UETO XXXII., ŠT. 17 Ptuj, 10. maja 1979 CENA 4 DINARJE YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Gradimo na zavesti delovnih ljudi (str. 3) Petintrideset let državne varnosti (str. 5) Prednostna lista za stanovanja (str. 6) Ob praznicu Ptuja (stran 9 in 10) Republiško streteko prvenstvo v Ptuju (str. 17) V POČASTITEV LETOŠNJIH JUBILEJEV Janko Mlakar, predsednik OS ZSS Ptuj med slavnostnim govorom. Praznično razpoloženje v Ptujskih toplicah. Foto L. C. Prvomajska proslava v Ptujskih toplicah Kljub vetrovnemu in hladnemu vremenu se je v nedeljo, 29. aprila zbrala v Ptujskih toplicah množica delovnih ljudi in občanov ter slovesno počastila Praznik dela — 1. maj. Takoj po pri- stanku padalcev Aerokluba Ptuj je izpod plapo- lajočih zastav zadonela internacionala in ozna- nila začetek osrednje občinske proslave. Slavnostni govornik je bil Janko Mlakar, predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Ptuj. V svojem govoru je poudaril vse dosedanje delovne uspehe in orisal pot v naprej, posebej pa je čestital dobitnikom srebrnega zna- ka ZSS. Letos je prejelo to visoko priznanje 5 sindikalnih organizacij in 15 posameznikov za] dolgoletno aktivno delovanje v sindikatih in ostalih družbenopolitičnih organizacijah. V bogatem kulturnem programu so sodelo- vali člani moškega pevskega zbora Perutnina Ptuj, Marjan Bačko, član SNG Maribor, člani KUD srednješolskega zavoda Ptuj, člani folklor- ne skupine Vinko Korže iz Cirkovc in ptujska godba na pihala. Na slovesnosti sta bila podelje- na tudi pokala zmagovalnima ekipama v delav- skih športnih igrah 1978/79. Prvi mesti v skupni uvrstitvi sta dosegli ženska in moška ekipa Kme- tijskega kombinata Ptuj. Po slavnostnem delu prireditve se je pričel zabavni del. Člani ansambla Toneta Kmetca s pevko so še dolgo v noč z veselimi vižami greli mlado in staro — za vse, ki so jih srbele pete, je bilo plesišče skoraj premajhno. Pohvaliti je tudi prizadevne gostinske delavce TOZD KK — Ptuj- skih toplic in Haloškega bisera, ki so poskrbeli za okrepčila. Že v nedeljo zvečer so na vrhovih haloških in slovenskogoriških gričev zagoreli kresovi, rakete so švigale v temno noč in oznanjale praznik — praznik vseh delovnih ljudi, ki ga letos posve- čamo 60-letnici KPJ, SKOJ in revolucionarnih sindikatov. N. D. eO LET REVOLUCIONARNEGA BOJA ZKJ Dve zgodovinski obletnici ŠTIRI DESETLETJA CK KPJ POD VODSTVOM TOVARIŠA TITA v Beogradu je bila v četrtek, 19. aprila, slavnostna seja central- nega komiteja ZKJ, sveta ZSJ, predsedstva konference ZSMJ in predsedstva konference za vpraša- nja družbenega vprašanja žensk Jugoslavije ob 60-letnici ZKJ, SKOJ in revolucionarnih sindika- tov. Slavnostno sejo je začel pred- sednik ZKJ Josip Broz Tito, ki je 'iiel tudi referat: Šestdeset let fevolucionarnega boja Zveze ko- munistov Jugoslavije. V njem je tovariš Tito orisal zgodovinsko pot KPJ od ustanovitve do dvaj- setletnega idejnega in političnega dozorevanja, ko se je njen vodilni kader vrnil v domovino, ko je KPJ postala pobudnica zbiranja vseh rodoljubnih sil, ki jih je povedla in vodila z izredno strategijo do zmagovite NOV in ljudske revolu- cije. Vse to je bil rezultat boja ljudstva, ki si ni dalo odvzeti pravice, da samo odloča o svoji ^^a§a revolucija mora ostati takšna, kakršna je vselej bila : s(Jj'**ajna v temeljnih opredelitvah, humana v prizadevanjih, da l^^^ Širi prostore človekove svobode in nepomirljiva do tistih, ^■j,.' hoteli ogroziti njene pridobitve in preusmeriti njene tokove.« HO v referatu Šestdeset let revolucionarnega boja ZKJ) usodi tudi ob pritiskih, povezanih z resolucijo informbiroja. Orisal je razvoj od prvih začetkov, ko so začeli delavci upravljati s svojim delom vse do danes izoblikovane- ga sistema socialističnih samou- pravnih družbenoekonomskih in političnih odnosov. Posebno pozornost je tovariš Tito v svojem referatu namenil naši politiki v mednarodnih odno- sih in revolucionarni vsebini poli- tike neuvrščenosti v boju proti vsem oblikam politične in eko- nomske nadvlade. Pri tem je poudaril, da sta se naša država in ZKJ vselej odločno zavzemali za miroljubno reševanje spornih vprašanj med državami, in da bo tako tudi v prihodnje. Na dan 1. maja pa je bila v Bohinjski Bistrici, v novem domu Jožeta Ažmana, slovesna seja CK ZKJ, ki jo je začel predsednik ZKJ tovariš Tito, predsedoval pa ji je P ranče Popit, predsednik CK ZK Slovenije. Seja je bila posveče- na 40. obletnici ustanovne seje CK KPJ pod vodstvom tovariša Tita, ki je bila v hiši usnjarja Tomaža Godca v dneh od 15. do 18. marca 1939. Referat o zgodovinskem pome- nu te seje pred 40 leti je imel sekretar predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc. ki je uvodoma med drugim navedel: »i\a tej seji se je dotedanje začasno vodstvo z manjšimi spre- membami konstituiralo kot CK KPJ pod \odstvom Josipa Broza Tita. Prav od tedaj se tudi začenja nepretrgano štiridesetletno delo našega centralnega komiteja — najplodnejša etapa razvoja poti KPJ in revolucionarnega boja našega delavskega razreda, naših narodov in narodnosti«. Za tem je podrobneje orisal našo revolucio- narno zgodovinsko preokretnico, ki predstavlja boj za socialistično samoupravljanje. Pri tem je zlasti osvetlil zgodovinsko vlogo tovari- ša Tita, delavca, marksista in revolucionarja, ki je postal po- osebljenje naše revolucije, poveza- no tudi z vlogo Edvarda Kardelja, saj so njegova dela vplivala na celotno usmeritev KPJ. »>Ko bodo prihodnji rodovi brali zgodovino ZKJ, bodo — globo- ko sem prepričan — ponosni na veliko revolucionarno delo naše partije, kakor so tudi današnji rodovi ponosni na delo svojih predhodnikov, na rezultate našega zgodovinskega boja, da zgra- dimo novo, socialistično, samoupravno in demokratično družbo, družbo svobodnih ljudi in enakopravnih, pobratenih narodov in narodnosti—>>« (Stane Dolanc v referatu na slavnostni seji CK ZKJ \ Bohinjski Bistrici) 0RM02 Povsod je bilo praznično - pesem in zastave ' v minuliii dveh tednih je bilo v občini Ormož zelo živahno, praz- nično in slovesno, bodisi na kultur- nem, športnem, družbenopolitič- nem ali na drugih področjih dela in življenja. Letošnje jubileje so delovni ljudje in občani proslavili množično. Uvod v praznovanje ju- bilejev Zveze komunistov in naprednih sindikatov se je dejansko začel že v začetku aprila s krajevnima praznikoma Središča ob Dravi in Ivanjkovcev. Prazno- vanja in slovesnosti so se nadalje- vala s koncertom pevskih zborov Ormoža, Tomaža in Osluševec, godbe milice iz Ljubljane, z doma- čo pesmijo in besedo v Podgorcih in z literarnim večerom Bena Zu- pančiča. 25. aprila je bila svečana seja ob- činske konference ZKS Ormož, na kateri so v vrste ZK sprejeli 41 no- vih članov, 17 pa so podelili prizna- nja za 30-letno delo v organizaciji ZK. Na predvečer dneva OF so v središču mesta odprli razstavo keramičnih izdelkov Milovana Sto- janoviča iz pobratene občine Vrnjačka Banja. S promenadnim koncertom god- be na pihala glasbene šole Ormož se je pričel praznik Osvobodilne fron- te slovenskega ljudstva. V domu kulture se je že pred deveto uro zbralo veliko ljudi. Zbrali so se delegati zborov občinske skupščine in predstavniki družbenopolitične- ga življenja ormoške občine ter se na slavnostni seji spomnili revolu- cionarne preteklosti naših narodov in narodnosti, in kot je dejal slav- nostni govornik Silvo Bedrač, pred- sednik občinske konference SZDL Ormož, socialistična zveza je na- slednica OF in tako postaja vedno tesneje povezana z delovnimi ljud- mi in občani. SZDL deluje z ljudmi za ljudi, brez delovnega človeka in občana tudi socialističnih sil ni, zato si moramo prizadevati, da sproti rešujemo njihove probleme in težave. Silvo Bedrač se je v svo- jem govoru dotaknil še nekaterih aktualnih vprašanj sedanjega časa in sicer planiranja, kolektivnega vodstva v SZDL, usmerjenega iz- obraževanja in ob koncu dejal, da je revolucija tudi danes in da bo trajala še jutri, kajti v družbi še ve- dno teče proces dograjevanja in do- polnjevanja družbenopolitične ure- ditve in odnosov. Svečani seji ob prazniku OF so prisostvovali tudi predstavniki po- bratene občine Vrnjačka Banja, pozdravil pa jih je predsednik ob- činske skupščine Ormož, Mirko Novak. Kasneje je predsednik OK SZDL, Silvo Bedrač še podelil sre- brne znake in priznanja OF. Izročil jih je delovnemuJiDlekfivu tovarne ,,Jože Kerenčič", Prosvetnemu društvu ,,Alojz Žuran" iz Podgor- cev, Jakobu Aleksiču, Marti Gaš- parič, Francu Markrabu, Danici Sredman, Jožetu Mlinariču, Kond- radu Prejacu in Antonu Uplazniku. Predsednik občinske skupščine, Mirko Novak pa je v nadaljevanju slavnostne seje v počastitev 60 let KPJ, SKOJ in sindikatov ter 38- letnici OF izročil še državna odli- kovanja predsednika Tita, Francu Novaku, ki je prejel red dela z zla- tim vencem, Zlatku Kovačiču in Edvardu Pajku, ki sta prejela red republike z bronastim vencem in Ivanu Zidariču red zaslug za narod s srebrno zvezdo. Delegati, gostje, delovni ljudje in občani so nato še poslušali dobro pripravljen in izveden kulturni pro- gram, v katerem so poleg mladega in nadarjenega kitarista Bojana Rajha, nastopili učenke in učenci OŠ Ormož. Razpoloženje ni minilo. V pone- deljek so se obiskovalcem predsta- vili še člani folklorne skupine Tine Rožanc iz Ljubljane, na predvečer praznika dela, pa so mladi pripra- vili še slovesnost v Mestni grabi. zk Viktor Avbelj in Stane Maricič Na podlagi predhodne razprave na temeljnih kandidacijskih konfe- rencah v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela in sklepov občinskih kandida- cijskih konferenc na območju celo- tne Slovenije, je republiška volilna komisija SRS objavila listo kandi- datov za nadomestno izvolitev predsednika in člana predsedstva SR Slovenije, v skladu z odločitvijo republiške kandidacijske konfe- rence z dne 23. marca 1979. Tako je kandidat za predsednika VIKTOR AVBELJ, roj. 1914, znani družbenopolitični delavec, živi v Ljubljani; kandidat za člana predsedstva pa je STANE MAR- KlC. roj. 1928, dipl. pravnik iz Ljubljane. O obeh kandidatih glasujejo de- legati občinskih skupščin na obmo- čju SR Slovenije do 15. maja 1979. Skupščina občine Ptuj je na skupni seji vseh treh zborov oba kandidata izvolila že na seji v torek, 8. maja, skupščina občine Ormož pa bo to opravila na današnji seji. 2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO 10. maj 1979 - TEDNIK SLOV. BISTRICA Vlaganja v lastna znanja v občini Slovenska Bistrica je industrija, kljub močnemu raz- voju kmetijstva, prevladujoča oblika gospodarskega ra/voja. V srednjeročnem družbenem planu razvoja za obdobje 1976—1980 so si zastavili kot najpomembnejšo nalogo hitrejši razvoj v osvajanju fmalizacije predelave. To načrtu- jejo uresničevati s kar največjim vlaganjem lastnega znanja stro- kovnjakov v občini in izven nje. Dobro leto in pol pred zaklju- čkom srednjeročnega plana pa ugotavljajo, daje bilo na tem pod- ročju, predvsem pri osvajanju fmalizacije v aluminijski in lesni industriji, doseženo več pomem- bnih rezultatov, vendar se kaže pomanjkanje ustreznih kadrov, saj so v občini Slovenska Bistrica po deležu oseb z višjo in visoko izobrazbo na zaposlenega, med zadnjimi v SR Sloveniji. Že več let nazaj v občini Slo- venska Bistrica ugotavljajo, da trgovina in gostinstvo zaostajata za potrebami občanov. To je tudi vzrok, da so si za letošnje leto zastavili nekaj pomembnejših nalog, ki naj bi odločneje vplivale na hitrejši razvoj teh dejavnosti. Med pomembnejšimi je pre- oblikovanje trgovine v bistriški občini, kjer načrtujejo ustanoviti enotno delovno organizacijo, ki bo v prihodnje nosilka nadalj- njega razvoja trgovske mreže v občini. Z bolj organizirano trgovsko mrežo si želijo zmanjšati tudi odliv kupne moči drugam, kar sedaj znaša nad 20 odstotkov. Viktor Horvat KOMUNISTI O DELU V SOZD UNIAL VSAKE TRI MESECE OCENITI DELO V okviru sestavljene organizacije združenega dela UNIAL s sedežem v Mariboru, ki povezuje delovni organizaciji TGA »Boris Kidrič« iz Kidri- čevega in IMPOL iz Slovenske Bistrice, so pripravi- li delovno gradivo, kije bilo osnova za razpravo na skupni seji komitejev občinskih konferenc ZKS Ptuja in slovenske Bistrice. Gradivo je obsegalo oceno ekonomskih in političnih razmer v SOzD UNIAL, planiranje kot instrument urejanja dohod- kovnih odnosov v SOZD, položaj aluminijske industrije in položaj TGA Kidričevo, poslovni rezultati TOZD v letu 1978 in zaključki sveta ZK Unial, sprejeti v letu 1977. Člani komitejev obeh občinskih konferenc ZKS so se skupno s komunisti iz IMPOLA in TGA sestali v torek, 24. aprila v Slovenski Bistrici in obširneje obravnavali problematiko aluminijske industrije v Sloveniji, povezano s problemi obeh delovnih organizacij in njenih TOZD. združenih v SOZD Unial. Razprava je pokazala, da je od združitve v SOZD v letu 1977 bilo na področju urejanja medse- bojnih odnosov že marsikaj narejenega, vendar še ni vse tako kot bi v skladu z določili zakona o združe- nem delu moralo biti. Glavni vzrok temu je, da se v vsaki delovni organizaciji preveč zapirajo vase, v reševanje problematike v evoiih TOZD, enako organizacije ZKS in druge DPO. ob tem pa so pozabili na reševanje skunnih problemov, čeprav je cela vrsta stičnih točk, ki bi jih morali reševati skupno. Zlasti gre za skupno nastopanje na tujem trži.sču, urejanje notranje trgovine, raziskovalno delo, planiranje in podobno. Vsebino razprave na seji najbolje ilustrirajo besede Aloiza Ciojčiča, sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor, kije med drugim poudaril, da se komunisti na seji nismo zbrali zato, da bi drug drugemu dajali lekcije, temveč zato, da se dogovo- rimo, kako nosta delovni organizaciji IMPOL in TGA Kidričevo delali za naprej v okviru SOZD Unial. No. kljub temu je iz razprav komunistov obeh delovnih organizacij vela težnja, da čimprej odstranijo vse sporne kamne, ki so še na poti medsebojnega sodelovanja, kar je tudi pogoj za širijev SOZD. Člani obeh komitejev ZKS in komunisti iz obeh delovnih organizacij so se dogovorili, da bodo vsake tri mesece pregledali opravljeno delo in dose- žene rezultate s področja gospodarjenja, samou- pravnih odnosov, socialnega in političnega položaja ter družbenopolitičnih odnosov v vsaki TOZD, delovni organizaciji in SOZD. Petindvajseti delovni jubilej EMONA-MERKUR PTUJ Jubilejni zbor delavcev trgov- skega podjetja Emona-Merkur bo 12. maja v Narodnem domu v Ptuju. Gre za priložnostno slo- vesnost, na kateri bodo strnili dosežke minulih 25 let. Oddolžili se bodo tudi delavcem, ki so skozi vsa leta ostali zvesti delovnemu kolektivu in jim podelili posebne plakete Merkurja. Nekaj delavcev pa je že dobilo tudi plakete se- stavljene organizacije Emona ob dnevu Emone, 10. aprilu Svečani zbor delavcev bodo v soboto pozdravili še učenci 0§ Franc Osojnik, ki se bodo pred- stavili z izbranim kulturnim pro- gramom. Delavci Merkurja bodo delovni jubilej obeležili tudi z velikim avtorallyem, ki bo 27. maja in na katerem sodelujejo predstavniki vseh temeljnih organizacij Emone. Ob tej priložnosti bodo predo- čili vse dosežke, predvsem tiste, ki so jih dosegli pri izboljšanju asortimenta blaga, ponudbi, strokovni usposoblenosti kadra, opremljenosti posameznih pro- dajaln in druge dosežke, ki so jim omogočili uspešno poslovanje. Ne gre obiti dobrih odnosov v okviru sestavljene organizacije, saj z zadovoljstvom ugotavljamo, da je bila njihova odločitev za vključitev v SOZD Emona izred- no dobrodošla. Skozi preteklo obdobje so vse skupne naloge tudi uresničili. Pričakujejo pa. da bo njihova vloga v sestavljeni organizaciji v prihodnje še čvrstejša in jim bo omogočila še boljši nastop na trgu. Posebno mesto v njihovem na- daljnjem programu ima načrt posodabljanja prodajnih prosto- rov in načina prodaje. Tako bodo že v avgustu pričeli z določenimi obnovitvenimi in preureditveni- mi deli v trgovski hiši v Murkovi ulici. MG AGROTRANSPORT Ustanavljanje novih temeljnih organizacij Delovna organizacija Agrolransport ima kot glavno dejavnost re- gistrirano tovorni promet, kot pomožno pa sirojno-zemeljska dela. Sedanja organiziranost pa nujno sili v reorganizacijo, v ustanavljanje temeljnih organizacij in sicer posebej za tovorni promet ter za strojno ~. zemeljska dela. Obe se bosta še naprej ukvarjali tudi s transportom, Posebna komisija, ki so jo ustanovili v organizaciji ima nalogo pripraviti elaborat o ekonomski upravičeno.sti ustanovitve dveh temeljnih organiza- cij. Zato jih v tem trenutku najbolj pesti prav problem transporta v obeh temeljnih organizacijah. V delovni organizaciji se zavedajo, da morajo vse priprave in tudi bodoča organizacija biti temeljite, saj le na ta način lahko računajo z uspehom. Če bo šlo vse po načrtu, bodo imeli refe- rendum v drugem polletju. Vladimir Skorjanec, direktor delovne organizacije je opozoril, da se v tem trenutku srečujejo z velikim problemom zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala za kamione in stroje, kar jim tudi otežujf celotno dejavnost. Kljub navedenemu, je bil uspeh prvih treh mesecev še kar zadovoljiv in je tudi odraz doslednega upoštevanja stabilizacijskih ukrepov, ki so čvrsto vgrajeni v plan za letošnje leto. Tako jim je ostalo tudi nekaj čistega dohodka za sklade. Novi ukrepi glede omejitve v prometu bodo cestnemu in železniškemu transportu prinesli več dela, vendar bo vprašanje, če bo do- volj potrebnega voznega parka. Okrepil pa se bo tudi promet na daljše relacije. Tako je pričakovati večji obseg poslovanja, na drugi strani pa jim grozijo težave, če pride do stagnacije investicijskih vlaganj, saj je nji- hova dejavnost tesno prepletena s temi vlaganji. V tem trenutku v Agrotransportu že razpolagajo s podatki o dosedanjem uresničevanju srednjeročnega razvojnega programa za obdobje 1976-1980. Na zadnji seji delavskega sveta so tudi ugotovili, da so določene postavke plana tudi že presegli. Ugotovitve pa bodo služile kot podlaga za načrtovanje nadaljnjega razvoja v naslednjem srednje- ročnem obdobju. MG TOZD VOLNENI IZDELKI MAJSPERK Uspešna združitev dela in sredstev Bivša Tovarna