148- številka. Ljubljana, in<IHjo 3. julija. \IV. leto. I^SI
SLOVENSKI NAROD.
P/.baJH vsak dan, izvzrmJi pnrodeljke in dneve po praznikih, ter \ elj;. po pošti prejcman /:\ m Htio-opersk« dežele /a celo leto 1»; gl., za pni l.ui H fj,, la četrt leta 4 gL — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za celto teto 19 Id. va rctrt U ta 8 ^ld. .'iO kr., ra en mesec 1 jrld. 10 k r. Za poAiljanje n.i dom s« računa 10 ki. za mesce, 86 kr. za četrt leta. — Za tttie dežele toliki« <r kolikor polti ina ,/naSa. Za »ospode nčitol je n» ljudskih . ol.ili in ma dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano z* četrt teta L' gld. BO ki. jio p«.A; i prejemati za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste fi kr., če se oznanilo enkrat tiska*. 5 kr.. »V se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. I ><.pisi naj se izvole fraiikirati. — Rokopisi se ne \račajo. — U v e •'. v i š1 \ o je v Ljnbljati v Franc Kolmanovej hisi .gledališka stolba". O prav nifttvo, na katero  naj se blagovolite pošiljati earočriitc, 11 klauaui je. oznanilo, t   . ■ <ln,i; iruiari\i r - r \ si ri, jlj v .Narodnej  tiskarni" v Ko niio.ovej liifli.
Avstrija, temu ho krivi 1'rtisi, Nemci, ergO — j je Venecija pruska (nem kn . Kaj so pa SuluVj Angleži so jih tepli z orožjem v roci, ergO pa kdo bi pisal tako neumnost. Se ve da ne! more sklepati gospod drugače, ker ne pozna razlike posestva iu lastnosti, ne ve razlike mej j „Nemeevo knjigo" in „nemško knjigo*4.
Pa kaj bi se trudili dalje. Novi logikar — vreden pajdaš zgodovinarju „Cillier Zei-tunge", kateri je našel, da so Slovenci mej Dravo in Savo sami poslovenjeni Nemci — se boji, da bi postalo slovensko vseučilišče, zoper ka tero so se sicer oglasili <-elo slovenski glasovi, le semiinr za odgojo uradnikov, češ, tudi na zagrebškem in na poljskih vseučiliščih se ni j še rodila nikaka „Leuehte der \Vissenscliaft". Da, takova, kakoršna je ona, ki modruje tako, gotovo Še ne! Saj gospod ne ve besedic." 0 tem. kaj delajo profesorji zagrebški,krakovski, Ivovski. Kdor ho<e zvedeti, kaj delijo učenjaki, ne sme čitati same „Deutsche Zeitiinu- in .,N fr. Piv*, on se mora pečati bolje s slovstvom, posebno z vednostnim. bolje nego on, ki še od nemškega ne ve več, nego se je naučil na. gimnaziji, kar je pa porabil le /a to, da je poslal pri zadnjih volitvah propalemu kandidatu po-balinsk telegram, akoravno se prišteva inteligenciji. Ko bi čital nemške učcnjaŠke liste, zvedel bi bil, kaj so Poljaki uže stori'i v raznih strokah, posebno v jezikoslovnoj in zgo-dovinskej. Iz Ptuja do Zagreba sicer nij du-leč, ali kdor neče, ne sliši kanonovega poka, akopnun poleg kanona stoji. V jugoslovanskej akademiji delujejo vsi profesorji zagrebškega vseučilišča, kateri so spisa'i ogromno večino do zdaj izdanih knjig: od leta IS»>7. sem uže 54 debelih zvezkov „Rada"; 10 zvezkov „Monumenta speetantiu bistoriam Slavoruni in eri-
dionalium" ; (Spominki zgodovinski .Jugoslovanov); 2 zvezka „Monumenta historico —juri-dtca Slavoruni meridionalium" tzgodovinsko-pravni spominki jugoslovanski); 11 zvezkov „Starih piscev hrvatskih"; 11 zvezkov „ Starin", knjige Račkega, Ibi^'šićove, Dežmanove, „Floro hrvatsko", „Faunu  koitijašab trojedtte
kraljevine**,„Historijo dubrovačke drame**, „lli-storio književnosti naroda hrvatskoga i srb-skoga", „liilinnrja" (tlora exeursoria), spise Damčićeve Kukuljevičeve i. t. d.
Se ve da, to mo/ičku nij zadosta; ko bi pisali učenjaki svoje, knjige tako, kakor kale njegova logika, bi napisal jeden sam vsako leto nar manje dvoje debelih knjigi Morda je čital kje, ali slišal zvoniti, kako dela na Nemškem stotero in tisočero učenjakov, da bi zgotovili (iriminov nemški slovar, uže skoro trideset let; po tem bi lehko vedel, k;j je učeno delovanje, pri katerem pi atejj ne more gledali na to, da bi popisal le mnogo papirja in dobival po tem plačilo. Ko bi poznal učeno delovanje, vedel bi ceniti, koliko dela, koliko truda, koliko časa, koliko meri je treba, da se spiše le Daničičevega „Rječnika hrvai <kog i ili srpskoga jezika" Samo prvi /v»/-k. Na jednej strani takega dela je nakopičen plod tolikega truda, kakor se g08pod nij trtldil vse svojo življenje, če prištevamo temu trudu tudi celo grenkobo, katera ga tre, kedar zagb-da v svojem rojstnem mestu na učilnici slovenski napis „Narodna šola"!
In glej, da mu pokažemo, da se rodi tudi na slovenskih tleh in na slovanskih vseučiliščih kaka luč, mu povemo, da je bil poklican dr. V. Jaglč iz Zagreba v Berolin in od onod v Petrograd m vseučiliškega profesorja in da so gc. priporočali v Borolinu gotovo le nemškej
Delovanje slovanskih vseučilišč in njihov kritikar v Ptuji.
„Auch ich bin ein geborner Slovene!" govoril je dr. Michelitseh na shodu graškega društva „deutscher Verein" v Ptuji, ali — „čutim 36 Nemca; samo nemška omika mi je pomogla, da sem postal doktor, Slovenci pa zahtevajo slovenske narodne Šole zahtevali bodo tudi slovenskih srednjih Sol in konečno celo slovensko vseučilišče". To ne sme bit; na „nemških" tleh, argumentira gospodek. Vredno je, da si ogledamo nekoliko njegovo logiko, akoravno se čudimo, zakaj še nij spisal učne knjige o njej, saj je uže spravil na beli dan mnogo sklepov, kateri bi bili vredni, da jih natisnejo logikarji, kot izglede v svoje knjige. Da so po spodnjem Sta jurskem nemška tla in „ergo" tudi prebivalci Nemci, sklepa: Štajarska (in večidel Cislajtanije) spadala je do leta 1800. k nemškej zvezi, ergo je spodnja Štajarska nemška. Prosit gospodine! Alsaeija in Lotaringija je bila do leta 1870. del francoskega cesarstva, ergo — je Se danes francoska. Tako hi glosirali učenci predavanja novega modrijana. Še drug sklep po njegovih pravilih naj podamo gospodu doktorju: Otok Samoa je nemške države posestvo, zatorej so tla nemška. Na nemških tleh r&Btejo samo Nemci (kakor uči nova logika), ergo so Samoani — Nemci!
