Št. 65 V Gorici, v soboto dne 11. junija 1910, Tečaj JHL Izhaja trikrat na teden, in sicer t torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana aH v Gorici na dom pošiljana: vse leto < , 15K % » . . 10 „ 7» „ .. . 5 » P9#wnične.števijke stanejoJOvin. u •¦•*v Geričw5e*prodaja »Soča6" v* vseh tobakarnah. nSOJJAu ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in Gradiščanskem' in dvakrat v letu »Vozni red železnic, parnifov ic poštnih zvez". Na naročila brez donoslane naročnine se ne oziramo. >Vse za narod, Bvobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v 1. nadstr. na desno. Upravuištvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v 1. nadstr. na le?o v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če iiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Toloffon it. 83. „Gor. Tiskarna" A. Gabršžck (odgov, J. Fab&č) tiska in zal. Naša sedanjost in naša butast v (Piše A. Gabršček). (Dalje.) Konzul Ladislas de Oyorgyey me je sprejel vse prijaznejše nego prvič. Povedal je, da je prejel dopis generalnega konzulata v moji zadevi. — Pripoznaval je nujno potrebo nameravane organizacije in pristavil, da mora ta idealno lepo izpopolniti delokrog konzulata. V veliko svoje začudenje sem izvedel iz njegovih ust, da tamošnji konzulat nima prav za prav ni-kakega katastra avstro-ogerskih državljanov, nič prav ne vedo, kako obsežna je naša kolonija, kdo in kaj so naši ljudje. V rigiptu se namreč tudi tujci svobodno gibljejo: nič potnih listov, nič dolžnosti pri-javljenja ali odjavljenja, trgovina in obrt sta prosti, nič davčnih dolžnostij. Zato se veliko Ijudij sploh nikdar ne zglasi v konzulatu; to store mnogi šele tedaj, ko imajo kake sitnosti z egiptskinii oblastnijami ali potrebujejo podpore. Zlasti pa se ogibajo konzulata taki. prav taki življi, katere hoče rešiti moja organizacija itd. Zato, je dejal tudi on. ni izključeno, da bi vsaj jeden uradnik našega društva ne prišel v status konzularnih uradnikov. IJmeje se, da mora stati nova organizacija pod pro-tektoratom in nadzorstvom konzulata, toda Bog obvaruj......politike zraven ... dami bin ich nieht ;;u haben.« — Vedite, je dejal, tudi tu v Aleksandriji imamo nekaj politikonov. Le pomislite: V nedeljo je bil tu sestanek za ustanovitev nekake avstrijske šole. Ali ni šlo vse gladko, je že bila politika vmes. Kaj jim je skočilo v glavo: hočejo imeti neki slovenski učni jezik. — Tu bi bil kmalu ogenj v strehi! Meni reči kaj takega v obraz! Razumel sem ga, da po mnenju tega zastopnika naše države bi ue bilo nič politike vmes, ako bi bil učni jezik — italijanski. Umejc se, da sem ga zgovorno pobijal. Dokazoval sem, da je večina otrok vendar slovenskih stari-šev, ki imajo pravico do šole v svojem jeziku. Naravnost nečuveno bi bilo, ako bi jih država potujčevala celo v tujini! —-Pripovedoval sem mu, kakošen duh veje tu do Avstrije itd. On ni vedel o vsem tem nič. — Hitel pa mi je zagotavljati svojo ljubezen vsem jednako: sovvie meineu Landsleuteu Ungaru, so Alien___! Prvi pti so mu bili vendar le Madjari, katerih v h. takorekoč nič ni!! (— Zanimalo me je tako naziranje konzula glede slovenske šole, ker sem imel že v § 2. pravil določilo, da novo društvo: skrbi po potrebi za pouk in duševno vzgojo članov in njih rodbin, - promuovere secoudo i bisogni 1' istruzione e I* educazione inteiiettuale dei soci e delle loro famiglie. -- Z mojo organizacijo bi bil tudi zagotovljen slovenski šoli trajen obstanek. Uineje se, da po potrebi tudi za druge narodnosti! — Zato sem pozneje doma primerno opisal tega konzulu pismeno in nstmeno na me-rodajnih mestih.) Iz razgovora s konzulom sem si tudi izpopolnil svoje načrta v tem smislu, kako bi se dali izkoristiti imovitejši sloji v podporo naši koloniji. ••¦- Konzul mi je pripovedoval, kako da z lahkoto dobiva denar v dobrodelne sv rite. »Benefieeuza« ima že precej veliko glavnico. Veliki ples par tednov poprej je dal 15.001) frankov čistega prinosa. ..... Se-le predvčeranjem, 25. februvarja, je izdal apel za podporo ponesrečenim mornarjem na avstrijskem parobrodu lmperatrix - - ki se je bil ponesrečil pri Kreti — in že danes imam nad 50U0 fr. tu. — mi je zagotavljal 'onzul. — Pravil mi je dalje: Tu v Egip• :¦ imamo veliko bogatašev, ki radi dajo < ,azmh prilikah, ko se morejo javno pokazati___ Imamo veliko bogatih Židov in drugih, ki so si pridobili tu v A. avstrijsko državljanstvo samo radi tega, da uživajo privilegije tujih državljanov. Zato pa se radi izkažejo ob primernih prilikah itd. ------ Umeje se, da je bilo v pravilih potem do- oljno poskrbljeno, da taki »avstrijski državljani« cesto lahko izkažejo svoj pa- trijotizem v dobrodelnih činih... Torej: vsi državljani iz Avstro-Ogrske naj sodelujejo v naši novi organizaciji, ali dobiček od nje imajo v prvi vrsti — naši rojaki. Pred odhodom iz A. v domovino sem imel še jeden daljši razgovor s konzulom, ki je cesto klical na pomoč jednega uradnika. — Pripominjam, da ni bilo takrat tam niti jednega uradnika, ki bi umel slovenski ali hrvaški, -- le dragoman, do-bričina Marko iz Budve v Dalmaciji, je naš po krvi in srcu. Do tega e. in kr. konzulata nimajo naši ljudje prav nikakega zaupanja in gredo tje le v skrajni sili. — Nemški in madjarski uradniki ne kažejo nikakega srca do naših Ijudij, zato jim tudi ne gredo na roko, kedar bi bilo' to najbolj potrebno. (Tudi te razmere sem pozneje podrobno opisal na merodajnlh mestih, med drugimi tudi sekcijskeniu Šefu v zunanjem ministerstvu Ekseel. baronu C a 11 u, ki je povsem odooraval moje nazore o tem, kakošen bi moral biti konzulat v Aleksandriji in Kajiri!) V Aleksandriji ni avstrijske bolnišnice. Zato sem si ogledal francosko, kjer dobiva zavetišče večina naših Ijudij, in nemško, kjer se bolniki lahko tudi — po slovenski sporazumejo > z zdravniki ali oskrbniki. Tudi tu sem dobil veliko prav dobrih informacij. — Kar se tiče policije, bi nuni bil na razpolago ves njen aparat. Med običajnimi stražniki so tudi — Slovenci, ki bi nam bili z dušo in telesom na razpolago. Umevno je, da bi prav taki možje izborno izpopolnili nadzorstvo nad našimi člani, bolje članicami po celi Aleksandriji. Niti ena bi se ne izgubila pred njihovimi pozornimi očmi!! Bogato poučen o vseh možnih odno-šajih v Kgiptu, o političnih, mednarodnih, socijalnih, gospodarskih itd., in poln najlepših nad sem se vrnil sredi marca v domovino. Tu sem nadaljeval pričeto delo celo ieto 1907. Dosegel sem veliko, ali le na papirju, le z odobravanjem na najme-rodajniših mestih. Ali do realizacije prekrasnih načrtov ni prišlo do danes! Zakaj ne? (Pride še.) »j T .Ljlliji Z veseljem opažamo v zadnjem času, kako si zanimanje in smisel za narodno obrambno delo osvaja vedno širše kroge in vedno več pristašev po vsej naši domovini. Vsakogar mora ta pojav napolniti z radostjo in zadovoljstvom. Da dobi to splošno razpoložnje tudi potrebno smer in potrebno