volnenih izdelkov Majšperk je doživljala krizo že v letu 1974, čeprav takrat še niso zabeležili izgube. Ze takrat so izdelali sanacijski pro- gram, ki je slonel na nabavi nove predilnice, vrednost investicije pa je znašala 11.650 din. To je bila le začas- na rešitev, saj je že v letu 1975 in še močneje v 1976 letu nastopila izguba, ki so jo pogojevali zastarel strojni park, pogoji na tržišču in pomanjkanje ustrez- nih strokovnih kadrov. Delovni ljudje TVI so se na osnovi teh ugotovitev odločili za združitev dela in sredstev z DO Merinka v okviru SOZD MTT. Novi sanacijski program je v prvi vrsti zahteval obnovitev strojnega parka v vrednosti 66 milijonov 410 tisoč dinarjev, izvesti je bilo potrebno boljše samoupravno organiziranje, aktivirati delo- vanje družbenopolitičnih organizacij, izredno pomembno vlogo pa je odigrala tehnična pomoč DO Merinka. Omeniti je potrebno, da je dobil omenjeni sanacijski program vso podporo v kolektivu sedanje TOZD Volneni izdelki, kot tudi v občini in republiki. Kot je zatrdil direktor TOZD ing. Jože Pavlenič, je sanacijski načrt potekal po predvidevanjih in je v zaključni fazi. TOZD ima svoje samoupravne organe, njihovi delavci pa sodelujejo tudi v samoupravnih organih DO Merinka in SOZD MTT. Prvi ugodni rezultati združitve in sanacije so se pokazali že v letu 1977, ko je bilo poslovanje že pozi- tivno. Zmogljivosti strojnega parka so v celoti zasede- ne, fizični obseg proizvodnje pa je v letu 1978 znašal že 795 tisoč metrov tkanin in 475 tisoč kilogramov vol- nice za ročno pletenje. Tako je plan za leto 1978 bil presežen pri tkaninah za 12, pri volnici za ročno plete- nje pa kar za 40 odstotkov. Tovarna v Majšperku je od nekdaj slovela po kamgarnih, pokazala pa se je potreba po preusmeritvi na proizvodnjo tkanin za moške in ženske plašče. Da je preusmeritev pravilna, dokazuje veliko povpraševanje po omenjenih tkaninah in v naprej razprodani proizvodnji. V TOZD Volneni izdelki Majšperk je trenutno zaposlenih 466 delavcev, ki so v večini iz okolice Majšperka, le manjši del, predvsem strokovne delovne sile se vozi na delo iz drugih krajev. Velik problem trenutno predstavlja nočno delo žensk, — v vsaki nočni izmeni jih namreč dela 22. Odprava nočnega dela žensk je eden prvih načrtov v prihodnjem obdob- ju, seveda vezan na znatna finančna sredstva. Čeprav je investicija iz sanacijskega programa izdelanega ob združitvi z DO Merinka še v zaključni fazi, že načrtujejo novo investicijo za nadaljnjo obnovo strojnega parka v vrednosti 12 milijonov dinarjev. Načrtov oziroma nalog je pred delovnimi ljudmi TOZD Volneni izdelki še mnogo. Zavedajo pa se, da bodo z vlaganjem v povečanje proizvodnje dosegli tudi večji dohodek, ki ga bodo deležni sami v neposredni obliki, pa tudi okolje, v katerem živijo — mislimo na krajevno skupnost, na gradnjo prepotrebnih objektov skupnega pomena. V teh priza- devanjih jim zaželimo kar največ uspehov! JB Proizvajamo vse vrste moških in ženskih volnenih tkanin ter volnico za ročno pletenje. Vrhunsko kvaliteto kontrolira mednarodni sekretariat za volno s svojim zaščitnim znakom. Kolektiv TOZD volneni izdelki Majšperk iskreno čestita krajanom ob prazniku KS Majšperk in jim želi čim več uspehov pri prizadevanjih za razvoj njihove kra- jevne skupnosti, obenem pa jim kliče: Živel 1. maj — praznik dela! KONUS - TOZD HITO MAJŠPERK Uspeh stabilizacijskih ukrepov Ko so v Konusovi TOZD hišne in telovadne obu- tve v Majšperku ocenjevali poslovne rezultate prvega trimesečja, so ugotovili, da so ti dokaj ugodni. Tako ugodni poslovni rezultati pa so rezultat nujnih stabilizacijskih ukrepov, ki so jih v omenjeni TOZD uvedli zaradi nezavidljivega gospodarskega stanja v zadnjih nekaj letih. Tako so znatno povečali produk- tivnost in zmanjšali proizvodne stroške, izvedli so nekatere organizacijske spremembe proizvodnje kot rezultat doslednega izvajanja ukrepov, predlaganih na nivoju delovne organizacije Konus, kot je dejal direktor Franc Žula, je ugoden poslovni rezultat tudi zasluga vestnega in prizadevnega dela vseh delavcev v proizvodnji. Zgovoren je podatek, da so planske naloge, ki so jih nasproti lanskim znatno povečali, v prvem trimesečju letošnjega leta visoko presegli. §e bolj zgovoren je tudi podatek, da je vsa njihova proizvod- nja prodana že nekaj mesecev naprej in je to obenem tudi dokaz zaupanja kupcev. Vestno in dosledno delo je potrebno vsekakor primerno nagraditi, zato so osebne dohodke zaposlenih dvignili v zadnjem času kar za 30 odstotkov in so v občinskem merilu po višini OD v zgornjem delu lestvice. Spričo velikih težav bivše konusove TOZD Konfekcija Majšperk, so v začetku leta 1978 začeli uvajati nov proizvodni program, ki pa ga je kolektiv v tem času že v celoti osvojil. Novi proizvodni pro- gram pa zahteva drugačno razporeditev delovnih prostorov in tehnologije. Ta potreba in pa želja, da ustvarijo tudi v Majšperku ustrezne delovne pogoje, so pripravili investicijski program, ki temelji pred- vsem na humanizaciji in socializaciji obstoječih delovnih mest, na tri do petkratnem povečanju proizvodnje in celotnem prevzemu tovrstne proizvod- nje ter povečani akumulaciji, ki bo poleg pokritja vseh družbenih potreb zagotovila še toliko sredstev, da se bo lahko TOZD HITO v Majšperku vključevala v uresničevanje razvojnih programov krajevne skupnosti. Tu mislimo na sofinanciranje potreb dru- žbenega standarda kot so vrtec, avtobusna postaja, javna razsvetljava, samopostrežna trgovina, športni objekti, ureditev okolja in tako dalje. Vrednost omenjene investicije znaša po predra- čunih 25 milijonov dinarjev. Ker vseh teh sredstev DO Konus zaradi obveznosti pri preusmeritvi usnjar- ne ne bo zmogla, so se dogovorili za podaljšanje investicije v leto 1980. V letošnjem letu bodo tako pripravili vso potrebno dokumentacijo ter nabavili potrebno strojno in drugo opremo, v naslednje poslovno leto pa bodo prenesli gradbena in instalacijska dela. Z realizacijo investicijskega načrta se bo proizvodnja povečala na 1 do 1,5 milijona parov lahke obutve letno, ki je po sedanjih izkušnjah sodeJ ne bo težko prodati. Poleg tega pa razvijajo v koope- raciji z Meblom iz Nove Gorice tudi oddelek konfek- cioniranja oblazinjenega pohištva. Tudi omenjeni program ima velike razvojne možnosti in nameravajo ga razviti v oddelek z 25 do 30 zaposlenimi delavci. V TOZD HITO je trenutno zaposlenih 105 delavcev, za tri do petkrat povečano proizvodnjo pa se bo njihovo število moralo podvojiti. Poleg omenjenega kratkoročnega razvojnega programa pa pripravljajo v srednjeročnem programu razvoj nove proizvodnje na osnovi obstoječih in razvijajočih se programov Konusa. Zavedajo se nam- reč, da ima TOZD HITO sedež na slabo razvitem območju in da se dnevno vozi iz teh krajev veliko število delavcev v druga mesta, na primer v Celje in Velenje, vsako leto pa konča osemletko tudi okoli 90 otrok. Naj še povdarimo, da dajejo v Majšperku pose- ben povdarek kadrovskim problemom. Proizvodnja zahteva namreč strokovni kader s področja obutveni tehnologije, ki pa je na tem območju deficitaren Mladino je torej potrebno pridobiti za šolanje ni poklicnih in tehniških čevljarskih in tekstilnih šolah Prav gotovo bo potrebno v tej smeri urediti tud štipendijsko politiko v ptujski občini, ki naj kot J' predlagala OO sindikata v TOZD Hito ne temelji I' na dohodku na člana družine, temveč naj upoštevi kadrovske potrebe našega gospodarstva in možnos' šolanja glede na kraj bivanja in tako dalje. Mladini J potrebno predočiti, da je njihova socialna varnost' domačem kraju zagotovljena. Dejstvo je, strokovnega kadra ni moč pridobiti le z visokin' osebnimi dohodki, temveč z vlaganjem v razV kraja, kjer bodo delali in živeli. Majšperk pa ima desetletnem obdobju realne možnosti, da se razvije prijeten kraj z 2 do 3 tisoč prebivalci. Seveda to" smejo ostati le želje in zahteve delavcev konuso* TOZD, temveč mora to postati cilj in naloga šif* skupnosti. Priporočamo kvalitetne izdelke iz programa lahke hišne in telovadne obutve priznane kvalitete! Vsem krajanom KS Majšperk iskreno čestitamo k krajevnemu prazniku ter jim želimo kar največ uspehov v prizadevanjih za čim hitrejši napredek krajev- ne skupnosti, priporočamo pa se za pristno in obojestransko koristno sodelo- vanje! • . TEDNIK - 10- ""aj ^979 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 DANES ZASBIAJO DELEGATI ZBDROV ORMOŠKE OBČmSKE SKUPŠČINE Dolgoročno načrtovanje kadrov Danes dopoldne bodo delegati ormoške občinske skupščine na skupnem zasedanju najprej obravnavali in razpravljali o poročilu dela delegatov v zveznem zboru skupščine SFRJ. delo občinskega sodnika za prekrške, delo postaje milice Ormož v lanskem letu, poročilo o delu javnega tožilstva in javnega pravobranilstva v Ptuju in že na začetku zase- danja, ki ga je sklical predsednik občinske skupščine, Mirko Novak, opravili nadomestne volitve za predsednika in člane predsedstva SR Slovenije. Na ločenih sejah pa bodo delegati zborov obravnavali odlok o ustanovitvi medobčin- skega upravnega organa za inšpekcijske služ- be, odlok o odškodnini, ki se plačuje ob,spremembi namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč ter v osrednji točki dnevnega reda razpravljali o družbenem dogovoru o te- meljih plana kadrovske politike v občini Ormož. Današnji predlog družbenega dogovora o kadrovski politiki pomeni celovito dopolnitev prejšnjega osnutka, ki je bil v javni razpravi več mesecev. Vse spremembe in dopolnitve so nastale ob izkušnjah dosedanjega dela in ob praksi udeležencev lega družbenega dogovora (skupščina občine, OK ZKS, OK SZDL, OS ZSS, OO ZZB NOV, OK ZSMS, temeljne organizacije združenega dela, delovne skup- nosti, SIS in vse krajevne skupnosti). Najvaž- nejše poglavje tega dogovora je načrtovanje kadrov. V poglavju je zapisano, da bodo ude- leženci dogovora časovno in vsebinsko v skladu z družbenoekonomskim programiranjem v občini izdelovali in sprejemali sočasno, v medsebojni odvisnosti in povezanosti dolgo ~ ročne, srednjeročne in kratkoročne razvojne načrte potreb po kadrih. Načrt kadrov je enakovreden drugim sestavinam razvojnih načrtov. CJlede na poseben pomen načrtovanja kadrov pa morajo biti srednjeročni načrti še posebej skrbno pripravljeni, konkretni in obvezujoči. Poleg temeljnih določb in na- črtovanja kadrov pa družbeni kadrovski do- govor vsebuje poglavja o osnovnih izhodiščih za oblikovanje del in nalog, zaposlovanju, razporejanju, pravice in dolžnosti delavca ter napredovanje, načelih in merilih kadrovanja, poklicnem usmerjanju in izobraževanju kad- rov itd. zk V POČASTITEV DNEVA VARNOSTI Likovna in Strokovna razstava v Ptuju V okviru praznovanj ob 35-letni- ci organov za notranje zadeve je uprava javne varnosti Maribor pripravila razstavo likovnih del ak- tivnih in upokojenih delavcev ONZ ter strokovno razstavo o kriminali- teti. V Mariboru je bila razstava odprta od 23. do 28. aprila, v Ptuju pa so jo svečano odprli v ponede- ljek, 7. maja v delavskem domu Franc Kramberger. Zbranim go- stom, delavcem organov notranjih zadev, predstavnikom družbeno- političnih organizacij in SO Ptuj je uvodoma govoril Miro Sebart iz UJV Maribor, ki je za tem razstavo tudi odprl. Med razstavljalci likovnih del naj omenimo Toneta Tratnika, upoko- jenega miličnika iz Maribora, ki razstavlja svoje akvarele in tempe- re; Jožeta Cerkovnika, upokojene- ga miličnika iz Maribora, ki se od- likuje s svojimi akvareli; Milana Mikluša, upokojenega delavca ONZ iz Maribora; Franca Dober- ška, mladega miličnika iz oddelka v Podvelki, ki so mu najbolj pri srcu olja; Milana Pongraca, miličnika iz oddelka na Muti; Ivana Sekola, mi- miličnika postaje mejne milice v Šentilju; Janka Horvata, komandi- rja oddelka milice v Podvelki, ki se odlikuje s svojimi skulpturami iz lesa; Rudija Rajnerja, vodja tehni- čne službe na PM Maribor, ki raz- stavlja svoje mojsterske rezbarije iz lesa ter Valerija Pečnika, miličnika na PM Maribor, ki razstavlja orientalske maske v lesu. S to razstavo so delavci UJV Ma- ribor dokazali, da njihovi delavci poleg zahtevnih družbenopolitičnih nalog še zmeraj najdejo čas za ama- tersko kulturnoumetniško ustvarja- nje. Miro Šebart govori zbranim ob otvoritvi razstave v Pti^u. Foto: M. Ozmec Zlasti pa je za vse obiskovalce za- nimiva strokovna razstava o krimi- naliteti, ki je del kriminalističnega muzeja v Ljubljani. S to razstavo, skozi razstavljene eksponate in fo- tografije je občanu prikazan cel kup značilnosti posameznih kazni- vih dejanj, od klasične do gospo- darske kriminalitete. Uspešnost boja zoper kriminaliteto je pogoje- na tudi s sodobno tehnično opremljenostjo ONZ, zato je del razstave namenjen tudi tej opremi. Zafadi posebnega družbenega po- mena pa je del razstave posvečen tudi problematiki slabe prometne varnosti, požarom, varstvu pri delu in onesnaževanju okolja, nesrečam in drugim pojavom, ki povzročajo materialne ali druge škode. Vseka- kor sta obe razstavi — združeni v celoto — izredno zanimivi. Ptuj- čanom bodo na voljo do sobote 12. maja, za tem pa bodo razstavi odprti v Ravnah na Koroškem 14. maja. To pa je le del aktivnosti, ki jih UJV Maribor posveča letošnje- mu 13. maju — dnevu varnosti. M. Ozmec SKUPNA SEJA IN SKUPNO ZASEDANJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE PTUJ v torek, 8. maja so se sestaH delegati vseh treh zborov na 2. skupni seji, ki jo je vodil dr. Cveto Doplihar, predsednik skupščine. Delegati so izvolili Viktorja Avbija za predsednika in Staneta Markiča za člana predsedstva Socialistične republike Slovenije. Takoj po skupni seji so predsedniki vseh treh zborov sklicali skupno zasedanje, ki ga je vodil Branko Gorjup, predsednik družbeno- političnega zbora. Delegati so obravnavali najprej analizo poslovnih rezultatov OZD s področja gospodarstva za leto 1978 z globalno oceno uresničevanja resolucije o družbenoeko- nomski politiki in razvoju občine letu 1978. Uvodno obrazložitev je podal Franc Kranjc, podpredsednik izvršnega sveta SO Ptuj in predlagal delegatom, da sprejmejo stališča in ukrepe, ki jih je pripravil izvršni svet, da bi postopoma odpravili neskladja, ki ovirajo hi- trejši razvoj občine. Delegati so stališča in predloge ter poročilo odbora za družbenoekonomske odnose in razvoj ter finančna vprašanja pri zboru združenega dela, sprejeli soglasno. V nadaljevanju zasedanja so delegati obrav- navali poročilo o delu delegatov iz SR Slovenije v zveznem zboru skupščine SFRJ, poročila o delu javnega pravobranilstva, postaje milice, občinskega javnega tožilstva, občinskega so- dišča in o delu občinskega sodnika za prekrške Ptuj za preteklo leto. Delegati so soglasno sprejeli še sklep o denarni pomoči prizadetim po potresu v Črni gori. Iz sredstev rezerve občine Ptuj smo tako prispevali 150.000 dinarjev. Ob koncu so de- legati posredovali še delegatska vprašanja. N.D. TEDEN RDEČEGA KRI2A „Za boljše življenje " Letošnji teden Rdečega križa, ki poteka od 6. do 13. maja pod geslom »Za boljše življenje« ima delovni in organizacijski pomen. Teden RK bo posvečen 35-let- nici ustanovitve RK Jugoslavije in Slovenije, mednarodnemu letu otroka, ter 60-letnici ustanovitve KPJ, združenih sindikatov in SKOJ-a. Letos poteka 35 let odkar je bil 9. maja 1944 leta po odločbi Na- cionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije v Drvarju ustanovljen RK Jugoslavije. Za tem so na osvobojenih ozemljih naglo na- stajala društva RK. Na pobudo sekretarja izvršnega sveta Slo- venskega narodno osvobodilnega sveta Borisa Kidriča je bil ustanovljen pripravljalni odbor za skupščino RK Slovenije. Ta odbor je 11. junija 1944 izdal razglas: »Na pobudo in v sporazumu s predsedstvom Slovenskega na- rodno osvobodilnega sveta in glavnim štabom narodno o.svobodilne vojske in partizan- skih odredov Slovenije sklicuje- mo zborovanje za ustanovitev RKS. Notranji in zunanji vojaški in politični položaj narekujeta nujno potrebo po ustanovitvi RK, ki naj povzame med vojnosamo in po osvoboditvi vse naloge, ki spadajo takim ustanovam po mednarodnem pravu RKS bo sestavni del Jugoslovanskega Rdečega križa. « Ustanovna skupščina je bila 18. junija 1944 v Gradacu v Beli krajini na kateri so bili položeni temelji in naloge delovanja RKS med vojno in povojnem obdobju. S tem je bila na novih temeljih obnovljena organizacija Rdečega križa Slovenije. V letošnjem letu poteka tudi 100 let odkar so se društva za pomoč ranjencem na slovenskem začela združevati in bolj organizirano delovati in se preimenovala v društva Rdečega križa. V povojnem obdobju je RK opravljal številne naloge iz kate- rih so se razvili razni programi za delovanje zdravstvene in socialne službe, brez katerih si danes ne moremo predstavljati učinkovite skrbi za človeka. Z razvojem družbenih služb in drugih samoupravnih oblik pa je RK osredotočil svoj program na delovanje na zdravstveno in so- cialno vzgojo prebivalstva, na ustanavljanje in usposabljanje ekip za prvo pomoč in ekip za socialno delo, nego bolnika in poškodovanca organiziranje so- seske pomoči starejšim — osa- melim ljudem, razvijanjem krvo- dajalstva, akcij za zbiranje se- kundarnih surovin, skrbi za zd- ravo okolje, ter na področja dela z mladino. Posebej pa je dejavnost RK osredotočena na področje socialne dejavnosti ob elementar - nih nesrečah, kjer je organizacija RK večkrat dokazala, daje dobro organizirana in pripravljena po- magati ljudem v primeru nesreče. V zadnjih letih se posveča vse večja skrb za ustanavljanje akti- vov RK v organizacijah združe- nega dela. Programi dela. ki .sojih osnovne organizacije RK v krajevnih skupnostih sprejela na svojih let- nih skupščinah se vključujejo z vsemi dejavnostmi v vse splošno akcijo »Nič nas ne sme presene- titi«. RK se v svojih dejavnostih srečuje z vsemi važnejšimi vpra- šanji zdravstvenega in socialnega varstva prebivalstva, zlasti otrok in mladine in svojimi konkret- nimi programi pomaga utrjevati zdravje otrok in mladine ter vz- gajati v zdravem načinu življenja. Letošnjo mednarodno leto otroka, daje pobudo organizaci- jam RK, da posvetijo čimvečjo pozornost preprečevanju po- škodb s posebnim poudarkom na varnost otrok v prometu, prvi pomoči in zdravstveno vzgojne- mu delu otrok in mladine. V tem tednu se na osnovnih šolah vršijo sprejemi v mlade člane RK in mladino v članstvo R K. k i so z ozirom na 35. obletnico RK posebno svečano pripravljeni in vsebinsko bogati. Z razstavami propagandnega materiala in fotografijami pa bodo prikazali svoje dejavnosti ter uspeha, ki so jih dosegli v pre- teklih letih. Janko KORPAR Pobratenje ptujskih in Icrapinsicih gasilcev Večletno plodno sodelovanje so ptujski in krapinski gasilci potrdili ^ pobratenjem. V soboto 28. aprila so v novem domu gasilcev v Ptuju ■^a slavnostni seji podpisali listino o Pobratenju, kar bo njihove vezi še okrepilo. Člani gasilskega društva 'Z Krapine so za tem podelili najpri- zadevnejšim ptujskim gasilcem pla- '^^te svojega društva in priznanja lasilske zveze Hrvatske. Člani GD '^tuj pa so izročili krapinskim kole- gom plakete GD Ptuj in priznanja gasilske zveze Slovenije. Za tem je pred hotelom Poetovio \ ^tuju bil koncert gasilske godbe ^Krapine, kljub razmeroma slabe- mu, vremenu pa so se pobrateni ga- r!