Ali kaj bomo kovali še novih izgledov, saj jih zna kovati sam. Da je pa možiček res le „von Blut und Eisen", kaže druga njegova trditev, da bi mogla biti spodnja Štajarska le tedaj slovenska, ko bi si jo bili osvojili Slovenci 1. 18G6. z orožjem v roci! Čegava je pa tedaj Venecija? Italijani si je nijso osvojili, še tepeni so bili.   Da jo je morala odstopiti
Pravična in resnična pisma speetabilisova.
XVII.
„Škoda se dela, škoda!" — tako govori Linhartov OašpUr v igri „Veseli dan ali Ma-tijček se ženi", opazivši, da mu je Tonček pomečkal dinje-buče, ko je skočil čez okno.
Tudi jaz moram danes zaklicati: škoda se dela, škoda, pravična in resnična, in sicer v G. številki ^Ljubljanskega Zvona!"
Le pomislite, dve buči na našem narodnem polji sta v jednem listu „Zvonovem" zmečkani do čistega, in sicer je g. Janko Kersnik jedno narodno bučo, tako, ki raste mej koruzo, zavratno zatolči dal, a drugo, žlahtno in plemenito, je pa g. Fr. Levstik očitno pred veem svetom zmečkal in spresal.
Prva buča je strijc Blaž Mozol v Jurčičevih „Iloko"njačih", katera je obetala še rasti in bi bila gotovo še rastla v Jurčičevem vrtu, ali presajena v Kersnikov vrt, je usahnila še predno je čisto dozorela.
S početka nijsem mogel, ni hotel verjeti, da je Blaž Mozol z res mrtev ampak mislil sem, da mu jeden udarec po glavi ne bo škodil in da mu bo uže stara Mozolka zopet nabrala zelenega hobada ali bezgovega zelenja, s katerim si bo obvezal rano na glavi, nego mesec, ki je prilezel počasi Čez hrib in je obseval Blaža Mozola, kateri je ležal krvav, mrtev v cestnem prahu v samotnej kolovškej dolini pri starih jasenih, tisti nesrečen mesec, pravim, me je spravil ob vso nado, da bo Mozol še kedaj preganjal in tožil Rokovnjače in da mu ti še ne bodo tako hitro prišli do kože.
Nesreča, katera je zadela Blaža Mozola, tega pravičnega in resuičnega filozofa Jurčičevega, mi je globoko zarezala srce; rajši bi vi-
del, da je deset Kokovnjačev mrtvili kakor pa jeden Mozol, kajti Itokovnjači bi se še dali nadomestiti kako tako, Mozola nam pa ne bo nadomestil nihče.
Ko sem one dni srečal svojega prijatelja, tistega, ki je čisto zaljubljen v strijca Mozola in ki je preložil ter v praškej „Politiki" razglasil debato mej strijcem Mozolom in hlapcem Francetom p tem, da-li sta zares Adam in Eva pila vino iz okrogle buče pod figovim drevesom ali ga nijsta pila, me je vprašal prijatelj, kaj je novega.
rKaj bi bilo novega, dragi amice, tvoj Mozol je mrtev!"
„Saj nij mrtev!"
„Se ve da je, saj sem čital v „Ljubljan-skem Zvonu", da je mrtev, iu zakaj ne bi bil." „Zato, da nij!"
Ko je potem čital prijatelj moj sam in je z lastnimi očmi videl v „Ljub. Zvonu", da
Kakor da bi Taatie moral to „nadejepolno" nemško-ustavoverno mladino za roke voditi, tako neumno bedarijo ti ljudji.
odbor, ki se je volil v zagrebško m saboru, da pretresu]e o reškem vprašanji, je konstatiraj faktično prelepljenje prvotnega teksta, vendar pa to ne smatra za falzi-tikat, marveč le za nekorektnost.
Volitve v Ogrske*) se bližajo koncu ; kmalu bode tudi konec tepežev, ki so se vršili pri teh volitvah. V starej Kaniži ubili so poštnega odpravitelju iz Cente, ki si je prišel ogledavat spektakle pri volitvah. Na več krajih morala je intervenirati milica; mnogo je bilo ranjenih. Preblažena Ogrska!
% lian (r llrŽUVO.
V Ho Iliriji zmagali so pri volitvah kandidatje, kateri bodo voljno sprejeli pogoje kneževe. Kakih sredstev pa se je posluževala vlada pri teh volitvah, je res skoro neverjetno. „Augs. Allg. Zeitg." piše: Najodličneji državljani, ki le z jedno besedo ne odobravajo namer kneževih, tepo se javne z nagajko in se zasramujejo. Dalje našteva še mnogo druzih nasilstev, ki so se vršila, da bi le zmagali vladni kandidatje; naposled pa pravi ta list: Šefi liberalne stranke pripravljeni so na najhuje. (V. ostiine knez, organizirala se bode javna vstaja in ne bodo so strašili Aleksandra se Bilo pregnati. Njega vlada se, absolutno ne more vzdržati, ker postopa — tako, da bi morda Jugoslovan — če nij drugače — trpel če bi bil tiran domačiu, nikakor pa ne trpi kaj tacega od strani tujca — tirana. Knez se je baj»- izrazii, kakor poroča „Standart", da hočo diktaturo v tO svrho, da na tem poti ljudstvu da, svobodo Kako knez misli združiti ta dva si nasprotujoča pojma je popolnem ne-doumno.
Zaradi a 1 g i t: r s k i h interpelacij v f'raiic*oM?4«J zbornici je doživela (Jambet-tova stranka mnogo neprijetnostij. Nasvet, naj se Albertu Grevvju, bratu predsednika republike, da nezaupnica, nij bil sprejet, pač pa Be je vladi izreklo popolno zaupanje.
Na Irskem postalo je zadnje dni bolj mirno, nasilst.va se ne dogaptjo vec. Celo na deželnih mcetingih veje bolj miren duh in nadejati se je, da je kriza prest a na, da se zopet vrne mir.
Agitacija za rušTJenje glasovalne pravice v llclffiji je vedno več*. Vlada se tej agitaciji nasproti drži precej rezervirano.
Iz ALIfpierJtke iu južne Tm»c»%ijck slišijo se neprijetni glasovi. Domači rodovi uprli so se zoper Francoze in z ogneuo strastjo divjajo proti naseljencem. Vodja teh upornikov U u • A m e i« a dal je v zadnjih dneh pomoriti več evropskih naseljencev in jih oropal. Francoske vojake, ki jih je se svojo uporno dru-halijo ujel v boji pri Cliellalahi, je vse pomoril in le trideset naseljencev, mej njimi sedem žeini, je srečno še odneslo življenje. Tudi v južnej Tuneziji, na meji Tripo'isa, raste upor.
Domače stvari.
— (P res vi tli cesar) je prostovoljne) požarnej hrambi v Toplicah iz svojega privatnega imenja podaril 60 gld., prej v Velikem Otoku pa 50 gld.
— (Godba.) Jutri zvečer ob pol 8. uri bode v čitalničnej restavraciji svirala ogrska narodna godba. Vstop je prost.
