^ dw razen .obet, nadeli to praznikom , jjuy except Saturday«. ,%Ddty, Holiday. PROSVETA _v glasilo slovenske narodne podporne jednote Uredntiki in upravnlškl prostori: 2057 South Lawndale Ava. Office of Publication: 2857 South Lawndale Ava. Telephone. Rockwall 4904 .TEAR XXXVIII C««« liaia )• $6.00 £nUr«d H Mcood-clui matter January 1«, IMS. at tha post-attic* at Chicaao. lUiaoU. undar tha Act ot Consraaa of March I. 1I7S. CHICAGO 23. ILU ČETRTEK. 9. MAJA (MAY 9). 1946 Subscription $6.00 Yaarly ŠTEV.—NUMBER 91 Acceptance for mailing at special rate of postage providad for in section 1102. Act of Oct. 2, 1917, authorised on June 4. IQial iri za izravnavo konflikta med larji in operatorji se izjalovili odbora za smer-UMWA podprli )o stališče *VTNIH TOVARN D. C., 8. maja.— ievanja federalne vlade za jje stavke rudarjev na po-ehkega premoga in iz-konflikta med unijo VA in operatorji so se izja-Stavka je bila oklicana Erik, ko je potekla veljav-[gtare pogodbe, in vse kaže, bo nadaljevala. W. Fuller, federalni po-valec, je vprašal operator-i so pripravljeni plačati tri ne dolarjev rudarjem kot Jo plačo za čezurno delo. je bil, da ne bodo pla-mčesar, dokler John L. Le-razkrije, kaj prav za prav Fuller je vprašal tudi re-ntante unije UMWA, ali druge zahteve, če darjem izplačana omenje-ota. UMWA še ni dobila ne ponudbe s strani opera-v, ki naj bi tvorila podla-izravnavo konflikta in knje stavke," je bil odgo- ini odbora UMWA za smer-izjavili, da ne bo nobena i umaknjena, zaeno pa so no podprli Lewisovo stali-Naglasili so, da ne bodo Kaišek apeliral za kooperacijo Komunisti niso napadli Tientsina Nanking. Kltajaka. 8. maja.— Generalisimo Čiang Kaišek je apeliral na svoje rojake za splošno kooperacijo/ zaeno pa je na-glasil potrebo'vzdrževanja teritorij alne in administracij ske integralnosti v Mandžurjii. Kaišek ni omenil bitk med svojimi Četami in komunističnimi silami v Mandžuriji. Poudarjal je le potrebo konsolidacije "naših zmag v Mandžuriji in na Kitajskem." Kitajske sile drže Čangčun, prestolnico Mandžurije, in druga velika mesta pod svojo kontrolo. i Tientsin. Kitajska, 6. maja.— Divje napovedi, da bo pet tisoč kitajskih komunistov napadlo ameriške pomorščake, ki so zasedli tukajšnje letališče, se niso uresničile. Poveljniki pomorščakov so odredili varnostne korake, da se zavarujejo pred napadom. Vojaške straže okrog letališča so bile ojačane. To leži zunaj Tientaina in na letališču je veliko število ameriških bojnih letal. Letališče je povezano z drugimi ameriškimi bazami au, u« uc uuuu drugimi ameriškimi bazami v rljali z operator* o f^Sanghaju, Peipin£u In Tsingtao- " drugih vprašanjih, do- ju v - Komunistične sile so zbrane v bližini Tientsina in ob progi železnice, ki vodi v Peiping. Poročila so se glasila, da bodo komunisti napadli ameriške pomorščake na 1. maja, kar pa se ni zgodilo. bodo pristali na zahtevo prispevanja deset odstot-vsake tone producirane-pemopa v blaginjski sklad leralna administracija za Jo je naznanila nove ome-] glede dostavljanja premo-er so se zaloge znižale za-|rudarske stavke. Izgleda, kongres sprejel drastično delavsko zakonodajo, če ne Marska stavka kmalu kon-Napadi na Lewisa v kon-se nadaljujejo, [ezniške kompanije so od-ze 51.000 delavcev zaradi tkanja premoga, industri-•o odvisne od železniške Racije, pa čez 250,000. Je dobil zagovornika v v osebi senatorja Wheel-[demokrata iz Montane. On da je Lewis storil več »Ijianje položaja rudarjev »tera koli druga oseba. Se-Morse, republikanec iz je dejal, da je pred-Truman delno odgovoren »daljevanje rudarske stav-ni Pritiskal na rudarje *«orje, naj sc izrečejo za voljno arbitražo spora. JJ- Mick.. 8. maja,—Ford je sinoči naznanila. zapr'a »voje tovsrne v De-!n dru«'h mestih za nedo-,Us (lan<* zaradi rudarske ,' f^Jkanjs avtnih pri-l" «**niike transportaci-^varnah je uposlenih čez 1ST' k, bodo ,ZgU- »nik Chrysler Motor ^ naznanil, da bodo •°y»rnc. ustaviti obrat todtn. ReprezenUnt * General Motors je • 'majo l0vame dovolj „. « t* mesec z izjemo u Grtngu, 111. 8 Železniški mestom in ** b'> drastično orne- t Ju' katero urad (Hredba je I tCr /,irudl k. . • *, *"n del v mlzerijo in kaos, če ne bc prišlo do sporazuma med zapad-nimi demokracijami in Sovjetsko unijo. On je ponovno apeliral za formiranje koalicije an> gleško govorečih ljudstev. Tu naj bi se preko organizaciji Združenih narodov trudilu zu dosego sporuzumn z Rusijo. Bitka med rudarji v Kentucky ju Harlan. Ky„ 8, maja—Eden rudar je bil ubit in najmanj šest rllugih ranjenih v bitki med člani progreaivne rudarske unije In unije IJMWA Pozor išče bitke je bilo pred premogovnikom v Iknliamu. katerega posrduje International 1'inr'er Cn. Člani progresivne 'uJarfkc on Je ae niso pridru/.ili stavki In to Je dal'j povod bitki. Obletnica kapitulacije Nemčije Svet se ie tli pomiril Waahington, D. C., 8. maja.— Predesdnik Trumsn Je pred e-nim letom naznanil v Washing-tonu brezpogojno kapituladjc naeijske Nemčije in ustanovitev sovražnosti v Evropi. Ob obletnici kapitulacije še ni miru na svetu. • Zunanji ministri štirih velesil na konferenci v Parizu pe kav-sajo mod seboj. Zedinill se š< niso glede mirovnih pogodb zs poražene države. Tekma je zs sfere vpliva. Poslopje v Iieimsu, Francija v katerem so reprezentantl Nemčije podpisali kapitulacijo Je ohranjeno. Načelnik reprezentantov Je bil admiral Kar' Dotflitx, katerega je Hitler imenoval za naslednika. On se mo ra sedaj poleg drugih vodilnih nacistov zagovarjati pred zavez nlšklm tribunalom v Nuernber-gu kot vojni zločinec. )( Samo ena sedminka od škvl la ameriških yoj*kov Je še v ropi kot okupseljska sila. Oh kapitulaciji Nemčije je bilo v Evropi 3,060,000 ameriških voja kov, /daj pa je število mani k< 400,000. Zapiranje ki nog leda-Uši v Chicagu Chicago, 8 maja — Družba llu laban At Katz je naznanila za prtje 4« kinogledallšč v Chicagu in predmeatjih. Druga gledališča bodo tudi zaprla vrata (ilc daltšča bodo oatala zaprta nedoločen čas. Državna trgovska ko-misljs je prej odredile, da gle daltšča lahko operirajo samo štiri ure popoldne, Industilje *< '>d slo vi le že več tisoč delavcev zaradi pomanjkanja premoga, ki je nastalo kot posledice rudarske stavke Truman pomilostil ameriškega vojaka Washington, D. C., 8 maja. -AmetiŠki vojak Joseph K. .Mr«"-swa lz Wallingtona, N, J , ki j« bil obsojen v smrt /aradl umoru dvi-h Japonskih .civilistov, j« bil pomiloščen. Predsednik Truman je ztil>al kazen na 30 let zapora Pomilostitev je na/na nil vojni tajnik Patterson. obsodba uvajalnih vesti iz juluske krajine Izjava ameriških voja-ških in civilnih uradnikov FABRIKACIJA PO-ROCIL V RIMU Trat.—(ONA)—Ameriški vojaški in civilni uradniki na ozemlju sporne Julijske Krajine, ki sicer no zanikajo resnosti situacije v tej provinci, so vseeno ob-iodili alarmantna poročila, katera objavljajo ameriški časopi-si. Pet izmed šestih vojakov, s katerimi je govoril reporter tednika "Blue Devil," glasila 88. a-meriške pehotne divizije, ki vr-Vi okupacijske dolžnosti, Je iz-javilo, da ameriški listi, katere to čituli, pretiravajo vesti iz tr-laške okolice. Slično mnenje je Izrazil Julius Ochs Adlcr, podpredsednik new-vorškega dnevnika Times, v ozgovoru z reporterji, ko je obiskal Julijsko Krajino. Krivdo za pntvarjanje poročil 'z tržaške okolice je J. Greene, jolitlčni svetovalec ameriške /ojuške vlade v Julijski Krajini, zvrnil nu rimski tisk. "Rimski listi napihnejo vsako vest do leverjetnega obsega," je dejal. 'Fubrlelrali so*že mnogo poroti), katere so pozneje objavili imerlški čuaoplsl." Nedavno je morala umcrilka /ojuška vladu zanikati vest, ka-ero so objavili Italijanski časopisi, s trditvijo, da so se jugo-.lovunukt vojaki spopadli s u-merlikimi četami in civilno po-icijo v Kobaridu. V resnici je bil to spnped med policijo in o-KMutoi ji črnih tržišč. Ameriški lastniki so zanikali tudi vest, da Jugoslovani subo-tirajo program vojuškegu vežba-iju z rezanjem telegrafskih žic. Odkrili no, da so žice prerezsli imetje, ker so jih ovirsle pri )hdelovunju fiolja, Prav tako so 'anikull poročilo, da so smeriŠke tete v Trstu dobile uksz, nsj itreljujo nu jugoslovanske čete, *e bodo skušale vkorakati v Trst. Izjavili so, da tak ukaz ni bil Izdan iz razloga, ker v Trstu ni umeriških čet. Francija pred novimi nalogami Odmev poraza ustave pri volitvah Paris, 8. maja. — Francosko ljudstvo atoji v sredini med tretjo in četrto republiko, ker Je bllu nova ustava poražena z ve- Mno čez milijon glasov pri ne-ieljskih volitvah, Nastale so nože nulogo in problemi, ki čuku-o rešitve. Največja značilnost izidu voli-tcv% je poraz koalicije komuni-»tov in sociulistov. Prestiž obeh itrank je padel In dvomljivo Je, tli je sploh mogoče formiranje vlade i/, reprezentantov dveh levičarskih strank In centrlstlčne republikanske (katoliške) stranki*. filednju je (»ostala zaradi izida glasovanja odločilna stranka. Možnost Je, da bo zahtevala formiranje tuke vlade, v kateri bo ona Imela glavno besedo. Ako bo prišlo tako daleč, bo sedanji ziuianji minister Geor-gt-s Hidault morda predsednik prihodnje francoske vlade. Politična odločitev bo padla pri splošnih volitvah 2. junija, ko ho izbrana nova skupščina in kateri bo pover|ena sestava nove ustave V Franciji je nastal političen razkol T" pomeni, da nova vlada. ki bo nu ki milu samo sedem meaecev, n<* bo stabilna. Sedanja skupščina je osvojila program komunistov in socialistov glede podržavljenja industrij In možnost Je, da gs ho prihodnja zavrgla. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IK LASTNINA SLOVEWSKE NARODNE PODPORHE JEDNOTE Organ of and published by Slovene National Benefit Society Naročnina ta Zdruiene driara (Isven Chicaam) in Kmamdo HM na lato. $3.00 ta pol lota, 11.50 ta tetrt letaj * Oiieago in ekolieo Cook Co.. 97.S0 ia colo leto. »3.76 u pol lota; sa inosemstvo M.00. Subscription ralet: tor tho Unitod Statoa (except Chicago) and Canada M.00 por yoar. Chicago and Cook County IT40 par yoor. foreign countries ft.00 por yoar. Cono oglasov po dogovoru.—Rokopisi dopisov in nonaroionih člankov so no vračajo. Rokopisi Ulorarno vsebino (trtico, povesti, drama, posmi Ud.) so vrnejo pošiljatelju le v slu&tfu. t. Je prflolll poštnino. » Advertising rales on agreement.—Manuscripts of communications and unsolicited articles will not bo returned. Other manuscripts, such as storie«. plays, poems, etc« will bo returned to sender only when accompanied by aoli-addressed and stamped envelope. Naslov na vse, kar ima stik s iistoou PROSVETA 2857-58 So. Lawndale Are.. Chicago 23. Illinois tjlaMvL A. na&ipL nadjrfbbi Proč z "apizanjem" italijanskega fašizma! Pariška konferenca zunanjih ministrov Francije, Anglije, Rusije in Amerike je kakor aprilsko vreme. Prva porodila so bila optimistična in govorila o gladkem začetku konference. To je bilo prvi dan ali dva. ko so se zunanji ministri kar prijateljsko rszumeli, potem pa se je vreme zopet spremenilo in začelo je grmčtl in treskati. Tega treskanja in konfliktov v krogih velike trojice smo se že tako navadili, da bi bili presenečeni, ako bi prišlo do kakšne pobratimije. Ampak interesi Rusije in zapadnih sil se preveč križajo v razbiti Evropi in na Bližnjem vzhodu, še bolj pa onemogoča izboljšanje odnosajev skrajno sovražna In strupena protiruska propaganda. Prva stvar, ki je zavrla pariško konferenco, je bilo tako zvano tržaško vprašanje — sploh vprašanje vse Julijske Krajine. Do sestoja in konfliktov Je prišlo, ker tapadne sile tega vparešanja NOČEJO pravilno In pravično rešiti. In rešiti ga je mogoče pravilno in pravično le na podlagi jugoslovanskih pogojev, ki so znani vsem našim čitateljem. Tega ne pravimo radi kakšnega slovenskega šovinizma aH zato, ker nam je tekla zibel v Sloveniji. Ako bi na primer Jugoslavija silila na italijansko zemljo — preko stare avstrijsko-italljanske meje — kot na primer sili Italija na Jugoslovansko zeimljo — na slovensko Primože in Istrijo etc., tedaj bi je mi ne podpirali, ker smo prav tako proti vsakemu jugoslovanskemu kot proti itali- Jsnskemu sli ksteremu koli drugemu imperializmu. * V resnici ni potrebno, da je človek Slovenec ali Jugoslovan, da ne bi mogel videti edine prave in zdrave rešitve tržaškega ali primorskega vprašanja po načrtu Titove vlade. Profesor A. J. P. Taylor je na primer čistokrven Anglež, vendar pa je v svoji brošuri "Trieste" nspisal najboljšo kratko razpravo o tako zvanem tržaškem vprašanju in italijanskem imperializmu vis a vls Balkan. Ce bi bila Bevin In Byrnes s svojimi svetovalci vred pazno pre-čitala to Taylorjevo brošuro, in če je njima količkaj za pametno in pravično rešitev tega vprašanju, bi med Rusijo in zapadnimi silami sploh ne bilo nobenega konflifkta o Trstu In ostalim delom Julijske Krajine. Ampak v našem zunanjem departments kakor tudi v angleškem zunanjem ministrstvu so to Taylorjevo brošuro kot tudi ves drugi dokazilni material s strani Jugoslavije eno-stavno zmetali v koš in skušajo na jugoslovanskih tleh ohraniti čim več italijanskega imperializma. Zadnje dni smo čitall v neki depeši Iz Pariza, da je eden vzrokov za to Byrnesovo in Bevinovo stališče v tem, ako Italija izgubi Trst etc., bo to le voda na mlin Italijanskega neofašizma, ki je predvsem le krinka italijanskega Imperializma. Torej da se zaustavi ponovni razvoj fašizma v Italiji, Je treba ta fašizem "api-zatiH rta račun Slovencev in Hrvatov — na račun Jugoalavlje! S takimi argumenti so tudi "aplzall" Hitlerja. Ta mentallteta je bila sploh jedro tiste nesramne kupčije v Monakovem. "Mare-larskl" Chamberlain je lahko že popolnoma strohnel v grobu, toda njegova apizarska politika napram fašizmu na eni In zagrizenega sovraštva do Sovjetske unije nasdrugl strani še bujne cvete v za-psdnem svetu, posebno v krogih visoke diplomacije. Vse to se-veds v imenu — "demokracije"! Uboga demokracija, kako te mučijo in žalijo In kakšne grehe delajo v tvojem imenu! Prav ta politika je odgovorna, da se Je neofašizem zopet pričel dvigati v Italiji že kar odprto. Italijanaki fašisti Izdajajo te celo verigo svojih listov in v noči ns 1. maja so v Rimu celo inscenlrall puč na radijski postaji in oddajali svoj manifest po radiu. In temu fašizmu Je treba zopet dati ne samo Trsta, marveč tudi večji kos čisto slovenskegs in hrvstskega ozemlja! * Kaj bodo v Parizu skuhali v zvezi s tem vprašanjem, še nI znano, ko pišemo te vrstice. Razvidno vsekakor je, ako bi Jugoals-vija ne imela na strani Rusije, "trmoglavega" In precej "ajzenpo-narskega" Molotova, bi bila usoda slovenskega Primorja s Trstom in Istrijo vred že zapečatena in naši primorski rojaki še nadalje obsojeni v robatvo italijanskega imperializma, ki nI bil napram nJim čisto nič manj brutalen In barbarski kot je bil Hitlerjev nacizem Ampak kot je razvidno se je Rusija trdno postavila za sta lišče Jugoslavije in Izgleda, da ne bo odnehata. In v tem je upa nje —- edino upanje' Naš državni tajnik Byrnes, kateremu je tržaško vprašanje več ali manj španska vas. se je zadnje Hnl vsaj toliko omehčal, da je sugestlral nekakšen plebiscit. Kolikor je bilo razvidno Iz depeš, je Byrnes sugmtiral plebiscit le v krajih med "ameriško In in fran coeko črto". Kakšne so te črte. nam nI znano. V depeši je bilo rečeno, da bi po "ameriški črti" Jugoslavija pridobila nekaj ozem Ija na severu — menda na Notranjskem In deloma na Goriškem — v Istri bi ga pa izgubila, ker bi bila meja pomaknjena še bolj vzhodno (!) kot )e določena v rapallslu pogodbi. Francoska črta je menda nekoliko bolj generozha napram Jugoalaviji, vsekakor pa je razvidno, da ukljufuje velik kos slovenskega ozemlja, aeve-da s Trstom vred Drugo poročilo je govorilo, da se bo Bvrnee postavil za tako zvano Wilsonovo črto. Nova Jugoslavija Je vse skozi zastopala stališče, da se je pri« morsko ljudstvo s Trlečani vred že odločilo, kam hoče spadati In odločilo se Je s puško v roki v svobodilni vojni, v kateri Je žrtvovalo čez 40,000 svojih sinov In hčers — to je samo na krvavih poljanah Zato je tudi pobijala vsak plebiscit. Ampak to stališče bo zdaj najbrže spremenila, seveda pogojno, da plebiacit vključuje vae kraje v Julijski Krajini, ki so formalno še pod Italijo — v coni A in B Baje je za tak plebiacit tudi Molotov Nam ae vidi, da bi bila to Še najbolj pametna rešitev. Naj Ijud- Z AH V AL A PREŠERNA IN VABILO Chicago. I1L—Dolžnost me veže, da se lepo zahvalim vsem diletantom, delavcem in delavkam ter vsem posetnikom koncerta zbora Prešerna dne 28. a-prila. Priredba je sijajno izpadla v moralnem in gmotnem ozi-ru. Dasi smo pogrešali precej znanih obrazov, je bila dvorana tako polna, da so bili še med programom dodani stoli, da ni bilo treba posetnikom stati skozi obziren program. Mnogo je bilo novih obrazov na tem koncertu, Ui so se laskavo izražali o programu ter člane zbora zagotavljali, da lahko računamo na njih poset na bodočih priredbah. Vse točke programa so izvrstno izpadle in splošno zadovoljstvo je bilo čltatl z obrazov navzočih. Tudi plesalci so pohvalili godbo v gornji in spodnji dvorani. Kakor izgleda je bilo v vseh ozirih vse O. K. Imeli smo goste lz La Salla, Jolieta, Waukegana, Milwaukee-ja, in drugod. Severna stran mesta je bila zelo dobro zastopana, kakor tudi sosedne naselbine. Rad bi se vsem delavcem-de-lavkam ter vsem sodelovalcem programa poimensko zahvalil, pa bi vzelo preveč prostora. Naj velja vsem, ki so na katerikoli način pripomogli do tako povolj-nega uspeha, še enkrat hvala lepa! m Sedaj Še nekaj! Znano vam je, da prihodnjo nedeljo priredi organizacija SANSa prvo obletnico osvobojen j a Slovenije z obširnim programom ter prosto zabavo in plesom po programu v dvorani SNPJ na Lawndale in 27 ulica, pričetek bo ob 3. uri popoldne. Ves pribitek gre v gradbeni sklad nadvse potrebne otroške bolnišnice v1 Sloveniji. Ali je kateri rojak aH rojakinja, ki ne bi bil pripravljen položiti mali dar domovini na zdravstveni oltar, da bi s temi darovi dosegli kot pravi pregovor: "Zrno do zrna. pogača—kamen na kamen palača"? Vendar pa ni namen graditi kako palačo razkošja, pač pa je namen zgraditi poslopje potrebe, v katerem se bo skušalo pomagati do boljšega zdravja nesrečnim mladim žrtvam v stari domovini, a obenem bo to spomenik dobrosrčnosti rojakov in rojakinj iz A-merlke. Vse SANSove postojanke Ši-rom Amerike so na delu za prispevke v ta sklad. Radi tega apeliram, da jim greste na roke, da ae Čim prej doseže zaieljena kvota. Rojakom in rojakinjam v Chicagu in okolici pa kličem: Val na SANSovo priredbo prihodnjo nedeljo popoldne v dvq-rani SNPJ —Na svidenje! Anton Udovich. PRISPEVKI ZA STARO DOMOVINO Homer City. Pa*—Tudi v naši naselbini smo imeli priliko videti filme iz naše ljube Slovenije, katere je kazal Mirko Ku-hel dne 23. marca v Slovenskem narodnem domu. Kot govorniki pa so nastopili Kuhel, ki nam je kratko in jedrnato slikal bolečine s krvjo napojene Jugoslavije, dalje br. Vidrlch in Srb Mlletič, oba lz Johnstowna. Vsi trije so dobri govorniki in človek jih bi kar naprej poslušal. Med odmorom smo pobirali prostovoljne prispevke. Seve med nami nI bogatinov, vzllc temu pa smo skupaj zbrali $226.75. Na) rimenim, da naša naselbina ni velika Na seji društva 2*0 SNPJ smo sklenili, da pošljemo znesek 1215.25 v glavni ursd SANSa, to pa zato. ker bi radi videli, da bi pomoč čimprej dosDela na pristojno mesto Ce Wr> le mogoče, bomo tudi kaj nabrali za otroško bolnišnico Darovali so sledeči: po $10: društva HBZ. SNPJ in ABZ in Frank Ogorevec. Po $6: Štojan Knesevich. Steve Kercel. Mike Sudar. Martin Smith, Frank Zevnlck, Joe" Russ, Frsnk Arch. John Penko in Joseph Modic; po $5: Frank Luksic, Joe Richer, Joe Vidmar, Pete Kercel, George Kosmach, Frank Starina, Louise Rink, Max Stulac, Evan Mlinarich, Pete Gerich, Andy Gombach, John Zele, Tony Luksic, Mike Kosanovich, Eva Kosanovich in neimenovan. Ostali so darovali manjše vsote. Vsem darovalcem se najlepše zahvaljujemo, kakor tudi našim rojakom v Johnstownu, ki se trudijo za ta plemenit namen. Mary Modic. Milica Bole Na sliki Je videti MILICO BOLE. doma is Udmata pri Ljubljani. Id Je pobegnila pred okupatorji v- planine in so več kot dve leti borila pri partizanih. Njen oče Joseph Bole šivi v Ms nor Ju, Pa., in Je član društva 78 SNPJ 20 let. Njeni trije bratranci—Frank. John in Leopold Bole pa šive, John v Strehama. ostala dva pa v Detroitu. POJDIMO NA DELO ZA NOVIMI NAROČNIKI NA PROSVETOl Bellalre. O.