in Demitrij Devetak. Vrhovci so se preizkusili tudi v šahu, kjer so zmago slavili Robert Devetak, Damijan Visentin in Nikolaj Devetak. Christine Abrami Udeleženci letošnjih vrhovskih športnih iger di Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 048140497. DEŽURNA LEKARNA V ŠPETRU OB SOČI VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. ~M Koncerti SNOVANJA 2012: v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v petek, 13. aprila, ob 18. uri »Mi smo pomlad«, pojejo in igrajo učenci glasbenih šol V. Vo-dopivca iz Ajdovščine in S. Gandino iz Porcie ter učenci Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice. PD VRH SV. MIHAELA v sodelovanju z Združenjem cerkvenih pevskih zborov prireja 12. revijo Zlata grla - Srečanje slovenskih otroških in mladinskih zborov v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: revijski del v soboto, 14. aprila, ob 18. uri, tekmovalni del v nedeljo, 15. aprila, ob 16. uri. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v petek, 13. aprila, ob 20.15 koncert skupin Etnoploč in Accordion Orchestra 4-8 8-16; več na www.kulturnidom-ng.si ali na blagajna@kulturnidom-ng.si. GRAJSKE HARMONIJE NA GRADU KROMBERK prireja Kulturni dom Nova Gorica: v petek, 20. aprila, ob 20. uri bosta večer samospeva oblikovala mez-zozopranistka Mirjam Kalin in pianist Igor Vičentič. PRIMORSKA POJE: v petek, 20. aprila, ob 20.30 bo koncert na sedežu društva Briški grič na Bukovju 6 v Števerjanu. ~M Gledališče FESTIVAL KOMIGO 2012 V KULTURNEM DOMU V GORICI: v petek, 20. aprila, ob 20.30 »Cecchelin... una poltrona al Filodrammatico« (v tržaškem narečju), igra Alessio Colautti z orkestrom Auditorium iz Trsta; v sredo, 9. maja, ob 20.30 Vlado Kreslin in Mau-rizio Tatalo (v slovenščini in furlanšči-ni), glasbeni večer v okviru festivala »Across the Border 2012«; v torek, 22. maja, ob 20.30 »Venti di risate« (v fur-lanščini) Mare Bergamasco in Maura Fontaninija, produkcija I Trigeminus, na odru Mara in Bruno Bergamasco in orkester Beach Band; v sredo, 30. maja, ob 20.30 »Čistilka in predsednik uprave« (v slovenščini), igra Mojca Partljič, poklon pesniku, pisatelju in prijatelju Tonetu Partljiču; v sredo, 31. oktobra, ob 20.30 »Presenečenje Ko-migo 2012« v režiji goriške gledališke skupine Roberta Cotiča; informacije in predprodaja v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288). OPERA V KINU: v tržiškem Kinemaxu bodo preko satelita predvajali lirične in baletne predstave z najbolj prestižnih svetovnih odrov: 10. aprila ob 19. uri Massenetova »Manon« iz newyorške- ga Metropolitana; 17. aprila ob 19. uri Verdijeva »Traviata« iz newyorškega Metropolitana; 8. maja ob 19. uri ponovitev baleta »Class Concert - Gisel-le« iz moskovskega Bolšoja; 15. maja ob 19.30 balet »Romeo in Julija« iz pariške Opera; informacije in rezervacija po tel. 0481-712020. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v soboto, 14. aprila, ob 20.45 koncert Uta Ughija; informacije pri blagajni gledališča ali po tel. 0481-383602 in na spletni strani www3.comune.gorizia.it/tea-tro. V KULTURNEM DOMU V SOVODNJAH bo v petek, 13. aprila, ob 20. uri ponovitev igre »Limonada Slovenica« dramske družine SKPD F. B. Sedej iz Šte-verjana; več na www.sedej.org/dram-ska-druzina/. Razstave V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI bo do 15. aprila na ogled razstava grafičnih del Tince Stegovec. V MUZEJU SV. KLARE na vogalu med Korzom Verdi in Ulico Sv. Klare v Gorici je na ogled fotografska razstava akrobatske eskvadrilije Frecce Tricolo-ri; do 3. junija od torka do nedelje 10.0019.00; vstop prost. V GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici je še danes, 6. aprila, na ogled razstava Elvire Vere Mauri, 10.30-12.00 in 16.30-19.00. POKRAJINSKI MUZEJI V GORICI obveščajo, da bo Pinakoteka v palači Attems Petzenstein na Trgu De Amicis v nedeljo, 8. aprila, zaprta, v ponedeljek, 9. aprila, pa bo odprta z urnikom 10.0017.00 (tel. 0481-547541). Muzej prve svetovne vojne, muzej mode in umetne obrti ter arheološka zbirka v goriškem grajskem naselju bodo v nedeljo, 8. aprila, zaprte, v ponedeljek, 9. aprila, pa bodo odprte z urnikom 9.0019.00, (tel. 0481-530382). V RAZSTAVNIH PROSTORIH POKRAJINSKIH MUZEJEV v goriškem grajskem naselju je na ogled multimedijska razstava »Življenje drugih - Glasovi in pogledi krajev spomina in spominov na kraje«; razstava, ki je prikazana z av-diovizualnimi in interaktivnimi instalacijami bo na ogled do 15. aprila od torka do nedelje 9.00-19.00; v nedeljo, 8. aprila, bo razstava zaprta, v ponedeljek, 9. aprila, bo odprta 9.00-19.00; vstop prost. V GALERIJI SPAZZAPAN V GRADIŠČU v Ul. Battisti 1 je na ogled stalna razstava Luigija Spazzapana in razstava Giannija Borte z naslovom »Fiori del bene«; do 9. aprila ob torkih, sobotah in nedeljah 10.00-19.00, ob sredah, četrtkih in petkih 15.00-19.00; v nedeljo, 8. aprila, zaprto, v ponedeljek, 9. aprila, odprto 10.00-19.00; informacije po tel. 0481-960816, galleria.spazza-pan@gmail.com. V KULTURNEM DOMU V GORICI je na ogled samostojna razstava »Brazilski motivi« slikarke Regine Celie iz Ceare; do 10. aprila 9.00-13.00, 16.00-18.00 ter med prireditvami. V POKRAJINSKI GALERIJI V UL. DIAZ v Gorici bo v torek, 10. aprila, ob 17. uri odprtje fotografske razstave iz zbirke Erminija Delfabra z naslovom »Una lunga notte 1942-1945 - Neskončna noč 1942-1945«. Razstavo bo predstavil Dario Mattiussi; na ogled bo do 20. aprila, od ponedeljka do sobote 17.0019.00; vstop prost. V KULTURNEM CENTRU MOSTOVNA v Solkanu je v Galeriji TIR na ogled razstava z naslovom »Moja krila segajo do tal. Abiti di argilla« Tee Curk Sorta; do 14. aprila v četrtek 19.00-20.00, v petek in soboto 21.00-23.00, za najave izven urnika tel. 03865-3300912, e-mail in-fo@mostovna.com, tir@mostovna.com. V DRŽAVNEM ARHIVU V GORICI (Ul. Ospitale, 2) je na ogled dokumentarna razstava z naslovom »Psihiastrična bolnišnica v Gorici«; do 20. aprila s prostim vstopom ob ponedeljkih in sredah 10.00-15.00, ob torkih, četrtkih in petkih 10.00-13.00. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.45 - 18.15 -20.00 »Pirati! Briganti da strapazzo«; 22.00 »The Raven«. Dvorana 2: 17.00 - 20.30 »Titanic« (digital 3D). Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Bian-caneve«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 20.15 »Stric Boonmee se spominja«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »Biancaneve«. Dvorana 2: 17.45 »Buona giornata« (digitalna projekcija); 19.45 - 21.45 »La furia dei Titani« (digital 3D). Dvorana 3: 17.00 - 20.30 »Titanic« (digital 3D). Dvorana 4: 16.45 - 18.15 - 20.10 »Pirati! Briganti da strapazzo«; 22.00 »Quasi amici«. Dvorana 5: 17.20 - 19.50 »Romanzo di una strage«; 22.10 »The Raven«. H Šolske vesti ŠOLA ZA STARŠE V DIJAŠKEM DOMU: v četrtek, 19. aprila, ob 18. uri bo predavala na temo »Otrok v šoli: težave in vsakodnevni izzivi« psihologinja in psihoterapevtka Valentina Ferluga; psihologinja Marilena Francioso bo predstavila službo »Doba odraščanja - UOE-EPH. Srečanja so javna, zagotovljeno je varstvo otrok, po predhodni najavi (tel. 0481-533495, info@dijaskidom.it). S Izleti SPDG vabi na povelikonočno druženje v ponedeljek, 9. aprila, na Tabru nad Črničami s sprehodom po geološko zelo zanimivi stezi po soteski potoka (okrog 40 minut) iz Črnič in ogledom naselja Tabor; sledila bo povelikonočna malica v lastni režiji. Prevoz z lastnimi sredstvi, odhod ob 10.30 s parkirišča pri Rdeči hiši v Gorici, kdor želi se na Tabor lahko sam pripelje in sicer po cesti preko Raven (okrog 3 km) ali v Črniče, parkirišče pred marketom pri cerkvi. Začetek pohoda-sprehoda (nujna primerna oputev) ob 11. uri. Snidenje na prostoru pred Tabrom ob 12. uri; informacije po tel. 0481-882079 (Vlado). AKŠD VIPAVA vabi na pohod na južno koto 208 (Varda) po sledeh prve svetovne vojne v nedeljo, 15. aprila. Zbirališče ob 8.45 v zaselku Boneti v Dolu; organizatorji priporočajo primerno obutev, fizično kondicijo in žepno svetilko. EKSKURZIJO Z E'STORIABUSOM bo 22. aprila vodila zgodovinarka Lucia Pillon in bo posvečena briškemu območju; informacije in rezervacije po tel. 0481539210 in na eventi@leg.it. H Obvestila OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo pobiranje kosovnih odpadkov, ki ga brezplačno opravlja občina, prekinjeno aprila in maja zaradi tehničnih težav z uporabo tovornjaka. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je so-vodenjska knjižnica odprta ob ponedeljkih od 16. do 18. ure, ob torkih od 9. do 12. ure, ob sredah od 15. do 18. ure in ob četrtkih od 10. do 12. ure. PET PROMIL DAVKA IRPEF se lahko ob pripravi davčne prijave nameni delovanju ZSKD in ljubiteljski kulturi z navedbo davčne številke ZSKD (80003310317) v ustreznem polju davčne prijave in podpisom. OBČINA SOVODNJE je razpisala javno dražbo za prodajo občinskega prevoznega sredstva piaggio ape car (tri-cikel za prevoz blaga) z evidenčno tablico AB-75238, 218 kubičnih cm, letnik 1998, potreben popravil; informacije in prodajni pogoji na razpisu dražbe v občinskem tehničnem uradu ali na spletni strani www.albopreto-rio.regione.fvg.it/savognadisonzo. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 46. redni občni zbor v četrtek, 19. aprila, (prvi sklic ob 19.30 in drugi ob 20. uri) na sedežu AŠKD Kre-menjak v Jamljah, Prvomajska ul. 20. FEIGLOVA KNJIŽNICA V GORICI bo danes, 6. aprila, zaprta. KROŽEK KRUT vabi na spomladanski ciklus skupinske vadbe in plavanja v termalnih bazenih v Gradežu in Strunja-nu. Ponudba vključuje vodeno vadbo v bazenu, avtobusni prevoz in spremstvo. Datumi: 11., in 18. april, 2., 9., 16., 23. in 30. maj; organizatorji vabijo stalne in nove člane. Vpisovanje in informacije nudijo na sedežu goriškega Kruta, vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure in po tel. 0481-530927 ali na krut.go@tiscali.it. SZSO - SLOVENSKI GORIŠKI SKAVTI IN SKAVTINJE sporočajo, da si člani lahko nabavijo kroje v četrtek, 12. aprila, od 17. do 19. ure na svojem sedežu v kompleksu Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. VZPI IN AVLG GORICA vabita pred goriško južno železniško postajo v soboto, 21. aprila, ob 10. uri na slovesnost ob odkritju spominskega obeležja padlim partizanom na Goriški fronti v septembru 1943. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE je objavila razpis za financiranje dejavnosti v letošnjem letu. Obrazci, ki so na voljo na spletni strani strani www.fonda-zionecarigo.it, je letos mogoče izpolniti in odposlati samo preko spleta do 30. aprila. Ob zahtevani dokumentaciji morata prošnjo spremljati izpolnjeni informativni vprašalnik in predstavitev projekta. Vsak prosilec lahko vloži samo eno prošnjo za leto 2012, izjemo predstavljajo šole in vzgojne ustanove, ki lahko vložijo dve prošnji. Za šole zapade rok za vložitev prošenj kasneje, in sicer 29. junija; informacije na uradu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci v Gorici od ponedeljka do petka med 8.15 in 13.15 (tel. 0481-537111). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb prireja otroške poletne delavnice »Mala ustvarjalna akademija« od 27. avgusta do 1. septembra na Livku pri Kobaridu v Sloveniji. Delavnice bodo vodili mentorji Jelka Bogatec (plesna delavnica), Jana Drassich (glasbeno-pevska delavnica), Jana Pečar (likovna delavnica), Mirna Viola (fotografska delavnica) in Marko Gavriloski (pravljična delavnica). Rok prijave zapade 10. maja, informacije in prijave po tel. 040-635626 (tržaški urad ZSKD) oz. 0481-531495 (goriški urad ZSKD). Razpis s prijavnico je na voljo tudi na spletni strani www.zskd.org. Z GORIŠKE KVESTURE sporočajo, da bodo mladoletniki od 26. junija letošnjega leta lahko potovali v tujino le z osebnim dokumentom in ne bo več zadostoval vpis na potne liste staršev, ki pa bodo kljub tej novosti še naprej veljavni. Zaradi tega bodo mladoletniki od 26. junija lahko zapuščali Italijo le z osebnim potnim listom (za otroke od 0 do 3 let bo veljaven tri leta, za otroke od 3 do 18 let bo veljaven pet let) ali z osebno izkaznico (zakon št. 106 iz lanskega leta določa, da lahko zaprosijo za osebno izkaznico tudi otroci pod 15. letom starosti). Prireditve DELAVNICA DRUŽINSKIH POSTAVITEV z dr. Silvio Miclavez (več o terapevtki na spletni strani www.alcicostellazio-ni.it) bo v soboto, 14. aprila, od 15. do 18.30 v Tumovi dvorani KB Centra na Korzu Verdi, 51 v Gorici. Prijave na naslovu gorica@zskd.org ali po tel. 3270340677. JEHOVE PRIČE vabijo na svoj sedež v Šempetru pri Gorici, Ulica padlih borcev 2A, na slovesnost v spomin na Jezusovo smrt z naslovom »Kako si predstavljate Jezusa?« v soboto, 7. aprila, ob 18. uri v slovenščini in v nedeljo, 8. aprila, ob 10. uri v italijanščini pa bo potekalo predavanje z naslovom »Ali je konec bližje, kot si mislimo?«. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA prireja predstavitev knjige »Čas odločitev: katoliški tabor in začetek okupacije«. Knjigo bosta predstavila avtor Bojan Godeša in Branko Marušič v torek, 10. aprila, ob 20. uri v gradu Kromberk. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v petek, 13. aprila, Nataša Cvijanovič predstavila svojo knjigo »La dama e l'aquila«. DELAVNICE ZA OTROKE V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) za otroke med 5. in 11. letom starosti: v nedeljo, 15. aprila, ob 11. uri »Allegra fattoria« in v nedeljo, 13. maja, ob 11. uri »Il tesoro piu grande del mondo«. FILMSKI FORUM »INCHIOSTRO E PEL-LICOLE« v centru Punto Giovani v Kapucinski ul. 21 v Gorici ob 19.45: 19. aprila »Fortapasc« in 26. aprila »Tutti gli uomini del presidente«. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Iolanda Farfo-glia por. Zago, v kapeli Sv. Justa in na pokopališču. DANES V TURJAKU: 10.45, Lino Gon (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.50, Tullio Gandin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 18 Sreda, 4. aprila 2012 MNENJA, RUBRIKE ŽARIŠČE V sv. križu je upanje Julijan Čavdek / Ni mi znano po kakšnem ključu je bilo določeno, da objava rubrike Žarišče pade ravno na petek. Morda je bil ta dan določen namenoma ali pa ne. Vsekakor je dejstvo, da ta dan, v velikonočnem času, sovpada z Velikim petkom, kar zahteva od pisca dodatno pozornost in odgovornost. Ni namreč mogoče, da bi se v rubriki Žarišče izognili temu, kar za vse nas predstavlja velikonočno tridnevje in še posebej spomin na Kristusovo trpljenje in smrt. Prav danes je namreč ta dan in vsak vernik, ki se zavestno poglobi v pomen tega dogodka, ga gotovo ne bo preživel samo z namenom, da bo izpolnil neko dolgoletno tradicijo. Za vernika, ki išče resničen življenjski odnos s Kristusom je verjetno prav Veliki petek, od vseh velikonočnih obredov, najbolj zahteven. Ne gre namreč samo za zgodbo Jezusovega trpljenja. V sporočilu tega dne najdemo Kristusovo prostovoljno daritev, zato da bi se človek lahko spet vrnil k Bogu, k izvoru lastnega življenja. In ravno na veri v to sloni krščanska vera, ki sprejme, da je v tem zastonjskem darovanju pot do odrešenja in večnosti. Verjeti v to pa niso neke staromodne pravljice. Verjeti v resničnost Velikega petka je za človeka izredno zahtevno dejanje, ki jo splošna javnost, žal, pozna zelo površinsko. Morda je ta zahtevnost tudi razlog, da se petkovega velikonočnega obreda udeležuje povprečno manj vernikov. Po drugi strani pa ni naključje, da je postavljen prav med zadnjo večerjo Jezusa in apostolov (Veliki četrtek) ter vstajenjem (Velika sobota in nedeljska Velika noč). Potrditev te življenjske zahtevnosti najdemo v življenju sv. Frančiška Asiškega, ko je doživljal 40-dnevno preizkušnjo vere na hribu Verna in na koncu prejel dar Kristusovih ran. V tistih štiridesetih dneh je izkusil tišino ali odsotnost Boga in kljub temu ostal zvest njegovim obljubam in predvsem veri. Za njega je bila zelo zahtevna preizkušnja, pa čeprav je zaradi težke bolezni hudo trpel tudi potem. Podobnih primerov je v življenju svetnikov veliko. Žal jih premalo poznamo, ker smo vajeni gledati le na trenutke uspeha in ljudskega priznanja. Blaženi papež Janez Pavel II., ki je umrl 2. aprila 2005, je v svojem kratkem govoru, na rimskem križe-vem potu, 25. marca istega leta, izrekel dva pomenljiva stavka. Najprej je pozval vernike k »blagoslavljanju skrivnosti križa božjega Sina, kajti prav iz te smrti je izšlo novo upanje za človeštvo«, nato je daroval lastno trpljenje, »da bi se lahko božji načrt uresničil in bi božja beseda spremljala ljudi« ter zaključil, »da je sv. križ edino upanje, ki nam lahko podari potrpljenje in pogum ter svetu omogoči mir.« Papeža Wojtile na tistem križevem potu ni bilo. Glede na kratko vsebino pa lahko sklepamo, da ga je, kljub bolezni in bližajoči smrti, sestavil sam. Sporočilo odraža predanost blaženega Poljaka do Kristusa in krščanske vere in globoko istovetenje z njegovim trpljenjem in smrtjo. V tistem dramatičnem trenutku njegovega življenja je Janez Pavel II. našel razloge za upanje in jih izročil človeštvu. Ali ga je človeštvo oziroma ali smo ga verniki sposobni razumeti in po njem živeti pa je danes nadvse aktualno vprašanje. Od vsakega od nas terja osebni odgovor ali res verjamemo v Kristusovo smrt, vstajenje in odpuščanje grehov. Krščanstvo in katoliška Cerkev doživljata danes različne trenutke. Na Zahodu je občutiti veliko krizo, medtem ko je veliko znakov upanja na Vzhodu, v t.i. državah v razvoju. Filozof in teolog, mag. Branko Cestnik, štajerski pater klarentinec, je na prvem predavanju za utrjevanje duha, ki je sredi marca potekalo v Kulturnem centru Lojze Bratuž, citiral demografske podatke, iz katerih izhaja, da je »povprečen kristjan v svetu star 30 let, je temnopolt in reven. Povprečen kristjan v Evropi pa je star več kot 60 let, je bel in ima avto ... «. Iz tega podatka si lahko predstavljamo, da krščanstvo v Evropi in pri nas preživlja neke vrste Veliki petek, ki tudi nas neposredno zadeva. Kako bomo prešli iz petka na soboto je odvisno od naše vere. Vera pa ni stvar morale ali volje posameznika. Bolj je to, kar izhaja iz misli pisatelja Alojza Rebule v intervjuju za revijo Ognjišče, leta 2004. Na vprašanje ali je doživel trenutke krize vere odgovarja, »da vera ni nekaj samoumevnega, ampak moram veri vsak dan sproti reči svoj zavestni ja. To je redkokdaj spokojna, ampak v glavnem, dinamična, večkrat spopadajoča se vera. Po domače povedano: sku-šnjavec, moj hudič varuh, me nenehno spremlja kot senca. Ni ga ugovora proti veri in Cerkvi, s katerim se ne bi bil moral spopasti. Vendar pa prav, usodne verske krize še nisem doživel. Morda me čaka. A upam v božje usmiljenje.« Ravno s tem upanjem preživimo Veliki petek, da si bomo lahko na Veliko noč iskreno voščili: Kristus je vstal. Zares je vstal! naborjet - Od 14. aprila do 15. maja Razstava lesenih mask v zimskih obredih na tromeji Etnografski muzej Beneška Palača iz Naborjeta vabi od 14. aprila do 15. maja na ogled mednarodne razstave z naslovom Lesene maske v zimskih obredih na območju treh meja - Avstrije, Slovenije in Italije. Razstava predstavlja neke vrste potovanje v svet mask, ki so v okviru zgodovinske analize prazničnih obredov in odnosov le-teh z družbenim in kulturnim sistemom vključene v tradicionalni koledar. Gre za nek skupni pogled, ki teče vzdolž alpskega območja treh meja in raziskuje podobnosti in razlike. Območje tromeje oziroma meje med Italijo, Avstrijo in Slovenijo je izredno bogato etnografsko območje, kjer se srečajo in združijo latinska, slovanska in nemška kultura. Razstava je etnografsko pričevanje zimskih obredov in tradicionalnih pustovanj na območju treh meja, saj želi ponuditi gledalcu vse potrebne informacije za razumeva- izgubili smo prijatelja Zadnje slovo od Jožeta Rovška Zadnjo soboto v mesecu marcu so se številni prijatelji in znanci poslovili na pokopališču v Kresnicah pri Litiji, v osrčju Slovenije, od Jožeta Rovška, dobrega poznavalca slovenskega zamejskega prostora, še posebej Koroškega. Jože Rovšek je umrl v 72. letu starosti. Njegovo življenje je posvetil kulturi ter stremljenju za napredno, progresivno miselnost. Pomoč vsem, ki so bili kdaj v stiskah in revščini ogroženi, so stali v ospredju njegovega