*^! obeh društev nekaj trenutkov ^?.neje dobro izkazali v mokri I^Ji. ki so jo izvedli na zgradbah v •[stenjakovi ulici. Ptujski gasilci ?P tokrat prvič praktično uporabili "°vo mobilno gasilsko lestev in '"^1 dokazali kako praktična je. -OM Da ie bila mokra vaja zares mokra je potrdil tudi dež. Kljub temu so ptiy- ski m krapinski gasilci svojo nalogo dobro opravili. foto: M. Ozmec IZ GOVORA JANEZA ZEMUARICA Gradimo na zavesti delovnih ljudi Slavnostni govornik na veliki manifestaciji v Mostju, kije bila v soboto 21. aprila kot zaključek veličastnega pohoda »Po poteh revolucije«, je bil Janez Zemlja- reč, republiški sekretar za notra- nje zadeve. Po tem, ko je orisal herojsko pot našega narodno-osvobodilnega boja, 60-letnico revolucionarnega delovanja KPJ oz. ZKJ, izjemno vlogo tovariša TITA, naš delež v mednarodnem delavskem giba- nju, utrjevanju in krepitvi politike neuvrščenosti, povezano s seda- njim položajem v svetu, je po- udaril: »Ker si ne delamo iluzij, kre- pimo in bomo krepili naše obrambne zmogljivosti, da se bomo lahko obranili, če bo kdo od zunaj mislil, da lahko z oboroženo silo obrne naš razvoj nazaj. Zato krepimo naše oborožene sile, gradimo in utrjujemo sistem splošne ljudske obrambe in družbene samoza.ščite. Pri tem smo že dosegli lepe rezultate. S politično akcijo in z novimi zakonskimi predpisi, ki jih pri- pravljamo, ustvarjamo pogoje, da 50Sta skrb zavečjo varnost ljudi in premoženja, za vsestransko obrambno pripravljenost, postali vsakodnevna odgovornost in na- čin obnašanja vsakega delovnega človeka in občana, vsake temeljne organizacije združenega dela, vsake krajevne skupnosti, vsake organizacije socialistične zveze, zveze komunistov, sindikatov, mladine, borcev in vseh drugih družbenih organizmov pri nas. Naš sistem družbene samozaš- čite in ljudske obrambe bo tako 20 milijonska, na zavesti delovnih ljudi in izkušnjah revolucije zg- rajena armada, ki se še naprej plemeniti in razvija v neslutene razsežnosti in moč. In na to naj računajo morebitni a^resoiji, fa- šistična emigracija pa tuai posa- mični opozicijski krogi v naši državi. S krepitvijo samozaščitne in obrambne vzgoje, varnostne kul- ture in osveščenosti, bomo tudi lažje zmanjševali preštevilne ne- sreče v prometu, pri delu, krimi- naliteto, kršitve javnega reda in miru, varovali zdravo človekovo Janez Zemljarič: »Take manifes- tacije najbolj pristno napajajo nove generacije z izročili revolu- cije in NOB. Krepijo pripravlje- nost naše mladine in občanov, da bomo lahko onemogočili vsako- gar, ki bi hotel motiti mir in var- nost v naši domovini in njeno ne- odvisnost.« Foto: M. Ozmec okolje. Te pojavne oblike danes nimajo kakih nenormalnih raz- sežnosti, vendar jih moramo v naših družbenih razmerah še zmanjševati, če hočemo, da se bo delovni človek lahko v celoti po- svetil produktivnejšemu delu in samoupravljanju.« SLOVENSKA BISTRICA Srečanje bork in aktivistk bistriške občine v okviru praznovanj 60. obletnice ZKJ, SKOJ in tudi obletnice ustanovitve OF je Matična knjižnica Slovenska Bistrica pripravila v svojih prostorih tradicionalno srečanje bork in aktivistk NOB z območja bistriške občine. Srečanje je bilo v četrtek, 26. aprila. Srečanja se je razen preživelih bork in aktivistk NOB, udeležilo večje število mladih, katerim je takšno srečanje redka priložnost, seznaniti se v živo z življenjem in boji v času NOB na območju bistriške in sosednjih občin, iz pripovedovanj in spominov udeleženk. V okviru srečanja je Tone Svetina, slovenski pisatelj, udeležencem predaval o umetnosti v času revolucije. Ob tej priložnosti so udeleženci srečanja lahko naročili tudi dela Toneta Svetine. Tistim, ki so prinesli knjige Toneta Svetine na srečanje, pa je avtor vpisal krajša posvetila. Viktor Horvat Seja OK SZDL Ptuj bo 21. maja Na razširjeni seji predsedstva občinske konference SZDL Ptuj, ki je bila v četrtek, 26. aprila, so razpravljali predvsem o poročilih svetov, koor- dinacijskih odborov, komisij in drugih organov predsedstva, vseh skupaj je nekaj nad 20. , Razpravljalci so ugotavljali, da bi bilo treba poročila dopolniti pred- vsem s področja družbenopolitičnega sistema, s poudarkom na sekcijsko delovanje SZDL, ustanovitvi in delu družbenih svetov in podobno. Poudarjali so, da je treba čim dosledneje izpeljati tako organiziranost, ki bo zagotavljala delovanje SZDL v frontni sestavi, s posebnim poudarkom na odnos družbenopolitičnih organizacij do delegatske baze. Dogovorili so se tudi o pripravah na sejo občinske konference SZDL Ptuj, s to sejo bi tudi zaključili 4-letno mandatno obdobje dela OK SZDL v sedanji sestavi. Sklenili so, da bo ta seja v ponedeljek, 21. maja 1979. Na njej bodo obravnavali poročila o delu v minuli mandatni dobi, dopolnili začasni poslovnik, obravnavali nekatere spremembe in dopolnitve v statutu SZDL ter osnutek pravilnika o podeljevanju priznanj OF. F BREZ POZEBE NE GRE Narava tudi letošnjo pomlad ne prizanaša kmetijstvu. Nizke nočne temperature ob jasnem vremenu so v zadnjih dneh pobelile pobočja in ravnine, pozeba je ponovno obiskala vinograde, sadovnjake in vrtove. O tem, kolikšna je škoda v posameznih predelih ptujske občine, še ne vemo. Po prvih podatkih ni velika, seveda pa je to odvisno od posameznih obmo- čij in leg. Največ škode je v ravninskih predelih, najbolj so prizadete brajde. Upajmo, da se bo vreme ustalilo in otoplilo saj je dovolj oziroma preveč škode bilo že preteklo leto. L k. 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 10. maj 1979 - fEDNIK Tito odlikoval delavce .SUROVINE" Ptuj v delovni organizaciji ,.Surovina" Maribor so v sredo, 25. aprila sve- čano izročili odlikovanja, s katerimi je predsednik republike Josip Broz TITO odlikoval najzaslužnejše delavce tega kolektiva. Iz poslovne enote ,,Surovina" Ptuj so odlikovanja prejeli: Jakob KNEZ, predsednik skupščine krajevne skupnosti Turnišče pri Ptuju, red dela s srebrnim vencem; Jože KOVACEC iz krajevne skupnosti Juršinci in Marija SVENŠEK iz krajevne skupnosti Hajdina pa sta prejela medalji dela. Feliks BAGAR Praznično v občini Slovenska Bistrica Letošnjo obletnico ustanovitve OF in praznik dela 1. maj, so prebivalci občine Slovenska Bistrica proslavili v vseh sredinah kjer ustvarjajo in prebivajo. V večini delovnih kolektivov so s krajšimi slovesnostmi proslavili obletnico ustanovitve OF in 1. maj. Podobne svečanosti so bile tudi v osnovnih šolah in vrtcih. Osrednja občinska svečanost pa je bila v četrtek, 26. aprila zvečer v domu kulture Slovenska Bistrica. Že popoldne tega dne so se v prostorih razstavnega salona v bistriškem gradu zbrali najvidnejši družbeno politični delavci in predstav- niki kulturnega življenja ter prebivalci bistriške občine, ki so se udeležili otvoritve razstave plastik Toneta Svetine. Ob tem času so se na že tradi- cionalnem srečanju bork in aktivistk NOB zbrale udeleženke NOB z območja bistriške občine. Skupno z drugimi udeleženci so osvetlile mnoge spomine na preteklost, predvsem pa v letih 1941 — 1945 in povojni izgradnji domovine. Osrednji dogodek pa je bila svečanost v domu kulture v Slovenski Bistrici, kjer je v uvodni besedi osvetlil pomen ustanovitve OF kot tudi delavskega praznika 1. maja, predsednik OK SZDL Slovenska Bistrica Ladislav Cvahte. Predsednik OK SZDL je nato podelil petim organizacijam in po- sameznikom srebrni znak. Med nagrajenci so bili PD Poljčane, Marjana Zurman, Stanko Gradišnik, Rade Ivetič in Alojz Prešern. Obrazložitev pa smo že objavili v prejšnji številki Tednika. Predsednik občinskega sindikalnega sveta Hinko Žolnir pa je petim zaslužnim članom sindikata podelil srebrne znake sindikata Slovenije za leto 1979. Ta znak so prejeli 27. aprila pred spomenikom NOB na Boču Janko Štukl, Ivan Brinovec, Stanko Lehner, Ivan Pleterski in Stanko Roj ko. Posebno doživetje osrednje svečanosti pa je bil tudi nastop slo- venskega okteta . Medtem ko so se v posameznih krajih starejši in mlajši občani zbrali ob kresovih že na dan obletnice ustanovitve OF, 27. aprila, pa je večina kresov zagorelo na predvečer 1. maja. Težko bi našteli vse kresove in število krajanov, ki so se ob njih zbirali, da bi kar najbolj svečano proslavili praznik 1. maj. Zagotovo pa lahko trdimo, da v bistriški občini ni bilo kraja ali zaselka v katerem ne bi zagorel vsaj eden večji kres. Že tradicionalno pa so se skoraj vsi krajani zbrali ob postavljanju mlajev na dan pred praznikom in se ob njih veselili pozno v noč. Med dogodke, ki so že globoko vkoreninjeni med Bistričani, še posebno pa prebivalci krajevne skupnosti Poljčane in okoliških naselij planine Boč je bil tradicionalni pohod na Boč. Kljub slabemu in mrzlemu vremenu se je pohoda, ki je bil na dan 27. aprila zjutraj, udeležilo blizu 600 pohodnikov. Med njimi ni manjkalo tudi takšnih, ki niso še dopolnili pet, pa tudi ne tistih, ki jim leta že krepko presegajo 50 spomladi. Ob tej priložnosti so nad 300 udeležencem podelili tudi trimske značke, ker so uspešno premagali vse kontrolne točke med Sp. Poljčanami in planinskim domom na Boču. Pohod so zaključili ob spomeniku NOB pri planinskem domu na Boču, kjer je o pomenu praznika, obletnice ustanovitve OF in delavskega praznika 1. maja, spregovoril predsednik krajevne konference SZDL Poljčane Boris Plošinjak. Svečanosti so se pridružili tudi člani organizacij in društev iz KS Poljčane ter mladinska pohodna p brigada, ki so jo sestavljali mladi in člani teritorialne obrambe iz KS Poljčane. ^ Prvomajski pozdrav borcem legendarnega Pohorskega bataljona pri Treh žebljih na Osankarici. Čeprav je bilo zelo hladno tudi na bistriškem Pohorju pa je lu . živelo. Še posebno številen obisk pa je zabeležila Osankarica, .saj to se je tukaj zbiralo v prazničnih dneh veliko obiskovalcev iz skoraj vseh krajev Slovenije, da bi svoj prosti čas izkoristili za obisk kraja poslednjega bojišča legendarnega Pohorskega bataljona. Več sto obiskovalcev ni motila niti snežna odeja, ki prizorišče bojev na Treh žebljih še vedno pokriva. _Besedik)_in posnetka: Viktor Horvat V TOZD VODNOGOSPODARSKA ENOTA DRAVA PTUJ Podeljenih 12 državnih odlikovanj Prvi začetki gospodarjenja na vodah na našem območju segajo v čas pred drugo svetovno vojno, ko so začeli z urejanjem reke Drave. V času NOB je mnogo dravskih delavcev organizirano delovalo in s svojimi tveganimi prevozi čez Dravo omogočilo marsikatero akcijo. Močneje se je v vodno- gospodarska dejavnost začela razvijati po vojni, ko .so najprej pričeli z obnovo porušenih mos- tov na Dravi in njenih pritokih. Takoj za tem so leta 1946 začeli z najnujnejšimi regulacijskimi deli. Do leta 1961 so v glavnem obsta- jale sekcije za vzdrževanje voda. , Tako na primer sekcija za Dravo na Ptuju in sekcija za Muro v Murski Soboti. V tem letu pa so začeli z ustanavljanjem področ- nih vodnih skupnosti, ponekod že prej. V letu 1966 pa so se te po- dročne vodne skupnosti združile v Splošno vodno skupnost Drava — Mura. Takrat so začeli tudi v večjem obsegu opravljati melio- racijska dela. V novembru 1973 so ustanovili delovno organizacijo s .štirimi TOZD ter delovno skup- nostjo skupnih služb. V takšni sestavi obstaja delovna organiza- cijašedanes, vendar seje leta 1975 na podlagi določil zakona o vodah preimenovala v Vodnogospodar- sko podjetje Maribor. V preteklem letuje ta delovna organizacija praznovala 30 let svojega uspešnega delovanja. Ob tej priložnosti so bili najzasluž- nejši delavci, ki so tako rekoč rasli z njo. predlagani za odlikovanja predsednika SFRJ. V TOZD Vo- dnogospodarska enota Drava Ptuj je visoka državna odlikova- nja dobilo 12 delavcev, podeljena pa so bila na razširjeni slavnostni seji delavskega sveta te TOZD. ki je bila v upravnih prostorih v četrtek 26. aprila. Na slavnostni seji so bili pristoni tudi predstav- niki družbenopolitičnih organizacij in SO Ptuj ter pred- stavniki delovne organizacije iz Maribora. Uvodoma je Marjan Radek. sekretar OO ZKS v TOZD Drava Ptuj v slavnostnem govoru orisal zgodovino Zveze komunistov, kije tesno povezana z razvojem naše socialistične sa- moupravne družbe. Povdaril je tudi pomen praznovanja letošnjih jubilejev in mednarodnega de- lavskega praznika. Ob koncu je povezal še razvojno pot vodno- gospodarske dejavnosti na našem območju. Sledila je slavnostna podelitev visokih državnih odlikovanj s ka- terimi je predsednik republike Josip Broz TITO odlikoval 12 najzaslužnejših delavcev. Z re- dom zaslug za narod s srebrno zvezdo je bil odlikovan Janez Zemljarič. kvalificirani hidroteh- nični delavec; z redom dela s srebrnim vencem so bili odliko- vani: Ivan Habjanič, delovodja, Ivan Janša mojster v mehanični delavnici, Franc Korošec — rečni nadzornik. Ivan Krapec — di- rektor TOZD. Rozalija Orešek — knjigovodja; z medaljo dela so odlikovani: Ivan Korotaj — hid- rotehnični delavec; Jožef Kumer — hidrotehnični delavec; Avgust Majcen — hidrotehnični delavec; Ivanka Pavličič — gradbeni teh- nik; Dragutin Tot — hidroteh- nični delavec; ter Anica Štum- berger — vodja finančne službe. Odlikovanja jim je predal dr. Cveto Doplihar, predsednik SO Ptuj. V imenu odlikovancev se je zahvalil ing. Ivan Krapec. vsem pa je še enkrat čestital dr. Cveto Doplihar. Čestitkam se je pri- družil še dipl. ing. Drago Mišic, glavni direktor delovne organizacije Vodnogospodarske- ga podjetja iz Maribora. _____________ , _M,,Ozmec^ Dobitniki odliliovanj, od leve: Janez Zemljarič, Drago Tot, Jože Kumer, Ivanka PavUčič, Ivan Korotaj, Ivan Krapec, Ivan Habjanič, Anka Stnmberger, August Majcen, Rozika Orešek, Franc Korošec in Ivan Janša. Foto: M. Ozmec Priznanja za sindikalno aktivnost Na osrednji proslavi ob delavskem prazniku — 1. maju, ki je bila 29. aprila v Ptujskih toplicah, so predstavniki občin- skega sveta ZS Ptuj podelili priznanja — srebrni znak sin- dikatov 15 posameznikom in 5 osnovnim organizacijam sindikata. V obrazložitev komisije za podelitev srebrnega znaka pri predsedstvu občinskega sveta ZS Ptuj je zapisano, da je srebrni znak priznanje za večletno, vzgledno, učinkovito in napredno politično delovanje pri ures- ničevanju neposrednih interesov članstva, upoštevajoč pri tem skupne, dolgoročne in celovite interese delavskega razreda. Osnovne organizacije sindikata so bile nosilci pobud pri uresničevanju samoupravnega organiziranje v združenem delu, združevanju dela in sredstev, prav tako so skrbele za socilano varnost zaposlenih in uspešno reševale vrsto drugih problemov in vprašanj. Veliko uspehov so dosegle tudi na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Uspehi sindikalnih organizacij so plod dolgoletnega prizadevanja socialis- tični družbi predanih delavcev, ki so znali v preteklem obdobju negovati najvišje vrednote sociali- stične morale. Sindikalni aktivisti so prav tako v preteklosti s svojo ustvar- jalnostjo sooblikovali samo- upravne socialistične odnose in so povsod lotevali osnovnih nalog ob uveljavljanju vloge neposrednih proizvajalcev in pri tem učinkovito premagovali nešteto ovir in težav. Ugled med sindikalnimi delavci so si pridobili predvsem z osebno delavnostjo, tovariškimi odnosi ter zavzetostjo pri uveljavljanju samoupravnega položaja in vloge neposrednih proizvajalcev. Srebrni znak slovenskih sindikatov so prejele naslednje osnovne organizacije: Meso- kombinat Perutnina — temeljna organizacija perutninske farme, osnovna šola Ivan Spolenjak, temeljna organizacija Gradiš Gradnje Ptuj, Agis — temeljna organizacija precizna mehanika in Komunalno podjetje Ptuj. Prejemniki sindikalnega znaka pa so naslednji sindikalni aktivisti: Elizabeta Golob iz OŠ ,,Tone Žnidarič", Zdenka Hanzel iz OŠ ,,Boris Kidrič" Kidričevo, Marija Horvat iz KK — TOZD farma prašičev, Marija Jeza iz OŠ ,,Martin Kores" Podlehnik, Jože Kodrič iz OŠ ,,Franc Osojnik", Milena Kralj iz PTT — TOZD za PTT promet Ptuj. Matilda Lajh iz KK — TOZD ,,Tehnoservis", Aleksander Lepenik iz CDL — TOZD za vzdrževanje voz Ptuj, Marija Peklar iz KONUS—a — TOZD ,,HlTO" Majšperk, Stanko Rogina iz CPM — TOZD za vzdr- ževanje cest Ptuj, Stanko Šerona iz Agrotransporta, Ivan Topolnik iz KK — TOZD ,,Kletarstvo" Slovenske gorice, Andrej Toplek iz TGA ,,Boris Kidrič" Kidričevo, Martin Vegan iz Mesokombinata Perutnina in Franc Vidovič iz MIP — TOZD ,,Zaščita" Kidričevo. Vsem iskrene čestitke Vsem prejemnikom priznanj tudi naše iskrene čestitke! Pripravila: MG Prejemniki sindikalnih priznanj pred domom Franca Krambergerja v Ptuju. Foto: M. Ozmec UMETNIŠKA DELA MORAJO MED DELOVNE UUDI V paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju je te dni odprta retrospek- tivna razstava del. ki so jih j likovniki in kiparji ustvarili v devetih letih dela slikarske kolo- nije Poetovio — Ptuj 69 — 1969. ; V tem obdobju so kar 103 slikarji ustvarjali na Borlu — kjer je sedež Kolonije in v drugih krajih Haloz, Slovenskih goric ter v Ptuju. Nekateri so se srečanja udeležili tudi večkrat in zato je razstavljenih 56 del različnih avtorjev. Naj k temu dodamo še podatek, da gre za slikarje različ- nih starosti ter likovnih usmeritev in uporabljenih izraznih sredstev. Zanimiva je tudi pestra narod- nostna sestava, ki je še posebej prispevala k temu, da so tuji slikarji spoznali del naše stvarno- sti in vsi spontano priznali, da so vzhičeni nad našimi prizadevanji in hitrim razvojem na vseh po- dročjih. Razstavo je odprl predsednik upravnega odbora slikarske kolo- nije dr. Vladimir Bračič, ki je' uvodoma dejal, da so se v teh letih poslovili že od štirih slikar- jev, prijateljev in tovarišev. Prvi je sredi dela omagal Janez Me- žan. nato Maks ICaučič. Lajči Pandur — starejši in Remigij Bratuž. Njihov spomin so nato številni pnsotni počastili z enomi- nutnim molkom. »Razstava je brez dvoma bogat dopnnos h kulturnemu življenju Ptuja, poklonjenih 109 umetni- ških stvaritev ter tri lesene skulp- ture, ki stojijo na Borlu pa pome^ nijo pravo bogastvo kateremu ni mesto v depo|ih muzeja temveč morajo med delovne ljudi,« je med drugim dejal prof. dr. Vladi- mir Bračič. »Slike morajo že jutri viseti v različnih kulturnih in drugih institucijah, da rešimo to bogastvo in lepoto pred uniče- njem, delovnim ljudem pa olepša- mo njihovo delovno in življenjsko okolje.