— (Knjige iz zapuščine g. J. Jurčiča) raznega obsega, slovenske, hrvatske, srbske, češke, poljske, ruske in nemške se bodo prodajale po javnej dražbi v nekdanjem stanovanji g. Jurčiča, v hiši, kjer je „Narodna tiskarna", prihodnjo soboto 9. julija ob 2. popoludne.
— (Naš rojak g. Josip Nolli) bode prihodnjo zimo pel na kr. gledališči v B u-karesti.
— (Nagovor papežev slovanskim romarjem) prevel se bode v vse slovanske jezike in delil mej posamnimi narodi.
— (Svečanost sv. Cirila in Metoda v Rimu) praznovala se bode, kakor javlja papežev list „L'osservatore Romano" več dni ; pričela se bode 3. in trajala 4. in 5. julija in to v cerkvi sv. Klementa. Prva dva dneva se bode pevala pontifikalna maša v slovanskem jeziku, tretji dan v latinskem in takrat bodo govori v raznih slovanskih jezicih. Prva dva dneva na večer se bodo pele hvalnice v čast. apostoloma in sicer v slovanskih jezicih, tretji dan pa v latinskem.
— (Odbor „Mati ce slovensk e") bode imel dne 9. julija ob xf26. uri popoludne v Matične j hiši na Bregu sejo, za katero je opredeljen ta-le dnevni red : Citata se zapisnika, 50. odborove seje in 17. občnega zbora. 2. Volitev predsednika, dveh podpredsednikov, blagajnika, dveh ključarjev in posebnih odsekov. 3. Razprava o sklepih 17. občnega zbora, posebej v tajnikovej službi. 4. Poročilo gospodarskega in književnega odseka (določitev knjig za leto 1881.) 5. Posamezni nasveti. Gospode odbornike književnega odseka pozivlje prvosed-stvo naj seboj prinesti ali k seji pošljejo one rokopise, ki so jih vlansko ali še prejšnje leto v pregled vzeli
— ( D u š I j i v i kašelj) ali, kakor ga pri nas imenujejo „oslovski". se baje sila hudo prijema ljubljanskih otrok, zvlasti v predmestji. To je sreča, da bode kmalu konec šolskega leta; kajti akoprem v našem mestu vse mrgoli šo'skih svetov in nadzornikov, krajnih, okrajnih in deželnih, se vendar nobena šolskih oblft-
P'Ofesorji, da so prišli s poljskih vseučilišč vredni učenjaki na dunajsko in graško. Dalje naj omenjamo še, da je Daničič, katerega smo uže imenovali, sam profesor na visokej šoli v Belemgradu, da slujo zagrebški profesorji A. Pavič, Geitler, Hane! i. dr. mej učenjaki, akoravno Ptujčani o njih ne vedo nič.
Ker pa omenja govornik slovenskih učenjakov, kateri so dospeli do vednosti le s tem, da so si postavili ,deutsche Sockel" pod noge, naj mu povemo še, da bi tudi na Nemškem marsikakega velikana ne bilo, ko bi ne stal na francoskem ali angleškem podstavu. V obče pa velja mej učenjaki pravilo, da je vednost mej narodna, če bi pa veljalo pravilo našega logikarja, morali bi biti vsi naši modrijani in učenjaki prav za prav (Irki, ker uče nemški veljaki sami, da stoji cela zdanja omika in vednost na podlagi latinskej, latinska pa, tako uče na gimnaziji vsi učitelji, na podlagi grskej.
Ker je pa gospod sam pravil, da je rojen Slovenec, ga opozorujemo, da živi samo jedna ptica, katera blati svoje gnezdo; kako pa imenuje „Deutsehe Zeitung" in „N. fr. Presse" Nemce na Ogrskem, kateri zatajujejo svoj tod in narod, to čita lehko sam.
Kar se tiče nas Slovencev, moramo izreči javno, da smemo biti ponosni, kajti naš narod, akoravno mal in obožen, odgaja učenjakov in inteligencije, kolikor jih primeroma drugi narodi ne morejo pokazati. Dr. Lorenc, slavni profesor dunajsk.^ vseučiliSča, priznava sam v svojej brošuri „Cvmnasiaivves-n umi Paeda-gogik" (Wien 1879) na str. (J., da producirajo Slovani v Avstriji veči del inteligencije._
Politični ras&glecL
Y L j 11 1)1 ja ni -2. juliju. Z bestij h ličnim veseljem slika „N. fr. Pr." prasko izgrede in v dolgih stavkih pošilja mej svet debele laži, da nij več Vfernosti za Nemce v Pragi. Tako delajo tudi vsi drugi ustavoverni listi. Mesto da bi svarili pred jed-nakimi dogodjaji, ščuvajo le in unemajo še bolj strasti. Iu če vprašamo, kdo je pouzro-čilte nemire v Pragi, je na to vprašanje le jedini odgovor: Aroganca nemških studentov. Ti so bili, ki so provocirali se svojim neznosnim obnašanjem prebivalstvo. Čehi so dolgo prenašali in trpeli zaničevanje, naposled je bilo vendar tudi njim preveč: Ne piči kača, če ne dražiš je! Ti praški dogodjaji pa dajejo liberalcem'povod, da hujskajo proti Taarlejevej vladi
Nekov dunajsk ustavovecen list pravi: ,,Sprava se nij hotela grofu Taalleju do sedaj posrečiti. Pokaže naj, da zna bolje vladati."
je Mozoi zares mrtev, je bil žalosten in rekel je, da bomo tudi njemu. Mozolu, morali napraviti spomenik kraj ceste v samotnej kolov-škej doliuf, in da bi on precej dal par goldinarjev v ta namen, ko bi samo imel kaj več denarjev.
O gospod Kersnik! kaj ste naredili s Mozolom; nijsem mislil, da ste tako okreten in da imate tako hudobno srce! Če nam še zdaj v prihodnjem poglavji usmrtite ltajtguzna, potem smo pa skoro pri kraji: nego kaj takega nam nikar ne naredite, zato vas prosimo in tudi za Polonco vas prosimo milosti, bila hi prevelika škoda, ko bi sirota morala umreti še tako mlada, kakor jo je Jurčič postavil na svet!
Ko bi se Blaž Mozol vendar šc oživel in bi zopet začel hoditi po svetu, kar nij nič nemogočega pri romanih, bi znabiti bolj pameten postal, a živeti bi še mogel, če tudi brez desne roke, ker delal itak nij rad, a govoriti bi še
mogel vendar le m povedati včasih ki tero pa metno.
Druga buča, katero je dal v svojo pra vično in resnično pr >šo g. Levstik iu nihče drug, poznam ga „po jezici"', je plemenita buča, ki je zrasla v višnjegorskih vrtih, iu je drugače dobra, samo še nij dozorela čisto, ampak je prerana od sebe dala nekaj nezrelih iu še mehkih koščic v podobi zgodovine slovenskega slovstva.
Ko bi se ta plemenita buča ne bila prenaglila, ampak ko bi bila še zorela par let, bi znabiti še imeli Slovenci kaj koristi od nje, zdaj se pa bojim, da ne bo nič rodila, ker jo je preveč ranil oblasten kritikar ter jej je porinil svoj kritičen nož v sredino srca.