progresivnega nastro-jenja in vodili njegov misli. Po poklicu je bil učitelj in ko se je preselil na Koroško se je takoj aktivno vključil v tamkajšnjo vsestransko manjšinsko delovanje. Bil je namreč vzgojitelj v Dijaškem domu v Celovcu, nato urednik, oziroma lektor tednika Vestnik, zaposlen je bil tudi v tovarni Elan. Na politično kulturnem področju pa je, pa je njegova velika skrb veljala slovenskim kulturno-prosve-tnim društvom na Koroškem. Mnogim igralskim skupinam je bil pravi mentor; bil je tudi pobudnik in organizator večjih slovenskih manifestacij na Koroškem, napisal je tudi knjigo (skupno z Jankom Tišlerjem) »Mauthausen na Ljubelju« in bil je tudi lektor pri raznih koroških založbah. Bil je eden izmed soustanoviteljev naprednega koroškega mladinskega gibanja »Kladivo«. S Slovenci v Italiji je bil še posebej povezan preko dijaških domov: Simona Gregorčiča v Gorici in Srečka Kosovela v Trstu, s katerimi je vrsto let sodeloval. Ob snidenju z njim pa je vedno nanesla beseda o problematiki naše na- rodnostne skupnosti od Kanalske doline do Jadrana. Zadnje slovo od Jožeta Rovška v rojstnih Kresnicah je bilo ganljivo in nadvse prežeto z njegovo ljubeznijo do slovenske zemlje, ki se ni zaustavila na dosedanjih državnih mejah. Tako govorniki, kot številni prijatelji iz Avstrije, Italije in Slovenije, so potrjevali, da »smo izgubili iskrenega in dobrega prijatelja«. In kot je v zaključku nagovorov - lahko bi trdili v imenu vseh prisotnih - ganljivo izpričala njegova nečakinja Klasja, ko je dejala »dragi deda, mnogo si opravil za vseh nas v svojem delovnem življenju. Iskrena ti hvala!« Te besede so zvenele kot globok in pristen poklon za slovo prijatelju, ki, kot je sam vedno trdil, »čvrsto sem navezan na zamejce«. Igor Komel razstava - Do 15. junija V mariborski Sinagogi izraelska keramika V mariborski Sinagogi so včeraj odprli razstavo del 16 izraelskih ustvarjalcev v keramiki. Pod naslovom Predstavi se, v čem si najboljši bodo na ogled tako umetniško obdelani svečniki, sklede, vaze in čajniki kot tudi kipci, nakazujoč umetniško bogastvo sodobne izraelske keramike kot tudi umetniško moč keramike nasploh. Razstavo so pripravili v sodelovanju s hrvaškim keramičarskim združenjem Kerameikon iz Varaždina. Po navedbah slovenske koordina-torke projekta Marjetke Bedrač želijo slovenski in hrvaški javnosti predstaviti sodobno umetniško produkcijo izraelskih ustvarjalcev v keramiki. "Keramika, kakor z zbirno besedo imenujemo izdelke iz žgane gline, je eden najstarejših materialov, s katerimi človek udejanja svoje ročne umetno-obrtne in tudi umetniške potenciale," je poudarila v razstavnem katalogu. Predstavljajo 16 avtorjev iz Izraela, med katerimi je večina članov izraelskega umetniško-keramičarskega združenja CAAI. "Razstavljena dela jasno pre-zentirajo umetniški potencial izbranega medija, obenem pa pri večini še vedno prepoznamo osnovne forme uporabnih funkcij. Morebiti se zdi, da prav dvojnost uporabnega in estetsko-umetniškega keramiko v primerjavi z drugimi likovnimi mediji nekoliko diskreditira kot obliko vrhunske oziroma elitistične umetnosti," pojasnjuje Bedračeva. Z razstavo skušajo po njenih navedbah tovrstno diskvalifikacijo preseči in se pridružiti številnim keramičar-skim združenjem in drugim sorodnim kulturno-izobraževalnim institucijam po svetu, ki si prizadevajo spodbuditi zanimanje javnosti za tovrstno umetniško produkcijo. V Izraelu je ta umetniška scena dokaj močna. "Zapletenost življenja na nemirnem območju, kot je Izrael, in neizbrisen spomin na holokavst sta še kako našla svoj odsev v umetniškem izrazu umetnikov, ki predstavljajo svoje stvaritve na tej razstavi," je dodala hrvaška koordinatorka projekta Bla-ženka Šoic Štebih. Razstava bo na ogled do 15. junija. Pozneje se bo selila na varaždinski mednarodni festival postmoderne keramike, ki bo med 25. avgustom in 31. oktobrom. nje obredov in ponovno odkrivanje skupne alpske identitete. Izbrana umetniška dela so vir sodelovanja med prestižnimi muzeji: Centro etnografico iz Saurisa, Museum für Volkskultur iz Spittala, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, Mestni muzej za Idrijsko in Cerkljansko, Tolminski muzej in društva za zaščito in promocijo lokalnih tradicij - Associazione mascherai alpini iz Čente, skupine Krampus iz Kanalske doline, Drežniška fantovščina iz Drežnice, Etnografsko društvo Oraki-Okič, Društvo Laufarija iz Cerknega. Obiskovalec si bo lahko ogledal okrog 50 mask, ki bodo razstavljene glede na geografski izvor. Zanimivost prireditve so tudi videoposnetki z intervjuji direktorjev sodelujočih ustanov, s podnapisi v več jezikih, ki predstavljajo bogat zaklad informacij in pričevanj. Glavni junaki razstave pa so seveda maske in oblačila treh slovenskih pu-stovanj, simbol kmečkih »spomladanskih praznikov« in obredov plodnosti ter rodovitnosti, se pravi ptujski Kurenti, cerkljanski Laufarji in Drežniški pust, z dvanajstimi pustnimi maskami; maske, ki so značilne za videmsko pokrajino, in sicer 5 pustnih mask iz Saurisa, 10 lesenih ročnih izdelkov iz Čente z likom Tomata, 10 Krampusov iz Kanalske doline ter 10 mask iz muzeja iz Tolmeča. Iz Avstrije bodo na ogled maske iz muzeja iz Spittala s tremi Krampusi iz različnih obdobij. Razstava bo odprta vsak dan z izjemo ponedeljka s sledečim urnikom: od 10.30 do 12.30 in od 15. do 18. ure. Več informacij je na voljo v etnografskem muzeju Beneška Palača iz Naborjeta, tel. 0428/64970, elektronska pošta: palaz-zoveneziano@cm-pontebba.regione.fvg.it. PISMA UREDNIŠTVU Civilna zaščita 3 V dnevnem tisku se nadaljujejo polemike o posegu Civilne zaščite v Potoku (Glinščici). Tisti, ki so poseg hvalili ter označevali kot nujno potreben, se sedaj sprenevedajo, z otroškimi izgovori pripisujejo krivdo drug drugemu kot: ne morem biti povsod, nisem tehnik, v eni sapi trdijo, da je Glinščica poplavila Frankovec in obenem opravičujejo divjo sečnjo v Gornjem Koncu. Zakaj? Da bo voda hitreje in z večjo močjo pridrla do Frankovca, ko ni več dreves, ki so tok upočasnjeva-la? Dobra je tudi podžupanova trditev, da so bili topoli odstranjeni, ker naj bi ogrožali žice električne napeljave (v bližini jih sploh ni). Pod 10 KW vodom, ki je ob cesti za Gornji Konec, je zasebno podjetje na račun ENEL lansko jesen skrajšalo veje dreves pod žicami. Navsezadnje bo kot običajno za vse kriva - či-stilka! Mejo dostojnosti pa presega izjava, ki jo je koordinator Civilne zaščite Williy Vorus dal v Piccolu na ponedeljek 2. aprila. Tam trdi, da so prav največji protestniki odpeljali na stote drv. Torej: če je Willy Vorus s tem seznanjen, naj pride na dan z imeni,drugače bom sam objavil na spletu imena pripadnikov Civilne zaščite, ki so se okoristili z dobrim lesom (ne s topoli ter vrbami) in jim je podjetje, ki je poseg opravilo, pripeljalo drva na dom! V sredo, 4. aprila, je prej omenjeno podjetje začelo čistiti ter odvažati iz struge Potoka vejevje in manjše kose lesa. Prebral sem ime na dostavnem vozilu. Ne bi si mogli izbrati primernejšega, naziva se namreč »Bombardier«. Brez komentarja. Stojan Glavina Petek, 6. aprila 2012 Št. 14 (215) Pri strani sodelujejo Agata, Andrej, Eva, Julija, Karin, Katerina, Martin, Mateja, Patrizia, Tjaša in Vesna. e-mail: klop@primorski.eu pogovor z azro nuhefendic ob 20. obletnici začetka vojne v bosni in hercegovini Prej ali slej se bom vrnila v Sarajevo Na današnji dan se je pred dvajsetimi leti začela vojna v Bosni in Hercegovini. Petega ali šestega aprila (ko gre za vojno, ni nobene gotovosti) so srbski sniperji na mostu Vrbanja, v središču Sarajeva, ubili dve študentki, Suado Dilberovic and Olgo .Sučic, ki sta postali dve od prvih žrtev vojne, ki je pretresla Evropo in svet. V naslednjih dneh so srbske vojaške sile obkolile .Sarajevo in ga oblegale do 29. februarja leta 1996, štiri leta, 1427 dni, najdaljše obleganje nekega mesta v moderni Evropi. Po Suadi in Olgi se danes imenuje tudi most Vrbanja, ki je postal eden od tisočerih simbolov ranjenega mesta. Tudi 11.541 stolov, ki so jih v teh dneh postavili na ulici Maršala Tita, v srcu Sarajeva, simbolizira prav toliko žrtev, ki jih je vojna zahtevala od mesta. Njim bodo posvetili koncert in veliko drugih dogodkov, da ne bi spomin na te pretresljive dogodke iz sodobne zgodovine nikoli minil. Na pogovor smo povabili Azro Nuhefendic, pisateljico in novinarko, ki se je leta 1995 iz nekdanje Jugoslavije preselila v Trst, kjer še danes živi, dela in ustvarja. Redno objavlja svoje članke v italijanščini v tržaškem dnevniku Il Piccolo in na spletni strani Osserva-torio Balcani e Caucaso. Lani je pri založbi edizioni Spartaco izšla njena zbirka člankov »Le stelle che stanno giu« (Zvezde, ki so spodaj). Za svoje delo je leta 2004 prejela italijansko nagrado Dario DAngelo za novinarje, ki niso iz Italije, leta 2010 je pa prejela evropsko nagrado Writing for CEE. Kaj Vas je pripeljalo ravno v Trst? Čisto naključje. Nikoli mi ni niti šinilo na misel, da bi se moja pot zaključila v Trstu. Bila sem bosanska novinarka na jugoslovanskem, nato srbskem RTV-ju v Beogradu. Takoj po začetku vojne izgubila službo in nekatere prijatelje prav, ker sem Bosanka. Vseeno pa sem se odločila, da ostanem v Beogradu, vsaj dokler so moji starši živeli v Sarajevu. V srbski prestolnici sem si poiskala službo, postala sem prevajalka za tuje novinarje. Na ta način sem zaslužila nekaj denarja in pošiljala v Sarajevo nekaj hrane. Leta 1995 je pa postalo jasno, da ni bilo več nobene možnosti in niti razlogov, da ostanem v Beogradu. Mojih domačih ni bilo več v Sarajevu, tako da sem se odločila se izseliti. Meje so bile leta 1995 zaprte, sama sem v spremstvu prijateljev prišla v Italijo s pomočjo raznih izgovorov. Pomagali so mi stiki, ki jih je moja sestra navezala v Trstu leta 1992. Tu sem nameravala ostati za teden dni, saj sem dobro poznala angleščino in pričakovala sem, da bom pristala v Angliji ali pa v Združenih državah Amerike. Kako ste se znašli v Trstu? Sprva sem se zaposlila kot tajnica na Mednarodnem centru za genetsko inže-nirstvo in biotehnologijo. Kmalu sem delo