« mš Z otvoritvene slovesnosti retrospektivne razsUve slikarske kolonije Poetovio — Ptuj v paviljonu Dušana Kvedra. Foto: Kosi Športno prvenstvo ptujske garnizije S streljanjem z vojaško pištolo in tekmovanjem v odbojki se je v to- rek zjutraj pričelo-športno prven- stvo ptujske garnizije. Je vsakole- tna tradicija, ki zajame najširši krog vojakov in starešin. Do priče- tka finalnega dela tekmovanja, so bila tekmovanja v nižjih enotah. Lahko trdimo, da je sodeloval sle- herni vojak in starešina. Sodelovale pa bodo po štiri ekipe v naslednjih disciplinah: atletiki, vojaškem mnogoboju, rokometu, odbojki, košarki, streljanju z polavtomat- sko, avtomatsko puško in pištolo ter plavanju. Najboljši tekmovalci bodo prejeli pokale garnizije, poleg tega pa bodo sodelovali na prven- stvu SV Slovenije, ki bo 14. maja.. Svečana otvoritev pa bo v Ptuju. Športno prvenstvo ptujske garni- zije bo zaključeno jutri popoldan. Vse tekme bodo odigrane na igri- znotraj garnizije. MG TEDNIK - 10- maj 1979 DELEGATSKA SPOROČILA - 5 RAZGOVOR S FRANCm ZALASCKOM Petintrideset let državne varnosti Vrhovni komandant NOV in POJ ter poverjenik za narodno obrambo, maršal Jugoslavije JO- SIP BROZ-TITO je na dan 13. maja 1944 z odlokom ustanovil oddelek za zaščito naroda — OZNA kot enotna vsedržavna centralizirana organizacija držav- ne varnosti. Ustanovljena je bila v času, ko seje NOV in socialistič- na revolucija bližala zmagovite- mu koncu. Vse te pridobitve je bilo treba učinkovito zaščititi in zagotoviti izgradnjo ljudske obla- sti in socialistične družbe. Zato je med drugim bil potreben takšen organ kakršen je bila OZNA. Ko letos skupaj z delavci orga- nov notranjih zadev praznujemo vsi delovni ljudje in občani 13.maj— dan varnosti združen s 35-letnico nadvse uspešnega de- lovanja, povezujemo ta praznik tudi s 60- etnim jubilejem ZKJ in SKOJ, saj .so delavci državne varnosti zrasli in se prekalili v KPJ že v času najtežjih pogojev ilegalnosti. Tudi danes kadruje- mo v vrste državne varnosti najboljše komuniste. Da bi našim bralcem predočih del nalog, ki jih je opravljala OZNA na našem območju, pove- zano z nalogami državne varnosti danes. Smo zaprosili za razgovor Franca Zalaščka, delavca organa notranjih zadev, ki širše pozna problematiko te vrste na našem območju. Glede trenutne varnost- ne ocene je Franc Zalašček uvodoma povedal: »Trenutna varnostna ocena na našemm območju je po mojem trdnem prepričanju dobra. Mi na tem območju v zadnjem času nimamo klasične aktivnosti iz inozemstva, prav tako pa ne iz tuzemstva, je pa več raznih drugih indoktrinacijskih, propa- gandnih in podobnih elementov, vendar lahko trdim, daje stanje v redu.« Kako pa je bilo na tem območju nekoč? »Če bi hotel oceniti problemati- ko iz daljnje preteklosti, tako zunanjega kot notranjega sovraž- nika, bi se moral povrniti na nekdanje moje službovanje na območju ptujske in ormoške obči- ne. Skušal bom le bežno nakazati nekatere situacije, predvsem tiste iz varnostnega gledišča, ne pa političnega, čeprav varnost mar- sikdaj iz njega izhaja, kakor tudi ne ekonomske, sociološke in dru- ge.« Dovolite še vprašanje, kako dol- go ste službovali v Ptuju? »V Ptuju sem konkretno službo- val le pet let, vendar je pozneje bila moja dejavnost iz Maribora pretežno usmerjena na to območ- je- No, 35. obletnica organov notra- njih zadev, ustanovitev OZNE 13. maja 1944 in tudi aktivnost VOS- a na slovenskem območju, sovpa- da v izredno pomembno politič- no, varnostno in ekonomsko ak- tivnost v sedanjem trenutku. Mislim tudi na jubileje ob 60- letnici KPJ, revolucionarnih sin- dikatov in progresivne mladine. Vse to zahteva napore za dosego postavljenih ciljev, predvsem ekonomske stabilizacije in varno- sti države, zahteva, da se pripad- niki organov notranjih zadev vsestransko, še bolj kot smo se angažiramo in doprinašamo k tej bitki za realizacijo sklepov, spre- jetih na obeh predsedstvih.« POGLED V PRETEKLOST »Ko se v mislih vračam v polpre- teklo zgodovino in razmišljam samo o varnostnem aspektu in aktivnosti OZNE in kasneje služ- be državne varnosti,, ugotavljam, da je bila družbena samozaščita, varnostna kultura in pripravlje- nost na aktivnejše angažiranje v boju proti vsakomur, ki je imel namen ali pa je že začel rušiti revolucionarne pridobitve ali družbenopolitični sistem že vse- skozi na višku. To poudarjam namenoma, ker sem na ptujskem območju to srečal in sodeloval z velikim številom ljudi, ki so bili tako naravnani in ki so vedeli kako se je treba ščititi, ki so se ; zavestno aktivno angažirali tako \ na varnostnih kot na družbenopo- i litičnih in obrambnih problemih. ■ Tudi takrat, enako kot danes, je bila visoko razvita varnostna kultura, kar brez dvoma potrjuje kontinuiteto aktivnosti, pravilen tovariški, človeški odnos, oboje- stransko zaupanje, obojestranska varnost in razreševanje proble- mov na človeški in tovariški način. Ko tako razmišljamo o močnem strankarskem delovanju na tem območju, predvsem o nosilcih najpomembnejših strank, kot so SLS, JNS. SKS, JRZ, o osebnih in državnih koristih takratnega sistema, o heterogenosti in v bistvo nemoči in kasnejši dezor- ganizaciji, predvsem tik pred drugo svetovno vojno in v času okupacije, ugotavljam to na eni strani na drugi strani pa izredno učinkovit nastop uglednih članov KPJ. ki so delovali na na ptujsko- ormoškem območju, kot npr. dr. Potrč, narodni heroj Lacko, Spo- lenjak. Voda, Šegula, Kramber- ger, Rozman, Berce, narodna heroja Kerenčič in Megla in še vrsta drugih. Vsi ti in njihovi sodelavci so imeli močan vpliv med naprednimi dijaki in študen- ti, npr. Kveder, Centrih, Sagadin, med napredno inteligenco, med delavskim razredom, npr. Želez- niške delavnice v Ptuju in med naprednim kmečkim prebival- stvom. Uspevali so krepiti svoje vrste, razširjali svoj vpliv na navedene sredine bili so homoge- ni, znali so se boriti proti psiholo- ški propagandi, subverzivno-in- doktrinacijski aktivnosti vseh mogočih organizacij, ustanov in služb tretjega rajha. Ne le. da so se samo znali, temveč so bili tudi učinkoviti in tako sami sebi in vsemu napred- nemu ljudstvu naredili močno podlago za kasnejši oboroženi boj proti nemškemu okupatorju. Ob tem nehote razmišljam tudi o tem. da je 650 članov kulturbun- da na tem območju imelo dokaj solidno osnovo za izvajanje politi- ke nacionalsocializma na to ob- močje, saj je med temi bilo veliko takih, ki so bili nosilci ekonomi- ke, to so bivši trgovci, velepose- stniki, tovarnarji, ki niso imeli svojih sredstev za proizvodnjo samo v Ormožu in Ptuju, temveč na celotnem tem območju in tako skušali preko ekonomskega fak- torja izvajati svojo politiko. Med te prav gotovo lahko prištejemo Orniga, Krakerja, Piricha, Hut- terja, Celotija, Kubrichtovo, Vre- singa, Fursta, Recha, Albrehta in nekatere druge. Vsi ti so bili zelo organizirano povezani s tretjim reichom tako v politični kot tudi v varnostno obveščevalni smeri. Znane so nekatere izredno važne manife- stacije v tej smeri, protidemon- stracije in shodi, ki jih je organizi- rala in vodila KPJ.« ZAHTEVNO DELO PO OSVO- BODITVI Na našem obmejnem območju je bil proti razrednemu sovražniku zahteven tudi po vojni. Zato nas zanima, kako ste takrat delovali? »Takrat, takoj po vojni smo delovali v smeri, da onemogočimo cilje, ki so bili preteklost in iz katerih so takrat tudi nekatere zapadne obveščevalne službe regrutirale svoje ljudi. Ne bom našteval aktivnosti, ki so splošno znane, ne splošne politične aktiv- nosti za boj proti okupatorju, ki je bila na tem območju vsekakor uspešna, učinkkovita, saj so bili okupatorju zadani močni udarci. Nekaj več bi rad povedal o uspehih in akcijah ozne in kasnej- še službe državne varnosti, ko se je ta na tem območju spoprijela s sovražniki, ki so bili več ali manj skupinsko ali posamično poveza- ni med sabo pa tudi z inozem- stvom.« Prav gotovo se spominjate akcij v katerih ste sodelovali? »Da, veste sam sem sodeloval, pa tudi tovariši s katerimi sem se v Ptuju srečal, ko sem prišel tja in ti so mi pripovedovali, kako je izgledala ta aktivnost recimo od sredine leta 1944, pa tudi v prvih povojnih letih. Vsi ti so nakazova- i uspehe in tudi neuspehe. V tej kontinuiteti aktivnosti nas, ki smo nekoliko kasneje prišli na to območje, sem se tudi sam srečeval s precej zahtevno in zapleteno problematiko. Pri tem mislim na takoimenovanesamoni- kle bande. kot smo jih takrat imenovali, npr. Gereška banda, ki je bila povezana z Glušičevim centrom 101 v Salzburgu. Ostale, ki jih bom omenil pa niso bile povezane z inozemstvom, tu mi- slim tuje obveščevalne službe ali emigrantske organizacije, čeprav so to želele, vendar te svoje želje niso mogle uresničiti, ker so bile prej onemogočene. Tak primerje npr. banda, ki je delovala na območju Ptujske gore, ali Slanova banda, kije delovala na območju Slovenskih goric in dveh ali treh, ki so delovale na ormoškem območju. Zaznali smo tudi resne poskuse tuje obveščevalne službe in neka- terih skupin slovenske politične emigracije, ki so hotele s temi bandami vzpostaviti zvezo ali pa osnovati nove bande, punkte, jav- ke, veze in podobno. Vsi ti poskusi pa so bili vsakokrat pravočasno in učinkovito likvidi- rani. Skratka, nismo jim dopustili zaželjenega razvoja, ker smo bili v stalnem stiku z njihovimi name- ni.« Katera so bila posebno odločil- na obdobja takrat? »Mislim, da je eno od zelo aktualnih obdobij takrat, ne samo iz političnega, ampak tudi iz varnostnega aspekta, to je obdobje resolucije informbiroja. To je bilo obdobje, ko smo v naši službi bili izredno intenzivni in reči moram, imeli smo tudi dobre uspehe. Tako je npr. na tem območju delovala 12 članska skupina informbirojevcev, ki je bila povezana preko bolgarskih vrtnarjev iz Ptuja s tretjo državo. Skupina je bila pravočasno odkri- ta in onemogočena, s tem pa presekana vsaka resnejša mož- nost delovanja v tej smeri. S tega območja so bili takrat na Mad- žarskem trije IB emigranti, ki .so z aktivno propagando, subverzivno in indoklrinacijsko delovali, pa tudi njihova aktivnost je bila kasneje onemogočena. Med ruskimi belimi emigranti na Vurbergu je »smerž«. to je vojna obveščevalna služba Rdeče armade, v aprilu 1945, ko je rekonstruirala to belo emigracijo osnovala svoje operativne pozici- je med njo. Tudi te in vse druge kasnejše namere ene ali druge tuje obveščevalne službe so bile radikalno preprečene tako, da danes lahko trdimo, da na tem območju nimamo nevarnih aktiv- nih smeri delovanja povezanih z inozemskim faktorjem. Naštel bi še lahko več,, vendar je že to dovolj. To je le kratek pregled dejavnosti ozne in pozne- je službe državne varnosti, seve- da vedno v povezavi z drugimi službami notranjih zadev in z JLA, razumljivo vse to ob verifi- kaciji družbenopolitičnih organi- zacij.« ODGOVORNENALOGETUDl DANES Tudi danes se srečujemo s številnimi nalogami in zapleti na raznih področjih, kako je na področju varnosti glede tega? »Res je, tudi danes se srečujemo s temi zapleti, ampak veste, ob tem bi rad še poudaril, da je nekdaj, v preteklosti imela služba varnosti glavni vir informacij, glavno bazo v individualni osebi, ker takrat še ni bila toliko razvita tehnika. Medtem je čas prinesel svoje, tehnika se je razvila kot drugje tudi v notranjih zadevah, ker mi moramo iti v korak z drugimi, ne smemo zaostajati, ker danes so metode, forme, sredstva še bolj prefinjene, še bolj zahtev- ne in delikatne, m.oram reči, da na tem področju napredujemo in smo napredovali.« Ali to pomeni, da naša služba varnosti gre v korak s časom z vsemi drugimi podobnimi služba- mi v svetu? »Da, lahko trdim in najrazličnej- ši uspehi, to je bilo javno obja- vljeno, to tudi potrjujejo. Vse to, kar sem povedal je več ali manj že zgodovina. Poudarjam pa, da so tudi danes zapleteni primeri. Na primer s poedinci iz vrst zdom- stva. Veste, naši zdomci so v veliki večini pozitivni, zavedni in dobri, vendar nekateri, zelo mala manjšina pa je zapadla propagan- di, indoktrinaciji ali pa so se začeli celo povezovati s struktu- rami, ki so problematične. Tu mislim predvsem na emigracijo. Franc Zalašček: »V svojem imenu pozdravljam občane Ptuja in Ormoža« f^^^. yi Ozmec Nadalje aktivnost slovenske po- litične emigracije, ki ima svojo povezavo po sorodstveni liniji, nekateri po prijateljski smeri. Vse to še ne pomeni nekega »alarma«, .še zdaleč ne, ampak ta emigracija želi, da bi pri nas spremenila družbeno ureditev, ker ima svoje koncepte ipd. Razumljivo je, da s tem ne bodo uspeli, zagotovo ne! No, s takimi in podobnimi primeri se kar naprej srečujemo, ne samo jaz, temveč vsi, ki na tem področju delamo in vse to vedno uspešno koordiniramo z ostalimi dejavniki sekretariata notranjih zadev, npr. z upravo javne varno- sti v Mariboru, milico itd. Na koncu bi rad še poudaril, da se v organih za notranje zadeve v celoti organiziramo strokovno in politično ter uspešno politično varnostno izgrajujemo, strokovno usposabljamo, starejši prenaša- mo izkušnje na mlajše, krepimo svojo rezervno sestavo, ta je dovolj krepka in homogena, kre- pimo in izgrajujemo informativ- no-obveščevalni potencial in s tem izgrajujemo učinkoviti varno- stni sistem. Vsi skupaj se dobro zavedamo sedanjega varnostnega trenutka, zato je naša intenziteta v izgraje- vanju varnostnega sistema še toliko večja. Moram poudariti, da smo tako orientacijo sprejeli zavestno, da smo nekompromisni in da imamo velike uspehe pri informativno-obveščevalnem ko- municiranju z ljudmi, ki nam želijo zavestno pomagati. To je resnica, zato sem tudi poudaril, da je ta kontinuiteta varnostne kulture, družbene samozaščite že takrat in izgrajevanje naprej dosegla po mojem mnenju že veliko stopnjo napredka.« Tovariš Zalašček, ob koncu tega najinega razgovora se vam v imenu bralcev Tednika najlepše zahvaljujem, dovolite da vam in vsem delavcem v službi državne varnosti in organov notranjih zadev čestitam ob 13. maju — dnevu varnosti! Pripravil: M. Ozmec RAZGOVOR Z BENOM VALHOM, KOMANDIRJEM PM ORMOŽ Zadovoljive varnostne razmere 13. maj je praznik delavcev UJV, zato smo sklenili, da ob tej priložnosti nekaj besed posvetimo delu Postaje milice Ormož. K raz- govoru smo povabili komandirja Bena Valha in mu zastavili nekaj vprašanj. Danes bodo delegati zborov občinske skupščine obravnavali gradivo o delu Postaje milice v lan.skem letu, kako ocenjujete delo v preteklem letu, kakšna je varnostna ocena za leto 1978? ,,Varnostne razmere so bile v občini Ormož v zadnjem obdobju dokaj ugodne in zadovoljive. Večjih prekrškov in delitev nismo obravnavali, za promet to ne velja. Prometne razmere so v občini zelo slabe. Obravnavali smo 13 hudih nesreč s smrtnim izidom. Z analizami smo poskušali ugotoviti vzroke hudih nesreč in ugotovili smo, da je glavni vzrok neprimerna hitrost ter slabo in nezadovoljivo tehnično stanje vozil. Pogost vzrok prometnim nezgodam je tudi vinjenost voznikov. V primerjavi z letom 1977 je bilo lansko leto nekoliko slabše. Ta ocena velja predvsem za prometno situacijo. Miličniki poskušamo na različne načine reševati nastalo problematiko, opozarjamo prek občil, sez- nanjamo predstavnike krajevnih skupnosti in skupščine občine Ormož. Na osnovi našega dela, s preventivo in represivo na terenu, je izvršni svet SO razpravljal o prometni varnosti in sprejet je bil sklep, da se skliče problemska konferenca o varnosti prometa v občini Ormož. Konferenca je bila ^ aprilu letošnjega leta in takrat smo zavzeli več pomembnih stališč zaključkov. Do 15. maja se "lorajo v vseh KS sestati odbori za 'judsko obrambo in družbeno Samozaščito ter analizirati varnost v krajevni skupnosti. Na osnovi ugotovitev, nekatere so že znane, kot na primer neurejena sig- nalizacija, bankine, pločniki za pešce itd. , smo v občini tudi dosegli določene uspehe. Do 30. junija bomo izdelali še odlok o varnosti cestnega prometa in določili posebno telo pri skupščini občine, ki bo odgovorno za varnost prometa." Kakšna je ocena za tri mesece letošnjega leta? „Letos so enaki problemi kot leto poprej. Doslej smo obrav- Beno Vaih: Ob vsakem času in na vsakem mestu foto: zk navali 22 prometnih nezgod, kar je približno enako kot v istem obdobju lanskega leta. Zgodili so se trije smrtni primeri, 6 je bilo hudo poškodovanih in 16 lažje. K delu zelo resno pristopamo, pred- vsem k preventivi. Izdelali smo program dela, po katerem sedaj opravljamo določene naloge in opravila". Ugotavljamo, da se tudi v letošnjem letu ponavljajo isti primeri. Vozniki so prehitri, prehi- tevajo v ovinkih, nepreglednih delih cest itd. Ugotovili smo, da prekrški ne upadajo, ampak so podobni kot v letu 1978. Varnostna ocena po krajevnih skupnostih je ugodna in je ne moremo primerjati s prometno varnostjo." Se beseda o ukrepih zveznega izvršnega sveta o omejitvah vožnje? ,,Prvi dan omejitve je bilo zelo naporno, veliko je bilo vprašanj, telefonskih pogovorov in tako dalje. Občani so v večini primerov upoštevali predpis, opozorili smo le 5 voznikov in to tri z mari- borsko registracijo in dva z vara- ždinsko. Tudi v soboto, ko je bil drugi dan prepovedi, je bilo podobno. Vozniki so upoštevali predpise. Miličniki so delovali le preventivno in niso kaznovali kr- šiteljev. Pričakujem, da večjih problemov v občini Ormož z omejitvijo voženj ne bo.! ' In slovesnosti ob vašem prazniku? ,,V torek smo imeli krajšo slovesnost in tako proslavili 35—letnico milice, ob tej priložnosti je miličnikom in občanom govoril Mirko Novak, predsednik občinske skupščine. "Jutri,ko bomo s praznovanjem zaključili, bomo organizirali še tekmovanje v streljanju. Za prehodni pokal PM Ormož bodo tekmovali ddavci UJV in pred- stavniki družbenopolitičnih orga- nizacij in skupščine občine Ormož. Jutri popoldne bo predsednik skupščine sprejel še aktivne in upokojene delavce UJV." Ob prazniku iskrene čestitke in na pc)dročju varnosti prometa veliko uspehov! zk V POČASTITEV DNEVA VARNOSTI Telcmovanja za prehodno zastavico rezervni miličnik Kljub slabemu vremenu je v soboto 5. maja na stadionu v Ptuju potekalo ekipno tekmovanje mi- ličnikov v športnih di.sciplinah, za prehodno zastavico »rezervni miličnik«. Sodelovalo je šest ekip iz šole za miličnike Maribor, prometne milice Maribor, postaj milice Ormož, Lenart in Ptuj ter ekipa rezervnih miličnikov Ptuj. Tekmovanje so pripravili rezervni miličniki PM Ptuj, pod pokrovi- teljstvom Borisa Žnidariča, ko- mandirja PM Ptuj, posvečeno pa je bilo 13. maju —dnevu varnosti. Ekipe miličnikov .so se pred začetkom tekmovanja skupaj z gosti zbrale na krajši slovesnosti, na kateri je govoril Boris Znidarič, ki je za tem tekmovanje tudi odprl. Tekmovanje je potekalo v malem nogometu, streljanju, šahu in odbojki. Med dopoldanskim odmorom so si vsi udeleženci ogledali še proizvodne prostore Labod TOZD Delta Ptuj, končna razg- lasitev doseženih rezultatov pa je bila zvečer v prostorih gostišča Novi svet. V malem nogometu so se naj- bolje odrezali rezervni miličniki PM Ptuj. pred .