Ko je bil g M. Kračmauov leta 1859, v „Slovenskem Glasniku" na ravno tak način sklopouhal „Mlinarjevega Janeza", sem se tudi bil prestrašil takega govora in mislil sem, da je oča Mlinarjevega Janeza mrtev;  — ali nij
bil mrtev ko strijc Mozol, ampak vzdignil se je in je pozneje š? mnogo dobrega sadu rodil. Kritika, če tudi neusmiljena, celo okrutna, je storila dobro delo, rešila nam je dobrega pisatelja. Tako bi želel tudi zdaj, da ne bi preostra kritika ubila domoljubnega moža in marljivega pisatelja, ampak da bi ga podučila ter napeljala na pravo pot.
Nam drugim, ki radi pisarimo tu pa tam kaj, bodi v svarilo Levstikova pravična in resnična preša, v katero nas bo deval jednega za drugim, če ne bodemo dovelj pametni.
Če bo še kedo kaj pisal o stvari, katere ne razume iu bo prišel potem v tisto nesrečno prešo, sam si bo kriv; jaz sicer ne bi rad, da bi kedaj g. Levstik mojo neplemenito kožo prirejal za jirhače, ampak čo bom kaj zakrivil in storil kaj takega, kar ne bi bilo v prid našej narodnej stvari, naj me le loputue, ne bom mu zameril, še hvaležen mu Dom za poduk i u kratek Čas.
Priloga „Slov. Naroda" k št. 148., 3. julija 1881.
c. kr. priv. vzajemne
zavarovalnice proti požarni škodi v Gradcu
•    • ■    • za
upravno leto 1880.
A. Stanje.
	Število		Zavarovalna	Število		Zavarovalna vrednost
Oddelek za poslopja.	deležnikov	po-sloprj	vrednost	deležnikov i	poslopij	
			(fold.			m.
Leta 1880 je narastlo:	1.078	10.221 929 2.538	0,282.894 2,031.940 1,086.800	g 1.220 5.410	207.687 l5.680	11 p,163.667 9,861.138
Skupaj	—	—	—	£6.630	221.3 75	119,6 j 4.690
Odpadlo pa je: po izstopu in nazajvzetji zavarovanja..........	1.104 395 183	2.708 229 8.270 1.034 044	1,082.220 267.020 1,258.959 454.870 2,086.722	8.090	1 7 s s 5	5,7 49.79 1
				93.540	213.490	113,764.899
Oddelek za premakljivo blago.
31. decembra 1879 je bilo stanje \...........
Leta 1880 je narastlo po novem vstopu in povišanji vrednosti .
Odpalo pa je:
po izstopu, znižanji vrednosti in izbrisanji vsled požarov in po preteklem Tedaj stane 31. decembra 1880..........
Skupaj začasnem zavarovanji
Število listov
12.41!»
7.A&2
Zavarovalna vrednost
20,472.098 1 6.962.444
20.081
6.214
I3.S07
37,494.452 l.r),264 .825
2 J, 160.620
Oddelek za zrcalno steklo.
31. decembra 1879 je bilo stanje.................. , i
Leta 1880 je narastlo po novem vstopu................
Skupaj    ... 140
Odpadlo pa je:
po pretekli pogodbi, škodi, storniranji itd................ I_39
Tedaj stanje 31. decembra 1880 .................. 107
D. (jJosiHMlarJeiije.
Oddelek za zavarovanje poslopij, premakljivega blaga in zrcalnega stekla.
19.62!» 17.843
37.472
10.107
27.065
I
1
Rezerve doneskov in premij { 2 Prepisanje društvenih doneskov, premij m postrankih pristojbin za zavarovanja v tekočem letu 1880 novo sklenena in povišanja .........
5 Prepisanje društvenih doneskov za leto 1881 Deleži pozavarovalcev pri požarih Delež pri preiskavanji škode .
6 Deleži pri darilih za pomaganje pri požarih
7 Deleži pri stroških za sklica vanje in gašenje
8 Povrh, škode od potrupenega zrcalnega stekla
9 Pozavarovalni storni.....
10 Pozavarovalna provizija ....
11 Obresti premoženja .....
12 Hrutto-dohodki posestev .... 1 3 Rezerva pozavarovalnih premij .
Dohodki.
Oddelek za poslopja
Oddelek za premakljivo blago
Oddelek za zrcalno steklo
Skupaj
Stroški.
Odpisanje doneskov, premij in postranskih
pristojbin.......
Likvidirane škode pri požarih in zrcalnem
steklu........
Neodločene škode......
Stroški za preiskavanje škode . Darila za pomaganje pri požarih Stroški za sklicevanje in gašenje .
Provizije.........
Pozavarovalne premije.....
Upravni stroški.......
Splošni zavarovalnični stroški .
Inventarijalni stroški.....
Pristojbinski namestek.....
Poslopijski davki......
_ Popravni in drugi stroški za posestva IS Rezerve doneskov in premij
Tedaj ostane
509.640!	02			42.1U	51			48!) 23				552.211	36
1 ' 1				48.279	37			'i 520 47;				1 87.272 bc	
516.173 54				17.404	13			—				533.577 67,	
150.053 32				11.633	51			—	_1 i			101.OSO	s; j
2.590 82				275				—	_1			2.800	18
16!) 40				—	■				—			Ki!)	10
240 72				—	_1 i				—			240	72
—	—			—	|			4	—			•1	—'
1.668	55			1.698 98				—	—			3.:i07	53
27.736	98			7.528	36			—	—			35.205	29
44.817	12			1.054	02			7 82				46.879	56
10.011 05				—					—			10.0 1 1	65
2.062 84				10.980	26			—	—			13.048	10
		1,303.671	52			140.969 06				1021	52		
8.717	58			2.45»; 82				30	57			1 (1204	47
422.996	VI			■ -20.011	06			223 S5				119.232 n:.	
7.850	74			1.08!»	20			1 —	_			8.939 9 l	
8.S20	71			573	U			.—				9:394 06	
915	50			—	—				-			915 50	
491	t;:}			—	—1			.—	_			491	63
27.870	s t			4.791	26			40	12			'     32.70 2	22
14<i.310	S!»			41.833	o:;	1		—	_i			IMS. 14!)	92
57.9:19 83				8.963	66			53	7!»			64.967	28
18.1i» -1				2.177	72	i		10	82			20.302	75
103,24		<		12	66			—				115	90
4.023				—	—							4.023	30
3.701	19			—	_			—				s. To i	1 'i
1.(52!» 1!»				—				—				1,629	1!»
527.140148				42.978	20			57 7	92			570.696	60
		1,236.626	17			12S.8S7 05				943 07			
		67.045 3T)		L —	1 —	j    12.082		— i—		7* 15			i —
1,145 602 0!»
1,366.456 2!» 72.2o;. »30
€. Bilanca.
I
10
gld. 35.616'-
13.100-
62.245 —
32.920*
Activa.
Gotovina v denarjih .... Vrednostne reči po kurzu od 31. decembra 1880: I. oa račun zavarovalnice
a) srebrna   renta    nom. gold 48.000-— a 74.20 .   . .
b) lotr. posojilo 1. 1860 nom. gld. 10.000— a 131— .   . „
c) posojilo grašk. mesta nom. gld. 59.000*— a 105-50  .   . „
d) 40 delnic avstro-ogrske banke a nom. gld. 600*— skupaj nom. gld. 24-000 a 823 .   .   . _.__„
II. na račun penzijske zaloge:
a)  avstr. zlata renta nom. gld.