vsebino, je sklenil manjšinski odsek akad. društva »Adrije« v Pragi prirediti letos o priliki skupščine C. M. družbe v Ljubljani obrambni tečaj. Ta obrambni tečaj bo pri nas prvi svoje vrste in bo izkušal izpolniti tiste vrzeli, ki jilr danes še nahajamo v naši narodni obrambi. Navdušenje za narodno stvar je danes pri nas skoro že vsesplošno; čutimo tudi nekako razpoloženje na boj z odveki-mi sovragi in tudi potrebno trdno zaupanje v zmago in boljšo bodočnost našega malega naroda se je že dostavilo. Toda to še ne zadostuje. Treba je iti še korak dalje. Treba je dognati, v koliko je to naše zaupanje v bodočnost naroda opravičeno, treba je dati bojnemu razpoloženju bojno polje, treba je navdušenje izrabiti, praktično udejstviti, kratko: treba je programa naši narodni obrambi za letos in za bodoča leta! Ti razlogi so privedli praški »manjšinski odsek« do sklepa prirediti obrambni tečaj. Da preidejo misli in predlogi, ki se bodo razpravljali na tem tečaju, v najširše vrste, se bo vršil tečaj dva dni pred letošnjo slavnostno skupščino C. M. družbe v Ljubljani, in sicer dne 1. in 2. malega srpana. Nadejati se je, da poseti vsaj večina tistih, ki bodo zaradi skupščine in veselice priš'i v Ljubljano, tudi pragma- • tično skupščino vseh slovenskih narodnih delavcev, namreč: obrambni tečaj. Obravnavala se bodo samo vprašanja, ki se tičejo neposredno našega naroda, ki so za njega in bas v sedanji dobi največje važnosti. Tečaj bo resen in znan- Kapitan Hatteras ali Angleži na severnem tečaju. Francoski spisal lulcs Teme, — Prevel 0. I. (Daljo). Sli so dalje po rebri nizdol. Simpson že ni več čutil in tudi ne zdihoval; moči so mu že pohajale. Vihar je še vedno nadaljeval svoje divje delo; sani so vedno bolj počasi drčale in v štirindvajsetih urah so !e za malo milj napredovali, a živež se je kljub vsej varčnosti vidno manjšal. Toda Hatteras je toliko časa silil naprej, dokler je še ostajalo kaj živeža več, nego je bilopreračunjenega za povratek. Dne 21. najdejo v snegu zakopan sekstant in eno čutaro, v kateri je bilo > žganje«, ali bolje rečeno kopa ledu, sredi katere se je bil zbral alkohol v obliki snežne kepe; tvarina ni bila več rabna. Očividno ie Hatteras hodil, četudi nehote, po sledili velike katastrofe; prodiral je po edino rabni poti in zbiral ostanke razbite ladje, ki so bili brez lastnika. Doktor je natanko gledal, če bi se pokazala še kaka spominska zgradba, a zastonj. Mračne misli so navdajale kapitanu duha; in po pravici; kako pa naj bi poskrbel za ponesrečence, če bi jih našli? Njemu in njegovim sodrugom je že vsega primanjkovalo, obleka se jim je trgala in živež jim je pohajal. Ce je bilo ponesrečencev, mnogo, so vsi poginili gladu. Hatteras se jih je očividno bal. Ali ni bil v tem opravičen, ker je od njega bila odvisna' rešitev njegovega moštva? Ali naj bi tujce peljal na ladjo in tako izpostavil svoje ljudi v nevarnost? Toda ti tujci so bili ljudje njihove vrste, mogoče njihovi rojaki! Naj si je viselo njihovo lastno življenje še na tako tenki nitki, ali naj bi jo njim izpodtaknili? Doktor bi bil rad zvedel kakih misli je v tem oziru Bell. A ta ni rekel nič. Vsled njegovega lastnega trpljenja mu je srce otrpnilo. Hatterasa pa si Clawbonny ni upal prašati; izročil je torej vso zadevo božji previdnosti. 27. januarja proti večeru je Simpsonu jelo iti življenje proti koncu; udje so mu otrpnili in postali mrzli, pojemajoče hropenje in hipno zvijanje je naznanjalo, da se bliža zadnja ura. Njegov obraz je bil strašen, obupen in pogledi brezzavestne jeze so se upirali v kapitana, ki so izražali tožbo ter nemo, pomenljivo in morda zasluženo očitanje. Hatteras se ni približal umirajočemu. Ogibal se ga je in bežal pred njim in bil tih bolj kakor kedaj. Naslednja noč je bila strašna; vihar je podvojil svojo silovitost, trikrat je podrlo šotor hi sneg se je zaletaval v nesrečneže, jih slepil in ometaval in robate, ostre ledene kepe so jih bile na vse mogoče načine. Psi so tožno tulili in Simpson je bil izpostavljen najkrutejšim vremenskim razmeram. Bellu se sicer posreči še enkrat postaviti šotro, ki bi jih saj pred snegom varoval, če ne pred mrazom. A silni piš ga četrtič vzdigne in prevrne z groznim žvižgom. »Joj, to je že prehudo,« vzdilme Bell. »Pogum, pogum!« ga bodri doktor in se ga oprime, da bi ga ne odneslo po rebri. Simpson je stokal. Kar naenkrat zbere svoje zadnje moči, se napol vzravna, stegne krčevito stisnjeno pest proti Hatterasu, ki nepremično zre vanj, ter rezko krikne, potem pa mrtev omahne nazaj, predno še izusti svojo grožnjo. »Mrtev!« vzdilme doktor. »Mrtev!« ponovi Bell. Hatteras stopi bližje mrliča, a siloviti veter ga odrine nazaj. Podlegel je torej prvi izmed tega moštva smrtonosnemu podnebju, da se ne vrne več v pristan, prvi, ki je po neizrekljivem trpljenju s svojim življenjem plačal neizprosno svojeglavnost kapitana. Ta mrtvec ga je bil obtožil kot morilca, a Hatteras ni uklonil svoje glave temu očitanju; vendar se mu je prikradla solza iz očesa in mu zmrznila na bledih licih. Doktor in Bell sta s strahom zrla vanj; na svojo dolgo palico oprt se je videl kakor duh severnih pokrajin, stal je pokoncu sredi divjega piša in vzbujal strah s svojo strašno neupogljivostjo. Stal je pokoncu in se ni ganil, da se je začelo svitati, ter pogumno in neutrašeno kljuboval viharju, ki je razsajal okrog njega. XXXII. Na povratku. Proti jutru se je vihar pomiril, nastal je severni veter iu pregnal oblake z neba; toplomer je kazal — 37°. Prvo svetlikanje je srebrilo obzorje, ki se je imelo par dni pozneje pozlatiti. Hatteras stopi k svojima potrtima sopotovalcema ter jima reče milo,in žalostno: »Prijatelja, več nego šestdeset milj še nas loči od točke, ki jo je bil označil Edvard Belcher. Živeža nimamo več nego za čas vračanja. Če potujemo dalje, gremo na-naravnost v smrt, ne da bi konu kaj koristili. Zato se vrnemo.« stveri, kar je že razvidno iz toček njegovega dnevnega reda. .- 1. dan (1. rnal. srpana) 1. dopoldne: a) Pangermanižem in »Drang nach Suden« (poroča dr. Rybar iz Trsta). b) Ljudsko štetje, uradno in zasebno (govori L, Brunčkp.) . 2. popoldne: ' c). Problem-notranjega izseljevanja in ( priseljevanja; statistika; organizacija (razpravlja Janko Mačkovšek). ( d) Organizacija naše gospodarske obrambe (referira Dr. Gregor Žerjav). • JI. dan (2. malega srpana) 1. dopoldne: | e) Manjšinsko šolstvo (poroča Lev Brunčko). f) Naš položaj ob narodni meji na Koroškem (razpravlja potov, učitelj C. M. družbe Anic Beg) in na Štajerskem (pot. učitelj C. M. družbe Ivan Prekoršek). 