—Ker nisem radi bolezni sposoben za težko delo, si kratim čas s čitanjem Pros vete in Proletarca, katera sta edina slovenska lista v tej deželi za pouk in izobrazbo slehernega zavednega delavca in delavke. Sedaj je razpisana kampanja za nove naročnike na Prosveto. Trajala bo samo šest mesecev in dolžnost slehernega čitatelja je, da pridobi v svoji naselbini vsaj enega novega naročnika in u-speh bo zagotovljen. Bratje in sestre ter ostali zavedni čitatelji Prosvete, podpirajmo svoj list! Prosveta je zadnje čase ureje-vana nepristransko, kar dela Čast slehernemu zavednemu či-tatelju in naši materi jednoti. Zavihaj mo rokave in pridobimo Čim več naročnikov, da bomo prekoračili določeno kvoto! Moja kastavska rojakinja Jennie Jordan, tajnica društva 421 SNPJ, piše v Prosveti z dne 26. marca, da izgleda, da ni dosti naših rojakov iz reške okolice pri naši jednoti; ker se le malo kdo oglasi v naši Prosveti. Resnici na ljubo povedano, da temu ni tako. Glavni vzrok, da se ne oglasijo naši rojaki v Prosveti je, ker jih je majhno število naročenih na dnevnik, kajti mnogi ne razumejo dobro slovenskega jezika. Podpisani je želel zvedeti, koliko Kastavcev čita Prosveto In zapisal, če jih je 25 naročenih na dnevnik, da bi spisal dve koloni dolg dopis v kastavskem narečju, malo nižje pa nenamenoma v pristnem primorskem Jeziku. Toda namesto da bi istrski rojaki pomagali. da h« ne želja iznolnlla. sr začeli nekateri dopisniki kar grmeti proti tej malenkostni besedi (v pristnem primorskem jeziku). Nevihta pa te Je hitro polegla in dop|«l s podpisi Primorec In Primorka še hitreje Toda podpisani ni vrgel miške v koruzo in nadaljuie c donisl. V Prosveto p<šem le jadnnh 30 let ter poročam o delavskih razmerah In druf'h stvareh lz mole našel-b*ne. 7. dopisovanjem bom nadaljeval do zednlcga vzdihliaia Ponovno apeliram na rojake . In rotokinte. da se naroče ntj dnevnik Pmeveto. kajti prepričan sem. da vam nI slovenski )e- stvo pokaže zepadnemu svetu i glasovnico, kar je dejansko že pokazalo v osvobodilni borbi, kam hoče spadati. Seveda, pod pogojem. da plebiacit uključuje VSO Julijsko Krajino! "Apizanje" italijanskega fašizma na račun Slovenije in Jugoslavije, za kar je najbolj navdušen naš državni department, pa je politika najbolj ogabne vrste. Proč a tem apizanjem italijanske reakcije! zik popolnoma neznan, kakor tudi ne pisanje in čitanje. Sicer pa se človek z dobro voljo hitro nauči jezika, kakor sva se Jennie Jordan in jaz. Poskusite še ostali in kvota 25 kastavkih naročnikov bo dosežena. V tej okolici je precejšnjo število delavcev na stavki, zopet drugi pa so brez dela radi pre-mogarske stavke. Že od začetka tega leta divja srditi boj med delavstvom in industrijalci. Po nekod so stavke mirne, £opet drugje pa policija neusmiljeno udriha s krepelci po glavah stav-karjev. Ako bi biU delavci vseh strok združeni na volilni dan, kakor so združeni v strokovnih unijah, bi kaj hitro obračunali l današnjim sistemom ter izvolili svoje delavske kandidate, ki bi delovali za koristi vseh delavcev in malih posestnikov. Tako bi delavci dovolj produci-rali za svoj življenjski obstanek, ne pa za ogromne profite raznih podjetnikov. Louis Pavlinich. SPOMINI DELAVSKEGA TRPINA Footerdale, N. Y.—Danes je veliki petek in spomin mi je segel daleč nazaj v moja mlada leta. Danes je poteklo 35 let, odkar sem se nahajal v bolnišnici v Nemčiji, dočim se sedaj nahajam v sanatoriju v newyorških hribih. Razlika je le ta, da sem bil v Nemčiji v bolnišnici za poškodbami, ki sem jih dobil v rudniku, ko so mi rovski Vozički poškodovali tri prste na levi roki, toda po treh tednih sem se zopet vrnil na delo, dočim se danes nahajam tu za boleznijo, katero sem dobil pri delu v rudniku, namreč za naduho, katere pa danes še ne morejo ozdraviti. Nesreča, ki me je zadela v Nemčiji, ni bila tako huda, meni pa je bilo vseeno hudo, ker sem bil komaj tri mesece v Nemčiji in sem se znašel v bolnišnici za velikonočne praznike, katerih sem se veselil, kakor so se jih vsi mladi ljudje. Tedaj mi je bilo komaj 17 let. Tedaj so mi spomini poleteli na moj ljubi dom, k staršem in bratom, katere sem Šele zapustil pred tremi meseci. Bil sem žalosten v tujem svetu, še žalostnej-ši pa sem danes, ko se nahajam v zdravilišču za boleznijo, za katero ni zdravila. Na mizi, na kateri pišem te žalostne vrstice, leže velikonočne kartice od mojih ljubih hčera in soproge. Človeka kar nekaj po žilah strese, ko čita taka voščila. Prosim urednika, da priobči te vrstice v listu, ker so zame velikega pomena. Na karti od moje ljube soproge je napisano: "To greet you, dear, at Easter time, to wish you gladness with all my heart, for all my heart will always belong to you!" Moje ljube hčere pa so ml pisale: "To a wonderful dad! Dad, here is a special greeting. It's grand to be sending it to you, not just on account of Easter, but mostly because you are you. This is a good time to tell you that you are a wonderful dad." t Ko*človek sedi pri mizi in čita te vrstice, mu počasi prilezejo debele solze po obrazu in četudi bi jih rad zadržal, jih ne moreš. Prav tako je bilo pred 35 leti. Stal sem pri oknu v bolnišnici v Nemčiji kot 17-letni mladenič in gledal skozi, ko so se drugi sprehajali po lepih ravnih in krasnih ulicah. Solze so mi polzele po licih, prav tako kot danes, ko pišem te vrstice. Takšna je življenska pot delavskega trpina! Včeraj je bil tu zdravnik-spe-cialist za pljuča in pregledal bolnike, ki bolehajo na pljučih. Dan poprej je bolničarka fotografirala pljuča vseh takih bolnikov, da potem zdravnik pregleda slike. Ko sem prišel jaz na vrsto, me je vprašal, kje in kako dolgo sem delal v rudnikih. Povedal sem mu, da toliko let v premogovnikih mehkega premoga in tolikb let trdega. Nato me je vprašal, ako sem apeliral za odškodnino, do katere sem upravičen. Odgovoril sem, da sem, da pa nisem ničesar opravil, ker država Pennsylvania še nima še take postave, da bi delavec dobil odškodnino za bolezen kot je sili-koza. Zdravnik se je čudil kakšne governerje voli ljudstvo v Pennsylvaniji. Izrazil se je, da bi morala biti prav Pennsylva nija ena prvih držav, ki bi morala imeti tako postavo. Država New York jo ima že 12 let. Nadalje je dejal, kje je naša rudarska unija in voditelji kot je John Lewis. Zdravnik se je o tem predmetu pogovarjal z menoj precej časa. Tako je v državi Penni in še mnogih drugih, ki ne plačujejo nobene odškodnine za take bolezni, vzlic temu pa še najdemo rojake, ki ne morejo pre-hvaliti ameriške demokracije. Sledeči odstavek pišem že po veliki noči. Mnogi so se ve selili praznikov, mnogi pa ne, ker so pogrešali svoje drage, ki so padli daleč na tujih bojiščih. Prejel sem mnogo voščilnlh kart od mojih prijateljev in znancev. Vsem skupaj se najlepše zahvaljujem! Michael Ferlin. SEJA DRU&TVA 586 SNPJ Cheswick. Pa. — Naznanjam članstvu društva Mirna dolina št. 586 SNPJ, da se bo vršila se ja v nedeljo, 12. maja. Na tej seji bomo nominirali delegata in namestnika za trinajsto konven cijo SNPJ, ki se bo vršila to leto v Evelethu, Minn. Prosim članstvo, da se seje gotovo udeleži v velikem Številu. (Prišlo prepozno za sredo.—Ured.) Anion Savorn, tajnik. VABILO NA SEJO Cleveland, O.—Članstvo društva Mir 142 SNPJ je vljudno vabljeno na prihodnjo sejo, katera se bo vršila v nedeljo, 12. maja; pričetek ob devetih dopoldne v običajnem prostoru. Na tej seji bomo volili dele gate za 13. redno konvencijo SN PJ in sklepali o drugih važnih zadevah—torej,bodite na mestu in točni! i ? Frank Sustarsich, tajnik. LISTNICA UREDNIŠTVA I Kinney. Minn.. A. E. G.—V smislu sklepa glavnega odbora Prosveta ne sme prinašati političnih oglasov in tudi ne drugače oglašati kandidatov. Te smernice lahko spremeni le glavni odbor ali konvencija. Dolge Unije prašnih šelesntškik vagonov sa prevalence eo agovorna priča o ma I nareki stavkL Pogajanja se noro p°?odho so nasedla na čeri. ko so operatorji odbili sahtevo Lewtaa sa »evitev bolniškega skleda pod kontrolo rudarske unije. PRISPEVKI ZA BOLN Herminio. Pa.