šolo za miličnike iz Maribora in PM Maribor. Za njimi so se uvrstili še PM Lenart. Ptuj in Ormož. V streljanju so se najbolje odrezali miličniki prometne mili- ce iz Maribora pred ekipo rezer- vnih miličnikov iz Ptuja injolo za miličnike iz Maribora. Četrto, peto in šesto mesto so dosegli PM Ptuj, Lenart in Ormož. V šahu je bil dosežen sledeč vrstni red ekip: 1. šola za miličnike MB. 2. PM Ormož, 3. prometna milica MB. 4. rezervni miličniki Ptuj. 5. PM Lenart in 6. PM Ptuj. V odbojki so bili najboljši mi- ličniki prometne milice Maribor, pred ekipo rezervnih miličnikov Ptuj in šolo za miličnike Maribor. Za njimi .so se uvrstili PM Ptuj, Lenart in Ormož. Končni vrstni red je bil sledeč: prvo mesto in s tem prehodno zastavico »REZERVNI MILIČ- NIK« je dosegla ekipa prometne milice iz Maribora. Drugo mesto Člani ekipe PM PTUJ pred začetkom tekmovanja. Foto: M. Ozmec ekipa rezervnih miličnikov, iz Ptuja, tretje mesto ekipa iz šole za miličnike Maribor, in četrto, peto in šesto mesto pa .so dosegle ekipe PM Ptuj. Lenart in Ormož. • — OM 6 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 10. maj 1979 — TEDNIK PREDNOSTNA LISTA ZA PRIDOBITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ KOMUNALNO PODJETJE PTUJ Uspešna reorganizacija že v preteklem letu so se v ko- munalnem podjetju odločili zaradi številnih prednosti na novo organi- zirati celotno gradbeno dejavnost. Nesmotrna delitev in uporaba sred- stev v treh temeljnih organizacijah: vodovod-kanalizacije, ceste in ko- munalni servisi, je bila glavno vodi- lo odločitve. Po temeljitih pripravah, ki so zahtevale precej dela in po ugoto- vitvi ekonomske upravičenosti, so se odločili razpisati referendum v omenjenih temeljnih organizacijah. Z večino glasov so se zaposleni od- ločili za novo organizacijo gradbe- ne dejavnosti v okviru temeljne or- ganizacije Nizke in hidrogradnje. Glavna naloga nove organizacije je gradnja komunalnih in infrastruk- turnih objektov ter podobnih ob- jektov. S to odločitvijo pa se je vzdrževanje lokalnih cest priklju- čilo delovni enoti za vzdrževanje ulic v temeljni organizaciji komu- nalni servisi. Na ta način bo z boljšo organiza- cijo dela, dosežen tudi boljši nastop na trgu in pogoji za dosego boljših delovnih rezultatov. Poleg tega še boljša izkoriščenost obstoječih zmogljivosti in racionalizacija del. ______. ^ MG V POČASTITEV PRAZNIKA PTUJA Poulični tek in štafete zmage Krajevne skupnosti mesta Ptuja in ZTKO .so pretekli petek zvečer izvedli že deseto tekmovanje Tek po ptujskih ulicah. Nastopilo je 35 štafet in 32 tekmovalcev in tekmovalk v pouličnem teku. Tekmovanje, kije potekalo tudi v počastitev letošnjih jubilejev, je na trgu MDB, kjer sta bila start in cilj. odprl predsednik skupščine KS Dušan Kveder Ciril Šatej. Udeležba tekmovalk in tekmovalcev je bila zadovoljiva, lahko bi bila boljša. O tem bo potrebno razmisliti ob pripravi naslednjega tek- movanja, po potrebi spremeniti vsebino in izboljšati samo izvedbo. Rezultati: ŠTAFETE ZMAGE — cicibani (3 x 400 m): 1. Vrtec Potrčeva 9 11. ekipa. 2. Med vrti II. ekipa, 3. Med vrti I. ekipa itd. Nastopilo je šest štafet; — pionirke (3 x 600 m): 1. OŠ Franc Osojnik I. 2. OŠ Franc Osojnik II. 3. OS Tone Žnidarič II; nastopilo je 7 ekip; — mladinke (3 x 600 m): 1. Gimnazija D. Kvedra I. 2. GUS Jože Lacko I. 3. Gimnazija D. Kvedra II. 4. GUŠ Jože Lacko II; — mladinci (3 x 600 m): 1. Gimnazija D. Kvedra I. 2. GUŠ Jože Lacko I. 3. M A Hajdoše itd. Nastopilo je devet štafet; POULIČNI TEK — mladinke in članice (1200 m): 1. Breda Perger, 2. Majda Fras. 3. Jožica Pregl (vse AD Maribor). 4. Marija Vindiš. 5. Zdenka Topolovec (obe TVD Partizan Ptuj) itd. Nastopilo je 9 tekmo- valk. — mladinci in člani (3000 m): 1. Marjan Krempl (AD Maribor). 2. Milan Balek (AK Pomurje), 3. Alojz Lebar (TVD Partizan Ptuj). 4. Jože Goričan (TVD Partizan Cirkovce). 5. Rafko Drašček (AK Rudar Trbovlje) itd. Sodelovalo je 23 atletov. Diplome je za sodelovanje prejelo prvih šest štafet in posameznikov v vsaki kategoriji. L kotar Pozdrav Cirila Šateja in najmlajši v cilju! — foto KOSI Start mladink in članic - foto KOSI Osnovna šola TONE ŽNIDARIČ PTUJ objavlja prosta dela in naloge razrednega učitelja - za podružnično šolo »Vinko Jurančič« Vitomarci za nedoločen čas, — za podružnično šolo Trnovska vas, za določen čas (od 1. 9.1979 do 20. 1. 1980). Pogoji: diploma učiteljišča ali PA — skupina razredni pouk, seminar MOM. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh Komisiji za medsebojna razmerja delavcev osnovne šole Tone Žnidarič Ruj. TEDNIK - 10- "^ai ^979 NASE KMETIJSTVO - 7 AKTIV KMEČKIH 2ENA GORISNICA Kmečka južina v Mostju v gorišniški aktiv je vključenih čez 100 kmečkih žena, ki so v prvem letu članstva prispevale po 100 din članarine, da si je aktiv pridobil nekaj lastnih sredstev. Prva večja prireditev je bila že ob prazniku žensk. Pripravili so proslavo, da ji ni bilo para. Žene so z izrednim obiskom pokazale, da si takih prireditev žele in da tudi pri pripravah nanje z vese- ljem sodelujejo. Zato se ni čuditi, da seje kljub obilici dela na poljih, pohoda Po poteh revolucije v Mostje udeležilo 28 članic aktiva kmečkih žena iz Gorišnice. Tam so pripravile pravo kmečkojužino in pogostile družbenopolitične delavce občine Ptuj, za veselo razpoloženje jc poskrbel harmo- nikar, — po južini so vsi skupaj zapeli in zaplesali v prijetnem vzdušju, ki so ga žene z gorišniš- kega aktiva s pravo domačo gos- toljubnostjo znale ustvariti. Predsednica aktiva, Marija Kline, je o njihovih načrtih pove- dala: »Naša udeležba na pohodu je imela svoj namen. Hoteli smo pokazati tistim, ki so nekoč živeli na kmetijah in tistim, ki so živeli le v mestu, dajc tudi na vasi lepo, da je lepo delati na kmetiji in s po- nosom kažemo svoje delo tistim, ki ga ne poznajo. Za pohod je bilo med članicami veliko zanimanje, vse pa se ga zaradi dela niso mogle udeležili. Naš program delaje kar obširen, sprejeli pa smo ga po obravnavi na zborih po vseh va- .seh naše krajevne skupnosti. Organizirale bomo izlet na pre- usmerjene kmetije, zanima pa nas tudi kmečki turizem. V juliju bi pripravile razstavo ročnih del, ki jih žene naredijo doma. Hkrati bi pripravili akademijo, kot uvod k razstavi, nanjo pa bi povabili kakšnega umetnika, da bi pred- stavil svoja dela. V jeseni bi rade pripravile kmečki večer. Na prireditvi bi predstavili delo na kmetiji oziro- ma — kako seje nekoč na kmetiji cufalo perje. To bi bila prireditev Marija Kline, predsednica aktiva Foto zk za javnost. Prirejali pa bi kmečki večer vsako leto, dokler ne bi predstavili vseh lakih del, ki so .se opravljala v jesenskih in zimskih večerih. Omenili moram še kmečki praznik, ki ga vsako leto pripravljamo v Moškanjcih, — letošnji bo že sedmi po vrsti. Žene so se z veseljem vključile v aktiv in prepričana sem, da bodo vse aktivne članice.« Reči moram, da je bilo s člani- cami aktiva kmečkih žena iz Go- rišnice res prijetno. Malica je bila prava »kmečka južina« dobra — in moram priznati, da se je tudi meni prilegla. Ob koncu naj za- pišem — še več takih pobud si želimo, da bomo vsaj na ta način ohranjali navade naših dedov. N. D. Pohoda v Mostje bi se udeležilo še več žena iz gorišniškega aktiva, pa je doma toliko dela, ki ga je treba opraviti. Foto OM MIMICA ŠEGULA, DOBITNICA PRIZNANJA ZADRUŽNE ZVEZE Utrditi položaj kmečke žene Na ponedeljkovem občnem zboru Zadružne zveze Slovenije je beseda med drugim tekla o sedanjem položaju kmečke žene in nalogah, ki nas pri uveljavljanju njenega položaja čakajo. Zraven tega pa so podelili tudi letošnja priznanja zveze za uspešno delo na področju zadružništva. Med letošnjimi dobitniki je tudi znana aktivna družbena delavka Mimica Šegulova s Polenšaka. Tovarišica Mimica je aktivna v krajevni samoupravi, v aktivu kmečkih žena^ v Kmetijski zadrugi Ptuj, vodi odbor kmečkih žena ter aktivno sodeluje pri delu odbora kmečkih žena pri Zadružni zvezi Slovenije in Zadružni zvezi Jugos- lavije. Torej kmečka žena in gospodinja, ki zraven velikih obveznosti doma najde čas tudi za družbeno življenje. Dela na Polenšaku in v kmetijski zadrugi si brez njenega aktivnega deleža ne moremo več misliti. Zato je letošnje priznanje prišlo v prave roke. S tovarišico Mimico sva se pogovarjala pc končani ustanovni seji odbora kmečkih žena pri KZ Ptuj, katerega pred- sednica je postala. O sedanjem položaju kmečke žene mi je uvodoma povedala: ,,Položaj kmečke žene je še vedno težaven, zlasti v Slovenskih goricah in Halozah. Še vedno je ne druži drugo kot samo delo,saj je ne budi budilka temveč že jutranji svit, njen delovni dan pa traja do pozno v noč. Ni le gospodinja, je mati, delavka na polju, pri živini, skratka manjkati je ne sme nikjer. Njena odsotnost se še kako pozna. Menim, da bi morali narediti še^ več korakov naprej, da bi delo kmečke žene v teh manj razvitih predelih razbremenili. Nekoliko lažje je njeno delo na usmerjenih in kmetijah s sodobno mehanizacijo, .saj so tam točno določena dela, ko jih opraviš, prideš tudi do določenega prostega časa. Pri nas v Slovenskih goricah pa je delo še vedno zelo raz- drobljeno in z delom ne prideš ddo konca, traja dan za dnem." — V kmetijski zadrugi sta pred kratkim ustanovili 16 aktivov kmečkih žena, šest jih je še v ustvarjanju. Katere so osnovne naloge teh aktivov, katerih ustanovitev so kmečke žene zelo pogrešale? ,,Kmečke žene na sestankih teh aktivov so in bodo razpravljale o vseh vprašanjih svojega življenja in dela. Gre za otroško varstvo, zdravstvo, samo- upravljanje v zadrugi, kulturno življenje, ohranjanje starih običajev, razvedrilo in še bi lahko naštevala. Hkrati pa bomo z vsem tudi bolje seznanjene, saj se med seboj srečamo, izmenjamo mnenja, novosti, to bo tako prišlo do zadnjega kotička, do vsake kmečke žene. Žena želi, da se vsaj en dan v letu druži s sovrstnicami in se raz- vedri, saj razvedrilo in dobra volja sta polovica zdravja kot temu rečemo. V nekaterih aktivih je zelo dobro steklo. To bodo tudi dobre izkušnje za začetek dela tam, kjer delo še ni /.aživelo. Pomembno pa je da v delo vključimo čimveč kmečkih žena." — Kaj bo zraven tega še potrebno, da bo delo na tem področju dobro in takšno, kot pri- čakujemo? ,,Nujno potrebujemo v kmetijski zadrugi meptorico za delo s kmečkimi ženami, saj jaz in podpredsednica odbora Marija Klinčeva vsega ne bova zmogli. Mentorice, s katero smo prej zelo dobro sodelovale, sedaj ni več v naši občini. Za uspešno delo, za seznanjanje, povezovanje dela in Mimica Šegula — foto zk nasvete, res nujno potrebujemo mentorico." Med prvimi nalogami odbora kmečkih žena pri Kmetijski zadrugi Ptuj je bila organizacija ogleda sejma Elektroenergetika in elektronika v kmetijstvu. Kmečke žene iz ptujske občine so si sejem ogledale v torek. Zanimaje je bilo zelo veliko, saj se je ogleda udeležilo prek 300 žena. Zraven sejma so si pod strokovnim vodstvom ogledale tudi nekaj preusmerjenih kmetij. i.kotar Za traktorje ne veljajo! Ob omejitvah voženj z motor- nimi vozili je bilo mnogo vpra- šanj, ali le veljajo tudi za traktorje. Po pregledu odredbe, pojasnilu oddelka za notranje zadeve in postaje milice v Ptuju lahko zak- ljučimo, da prepoved vožnje (za parne in neparne registrske šte- vilke) za traktorje ne velja. ToVej lahko vozite vsak dan! 1. k. IZ KMETUSKE ODDAJE RADIA PTUJ SILIRANJE TRAVE Za nasvet o siliranju trave, najboljšem načinu in prednostih, smo zaprosili sodelavca Obdravskega za- voda za veterinarstvo in živinorejo Vlada Tumpeja. Ob povišanju temperatur je rast trave pospešena, zato bo okrog 10. do 15. maja pričeti s spravilom krme, zlasti tam, kjer so izdatneje gnojili. V tem času je trava namreč najbolj kvalitetna, dobimo izredno dobro krmo, ker vsebuje visok odstotek beljakovin in škrobne vrednosti ter nizek odstotek surovih vlaknin, ki so za živali neprebavljive. Ker pa so temperature za sušenje še prenizke, priporočamo si- liranje trave. Travo pokosimo, jo 1 do 2 dni obračamo tako dolgo, da vsebuje še od 30 do 50 odstotkov suhe snovi. Trave ne smemo silirati sveže, ker se nam v tem primeru lahko pokvari. Primeren odstotek suhe snovi je v travi nekje tretji dan po košnji, odvisno od temperature. Siliramo z nakladalko, na travniku naredimo svaljke, torej redi, jih pobiramo z nakladalnimi prikolicami, režemo toliko kolikor ■"ežejo noži nakladalne prikolice. Posebej ni potrebno rezati trave za siliranje v kup. Travo nato vozimo na l^t^P, kjer jo potem s traktorjem tlačimo. Siliranje na l^tJP priporočamo zato, ker če vsebuje trava od 30 do 50 odstotkov sušine, je v stolpu ne moremo stlačiti in ^e nam 2 do 3 metre silaže pokvari. Na kup pa travo 'ahko potlačimo s traktorjem na ta način, da po •^tJpu vozimo z najmanjšo hitrostjo in moramo paziti, ^a se ne prevržemo. Zato priporočamo širino kupa 4 višino največ 1 meter, dolžina pa je odvisna od ^oličine krme, ki jo imamo na razpolago. S prikolico •delamo tako, da na eni strani vozimo na kup, počasi Praznimo in na drugi strani je prikolica nato prazna, /^o je najhitrejši in najenostavnejši način. Ko smo na ^tJp pripeljali zadnjo piikolico, moramo še najmanj pol ure dobro tlačiti in nato pristopimo k pokrivanju kupa. Pokrivamo tako, da okrog kupa izkopljemo jarek globok 20 do 30 cm in vanj zakopljemo rob folije. V preteklem letu smo to opravili z dvema štirimetrski- ma folijama, sedaj pa so na voljo že osem metrov ši- roke folije, tako da v sredini ne bo zatekalo in tudi zrak ne bo prišel do silaže. Z eno folijo pokrivamo tako, da nanjo nato damo še 10 cm zemlje ali preperelega gnoja ali ostanke od slabšega travnika. Če imamo večje količine silaže, vzamemo dve foliji in jih obtežimo z avtomobilskimi gumami. Dodatna obtežitev je /ato, ker ena folija prepušča zrak. Avtomibilske gume folije ne poškodujejo, ker se nam na poškodovanih mestih silaža pokvari. Fermentacija pri tako silirani travi traja 3 do 4 ledne, po tem času lahko silažo odpremo ali pa jo uporabljamo za zimsko prehrano. Dobro pokrila silaža je trajna in jo,lahko vskladiščimo leto dni brez večje škode. Zemlje pod kupom ni potrebno pokrivati s folijo, ker imamo v tem primeru 5 cm vlažne silaže, ki jo ži- vina nerada žre. Bolje je, da siliramo takoj na golo zemljo ali na betonsko podlago. Siliranje na kup je najcenejši in najbolj enostaven način siliranja trave. Priporočamo, da bi ga kmeto- valci čimveč uporabljali, ker ko bodo tisti, ki bodo sušili, imeli prvi odkos, bo nam že zrasel drugi odkos. Takoj po siliranju moramo že kar drugi dan potrosili zopet umetno gnojilo in sicer čisti dušik (KAN), 200 do 300 kg na hektar. Tako bomo čez 4 do 5 tednov imeli zopet novi odkos, ki pa bo zelo kvaliteten. Ce ne gnojimo, je odkosov manj, kvalite- ta krme pa je slabša. I. k. VINSKO TRTO CEPUO TUDI V BRESNtCI „Bo raslo, bol" Pred časom je bilo na ormoškem' območju več trsničarjev, sedaj pa se s tem poslom ukvarja samo še Stanko Žiher iz Bresnice v KS Podgorci. Seveda vsega ne zmore sam, pa tudi ni treba, saj ima pridnega sina, ženo in pomočnike — člane skkupnosti trsničarjev in drevesničarjev iz Jur- šincev. Slednji imajo pri cepljenju vinske trte že velko izkušenj, saj delujejo od konca prejšnjega stoletja. Fantje sicer niso toliko stari, vendar so znanje podelovali in izpoDolnili. TrsničarjI iz Juršincev z Žihrovo družino. V ozadju stoji oče Stanko, ob njem sta hišna gospodinja in mama, prvi z leve pa sedi njun sin Stanko. Naš obisk pri Žihrovih je bil domač, kot da se poznamo že vrsto let. Hišni gospodar nam je povedal, da se s trsničarstvom ukvarja že 30 let in lo v kooperaciji s Kmetijskim kombinatom v Ormožu. Letos so nacepili 25 li.soč sadik laškega rizlinga. Potem spregovoriva še besedo, dve o postopku siljenja, sajenju in uspešnosti cepljenja pa se že oglasi vodja . skupine cepilničarjev, Franc Pintarič iz Juršincev: »Bo raslo, bo!