2. popoldne: >¦ g) Narodni položaj na Gorenjskem- in ^KočevskemJgoviori Ante Beg). h) Primorsko — Trst (podaja Ivan Marija Čok iz Trsta). Zadnje točke programa nam bodo nudile jasno sliko, celotni pregled našega gnarodnopolitičnega posestnega stanja v naših najbolj ogroženih pokrajinah. To • bo naša bilanca, stvarna, resna, nepristranska in odkrita. Vsakemu predavanju bo sledila debata in zaradi stvari same je želeti, da se tu udeleži čim največ izkušenih narodnih boriteljev z vseh kon-cev in krajev naše domovine. Debata naj bo glavno, posamezna poročila dala bodo k njej le podnet. Obrambni tečaj bo tisti forum, pred katerim se bodo razpravljale vse hibe in pomanjkljivosti naše narodne obrambe dosedaj in se bodo podajali predlogi, na- j sveti, načrti za našo narodno obrambo v • bodoče. To velja za posamezne pokrajine j in za vso Slovenijo sploh. Stvarna, resna kritika bo dobro do-šla, ker je taka kritika vedno prvi korak k ozdravljenju razmer. Dnevna politika bo predmet debate le v toliko, v kolikor je to neizogibno. Obrambni tečaj bo politično nepristranski, motril bo razmere izključno z narodnostnega vidika brez ozira na levo in desno. Zato so vabljene vse samoupravne korporacije (občine, šolski sveti itd.) iz obmejnih in ogroženih krajev, vsa resna obrambna in kulturna društva — sploh vse, kar se za narodno obrambo zanima. Spoznajmo se, priznajmo si neizprosno hibe in napake, preglejmo svoj položaj, začrtajmo si pot— in potem krepko naprej, na delo! Pripomnja.— Tečaj bo pristopen le tistim, ki so svojo udeležbo pravočasno prijavili in se izkažejo z vabilom. Kdor se torej misli tečaja udeležiti, naj se zglasi upravništvu »Slov. Branika« (Ljubljana, •Tržaška cesta 33), ki mu na prijavo pošlje vabilo. — O tečaju se namerja izdati knjiga, ki bo obsegala referate in debato v izvlečku; kdor si jo misli naročiti, naj to prijavi istotam. Deset zapovedi a ljudskem itetju za oiunsjne Slovence. 1. Priglasi se edino le k svojemu materinemu jeziku slovenskemu! 2i Ne prijavi nemščine ali iaščine za svoj- občevalni jezik! 3. Skrbi, da se vsa tvoja rodovina priglasi k .slovenskemu jeziku! 4. Spoštuj jezik svojega slovenskega očeta in svoje slovenske matere, da ne postaneš izdajalec svoje krvi in. svojega naroda! ' 5. Ne ponemči in ne poitalijanči se! 6. Ne odtuji se svojemu slovenskemu narodu! 7. Ne prsti, da ukradejo tvoje otroke tebi in tvojemu narodu! 8. Ne pričaj po krivem, da je tvoj občevalni jezik nemški ali laški! 9. Ne daj se pregovoriti sladkim obljubam in ne prikrivaj svoje slovenske narodnosti! * 10« Tudi se ne daj zastrašiti, če na tebe vplivajo in ti grozijo, in ne daj se podkupiti z denarjem! Imejte to vedno v mislih in na jeziku, posebno pa letos, ko bodo šteli prebivalstvo vaših krajev! Slovenci, pokažite tedaj za vselej, da se ne daste izpodriniti z zemlje vaših očetov in da prebiva tod od nekdaj slovenski rod, ki zahteva zase enakih pravic! Moll-ov Seidlifz-prašek je za na Želodcu trpeče neprckosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi dragimi dra stičnimi čistil, kroglicami in grencioami. Cena orig. škatlje K 2'— Ponarejanje se sodnijsbo zasleduje. mollo-vo Franc, žganje in sol za ribanje života. — Bolečine olajSujoCe in okrepCuJofie sta-rozeano sredstvo proti trganju in preblajenjn vsake vrste. Orlg. steklenica K1-90 Na prodaj po vseh, lekarnah || in mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLL, c. ia kr. dvorni založnik. Dunaj, Tucalauben 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofoletti A. Gironcoii. DOPISI. Iz komenskega okraja. Iz Škrbine, 8. junija. — Pretečeno nedeljo je imelo tukajšnje novopečeno klerikalno društvo veselico, h koji so povabili tudi »čuke«. Za veselico so začele že v petek priprave, koje so zahtevale po 10 moških dnin na dan. V nedeljo med popoldansko službo božjo so prilomastili čuki v vas. Sprejel jih ni nihče, razun »Barona«. Predsednik je baje spal. Najbolj je »čuke« jezilo to, da so morali kot povabljenci plačati ustopnino. Mogoče ni Polde poznal »uniforme«. Radi te jeze se jih je raztopilo veliko med veselico po občini beračit pijače ali kaj za želodec. Ker pa niso nič dobili, so hoteli od jeze kar na- prednjake pohrustati. Kot največji po-žrešneš se je pokazal njih glavni trobentač, ki je hotel še Lipence pojesti. Pred odhodom so zasedli »čuki« novozgradje-no bralno sobo. Tam so jih čakali polni flaškoni vina. Po smradu, koji je puhtel še par dni potem iz bralne sobe, je razvidno, da je alkohol napravil svojo dolžnost v obilnej meri. Še Z. pravi, da ne očisti te nesnage za 3 K. — Pri veselici so se držale igralke kakor lesene. Pevovodja pa, eden glavnih stebrov krščanstva, je bil ta ko iz sebe, da je pozdravljal udeležence mesto z glavo — z nekim drugim delom telesa. * Ko so prirejali fantje javne plese, je bila stara navada, da so pripravili v soboto plesišče in ga v pondeljek hitro razdrli. • Naši novi izobraženci; med njimi precejšnje Število poročenih gospodarjev, so pa v ponedeljek lepo cel dan balineali; zvečer pa peli po občini klanfarske pesmi. Drugega ni manjkalo, kakor da bi tudi Mihota na »podeli« vozili kakor so se oni. Ali ni to pot k izobraževanju? Čudno pa je to, da si je Bunt pripel narodni znak. Saj je hotel pred 14 dnevi iz kože skočiti, ker je videl tak znak pri nekem naprednjaku. Iz Škrbine. — Ker se ni nikdo oglasil že več časa v cenjeni »Soči«, hočemo danes z dopisom na svetlo. Mnogo se misli, da naša vas je-res postala klerikalno »torišče«, a moti se. Da je bilo že marsikaj po časopisih na nasprotni strani, to je resnica. Mnogo več pa je bilo spraviti v javnost iz klerikalne stranke a molčali smo, misleč, da stem ublažimo razmere, a vse to je bilo zaman. Kdo je vsega tega kriv ? Kdo, to se sliši pri mladeniču, kakor tudi pri osivelem možu. Naš sedanji župnik je prišel k nam pred meseci, kakor hitro je prišel, takoj mu je bilo napoti bralno društvo »Narodni dom«. V skriti tihoti farov-ža se je klepalo razne sklepe, in res stu-htali so vstanovitev novega društva in novega prepira. No, v resnici izobraževalno društvo je za klerikalce res potrebno, ker vidi se, da ravno pri njih ponianjkuje največ olike! Kletev pa imajo za ideal. Občinske volitve smo imeli dne 24. maja. Za ta dan so nam napovedali klerikalci dan poraza. Cela klerikalna stranka in nje najvišji organi so imeli vso zmago že v žepu ter so po bližnjih vaseh trosili tako novico. Volilce sa tako natvezali, da marsikdo se je vjel njih nakani, celo neki volilec je rekel, da on ne gre volit za telo, ampak za dušo!! Agitirali so na vse kri-plje, a vse zaman. Kar je bilo naših volil-cev, šli so posamezno na volišče ter tako oddali glasove za naše kandidate. Klerikalci pa so prišli skoro vsi naenkrat okoli 10 ure na volišče, seveda vrseiih lic. Tretji volilni razred je bil zaključen opoldne, seveda da je bilo poldne težko čakati ali vsejedno je priše! Izid volitev je bil ta-le: naši kandidati so vdoblli 9 glasov večine. Mislite si kaka potrtost in žalost je nastala v taborišču, a padli so in ne vstanejo tako zlepa. V drugem razredu je zmagala tudi naša stranka z vsimi štirimi kandidati. V I. razre:«u so zmagali klerikalci, a te jim prav radi privoščimo. — Med volitvijo je bil še precejšen mir le nekdo Fr. A. je napadal z raznimi psovkami naše volilce. Pa je dobil zaslužen odgovor. Nekdo drugi je pa mislil, da je g. komisar hlapec njegov ter je neolikano postopal ž njim. Ko je končala volitev, se je hotel odpeljati g. komisaV na bližnjo postajo; ko je zasedel voz, je prihitel k njemu modrijan P. P. in zahteval, da mora izdati g. komisar izid volitev I. razreda, in to surovo, kar seveda je užalilo g. komisarja. G. komisar mu odgovori, kaj mislite da sem jaz Vaš policaj? — In potem bi kdo utegnil reči, da jim ni potreba izobraževalnega društva, o da, da, pa kaka potreba! Kostanjevica na Krasu. (Odgovor »P. L.