-Za otrošk nišnico v Sloveniji so pJ0 Slovenski narodni dom v mimeju $25, društvo št 87 $25, društvo 613 SNPJ $i0 drew Bertl iz DarraKha' Anton Zornik $5, skupaj $90 smo že poprej odposlali Sledeče prispevke pa Je odbor od hiše do hiše d 154 ABZ $20; po $10: Frr zel, A. Zornik in žena, fc John Serro, John Arch in " Hilary Stader, John in Rahne, Frances Stravasn John Stravasnik; po $5: M Stern, Antonia Mole, 1 Urana, Anton in' Anna dr. H. L. Highberger, Steve renc, Fr. Repovž in ženi, Smolich in žena, Joseph Joseph Bates ml., Joseph ra in žena, Fr. Bregar in 1 Anton Arch in žena, mrs. V. bas, James White (blagajr First Nat'l Bank), Frank " Lumber Yard, Valentin Ma žena, Frank Rope, Chas. T Store, Martin Swelvar, E Store, James in Mary K Herminie News, Martin Adolph Baloh, Louis in Pa Serro, Frank Terkaj in F Vulč, Darragh, Pa., Joseph gar in Gaber Sokol, Le Hill. Dalje so darovale d sebi po $3, po $2 deset, triindvajset in 18 oseb še še vsote. Odbor je zbral $301.70, poprej odposlano torej znaša skupna vsota $3 Naša naselbina Herminie je samo 50 slovenskih drui' če vzamemo v poštev vse šnje kolekte, moramo prt da je bil ta odziv hvalevr Eden izmed nabiralcev se glasil tudi pri italijanskih žinah, katere so darovale še vsote, ki so vključene 18 osebami, kakor zgoraj čeno. Nabiralci so člani podru SANSa, izvoljeni pa so bi čldnštva društva 87 SNPJ. birali so Joseph Pergar, Vozel in Anton Zornik. je tajnik podružnice 73 S Denar je bil odposlan v g urad organizacije SANSa v cagu. Anton Zornik. poročevs SEJA PODRUŽNICE 108 SANSa . Detroit, Mich.—Prihodnja podružnice 108 SANSa se L šila v nedeljo, 12. maja. pr; ob pol treh popoldne v SI skem delavskem domu. U žite se te seje, ker je vtažnosti! (Ostalo bo pno ko pride na vrsto.—Ured.) Frank Modic, taj" IZ LOKE PRI ZAGORJU Springfield, 111.—Prejel pismo iz stare domovine, t cer iz Loke pri Zagorju ob vi, kjer sem preživel največ jih mladih dni. Pi*ala mi moja nečakinja. Pi»rno je dobno drugim iz drugih si skih krajev. Prepričan pa da bodo dotični čitatelji n te, kateri prihajajo ali #> znani dotični kraji nave-pismu, z zanimanjem pr to pismo, ki se v izčrpkih "Dragi stric! Pred*0 nad jem s tem pisanjem. Val P no pozdravlja cela na*a ar Goršek. Zelo nas jejrs**» ko smo zvedeli od Fh*> še živite in ste edini bra ga očeta. Gotovo Vsii » kako in kaj je bilo ta ^ SIcer pa ste gotovo ctts ' »opisih o grozotah m trpijo času okupacije. ]t Veste, mnogo smo pr»«r smo bili prizadeti * * 1941. Najprvo je bil* meseca septembra br» potem sem bila r>a ja« » Ijsns v koncentracij* _ rišče Ravenbrick la 28 mesecev in v ** J*^ bila ob vso obleko. ^ pobrali, toda sama d" la živa K-drnim *, bilo po vec Nemci postavili "b »o ^ 1.1. Kolik . • otrok, ki so ostal, ihfr Koliko Je pošgsnifc če greš po cr>ti ^ in Podštentjurjo. strani glsvne r t bt le male je dm^J" gubile kakinc*a ^> mo bili na U (Dalj« * STR® 9. maja 1946 PH0SVE1A IJ URADA Slovenskega ameriškega narodnega sveta gtt w. attb Straei. - r^VKi V sklad otroške bolnice seznam fttev. 4 objeta do 4. aprila 1946 .....................................................$32,352.79 V™ L med 5. in 30. aprilom: ___ n^T Podružnica štev. 39 SNPJ................................ 2.000.00 w ----- ' 10.00 10.00 100.00 10.00 .00 124.25 25.00 67.27 25.00 15.00 10.00 5.00 EST 2«4 sNrj^ sdz..................................................... -Nas dom' st 50 SDZ ................................................ drušlveni dom—Euclid...............................................- Društvo štev. 607 SNPJ....................................... Ohio: Društvo štev. 13 SNPJ....................................... 25 f^^nica št. 33 SANS (od veselice)......................................... m Društvo "Triglav" St. 48 SNPJ.................:......... 25.00 5.00 25.00 10.00 20.00 10.00 5.00 20.00 10.00 10.00 10.00 5.00 10.00 19.00 few on Ohio: Društvo "Triglav * podružnica št. 79 SANS...................-......................... 'Ljubljana" št. 49 SNPJL..................................... jl:ne ohio: Društvo stev. 155 ABZ................................................ ILown. Ohio: Društvo štev. 153 SNPJ.................................... Mionrale Ohio: Frank Oblak........................—........................... ,Tohio: Društvo štev. 481 SNPJ, Louis Flere, Ignac Flere, t no $5 nabrano med člani $5, skupaj.................................. J^Lid Ohio: Društvo štev. 238 SNPJ........................................ Kas-' Društvo štev. 202 SNPJ, Great Falls.............................. flruitvo štev. 114 SNPJ, Roundup.................................................. Društvo sv. Alojzija št. 43 ABZ, East Helena............................. Društvu "Slovenski sinovi" št. 249 SNPJ, Butte........................ Društvo št. 143 SNPJ, East Helena, $5; Anton Mihelčič $5, skupaj ...............................................-................................................ Društvo sv. Cirila in Metoda št. 45 KSKJ, East Helena............ Društvo št. 105 SNPJ, Butte.............................................................. n D,uštvo štev. 605 SNPJ, Des Moines, $10; Frank Tamše $5 dva druga $4, skupaj.................................................................... IVMota: Društvo št. 110 ABZ, McKinley.................................• ' 10.00 Neimenovana Slovenka, Ely, Mirtn..................................................................................................50.00 prof- John Jsgsr, Minneapolis...............................................................................................100.00 Društvo "Sokol" št. 20 SNPJ, Ely.................f..,,.....:................................................10.00 Društvo štev. 2 ABZ, Ely....................................................................................................................................25.00 Društvo št. 43 SNPJ, Aurora..........................................................................................5.00 podružnica števi 91 SANS, €hisholm: Jacob O. Osbolt (First Nat'1 Bank) $15; po $5: Frank Klune, Silvester Novak, John Balantich, John Storle, Agnes Sevsek, Andro Ekar, John Blatnik, John A. Blatnik, Louis A. Ambrozich, Frances Tekavec in Frank Tekaveci po $4 eden, po $2 8 oseb, po $1 15 oseb in trije po 50c, skupaj.............................................106.50 Društvo štev. 322 SNPJ, Chisholip..................^.............v..................5.00 Frances in Rudolf Kovačič, Buhl, $5, društvo Stev. 314 SNPJ, Buhl, $5, društvo št. 230 AFU, Cbisholm $3, eden $1, skupaj .........................................................................,....................................14.00 Frank Gouze, Chisholm.................................................................................................................10.00 John Sever, Biwabik, $5, ena oseba $1....................................................................................6.00 lnouri: Društvo "Planinski raj" ftt. 107, SNPJ. St. Louis................100.00 Podružnica št. 46 SŽZ, St. Louis............................................................................................................10.00 Hbou: Slovenski dom, Johnston City.....-.................................."... 50.00 Društvo št 242 SNPJ, Staunton, darovalo $10; Mary VrSnik $5. skupaj ...........................................................................................15.00 Druiiro "Slsrija" it. 1 SNPJ. Chicago......... .......................................100.00 Društvo štev. 152 SNPJ, Maryville........................................................6.00 Društvo štev. 591 SNPJ, Belleville........................:..............................................20.00 Thomas Svetlik, Chicago...................................................................................................10.00 Društvo "Rožnik" Št. 18 SNPJ, Chicago..........................:......................25.00 Društvo št. 313 SNPJ, West Frankfort, $5; Gertrude Medižer $5, skupaj ...................;.........................................................................................10.00 Društvo "Sosedje" št. 449 SNPJ, Cicero....................................................50.00 Diuštvo "Slovenski dom" št. 86 SNPJ, Chicago...............................25.00 Društvo "Francisco Ferrer" št. 131 SNPJ, Chicago.....................20.00 Društvo "Lincolnites" št. 567 SNPJ, Springfield, $10; mrs. & mr. Jos. Brinocar $5, ena Oseba $1, skupaj...............................16.00 Društvo št. 341 SNPJ, Orient...........................................................................20.00 'Jtnay: Podružnica štev. 86 SANS, Elizabeth: po $10 družina Pasarič in družina Skarl; po $5 družine Bratanič, Pez-dirc, Turk, Joseph Cipoth st., Frank M-ihelc, Amalija Oblak, mr. & mrs. Erb, skupaj..;.....................................'...............................55.00 Podružnica št. 97 SANS, Newark: Andrej in Julija Sprogar ♦W: p« $5 Mike Bratnik in Leo Bizjak; ena oseba $3, štiri oiebe po $2, sedem po $1 ter dva po 50c, skupaj........................................39.00 w Virginia: Jacob Benchan, Davis............................................................................................5.00 Uiis Vrbatic, Everettsville .............................................................................10.00 Druihro its*. 353 SNPJ. Wsrwood. $100.00; Juraj in Anna Tomaz $6, Paul Sobol $5, en član $3, en član $2, Štirje člani P« $1, skupaj.......... J^orni«: William Gray Pureed Vwte^ZZZZZZZZZZZZ. {Justvo štev. 638 SNPJ, Richmond................................................ 0™»to »lev. 615 SNPJ. Los Angeles............................................ m M(ipy Chadei, Twenty-Nine Palms................................ FT®«"*: Frank Ušeničnik, Rock Springs, $25, Frank Koshak ». ena oseba $1, skupaj........................................................................................31.00 PMtvp štev. 202—"Western Stars" ABZ, Rock Springs................25.00 F««u: Društvo it. 105 SNPJ, Indianapolis....................................................................10.00 "wuznica št S ____u_ _________*o 8 00 120.00 250.00 25.00 100.00 25.00 ~ St 5 SŽZ, Indianapolis, $5, posamezne članice $3, Društvo štev. 221 SNPJ, Terre Haute, $25, Steve Skrt $5, dva u,n,i po $3 St.st elanoy po %2 4tirje člani po $1 gkup>j............52.00 ™9«n: Podružnica št. 1 SANS, Detroit..........................................................................125.00 • nvo stev. 438 SNPJ, Iron Mountain..........................:............10.00 T, . tvo 15 ABZ. Pueblo......................................................................25.00 Ju VO ste v 201 SNPJ, Ludlow .......Zl........................................................25.00 ^uštvo ilf.v. 218 SNPJ. Denver....................1...............................................................50.00 TT'' .1ru4,vo *V 225 S^PJ. Edison.................................r............36.25 wnitnica it 27 SANS, Arcadia: po $10 John Shular in unna ter Frank Dolinar in drtifina- rirn»in» T^ni« V#»n#» ^..... Dolinar in družina; družina Louis Vene dm*i« K.UnRleI $7 50« druiina ^att Znidarftlč $7; dve Cvn r $3ftdVP $2' »kuPfli.............. i n ; v m SNPJ- Arma.................................. .............. «• ru.tv., M,v 532 SNPJ. Columbia............................... IZ' T" ABZ' Helper...................................................... nw,slev 12 SNPJ, Murray....................................................... r ni ca it. t SANS. Little Falls, Lovrenc Modrl- hZ "'^"ga Jo^ph t?" ln Sansove podružnice, Brooklyn: po $100 hZ ~**tr,n,kj po $50 neimenovani ter Jeary Krajec; •J, ' dnj^vo »Slovan Aru, P" Mikc ivaniek, Jack Gosar ln soproga. Hi 1 'n žena, Anton Starin. Frank Kovačič in 54.00 5.00 10.00 15 00 25 H) 500 $25.00; po $20 Edward Benei in '^i Poch ter Frank Musič; Valentin Pire ln so- Mike Trojaniek ln žena, John Sauli. Vic-mrs Mirni Hribar, Frank Koisk in it , lu ju'ntt' . ' Adolph in Anna Krasna, Jobn'Lenar ph Kovač ln žena, Jacob Cerar ln žena, A nt,j. in h-r, .1» Aibm/t, , hi" ,n Jf>b«na Turniek. Roza Kovač. (}rur nik ur pejdružhica it «3 8AN8 (Slov. del. pod V ' y> Krank Padar in Jk-na. Ignac Mikiui. Anton Usi^r ' ,ynftr Muikl in ž«,n*. Mike Urek ln žena, h ' ■' Adamič in žena. Frank HreSčak. Ivan M y , " ■ John Vsletič, Vincent Pogačar, Ludwlg • t. U« N-n Corel, Angel« Čolnar, Thomas Bertok ir ° c "el m žena, Ignac Zaje in žena, Jacob v y Mi,rt; eB $3. ^n $1. eden $1, skupaj - M SNPJ, East Worcester ................................... «*»•„ (, 40 SNPJ. Brooklyn .................................. tev 56 SANS, Milwaukee: DruMvo • 150 00; po $25 Slovenski aoc. klub ter t 192 SNPJ; Hekn AmbroClč Nabrala it JYuvan.Valentin Vertič in lena, Frank Kr ,w''fiwr, Steve Mohork^ in žena m Frank k.f/, J v' ph Prltlan ln žena. Frank Kralj, Poly * tj Bačuii tn žena $6 eden daroval $3. sedem '•»niWv v' r'"'" $' IV, skupaj ARZ. Milwaukee ^ ' ^OMT*> Mi glk. Ixnetta. vsak $6 N, «03 SNPJ. Sari'Mila k. t mlsh ln žena, Joseph Golob in Žena ter John Dormish in Žena; po $5 Frank Furlan, John Dormish ml. in Frank C. Dormish, skupaj ............................................ DruStvo Stev. 665 SNPJ, Pittsburgh """........IZZZ Društvo "Cavaliers" St. 741 SNPJ, Burgettstown............. Društvo Stev. 87 SNPJ, Herminie................................ DruStvo Stev. 613 SNPJ, Herminie....................................... Podružnica štev. 73 SANS, Herminie: Društvo St. 154 ABZ $20.00; po $10 Hilary E. Stater, John in Anne Serro, John Stravasnik, Frances Stravasnik, John Arch in žena, Frank Vozel, Anton Zornik in žena, John Rahne in žena; po $5 Adolph Baloh, Louis Serro in žena, Frank Terkai, Mike Stern in žena, Antonia Mole, Martin Urana st., Anton in Ana Boltes, dr. H. L. Highberger, Steve Gorenc, Frank Repovž in žena, Frank Smolič in žena, Joseph Serro. Jos. Bates Jr., Joseph Klavora in žena, Frank Brcgar in žena, Anton Arch in žena, Mary Urbas, Frank Welty, First National Bank of Herminie, Valentin Mum in Žena, Frank Rope, Frank Vulč, James in Mary Kenda, Thos. Trozzo, Eureka in Martin C. Swelbar, mgr. $6, Martin Serro, Joseph Pergar, Gaber Sokoli; trije prispevki po $3, deset po $2, triindvajset po $1. petnajst po 50c, manjši prispevki $1.20; nabirali Anton Zornik, Frank Vozel in Joseph Pergar, skupaj .................................................................................................. 30J.70 DruStvo Stev. 400 SNPJ, Renton................................................... DruStvo Stev. 85 SNPJ, Republic.................................................. Društvo štev. 23 SNPJ, Darragh.................&................................. Podružnica St. 28 SANS: nabrano na shodu 24. marca; društvo štev. 254 SPPJ $25.00, John Jančar $20, društvo št. 168 SNPJ $15; po $10 društvo "Delavec" št. 44 SNPJ, Steve Mrak, Mike Milkovič, Rose Jernejčič, Anton Mele, Mary Zabric in Joseph Turk; po $7 Joseph Brezovec, po $6 Louis Skedel, po $5 Joseph Okički, Thomas Škrbec, Anton Lun-ka, Mary Zupančič, Jucob Gabrenja Sr., John Brezovec. Anton Koren, Joseph Widmar, John Hroščak, Frank Selan, John Vidmar, Frank Turšič, Gasper Petrovčlč, Theresa Za-lar, mrs. Mikolič, Frank Podboy, Mary Lampel in Anton Sadar Jr.; trije darovi po $3, eden po $2.50, dvanajst po $2, deset po $1, eden po 50c, skupaj $279.00, manj $10 stroškov .............................................................................................. Podružnica štev. 30 SANS, Sharon: Diuštvo "Kcystoncrs" št. 755 SNPJ $25, Joe Godina, Greenville $12; po $10 Martin Trobentar, Martin Cvelbar dn Louis Cvelbas, John Paulenič $8.00, Joe Steklačič $7, po $5 Jack Yerc, Martin Savor (Warren, O.), Frank Dornik (Ellwood City), Frank Spek, Frank Okorn, Anton Bogolin in John Cetin; vstop-' nina k predvajanju filma $83, manj $50 za politično akcijo, skupaj ...'....................................................................................... 150.00 10 00 10.00 5.00 26900 Društvo štev. 12 ABZ, Pittsburgh................................... .............. Društvo štev. 40 ABZ, Clarldge ................................................. DruStvo Stev. 292 SNPJ, Avella ........................... ................... Društvo štev. 203 ABZ, Cheswick ................................................ Društvo štev. 269 SNPJ, Adah ...................................................... Društvo štev. 203 SNPJ, Bishop .................................................... Društvo Stev. 586 SNPJ, Cheswick, $20, Anton Savorn $5 Jugoslav Relief Fund, Coverdale................................................. Čisti dohodki od shoda v Homer City dne 23. marca ............ •Društvo Štev. 57 ABZ, Export ....................................................... Društvo Stev. 99 ABZ, Moon Run, $15, člani $10.50............... DruStvo Stev. 199 SNPJ, Arona .................................................... DruStvo štev. 345 SNPJ, South Fork .......................................... Društvo štev,. 88 SNPJ, Moon Run.................................................. Podružnica štev. 101 SANS, Greensburg, darovalo društvo štev. 223 SNPJ .................................................................................. Društvo štev. 13 ABZ, Hostetter, $10; razno $1, skupaj. Podružnica štev. 98 SANS, Export, John Novak ($4 za SANfi) Math in Mary Ramshak, Herminie................................................. Kanada: Druilvo "Novomesio" ii. 12 VPZ Bled. St. Catharines, Ontario, $800 v kanadski, valuti.................................................. 720.00 Društvo Stev. 109 SNPJ, Nanaimo, B. C....................................... 5.00 Rasnot DruStvo Št. 75 SNPJ, Roslyn, Wash....................... ............ 5.00 25.00 15.00 10.00 20.00 10.00 10.00 25.00 25 00 215.00 25.00 25.50 14.00 25.00 50.00 Gotovine skupaj v skladu do 30. aprila 1946 Obljubljene vsote (pledges) ... $40,178.47 ..... 17,000.00 Skupaj ................................................................ ........................ *97-178 47 Chicago, Illinois, 30. aprila 1946. MIRKO G. KUHEL, tajnik. Industrijska središča sovjetske Sibirije I Docent M. Akimov leži mesto Tomsk, središče Tom-ske oblasti. O podobi Tomaka Kovori ime, ki so Ra dali nekoč Sibirci temu mestu: "Sibirske Atene." Tomsk je staro kulturno središče Sibirije, vseučlliško mesto, ki ima pole« univerze tudi več višjih tehničkih šol. Zadnja leta, posebno med vojno, se je Tomsk razvil v veliko industrijsko središče s podjetji strojne, vžitfalčne, usnjarske, lesne, lahke in živilske industrije. Kuzne&ki bazen (Kemerovska oblast) je drutfu premogovna-metalurtfična baza Sovjetske zveze. Tu so bile zgrajene v letih sovjetske oblasti mnotfe tovarne—orjak težke kovinske industrije Kuzne&ki kombinat, podjetja kemične industrije, to-'varna cinka, strojne in kemične tovarne. Vse te industrijske panoge, ki so se med vojno zelo razširile, so spremenile ta kraj z njegovimi industrijskimi mesti (Stalinsk, Prokopjevsk, Kemerovo, Belovo itd.) v industrijsko srce Sibirije. 611 00 25 00 10 00 191 25 25 00 Ker ima Sibirija bogata ležišča raznih rudnin, so se v letih sovjetske oblasti v nji močno razvile vse panoge sovjetske industrije. Oživeli sta poprej neprehodna tajga in mrzla tundra. Zgrajene so bile nove naselbine in mesta. Sibirija je dobila več novih cestnih železnic, tovarn in delavnic, pa tudi več velikih industrijskih sredifič. V gospodarstvu Sibirije igra zelo važno vlogo rudniška industrija za pridobivanje premoga, železne rude in dragocenih kovin, posebno zlata. Težka kovinska industrija, gozdna, papirno-celulozna industriji, izdelovanje traktorjev, lokomotiv, poljedelskih strojev, rudniških naprav, stružnic in najrazličnejših drugih strojev—vse te industrijske panoge so temeljito predrugači-le lice Sibirije. Bujna rast se opaža tudi v lahki in živilski industriji. Sibirija je dobila več tekstilnih tvornic in tovarn čevljev, opremljenih z najmodernejšimi tehničnimi napravami. Razvila se je pa tudi usnjarska industrija. Odkar je prišla na krmilo sovjetska oblast, je bilo zgrajenih v Sibiriji več velikih mlinov, silosov, sladkornih tovarn, sirarn, predilnic, klavnic itd. Skromna stara mesta so se spremenila v velika industrijska središča. Novosibirsk, prej Novonikola-jevsk, je b<>>4» prati amrl od velike Ukete. j Slovenski knjižni zavod je izdal knjigo "Koledar Osvobodilne fronte za 1. 