zapustila, ker sem se zaposlila na evropskem projektu, ki je bil namenjen novinarjem iz nekdanje Jugoslavije. Ta projekt pa ni tekel, ker me niso obravnavali enakopravno. Pogrešala sem določeno resnost in o tem napisala tudi članek »Katerakoli begunka«. Kljub vsemu sem pa ostala v Trstu, kjer živim že 16 let. Kako pa doživljate Trst zdaj? Cenim čedalje večjo prisotnost tujcev, ki so se, podobno kot jaz, skoraj naključno znašli v Trstu. Kitajci in Turki upravljajo veliko lokalov, v katere zahajajo Srbi, ki si prizadevajo naučiti srbščine Goran Bregovic je glasba za turiste sinove upraviteljev, torej mlade Kitajce in Turke, kar je nekaj čudovitega. Odkar ste se preselili v Trst, se vam zdi, da se je mesto spremenilo? Trst se je v petnajstih letih izredno spremenil. Ko sem bila mlada, sem velikokrat nakupovala v Trstu, ki se mi je zdelo zanemarjeno mesto. Ko je postal Trst moj začasni dom, pa sem kar naenkrat uvidela mesto, medtem ko sem prej le trgovine. Kljub temu pa sem imela vtis, da se ni čisto nič spremenilo, kar je še dodatno poslabšalo vtis, ki sem ga imela o tem mestu. Zdaj pa opažam, da se je vse izjemno izboljšalo, prenovili so hiše, ceste in trge. Zaživelo je tako kulturno kot socialno življenje, mladih je veliko več. Včasih me današnji Trst spominja na Sarajevo iz osemdesetih let, ko je mrgolelo mladih, ki so se zbirali pred mestnimi lokali. Teh mladih verjetno ni več ... Mladih je v Sarajevu ogromno! Vsakič, ko obiščem Sarajevo, me preseneti ogromno šte- sploh jasno, ali bo Bosna ostala taka, kot je. Če ustvarja globalna ekonomska kriza že v Italiji veliko vprašajev, si lahko samo mislite, koliko vplivajo negotove ekonomske razmere na Sarajevo in na Bosno in Hercegovino. Jugoslavije mislim, da ne bomo doživeli nikoli več vilo mladih, ki tam živijo. Trst ostaja mesto starejših, kljub vtisu, da je mladih veliko. Starejši pa ne bodo izzvali revolucije, ker bodo nasprotovali spremembam. Mladi lahko spremenijo svet ali vsaj dušo določenega mesta, recimo Sarajeva. Ko smo obiskali Sarajevo, smo sicer spoznali mesto, ki je bilo kar precej zatopljeno vase. Sarajevo ostaja seveda, kot celotna Bosna, mesto z ogromnimi težavami. Ljudje imajo v Sarajevu ogromne skrbi, sploh ne vedo, kaj storiti, kako kaj zaslužiti, in katera bo prihodnost Bosne, ker ni še Podobno kot Trst, se je verjetno tudi Sarajevo v dveh desetletjih izredno spremenilo. Pa še kako. Mesto se je med vojno spremenilo za celih 50 %. Sarajevo je na začetku devetdesetih let štelo 600.00 prebivalcev, med vojno se jih je izselilo 300.000. Nadomestili so jih prebivalci podeželja in na ta način se je duh mesta bistveno spremenil. Ob tem gre dodati številne begunce, ki so se znašli v Sarajevu. Vsaj še dve generaciji bosta morali mimo, da se bo na novo vzpostavila prava mestna družba. In da se bodo rane zacelile. Še sveže travme so hude rane v mestnem tkivu. Skoraj vsak prebivalec Sarajeva je med vojno izgubil vsaj eno osebo, ki mu je bila blizu. Ostati v Sarajevu po vojni je bil in je še vedno zahteven izziv. Ljudje v Sarajevu ne umirajo več zaradi granat, ampak zelo mladi npr. zaradi atipičnih rakov, za katere je krivo vse, kar se je nakopičilo med vojno, od stresa in strahu, do neurejenega življenja. Nerešeni pa ostajajo tudi problemi invalidov, ki nimajo urejenega statusa. Prav tako je še odprt socialni položaj vseh žensk - mater, sester in hčerk -, ki so ostale med vojno same. Veliko žensk iz Srebrenice se je preselilo v Sarajevo. 50-odstotna brezposelnost, korupcija, mamila, trgovina z orožjem, vse to je za Sarajevo preveč. V revščini lahko politika manipulira množice z nacionalizmom, v blagostanju pa ne več Kateri pa je pozitivni pogled na Sarajevo? Vtis imam, da ohranja mesto tisto gostoljubnost, ki ga je odlikovalo pred vojno. Med enim obiskom Sarajeva sem v starem predelu mesta zašla v trgovino, kjer sem spoznala nekaj oseb, ki so se pogovarjale v ekavščini, verjetno je šlo za Srbe. Vprašala sem jih, zakaj so sploh prišli v Sarajevo, ali se ne počutijo ogrožene. Odgovorili so mi, da sploh ne občutijo ogroženosti in da se počutijo podobno kot doma. Ta duh očitno ni zapustil mesta in upam, da ga ne bo nikoli. Kaj pa Beograd? Tudi Beograd se je izjemno spremenil. Tam sem živela celih 15 let in takrat je veljal za srednje-veliko mesto. Bil je izjemno prikupno mesto z zelo visokim standardom kulturnega življenja. Med vojno se je v srbsko prestolnico naselilo ogromno beguncev, ki so mesto spremenili, kar se trenutno počasi obrača, saj doživlja mesto novi razcvet. Iz raznih umetnostnih produktov smo zaznali v mladih Srbih in Bosancih veliko jeze. Mladim v Beogradu je vojna, podobno kot v Sarajevu, vzela 20 let življenja, normalno, da povzroča vse to veliko jezo in tudi veliko zbeganost. 80 % mladih ni nikoli potovalo, kar je neverjetno. Podam vam drug primer. V obdobju moje mladosti so pa bili naši junaki športniki. Po vojni pa si je veliko mladih izbiralo za svoje junake največje vojne zločince, kot je bil Arkan, ali pa eno od številnih pevk-starlet, kot je npr. Arkanova žena - Ceca, ki ne morejo biti v zgled nikomur. Velik naval turistov je pa Beogradu v pomoč? To že, ampak bi s tem v zvezi poudarila, da se širi včasih na zahodu napačna percepcija Balkana in Beograda. Zahodnjaki si ustvarjajo vtis, da ne gre za popolnoma civilen svet, v katerem je možen katerikoli tip zabave ob zvokih ansamblov na pihala. Gre za sliko, ki zadovoljuje le stereotipe, saj je Beograd tudi mesto odličnih umetnikov, gledališčnikov, književnikov in glasbenikov. Gre za že zelo stare, nekoliko izkrivljene podobe Balkana, ki ga postavljajo nekje, »preko meje«. Kaj pa Goran Bregovic? Bregovic je glasba za turiste. Če gre nekdo na ogled afriške savane, ga po navadi zvečer pogostijo ob folklornem pro- Mladi lahko spremenijo svet ali vsaj dušo določenega mesta gramu, ki ga oblikujejo Kenijci, ki čez dan delajo v pisarni, zvečer pa se preobleče-jo v afriške kostume in zabavajo turiste. Na isti način deluje Bregovic. Sklepam, da bo mnenje, ki ga imate o režiserju Emiru Kusturici, precej podobno ... Kusturica ustvarja v svojih filmih balkanski svet hinavcev. Ta svet skuša ohraniti v percepciji gledalcev iz lastnih interesov. Kusturica je od samih začetkov podpiral take trditve, ki so se širile po Evropi ob začetku vojne. Gre za predstavo, da je nekdanja Jugoslavija sestavljena iz plemen, ki jim ni nikoli uspelo živeti v slogi in se zaradi tega ubijajo med sabo. Vse to pa seveda ne drži, ampak Kusturica ustreže Evropi s podobo Balkana, ki jo ima o Balkanu Evropa sama in ki sploh ni resnična. Mislite, da bo jugoslovanski duh nekoč spet zacvetel? Nove Jugoslavije mislim, da ne bomo doživeli nikoli več. Vseeno pa ostajam prepričana, da se bodo morale države na tem območju povezati. Gre za edini možni način, da članice nekdanje Jugoslavije preživijo, ker se zahteve globalne ekonomije širijo čez meje posameznih držav. Možnost za sožitje ponuja tudi Evropska unija. Pred nekaj tedni je Srbija postala uradna kandidatka za vstop v EU. Z morebitnim ekonomskim blagostanjem pa se tudi politične dinamike spremenijo. V revščini lahko politika manipulira množice z nacionalizmom, v blagostanju pa ne več. Gospa Nuhefendic, bi se kdaj vrnila v Sarajevo? Seveda bi se. Večkrat sem se poskusila vrniti v Sarajevo, prvič takoj po vojni, ampak ni šlo. Izbira bi se izkazala za popolnoma nepremišljeno. Nisem si mogla privoščiti, da zapustim majhno gotovost, ki sem si jo ustvarila v Trstu, z dovoljenjem za bivanje v tujini na prvem mestu. Ni pa bilo krivo mesto, če sem ga zapustila, krivi sta bili vojna in njene posledice. Dodajam pa, da tukaj nimam trajne zaposlitve, ne bom prejemala pokojnine v Italiji. Prej ali slej pa se bom gotovo vrnila v Sarajevo. In takrat bomo rade volje prišli na obisk, gospa Azra. 20 Petek, 6. aprila 2012 APrimorski r dnevnik HERCOGOVA PRVIČ PREMAGALA IGRALKO IZ TOP 10 CHARLESTON - Slovenska teniška igralka Polona Hercog se je prebila v četrtfinale teniškega turnirja v Charlestonu z nagradnim skladom 740.000 dolarjev. V osmini finala je s 6:4, 1:6 in 6:4 premagala tretjo nosilko Marion Bar-toli. »Dosegla sem prvo zmago nad igralko iz 'top 10, tako da je občutek res fenomenalen,« je po odmevni zmagi sporočila Hercogova. Slovenska igralka, ki še naprej zaseda 38. mesto na lestvici WTA, se bo v četrtfinalu pomerila z zmagovalko ruskega dvoboja med Nadjo Petrovo in Anastazijo Pavljučenko. PO BASKIJI: ŠPILAK DEVETI BILBAO - Španec Joaquim Rodriguez (Katjušam, na fotografiji) je zmagovalec današnje četrte etape kolesarske dirke po Baskiji, z njo pa je prevzel tudi vodstvo v skupnem seštevku. Na današnji 151 km dolgi preizkušnji od Ei-bara do Bera-Ibardina se je izkazal tudi njegov klubski sotekmovalec, Slovenec Simon Špilak, ki je s 17 sekundami zaostanka zasedel deveto mesto. Jani Brajkovič (Astana) je zaradi poškodbe odstopil. Špilak je v skupni razvrstitvi na enajstem mestu, za vodilnim Rodriguezom pa zaostaja 28 sekund. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu DEVETIČ SLOVENSKI PRVAKI LJUBLJANA - Odbojkarji ACH Volleyja so še devetič v zgodovini slovenski državni prvaki. V finalni seriji so s 3:0 ugnali kamniški Calcit Volleyball, v tretji, zelo izenačeni tekmi v Tivoliju je bil izid 3:1 (-24, 25, 23, 22). Za ACH je to osmi zaporedni naslov in prvi, odkar se je klub z Bleda preselil v Ljubljano. Kamničani so sicer pokazali odlično igro, dobili prvi niz, bili blizu drugega, odlično pa so se upirali tudi v preostalih dveh. A izkušnje so bile vendarle na strani Ljubljančanov, ki so tako po ogorčenem boju prišli do želene zmage. motociklizem - Dirkač Mitja Emili ob začetku svetovega prvenstva Spet dvoboj Stoner - Lorenzo »Najbojša pilota na najboljših motorjih« - Zakaj Valentino Rossi ne zmaguje več? PRIŽGITE MOTORJE - V Katarju že brnijo motorji. Včeraj se je namreč s prvimi poskusnimi krogi začelo letošnje svetovno prvenstvo v kategorijah Moto GP, Moto 2 in Moto 3. Slednja je največja novost letošnjega svetovnega prvenstva, saj so ukinili dosedanjo kategorijo do 125 kubičnih cm in dvotaktne motorje nadomestili s štiritaktnimi. MOTO GP - Na startu bo s številko ena Avstralec Casey Stoner, ki je v lanski sezoni premočno zmagal. Svetovni prvak se bo moral zlasti paziti pred napadi Španca Jorgeja Lorenza. Bo boj omejen le na ta dva vrhunska motociklista? O tem in še o marsičem smo se pogovorili z Mitjo Emilijem, ki se je z nami pogovarjal ravno med vožnjo proti dirkališču v Imoli, kjer bo nastopal ta konec tedna: »Mislim, da bosta tudi letos onadva krojila vrh. Nato je še nekaj drugih, ki se lahko vmešajo v boj za vrh. Med temi bi omenil Pedroso in Spiesa. Odkritosrčno se mi zdi v določenih težavah Ducati. Med motorji imata trenutno honda in yamaha nekaj več od vseh ostalih, a tudi Lorenzo in Stoner sta v tem trenutku najboljša motociklista, tako da je kombinacija vrhunska: najboljša voznika na najboljših motorjih. Problem Valentina Rossija je ducati, ki še ni na nivoju ostalih dveh. Mislim, da morajo pri Ducatiju še veliko napredovati predvsem pri šasijah. Šasijo je italijanska hiša komaj spremenila, medtem ko so pri Hondi in Ya-mahi to razvijali že 20 let.« Valentino Rossi je bil v zadnjih sezonah v težavah. Slabi rezultati so le posledica slabših motorjev, s katerimi je tekmoval? »To je zelo zahtevno vprašanje. Ni enostavno od zunaj dajati sodbe, če je Valentino še vedno tisti izpred nekaj let. Pred dvema letoma je Rossi imel prvo hudo poškodbo in ne izključujem, da ima psihološke posledice in ne pritiska več na plin tako, kot nekoč. Stoner, Lorenzo in Pe-drosa so veliko bolj vajeni na poškodbe, morda mentalno občutijo manj te padce, ker so bili nekoliko manj srečni od Valentina Rossija in so se morali takoj sprijazniti z dejstvom, da so tudi hudi padci del igre.« Letos bo jakost motorja do 1000 kubikov, nekateri pa bodo imeli poseben pravilnik poimenovan CRT. Motorji, ki bodo sodili v to posebno kategorijo bodo imeli na razpolago v celi sezoni 12 motorjev (MotoGP samo šest), rezervoarji pa bodo imeli zmogljivost 24 litrov (MotoGP 21), motorji pa bodo bolj podobni serijskim in se približujejo tipologiji, ki jo uporabljajo v kategoriji Superbike. Bi lahko kak pilot CRT presenetil vse ostale? »Mislim, da problem CRT-jev ni toliko odvisna od motorjev, temveč voznikov. Samo sicer Edward-sa in De Punieta, ki sta solidna, a ne vrhunska. Italijani Pasini, Petrucci in ostali pa ne bodo niti v boju za zmago v kategoriji CRT. Zanimivo bo primerjati rezultate dveh tipologij. Mislim tudi, da se bodo CRT motorji veliko bolj spremenili med sezono kot pa MotoGP, tako da nas najbrž čaka zelo pestra sezona. Drznem si trditi, da bodo prihodnje leto CRT še nevarnejši, ker bodo razpolagali tudi z boljšimi piloti.« Casey Stoner (desno) bo lovil letos tretjo lovoriko: v svetovnem prvenstvu v kategoriji Moto GP je lani premočno zmagal, najboljši pa je bil že leta 2007. Zgoraj: Mitja Emili ansa MOTO 2 - V nižji kategoriji ni več branilca naslova Bradla, ki se je preselil v višjo kategorijo. Emili tako gleda na bitko za naslov v Moto 2: »Lani sem napovedoval, da bo slavil Marquez, zaradi poškodbe se mu je naslov izmuznil, letos pa je on glavni favorit. Dokazal je, da je najboljši. Gotovo bo imel kar nekaj tekmecev. Tu mislim na Smitha, na Iannoneja in nekaj drugih italijanskih motociklistov. Če Marqueza se ne bo držala smola, mislim da bo prevladal. Vsekakor bodo vse dirke zelo izenačene in potrjujem, kar sem že izjavil: raje gledam Moto 2 ali Superbike kot MotoGP.« MOTO 3 - Najtežje je napovedati favorite v najnižji kategoriji, saj je to največja novost letošnjega svetovnega prvenstva. Lanske kategorije do 125 kubikov ni več, nadomešča jo kategorija Moto 3: »Veliko se spremeni, saj so med dvotaktnim in štiritaktnim motorjem razlike precejšnje v samem načinu vožnje. Opazili smo že pred dvema letoma v prvenstvu Moto 2, ko je v prvi sezoni prevladal najboljši motor in ne najboljši voznik. Lahko omenjamo najboljše voznike, a potem bo skorajda prava loterija ugotoviti, na kateri motor bodo sedli. Velika konkurenca je vedno bila, a letos bodo tudi velike razlike med motorji. Lahko bi prevladal nekdo, ki bo razpolagal s toliko boljšim motorjem. Razni testi so pokazali, da je bil Italijan Fenati zelo hiter, nekaj Špancev je tudi bilo tam spredaj. Zanimivo bo gledati prve dirke, da se sploh lahko razume, kdo se lahko bori za sam vrh.« VARNOST - Lani je globoko odjeknila novica o smrtni nesreči Marca Simoncellija, letos smo začeli s hudo nesrečo v katero je bil vpleten Joan Lascorz. Je bilo na tem področju narejeno vse: »Zadnja nesreča se je dogodila v Imoli, kamor se ravnokar peljemo. Mislim, da je Lascorz padel na skoraj ravninskem delu dirkališča, kjer je težko pasti. Sam nimam niti skuterja niti motorja, ker je vožnja po cestah zelo nevarna. V primerjavi so dirke veliko bolj varne. Ko padeš na cesti pri hitrosti 50 km/h, se zavedaš, da to ni od muh. Pomislite, kaj se zgodi, ko se to dogodi pri 300 kilometrih Seznam dirk Sezona, ki se začenja v Aziji, se bo zaključila 11. novembra v Valencii. Seznam dirk je sledeč: 8. aprila Katar (Losail), 29. aprila Španija (Jerez de la Frontera), 6. maja Portugalska (Estoril), 20. maja Francija (Le Mans), 3. junija Katalunija, 17. junija VB (Silverstone), 30. junija Nizozemska (Assen), 8. julija Nemčija (Sachsenring), 15. julija Italija (Mugello), 29. julija ZDA (Laguna Seca), 19. avgusta Indianapolis, 26. avgusta Češka (Brno), 16. septembra San Marino (Misano), 30. septembra Aragona (Motorland), 14. oktobra Japonska (Motegi), 21. oktobra Malezija (Sepang), 28. oktobra Avstralija (Phillip Island), 11. novembra Comunidad Valenciana (Valencia). Kdo bo na startu? Na startu v najelitnejši kategoriji bodo (v oklepaju državljanstvo, znamka in vrsta motorja): 1 Casey Stoner (Avs, Honda, MotoGP), 4 Andrea Dovizioso (Ita, Yamaha MotoGp), 5 Colin Edwards (Zda, Suter, CRT), 6 Stefan Bradl (Nem, Honda, MotoGP), 8 Hector Barbera (Ducati, MotoGP), 9 Danilo Petrucci (Ita, loda, CRT), 11 Ben Spies (ZDA, Yamaha, MotoGP), 14 Randy De Puniet (Fra, Art, CRT), 17 Karel Abraham (Češ, Ducati, MotoGP), 19 Alvaro Bautista (Špa, Honda, MotoGP), 22 Ivan Silva (Špa, BQR, CRT), 26 Dani Pedrosa (Špa, Honda, MotoGP), 35 Cal Crutchlow (VB, Yamaha, MotoGP), 41 Aleix Espargaro' (Špa, ART, CRT), 46 Valentino Rossi (Ita, Ducati, MotoGP), 51 Michele Pirro (Ita, Honda, CRT), 54 Mattia Pasini (Ita, Art, CRT), 68 Yonny Hernandez (Kol, BQR, CRT), 69 Nicky Hayden (ZDA, Ducati, MotoGP), 77 James Ellison (VB, Art, CRT), 99 Jorge Lorenzo (Špa, Yamaha, MotoGP). nogomet Vsi polfinalisti z Iberskega polotoka MADRID - V polfinale evropske nogometne lige so se prebili Athletic Bilbao, Valencia, Atletico Madrid in Sporting Lizbona. Izidi četrt-finala: Valencia - AZ Alkmaar 4:0, Athletic Bilbao - Schalke 04 2:2, Hannover 96 - Atletico Madrid 1:2, Metalist - Sporting Lizbona 1:1. KOŠARKA - Na finalnem turnirju košarkarske evrolige Final four bo igral tudi Panathinaikos, ki je v peti tekmi premagal Maccabi s 86:85. V finale, ki bo od 11. do 13. maja, so se že prebili CSKA, Olympiacos in Barcelona. EP V SLOVENIJI - Koprskiob-činski svet je na današnji seji z 21 glasovi za in enim proti sprejel sklep o sofinanciranju košarkarskega evropskega prvenstva leta 2013 v višini 610.000 evrov, torej bo občina namenila to vsoto v letih od 2012 do 2015. OSTAJA - Branko Florjanič ostaja predsednik Združenja klubov I. SNL. NBA v Trstu TRST - Agencija Turismo FVG in košarkarska liga NBA sta včeraj napovedali sodelovanje. Prva akcija bo že 20. aprila, ko bo v sklopu NBA schools Cup dijaki od 14. do 19. leta starosti tekmovali na košarkarskem turnirju 3 proti 3. turnirja se bo udeležilo preko 2.500 mladih iz cele Italije, finalni del (48 ekip) pa bo od 9. in 10. junija gostoval Trst. Istočasno bo v Trstu tudi mednarodni turnir veteranov, ki bo prav tako pod pokroviteljstvom NBA. To bo le uvodni del sodelovanja, je napovedala direktorica Nba Italia Ka-tia Bassi, saj bodo v naslednjih mesecih priredili še druge dogodke za košarkarske navdušence NBA. na uro. Mislim, da je oprema neprimerno boljša kot pred dvajsetimi leti, ko je bilo resnično nevarno. V Imoli, Mugellu, Misanu so v varnost veliko vlagali. Ljudje se ne zavedajo, koliko je padcev na motociklističnih dirkah. Le minimalen odstotek padcev ima hude ali celo tragične posledice. Zadnje čase pa je tudi nekaj smole, saj se je v kratkem časovnem razmahu dogodilo več takih nesreč. Pri hitrostih, ki jih dosežejo ti motorji, se ti lahko kaj hudega tudi, če padeš na nekem trgu, kjer ni ničesar naokoli. Ponavljam, dirkališča so veliko bolj varna kot ceste.« EMILI O SEBI - Nazadnje smo Mitjo Emilija vprašali ,v kateri od treh kategorij bi rad nastopal: »Trenutno bi najraje nastopal v Moto 2, ko bi zmagal prvenstvo pa bi prestopil v Moto GP (smeh). Dirkal sem proti številnim voznikom, ki zdaj nastopajo v svetovnem prvenstvu, in nekatere izmed teh sem tudi premagoval, kar pomeni, da bi lahko imel to možnost. Problem so sponzorji, saj pri nas je veliko težje dobiti pokrovitelje, ki ti omogočajo ta nastop. Ob tem sem sam začel zelo pozno tekmovati, tako da sem zamudil priložnost. Talent je pomemben, a v tem kriznem obdobju so morda še toliko bolj pomembni sponzorji. Gotovo bi imel več možnosti, ko bi se rodil v Emiliji Romagni.