« z dne 2. junija 1910. številka 22). — V Kostanjevici »vandra« čuden popotnik, slep in gluh je; a vendar pošilja v javnost svoja znanstvena raziskavanja. »Zdaj je iztaknil čudnega človeka, s katerim se je Že večkrat bavil, a pretuhtati ga ne more; da bi pa njegova slava ne zatemnela, zato je izbruhnil v »Pr. L.« kar cele kvintale laži. Vem, da ni krščansko, če se komu škoduje na njegovi slavi (dobrem imenu), a meni oprostite, kaj ne g. popotnik, četudi Vas pred vsem svetom imenujem nesramnega lažnika, saj ste po božji in svetni pravici vreden tega imena. Blagor listu, ki ima take dopisovalce, ki ljubijo e-dino le nesramne laži in podla obrekovanja; zato se ni čuditi, da je ljudstvo, ki či-ta take (laži) liste, samo takšno kot dopisovalci, saj izrek se glasi: »Povej mi, s kom občuješ in povem ti, kdo si!« Zato hočem s »Pr. L.« v roki stavek za stavkom odgovarjati: Vi, učeni popotnik, pišete, da hočem nadaljevati v Kostanjevici to, kar mi je izpodletelo v Temnici; zato Vas vprašam, kaj mi je izpodletelo v Temnici? Če mislite radi društva kaj, Vam svetujem, da molčite, ker društvo se je, kakor pričajo poročila v »Soči« in druge vesti, precej opomoglo, ima še enega ali dva uda več kot lansko leto. Če mi je kaj drugega izpodletelo, prosim, dragi popotnik, da mi poveste, ker jaz ne vem. — Če smo bob-nali, da pridejo na veselico v Kostanjevico društva iz Škrbine, Opatjegasela in Mirna, sta se v resnici vdeležili pri vsem slabem vremenu dve društvi in sicer: Škr-binsko in Opatjeselsko, kar dokazujejo dopisi v »Soči«, »Primorcu« in »Edinosti«, domačini in sami društvi. Zato ni res, da smo javnost farbali, kakor jo far-bate Vi, nesramni lažniki!! Glede veselice, pripomnjam; kar je prvo, to je glavno; pri nas je bila veselica prva, torej nam je bila veselica glavna, ne pa ples, ki se je vršil še-le po veselici v presledkih od 5 in le.do 9. ure zvečer. Kar se pa tiče moje vstrajnosti pri aelu za narod omiko in prosvetr (častita javnost oprosti, da govorim sebi v pohvalo; moram, radi popolnosti!) je marsikateremu znano, samo slepim in gluhim popotnikom ne! Dajem pa vam na razpolago, da se prepričate pri mojih višjih, domačinih, ki se k meni z raznovrstnimi prošnjami obračajo, pri par pevskih društvih itd. Pri nas ni Marijine družbe, a dopisnik »Soče« je gotovo mislil, kolikor Dalje v prilogi). Jutri veselica v prid tiruzni sv. u. in m. ..pri jeienu. »To je dober sklep, Hatteras,« pripomni doktor; »si-j cer bi bil šel za vami, kamor bi me bili hoteli vi peljati, a' naše zdravje se slabša od dne do dne, tako da komaj še vlečemo svoje noge za seboj. Jaz popolnoma odobravam, da ste sklenili se vrniti.« »Ali vi ravno tako, Bell?« praša Hatteras. »Da, kapitan,« odvrne kratko tesar. »Dobro; dva dni bomo počivali. Mislim, da ni preveč. Tudi moramo sani popraviti. Zato, mislim, si moramo! zgraditi stanovanje iz snega, da si v njem odpočijefno in zopet zberemo svoje moči.« Vsi trije se urno lotijo dela; Bell je pa še posebno pazil, da je bi naredil trdno zgradbo, ki je hitro vzrastla iz tal kotline, v kateri so se bili ustavili. Hatterasu je bilo brez dvoma silno hudo, da je moral prekiniti svoje potovanje. Toliko truda in napora izgubljenega! Pohod brez haska, ki ga je plačal s smrtjo enega moža! Vrniti se na ladjo brez koščka oglja! kaj bo dejalo moštvo? kaj stori zlasti še, ker je Rihard Shandon podpihuje? Vendar ni mogel dalje. Z vso vnemo se je torej pripravljal na vrnitev; popravil je sani; sicer se je bii pa njegov tovor že sila zmanjšal, dve sto funtov že ni več tehtal. Popravili so obleko, ki je bila že vsa obnošena, raztrgana, od snega premočena in trda od mraza. Tudi črevlje so zamenili z novimi, kajti stari niso bili več za rabo. Vse to delo je trajalo en.dan in eno jutro; potem pa so vsi trije počivali kolikor se je dalo in se krepčali za prihodnjost. Ves čas tega bivanja v sneženi koči in na ledu šote-] ske je doktor opazoval Duka, ki je nenavadno letal sem-intje; neprenehoma je pes krožil v nekem gotovem krogu, v čigar središču so bila tla vzdignjena; bilo je več plasti ledu nakopičenih druga na drugo, kakor se je videlo. Duk je hodil okrog stega kupa, lajal in nestrpno migal z repom, pri-tem pa je neleako up kujoče pogledoval svojega gospodarja. Ko doktor o tem razmišlja, pridt •.-. zaključka, da je pes zato tako nemiren, ker je truplo Simpsona v bližini, ki ga še tovariši niso imeli časa zagrebsti. sklenil je torej to delo opraviti še istega dne; kajti naslednje jutro ob svitu so nameravali oditi. Bell in doktor vzameta vsak svojo sekiro in se napotita po soteski proti onemu vzvišenemu prostoru, okrog katerega je letal Duk in ki se jima je zdel ravno pripraven, da vanj zagrebeta mrliča. Morala sta ga namreč globoko zakopati, če sta ga hotela zavarovati pred. kremplji med*"*Jov. : i" M Doktor in Bell pričneta kopati gornjo plast ledu, potem pa se lotita tfdega ledu; pri tretjem udaru s sekiro zadene doktor na neko trdo telo, ki se razleti; on pobere koščke in spozna, da je bila to steklena čutara. Bell pa privleče na dan kot rog trdo vrečo, v kateri so se nahajali popolnoma ohranjeni sušenci. »Hoho!« se začudi doktor. »Kaj pa naj to pomeni?« praša Bell ter neha kopati. Doktor pokliče Hatterasa, ki koj pride na mesto. Duk je silno lajal in s svojimi tacami razkopaval debelo plast ledu. »Ali smo morda naleteli na zalogo živeža?