6000 a 88-20 .......
b zastavniška pisma zavoda pismo-zastavniškega staj. hranilnice nom. gl. 5000 a 104     „      5.200 —
Založeni kapital:
1. na račun zavarovalnice:
a) v staj.   „Escomptebank11 v
Gradci........„ 31.30145
b) v zalogi zastavnice ....    „ 30.000'—
c) v hranilnicah na Šlajarskem
in Koroškem...... „ 675.815'52
II. na račun penzijske zaloge:
a)  v občinskej hranilnici v Gradci .   . .
III. na račun salon za podporo požarne straže a)  v občinski hranilnici v Gradci   .   . .
Posestva............
Dolg reprezentancije ljubljanske ....
Dolg okrožnih komisarjev......
Dolžni doneski in premije:
a) za nova zavarovanja ....   gld. 5.065-41
b) za zavarovanja na nedoločen čas in sicer za prejšna leta do
leta 1879 ........„      9.169 73
c) ravno to za leto 1880  .   .__^   „ 6.001*35
Predpisani doneski za potrebe 1. 1881 . . . . Dolgovi pozavarovalnih društev in raznih dolžnikov Rezerva pozavarovalnih premij    ....   . .
Opomba. Inventar, ki se nahaja pri  ravnateljstvu, reprezen tanciji ljubljanski in okrožnih komisarjih, vsled polagoma odpisavanja v premoženje ni več uStet.
Znesek
16.043 50
143.881
10.492
737.116 24.335
4.235 174.668 170
54
99 95 828 73
20.236 49 533.577 67 49.06461 13.043110
1,727.694 84
i
8 9
10 11
12
Passiva.
Rezerva za požare ..........
Ne potegnjena odškodnina za požare ....
Ne potegnjena darila..........
Ne potegnjene podpore.........
Meseca prosinca 1881 plačljive pristojbine za vin-
kuliranje.............
Vsota, ki jo imajo poslopijski deležniki dobiti
od ostatka leta 1879 .........
od ostatka leta 1880 .........
Razni upniki............
Penzijska zaloga zavarovalničnih uradnikov    . .
Zaloga za podporo požarne straže.....
Rezerze društvenih doneskov in premij .... Rezerva za kurzne diference
od vrednostnih reči zavarovalnice     gld. 9 495 75
Rezervna zaloga
penzijske zaloge
658'—
Znesek
11
11.035 23.550 290 —
31 o!—I
265 —
50.0001— 25.000
6.301 34.181
4.235 570.696
10.153 991.674
91 !)!) 54 60
1,727.694
84
D. Rezervna asaloga.
Stanje rezervne zaloge 31. decembra 1. 1879 ..............
Novi dohodki.
Po pravilih rezervni zalogi pripadajoče postranske pristojbine iz oddelkov za premakljivo blago in zrcalnega stekla...................
Delež pozavarovalcev neodločenih škod lanskega leta............
Odpisane neodločene odškodnine..................
Ostali znesek dobitka poslopijskih deležnikov leta, 1878, kateri ni prišel v porabo
Rezervni zalogi oddelka za zrcalno steklo pravilno pripadajoče obresti.......
Rezervni zalogi pripadajoči del dobička, ki se je leta 1880 podal
v oddelku za poslopja z.............gld. 42.045*35
v oddelku za premakljivo blago z...........„   12.082'—
v oddelku za zrcalno steklo..........^_.___„__78.45
Drugi dohodki......................
(Skupaj
Od tega:
So se izbrisale pristojbine in starejši doneski do inkl. 1879, kakor drugi nepridobljivi ali negotovi zneski......................
Izbrisalo se je od konta posestev.................
So se prenesle kurzne diference vrednostnih reči zavarovalnice od  31. decembra  1879 na
rezervno konto kurznih diferenc................
Donesek k graški razstavi leta 1880 ................
Penzije, odgojevalni doneski in konduktni kvartali.............
Pristojbine za prepisanje in kolek pri prepisanju 40 banknih delnic na ime zavarovalnice .
Pozneje dovoljena odškodnina iz lanskega leta..............
Razni stroški rezervne zaloge..................
Stanje rezervne zaloge 31. decembra isso...............
Opomba. Kut garantijaka ealoga v oddelku za premakljivo blago je po S 10 pravil toge oddelka kapital v znesku gld. 50.000*—. in kot garantijaka taloga oddelka /.a lavarovanje iroalnega stekla je p<> S     pravil tega oddelka kapital v znesku gld. loou—, i/, rezervne zaloge poslopijskcga oddelka
podarjen.
(i rade <•. meseca prosinca lsso. Anton vitez Spinler I. i-., generalni tajnik. Franc Doser 1. r.
Frano grof Meran 1. r., generalni ravnatelj Dr. F rano Ilwof 1. r.. ravnateljski predsednik
Hačun se je pregledal in se s knjigami zavoda zlaga. Oradec, T. aprila 1ss1.
Dr. L. Slgniundt 1. r. Dragotin Ohmeyer l. r. Kranz 1. r.
		954.038	85
3.393	32		
3.321	38		
343	10		
1.932	58		
17	38		
54.205	80	•	
80	90	63.J03	95
		1,017.332	80
4.369	47	i	■
1.764	33		
6.135	75		
1.500	—		
11.236	99		
190	—		
6	82		
454	50	991.674	80 j
			94
knjigovodj a.
(h6h)
sti ne briga za to, da bi ne hodili v šolo otroci, ki imajo to nalezljivo belezen in jo tako širijo prav „z visoke gospodske dovoljenjem.
— („Ljubljanski Zvon".) Slednja številka .Ljubljanskega Zvona" od 1. julija ima naslednjo vsebibo : Kovač: V  nje god.
— Jo s. Jurčič in Janko Kersnik: Ro-kovnjači, historičen roman (Dalje). — H. Kri-kec: „Fi done,  maman,  le baron!" — Dr. J. Mencinger: Mešana gospoda. — J. Tr dina: Verske bajke na Dolenjskem (Dalje).
— Krilani Rod bolgarski, pesen. — J o s. Cimperman: Ujetnikova tožba, pesen. — Dr. Ivan Tavčar: Otok in Struga, nove-leta (Konec). — Lovio Ž vab: Ivan Ž. V. Popovič (Dalje). J. Jesenko: Zemeljski potresi (Dalje). — F r. L e v s t i k: Zgodovini slovenskega slovstva (Dalje). — Slovenski glasnik.
— (V ljubljanskej hranilnici) so razpisane tri nove službe kancelistov po 800 gl. petletnicami in pravico do pokojnine. „Siid-steirisehe Post" pa poroča v dopisu iz Ljubljane, da je razpis teh služeb prazna formali-liteta, ker so službe — uže oddane! Ker natečaju poteče termin uže 12. t. in., se bode kmalu pokazalo, ali je navadno dobro podučena „Siidst. P." imela prav ali ne, kajti — Imenovani so v omenjenem dopisu tisti trije gospodje, ki so jim baje namenjene službe.
— (Proti bivše m u blagajniku kranjske hranilnice J. Pressnitzu) vršila se bode končna obravnava pri deželnej sodniji ljubljanskej dne 7. t. m. ob 0. uri zjutraj.