« Nato je še povedal, da je cepljenje uspešno, če se prime, se pravi, da raste približno dobra tretjina sadik. Uspeh je ob dobri negi lahko seveda še boljši, vendar je tudi pri omenjeni količini že ekonomičen. Besedilo in posnetek: J. Rakuša Škropljenje breskovih dreves zoper kodravost številni vrtičkarji in tudi drugi ljubitelji sadnega drevja so si v zadnjih letih nabavili in posadili cepljena breskova sadna drevesca, bodisi v drevesnicah Kmetijskega zavoda Maribor, pri Dolinšku v Kamnici. v Čehovi drevesnici v Selcih ali v Holčevi drevesnici na Gomili pri Juršincih, bodisi v kateri drugi drevesnici. Vsem tem priporočamo, da naj nikar ne pozabijo opraviti poletnega škropljenja posajenih sadik breskev. Čas škropljenja je v mesecu maju, v juniju in delno še v juliju pa breskova sadna drevesca po.škropite še drugič s škropivom »delan« in sicer dve zvrhani žlici delanovega prahu na 10 litrov vode. Vsako drevesce je treba od tal do vršičkov temeljito poškropiti. Škropivo lahko dobite v trgovinah s kmetijskim reprodukcijskim materialom. Ob na- kupu oziroma pred uporaboje treba pregledati, če ni škropivo starejše od dveh let, ker je potem staro škropivo manj učinkovito ali sploh neupo- rabno. Prav je, da ob tem povemo, da pozno v jeseni ali zgodaj spomladi opravimo tudi zimsko škropljenje in sicer z bakrenim apnom. To škropljenje opravimo drevesničarji, zato kupci spomladi dobijo že po- škropljena breskova sadna drevesca. Breskova cepljena sadna drevesa, ko so enkrat posajena na stalnem mestu je treba redno škropiti, pravi- loma opravimo dvakrat letno in dvakrat zimsko škropljenje. Holčeva drevesnica pri Gomili Ali ovca čaka na jajček, ali samo dela družbo putki? Foto: Konrad Zoreč Ovca in putka Pri Črešnikovih v Banovcih smo bili priča kai nenavadnega dogodka _ali bolje povedano pri- mera prifatelj"stva med ovco in kokošjo. Težko bi temu tudi ver- jeli, ce se ne bi naš sodelavec Konrad priplazil v neposredno bližino, da ne bi živali preplašil in pritisnil na sprožilec svojega fo- tografskega aparata. Posrečilo se mu je in sami se lahko prepričate, kako ovčka po- hlevno in potrpežljivo čaka, da bo pulka zneslajajce.Morda je putka med prvomajskimi praznilci že končala v loncu, dala gostom okusno juho, saj pravi rek »stara kura. dobra juna«, toda ta po- snetek bo ostal kot trajni doku- ment razumevanja med"^živalmi. France Meško KMETOVALCU Traktorje ,,UNIVERSAL" - 42 KS, po licenci Fiat prodajanno zdaj znatno ceneje. Plačilo v devizah, dobava takoj po vplačilu. Cene fco skladišče Zagreb: standard US. 8 3.275 in 23.900 dinarjev z dvema diferencialoma US. S 3.748 in 25.800 dinarjev Prodaja: — AGROOPREMA — Zagreb, Maksi- mirska 70, telefon 041 /223-883 — Kmetijska Za- druga Krka — No- vo Mesto, Koman- danta Staneta 10, telefon 21-756 — Kmetijska zadru- ga — Črnomelj, te- lefon 76-063 — Kmetijski kombinat Ptuj TOZD TEHNOSERVIS, Ormoška 29, telefon 772-421. 8 - SESTAVKI IN KOMENTARJI 10. maj 1979 - TBDNIK Po poteh revolucije v IVIostje že mesec dni prej, so bili plakati, ki so obveščali, kdaj je pohod po poteh revolucije v Mostje. Ra/dcljeni so bili na pet odredov: Lackov. Kramberger- jev, Osojnikov. Kvedrov in Žnida- ričev. Do 21. aprila so dnevi hitro minevali. V Mostju so dela pote- kala nemoteno in brez zadržano- sti. Delali so vsi prostovoljci. Prva brigada so bili dijaki Gos- podarsko upravne šole in KŠC, nato dijaki gimnazije, vojaki JLA in drugi. Pohod se je začel ob 8. uri zjutraj. Dijaki in vsi udeleženci pohoda so prihajali k svojim odredom. Vse srednje šole so bile v Lackovem odredu. Dijaki so prihajali na zbirališče k Lackove- mu spomeniku. Natanko ob 8. uri se je naš odred odpravil na pot. Mesto je bilo okrašeno z zastavami; tisti, ki so hodili spredaj so nosili prapor, ki je plapolal visoko v nebo. kot da bi hotel mesto še bolj praznično povzdigniti. Med potjo sem govorila bolj malo. Zmeraj znova so se mi prepletale misli o Lacku, o vseh tistih, ki so dali svoje življenje, da živimo mi v svobodi. Predstavlja- la sem si Lacka iz tistih časov, ko so mu okrog vratu obesili sramo- ten napis, ga vodili po mestu in sramotili njegovo življenje. Faši- sti so ga predstavljali Ptujčanom. kot zločinca in nevarnega komu- nista. Mnogi so verjeli in mislili, da je res tako. Ko so Lacka ustrelili so se mnogi šele takrat zavedaU, kaj jim je pomenil. Zmeraj je dajal svoji četi pogum in hrabrost, čeprav je bilo tudi njega velikokrat strah. Z njim sta veliko delovala tudi Kramberger in Murkovič. To misel so mi iz glave pregna- la letala, ki so zaropotala nad nami. Po cesti, kjer je hodil Lackov odred, se je vila napre- gledna množica ljudi. Po poti revolucije nas je spremljala pe- sem, ki so JO pele dijakinje. Peli so tudi vojaki. Peli pa niso samo vojaki in dijakinje, marveč si lahko slišal iz enega odreda, kar pet različnih psmi. Ob poti so bili plakati, ki so opozarjali, da je letos 60. obletnica KPJ in SKOJ- a. Ljudje, ki se niso mogli udele- žiti pohoda, so nas radovedno opazovali. Svoj dan so morda preživeli v službi in so solidarno pomagali, z enodnevnim zasluž- kom Črni gori. Vseeno so našli toliko časa. da so nas s pogledom in nasmejanimi usti pozdravili. Prvi je prispel v Mostje Lackov odred, za njim Osojnikov nato pa še vsi ostali. Okolje je bilo lepo urejeno in me je kar presenetilo, ko sem videl kako se je vse spremenilo od 31. marca. Takrat sem bila namreč na mladinski delovni akciji in smo zemljišče šele začeli pripravljati. Sedaj pa je do spomenika vodila lepa pot. Veliko svečanost je začel Franc Zadravec. Omenil je, daje to 10. obletnica po poteh revolucije v Mostje, katero so velikokrat pre- hodili borci in kurirji. Seveda takrat niso šli tako svobodno kot mi. ampak so morali zmeraj preveriti okolico. Za tov. Zadravcem je tov. Vogrinec odkril spominsko obeležje. Takrat je nastala tiši- na, nato aplavz in streli. Zbori so zapeli jugoslovansko himno. Slavnostni govor je imel Janez Zemljarič. Govoril je o samoupra- vljanju, o politiki in gospodar- stvu, o prijateljskih odnosih med narodi, omenil je tudi, kaj je ptujska občina prispevala Črni gori. Pogovor je stekel o 2. svetovni vojni, o strahotah in grozotah, ki jih je preživljalo naše ljudstvo poudaril, da je umrl za svobodo tudi narodni heroj Jože Lacko, ki seje boril proti fašizmu in nacizmu, da bi poznejši rodovi živeli svobodno. Iz slovesnosti so poslali po- zdravno pismo tov. Titu in mu Spominsko plastiko borcem Lackove čete je odkril Janko Vogrinec, predsednik občinskega odbora ZZB NOV Ptuj Foto: M. Ozmec Na kolone pohodnikov je bil veličasten pogled od zgoraj ^oto: R hkrati zaželeli vse najboljše za njegov rojstni dan. Pozdravno pismo je prebrala Dragica Voda. Zadonele so še zadnje borbene 5esmi. Po končani Slovesnosti je )ila prosta zabava. Starejši ude- leženci pa so zaplesali tudi kolo. Nad to slovesnostjo sem bila zelo presenečena. Nisem pričako- vala tolikšnega odziva ljudi. Bilo jih je okrog 15.000. To je za tako občino kot je Ptuj zelo veliko. Želim si. da se vsako leto spomnimo tovarišev s pohodom po poteh revolucije, in da spomin na njih ne bi nikoli zamrl. Zelo pa sem bila presenečena, ko so se ljudje umaknili s prostora, kjer je bila svečanost. Za seboj so pustili vse odpadke; od papirja, do steklenic in ostankov sadja. Pri- j,etna okolica, lep pogled k spo- Castna salva v počastitev spomina na padle borce Foto: M. Ozmec meniku, se je sedaj naenkrat spremenilo v prostor za odpad in spomenik je dobil čisto drugo podobo. Ljudje bi lahko bili vsaj toliko solidni in bi vsak svoje stvari spravil v tisto, v čemer je prinesel in doma spravil na pri- merno mesto. Marjana Hvaleč. UAŠ, Ptuj Sprejem študije o razvoju turizma Na seji izvršnega sveta SO Ptuj 25. aprila je bila sprejeta študija o razvoju turizma v ptujski občini do leta 2000. Študija je strokovna podlaga za načrtovanje nadaljnje- ga razvoja gostinstva in turizma v občini. Prva ocena razprave je zadovoljiva, saj so se vanjo vklju- čili vsi dejavniki, ki neposredno ali posredno sodelujejo v gostinsko- turistični ponudbi. Na vse pripombe iz javne razprave bo izdelovalec študije fakulteta za zunanjo trgovino Zagreb — center za turizem dal pismene odgovore do 15. maja in sicer skupaj s strokovnimi utemeljitvami. Čistopis študije bo končan do 15. junija, ko bo posre- dovan tudi vsem nosilcem razvoja. Razprava, ki je bila precej široko zasnovana je dala nekaj vprašanj, ki se nanašajo na kmečki turizem iz razloga, ker ga študija v takšni obliki kot ga predvidevamo v občini, ne načrtuje; dalje tudi glede določenih poti, predvsem prometnih ter vključevanja dolo- čenih turističnih objektov v ponu- dbo, zlasti Turnišč, Ptujske gore, Polenšaka ter drugih. Nekaj vpra- šanj je bilo tudi glede vključevanja mesta Ptuja kot celote v gostinsko- turislično ponudbo celotnega območja občine. Študija je dokument izredne veljave, saj prvič v občini razpola- gamo s celovitimi podatki gostin- sko-luristične ponudbe. Na njeni podlagi bodo posamezni nosilci razvoja začrtali bodoči razvoj te dejavnosti v občini. V uresničeva- nju teh ciljev pa bo potrebno dosledno spoštovati dane pogoje in možnosti. Brez dvoma bo potrebno vključevati tudi sredstva gospodarstva izven občine ter se odločati za združevanje dela in sredstev v skladu z določili zakona o združenem delu. MG V Gorišnici svetlejše noči Vaški odbor v Gorišnici je skupaj z mladimi v tem kraju v prazničnih dneh slavil pomembno delovno zmago. Krajanom se je končno le uresničila dolgoletna želja. S skupnimi močmi so zgradili prvi del cestne raz.svetljave v centru Gorišnice, pretežno s prostovoljnim delom. Uspeh akcije bodo proslavili to soboto v zadružnem domu v Gorišnici, v organizaciji tamkajšnjega TVD Partizan. O aktivnosti krajanov Gorišnice bomo obširneje poročali v prihodnji številki TEDNIKA. PZ Anketa udeležencev v Mostju Ker me je zanimalo, kaj menijo udeleženci o tem pohodu, sem se ustavila pri nekaterih in jih povprašala kaj jim pomeni ta pohod v Mostje. TEREZIJA FRAS — pohoda se je udeležila z družino. Dejala je, da se ljudje spominjajo časov, ki so bili v preteklosti. Letos ni bila prvič in pravi, da bo še prišla. JOŽF; MALEK — njemu pomeni ta pohod srečo in obujanje spominov na borce, ki so to pot mnogokrat prehodili. Na takšne pohode je začel hoditi zelo zgodaj, prej sam, sedaj pa z družino. Ti pohodi so mu v nekakšno veselje in pravi, da bo še prišel. JELKA PUKŠlC — obiskuje IV. letnik gimnazije: ,,Jaz mislim, da to ni samo tradicija, kot rečejo nekateri. Takšni pohod je bratstvo, enotnost, zdi se mi kot kakšna delovna brigada. Takšnih pohodov se bom vedno udeležila, če bom le mogla." LIDIJA KAMER — dijakinja IV. letnika gimnazije. ,,Mislim, daje to delna tradicija, nasploh zalo, ker se tega pohoda udeležijo vsi šolarji — od osnovnih, do srednjih, vojaki, civilna zaščita in vsi tisti, ki radi hodijo na pohode. BRANISLAV DRAGOJLOV — je bil zadnji dan na odsluženju vojaškega roka: ,,Zelo sem vesel, da pojdem domov šele jutri in da nisem šel danes ali pa morda še prej. Prebiral sem knjige v katerih je veliko pisalo o Lacku. Prej mi je bil neznan. Sedaj pa smo s prijatelji poskušali odkriti kdo in kaj je bil. Ta pohod mi bo ostal v trajnem spominu. Morda nikoli več nc bom tukaj, toda ostali mi bodo spomini na ta dan." STANISLAV KREŽlC, ANTON MATlC in drugi — vsi so na odsluženju vojaškega roka. ,,Prišli smo sem, zato ker smo veliko slišali o Lackovi četi in o razvijanju NOB na tukajšnjem območju. Tudi mi smo delali kot mnogo mladih in to je za nas velik dogodek, ki ga ni moč pozabiti. MIRO VRBANC — je na odsluženju vojaškega roka: ,,Vprašanje kaj mi pomeni današnji pohod po poteh revolucije, meje zelo presenetilo. Ker sem Slovenec, vem veliko o Lackovi četi. Toda nikoli nisem pomislil, da mi bo kdo postavil takšno vprašanje. Mislim, da se ta pohod ne da izraziti z besedami. ANICA PETERŠIČ — članica pevskega zbora iz Dornave. ,,Mi smo prišli sem že zelo zgodaj, da bi se pripravili. Osebno se nisem mogla udeležiti pohoda, sem pa zelo vesela, ker sem lahko prispevala svoj delež k veliki slovesnosti." JANKO GOJKOŠEK — po poklicu je električar in šofer pri GD Gerečja vas. ,,Lani sem se udeležil pohoda v Kidričevo, letos v Mostje in mislim, da bom še prišel. Bilo mi je zelo všeč in ohranil bom ta dogodek v spominu. PAVEL KONDRIČ — doma je v Kukovi 13 v Juršincih. Je član ZZB. ,,V partizane sem odšel leta 1941, priznali so mi samo od leta 1943. Deloval sem s Krambergerjem in Murkovičem, ki sta bila povezana z Lackom. V partizanih sem bil vse do osvoboditve. Bil sem kurir in borec. Včasih nas je bilo tudi več kol 30. Ko sem odšel v partizane sem bil star 22 let, danes jih imam nekaj čez 60 in spomini so še vedno živi. Mojega najboljšega prijatelja Krambergerja so ustrelili v Pacinjah, Murkoviča pa .so ujeli žandarji v Moškajncih in ga na zverinski način ubili. Spominjam .se tudi Lacka, ki sem ga velikokrat videl in prenašal pošto za njega. Izdal ga je Tomažek, ker se je takrat po hudem spopadu z Nemci, ranjen zatekel na njegovo domačijo. Tomažka so nato ustrelili, njegovo domačijo pa so zažgali." Ko mi je tov. Kondrič govoril, je govoril iz srca. V očeh so se mu zalesketale solze, toda ni odnehal. Pogovarjal se je z mano, kot bi bila že dolgoletna tovariša. Na koncu najinega pogovora je dejal: ,,Čeprav sem že star možakar se bom vedno udeležil takšnih pohodov, če bom le mogel." Od njega sem se poslovila in v srcu sem čutila bolečino. Tista bolečina ni težila samo njega, ampak vse tiste, o katerih mi je povedal svojo življenjsko pot. Tako so mi pripovedovali udeleženci pohoda in nihče ni rekel, da mu je žal, da se ga je udeležil. Vsakdo je pritrdil, da se bo vedno udeležil pohodov, po poteh revolucije. Mislim, da bi takšni pohodi morali ostati med ljudmi. Zato se kuje prijateljstvo, bratstvo in tukaj se srečajo ljudje iz vseh krajev. Tak pohod mi bo ostal v spominu, ki ga ne bo moč pozabiti. Vsakdo misli svoje, nekateri tega ne morejo povedati niti z besedami. Marjana Hvaleč, UAŠ, Ptuj Kvedrov odred po poteh revolucije Zbrali smo se pred OŠ Tone Žni- darič. Pred odhodom je delegacija odreda položila venec k spomeniku narodnemu heroju Dušanu Kved- ru. Na pot so krenili mladi z OŠ Tone Žnidarič. gimnazije Dušana Kvedra, vojaki, pripadniki civilne in narodne zaščite, teritorialci, gasilci. Pot nas je po Rogozniški cesti vodila do Spuhlje, kjer so se nam pred spomenikom padlim prevoznikom čez Dravo priključili udeleženci iz KS Zavrč, Cirkulane in Markovci. Skupaj smo nato nadaljevali pot proti Dornavi, tam so nas pričakali udeleženci iz kra- jevnih skupnosti Gorišnica in Dornava. Na mostu čez Pesnico so nas s pesmijo pričakale žene iz aktiva kmečkih žena v Gorišnici. Kvedrov odred je bil tako popoln in je krenil na prizorišče proslave, k cilju pohoda. Odred je sestavljalo 2200 udele- žencev, zvezo z vodstvom so imeli vzpostavljeno člani radio kluba Dušan Kveder, Kvedrov odred pa sta vodila komandant Milan Vogri- nec in komisar Jože Čeh. Vzdušje je bilo prijetno, težav med poho- dom ni bilo. 1. kotar Kvedrov odred na poli proti Dornavi i — folo B. Rode TEDNIK - 10- maj 1979 IZ NASIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI - 9 KRAJEVNA SKUPNOST TONE ŽNUARKi Vključiti še delegacije OZD Po številu prebivalcev sodi KS Toneta Žnidariča med najmanjše krajevne skupnosti na območju Ptuja, vendar je prav na tem območju skoncentrirana skorej vsa ptujska industrijska dejavnost, kar daje tej krajevni skupnosti še po- sebno obeležje. O dosedanjem delu je Lojzka Stropnik, predsednica skupščine KS, povedala naslednje: ,,Po slabem letu delovanja KS Tone Žnidarič v Ptuju lahko ugo- tavljamo, da je njena organizi- Lojzka Stropnik ranost in dejavnost zadovoljivo zaživela, četudi se povsem ne moremo pohvaliti, da smo storili vse, kar smo si zadali v svoji pro- gramski usmeritvi. Predvsem kasnimo nekoliko pri uresni- čevanju programa komunalnih nalog in to zaradi vse močnejših podražitev, ki zmanjšujejo vrednost zbranega samoprispevka in ker izvajalci del tudi ne morejo opraviti naročenih nalog v rokih, ki jih KS želi. Doslej sta bila urejena pločnika na obeh straneh Ormoške ceste, ki ■ je bila sicer tudi modernizirana in se je estetski izgled glavne prometne žile iz mesta proti vzho- du vidno izboljšal, trenutno urejujejo Dravske elektrarne celotni park, za zgraditev pločni- kov ob Žnidaričevem nabrežju pa bo primaknila KS svoj delež iz sa- moprispevka. Podobno se bo začela izboljševati pot Na tratah vključno s pločnikom, v najkrajšem času pa bo položena gornja doslej dotrajana asfaltna plast na Novi cesti. Glede ureditve Rajšpove uli- ce, ki je bila tudi v tem letu programirana, so nujne obsežnejše rešitve zaradi večje zahtevnosti, ki jo narekuje ta prometnica kot glavna dohodnica k tovarnam; za- radi tega je nujno predhodno izde lati še temeljitejši projekt z upoštevanjem želja podjetij, predvsem pa je treba doseši z njimi sporazum o skupnem financiranju. Tudi za ureditev podhoda pod že- leznico ob potoku Grajena bo tre- ba najti podobno rešitev. Organi KS redno rešujejo sproti vse naloge, vendar je opaziti, da nekateri člani organov še niso povsem dojeli nalog in odgo- vornosti krajevne samouprave. Mnogim otežkoča aktivnost prezaposlenost 'oziroma zadolže- nost za druge naloge, nekateri niso povsem pripravljeni izpolnjevati nalog, delno tudi zaradi ne povsem dognanih in temeljitih zadolžitev za nosilce posameznih nalog. Kljub posebnim naporom nam še ni uspelo oblikovati potrošniškega sveta, prav tako še nismo mogli konstituirati odbora RK, četudi so bifrna ustanovni sestanek vabljeni vsi člani te organizacije v naši KS. Tudi ustreznih prostorov za delo organov si še nismo mogli zagoto- viti. Pripominjam, da se bodo morali v kratkem prilagoditi organi KS sprejetemu statutu tako, da se bo vključila v njih delovanje še dele- gacija organizacij združenega dela tega predela, kar bo zagotovilo ve- liko lažje in temeljitejše reševanje vseh nalog in komunalnih rešitev na tem območju." končan. V obdobju 1981-1985 bo na zazidalnem območju Ra- belčja vas—zahod zrasel nov mestni predel z okrog 4 tisoč prebivalci, s tem pa tudi pogoji za ustanovitev nove krajevne skupnosti. Vzporedno s tem poskušamo v sodelovanju z združenim delom reševati tudi problem preskrbe prebivalstva. Trgovsko podjetje MIP Ptuj bo letos začelo z grad- njo večje samopostrežne trgovine z gostinskim lokalom ob ulici Borisa Kraigherja. V tej zgradbi bo tudi nova pošta Ptuj III. pa tudi naša krajevna skupnost na- stopa kot soinvestitor za pridobi- tev nujno potrebnega prostora za delo krajevne skupnosti, saj smo sedaj brez vsakršnega prostora. No, cela vrsta je še problemov, vendar njihova rešitev presega pristojnosti in možnosti krajevne skupnosti. Takt) je problem šol- skega prostora. Izgleda, da bo območje KS začasno razdeljeno na dva, če ne celo na tri šolske okoliše. Problem so neurejene ceste in ulice, ki postajajo iz dneva v dan prometnejše, so brez prometnih znakov in brez označe- nih prehodov za pešce. Pred komunalno in lokalno skupnostjo za ceste jc nujna naloga, da do jeseni, ko bo odprt nov srednje- šolski center ustrezno uredi vsaj Volkmerjevo ulico. Naj s tem končam, saj je treba pustiti nekaj prostora še za druge krajevne skupnosti, ki se srečujejo s po- dobnimi težkimi problemi.