« de doktor. »Nemara, kakor se vidi,« pritrdi Bell. »Kopajta dalje,« ukaže Hatteras. Izvlekli so ven še nekaj živil, med drugimi en zaboj, v katerem je bilo še četrtino pemmikana. »Če je to kaka shramba,« reče Hatteras, »so jo gotovo že medvedi obiskali. Ali vidite, da te jedi niso nedotaknjene ? K, gdč. Scherzer l K, ga Rijavec 1K, brivec Turk 1 K in ga. dr. Piklova 4-40 K. — Še enkrat vsem srčna hvala! — Čisti dobiček smo razdelili tako, da je dobila „dijaška kuhinja" 75 K in družba sv. Cirlia in Metoda v Ljubljani tudi 75 K. — Dijaški odbor. Prosimo rodoljube v krajih, kjer letos ne bo nobene prireditve v korist naši potrebni šolski družbi, da se spominjajo naše družbe na jutrišnji dan, ko se priredi v našem središču veselica v prid dr. sv. C. in M. Meščani in okoličani, ki pridejo na veselico, gotovo storijo svojo dolžnost, naj se odzovejo tudi rodoljubi po deželi. Prosimo v imenu naše potrebne družbe, ki je postavljena v obrambne namene. Klerikalci in naše srednješolsko vprašanje v Gorici. — Eni klerikalci hočejo zasebno slovensko - gimnazijo, drugi pa se ogrevajo za nadškofovo, za kate~o je ! poslopje dogotovljeno. Ti drugi pravijo, ! da ni zavoda na Goriškem, ki bi bil večje I važnosti, kakor je nadškofova gimnazija! Torej klerikalci sami devaio v nič name-1 ravano slov. zasebno gimnazijo. Večina ! njih, pred vsem duhovščina, se ogreva za škofovo gimnazijo, prav nič pa za zasebno slov. gimnazijo. — Saj smo rekli, da tičijo klerikalci v strašni kolobociji: eni vlečejo ljudi z zasebno, drugi pa s škofovo gimnazijo — puščajo pa pri miru obstoječo gimnazijo, kfer naj se ustanove paralelke, katere dobiti je dolžnost naših poslancev: pobrigati se za nje je • potreben čas zlasti sedaj, ko se bavijo Lahi z mislijo o zasebni realni gimnaziji. Priložnost treba izkoristiti, pokazati se može, saj je vendar toliko »ljudskih« slov; poslancev na Dunaju in Šnsteršič ure navija ministrom, — vraga, ja vendar kaj dosežejo! — Te komodne politike, zahtevati od ljudstva denar za namen, katerega mora izvršiti vlada, potem, ko niso storili svoje dolžnosti prav čisto golo nič, mora biti enkrat konec! — Naj nikdo ne sede na li- " •manice zmešanih klerikalcev, ki strašijo sedaj okoli z zasebno, jutri pa s škofovo gimnazijo! Vseučiliško vprašanje in »Slovenec«. Klerikalci toliko bobnajo o potrebi skupnega nastopanja v naših najvažnejših po-stulatih, ali nikdar nočejo v resnici skupnega nastopanja; že poiščejo ob talcih prilikah kaj, da delajo zgago ter škodujejo. — »Slovenec« je sedaj vprizoril manever za izkoriščanje vseučiliščnega vprašanja v strankarske namene. — »Slo-venčeva.« brzojavka z Dunaja očita posl. PIoju, da je z »Zvezo« zbežal; da agitira pri Čehih zoper slovensko stališče v vse-učiliškem vprašanju pri vseh strankah', da so Mladočehi že potegnili ž njim, dočitn so češki agrarci in radikalci ostali zvesti, da hočejo pripomoči Lahom do fakultete in pokopati slovensko vseučilišče. Končno ga označa kakor izdajalca. Vse, kar-je povedal »Slovenec«, je gola izmišljotina. To kaže skrajno podlost klerikalcev, nečuveno omalovaževanje našeua vseuči-liškega vprašanja in peklensko strankarsko strast! — Taki le ljudje, ki uganjajo ob takih prilikah tako gonjo, so zalega, katero treba zatreti! Kdor se ne more udeležiti jutrišnje veselice v prid družbe sv. C. in M. »pri Jelenu«, naj ne pozabi, poslati kak prispevek za družbo odboru jedne ali druge podružnice! Občinske volitve v Gorici. — Danes je volil I. razred. Izvoljeni so: Erm. Ddr-fles. Karol F. Favetti in inženir Sjlvij Pipan. Porotne razprave v Gorici. — Zadnja razprava. Težke telesne poškodbe je bil obtožen Franc Kobal, 31 let star, s Št. Viške gore. Po plesu je bilo. Šli so domov nekateri v družbi z dekleti. Za njimi je. šel Valentin Eržen,.ljubosumen, ker je bila v družbi Marija Makucova njegova prejšnja ljubica. Eržen je udaril Kobala, pahnil dekle Marijo Laharnarjevo, da je padla, potem so zbežali, ostala sta Kobal in Eržen. Nastal je prepir in pretep. Kobal je udaril Eržena ter ga ranil na levem očesu. — Kobal je rekel, da ni storil tega, Česar je obdolžen, da je torej mogoče Eržen padel ter se poškodoval, ima več sovražnikov. — Kobal je bil v četrtek oproščen obtožbe. Za izlete in izprehode je še dovolj nedelj in praznikov na razpolago v tekočem poletju. Jutri se napotimo na vrt »k jelenu«, kjer tudi ne bo manjkalo zabave, ob jednem pa izvršimo svojo sveto narodno dolžnost! Goriško glavarstvo. - Nekdo v Štan-drežu je dobil potoni županstva nemški odlok z goriškega glavarstva. Ootičnik se je izjavil, da odloka ne sprejme, ker ne razume nemškega in tudi utoka ne more napraviti, ker ne ve, na kaj naj ga napravi. Njegovo stališče je bilo edino pravo. Glavarstvo ima s slovenskimi strankami občevati v slovenskem jeziku. Toda tega mnenja pa ni župan v Štandrežu. Na, vsak način hoče vsiliti možu nemški odlok in mu ie zagrozil, da mu pribije odlok na vrata, ako ga ne sprejme. »Svetoval« mu je tudi, naj gre k odvetniku in naj si pusti prestaviti ta odlok ha slovenski jezik. — Sram bi bilo lahko takega slovenskega župana, da tepta na tak način naše slovenske pravice. Pa kaj hočemo: Klerikalec in narodnost!! Še pozor pred razstavnimi sleparji! — Povedali smo, kako so nabrisali sleparski tujci vse polno obrtnikov v Gorici, katerim L0 poslali medalje in križce z razstave v Parizu, kater-e ni. Sedaj iščejo kaline za razstavo v Bruslju. Tam je res razstava, ali poleg te pa neka druga, ki ni nitf vredna, ali s katere preskrbujejo odlikovanja razstavljencem za drag denar. Pozor, da se še kdo ne osmeši! Zrakoplove! v Gorici. — Aeronavtir čna sekcija v Celovcu je sklenila s tra$-kim avtomob. klubom dogovor za prireditev vžletanja z aeroplani v Gorici. Vzle- tanje se bo vršilo dnč 26. t m. na Vefikfh Rojah. Vzletala bosta i Wrightovimi zra? koplovi inženirja Heim-in Zablatnik. Naša šolska družba obhaja letos jubilejno leto. 25 let že deluje marljivo, 25 let že rešuje.slovensko deco v ogroženih krajih pred potujčevanjem. To nas bodri, da podpiramo družbo tim rajši, tim izdatneje, da bo mogla vedno lepše vršiti svojo nalogo. Jutri bo dan, ko nam stopi poseb-njp pred oči družbino uspešno 25 letno delovanje: Jutri bo veselica v korist družbi, svečan dan. Zato pohitimo vsi »k Jelenu«! Klerikalni visokpšplec Šček je čutil potrebo »popraviti« poročilo v »Slovencu« o svojem »predavanju« v Solkanu, katero smo zadnjič označili, Češ, da ni rekel, da izkoriščajo »liberalci« družbo v svoje strankarske namene, ali.ta »popravek« je priobčil v obskurnem »Prim. listu«, ne pa v »Slovencu«. Zato tako popravljanje ni nič vredno, še toliko manj, če obsega skoro isto, kakor prvotno, samo z drugimi besedami povedano. Znano je, da klerikalci rujejo in hujskajo proti družbi; zato je vsako opravičevanje odveč! Pričakujemo udeležbe za jutrišnjo veselico v prid družbi sv. C. in M. v Gorici tudi iz okolice. Meščani radi hodijo na okoličanske prireditve, okoličani pa naj pridejo na veselico v prid naši družbi v Gorico. Tu je naše središče, zberimo se torej tu, v vsaki vasi itak ne more biti veselice v korist družbi, zberimo se ter darujmo za družbo, kar kdo more! — Opozarjamo, da se ne bo nikogar sililo ali celo nadlegovalo za kdo ve kake darove v prid družbi. Veselica ima biti lepa, dostojna; bo še vsak sam vedel, koliko lahko žrtvuje za družbo! Črešenj ni mogel prodati danes dopoldne neki kmetovalec z Vipavskega. Kaka dva kvintala je zapeljal v vojašnico na Travniku, da so jih vojaki pozobali. Toča je napravila 9. t, iti. obilo škode po gornjem in doljnjem Krasu. Oblasti, pomagajte nesrečnim kraškim kmetom! Pri gradbi ceste ob italijanski meji blizu Čedada je prijel orožniški stražme-šter g. Pahor nekega 36 letnega Miho Bajko, doma s Kranjskega ter ga odpeljal v prisilno delavnico v Ljubljani, kjer ostane Bajko 3 leta. Opozarjamo slav. občinstvo na inse-rat »Agro-Merkur« in priporočamo, da se poslužuje te zanesljive tvrdke. pin. Začetek ob 3. in pol popoldne Vspo-red: 1. »Kaj pa ti pobiČ«, poje naraščaj domačega društva. 