1946—leto obnove in dela." Knjigo je uredil Ignac Koprivec, zaglavja je napravil Slavko Pengov. Sodeluje 56 juvnih in kulturnih delavcev z različnimi prispevki. Koledar je ukusno opremljen, po vsebini izredno bogat in nudi vpogled v važna sodobna vprašanja vseh področij. Gradivo je zelo obsežno. Kvulitetu dela je tako visoka, da ima koledar v resnici trajno vrednost. Prve strani knjige prinašajo fotografije naših političnih predstavnikov. Koledarskemu delu sledijo politični, vojaški, gospodarski, kulturni, verski in informativni članki. Članki in razprave političnih voditeljev maršalu Tita, Edvardu Kardelju, Josipu Vidmarja, dr. Marjunu Bre-cljtt in Zorana Poliču so v glavnem ponutisl. Vsebujejo gradivo, ki jo temeljne važnosti za zgraditev naše ljudske oblasti in nove države. Nadaljnji politični članki posegajo v razna politična vprušunju. Tako govori Janez Hribar o boju kmetov zu staro pravdo in poudarja, da se začenja z agrarno reformo nova doba zu nušegu kmeta, Boris Zl-herl prikazuje borbo jugoslo. vanske reakcije proti pravicam ljudskih množic, politično brezpravnost in narodnostno vprašanje v stari Jugnsluvlji. Gaber opozarja na nuloge ln sodolovn-nje ljudstva pri izgradnji drŽave. Ivon Bratko duje nusvete za pravilno in uspešno delovanje ljudskih odborov. Cene Logar podaja razvoj organizacije Osvobodilne fronte in unallziru pridobitve osvobodilne borbe. Krna Muserjeva piše o sodelovanju naše žene v osvobodilnem boju, o njenem novem položaju in nalogah. Vojaški članek Dušana Kve-dra označuje glavne razvojne stopnje nafte vojsko. Dušan Plr-jevoc prikazuje politični In oboroženi boj primorskega ljudstva zn svobodo, Gospodarski članki se dotikajo vseh panog gospodarstva. Stane Ozvald govori o razvoju naših industrijskih obratov v preteklosti in v dobi po osvoboditvi ter kaže perspektive zu bližnjo bodočnost. Inž, KersnlČ ln inž. fcumer govorita o pomenu rudarstva ln kovlnarstva v nošem gospodarstvu ter o dolžnosti rudarskih in železarskih strokovnjakov. Inž, Tomažlč razpravlja o pomenu in delu tehničnih baz pri obnovi, Kdo Ravnikar o vlogi provizorljev pri roševunju stanovanjske krize, Milun Dolenc o nalogah vo-terinarjev pri dvlgunju živinoreje. Gaber podčrtava pomen, ki ga bo imel dvig proizvodnje delu na vseh področjih za ljudstvo. Nadaljnji članki govorijo o sistematičnem ustanavljanju kmetijslkh strojnih postaj, o pomenu zavarovanja kot socialne gospodarske ustanove, o osnovnih načelih zadružništva itd. Kulturni članki pričajo o vplivu osvobodilne borbi« na razvoj naše kulture. Cene Krn nje |m>-udarju velike zasluge partizanskega tiska v boju /a svobodo. Dušan Moravec govori o odsevu partizanske borbe v naši književnosti ln označuje one literarne zvrsti, ki so se v ustvarjanju partizanske besedil«- \urielnftsti najpogosteje pojavljalo. Dote K Temen čl č slika delo umetni-kov-jiartizanov in zaključuje članek / mislijo, da je cilj partizanskih umetnikov zgraditev novega, resnično ljudskega u-met Mik*. Poseben članek daje j glavne smernice /a naše kultur-' no delo. Venčeslav Winkler po-1 daja razvoj šolstva v zadnjih le-! ilh in govori o novem tipu šole. j France Kosmač piši* o organizaciji radijske službe in o immenu indija za dvig ljudske proavete. France Hrenk prinaša pregled; Mivjetskih filmov, ki smo Jih gledal! v Ljubljani od o*vobo-| pa govori o vrednosti slovenskih kulturnih spomenikov m o naši dolžnosti, da jih ohranimo v bodočnosti, Informativni članki prinašajo podatke o vojni škodi v Jugosla- viji, o delv» komisije zu vojne zločince, o življenju v prestolnici Sovjetske zveze in o tem, ku-ko si je svojo državo uredilo sovjetsko ljudstvo, V verskem članku ohsoju dr. Metod Mikuž protiljudsko delovanje nepravih duhovnikov, župnik Šimon Franc pu poudarja, da bo ločitev cerkve od države v korist resničnegu krščanstva. Koledar prinaša nekaj reportaž. Sergij Gpih opisuje dogodke iz življenju v armudni bolnišnici, Ludisluv Kiuutu govori o tovarištvu ln požrtvovalnosti v partizanskih bolnišnicah. Ludvik Mrzel prikuzuje strahote taborišč v Hitlerjevem Kujhu. Med to gradivo je smotrno razvrščena leposlovna proza in poezija. Tu najdemo krajše povesti, Črtice in feljtone naših starejših in mlujših pripovednikov—Franceta S. Flnžgarja, Pre-žihoveRa Voranca, Francetu Bevku, Miška Kranjca, Toneta Se-llškurju, JuŠu Kozaku, Antonu Ingoliča, Ferdu Godine, Ivanu Nemca-Vojka ln Cvetku Zagorskega. Motivi, ki jih obruvnu-va leposlovna proza, so vzeti v glavnem Iz purtlzunskegu življenju in iz trpljenju hašega naroda v borbi proti okuputorju. Izbira pesmi je akromneJŠu. Prl-občone so pesmi starejših pesnikov Otona Župančiču, Igu Grudna, Toneta SeliŠkurjo in mlajših —Jožeta Udoviča, Petru Levca in Franceta Kosmača. V poeziji srečujemo iste motive kot v pripovedništvu. Osnovno doživetje Je Junušku borba nušegu narodu. Med besedilom so reprodukcije umetniških risb in podobe naših umetnikov-partlzanov Božidarja Jakca, Franceta Mlheliča, Nikolaja Plrnata, Drugota in Nandeta Vidmarja, Doretu Kle-mcnčlča, Ivetu Šubicu, Vitu Glo-bočnlka in Alenke Gerlovlčeve. Podotfe prikazujejo prizore Iz Življenju v purtlzunskl borbi, v tuborlščih ln jMi osvoboditvi pri delu zu obnovo. Upltdarvki del se Je izdajateljem martj poareČil. Vsakemu mesecu sta določeni dve strani z običajnim pregledom dni In s podobami, ki predstavljajo pomembne dogodke Iz naše borbe v tistem mesecu. Podobe spremljajo priložnostni verzi, ki pa vsebinsko ne ustrezajo povsod slikum, Tudi se pesniku in slikarju ni posrečilo vedno izgrati dogodka, ki bi bil bistvenegu pomena zu listi mesec. Vsuk mesec ima pregled spominskih dni, Kljub nekaterim pomanjkljivostim knjige lahko rečemo, du Še nismo imeli koledurja, ki bi nudil ljudstvu toliko pestrega ir bogu lega gradiva kot "Koledar Osvobodilne fronte." S M, Požrtvovalnost delavcev iz Rogaške Slatine Delavci ln nameščenci steklarske tovarne v Rogaški Slatini so v nedeljo dne 10. marca prostovoljno delsll zu pomoč kozjanskim kmetom. Zar obnovo njihovih vasi bodo skupno prispevali 25.000 dinarjev. Doslej so z enkratnim prostovoljnim (lelom zaslužili H400 dinarjev. S tem zaslužkom so kupili 19 parov čevljev, katere #o podani! bosanskim otrokom, Poleg tega so durovul) za obnovo požgune vusi Mošnje pri Radov-Ijlei 10 tisoč dinarjev« zu pat ti-zanske sirote in state steklarje 17,550, zu zimsko |*>r?v»č vojski 4,000, za partizansko bolnišnico 4000 dinarjev. Prispevali so tudi za tiskovni sklad "Ljudske plavite" 1)000 /a tiskovni sklad za Primorsko 4000, /a ljudsko knjižnico v Rogaški Slatini pa ;i000 dinar jev. Moat preko reke Jadar pri Solinu izročen prometu Prometu Je i/ročen most preko reke Jadar pri Solin u, ki so | ga Nemci pri umiku I. HH4 po-liolnoma porušili. Novi moat je širši ml starega. Dolg je .10 m, j širine ima 7 m za vozni promet in 75 tin širok hodnik ta peke. PROSVETA i ►»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»'»»»'te LEV N. TOLSTOJ: KAZAKI KAVKAfiKA POVEST Iz ruščine prevel JOSIP KNAPLIČ JL. (Nadaljevanj«) "A jaz ti vseeno nekaj dam . . . Počakaj tu!" Nazarka je umolknil. Olenin je tekel v svojo sobo in prinesel kazaku deset rubljev. "Saj nič ni bilo; a vseeno, jaz sem kriv, tukaj ti nekaj dam. Samo, za božjo voljo, da nihče ne zve! A nič nI bilo . . * Nazarka je bil prišel to noč v vas po Lukaš-kincm naročilu, da bi priskrbel prostor za ukradenega konja, in ko je šel domov po ulici, je zaslišal ob praporščakov! hiši korake. Drugo jutro se je vrnil k četi in bahaje pripovedoval tovarišem, kako spretno je vlovil deset rubljev. Drugo jutro se je videl Olenin z gospodarjevimi, a nihče ni vedel ničesar. Z Marjanko ni govoril, in ona se je samo porogljivo smehljala, kadar ga je pogledala. Noč je prebil zopet brez spanja, je bil nalašč do večera na lovu in potem je šel k Bjeleckemu, da bi ubežal sam pred seboj. Bal se je samega sebe in' dal si je bil besedo, da ne pojde več h gospodarjevim. Naslednjo noč je vzbudil Olenina r\arednik. Olenin se je razveselil tegu naključja in ni sey mislil več vrniti v vas. Pohod je trajal štiri dni. Poveljnik je želel videti Olenina, s katerim je bil v sorodstvu, in mu predlagal, naj ostane pri štabu. Olenin je odklonil: ni mogel živeti brez svoje vasi in je prosil, da bi se smel vrniti tja, Za udeležbo na pohodu »o mu podelili vojaški križec, ki si ga je bil preje tako želel. Zdaj je bil popolno« ma ravnodušen nasproti predlogi za častnika, ki še vedno ni imela uspeha. Jahal je brez nezgode z Vanjušo v vas in dospel tja nekoliko ur pred svojo kompanijo. Olenin je presedel ves večer na stopnicah in gledal za Marjanko. Vso noč je zopet brez cilja, brez minil hodil po dvorišču. XXXIII. Drugo jutro se je Olenin pozno prebudil. Gospodarjevih ni bilo več doma. Ni šel na lov in zdaj je segel po knjigi, zdaj šel ven na stopnice in se vrnil zopet v sobo in se ulegel na postelj. Vanjuša je mislil, da je bolan. Proti večeru jc Olenin vstal, pričel pisati in pisal do pozne noči. Napisal je pismo, a ga ni odposlal, ker