— (Zvezda repatica) vidi se zelo lepo te dni in prav mnogo občudovalcev ima ta redka prikazen. Vendar pa se nahajajo še nekateri ljudje, ki bojazljivo vedo pripovedovati, da bode vojska, bolezni, kuga, lakota al' pa sodni dan in mnogo jednacih biadarij. Da bi vendar uže jedenkrat ae iztrebile take vraže iz ljudstva!
— (Obrtno pomožno društvo ljubljansko) bode v nedeljo 17. dan t. m. praznovalo svojo petindvajsetletnico. Ob 9. uri do-poludne bode v nunskej cerkvi slovesno sv. mašo daroval č. g. prost dr. Jarec. Opoludne bo v hotelu „Evropa" slavnostni banket za 150 osob, na kateri bodo neki povabljeni mnogi odlični gostje. Nekdanjim družabnikom, ki so ubožali, namerja društveno vodstvo na ta dan podeliti znatna darila. Dunajska „Tribune" vrhu tega poroča  nekaj   podrobnosti, o kate-
Ti „Ljubljanski Zvon" pa, ki si moj ljubljenec postal, ker si originalen skoz in skoz in nijmaš „roke ni srca" pri Havsetovem „Novellen Ilausschatzu". Ti si itak naredil veliko škode v našem narodnem vrtu, ker si nas tako nepremišljeno spravil ob dve buči, jedno narodno, drugo plemenito.
„Škoda se dela, škoda!"
„Zg. Danica" je pisala leta 1860. ako se ne motim, nekaj o nespodobnosti in zapeljivosti Preširnovih poezij, kjer se je naročito grajala »železna cest*": „katerej je nekdo napravil celo napev, bo pa uže zato odgovor dajal pred večnim Bogom".
G. Levstik se bo menda lehko izgovarjal pred Bogom zavoljo svoje kritike, ki je pravična in resnična, nego v prihodnjej prvoti slovenskega slovstva bode paradiral mej slovenskimi pisatelji kot Blaž Mozol mej Ro-kovnjači.
Vaš kritični
S.p e c t a b i 1 i s.
rih tukaj še nij nič znano, torej še nij čas o njih govoriti.
— (Novo podzemeljko jamo) so razkrili pred kratkim na Krasu blizu Trsta. Našli so jo po naključji v kamenolotnih pri sv. Križi delavci, ki so odkrušili veliko pločo ; pod njo je bila v zemljo držeča luknja. Takoj so spustili delavca v jamo, ki je opazil od stropa viseče krasne kapnike. Drugi dan se je zopet pre-iskavalo in konstatiralo, da je jama kacih 22 metrov globoka in da še naprej drži pod zemljo. Preiskavanje se bode se ve da še nadaljevalo.
— (Licej za že.iske) mislijo baje ustanoviti v Trstu, kakor poroča „Ediuostw. Šolski odsek da je namreč nasvetoval, naj se žensko učiteljišče v Trstu odpravi in mestu njega ustanovi licej za ženske, ki bi naj imel deset razredov. Obligatni predmeti bi bili: veronauk. morala, italijanski, nemški in francoski jezik, zemljepisje in zgodovina, narovo-slovje, aritmetika, geometrija, risanje, pisanje, gimnastika petje in ženska dela, neobligatno pa: angleški jezik, godba in ples. Ali bodo to učene frajlice, juho bodo pa zasolile !
— (Slavja nska čitalnica v Mariboru) praznuje dne 17. t. m. spomin svojega dvajsetletnega obstanka in priredi v ta namen v svojih sobanah pri g. Franu Grei nerji v Poštnej ulici in sicer v ožjem krogu svojih društvenikov veselico, na katere programu je 1. Banket, 2. Ples. Vstop imajo samo udje čitalnice in osobno povabljeni ali po društvenikih vpeljani gostje.
— (Ogrskim.Slovence m) na Med ju-murji sta se o poslednjih volitvah za poslanca v državni zbor ponujala gospoda Podmaniekv in Urvarv. Zmogel je Urvarv, urednik novinam „Pesti Napio"; vladni kandidat Podmaniekv je podlegel, premda je izbor potrošil baje 30.000 gld. Oba kandidata sta se volilcem priporočala po slovenskih oklicih. Prijatelj, našega lista nam je poslal Urvarvjevih kortešev pesen, ki jo priobčujemo, da vidijo naši čitatelji, kakošna volitvena poezija cvete našim bratom, katere je doletela dvomna čast in še bolj dvomna sreča, da so vsled nagodbe leta 1866. postali ogrski državljani. Pesnica se glasi:
Mura, Drava hitro teče k Dunaju,
Szabo [mre rs bogom" veli Budinu. Netrebamo ablegate takove,
Koji cukor, kavu, pivo podraže. Novog ablegata mi si zbiramo,
„Pešti napio" urednika skriknimo! Domorodca, prijatelja pučkoga,
Bog poživi nam Urvarv Lajoša! Želimo da Urvarv bu abgelat,
Koj s nevoljnom puka dobro je poznat, Juše ') naše branil bude vu detia)
Želja njegva dati je, — a ne vzeti. Zato komu serdee tuce za naš dom,
Sim naj stane, i pod ovom zastavom Naj izkrikne: alegat naš zebrani
Čakovečkog kotara je Urvarv! Medjimorje! draga ma domovina
Cvela budeš, kak si cvela nekada. Černi oblak, temni večer nad 1 -om,
Lepa zorja sledi s vei! ebjom. Bog nam živi Urvary-a 1
Kog poštuje domovina i.
On si derži tak posluvat ; ig,
Da bu srečen vu orsagi; >uk!
Ali se ima g. Urvari Laje > zmago
l) pravice.
*) vu deti — v državnem zbt
zahvaliti temu pesniškemu proizvodu ali drugim bolj prozajičnim pri pomoč kom. o tem — nij poročila. Tožna nam majka!
Razne vestL
* (Oče in sin.) Mada me Durmont, nreu-tiere" se imenuje samo sebe, dobi v zadnjem predpustu naslednje pismo v roke : nNaj prejme gospod Jules Durmont! Mon ange, gledi, da se drevi znebiš svoja stare in me popelješ h kakemu restavrantu, čegar jed dela žejo a viuo apetit. Čakala te bom na konci tvoje ulice in spoznal me boš po tem, da te bom krenila po tvojem orjaškem, rdečem nosu". — Soprog in sin gospe, oba sta Julesa, a dvojiti se tu ne da, — pismo je za očeta. Zakaj kdo ima „staro" in kdo rdeč velik nos V Čakaj, ti zločinka, zdaj si jo staknila! — Zvečer čaka na ulici mlado dekle, obraz koketno na pol zavit, prste desne roke pa v znamenje za udarec napete, kar jej debela roka ruto strga z glave in priloži prav grdo zaušnico. Mala je pričela kričati in nu pomoč klicati in usmiljeni gospodje so jo rešili. Deklica pozna to žensko, saj se je večkrat uže morala se svojim spremljevalcem skriti pred njo ; a zdaj jo je tožila. Tresočim glasom jeclja pred ostrim gospodom sodnikom: „Ce gospa nehče trpeti, da se njen fantek zabava, pa naj ga ima na vrvici, saj jaz tako ne maram dosti zanj. K večjemu, če mi je katerikrat dal kako čokolado ali pa lešnik, v gledališče me nij peljal in v gostilni je zmirom le bolj gledal na številke nego na jedi". Čudom se čudi gospa temu, kar govori nje sovražnica. „Vi ljubite mojega sina V4 „1 nu, da, tako kot prijatelja!'* „Potlej pa vas prosim, da mi odpustite, menila sem, da imate — radi — mojega moža". Deklica se glasno zasmeje. „Sturega očko, kateremu gre tako nerad krajcar izpod palca in ki ga zna vaš Jules tako lepo oponašati V Malo več okusa smeli bi mi pa uže prisojati." Gi-nena odpne gospa zlato uarokvico se svojo debele roke ter jo molče poda deklici. Ta jo strokovnjaški ogleda in po teh ta, malo se prikloni, namigne z rameni, češ, pa naj bo, in otide. Sodnik nij govoril m besede ni) dobil prilike.