« (I.F.) nogomet - A-liga Cagliari v tudi proti TRST - Za tekmo med Caglia-rijem in Interjem, ki bo jutri v Trstu ob 15.30, je včeraj pošlo že 8.000 vstopnic, nakup pa bo možen še danes in jutri. Med gledalci bo na Ne-reu Roccu tudi župan Cosolini: »Navijal bom za Inter. Sicer nisem njihov strasten navijač, saj imam raje košarko,« je pojasnil prvi občan, ki je bil -kot je znano - tudi košarkar. Obe ekipi bosta v Trstu že danes: Cagliari bo dospel že v jutranjih urah, saj ga jutri čaka trening na Roccu, Inter pa bo v Trstu v večernih urah. Medtem so včeraj potrdili, da bo Cagliari igral v Trstu tudi proti Chie-vu in to v soboto, 28. aprila ob 18.00. Ni pa še znano, ali bo v Trstu igral tudi proti Catanii: tekma je na sporedu 15. aprila, torej bi sovpadala s tekmo Triestine. Tiskovna agencija ANSA piše, da bo tudi premestitev te tekme A-lige možna, kar bi pomenilo, da bo Cagliari morda gostoval v Trstu tudi čez teden dni. Trstu Chievu Župan Roberto Cosolini kroma Zupan Cagliaria Massimo Zed-da pa je včeraj spet poudaril, da bi rad »vrnitev« ekipe v domači kraj. Predlagal je, da bi tekme odigrali začasno na stadionu Sant'Elia, posebej pa se je priporočil, da bi na Sardiniji odigrali dvoboj proti Juventusu. / ŠPORT Sobota, 7. aprila 2012 1 Q pogovor - Kotalkarica Tanja Romano o drsalki Carolini Kostner Moj program je bil težji Romanova tudi o skupnih elementih v koreografijah - Kdo je koga posnemal? Spet bo razmislila o svojem skoku »romano«, ki ga je nekoč že hotela izvesti Tanja Romano je na zadnjem svetovnem prvenstvu v portugalskem Portimau osvojila petnajsto zlato kolajno na SP, Carolina Kostner pa je letos v Nici prvič stopila na najvišjo stopničko zmagovalnega odra corbeletti, ansa Ob zmagi umetnostne drsalke Caroline Kostner, ki je prejšnji konec tedna prvič v karieri osvojila svetovni naslov, so misli skoraj naravno zašle tudi k Tanji Romano. Primerjava s petnajstkratno svetovno prvakinjo, ki je lani zaključila svojo kariero, bi lahko bila prenagla, saj tekmovalki nenazadnje nastopata v drugačnih zvrsteh in svetovih, pa vendarle smo po pogovoru z 29-letnico le ugotovili nekaj skupnih točk šampionk. Tanja umetnostnega kotalkanja seveda ni zapustila. Še vedno trenira, saj v Italiji (poleti bo tudi v Španiji) nastopa na eks-hibicijah, trenira mlajšo kotalkarico in študira. »Ker nimam točnih načrtov o bodočnosti, še nisem sprejela treniranja v klubu. Vodim pa več izobraževalnih seminarjev po Italiji, bila sem že v Barceloni, pa tudi Braziliji, Paragvaju in Čilu,« je pojasnila Romanova, ki ji tak način treniranja mlajših ugaja. »Izobraževanja vodim dan ali dva, namenjen pa je vsem stopnjam kotalkarjev. Osrednja tema je vedno tehnika, tistim, ki me zaprosijo, pa pripravljam tudi koreografije.« Spoznala si različne svetove. Je Italija v kotalkanju še vedno velesila? Italija še vedno prekaša ostale, čeprav tudi drugi napredujejo. Pri nas je šola kotalkanja na višku, veliko je dobrih trenerjev in tekmovalcev. Prava tehnika je namreč italijanska tehnika kotalkanja. Se boš v Južno Ameriko vrnila? Mogoče ob koncu leta. Tam so vsi željni novega znanja, zato je z njimi lepo sodelovati. Če bodo nadaljevali po tej poti, bodo lahko čez čas dosegli visok nivo. Preidimo na osrednjo temo našega pogovora. Si si ogledala nastop Caroline Kostner? Sem. Zelo me veseli, da ji je po tolikih letih končno uspelo zmagati. Iz svojih izkušenj vem, kaj pomeni, ko na tekmovanjih grešiš. Tokrat pa je bila povsem drugačna, prepričana v svoje sposobnosti in lepša. Si jo že spoznala? Da, pred nekaj leti. Je bil njen nastop tehnično res dober? Tehnika, pa tudi koreografija sta mi bili zelo všeč. Zdelo se mi je, da je drsala per-fektno. Bila je hitra, višina skokov je bila zelo dobra. Te je njen slog vedno prepričal? Ne, nekoč ne. Veliko je grešila, ni bila prava tekmovalka. Tokrat pa sem med gledanjem uživala. Ali lahko primerjamo težavnost tvojega zadnjega dolgega programa in Ca-rolininega? Kateri je bil težji? Seveda je mogoče primerjati najina programa. Težji pa je bil moj. Zakaj pa? V zadnjem dolgem programu sem izvedla kombinacijo trojnega toloopa, rittbergerja in trojnega rittbergerja, ki je ona ni vključila. Na kotalkah to kombinacijo izvajajo navadno samo moški, med ženskami pa je doslej uspela samo meni. Obenem pa je na ledu izvajanje skokov lažje. Hitrost na ledu je večja ... Tako je, drsalke so precej lažje od kotalk, tudi odrivanje je na ledu lažje. Povedala si, da ti je bila koreografija zelo všeč. Bi mogoče kaj uporabila? Lahko, bom premislila. Kaj pa obratno: si morda kdaj opazila, da je na drsalkah kdo posnemal tvoje gibe in koreografije? Mogoče je prav Carolina v dolgem programu vključila nekaj podobnih elementov, ki sem jih izvajala v prejšnjim programih. Te je torej posnemala? Ne. Ne vem. Vsekakor upam, da tako kot mi, tudi oni gledajo nas, kotalkarje. Res pa je, da si pred njo prav ti imela podoben dres. Res je. Mogoče mi je bila prav zato tako všeč. Kaj misliš, če bi si izmenjali drsalke in kotalke, bi bila ti uspešnejša na ledu kot ona na kotalkališču? Lahko bi poskusili! Mislim vsekakor, da je težji prehod z drsalk na kotalke kot obratno. So skoki in piruete v obeh športih čisto enaki? Skoki se na ledu le imenujejo nekoliko drugače. Od skokov sem izvajala vse kot na ledu, z izjemo trojnega axla, ki ga izvajajo samo nekatere drsalke. Piruete pa so pri kotalkanju različne: lahko jih izvedeš na peti, desni ali levi, poševno ... Kotalkanje je torej bogatejše, na drsalkah pa je manj manevrskega prostora. Pri piruetah to drži. Na oko pa so najbrž lepše drsalke, ker so hitrejše in bolj te- koče. Pa vendar mislim, da večjih razlik med obema športoma ni. Vzdržuješ še kak stik z drsanjem? Ne. Februarja 2009 si bila celo na poskusnem treningu v Milanu, kjer so te povabili, da prestopiš na drsalke, in ti napovedali, da bi lahko celo premagala Ca-rolino Kostner. Ti je zdaj žal, da nisi prestopila na drsalke? Odločitev je bila prava. Bilo bi noro, če bi pristala na tisto ponudbo pri 26 letih. V gimnastiki je slovenski telovadec Aljaž Pegan izvedel zahtevno prvino, ki se zato po njem imenuje pegan. Ali si o tem kdaj razmišljala? Ramišljala sem o novem skoku, ampak se naposled ni izšlo. Si zdaj idejo o skoku romano opustila? Zdaj, ko si mi to omenila, bom spet razmislila. Veronika Sossa mladinski nogomet - Najmlajši Prepričljivi Kras je ostal praznih rok NAJMLAJŠI Zaule - Kras 2:1 (1:1) Strelec: Kocman Kras: Paoli (Gregori), Burri, Molc-hanov, Košuta, Kosovel, Feritoja, Sela-kovic, Ghersinich, Dedai (Ravalico), Kocman, Suppani (Smotlak). Trener Dean Čolič (trener vratarjev) Kras je nadoknadil zaostalo tekmo v gosteh in odigral odličen prvi polčas. Zdužena ekipa je začela zelo dobro in imela popolno premoč v igri. Nasprotnik je prišel do izraza le po napakah gostujočih. »Rezultat ni popolnoma realen, kajti drugi gol so nasprotniki dosegli iz nedovoljenega položaja,« je po tekmi dejal trener vratarjev Dean Čolič, ki je nadomestil službeno odsotnega Andreja Pahorja. V drugem delu pa je padla zbranost in igralci niso bili zmožni organizirati napadov. »Skoraj vsi igralci so nastopili tudi na tekmi v nedeljo, zato so bili v drugem polčasu bolj utrujeni« je dejal trener. (mip) ZAČETNIKI Staranzano B - Sovodnje 1:3 (1:1, 0:1, 0:1) Strelca: Elia Lakovič 2, Omar Vet-torello Sovodnje: Pahor, Pavletič, Pintar, Zorzenon, Gergolet, Soban, Faganel, La-kovič, Petejan, Tomšič, Medeot, Vetto-rello. Trener: Cijan. Igralci iz Sovodenj se iz Štaran-cana vračajo z zasluženo zmago, saj so pokazali veliko borbenosti in požrtvovalnosti. Sam začetek ni bil nič kaj prijeten, saj so domačini že v prvi minuti dosegli zadetek, ki je očitno predramil goste, da so potem preobrnili sam potek srečanja. Najprej je hitri Lakovič ušel domači obrambi ter izenačil na 1:1. V drugem polčasu je bila igra enakovredna, le da so Sovodenjci izkoristili eno od svojih priložnosti, medtem, ko so vsi nevarni streli domačih igralcev končali v rokah vratarja Pahorja. V zadnjem delu tekme pa silovit začetek gostov in Lakovič je takoj povišal sovo-denjsko prednost na 1:3 in čeprav sta si obe ekipi priigrali še nekaj polpri-ložnosti, je rezultat ostal nespremenjen do konca srečanja. PRIJATELJSKI TEKMI - Danes bo članska ekipa Krasa ob 18.00 igrala prijateljsko tekmo v Sežani proti Taboru, Vesna pa v Križu proti San Lui-giju (ob 19.30). karate Shinkai uspešen v Gradišču Tradicionalnega deželnega turnirja za 8. Pokal Gradišča so se udeležili tudi številni člani zgoni-škega Shinkai kluba. Nastop je bil nadvse uspešen, saj so shinkajevci zbrali pet prvih, tri druga in tri tretja mesta, na klubski lestvici pa 4. mesto. Prvo mesto so osvojili Manuel Gec (rumeni p. 2004), Adam Hammoussi (oranžni p. 2004), Mi-ja Ukmar (modri p. 2001), Erik Ma-cor (rumni p. 2001) in Marika Fa-rinelli (modri p. 1999), na drugo mesto so se uvrstili Robert Kovic (beli p. 2005), Martina Gruden (oranžni p. 2004) in Miha Štavar (beli p. 2003), tretji pa so bili Elia Ceper (modri p. 2002), Vedran Gu-štin (modri p. 1996) in Milena Le-giša (črni p. 1995). Ob enem izmed treh tatamijev je sodil tudi Shin-kajev trener Sergij Štoka, ki je proti koncu športnega turnirja prepustil to vlogo Elii Hrovatinu. Tradicionalni turnir, ki ga društvo iz Gradišča prireja vedno v velikonočnem času, privablja veliko število udeležencev. odbojka - U16 Zalet Plave premagale glavnega favorita UNDER 16 ŽENSKE Coselli - Zalet Plave 2:3 (25:10, 22:25, 15:25, 25:17, 12:15) Zalet Plave: Ban, Ravbar, N. in D. Vat-tovaz, Pertot, Moro, Kojanec, De Walderstein, Sossi, Grgič. Trener: Berlot. Igralke Zaleta Plave so v prepričljivem nastopu premagale še nepremaga-no prvouvrščeno ekipo in tako dokazale nasprotnicam, da so nevarne tekmice pred finalnim delom prvenstva. Z izjemo prvega niza, v katerem je prvouvščena ekipa prevladala v vseh elementih igre, so bile igralke Zaleta Plave v ostalih setih enakovreden tekmec. Zmagale so v 2. in 3. nizu, zmaga v petem nizu pa bi bila lahko še lažja, glede na to, da so plave že vodile s petimi točkami naskoka. Cosel-li se v končnici namreč ni predal, se približal na dve točki (12:14), vendar je hladnokrvna Breda Ban servirala in dosegla as za končno zmago. Pohvalo zaslužijo vse igralke, še posebej Maja Kojanec, ki je dobro servirala in dosegala točke v ključnih trenutkih, v obrambi in sprejemu se je izkazala Nada De Walderstein, v napadu pa Nina Vatovaz. Zalet Plave bo nadaljeval nastope v polfinalni skupini B v soboto, 21. aprila. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem Libertas - Bor Kmečka banka 0:3 (16:25, 20:25, 19:25) Bor Kmečka banka: Košuta 13, Virgilio 6, Venier 4, G. Zonch 8, M. Zonch 7, Pozzo 5, Costantini 10, Quaia (L), Pučnik. Trener: Marco Coloni Borove odbojkarice so spet ujele pravi ritem. Po ekipi Evs/Altura so gladko premagale še Libertas. Na začetku so bile sicer negotove v sprejemu in premalo učinkovite na mreži, tako da so domačinke povedle 10:2. Plave, ki so tokrat zaradi odsotnosti Irine Kneipp igrale s spremenjeno postavo, pa so nato reagirale in z Deboro Virgilio na servisu po-vedle kar 17:11. Prednost so nato proti koncu seta še povečale, ko je na servis šla Mateja Košuta, ki je tudi drugi niz začela s serijo učinkovitih začetnih udarcev. Na splošno so naše odbojkarice vse tri sete zelo dobro servirale, tako da je Libertas s težavo gradil igro. Borovke pa so bile tudi bolj urejene v polju in bolj učinkovite na mreži. (T.G.) Ostala izida: Altura - Cus 3:0, Lucchini - Triestina Volley 0:3, Killjoy - Altura 0:3. Vrstni red: Altura 60, Triestina Volley 54, Cus 44, Bor Kmečka banka 37, Evs/Altura 31, S. Sergio 28, Zalet 23, Killjoy in Breg 22, Libertas 18, Lucchini 12, Oma 3 (Oma z dvema, Evs/Altura in S. Sergio z eno tekmo manj). Na Goriškem Millenium Lucinico - Soča Picerija Frna-žar 3:1 (25:22, 25:15, 22:25, 25:12) Soča: Černic 6, Cotič 4, S. Devetak 4, M. Devetak 9, Paulin 7, Feri 1, Klančič 4, Braini 0, Lupin 2, Brumat 0, Mosetti (L). V zadnjem krogu so sočanke nekoliko nepričakovano pustile celoten izkupiček nasprotnicam, ki so igrale bolj zbrano. Dodati moramo, da so igralke sovo-denjskega društva igrale z okrnjeno postavo, podajalka Mihaela Devetak pa je igral kljub poškodbi gležnja. Poleg Mihaele Devetak si pohvalo zaslužita še Karol Paulin in Kristina Klančič. UNDER12 MEŠANO Val Bensa - Pieris 3:0 (25:11, 25:12, 25:11) Millenium Minerva Farra - Val Bensa 0:3 (3:25, 12:25, 9:25) Val Bensa: Antoniutti, Bensa, A. in J. Gergolet, Podberšič, Marussi, Preschern, Cingerli, Kobal, Lavrenčič, Ferletič. Trener: Magajne. Valovci so brez težav zmagali obe tekmi. V prvi so prepričljivo osvojili vse tri nize, čeprav so pri Pierisu igrale tudi dekleta, ki nastopajo v prvenstvu U13. Igralci so tudi blokirali in vseskozi igrali organiziran napad. Tudi proti Milleniumu je bila tekma enosmerna: v prvem nizu so gostitelji dosegli samo tri točke, v zadnjem nizu pa so odigrali vsi najmljaši igralci letnika 2002 in se izkazali. Igralci so tokrat tudi prvič igrali pod vodstvom trenerja Magajne, ki je zamenjal Hrovata. 22 Petek, 6. aprila 2012 ŠPORT jadranje - Regata za svetovni pokal na Palmi de Mallorci Tipičen dan na Palmi jima ni bil pisan na kožo Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti prva dva plova v zlati skupini končala na 36. in 30. mestu »Bil je tipičen dan, ko je na Palmi zaradi rahlega vetra odločilen start. Tokrat pa mi starta obeh izpeljanih re-gat nista uspela, zato je bila uvrstitev tudi slabša kot včeraj, ko sva bila tudi 3. Najbrž je tudi koncentracije nekoliko padla,« je razplet prvega tekmovalnega dne v zlati skupini na predolim-pijski regati na Palmi de Mallorci pojasnil krmar Simon Sivitz Košuta, ki je včeraj s flokistom Jašem Farnetijem v olimpijskem razredu 470 zaključil plova na 36. in 30. mestu. Veter je bil šibak z zahtevnim valom, obenem pa je bilo tudi regatno polje krajše. Start je bil tudi zato odločilen, saj je na krajšem polju zaostanek težje nadoknaditi. Ču-pina jadralca sta pred zadnjim dnevom regat v zlati skupini na skupnem 33. mestu: možnosti za uvrstitev med najboljših 10 so se izjalovile, možno pa je še nadoknaditi nekaj mest: »Lahko se še prebijeva med najboljših 30, nasploh pa bi bil lahko rezultat še boljši. Včeraj (v sredo op.a.) sva dokazala, da so vsi premagljivi, saj sva osvojila 3. mesto. Nastop pa je bila dobra šola: ugotovila sva, kje morava biti pozorna na naslednjih regatah,« je še zaključil 20-letni kramar slovenskega čolna. Danes bosta na sporedu še dve regati v zlati skupini, jutri pa se bo najboljših deset borilo za zmago. Vodstvo sta včeraj prevzela večkratna olimpijska prvaka Avstralca Mat Belcher in Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti (arhivski posnetek z državnega prvenstva 2011) Malcolm Page, Hrvata Sime Fanterla in Igor Marenič pa sta zdrknila na 9. mesto. Starosta italijanskega jadranja Ga-brio Zandona je s flokistom Zucchet-tijem 14., tako da si bo moral pravico do nastopa v regati za kolajne priboriti danes. Med italijanskimi posadkami sta pred Sivitzem Košuto in Farnetijem še Desiderato in Pitanti na 20. mestu, med najboljšimi 47 posadkami pa ni slovenske posadke (najboljša sta Mi-kulin in Dolinšek na 55. mestu). V razredu finn je Vasilij Žbogar napredoval na 5. mesto, Gašper Vinčec pa je 19. košarka Izbrana vrsta FJK na trofeji dežel prvič zmagala Na Trofeji dežel v Markah, kjer nastopa tudi deželna košarkarska reprezentanca FJK, se je včeraj zaključil drugi (predzadnji) dan predtekmovanja po skupinah. Izbrana vrsta košarkarjev letnika 1997, v kateri igrajo tudi trije košarkarji Brega, je včeraj gladko premagala Tridentinsko Južno Tirolsko. Končni rezultat je bil 45:76: v prvi četrtini so sicer igralci FJK zaostajali za sedem točk, nato pa so nadoknadili in tudi visoko po-vedli. Tudi včeraj so vsi trije igralci Brega igrali in prispevali nekaj točk: Gelle-ni je dosegel 9 točk (12 min), Crismani 6 (13 min) in Norbedo 4 (18 min). Kljub zmagi pa se izbrani vrsti FJK, ki jo v trenerski vlogi zastopa tudi Robert Jakomin, ne bo uspelo doseči cilja, to je uvrstitve med prvih osem ekip turnirja. Danes bodo namreč igrali proti Piemontu, ki je včeraj premagal Emilijo Romagno: »Preboj med naj-bojše bi nam uspel, ko bi jutri (danes op.a.) premagali Piemont z visoko koš razliko. To pa je skoraj nemogoče,« je pojasnil Jakomin. FJK bo torej v nadaljevanju turnirja igrala za uvrstitev od 9. do 16. mesta in skušala vsaj izenačiti lansko 9. mesto. □ Obvestila TPK SIRENA organizira tečaj športnega ribolova za mlade od 9. do 15. leta starosti. Tečaj vključuje štiri lekcije, ki bodo na sedežu kluba v Barkovljah ob sobotah med 15. in 18. uro. V ceni bo vključen ves potrebni material, včlanitev v Zvezo za obvezno zavarovanje, vabe in končno tekmovanje. Vpisovanje bo mogoče do 12. aprila, prvo srečanje pa bo v soboto 14. aprila. Informacije in vpisovanja na 3358034912 ali 3466424907 ali info@tpkcntsirena.it. ¥ CAGLIARI INTER VSTOPNICE STRANSKA TRIBUNA FURLAN..................................................€13 + 2 STRANSKA TRIBUNA TREVISAN + SEKTOR ZA GOSTE .............€13 + 2 TRIBUNA PASINATI ............................................................... €50 + 5 ZNIŽANA CENA ZA ŽENSKE / U14 / INVALIDE.................€40 + 4 TRIBUNA COLAUSSI...............................................................€30 + 3 ZNIŽANA CENA ZA ŽENSKE / U14 / INVALIDE..................€20 + 2 TELEFONSKE REZERVACIJE Vstopnico lahko rezervirate do 21. ure danes zvečer, enostavno preko telefona, na naslednjih številkah: 070 6042032 / 070 6042040 / 070 6042044 / 070 6042047 / 070 6042052 Rezervirane vstopnice lahko dvignete v soboto, od 10. ure dalje, pri vhodu 10. Danes, od 16. ure dalje bo tudi mogoče kupiti vstopnice pri kioskih športne palače Palatrieste v ul. Flavia. vTicket point-u na Korzu Italia in v pooblaščenih prodajalnah Lottomatica. / RADIO IN TV SPORED Petek, 6. aprila 2012 23 ^ Rai Tre ^ Rai Uno 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.30 Dnevnik L.I.S. in Parlament 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: A Sua immagine 15.30 Aktualno: La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 1.50 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Aktualno: Porta a porta Speciale Venerdi Santo 21.10 Križev pot, prenos iz rimskega Koloseja 22.35 Dnevnik -kratke vesti 22.40 Aktualno: Tv7 23.40 Glasb.: Velikonočni koncert 0.45 Variete: L'appuntamento 1.15 Nočni dnevnik in Focus 1.55 Aktualno: Sottovoce ^ Rai Due ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik 7.00 Tgr Buongiorno Ita-lia/Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Fuori Tg 12.45 20.10 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.05 Nan.: Lassie 15.55 Dok.: Cose dell'altro Geo... In viaggio 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Robinson 23.15 Šport: 90° minuto Serie B 0.00 Nočni dnevnik 1.10 Aktualno: ArtNews u Rete 4 6.05 Aktualno: Peste e corna 6.45 Dnevnik - kratke vesti 7.20 Show: Ieri e oggi in Tv 7.25 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 2 10.50 Variete: Slow Tour 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.35 Nad.: My Life - Segreti e passioni 15.50 Film: La tunica (ZDA, '53, r. H. Koster) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Aktualno: Quarto grado (v. S. Sottile) 23.55 Film: Nightwatch (triler, ZDA, '98, r. O. Bornedal, i. Ewan McGregor, P. Arquette)1.50 Nočni dnevnik 2.15 Film: Secondo Ponzio Pilato (It., '88, r. L. Magni, i. N. Manfredi, S. Sandrelli) SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Mala Cecilijanka: MPZ Rupa - Peč 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: La telefona-ta di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 10.05 Resn. show: Grande Fratello 12 10.10 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 1.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.45 Kviz: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 0.45 Variete: Striscia la no-tizia 21.10 Film: Area paradiso (kom., It., '11, r. D. Abatantuono, A. Trivellini) 23.45 Supercinema 0.15 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.00 Nan.: Cuori rubati 7.00 Risanke 9.30 Aktualno: Tgr Montagne 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'Italia sul Due 16.15 Nan.: La signora del West 17.00 Nan.: Private Practice 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.45 Nan.: Ghost Whisperer 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS - Los Angeles 23.25 Dnevnik 23.40 Aktualno: L'ultima parola 1.10 Aktualno: Dnevnik - Parlament 7.00 Risanke 8.40 Film: Roxy Hunter e il segreto dello stregone (druž., ZDA, '08) 10.30 Film: Sir Simon - Il mio amico fantasma (kom., Nem., '05) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 19.50 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Camera Café 15.55 Nan.: Provaci ancora Gary 16.10 Nan.: La vita secondo Jim 17.15 Rubrika: Bau Boys 17.45 Kviz: Trasformat (v. E. Pa-pi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: Tutto in famiglia 20.20 Nan.: CSI - Miami 21.10 Film: Fast & Furious solo parti originali (akc., ZDA, '09, r. J. Lin, i. V. Diesel) 23.20 Variete: Le Iene (v. Ilari Blasi, E. Brignano)1.15 Nan.: The Shield 2.00 Dnevnik - Pregled tiska 2.15 Nan.: Prison Break ^ Tele 4 La 7 LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.20 Aktualno: L'aria che tira 12.3017.50 Variete: I menu di Be-nedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Capitan Newman (dram., ZDA, '63, r. D. Miller, i. G. Peck, T. Curtis) 16.00 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 17.00 Nan.: JAG - Avvocati in divisa 18.50 1.55 Variete: G'Day alle 7 su La7 19.25 2.25 Variete: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 3.35 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Talk show: Le invasio-ni barbariche (v. D. Bignardi) 0.00 Šport: Sotto canestro 0.30 Nočni dnevnik in športne vesti 0.40 Aktualno: (ah)iPiroso 1.35 Aktualno: Prossima fermata 6.05 Kultura, Odmevi, Dobro jutro! 