bi itak nihče ne razumel tega, kar je hotel povedati, in tudi nikomur ni bilo za to, da bi ga razumel, razun Olenina samega. Evo, kaj je pisal: "Pišejo mi iz Rusije pisma polna pomilovanja; boje se, da poginem, ker sem se zakopal v to aamoto. Ljudje govore o meni: on se bo po-kmetil, od vsega se je odtegnil, začel bo piti in nazadnje napravi še to neumnost, da se oženi s kako kazakinjo. Ni zastonj—govore—je rekel Jermolov (ruski general): kdor prosluži deset let na Kavkazu, se ali zapije ali pa se oženi z malopridno žensko. Kako strašno! Zares, jaz bi se ne smel tu pogubiti, ko bi me vendar mogla doleteti velika sreča, da postanem mož grofice B*** ali komorntk ali maršal plemenitašev. Kako zoprni in pomilovanjavredni se mi zdi-te vsi! Vi ne veste, kaj je areca in kaj je življenje! Treba enkrat izkusiti življenje v vsej njegovi naravni lepoti. Treba videti in zapo- pasti to, kar vidim sleherni dan pred seboj: večni, nedostopni sneg gor in veličastno žensko v tisti prvotni lepoti, v kateri je morala iziti prva ženska iz rok svojega stvarnika, in potem se jasno pokaže, kdo se uničuje, kdo živi v resnici ali v laži: vi ali jaz. Ko bi vi znali, kako ostudni in pomilovunja vredni se mi zdite v svoji zaslepljenosti! Čim si namestu svoje koče, svojega gozda in svoje ljubezni predstavljam tiste salone, tiste ženske z namazanimi kodri pod podloženimi tujimi lasmi, tiste neestetično se premikajoče ustnice, tiste skrite in klavrne ude in tisto salonsko blebetanje, ki naj bi bilo "razgovor" in ki nima nobenih pravic do tega imena — me popade neznosen gnus. Pred očmi mi stoje tisti topi obrazi, tiste bogate neveste z izrazom v obrazu, ki govori: "Nič za to, ti smeš, le pridi, čeprav sem bogata nevesta"; tisto posajanje in presajanje tvoje osebe zdaj k tej zdaj k oni; tisto predrzno zvodničanje parov in tisto večno spletkarjenje in laganje; tista pravila — komu daj roko, komu pokimaj, s kom govori; in slednjič tisti večni dolgčas, ki tiči v krvi in prehaja od zaroda za narod (in vse s polno zavestjo, s prepričanjem, da je neobhodno tako potrebno). Poj mite vendar samo eno ali verujte samo v eno! Treba videti in pojmiti, kaj je resnica in lepota, in v prah se razleti vse, kar govorite in mislite, vse želje, ki jih gojite za mojo in za svojo srečo. Sreča to se pravi: živeti s prirodo, videti jo, govoriti z njo. "Bog varuj, on se bo še oženil s preprosto kazakinjo, on se bo popolnoma izgubil za svet," tako, si mislim, govore o meni z resničnim sočuvstvovanjem. Jaz pa želim samo eno: da bi se povsem izgubil v vašem zmislu; želim, da bi se oženil s preprosto kazakinjo, in se le ne upam tega, ker to bi bilo preveč sreče, česar nisem vreden. Tri mesece je tega, odkar sem prvikrat videl kazakinjo Marjanko. Pojmi in predsodki onega sveta, iz katerega sem izšel, so bili še sveči v meni. Takrat nisem verjel, da bi se mogel zaljubiti v to žensko. Občudoval sem jo kakor gore in nebo in nisem mogel, da bi je ne občudoval, ker je bila lepa kakor gore in nebo. Potem sem čutil, da je uživanje te lepote postalo potreba v mojem življenju, in vpraševal sem se: ali jo ljubim ali ne? A našel nisem v sebi ničesar podobnega temu, kakor sem si predstavljal to čuvstvo. Resnično moje čuvstvo ni bilo podobno ne dosadnosti nad samskim življenjem ne želji po zakonu, niti ne platonični ljubezni in še veliko manje polteni ljubezni, ki sem jo izkusil. Imel sem potrebo jo videti, jo slišati, vedeti, da je ona blizu, in sem bil, če ne srečen, vsaj miren. Po večeru pri Bjeleckem, na katerem sem bil z njo skupaj in sem se je dotaknil, sem začutil, da je med med menoj in to žensko nepretržna, čeprav nepriznana vez, proti kateri se je zaman boriti. A jaz sem se še boril; govoril sem si: "Ali res morem ljubiti žensko, ki nikdar ne bo umela duševnih interesov mojega življenja? Ali res morem ljubiti žensko samo zaradi njene lepote, ljubiti ženski kip?" Tako sem se vpraševal; a ljubil sem jo že, dasi še nisem zaupal svojemu čuvstvu. (Dalja prihodnjič.) == Ljudska oblast v Libeličah Prešihov Po dolgem času sem spet imel priložnost, videti Libeliče, najsevernejšo vas na Slovenskem, če mislimo našo ljudsko republiko. l^p in rodoviten je libeli-*ki "podan," kakor pravijo prostoru med Dravo in Libeliško go- j ro. Zv od nekdaj Živi tam po-n«w»en in premožen rod. Pozna m« mu. da je to star rud, kajti Libeliče so bile na Koroškem toatran Drave najstarejša fara 1/ mežiške dni me »o včasih pokih mrliče pokopavat v Libeliče in »o po^rebel vedno polivali na Strojni. To je bilo včaaih. ko še ni bilo ne fašistov, ne partizanov, ne okupatorjev. Teda) še tudi ljudske ohlaati ni bilo. Danes imajo Libeličani ljudsko oblast, ki »e Ji pokorijo, ki jo nekaten tudi spoštujejo, dru-pa jo preklinjajo, ker jim predpisuje eene za razne pridelke. kai včasih ni bilo. Hvala bogu. veliko kaj sedaj tudi ni 7m prodati, kajti nekaj je spravil iz dežele okupator, ki ga naj vrag vzame, nekaj so pohodili in uničili ustaši, ki so betafl pred Titom gor za Dravo, nekaj so v/eli partizani in tako naprej ln tako se z ljudsko oblastjo še nekako izhaja. Libeliče so hile vedno zelo na-r««dno zavedne Posebno so znane ii dobe koroškega plebiscita! ko »n »i priborile priključitev k Jugoslaviji, čeravno so bile prt- Vorane \ kljueene glasovalni coni in so z drugimi Korošci vred .izgubile plebiscit. Potem pa so bile dvajset let zapuščene in prepuščene petokolonaški propagandi, njihovi sinovi so umirali za malarijo po Mukedoniji in tako se je zgodilo, da se v naši veliki osvo-vodilni borbi .niso tako znašle, kakor bi bilo od tega kraja pričakovati. Veliko več libeliškth sinov je padlo v nemški vojski, kakor pa pri partizanih. Je že bog tako hotel in sedaj ne puma-ga nobeno tarnanje. Če se pripel|eš v vas »ni vzhodne strani, odkoder »e edino da priti vanjo, misliš, da si prišel v kako prusko naselbino. Vse boljše hiše ao zidane v nekakem tujem, pruskem slogu, kazijo jih neokusni oboki iz surove, rdeče opeke Drugače je seveda vse lepo urejeno, vse napredno, »ko. ra| vsaka druga hiša ima svoj mlin na električni pogon, Vae je snažno in odlično. To so ostanki it stare Avstrije, medtem ko staia Avstrija ni mogla prodreti do llheliških src. ko so prebivalci oatali kar so bili, je tuji duh prodiral vanje na drugi način. % tujim okusom, s tujim napredkom. Šola je še iz tistih dob taka, da je v okraju še dolgo ne bomo dobili podobno lepe. So ti pa klub temu tudi Li* belič« postavile neminljiv spomenik v naši osvobodilni borbi. Na Libeliški gori stoji mogočna Sabodinova kmetija. To je bila partizanska postojanka. Nemci so jo požgali do tal in zmetali v ogenj vse domačine, aku-paj šest oseb, ki so živi zgoreli. Ta žalostni kres se je videl po vsej laboški dolini gori do Malih Tur. Našemu narodu je bil kres vstajenja, moči, nemškemu pa večna luč. Znano je, da so v Libeličah rl, ajda in krompir doma. Človek bi pričakoval, da se bodo ljudje pisali po teh pridelkih. Da boš našel kakega Ržišnika, kakega Ajdovca in morda še kakega Krompirnika. Kakšnega vraga še. Vsaj polovipa domačinov, pravih I.ibeličanov, se piše: Pšeničnik. Žena toži za možem, ki so ga mobilizirali partizani in ga ni več nazaj. Ta nesrečna ljudska oblast pa ne da nobene podpore. Kako se je pisal nesrečnik? "Pšeničnik Franc." Hčerka, ujeta partizanka, je izginila v Nemčijo. Kako ae piše* "Roza Pšeničnik." Sin je ujet v Rusiji, ker Je bil v nemški vojski. Kako se piše* "Ivan Pšeničnik. proaim vas." Nekdo Je zaprt od ljudske ob-lasti, ker je sodeloval s okupatorji. Kako mu je ime* "Peter Pšeničnik." Pšeničnik in Pšemčnlk Pa poglejmo nekoliko po teh Pšenlčnikih. Libeliče ao imele lani še to srečo, da Je obrodilo sadje m da so ljudje naprešali nekaj mošta. Mošt pa na Koroškem nekaj pomeni, ker ni vina in zato so lete* ceste in steze po nebliških podnih in gorah zelo izhojene. Vse stika za moštom. Tudi mene je mošt prignal v Libeliče. . • Najprej se zaženemo proti Ko-rešniku. Izgleda, da pri hiši žena nosi hlače. Korešnik sedi pri peči in pije mošt že zjutraj. Žena se pritožuje, da mož ni pri sebi. Pred dnevi ga je izpustila iz hiše na Prevalje in posledica je bila, da je gredoč prodal dva polovnjaka mošta po 18 din liter. Domačijo bo vrag vzel, ker si je v tako škodo prodal. "18 din je vendar lepa cena. Ljudska oblast je vendar določila ceno po 14 din liter. Torej je to že črnoborzijanska cena. "Kakšna črnoborzijanska cena. Kaj ta ljudska oblast ve, kako danes kmetu gre. Ljudska oblast je v Ljubljani, mi smo pa v Libeličah." Žena ima prav. Naposled se delavec, ki se ob malicah vseda za mizo, za vse to ne briga. Njegova briga je, ali Je kaj v litru, ali ni ničesar v litru. Po tem se ravna. Zato se spustimo v barantijo. Mož, ki ni pri pameti, bulji v piskre, žena pa trdi, da ne more potegniti mošta iz soda, ker je preslab cug, to je priprava za vlečenje mošta iz sodov. "To pa jaz imenitno znam. Grem jaz z vami/' se ponudim jaz, ko stari izkušenec. V tem hipu se dvigne mož, ki ni pri pravi pameti, vzame pis-ker in se odpravi sam po pijačo, ki jo kmalu pricitra iz kleti. Mošt je salamensko dober. "Koliko hočete za liter?" bi rad zvedel jaz. "20 din za liter pa mir besedi," odloči žena. Mož, ki nima dovolj pameti, se vsede zopet za pisker. "Moj bog, me bodo ja zaprli zaradi navijanja cen," se brani kupec odkritosrčno, ker bi rajši plačal 10 din za liter kakor 20 dinarjev. Toda žena se ne vda. "Zakaj ste tako proti ljudstvu. Lani je bilo po koj dobro, ko smo vas volili pri volitvah. Prihodnjič vas ne bomo več volili." Hvala bogu, da imam pri sebi prijatelja, da lahko on prevzame odgovornost ?a tako nakupno ceno. Pri Korešniku so zaenkrat pomirjeni. Korešnik zopet lahko ni pri pravi pameti in dalje bulji v moštovni pisker na štedil niku, mi pa se zaženemo dalje po Libelišči flori. Povsod ista pesem, povsocf mošt in kak mošt. Čist kakor zlato in marsikatero vino se lahko skrije pred tako pijačo. Pri Ovčjaku smo za spremembo pili črničevec. Naposled se je pot z ledom vred začela zibati pod nogami in le s trudom smo se pririli do kme ta Riedlna na drugem pobočju Libeliške gore. Tudi po krepkem počitku in temeljitem o-krepčilu pri tem našem kmetu se zanesljivost poti rti zboljšala. čeravno na ftem koncu ni bilo več ledu, ampak se je Še huje zibala. Kljub temu smo le prišli do Komeša in dalje do Skorleja in do Šubernika, kjer nam je bližnja državna meja zaprla pot. Kmetje na Libeliški gori so ta ki, kakor povsod drugod na Slovenskem. Nezaupljivi so, ker so bili zmerom goljufani in verjamejo le, če se prepričajo, kake se dela. Vojna jim tudi tukaj ni prizanesla, čeravno ta konec naše zemlje ni bil tako udarjen kakor drugI kraji na Slovenskem. Enemu je vzeta to, drugemu drugo ln rdaj rane še niso zaceljene. Pri hišah so večinoma vdove, kajti možje so Jim popadali v nemški vojski in tu in tam je kdo izginil tudi pri partizanih. ...