2. Pozdravni nagovor. Govori not. kand. g. Tomo Šorli. 3. »Ror žici«, poje domači mešan zbor. 4. »Solo-spev«. Sopran. 5. »Slovenskim mladenkam«, poje domači ženski zbor. Spremlja g. nadučitelj Poniž. 6. Šaloigra »Brat Sokol«. Ples se vrši v venčkih po 1 K. — Vstopnina k veselici: sedeži po 80 vin., stojišča po 50 vin. Pri veselici in plesu svira sokoiska godba iz Prvačine. K obilni udeležbi uljudno vabita odbora. Politični pregled. goriški fostoili. I. zlet. P. S. Ž. v Št. Petru. — 19. junij je pred vratmi! Odbori v Gorici, ki so se- sestavili za to priliko delujejo z mrzlično nagiostjo na predpripravah. — Damski odseki, ki bodo oskrbovali pavi-, Ijone, istotako drugi odseki, so tudi že sestavljeni. Glavni odbor ima dan za dnevom seje. In vse to delo je predpriprava velikemu sokolskemu slavju, kakoršnega še niso videli primorski Slovenci. Iz Trsta smo prejeli poročilo, da pridejo tržaški Sokoli in tamkajšnji Slovenci na zlet s posebnim vlakom. Aviziranih je dosedaj 500 izletnikov. Sedeži na tribunah se predprodajajo v trgovini A. Gabršček v Trgovskem domu. Vsa bratska društva naj naznanijo zanesljivo svojo udeležbo politični oblasti svojega okraja in c. kr. okrajnemu glavarstvu v Gorici. Poziv! Bratska društva poživljamo, naj naroče nemudoma število legitimacij za svoje člane. Bratom Goričanom! — Preskrbite si legitimacije. Iste dobite za ceno 50 vin. pri br. načelniku Ljudevitu Kranjcu. Ivcza narodnih društev. »Zveza narodnih društev« bo imela svoj občni zbor v četrtek dne 16. junija. Kdor se misli udeležiti kot odposlanec svojega društva tega občnega zbora, naj naznani to predsedništvu. Letos ne bo volitev. Na dnevnem redu bodo samo poročila in' slučajnosti. Nekatera društva še niso izpolnila doposlanih jim obrazcev, ¦upamo, da jih dobimo te dni v roke. Ako je kako društvo že izgubilo obrazec, naj nam sporoči, mu pošljemo novo polo. Bralno - pevsko društvo v Brjah priredi skupno sžensko podružnico sv. C. in M. v Kasovljah veselico v nedeljo, dne 12. t. m. v zaprtih prostorih gospe V. Tr- Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti. Kmečka posojilnica in hranilnica reg. zadruga z neom. zavezo v Brjah, bo imela dne 19. t. m. ob 3V2 -pop. v zadružni sobi svoj redni letni občni zbor s tem-Ie vspo-redom: 1. čitanje in odobrenje zapisnika prvega vstanovnega obč. zbora; 2. poročilo načelstva; 3. poročilo nadzorstva; 4. odobrenje rač. zaključka za 1. 1909; 5. volitev načelstva; 6. volitev nadzorstva; 7. gospodarsko predavanje: varčnost; 8. slučajnosti. K obilni vdeležbi vabi načel-stvo. Dnevni red občnega zbora »Goriškega kmetijskega društva« v Gorici, ki se bode vršil v četrtek dne 16,-junija t. I. ob 11. dop. v hotelu pri »zlateni Jelenu« v Gorici, je ta-le: 1. Odobritev zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. Poročilo o društvenem delovanju v I. 1909. 3. Odobritev računov in bilance za 1. 1909 in proračuna za 1. 1910. 4. Dopolnilna volitev II. podpredsednika in 6- članov osr. odbora. 5. Volitev dveh pregledovalcev računov. 6. Slučajnosti. Zopet napredek. — G. F. Bačnar, delovodja svečarne g. J. Kopača v Gorici, je izumil stroj za vravnavanje in vrta7 nje sveč. S tem strojem se izdeluje ličnej-še in preciznejše, kakor prostoročno in izdela se lahko še enkrat toliko. — Dodati moramo, da je to prvi stroj v tej obrti. G. Bačner si je stroj zavaroval. Častita-mo! Živinski trg v Gorici. — Na živinskem trgu je bilo v četrtek 400 glav goveje živine in 200 presičev. Na izvoznem trgu je bilo včeraj 1900 kvintalov črešenj, 150 kvintalov špargljev. Črešnje so po 34 K kvintal, grah po 10, krompir po 12, špargiji po 50. Ostro-čjega fižola je bilo 4 kvintale pe 80. Obrtno-nadaljevalna šola v Mirnu vabi k sklepu šolskega leta 1909/10, ki bode v nedeljo dne 12. junija ob 11. uri predpoldne v šolski dvorani. Ob tej pri-i liki so v dvorani razstavljeni letni izdelki i učencev. — Kuratorij. j Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani. 1 — Sprejme se: knjigovodji 2, kontoristov 4,'korespondent 3, poslovodja 2, potnikov 3, skladiščnik 1, pomočnikov mešane stroke 6, pomočnikov železniške stroke 2, pomočnikov manufakturne stroke 2, pomočnikov špecerijske stroke 4, pomočnikov galanterijske stroke 1, blagajničark 5, kontoristinj 1, prodajalk 5, učencev 12, učenk 2. Službe išče: knjigovodji 2, kontoristov 3, korespondent 4, skladiščnik 2, potnikov 2, pomočnikov mešane stroke 18, pomočnikov železniške stroke 3, pomočnikov manufakturne stroke 7, pomočnikov špecerijske stroke 8, pomočnikov modne in galanterijske stroke 4, kontoristinj 4, blagajničark 5, prodajalk 6, učencev 4, učenki 2. — Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali od-škodnii. Soriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Danica« priredi, kakor že naznanjeno, v nedeljo 12. t. m. dirko in veselico in sicer: l.Prepoldneob 10. uri cestna dirka Ajdovščina - Gorica. Cilj Rožna dolina. 2. Popoludne ob 2. uri cestna dirka Miren-Gorica. Cilj artilerijska vojašnica. 3. Popoludne ob 3. uri polževa dirka na obširnem slavnostnem prostoru pivovarne Gorjup, koncert, šaljiva pošta, srečkanje za novo dvokolo, javni ples, umetni ognji.#d. Toraj jutri vsi na kolesarsko športno»:slavnost! Kolesarsko društvo »Balkan« iz Trsta naznanja, da pošlje . 8 dirkačev k dirki bratskega kolesarskega društva »Danica« ter se korporativno udeleži slavnosti. Poslanska zbornica je načela 9. t. m. razpravo o odgovoru, ki ga je dal mini-sterski predsednik na interpelacijo v zadevi odposlatve čet na Ogrsko o priliki volitev. -^ Predsednik je opominjal govornike, naj se ne umešavajo v notranje zadeve Ogrske. Šramek je rekel.med drugim: Želimo skupno armado,ju skupno monarhijo, a tako, da bodo širina prava in svoboda vseh narodnosti in moramo energično protestirati proti nasilju, ki se vrši na Ogskem proti našim soplemenja-kom. Socijalni demokrat posl. Renner je izjavil, da je volilna zmaga Khuena posledica golega nasilja in upa, da kljubu zveze reakcije v Avstriji na Ogrskem ven-dar-le zmaga ideja ogrske volilne reforme. Posl. Daszvnski je izjavil: Kakor v Nemčiji in drugih državah, zahtev širokih mas po njihovih legitimnih zahtevah ni mogoče udušiti, tako bo tudi na Ogrskem rešena obljuba krone glede splošne volilne pravice. (Odobravanje). Minister notranjih zadev baron fiaerdtl označa debato o ogrskih volitvah za nedovoljeno umešavanje in obžaluje napade, katerim je bila izpostavljena ogrska vlada. Govorili so pote: še poslanci Trešič, Schei-cher, Choc, Tyrš in Borszvnskv, nakar je bil sprejet zaključek debate. Na to je govoril generalni govornik posl. Habermann s čemur je bila zadeva rešena. Zbornica je na to začela razpravo o poročilu proračunskega odseka glede zvišanja penzij starih penzijonistov in njih preostalih. Včeraj je pričela zbornica drugo čitanje državnega proračuna. Proračunski odsek. — Debata o italijanski pravni fakulteti. — Proračunski odsek je začel 9. t; m. razpravo o laški univerzi. Da pogajanj med Italijani in Jugoslovani ni prišlo vsled odpora laških liberalcev. Jugoslovani bodo oostruirali. Dosedaj so govorili Romančuk, Conci, Pittoni — vsi za Trst. -Nato je začel poslanec Gostinčar svoj obstrukcijonistiški govor. Od naših so vpisani kakor govorniki: Vukovič, PIoj, Korošec. 