* (Od smrti vstal.) Dva italijanska delavca sta skupaj delala v nekem rudniku na otoku Korsiki. Jednemu je bilo ime Pieralini, drugemu Camiceli. Prvi je bil oženjen in imel lepo ženko, Curnieeli p» je pri njem imel hrano. Kmalu pa se Carniceli zaljubi v I to Pieralini, in tudi ta ga je rada imela. Mož njen pa zve o tem. To pa je bilo znamenje za izvršenje zločina. „Moti naji on", toži Ita svojemu ljubemu. Ta jo vpraša: „Ali naj ga ubijem?* Ita nij nič odgovorila. Carniceli gre v rudnik in z železnim drogom v roci čaka svojega sovražnika in ko ta pride, udari ga z drogom čez tilnik, da se nesrečnež sesede, a potlej ga še popolnem pobije. Carniceli gre po svojega prijatelja Orzija; oba skrijeta ub.tega in se namenita, da ga bosta kasneje v vodo zagnala. Za par grošev mu je Orzi pomagal". Zvečer pa priredi Carniceli velik obed in povabi tudi Orzija. Mej tem, ko sta oba bila dobre volje in pila sladko vince, zakriči Ita, da se jej je njen mož prikazal in da gleda skozi okno v sobo. Carniceli gre ven, da od-podi prikačen, a ta mu pade na prsi. Bil je Pieralini, ki se je na pol mrtev vrnil domov, ne vedoč, kdo ga je hotel umoriti. Ita in njen ljubi ranjencu prav ljube/njivo atrežetu, ki pa še drugi dan umre. Po njego vej smrti je ljudstvo takoj pokazalo na morilca in njega pomagače; nobeden nij tajil in Carniceli je dejal, da je storil zločin iz ljubezni do žene Piera-linijeve.
* (Sodni dan.) Laški listi objavljajo prorokovanje LeonarUa Aretino (umrl v 14. stoletji), katero se nahaja v petem zvezku njegovega dola „Aquila Volante". To prorokovanje pravi, da bode sodni dun dne 15. novembra 1881, Duevni red pri porušenji zemlje pa bode naslednji: Prvi dan stopi morje črez meje in drugi dan udari v notranje zemlje, tretji dan poginejo vse živali v vodah, četrti dan vse živali v morji in peti dan vse tiče; šesti dan se porušijo hiše,  sedmi dan pa skale;
osmi dan bodo potresi, deveti dan popadajo gore na kup, deseti dan oneme ljudje, jed-najsti dan se odpro grobovi, dvanajsti dan popadajo zvezde z neba, trinajsti dan pomrjo vsi ljudje in štirinajsti dan bode vstajenje in sodba.
I.KI ni v;i lirctlilištva. Gosp J, I J. N. v Mi lani. Ekspe«licijon pravi, da se redno pošilja list menda leži na pošli. Lopa hvala in srčen pozdrav Obljubljeno jako drago.
I*o« i »a m o.
Notranjski pevci!
Kdor leti pri veselici, katero napravijo Notranje" v teku tega meseca v Dolenjem l.ogatci na čast ])rvih slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda in za .1 u r čičevo ustanovo, kakor jo bilo uže večkrat v „Slovenskom Narodu" oglašeno, pri petji mo«i«>i<i< »uti« naj se oglasi, da dohode note onih pesnij. k:i tero so ho<lo skupno pele.
V Dolenjem Logatci, dnel. julija 1881!
Adalbert llihnikar.
Poalttno.
Gospodn Jo a vi u i'v 4-iiini. Kupanu v Pre»«rjl< Kar sem zadnjič rekel, da vi svojega krstnega imena ne veste, to jo res, kajti v vaSej poslanici v It. 146 .,Slovenskega Naroda" ste so podpisali! JanOd I 'otelili, župa , mene }>a imenujet«; .Jožeta, čeravno som jaz Jane/, vi pa Jože. Kar pa druzogu pišete v tistoj poHluniei, je vse laž. Tiso je vzel res rsvete, Val zet, pa ne na svoje, ampak na moje ime, kar leliko izkažem iz Kozlerjeve knjige in z listkom, ki ga imam v rokah. Pivo so jo točilo na vaš patent, saj ste še kazen plačali zato, kaj se torej nstite. Prav veseli me, da me hočete tožiti, jaz sem vas tudi danes, zdaj se bo vsaj pokazalo, kdo resnico govori in kdo laže. Tudi to je laž, da je JanOZ Svelo pivo plačal; on ga nij precej plačal in so mene zanj terjali; le le potOnii ko lOin jas začel Inid hiti, šel jo pivo plačat. Iz vsega tega bo vsak lehko razvidni, kdo ima prav in komu so je sodu i je. hati.
V Podpečl, dne .'JO. junija 1881.
.Jtiiivs. l*«»t <»1 in,
(886) gostilničar.
v LJubljani -'. julija 1.1. Pšenica hektoliter i» gld. 75 kr.; — rež 5 gld. 8.r> kr.;   -  ječmen  1 gld. .'19 kr.; — oves 8 glđ. 95 kr.;  — ajda "> gld. 70 kr.; — proso 6 gld. 03 kr.;
— koruza 5 gld. 80 kr.; — krompir ion kilogramom 8 gld. »7 kr.; — ližol hektoliter 8 gld. .r>() kr.; masla kilogram —glil. «S kr.; mast — gld. 78 kr.; sjpefa IVišeii — gld. 66 kr :  speli  povojen — gld. 72 kr.;
— jajce po 1 V:i kr.; — mleka liter 8 kr.: — govedine kilogram f»8 kr.; — teletnino 48 kr.; — svinjsko meso G0 kr.; — sena 100 kilogramov "J gld.'»."i kr.;
— slamo 1 gld. 78 kr.; — drva trda 1 kv. metrov f> gld. 50 kr.; — mehka 4 gld. 20 kr.
Dunajska borza 2. julija
Enotni drž. dolg v bankovcih  .   .   77 gld. 40 kr.