10.10 Risanke 10.30 Odd. za otroke: Martina in ptičje strašilo (pon.) 10.40 Pravljica za otroke: Nočko II (pon.) 10.50 Lutk. nan.: Buba Guba - Umivajmo se 11.15 Kratki igr. film: Zajec v klobuku 11.30 Otr. nan.: Sejalci besed 12.00 Poročila 12.05 Sveto in svet (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Pogledi Slovenije (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hi-dak 15.45 Črno-beli časi 16.00 Slovenski utrinki 16.30 Babilon.tv (pon.) 17.00 Novice, šport in vremenska napoved 17.25 0.20 Posebna ponudba 17.50 Nan.: Začnimo znova 18.30 Risanke 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Na zdravje! 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Polnočni klub 0.10 Dok. serija: Branja 0.45 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti (pon.) 1.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.00 Infokanal |r Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 1.50 Zabavni infokanal 11.05 Dobro jutro (pon.) 14.30 Glasnik (pon.) 15.00 Evropski magazin (pon.) 15.15 Osmi dan (pon.) 15.50 Črno-beli časi 16.10 Circom regional - oddaja Tv Maribor 16.35 Mostovi - Hi-dak (pon.) 17.05 Minute za... - odd. Tv Koper 17.35 Knjiga mene briga 18.00 Evangeličansko velikonočno bogoslužje, prenos iz Puconcev 7.00 Dnevnik 7.20 14.45 Dok.: Il portola-no 8.30 Dnevnik 9.00 Variete: 80 Nostalgia 9.30 Dok.: Borgo Italia 10.00 Dok.: Italia da scoprire 11.35 Dok.: La Cina Imperiale 13.15 Aktualno: Italia economia e prometeo 13.30 Dnevnik 13.55 Aktualno: Today we eat sicilian 15.05 Aktualno: Salus Tv 15.20 Dok.: Borgo Italia 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.05 Aktualno: Gioielli nascosti 19.15 Aktualno: Fede, perche no? 19.30 Dnevnik 20.00 Rotocalco ADNKro-nos 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Glasb.: Speciale Cattedra San Giusto 22.10 Talk show: A tambur battente 23.02 Nočni dnevnik 23.25 Film: Accadde al commis-sariato (kom., It., '54, r. G. Simonelli, i. N. Taranto, W. Chiari, A. Sordi) 19.00 Sozvočje svetov - Mirjam Kalin in Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije (Corelli: Concerto grosso, Vivaldi: Stabat Mater, Anonimous: Ave Maria), posnetek iz Narodne galerije (pon.)20.00 Dok. odd.: Prvi pasijon 20.55 Mistika - Skrivnostna srečanja 21.10 Kri-žev pot, prenos iz rimskega Koloseja 22.40 Film: Košček čokolade (pon.) 0.15 G. Verdi: Rekviem - Eldrydd Cynan, Mirjam Kalin, Mihail Zamfir, Krzystof Klorek, Simfoniki RTV Slovenija, slovenski zbori in Marko Munih |r Slovenija 3 6.0010.00 Sporočamo 7.35 Aktualno 8.30 Poročila TVS112.30 Poročila TVS112.35 Evropski premislek 13.30 Dnevnik TVS1 15.30 Poročila Tvsl 17.50 Kronika 18.30 20.15 Tedenski pregled 19.00 Tv dnevnik Tvsl 20.00 Aktualno 20.40 Poslanski premislek 20.50 Na tretjem... 21.30 Žarišče 22.00 Posebna ponudba (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je 15.00 Film: Aprilska ljubezen 16.30 Dok. odd.: Elba 17.05 Avtomobilizem 17.25 23.50 Športna oddaja 18.00 Univerza 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.15, 0.20 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - aktualnost 20.30 Effe's Inferno 21.15 Dokumentarec 22.30 Arhivski posnetki 23.20 Potopisi pop Pop TV 6.30 8.55, 10.05, 11.30 Tv prodaja 7.00 16.40, 17.10 Zmagoslavje ljubezni 7.55 10.35 Pola (nad.) 9.10 Čista hiša (resn. serija) 12.00 17.45 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki 14.35 Nad.: Moji dve ljubezni (nad.) 15.35 Nad.: Eva Luna 17.00 24UR popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24UR vremenska napoved 20.00 Minuta do zmage 21.00 22.30, 23.05 Film: Jurski park (ZDA) 22.00 24UR zvečer, Novice 23.00 Eurojackpot 23.55 Film: Bela grofica (ZDA) A Kanal A 7.00 Yu-Gi-Oh! (ris. serija) 7.25 Svet (pon.) 8.20 Družina za umret (hum. nan.) 8.50 13.25 Vsi županovi možje (nan.) 9.15 13.55 Pa me ustreli! (hum. nan.) 9.45 16.10 Resn. serija: Faktor strahu VB 10.40 Astro Tv 12.00 18.55 Nan.: Teksaški mož postave 12.55 Tv prodaja 14.25 Film: Nacho Libre (ZDA)17.10 Nan.: Na kraju zločina: Miami 18.00 19.45 Svet 20.00 Film: Gola pištola (ZDA) 21.40 Nad.: Pacifik 22.40 Film: Štirje dnevi (Kan.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (v studiu Boris Devetak in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Kulturne diagonale - Pisani svet podobe; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček: Pesem mladih 2012; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Marjan Tomšič: Olive in sol, 19. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 18.45 Postni govori; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.20 Utrinek s Primorske poje; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.0012.30 Dopoldan in pol; 11.00 Predstavitev knjige o kraški kulturni dediščini; 12.30 Opol-dnevnik RK; 13.30 Rekel in ostal živ; 14.45 Tor-klja; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla Bla; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle dagli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.20 Pregled prireditev; 8.15 Istrski kalejdoskop; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Cabala calcistica; 8.50, 15.05 Tedenska pesem; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved za konec tedna; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35-12.28 in 20.30-22.30 II vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Sca-letta musicale; 14.00 La biblioteca di Babele; 14.35 Reggae in pillole; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 Etnobazar; 20.00 Proza; 22.30 Glasbena lestvica; 23.00 In orbita sessions; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.00 Vreme; 17.10 Evrotip; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Stop pops 20 in novosti; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Povabilo na koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Nedelja, 8. aprila 2012 NEDELJSKE TEME / jasno rN zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a a zmeren ÜÜ dež ôVdfl I g nevihte ff veter megla n,-n rahel ««5 sneg zmeren sneg §3 močan gl§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara središče' w ciklona A središče **antidklona vremenska slika ^ ^ 1030 io2o GRADEC 10/13 CELOVEC O 8/14 TOLMEČ O 9/14 TRBIŽ O 6/1D .. 50 VIDEM O 1D/17 O PORDENON 11/16 O 4/1D KRANJSKA G. . 0 O TRŽIČ 8/14 O KRANJ o 7/12 S. GRADEC CELJE 9/14 O MARIBOR o 9/14 PTUJ O M. SOBOTA O 8/16 ČEDAD O 11/16 0 LJUBLJANA G.ORirA rt O N. GORICA 8/15 13/17CA°^ 11/14 g»™™ KOČEVJE PORTOROŽ O ČRNO>MELJ 12/17r—- UMAG REKA 11/14 UMAG OPATIJA PAZIN O N. MESTO 9/1S O ____ ZAGREB 9/16 O TRST 12/17 ^NAPOVED ZA DANES' LIZBONA MADRID o 11/17 O 8/12 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. C C 1010 •\VATENE - v 1010 . ,J3/22°>.. A ^ rPo vsej deželi bo večinoma oblačno in vlažno s padavinami. Ob obali bo pihal rahel južni veter. Pretežno oblačno bo, občasno bo deževalo. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 10, najvišje dnevne od 11 do 15 stopinj C. J Nad našo deželo bodo še dotekali vlažni jugozahodni to- Nad večjim delom Evrope in nad zahodnim Sredozem-kovi. Jutri popoldne bo deželo s severa zajela hladna ljem je plitvo ciklonsko območje. Z jugozahodnim vetrom fronta, v nedeljo pa bo po prehodu fronte zapihala burja. doteka k nam razmeroma topel in vse bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.35 in zatone ob 19.40 Dolžina dneva 13.05 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 19.40 in zatone ob 5.57 BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev se bo stopnjeval. Z vremenom povezane težave bodo pogoste nekateri bolezenski znaki bodo okrepljeni. Spanje v noči bo moteno. PLIMOVANJE Danes: ob 4.54 najnižje -58 cm, ob 10.01 najvišje 40 cm, ob 16.48 najnižje -43 cm, ob 23.02 najvišje 61 cm. Jutri: ob 5.28 najnižje -60 cm, ob 11.38 najvišje 34 cm, ob 17.14 najnižje -33 cm, ob 23.27 najvišje 57 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........14 2000 m . 1000 m ..........10 2500 m . 1500 m............6 2864 m . . .3 . -1 . -2 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 5,5, v gorah 6. O GRADEC 5/10 »S TOLMEČ O 7/1S CELOVEC O 5/10 0 TRBIŽ O 2/1D o 4/6 KRANJSKA G. y-A^I VIDEM O ôô» 1D/16 O PORDENON 11/1S ČEDAD O 11/15 12/16 s^ id/13 O TRŽIČ 6/11 O KRANJ O 6/1D S. GRADEC CELJE 8/13 O MARIBOR O 8/12 PTUJ O M. SOBOTA O 8/11 O N. GORICA 10/13 O LJUBLJANA 8/13 N. MESTO 5/15 ZAGREB 8/1S O PORTOROŽ O 10/16 O 7/11 KOČEVJE N° - O ČRNOMELJ UMAG OPATIJA POREČ O PAZIN O REKA 9/12 (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Povečini bo oblačno s padavinami. Jutri bo pretežno oblačno s padavinami. Vsem zvestim strankam in sodelavcem voščimo VESELO VELIKO NOČ! POSTOJNA - Mesarji od leta 1928 MESNICA PRUNK Trst - Largo Barriera 1 Tel. 040 3721547 TELEČJE MESO, JAGNJETINA, KOZLIČEK, MLADO JAGNJE PO NAROČILU Kruh, sladice, pince, potice in titole | Kraški teran iz Vipavske doline in šest sort vina iz slovenskih Goriških brd | ZA BOGATO OBLOŽENO VELIKONOČNO MIZO: MESO PROSTE REJE S PAŠNIKOV VREMSKE DOLINE