9. t. m. je imel Bienerth konferenco z Nemci. Zagrozi! je z demisijo^.ako ne bo Dunaj določen v sedež italijanski univerzi, ali ako bi se zbornica odločila za Dunaj brez nemških glasov. Posl. Romanczuk (Malorus) je zagovarjal ustanovitev italijanske .pravne fakultete v Trstu ali v Trentu, o černer naj bi Italijani sami odločili. — Ob enem se je govornik tudi potegoval za ustanovitev maloruske fakultete. — Posl. Conci je rekel, da so Italijani vsi za to, da se pravna fakulteta vstanovi v Trstu. Vlada naj izjavi, da se ne bo upirala izvedbi tozadevnega sklepa; vsekakor pa je treba, da bo fakulteta na italijanskem ozemlju. — Vladna predloga, v kateri se izključuje italijansko ozemlje, pomenja zapo^tavljenje italijanskega prebivalstva. Vprašanje je gotovo zrelo. — Posl. Pittoni se je obrnil proti vedenju slovanskih, oziroma jugoslovanskih strank, ki delajo z razlogi proti fakulteti ostro opozicijo, da se je ne more vzeti iz kompleksa tekočih visokošolskih vprašanj. Govornik je izjavil, da Italijani za sedaj ne zahtevajo nič druzega kakor da še jim da, kar so brez svoje krivde izgubili. Iste slovanske stranke, ki so hotele da se slovensko učiteljišče premesti v Gorico, torej po veČini italijansko mesto, kar se je tudi zgodilo, hočejo odrekati Italijanom pravico, da se fakulteto premesti tjakaj, kjer so v večini. Proti fakulteti se je od slovanske strani navajalo pritisk od zunaj, kateremu se ne sme popustiti, toda pritiska ni, ampak želja Avstriji prijaznih Italijanov in mnogih prijateljev mirovne politike, da pride tako do boljih odnošajev mej Avstrijo in Italijo. Proti Trstu govore ničevni vzroki, za to pa govore vsi pametni razlogi. Tekom svojih nadaljnih izvajanj je govornik potegnil v debato krono in osebo prestolonaslednika, radi česar ga je predsednik Chiari prekinil, češ, naj po parlamentarnih načelih to opusti. Govornik se je konečno obrnil proti vladi radi njenega sedanjega vedenja glede sedeža fakultete. Socijalni demokrati vložijo preminjevalni predlog za Trst in govornik si pridržuje staviti še druge eventuelne predloge. Prihodnja seja se skliče pismenim patom. Vladi se toraj nič ne mudi, V italijanski poslanski zbornici so sprejeli zakonski načrt za dveletno vojaško službo. Pri razgovoru o proračunu za mornarico je povdarjal Di Palma, da se Avstrija očitno in gotovo pripravlja za vojno v Jadranskem morju! Razne vesti. Ciril-Metodova družba za Istro ima 70 podružnic in vzdržuje 28 šol. Dohodkov je bilo lani 130.000 K (od tega so dale vžigalice 25.000 K). Stroškov je bilo 120.000 K. Zborovanje avstrijskih turističnih zvez se vrši v Trstu. Konča jutri. Zastopane so vse kronovine. Goriško dež. zvezo zastopa dr. Treo. Kotiček za zrakoplovce. — Pri tekmi v Budimpešti so se zgodile tri nezgode v četrtek. Latham je padel z zrakoplovom, ,' ne da bi se mu kaj zgodilo. Zrakoplovec ' Frev.iz Berolina je padel s svojim stro-I jem 6 m visoko med gledalce. Zakonska Horvat sta precej ranjena, med tem ko se ' nj zgodilo ničesar neprevidnemu zrako-plovcu. Tudi Bielovučič je padel, toda brez posledic. — Illner je dosegel višino 417 m. — V Worces'tru (Angleško) je padel tik kmetiške razstave zrakoplovec med gledalce. Ena žena je ubita, več ranjenih. Zrakoplovec se ni poškodoval. ,, Samomor serneniščana. — V mestnem gozdu blizu Čmovic (Bukovimi) so dobili trupli 25 letnega seineniščana Valerijami Popescul-a in 15 letne gimnazijalke Marije Orossar. Radi nesrečne ljubezni sta šla prostovoljno iz tega sveta. V pismu želita skupen grob in dve srci izklesani na.nagrobnem spomeniku. (Dalje na peti strani.) Imouifejši Slouenci, pristop k obrambnemu skladu družbe sv. C. in ITI. bodi Dam sveta dolžnost! Zahvala. AMALIJE MOIIOVEC, učiteljice I M^hriM Z1*"1 Je t0lik° S^l* V dnini .' ir?n.otkih> da ^ čut mo I f° zne ^hvaliti se za zadnjo čast, katero so -izkazali blagi pokojnici I kar „am je bilo v veliko tolažTo ' ' nrp. ,.Q;ebno.s?Pa ^zahvaljujemo prec duhovščini, g. šol. nadzorniku eljicam, sorodnikom in prijateljem I ter darovateljem krasnih vencev Bog povrni vsem stotero! GORICA, ii. junija 1910. Koribiiui fflnroveo. Ivan Kravos na Komu ii II GfigiCS na Komu ii. II sedlarska delnica in zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi različne konjske potrebščine, potovalne potrebščine kakor: kov-čege, torbice, denarnice, listnice itd. — IzvrSuje in sprejtna v popravo različne koleseljne in " :" :.-=: kočije. —rr-r--r. Poprauila se Izvršujejo ločno. ¦W* Cene zmerne. Tržaško kolesarsko društvo »Balkan« priredi mesecu septembra, veliko cestno narodno dirko za »Primorsko prvenstvo«. Progo in dan se objavi pravočasno. Toliko v naznanje slovanskim športnim društvom na Primorskem. Strela. — Strela je zadela v šlebuško karbonitno tovarno pri Koloniji na Nem-SteeraL.,. Vejjjejn s&a -&ic$njozij'&.»& azLuJ.il,aJ "vec"hiš." več M'86^5&1e*fanfeih. Ob Reni je ubila strela pri zadnji nevihti v sredo 7 oseb in ugonobila v Pitvericu neki cirkus. V. Lodnicu v Šleziji je zahtevala strela tri žrtve. Ubito je tri.ženske na polju. Ob Mosel je vpepella strela vse polno hiš. Deželni šef Bosne, general infanterije, Varešanin je bil te dni od cesarja povišan v baronski stan. Veliko dansko barko »Prineess Ma-rie« se pogreša že 100 dni. Dne 24. febr. je zapustila južno Avstralijo in do sedaj ni ne duha ne sluha o njej. Vsi so prepričani, da se je potopila. Na barki je bilo 20 mornarjev. Po tedniku internacionalnega društva hoteliriev se išče potom oglasa natakarja za zrakoplov »Zeppelin«. V oglasu se zahteva od natakarja spretnost in največjo težo 70 kg. Kakor se vidi, bo na zrakoplovnih ladijah tudi gostilna. Nemci niti v zraku ne morejo biti brez piva. Zaplenjena protiklerikalna brošura. -Hrvatski pisatelj in pedagog Davorin Tr-stenjak je napisal in izdal knjižico »Moderna šola«, v kateri razlaga pogubnost klerikalne šolske vzgoje. Knjižica se je z bliskovo naglico širila po Hrvatskem. — Klerikalci videč, da s svojimi »idejami« ne morejo preprečiti uspeha publikacije, so se zatekli k vladi, in državno pravdni-štvo je zaplenilo knjižico, češ, da je ž njo storjen zločin motenja vere!! Triglav hočejo spraviti v nemške roke. ~~ V torkovi seji proračunskega odseka je prišel na dan velikanski škandal, kako hoče