« In kakšne so naloge, ki nas čakajo v letošnjem letu? Izpolniti bomo morali planske obveznosti iz sedanjega petletnega načrta kot so: sofinanciranje grad- nje otroškega vrtca ter ureditve ljudskega vrta in ribnika. Sofinancirali bomo tudi ureditev mestnega pokopališča v Rogoznici in gradnjo dveh domov občanov, obveznosti pa imamo še pri gradnji kolektorja ob srednješolskem cen- tru. Poleg tega bomo morali pripra- viti izhodišča za naslednje srednje- ročno obdobje ter v osnovnih črtah orisati naš razvoj po letu 1985. Kadrovsko bomo morali izpopol- niti svete, odbore in komisije, v programu pa imamo še, da bomo zgradili in opremili dve otroški igri- šči, postavili javno medkrajevno telefonsko govorilnico ter izvedli vajo Nič nas ne sme presenetiti. Se- veda pa imamo poleg omenjenih nalog v programu še vrsto akcij, ki jih bomo v okviru razpoložljivih fi- nančnih sredstev in urbanističnih rešitev tudi realizirali. Aktivno delo vodstev družbeno- političnih organizacij, zlasti še ZSMS nam je najboljše zagotovilo, da bomo vse postavljene naloge in obveze v KS kar najbolj uspešno uresničili za lepši in boljši jutrišnji dan vseh prebivalcev KS Jože Potrč." KRAJEVNA SKUPNOST FRANC OSOJNIK Ureditev Ljudskega vrta in ribnika »z odločitvijo občanov o več krajevnih skupnostih v mestu Ptuju je bila podana osnova, da občani uveljavljamo ustavno pra- vico in dolžnost s tem, da uresni- čujemo skupne interese inpotre- be v krajevni skupnosti.« Tako je pričel razgovor o razvoju Osojni- kove krajevne skupnosti Franc Tetičkovič. predsednik skupščine Franc Tetičkovič krajevne skupnosti. O nalogah v prihodnje je povedal: »Menim, da še nismo vsega uredili, da bi razvili vse možne oblike povezovanja krajevnih skupnosti s tistimi, ki so tudi zadolženi za reševanje potreb in problemov občanov. Ob konkret- nih vprašanjih uresničevanja po- stavljenih programov se srečuje- mo z nekaterimi težavami. Poseb- ni programi krajevnih skupnosti, ki so bui sprejeti na referendumu, nfso v vsen postavkah usklajeni s programi samoupravnih interes- nih skupnosti in organizacij zdru- ženega dela. V naši krajevni skupnosti smo v posebnem pro- gramu sprejeli ureditev Ljudske- ga vrta in ribnika, ureditev var- stvenega oddelka v osnovni šoli Franc Osojnik. ureditev prosto- rov za potrebe samoupravnih organov in DPO v K S. sofinanci- ranje ureditve muzeja NOB v Ptuju, sofinanciranje v vzgojno- varstvene ustanove ter urejanje cest in javne razsvetljave. Doslej srno že prispevali delež za sofinanciranje vzgojnovarstve- ne ustanove v K S Boris Zihcrl. najeli prostor za KS v novem gasilskem domu. prispevali delež za ureditev varstvenega oddelka v osnovni šoli. Nekoliko je v zaostanku priprava na ureditev Ljudskega vrta in ribnika. Za to sta dva vzroka: ureditev zahteva večja sredstva, kijih sama krajev- na skupnost nima na razpolago; ker pa gre za ureditev večjega kompleksa, kjer sodelujejo tudi iriteresne skupnosti, smo se vklju- čili v program skupnosti za vodno §ospodarstvo in za komunalno eiavnost; drugi vzrok pa le izdelava plana ureditve komplek- sa. V nadaljnjem razvoju krajevne skupnosti je poleg ostalih nalog potrebno omeniti zlasti uveljavi- tev vseh tistih metod, oblik in načinov dela. ki zagotavljajo občanom samoupravno uvelja- vljanje interesov in potreb v krajevni skupnosti. V statutu KS. ki smo ga sprejeli januarja letos, smo si postavili vrsto nalog prav s tega področja, zato jih moramo čimprej uresničiti. .Med drugim gre tuui za vključitev delegatov v samoupravne orjgane OZD in s tem za uresničitev pomembne vezi med KS in OZD. Konkretno gre za večjo skrb združenega dela pri urejanju potreb, kijih imajo občani kot delavci v KS. Med Eomembnimi stalnimi nalogami v . rajevni skupnosti je tudi ureja-] nje vseh tistin opravil, ki zagota- vljajo uspešno pripravljenost de-1 lovnih ljudi in občanov na LO in] družbeno samozaščito. To pa v| tem času preverjamo v akciji nič* nas ne sme presenetiti. N. D. KRAJEVNA SKUPNOST DUŠAN KVEDER Stare zidine z mnogimi problemi v osrčju mesta Ptuja, v starem mestnem jedru leži krajevna skup- nost Dušana Kvedra. Stari zidovi, več stoletne hiše pa skrivajo mnoge probleme, ki razjedajo vsakdanjo monotonost. Problemi, spremljajo jo na vsakem koraku pa niso samo v njeni domeni, temveč je za njiho- vo razreševanje odgovorna celotna družbena skupnost. Ima še eno značilno.si, v njej živi in dela največ starejših ljudi; vseh krajanov je 2800 v 883 gospodinj- stvih. Večina živi v starih in nepri- mernih stanovanjih ter je zato prav Ciril Šatej, predsednik skupščine foto: OM v tej krajevni skupnosti tudi največ stanovanjskih problemov. Zunanji videz skupnosti krasi tudi vrsta kulturnih in drugih spo- menikov, ki vabijo med stare zidine veliko obiskovalcev. Mestno jedro je tudi v celoti zaščiteno. V pove- zavi z navedenimi problemi je na tem območju vrsta socialnih prob- lemov. Za nameček pa tudi medse- bojni odnosi ljudi niso najboljši, saj je poravnalni svet te krajevne skupnosti preobložen z razreševa- njem številnih problemov. Krajevna skupnost v celoti ne more glede na svojo organiziranost razreševati vseh problemov, tako, da ji pri tem pomagajo nekatere interesne skupnosti. Obenem pa si prizadeva, da bi čim več teh zajela v program dela in jih tudi najustrez- neje rešila v skupno korist celot- nega območja. Precej delovne so delegacije, razen posameznih delegatov, ki jih je bilo potrebno ponovno ,,spom- niti" na njihovo dolžnost. Tako se v sedanjem trenutku stanje že izboljšuje. Dobro delajo tudi druž- beno-politične organizacije. Pred organi krajevne skupnosti je v tem obdobju tudi izredno odgovorna naloga priprav na izdelavo bodo- čega srednjeročnega programa raz- voja. Določene aktivnosti so v skupnosti začrtali pri uresničevanju nalog v akciji ,,Nič nas ne sme presenetiti"; vse v cilju, da se vanjo vključi čim večji krog delovnih ljudi in občanov. Naloge iz tekočega programa dela tudi kasnijo. Med drugim ure- ditev mestnega parka. Hrvatskega trga, Cafove ulice in Krempljeve. Te naloge bo treba realizirati v dru- gem polletju letos. Kasnijo tudi dela pri gradnji kanalizacijske mreže od šolskega centra in v Pre- šernovi ulici. Letos bodo v skupno- sti iz sredstev samoprispevka zbrali 1,6 milijona dinarjev. Vsi priveski, predvsem pa dediščina preteklosti daje krajevni skupnosti poseben položaj; pred- vsem pa je potrebno poudariti, da je med občani velika pripravljenost za razreševanje le-teh. MG KRAJEVNA SKUPNOST BORIS ZIHERL Hiter razvoj in številčna rast Na območju, kjer pospešeno gradimo družbena stanovanja, kjer nastaja novi — sodobni predel Ptuja, so se občani odločili ustanoviti svojo krajevno skup- nost, ki so jo poimenovali po revolucionarju Borisu Ziherlu. O njenem razvoju, problemih in programu je Franc Fideršek, predsednik skupščine KS pove- dal: ^ »To je skupnost, ki v bistvu kot skupnost šele nastaja. Ob refe- rendumu decembra 1977. ko smo se odločili za ustanovitev KS. je !>tela 1488 prebivalcev, danes jih ^teje že čez 2.200. ob koncu leta 1980, ko bo dokončana gradnja Zazidalnega okoliša Rabelčja vas—vzhod pa bo štela že nad tri tisoč prebivalcev. Ljudje se prise- Ijujejo. ne le iz starega predela Ptuja, temveč s celotnega območ- ja občine in tudi od drugod. Vsem tem je treba pomagati, da se vključijo v novo okolje, da se v njihovi zavesti tudi vsidra pripad- nost tej novi samoupravni skup- nosti delovnih ljudi in občanov. . Na posameznih območjih kra- jevne skupnosti .so tudi različni 'nteresi in problemi. Tako je npr. Volkmerjevo naselje, ki je nasta- jalo v času »gradnje stanovanj za 'fg« ostalo komunalno neurejeno, ^e danes nimajo urejene javne ■ razsvetljave in otroškega igrišča, ^t^oje bo urejeno letos s pretež- nim deležem iz samoprispevka. . Ziherlova ploščad, kjer domu- Jejo pretežno mlade družine, je 8'avni problem otroško varstvo, ^''to smo tudi precejšnji del ''Stnoprispevka namenili za sofi- ■^anciranje gradnje otroškega |''"tca in jasli, priprave so v teku in °o gradnja stekla že letos. Uredi- rnanjših igri.šč za predšolske 'stroke pa spada k ureditvi okolja |tanovanjskih blokov in bosta etos urejeni vsaj dve taki igrišči. Območje zasebne gradnje in Jiaividualnih hiš. zlasti Peršono-" e. Hercegove in Frajnkovčeve ^hce ter Rabelčje vasi, se srečuje P'"edvsem s problemom oskrbe z vodo, kar zadeva dolgoročnejšo rešitev in ni odvisno le od krajev- ne skupnosti. Prav tako je nujna telefonska povezava, kar 34 inte- resentov za telefon je že sedaj, vsako leto pa jih bo še več. Dogovarjamo se s podjetjem za PTT promet za organiziran pri- stop k rešitvi telefonske napelja- ve. Na tem območju je problem tudi v tem. ker pospešena druž- bena gradnja včasih posega v Franc Fideršek dosedanji življenjski prostor indi- vidualnih lastnikov, kar vse je treba v okviru krajevne skupnosti usklajevati. Da bi lahko vse te probleme kar najbolj uspešno in neposred- no reševali, se poskušamo tudi ustrezno samoupravno organizi- rati. S statutom KS smo določili območja za sklicevanje zborov občanov. Na navedenih treh ob- močjih (Volkmcrjeva. Ziherlova in Rabelčja vas) so že bili sestan- ki članov SZDL in evidentirani člani za ulične odbore SZDL. Četrto območje med Ziherlovo ploščadjo in Ljudskim vrtom šele nastaja in bo oblikovano ob koncu prihodnjega leta. S tem pa proces številčne rasti še ne bo KRAJEVNA SKUPNOST J02E POTRC Vsak peti aktivno delavKS Drago ČATER, — predsednik skupščine krajevne skupnosti Jože Potrč v Ptuju nam je ob tej prilož- nosti dejal: ,,Ko ob prazniku krajevnih skupnosti Ptuj preglejujemo rezul- tate, ki smo jih dosegli v letu dni v krajevni skupnosti Jože Potrč, lahko s ponosom rečemo, daje bilo delo zelo uspešno in plodno. V tem prvem letu delovanja smo morali usmeriti največ naporov v vključe- vanje čim večjega števila prebival- cev v delo krajevne skupnosti in to nam je uspelo tako, da smo v skup- ščino in njene organe, v odbore, komisije ter vodstva družbenopo- litičnih organizacij vključili kar 370 naših krajanov. Tako je vsak peti vključen v delo krajevne skupnosti, večina delegatov pa tudi zelo ustvarjalno deluje pri oblikovanju politike in odloča o vseh pomemb- nejših vprašanjih v krajevni samo- upravi. V krajevni skupnosti Jože Potrč v Ptuju živi nekaj nad 2100 prebi- valcev od katerih je polovica zapos- lenih, 270 jih je članov ZK, 80 imamo članov zveze združenj bor- cev narodnoosvobodilne vojne ter okoli 100 rezervnih vojaških stare- šin. Pomembnejši rezultati enolet- nega dela temeljijo na uspešno izve- denem referendumu za krajevni samoprispevek, sprejeli pa smo tudi statut krajevne skupnosti in razvojni program za obdobje od leia 1978 do 1980. Omeniti mora- mo tudi konstituiranje organov krajevne skupnosti ter zelo uspelo medrepubliško vajo civilne zaščite v naši krajevni skupno.sti. Izpopol- nili smo tudi organizacijo ljudske obrambe in družbene samozaščite z varnostnimi načrti in ocenami ter sofinanciranje skupnih programov Drago Cater krajevnih skupnosti Ptuj in asfalti- ranje pločnikov na našem območju. KRAJEVNA SKUPNOST OLGA MEGUČ Za praznik tri kilometre nove cesti Tudi v krajevni skujpnosti Olga Meglic smo predsednika skupšči- ne — Marjana Ljubeča povpra- šali. — kakšni so dosedanji uspehi dela po ustavni preobrazbi in na- črti v prihodnje'? »Na.ša kraievna skuonost nosi ime po revolucionarki in predvoj- ni komunistki Olgi Megličevi, ki je že v prvih letm Hitlerjevega terorja nad našimi narodi našla svoje mesto med napredno mis- lečimi množicami ter s svojimi ilegalnimi prevozi prek Drave skrbela za zvezo s partizani. Bila je izdana, aretirana in ustreljena v Mariboru. Na območju, ki se razprostira v dolžini petih kilometrov od erai- skega hriba, med strugo Drave in ranoramo, vse uo is.b Cjrajena, živi okrog 800 prebivalcev. Tudi mi smo se pripravili na prazno- vanje letošnjih jubilejev in še po- sebej na X. krajevni praznik, ko Proslavljamo 34 let svobodnega tuja. Včeraj smo na območju KS Olga Meglic pripravili slovesno otvoritev treh Kilometrov asfalti- rane ceste in tako slavili prvo večjo delovno zrnago v obdobju po re- organizaciji nekdanje ptujske krajevne skupnosti. Nova cesta nas bo stala okrog 200 milijonov starih dinarjev, kijih bomo zbrali iz različnih virov, najpomem- bnejši pajegotovosamoprispevek krajanov in dodatna sredstva, ki so jih posamezniki prispevali z obveznicami cestnega posojila. Ob tcj priložnosti smo pripravili tudi krajšo slovcstnost s tovariš-: kim srečanjem pri Holčevi do-j mačiji. i Do konca teea srednieročne^al obdobja bomo v glavnem realizi- rali zastavljene naloge. Doslej smo že opremili dom krajanov na Vičavi ter asfaltirali dohodno cesto in okolico doma. V progra- mu pa imamo izgradnjo kolek- torja in ureditev ulične razsvet- ljave. Naj povdarim še, da smo v KS Olga Meglic zelo zadovoljni z delom delegatov, ki se redno se- stajajo in spremljajo aktualne probleme v kraju in občini ter na zasedanjih skupščine tudi za&lo- Marjan Ljubeč Foto: pajo naše interese Naša želja je zato, da bi tudi v , 'ihodnje tako uspešno delali, ker -.c zavedamo, daje KS temeljna ^amoupravna celica, ki ima po ustavi pravico in dolžnost načrtovati svoje delo in razvoj; delovni ljudje in občani pa moramo biti tišti, ki bomo tudi nosilci tega planiranega razvoja, ki mu bomo posvetili največ po- zo yiosti. Želja in potreb je še veliko, ne- katerim smo dali prednost in se z referendumom v preteklem letu zavestno odločili, da bomo skup- no nastopali, plod tega pa jc tudi naša nova cesta.« MS 10 - IZ NASIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 10. maj 1979 - TEDNIK KRAJEVNA SKUPNOST SPUHUA Enotnost je porok za razreševanje vseh krajevnih problemov Dobro leto je minilo odkar smo se po preobrazbi krajevne skup- nosti Ptuj organizirali v enajst manjših krajevnih skupnosti mesta Ptuja. Naloge, ki smo si jih zadali tako v organiziranju kra- Konrad Rižner, predsednik skup- ščine KS Foto: M. Ozmec jevne samouprave kot komunalne in prostorske ureditve, so se kljub začetnim težavam pričele uresni- čevati. Uvodoma naj omenim, da smo se kot ena manjših krajevnih skupnosti, že takoj na začetku srečali s kadrovskimi težavami. Izvoliti smo morali prav vse organe za delovanje krajevne sa- mouprave kot tudi večje krajevne skupnosti, kjer je kadrovsko za- ledje vsekakor bogatejše. Toda z vztrajnostjo smo to področje dogradili in končno uspeli doseči določen samoupravljalski nivo, ki je potreben za delovanje v sami krajevni skupnosti. Pri analiziranju komunalne in prostorske ureditve smo ugotovili, daje potrebno pospešeno, seveda pa v okviru finančnih možnosti uredili nekaj najnujnejših pro- blemov oziroma želja krajanov. Med nje sodi ureditev prostorov krajevne skupnosti, avtobusnega postajališča, cestne razsvetljave in drugih nalog, ki smo jih planirali ob uredbi krajevnega samopri- spevka. Eden ključnih problemov pri delovanju krajevne samo- uprave je pomanjkanje ustreznih prostorov, zato je naša prva akcija usmerjena prav v razrešitev tega problema. Sedaj namreč gostuje- mo v gasilskem domu, ki pa je zlasti v zimskem času neprimeren, ker je neogrevan. Nalog je v krajevni skupnosti veliko in prepričan sem, da jih bomo s skupnimi močmi v okviru socialistične zveze, uspeli post- opoma v celoti uresničiti. Ob prazniku mesta Ptuja, ko združeni praznujemo, pa je po- trebno še bolj izpostaviti naša skupna prizadevanja za uresniči- tev postavljenih ciljev in jutrišnjo boljše življenje in delo v vseh krajevnih skupnostih. Konrad Rižner KRAJEVNA SKUPNOST BUDINA-BRSTJE Le S skupnimi močmi do cilja o razvoju krajevne skupnosti je Stane Fric, predsednik skupščine KS, pripravil naslednji sestanek: ,,Krajevna skupnost Budina — Brstje je bila ustanovljena pred dobrim letom. Ze do danes se je pokazalo mnogo želja in problemov, ki tarejo naše krajane. Stane Fric kar poprej ni prišlo tako do izraza. Naša KS leži ob regionalni cesti, kjer je prav zaradi gostote prometa zelo vprašljivo za krajane ob tej cesti glede same varnosti. Zaradi tega je bila že dalje časa zahteva po pločniku, katerega prav' sedaj delajo. Krajani KS Budina — Brstje pa niso zadovoljni s tako izvedbo rekonstrukcije te ceste, saj je samo vozišče ožje kot je bilo, jarek za odvajanje meteornih voda pa je preglobok, kar bo več ali manj vplivalo na onesnaževanje dela okolja našim vaščanom. Mnenje je, da prav pred periferijo mesta Ptuj bi morala biti taka cestna vpadnica širša. Zato je KS tudi pristopila k re- šitvam najbolj perečih problemov t. j. pitna voda, podtalnica, ki jo '•^ajo krajani v vodnjakih in kleteh. Zadeve se zelo počasi urejujejo, krajani pa ne želijo imeti kletnih bazenov, saj je to iz zdravstvenih in drugih razlogov nedovoljeno. Za leto 1979 smo si zadali plan dela po prednostih. V spodnjem delu Budine moramo obnovili zastarano električno omrežje, saj nekateri krajani ne morejo uporabljati pralnih strojev, še manj pa spremljati dogodke na TV. To je že urejeno z DES Ptuj. V tem mesecu bomo pričeli z deli za napeljavo telefona, kar smo pravno že uredili, kljub večkratnim nesoglasjem z raznimi organi, je pa dovolj interesentov. Gra- moziranje stranskih cest je pre- potrebno in še drugih ulic, ki so ureditve potrebne, ter priključek vodovoda k posameznim hišam. Težave imamo s prometno signa- lizacijo, ker naše ulice koristijo vsa težja motorna vozila in jih tako uničujejo, saj niso grajene za težki promet. Uredili bomo ustrezno prometno signalizacijo še v tem mesecu. Imamo tudi probleme z javno razsvetljavo že dlje časa, ki jih kljub urgencam še nismo uspeli odpraviti. Za nemoteno sestajanje in ob- veščanje krajanov zelo pogrešamo že v.sa leta nazaj in tudi danes prostore , kjer bi se sestajali to je dom krajanov. To nalogo smo si stalno dajali v ospredje, vendar zaradi drugih bolj perečih zahtev je ni bilo moč prej rešiti, sedaj pa je v teku. Mnogo je še drugih zadev, ki jih bomo le v skupnih prizadevanjih lahko rešili. Vse dokler ne bomo mogli zadev, za katere smo se odločili izvesti kot si želimo. Z ozirom na ta dejstva bi morali družbenopolitične organizacije (SZDL, ŽK itd.) tesneje sodelovati s KS jim nuditi polno podporo, ker le tako bomo lahko reševali probleme naših krajanov." KRAJEVNA SKUPNOST TURNISCE Problem še vedno oskrba in elektrika v krajevni skupnosti z zadovoljstvom ugotavljajo, da so v minulem obdobju po ustanovitvi skupnosti precej dobro delali. Uspelo jim je rešiti mnogo manjših krajevnih problemov, ki pa so v vsakem življenju in delu skupnosti izrednega pomena. V preteklem letu so uredili avtobusno posta- jališče, opremili dom občanov, uredili delno okolico doma in druga manjša dela, ki pomenijo šele začetek v nadaljnje akcije na območju skupnosti. Prispevali pa so tudi znatna sredstva za ureditev igri.