__• Pri škorleju glihamo za mošt Mati je trda, ali se%» da pogovoriti za dve ato litrov. "Ne, sto litrov ga damo, več pa ne. Mora biti še za dom!" se vtakne mladi dečko odločno vmes. To je domači sin, osemnajst let star. Mati se koj vda in ko skušamo ugovarjati, nam pojaani s svetlimi očmi: "Ta Je bil pri partizanih." "Tako Je. Tudi za dom mora biti. za kaj smo se pa potem borili." Same prastare hiše. s prastarimi vežami in kuhinjami. Vele so tlakovan« s kamnom iz Libeliške gore in tlaku se pozna, da je ie nešteto rodov vtisnilo sledove vani. Skoda, da človek nima čaaa. da bi pokukal na izbo (podstrešje), kjer bi lahko odkrili tisočletno socialno zgodovi-no Libelič, Naposled se spustimo po bregu do vasi. Poleg stare cerkve stoji še prastara kostnica. Na drugi strani Drave sveti še sonce s turobnim, večernim bleskom. To je že Avstrija, a je še naša zemlja. Tam je zemlja že kopna, kopna je tudi dolina. Ali narava je'še mrtva. Po sredi doline se lesketa v širokem koritu voda Drava. - Korito je polno, ker sega voda do tukaj iz trabreškega jeza. Tam bo kmalu zarigalo po naši zemlji 20,000 konjskih sil, da bo veselje. Na levo pod Libeličami je spet jez in tam čaka spet 20,000 konjskih sil, da bi jih kdo vklenil v proizvodnjo za dobrobit človeštva. Mi verujemo, da jih bomo prej ali slej vklenili mi, kadaf bo en krat rešeno koroško vprašanje. . Potem smo že v vasi, kjer se vlegajo že prve sence. Iz nekih hiš vihrajo slovenske zastave, kdo ve od kake priložnosti. Na pragu hiše krajevnega ljudskega odbora stoji tajnik Jaka Riedl, star borec za libeliške pravice. Ko pridem do njega, mi pravi: "Poglej tamle tisto hišo. Tam je pni Brozu. To je Titov rod. Brozi so bili splavarji in še ni sto let, ko je neki Brozov spla var ostal na Hrvaškem in se priženil nekam pri Varaždinu. To je Titov praded. Le poglej, kaj so Libeliče, vi pa mislite, da so zadnje na svetu." Tako je: vsi Libeličani so prepričani, da izhaja Titov rod iz njihove tihe vasi ob Dravi. Libeliče niso zadnje na Slovenskem. Take so, kakor vse druge vasi. Težko živijo, delajo, trpijo, zraven pa trdno upajo v našo ljudsko oblast in v lepšo bodočnost naše domovine. Libeliče so naše. Državna založba Srbije v prvomajskem tekmovanju Belgrad, 14. marca (Tanjug).— Pri vstopu v prvomajsko tekmovanje je državna založba Srbije obljubila, da bo v treh mesecih od februarja do maja izdala 5f različnih knjig in brošur na 1 milijonih tiskarskih polah. Poleg učnih knjig in drugih del, ki redno izhajajo, bodo na tisnili tudi "Zbrana dela srbskih realistov ljudske knjižnice" in "Življenje pedagoške knjižnice." Nadalje tiskajo "Španija med smrtjo in rojstvom," ki jo je napisal Merina Bihalji, "Zbrane pripovedke" od Branka Čopiča "Gledališke kritike," ki jih je napisal Velibor Grigorič in "Zbrane strani" od Doslteja bradoviča. Najmanjša nakla bo 8000 izvodov. Ljudske izdaje knjižnice "Znanost in življenje" ter druga cenejša dela pa bodo tiskali v 50,000 izvodih. Nakla da učnih knjig je še večja. Ta ko bodo tiskali čitanke v 120,000 izvodih. da Rasni mali oglati Razni mali oglasi IŠČEM ŽENSKO SLUŽKINJO Rad bi dobil žensko srednje starosti, Slovenko ali Hrvatico, naprednega mUljenja z ne več kot dvema otrokama, za domača hUna dela. Imam svojo farmo z električno razsvetljavo v srednjem Wis. Pozneje, ako se sporazumeva, tudi ženitev ni izključena. Plača po dogovoru. Tajnost jamčena. Pišite na naslov: SLOVENEC, 2057 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111. —(Adv.) četbteic^m^ J GIRLS tXPBRIENCEDFORHOU«,,, Capublc „U,„ t,„k„7 Stay $30 a week VILLAGE 2949 $200.00 MONTH for qualified Girl to work in office of Freight Terminal. Must be able to type and keep simple set of books. ill W. WASHINGTON ST. Room 812 Razni mali oglasi 100 DEKLET ZA DELO PRI Radio SVETLO, ČISTO, LAHKO DELO STALNA SLUŽBA KRATKA j TEDENSKA PLAČANA UČNA DOBA 71c - 76c IZKUŠENA DEKLETA TAKOJ OD ZAČETKA PO 83c AVTOMATIČNO POVIŠANJE DO 94c NA URO MOTOROLA GALVIN MFG. CORP. 4545 W. Augusta Blvd. 1000 NortJi bliro Cierro Avenue UBLt'tnrNn ao nructwt popusta rai nakupu radia GENERAL HOUSEWORK EXPERIENCED Plain cooking. Assist 2 children Own room & bath Other help HYDE PARK 8590 MAIDS—2d WORK experience preferb but not necessary Willing, cheerful. pJeasant Good salary. ,_ SUP 6990 WOMAN—PROTESTANT NOT OVER*S Capable plain/cpoking General ttcufework 2 adults. Stay VILL. 5177 MAN WANTED For watchman & light porter work. Living quarters furnished. Excellent opportunity for married man, No objection to children. PILSEN LUMBER CO. 2201 So. Laflin St. WANTED—EXPERlENn WOMAN COOK For breakfast only. From i 9 AM. No Sundays. / WYMANS CAFETERIA I 721 N. Clark St GIRLS-OPERATORS' , For pressing shirts, mangle J packing shirts. No experience essary. We teach you st< work; good pay. STEVENS WET WASH LAUNI _3001 W. 51 Street TYPISTS FOR GENERAL OFFICE W( Traffic experience preferred Apply TRAFFIC BUREAU ' ALEXANDER GOLBUS 142$ So. Racine CAN ELEC. DRILLS Air compressors. Small tools. Grinding discs, motors. Sheet shelving. Parts bins. Valve refacer. 1,000 wood parts boxes, 10c ea. Magnet wire. Battery charger. 4632 N. Clark. ARDmore 3000, 9-fl p. m. Slovene Records 10-inch records 7«c COD, plus postage B-001 Ringelspil, oelka Vesela vdova, polka B-002 fedana Marela, polka Zeleni hribi, valček Toni Omerzo Orchestra C-411 Priljubijema polka Po polj sva se sprah*j«la, val. K user's Orcheetra C-1120 Beer Barrel polka Heieria polka — Emilia polka Sula's Musette Orchestra V-28025 Po jeteru blis Triglava Oh, oh ura le bije V-28026 Jurij Benke vsemi Lenko Poble r itn »tar ielc 18 jet V-28027 Pa kaj to more biti Mene pa glava boli V-28028 Mlinar, narod, pesem Vsi so prihaiuli Mirko Jelačin, tenor 12-in. records $1.25 COD, plus postage V-73001 Zlata poroka, Del 1. Zlata poroka, Del 2. V-73002 Kadra imak> vsi Jcleti god Botrinja, Chriatening party "Adria" in Hojer Trio Write for free catalogue of all new SLOVENE RECORDINGS PALANDECH'S 536 S. Clark Street, Chicago 5, I1L WOMEN - GIRL for . Bindery Work Steady Employment - Full 1 1 40 hours per week Time and one half over 40 h Paid vacation Sickness and Hospital Insuranc nominal cost. International Tag & Salesbook C 319 N. Whipple Si. ALI GLEDATE ZA DOBI PLAČO IN STABILNOST? Telefon kompanlja Ima m takih prilik 1, HIŠNICE (JANITRESSES) Takoj od sačetka plača 72 c uro. po treh mesecih 77>ic na i ln po šestih mesecih po 124 uro ' Ženske za čiščenje v vsi delih mesta Delovne ure od 5:30 pop. do j ure ponoči. Oglasite se pri ILLINOIS BELLI TELEPHONE COMPANY v uposlovalnem uradu sa mi v pritličju 309 W. WASHINGTON V Promt! so dnevne trt na in dalavska vestL Ali čila!« vsak dan? NAROČITE $1 DNEVNIK PROSVETO 'po sklepu 12. rada« konvencije sa lahko naroči na Ust P""** prišteje eden. dva. tri. ftiiit »li «mm Is mn drušlne k eni asr* nlnL List Proeveta _ ________ Bstao naročnino. Kar pa taid še »Utajo prt asesaseaiu U pc. sejlm te prišteje k naročnini. Torej sedal «1 list predrag sa čliine SNPJ. Ust Proeveta je vaša lasi«* » gotovo Je ▼ vsaki drušini nekdo, ki bi rad čital list vsak daa. Pojasnilo!—Vselej kakor hitro kateri teh članov prenehs biti«" SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval ssm ivoj i« tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki je tako naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naxnaniti uprsvniitvu ln obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tefi stori, tedaj mora upravništvo mižati datum ta to vsoto narodi«* Cena listu Proeveia Jet Za Zdruš. dršave in Kanado M.00 Za Chicago in okolice i« 1 tednik ln_____________ AM 1 tednik ln -....... - 2 tednika in___________IM 2 tednika ln--------- 3 tednike ta............... 2.40 3 tednike in -------- or 4 tednike la«*«**____20 4 tednik« in , 4 ft tednikov ta________ nič "" ft tednikov ln -------- Za Evropo je..................... ft.00 V* .. L" . J* m u« m jm----------------—— " ^ ^ Ispolnite spodnji kupon, prilošlte potrebno vsoto Money Order v pismu ln si naročile Presvote. lisL ki i« PROSVETA. SNPJ. MftT So. Lawndale Ave. Chicago S3. I1L Priloftono pošiljam naročnino sa list Prosveto ru>U> I l Ime___________________Čl društva M- Naslov_________________________________ Ustavite 'tednik ln «a pripišite k a*li naroča* člaaav moj« drušiao: ____________..................ČL društ»s ___________________________________ČL društvs ŠL 2. ____ 3. _ 4. _ ft. ČLdiušt" ČL diuMrs Dršev« —- 1st