državna uprava Triglav spraviti v nemške roke. Ljubljanska finančna prokuratura je namreč sklenila s prof. Belarjem pogodbo, po kateri bi naj dobil v najem velik del posestev verskega zaklada. Belar je seveda samo posodil ime. kajti v resnici bi prišel ta kompleks v roke nemškega planinskega društva. Strupene pilule v Logatcu. — Vedno več obtoževalnih indicijev se nabira proti tržaškemu trgovcu Hladniku. Sedaj je zasledil preiskovalni sodnik več pisem, ki jih je Hladnik skušal vtihotapiti iz zaporov in v katerih napeljuje razne osebe h krivi prisegi. Književnost Izšel Je napovedani VI. zvezek Prav-nikove zbirke avstrijskih zakonov, ki ga je uredil dr. E. Volčič v Novem mestu. Ta zvezek obsega predpise o zapuščinah in njih davščinah, o notarstvu in o položbah (depozitih), ima 710 strani in velja v platno vezan 7 K. Ob enem izidejo posebni odtisi iz te knjige »Pristojbine o zapuščinah«, cena 1 K 20 h in »Sodni depoziti«, cena 1 K 80 h. Vse te knjige se dobe po knjigarnah in pri dr. Volčiču. POSLANO*) Podpisana zadruga, ki je bila večkrat povabljena od raznih strani, da zniža cene kruhu vsled znižanja cen moke, javlja tem potom, da vsled sejnega sklepa z dne 10, t. m. se bode znižalo cene kruhu z 1. avgustom t. 1. Zajedno si dovoljuje zadruga opomniti, da je nemogoče pekom znižati cene ta-i koj in sicer radi tega, ker so bili napravljeni sklepi za nakup moke takrat, ko je I bila moka prav draga. Kakor se je takrat I čakalo nad 4 mesece za zvišanje cen kru-s hu, čeravno je bila moka takrat najdražja \ in to radi tega, ker se je imelo ugodnosti | radi sklepov, ravno iz tega razloga so sedaj peki prisiljeni zakasniti z znižanjem cen, da potečejo vsaj deloma sklepi, ki so bili napravljeni za časa, ko je bila moka draga. Zndnifftt fforiškilt pekov. VODSTVO. V GORICI, dne 10. junija 1910. *) Za vsebino pod tem naslovom je od-8<>vorno uredništvo ie toliko, kolikor zahteva "»kovni zakon. Mali oglasi« HaJraanjSa pristojbina sta»D «0 vin. Ako Je oglas obselnej&i se raCuna za vsako besedo 3 vin. KajpripravaeJSe lnseriranje za trgovce in obrtnifce. Koliko jo inanjSlh trgovcev fn obrtuikov v Gorici, katerih na d«2eli (in celo v mestu) nilifie ne pozna, ker nikjer ne inssrirnjo. Skoda ni majhna. IH l/TMI 7Qclll4ba na dan na lahek način. UL.1UIJ1I cadJH&JVu Naznanite po dopisnici svoj naslov tvrdkv Jak. KSnig, Dunaj VIL/3 poštni urad 3. Pridna, urna, poštena in snažna žen* (\Lfjj 32 38 stara, dobi službo pil gospe in goa-»ufl podu. Znanje nemščine - pogoj. - Mesečna plača K 30— in vse drugo prosto. — Ponudbe's sliko je nasloviti na „N. S." 35 poste restante Gorica glavna pošta. I. pe- Odda se v najem pekarija "ss«s orodjem. H*Sa obsega dva prostora v pritličju in sobo i> pekarijo, ki služi za spalnico. Voda zraven hiJe. Natančneje se izve v Kredu št, 67. Igh išče službe sluge v trgo loll vini, ali kake druge pri-- Naslov pove ttpravnidtvo na- Mlad mož, merne službe, šega lista. flAJHIfA so sprejme takoj v Gorici. Biti mora UUJIllul zdrava, mirne, ne razburljive krvi (temperamenta) in •/. ne prestarim mlekom, raja 1 hribovka, kakor iz doline. — Naslov pove I naše upravništvo. Dosedanje zglasilke se lahko zopet javijo, ker se niso pri nas sprejele zgolj radi pomote. JIua ffiijl|#A za prihod. Šolsko leto, sprejme o?d Uljunu na stanovanje in hrano boljša rodbina. — Pojasnila daje upravnišivo. Slavno občinstvo pozorna svetovnoznane Pfaflore Šivalne stroje! Pfaffovi Šivalni stroji so dosedaj n^prekosljivi na celem svetu. Pfaffovi šivalni stroji so izdelani precizno in iz najtrdnejšega jekla. Pfaffovi šivalni Stroji tečejo na krogljicah kakor dvoko- lesa zelo tiho in brez vsakega ropota. Pfaffovi šivalni stroji šivajo najfinejše kakor tudi najmočnejše blago. Piaffovi šivalni stroji so tudi najbolj pripravni za umetno PfaffA«,n *{-«•-« -»-^ li- • .vczenJe. krpanje nogovic in namiznih prtov. Pfaffove šivalne Stroje uporabljajo vsi narodi v starem in v novem svetu , PfafiGVlh šivalnih strojev je na milijone prodanih sirom sveta nSS !S *& J° *"?"** ne'>rekosliivi «let*e trpežnosti In ,strajnbsti. Pfafiovi šivalni Stroj tvorijo lepo opremo v vsaki moderno mebli.ni sobi ^IdobJSSh,^,e S' VSakd° °gleda in SC tak°j lahk° preprj^ ome«ienih ^rSi.?P?z.a,1ani: vnovič si. občinstvo., na to svetovnoznano znamko rPfaff", kdor si nabav, š.valn. stroj z znamko .Pfafff«, si ne bo želel nikdar več drugačnega šivalnega stroja Edina zaloga angleških dvokoles znamke »Premier« ter vsakovrstne potrebščine za šivalne stroje in dvokolesa. Edina zulojju fn zastopstvo za Gorieo in okolico Jos. Dekleua, GORICA, magistralna ulica žSteo. I. ,! P0Z0B! Od vsakega prodanega in plačanega Pfaffoveea Šlvalnetra strniT^T 71-vezem darovati d ruž bi s v. Cirila in Me toda dva odstotka! * Citre na prodaj po nizki ceni. Na ogled so \ »Goriški tiskarni". Proda se gosposka vila i^^ njiv zemlje, park, travnik in vinop: di. Vs^e zemljišče je obzidano in obdano v, te'->> o vodo. Za pojasnila se je obrniti v Benetke ita naslov Sanatorio ballieo S. Maurizio 20, 3'. Dva krojaška pomočnika s\l&T Sarol Angeli, trgovec in krojač v Kanalu. mnogobrojni obisk. Za toiino postrežbo in sna?,-nost se jamči. Ljubljana Dunajska cesta št. 20. Lastni izdelki oljnatih barv, lakov, firnežev in steklarskega Meja. Velika zaloga kemičnih in rudninskih barv. Barv za umetnike. Vse potrebščine za slikarje in pleskarje. Točna postrežba, cene nizke. Za obila naročila se priporočava Premeri & Jančar trgovina oljnatih barv na drobno is debelo. Proda se po jako ugodni ceni skoraj nov električen motor. --------—_ natančneje se izoe v našem upraoništuu. === 0 Rihenberku ob državni železnici se je oivorilo »Gouerno" krasna lega v bližini kolodvora. Točilo se bode najboljša domača bela in črna vina. f)fzei)'sl(0 pi$o. Dobra domaČa kuhinja. Se toplo priporoča gg. izletnikom in. letoviščaijem. Zastonj! in poštnino prosto se dobe uzorei raznih najnovejših voln, belili in harvanih bali.sl.ov, panama, cefirjev „ za bluze in srajce, perkalov in I udi razna platna, tenčice ipnjčolan) za birmance itd. pri domači modri in maimfakturni tonih! 7 = IUHHČIČ & KURJHČIČ = Gosposka ulica Si. u. Ker se bliža čas birme, opozarjamo eenj. botre in boterce, da ne zamudo prilike in naj si najprej ogledajo domačo trgovino, katera je preskrljena v vsakem ozira z vsem modnim in svežim blagom. Zagotovljena je solidna in dosmača postrežba in najnižje eciie. Zaloga vseli potrebščin za šivilje in \ krojače. Podpirajte to edino in prvo domače podjetje te stroke. Spreten strojepisec, zmožen HlovenS.Mno i« nemščino v govoru in pisavi, ?. lepo pisavo M\ ==== premeni« službo ssss si', juniji'in 1.1. — Ponudbo so prosi na npinv niStvo „So«ou pod šifro „Voalon". Prodam svoj glasovir, ki je še v dobrem stanu in moderne oblike. J. Medved == Tekališče Jos Verdi 38. ^=' ¦1 Proizvajanje spirituoz kot prosta obrt, kakor tudi izdelovanje !>pczall