Enotni drž. dolg v srebru   ...   78 „ 15
Zlata renta.........93 „80
1860 drž. posojilo.....132 , 75
Akcij«! narodne banke.....                   837 „
Kreditne akcije.......                              354 „ 10
London..........116 „90
Nap« d...........9 J 27
C kr. cekini........5 „ 50
Državne mu ke.......57 „ —
Delavci,
osobito taki, ki um« jo
(287-1)
dobijo stanovitno opravilo v našej tovarni v
Gradci, „Wiener Scliiilnvaaren-Fabriks-Actien-Gesellschaft",
prej 1». IV. 1'ollllk *1  II. ilornil/.
potem
hiša in vrt št. 2
proda se prostovoljno v parnih ulicali v Ljubljani. — Natančneje pove opravništvo „Slovenskoga Naroda". (876—2)
V najem se dajo
od sv. Mihela naprej v Spotili jej Šiški it. 9 pritlično tri sobe s kuhinjo, shrambo, vrtom in kletom, pripravne za gostilno ali pa za stanovanje. Odda in pojasnila daje posestniea v istej hiši.____ (381—2)
Jk,
v JL j ubijani, kongresni trg, na voglu gledališčne ulice,
priporoča svojo  veliko  zalogo vseli vrst. modernih
klobukov in kap;
prejema tudi
kožuhovino in zimska obleko
_črez poletje v shranjevanje. (188—19
Kugi
več tisoč 2 \
se
palcev debelih
topolovih ali lipovih desk
od frišnega ali posušenega lesa v povolinej dolgosti in fiirokosti, hodi si loeo Ljubljana ali na kakem drugem kolodvom na Kranjskem. — Oferti naj se pošiljajo opravništvu „Slov. Naroda1'. (380—3)
Le za menoj in pa k meni!
Vsem svojim dozdanjim p. n. gostom, drugim znancem in sploh potnikom hvaležno in uljudno naznanjam, da prevzamem 1. julija t. 1. veliko
gostilno ..pri Tomšic-i"
na Gorenjem Rakeku.
Kakor doslej se bodem tudi v prihodnje prizadeval, da postrežem p p. goste vedno  jako' hitro m po ceni z dobro pijačo, dobrimi jedili, dobrim sna/ nim prenočiščem ter dobrim pripravnim vozom z Ka-keka po deželi na blizu in dalječ.
•lurij KJancMir.
do zdaj restavratčr tia Kakovškein (;i77—3) kolodvoru.
Podpisani priporočam čestitomu občinstvu, posebno potnikom, svojo dobro oskrbljeno, blizu kolodvora At. IVIvr liže 23 let obstoječo
„Narodno gostilno",
(„H6tel National)".
Naj vsakateri so potrudi priti, kdor želi biti dobro in brzo postrežen z dobim naravnim vinom: kraškim teranom, doletijcem, starim hrvatom in dobro domačo vremšino ter svežno z ledenice Puntiganisko pivo, mnogovrstne domačo in tujo botelije, likerje, domači 4 letni slivovo«' vsako vrst«; in okusu«1 jedi. veilno pripravljeno spodobno opravljeno sobe z več postljami; pri vsakem vlaku je sluga za spremstvo potnikov; najnižjo ceno zagotovlja (144—9) Ivan fitorošec.
ulji!o zoper p
s katerim se pege popolnem odpravijo; l kos i") kr. Prodaja .los. Sv«)h«Mla, lekarnar v Ljubljani,
na lVeširnovein trgu. (166—16)
Dr. Sprangerjeve
kapljice za želodec,
priporo&ane <al zdravniških avtoritet, pomagajo tak«»j, če itna človek krč v želodci, migreno, feber, ščipanje po trebuha, za slinjenje, slabosti, če ga
glava boli, ce Ima krč v pr ih, mastno zgago. Telo se hitro seisti. V hraniorjib razpusti bolezensko (> W riuo, odvajajoč črve in kislino. Davio! in tifusu vzamejo vst> zlobnost in vročino, če so zavživajo po '/s žličke vsako uro, t«>r varujejo nalezl ji vosti. Človeku diši zopet jed, če jc imel bel jezik. Naj so poskusi •/.
majhenlm ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. .1. Svolnula v Ljubljani, ;*i Baoot) .'»li in .r>0 kr. av. veli. (247- I
Umrli *o v IJiil»ljHiiii:
28.junija: Marija Grmoviek, krojačeva Sena, 70 l«'t. Selenburgove ulice št. 6, za pluonioo. — I.ambort Kogol. steklar, B6 let, Kravja dolina št. 11, /a oslabenjetn. — Janez Brate, delavčev sin, 3 leti, Rimska cesta it. l">, za opeklino
♦
I Kupčiji s kolonijalno, špecerijsko in barveno robo.
i Udano podpisani naznanjam čest. občinstvu, da snu v Ljubljani
+ odprl pod linno
JOSZF POŠEUTjr
■     <'<> zove,] <*«-wti j>«»1«*jf III. ni«i»>-Jt tu- šole,
i kupčijo s kolonijalno, špecerijsko in  barveno robo.
<* Slavno občinstvo vabim,  da naj me počasti z obUimi naročili ter
T zag«>tovljam, da inoreui vs«'in zahtevam in z vsemi v to široko spadajo« ♦  čiml rečmi prav «lol»ro in jak«* «<«»iio iist;«či. §86—1)
i
i
\ želi s kranjskim manufakturistom stopiti v
II        Zrlo zmožna,   ItiiliiHik  in drugo češko | manufakturno blago izdelujoča hi&a na (leškem
, zvezo.
CJ<»iiji izrodilo ni^lia. — I C1;i«»-«> so • i > o  i I j o, na ogled.
Ponudbe in dopisi sub O. Q. 312 na llaasen-;| stein & Vogler v Pragi. (382)
JAKOB FL1GL,
klepar (špexxgrla,r) -v I_jji.-i.lDlja.3aI, Stari txgf št. 2S, priporoča shivnemu občinstvu svojo bogato zalog«) vsega v njegovo roko« delstvo apadajdčega posodja in druzega jednaoega blaga. Prevzema in IcvrSnJe p<> naJhtZjej ceni tudi stavbena dela, bodi si v mestu ali na deželi. Popavlja in barva cerkvene zvonike ter prevzema tudi napravo po-polnoma novih zvonikov. Vse tO izvršuje v občno zadovoljstvo stavnega občinstva in po najnižjej eeni. — 'rudi se dobivajo pri njem uže izdelane
MF~ ledenice (Eiskasten)
po najnižjej oeni.
i \
r
\
►
►
(385-1) >
4
Lekarna ,7pri samorogu"
Jul. pl. Trnkoczy-jeva
na nicNftrmfii v  IjJiiIiIJani.
priporoča p. n. občinstvu sledeče, zmirom sveže tfrišne) vsled dolgoletnega  izkustva  kot  izvrstno uplivne priznane specijaliteti, Izkušena »lomača in honieopatiška zdravila: (71- 17
Planinski zeliščni sirop kranjski,
izb« en zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stoki. 66 kr. koristnejli nogo vsi v trgovini so nahajajoči soki in siropi.
Poni uhljev« (Ihirsch) jetrn« olje, ktT™%
bramore, pluČnico, kožne izpustke in bezgavne otekline. 1 skl. 00 kr.
Anaterinska ustna v»da,
pravi smra«lljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr.
Kri čistilne krogljice, c. kr. priv., ™v*!-^uJn>
gospodinjstvu pogrešati in bo se užc tisočkrat sijaino osvedočilo pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenin udih, skaženem Želodcu, jetrnih in obistnib boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6. škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj.
Naročila iz dežele izvrše se takoj.
Izdatelj in unaimk Makso Anine.
Lastnina in tisk -Narodne tiskarne".
49