šča pri 05 ,,lvan Spolenjak". Za letos so si zadali nalogo dokončne opreme doma občanov in ureditev njegove okolice. Nekaj sredstev bodo namenili za asfalt- iranje nekaterih ulic, za gradnjo vodovoda, cestne razsvetljave in tudi gradnjo irafopostaje ob Mejni cesti . Graditev slednje je nujna, ker ugotavljajo, da imajo nizko električno napetost, ki pa se še slabša zaradi novih gradenj. Nekaj je tudi hiš, ki še niso priključene na električno omrežje. Gradnja bi naj bila zaključena do prihodnjega leta. V tem obdobju pa bodo uredili vso potrebno tehnično dokumentacijo. Za ta dela bodo letos porabili okrog 230.000 dinarjev. Razpolagajo pa tudi s sredstvi za ureditev športnega igrišča. V ta namen so še imenovali gradbeni odbor, ki je zadolžen poiskati najustreznejšo lokacijo. Že dolgo jih pesti problem oskrbe, saj sedanja trgovina le s težavo pokriva vse potrebe občanov in delovnih ljudi na tem območju. V dogovoru so z MIP—om, da bi v letošnjem letu opravili razširitev obstoječega lokala.Vse kaže, da bo potrebno zaradi pomanjkanja sredstev, dozidavo prenesti šele v prihodnje leto. Poleg ostalega se v skupnosti srečujejo še s problemom, ki je prometnega značaja. Gre za hišo uri gostilni na Zagrebški cesti, ki stoji v nevarnem ovinku in bi jo bilo nujno porušiti, saj otežkoča varen promet na tem predelu. Krajani bodo v precejšnji meri tudi pomagali pri izgradnji tra- fopostaje. Odločili so, da bodo v celoti opravili izkop v dolžini 800 m. Delovni prispevek občanov bi tako znašal 180.000 dinarjev. Veliko pozornost posvečajo tudi problemu turniškega gradu, saj drugega ne morejo zaradi pomanjkanja sredstev. Ker gre za kulturo in turistično zanimiv objekt širšega značaja je jasno, da ga bo potrebno reševati s skupnimi močmi. Pri tem pa je znano, da bo ureditev veljala goro denarja in če Jakob Knez, predsednik skupščine krajevne skupnosti bomo odlašali iz leta v leto še občutno več. V skupnosti že tečejo temeljite priprave na akcijo ,,Nič nas ne sme presenetiti", v kateri mora sodeloveti najširši krog občanov in delovnih ljudi. Delo družbeno- —političnih organizacij je dobro zastavljeno, prav tako pa tudi vseh organov krajevne samouprave, zato uspehi ne izostajajo. KRAJEVNA SKUPNOST BRATJE RES Program razvoja temelji na lastnih možnostih Tudi predsednika skupščine krajevne skupnosti Bratje Reš v Ptuju smo prosili, da nam v krat- kem oriše dosedanje napore, ki jih krajani vlagajo v razvoj in spregovori o pomembnejših nalo- gah v prihodnje. Tovariš Oto Polič je v zvezi s tem deial: »Krajevna skupnost Bratje Reš dela nekaj več kot leto dni. Organizacijske priprave, kandi- dacijski postopki, volitve, konsti- tuiraiije, sprejem statuta in dru- gih aktov za delo KS in njenih organov, je zahtevalo precej na- pora in časa. Delo je steklo. Ocenjevati dosežke tega dela pa je v tako kratkem času težko. Rezultati so mnogo boljši kot so nekateri skeptiki prerokovali češ, saj bodo ta)ce razdrobljene KS le životarile. Zal, pa tudi niso takšni kot so si jih nekateri največji navdušenci zamišljali. Poglejmo: nova organiziranost je povzročila, da v primerjavi s prejšnjo veliko ptujsko KS mnogo več krajanov aktivno dela in deluje v vrsti organov KS. v njenih družbeno- političnih organizacijah ter v delegacijah. Velika udeležba na volitvah in na referendumu kaže na povečano zanirnanje krajanov. Zbori krajanov, kijih sklicujemo po ulicah in naseljih v Krčevini in Stukih. so bili z več kot 15 % udeležbo vseh volilcev. Mladina redno organizira razne akcije kot so urejanje okolja, kresovanja in drugo. So pa tudi slabosti, — predv- sem smo prevečkrat nezadovoljni z doseženim. Postavljamo si pre- velike cilje in načrte. Prevečkrat smo nestrpni in bi želeli čim več in to takoj ali vsaj čim prej. Veliko zamujenega bi radi nado- knadili takoj ali pa v rokih, ki se pozneje pokažejo kot neuresničl- jivi. Podobni smo z našo osebno pripravljenostjo. Zadovoljstvo, da smo bili izvoljeni v razne organe in delegacije v KS. preveč hitro zamenjujemo z raznimi izgovori in opravičili, ko začnemo izostajati in se ne udeležujemo sej in sestankov ter drugih aktivnosti teh organov. Resno začne groziti nesklepčnost in s tem nedejavnost organov in delegacij. Dobrega in slabega je verjetno še kaj. Menim pa. da so slabosti predvsem subjelctivnega značaja in zato prehodne. Dobro, oziroma boljše delo pa ima trdno osnovo v sedanji organiziranosti krajevne skupnosti, predvladuje in obeta še več rezultatov. Z novo krajevno skupnostjo smo se znašli v sredi srednjeroč- nega planskega obdobja. Zato smo program razvoja naše KS Eostavili le na lastne zmožnosti, .rajevni samoprispevek, sred- stva za skupen program ter pri.spevki OZD so naši edini viri sredstev. Z njimi želimo pridobiti prepotrebne prostore — dom občanov in po možnosti še ustrez- Oto Polič no trgovino. Sočasno pa bomo sproti reševali nekatere druge najnujnejše krajevne potrebe. To so predvsem gramoziranje neka- tcriri cest. popravilo mostu čez Grajeno, udeležba pri gradnji kanalizacije (kolektorja ) ter morda še obnova dela električne- ga nizkonapetostnega omrežja v Stukih. Navedeni program pomeni do- volj velik zalogaj za K.S. ki ima nekaj več kot 900 prebivalcev, od teh pa je le slaba polovica zapo- slenih. Tega smo se zavedali ?udi ob razpisu referenduma ter se odločili kar za 2 odstotni samo- prispevek. Začetek je toraj tu! Prepričan sem. daje to vzpodbudna osnova za naskok na novo srednjeročno plansko obdobje 1981 do 1985. Zanj so v priprave že v polnem zamahu. Dela in upam tudi volje nam ne bo zmanjkalo. Zmogli bomo! Krajanom iskreno čestitam k našemu skupnemu krajevnemu prazniku. << mš KRAJEVNA SKUPNOST IVAN SPOLENJAK Več vključevanja občanov v delo krajevne samouprave v tej krajevni skupnosti bo potrebna večja zainteresiranost občanov za upravljanje s sredstvi krajevnega samoprispevka, je še posebej poudaril Franc Muzek, predsednik skupščine krajevne skupnosti. Ne gre za to, da delovni ljudje in občani v skupnosti ne bi želeli delali, le težko jih je na pravem mestu vključili v akcije. Pogosto se dogaja, da ravno nedelavni občani imajo največ pripomb na delo organov skupnosti, sami pa se ne angažirajo. Kljub vsemu pa se v skupnosti trudijo, da uresničujejo programske naloge, zastavljene z referendumom. Tako so se vključili s prispevkom v gradnjo šolskega igrišča ob 0§ Ivan Spolenjak, nadalje so opravili obnovitvena dela v domu občanov, uredili potrebno dokumentacijo za asfaltiranje poli, ulic ter za gradnjo kanalizacijske mreže na območju skupnosti. Po dogovoru s komunalno skupnostjo se bo kanalizacija ob Mariborski cesti pričela urejati v prihodnjem letu. Za tekoče obdobje imajo v načrtu dokončno urediti okolico doma, šolskega igrišča ob osnovni šoli, cestno razsvetljavo na Zadružnem trgu. Ob železnici ter v novem naselju pri Roku. Asfal- tirali bodo tudi cesto ob Studen- čnici in prečni poti Mariborska—Rogaška cesta. V skupnosti imajo 2—odstotni krajevni samoprispevek in sicer 1 odstotek za ureditev kanalizacije in 1 odstotek za ostala dela. Letos, bodo celotna zbrana sredstva porabili za rešitev drugih pro- blemov v prihodnjem letu pa bodo sredstva usmerili v gradnjo kanalizacijske mreže. Ugotovili so, da je delo posameznih delegacij dobro zas- tavljeno, prav tako tudi družbeno- —političnih organizacij, nekoliko manj uspešno pa je delo mladme. Zato jih na tem področju čaka več Franc Muzek: predsednik skup- ščine krajevne skupnosti Foto: O M dela. Največji problem je še vedno kanalizacija, saj bo ureditev le—te veljala okrog 1 milijardo 700 milijonov starih dinarjev. Seveda pa je potrebno več narediti tudi za večje vključevanje občanov v delo organov krajevne samouprave. Le na ta način bo lahko delo celotne skupnosti v prihodnje še uspešneje kot doslej. MG KRAJEVNA SKUPNOST MARKOVCI Orientacijsko tekmovanje Mladi, kj živimo in delamo v KS Markovci smo v soboto, 28. aprila 1979 izvedli orientacijsko tekmovanje. Na tekmovanju so sodelovali skoraj vsi MA, ki sestavljajo OO ZSMS— Markovci in ekipa osnovne šole Markovci. V mesecu maju, torej mesecu mladosti, praznuje KS Markovci svoj krajevni praznik. Vemo, da maj ni le mesec pesmi in plesa, da je predvsem mesec dejanj in mislimo, da smo z uspešno izve- denim orientacijskim tekmova- njem dosegli željeni cilj. Na tekmovanje smo se pripra- vljali že dalj časa. Največ zaslug Bri tem ima vsekakor predsednik lO ZSMS Markovci, Marija Horvat in sekretar osnovne orga- nizacije Janez Lipovnik. Slecfnji je napravil osnutek programa tekmovanja, ki smo ga na sestan- kih MA samo dopolnili in nato sprejeli. Program tekmovanja je bil takšen: Ekipe, teh je oilo osem (tekmovanja se namreč niso ude- ležili mladi MA Stojnci) so mora- le v določenem času s kolesi prevozili začrtano pol. Med potjo so bile številne kontrolne točke in tekmovalne komisije. Tekmovalci, oz. ekipa so na le—teh streljali, se poisku- sili o metanju bombe, pokazali so morali svoje znanje iz prve pomo- či, precej preglavic so jim delala ludi vprasania na teme NOB, SKOJ. ZSMJ, MDA. Gotovo pa so si najbolj belili glave pri splošnih vprašanjih. Med vsemi ekipami so največ znanja pokazali mladinci MA— Markovci, ki so v skupni uvrstitvi zasedli prvo mesto. Sledijo jim ekipe iz: Bukovec, SoDetinc, Borovec, Nove vasi, Prvenc, Za- bovec in osnovne šole Markovci. Ekipa osn. šole je bila najmlajša, zato je ludi razumljivo, da m mogla enakovredno tekmovati z ostalimi ekipami v šlafetnern teku 5 x 100 m in vlečenje vrvi. Markovčanj so odnesli tudi naj- boljša mesta v streljanju, metanju bombe in štafelnem teku, le v vlečenju vrvi so morali priznati premoč ekipi MA Sobetinci. Vse sodelujoče ekipe so prejele diplo- me najboljše tri tudi pokale. Najboljše uvrščena ekipa, torej MA — Markovci, pa je za prvo mesto dobila mizo za namizni tenis. Denar zanjo je prispevala KS Markovci. Tekmovanje v soboto je uspelo. Predvsem zato, ker je na njem sodelovalo veliko število mladin- cev. Kljub slabemu vremenu nas dobra volja ni zapustila. Že takrat smo s tekmovanjem proslavili krajevni praznik 8. maj in upamo, da bo takšno, oz. podobno tekmovanje postalo tra- dicionalno, ena izmed naših na- log... Slavica Pičerko MAJŠPERKVABl GLASBA, PESMI IN PLESI MEDJIMURJA V soboto, 12. maja ob 14. uri gostujejo v domu Svobode v MajšperkU člani folklorne skupine in lamburaškega orkestra ,,Seljačka sloga" Prelog iz občine Cakovec. V počastitev praznika krajevne skupnosti MajšperK bodo izvajali bogat program izvirne glasbe, pesmi in plesov Medjimurja- prikazali pa bodo tudi Medjiniursko svadbo. Gostovanje organizirala ob- činska sveta SSM in ZSS Cakovec in Ptuj v okviru programa medrepubli" ške kulturne izmenjave in XVIII. tradicionalnih delavskih Srečanj bratstva in prijateljstva — Varaždin '79. Dogovorjeno je, da bodo gostovanje vrnil' člani delavsko prosvetnega društva ,,Svoboda" Majšperk, ki bodo kn alu gostovali v Prelogu. Gostom iz bratske občine Cakovec iz Preloga izrekamo prisrčno do- brodošlico v občini Ptuj in v Majšperku, delovne ljudi in občane P* vabimo, da si kulturno prireditev v čim večjem številu ogledajo! 0 EDNIK - 10- maj 1979 IZ NASIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI - 11! Položili so temeljni kamen za Dom učencev v torek, 24. aprila je bila v l^f^jevni skupnosti Boris Ziherl v piuju krajša slovesnost ob polo- žitvi temeljnega kamna za grad- ijo Doma učencev, posvečena letošnjim jubilejem. Najprej je govoril Stanko Le- pej, predsednik gradbenega odbora in med drugim povdaril, da prav v tem času mineva letodni od prve seje odbora, ki je takrat pričel s pripravami na gradnjo doma. Potreba po boljših, lepših in funkcionalnih prostorih je na- rekovala hitro in učinkovito delo, saj je sedanji Dom učencev v Prešernovi ulici neprimeren za bivanje in razvijanje izvenšolskih aktivnosti dijakov, ki v njem žive. Objekt je projektiral Projekt Ma- ribor, gradil pa ga bo Stavbar TOZD Drava Ptuj. V Domu učencev bo prostora za 240 mla- dih, ki obiskujejo šolo v Ptuju. Poleg tega bo Dom z vsemi spremljajočimi objekti izven.šol- ska vzgi)jna ustanova, ki bo za- gotavljala učencem zdravo in prijetno bivanje, hkrati pa bo omogočala vzgojno in izobraže- valno delo. Neposredna bližina srednješolskega zavoda bo pri- spevala, da bo srednješolski kompleks opremljen z vsemi po- trebnimi zunanjimi rekreacijski- mi površinami in s prehrambenim centrom za šolsko mladino ter z ostalimi skupnimi objekti. Ob koncu preteklega leta smo dobili sredstva za izgradnjo Doma učencev, zbrana v SRS po druž- benem dogovoru. Tako izvajalci gradbenih del zagotavljajo, da bo objekt predan v 11 mesecih, s skupno površino 3000 kv. metrov. Želja članov gradbenega odbora je. da bi objekt v skupni vrednosti prek tri stare milijarde dinarjev predali mladim v mesecu mla- dosti leta 1980. je zaključil svoj govor Stanko Lepej. Zatem je govoril Valter Pli- beršek. sekretar OO ZKS Boris Ziherl in v svojem govoru izrazil zadovoljstvo krajanov, da se bo ta lep objekt gradil prav v krajevni skupnosti Boris Zihcrl. Ob koncu jc čestital vsem krajanom in mla- dim ob prazniku Osvobodilne fronte, prazniku dela in ob letoš- njih jubilejih. Prisrčen kulturni program so pripravili učenci Doma učencev Ptuj, pionirji in cicibani ter mla- dinci iz krajevne skupnosti Boris Ziherl ter gimnazijski pevski zbor. Tako je potekala slovesnost do najbolj svečanega trenutka. Te- meljni kamen je ob bučnem ploskanju prisotnih položil dijak 3. letnika pedagoške gimnazije Dušan Zemljič, predsednik OO ZSMS v Domu učencev v Ptuju. N. D. Dušan Zemljič polaga temeljni kamen Foto Kosi Pionirji iz KS Boris Ziherl pred svojim nastopom. Foto Kosi Dom učencev bo prva zgradba v novem zazidalnem okolišu; Rabeljčja vas — zahod. Foto Kosi. NOVA ASFALTNA POT IN VODA ZA 530 GOSPODINJSTEV PRVI PRAZNIK KS VELIKA NEDEUA 8. maj je praznik delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti Ve- lika Nedelja. Hkrati je tudi spomin na preteklo revolucionarno gibanje in narodnoosvobodilni boj na ob- močju krajevne skupnosti. Spomla- di 1943. je pri Zrnčevih, v Sodincih nastala prva partizanska postojan- ka in mala bolnišnica. Zrnčevo do- mačijo so takrat tudi obiskovali ak- tivisti, kurirji in politični funkcio- narji. 26. decembra 1944. sta se sovražnik in domači izdajalec zne- sla nad domačimi in domačijo. V boju s sovražnikom je pri Ozmečevi domačji v Sodincih padel partizan ban Gašparič-Mihec. Uvodne slovesnosti ob prazno- vanju prvega praznika krajevne skupnosti Velika Nedelja so se za- čele prav v Sodincih in sicer v sobo- to popoldne, ko so položili venec in ^'^eije na spominsko obeležje pad- lega partizana Ivana Gašpariča. Ob 'ej priložnosti je zbranim obča- '2 veseljem in srečo odpiram novo asfaltno pot." je dejal Janko •^remožič. borcem, mladim in gostom iz P^^^ratene KS Gračac, občina „^"iačka Banja, govorila Marija '^^mec-Mira. Dejala je: "Moja dolžnost je, da ob zgodo- 'iskem prazniku KS in ob skoraj- 35-letnici boja v Sodincih, spregovorim nekaj besed. Tudi pri nas smo se trudili, da bi naše sode- lovanje krepilo moč borcev ter jim lajšalo nevzdržne življenjske raz- mere. Mnogim je znano, da je par- tizanska vojska na tem območju delovala v letu 1943 in zatočišče na- šla pri Zrnčevi, danes Ozmečevi do- mačiji. Danes, ko živimo v svobo- di, smo dolžni, da se s hvaležnostjo spominjamo vseh tistih, ki so žrt- vovali življenje za to, da mi brez strahu in srečno živimo. Ob vsakem dosežku in ob vsaki priložnosti jim bodimo hvaležni in povejmo mlaj- šim, da je naša svoboda dragocena, saj je zanjo darovano marsikatero življenje. Slava junakom in hvala tovarišu Titu, ki tako zanesljivo vodi bratske narode in narodnosti. Naj živi še dolgo, kajti njegovo vodstvo je porok za našo varnost in srečno življenje." Za tem je delega- cija položila pred spominsko ploščo padlega partizana cvetje in venec. V soboto popoldne so v osnovni šoli odprli razstavo ročnih del in kulinaričnih izdelkov žensk krajev- ne skupnosti, likovnih in tehničnih del učencev osnovne šole. Obe raz- stavi sta pri občanih vzbudili veliko zanimanja, saj obiskovalcev ni manjkalo. V praznovanje so se vključili tudi mladi taborniki od- reda Zvonček, ki so ob zadružnem domu postavili šotore in občanom prikazali nekatere taborniške ve- ščine. Nedeljsko jutro se je kopalo v soncu in praznik je bil še lepši, še slovesnejši. Že zjutraj so se začela športna tekmovanja. Lovci so pri novem lovskem domu organizirali meddružinsko tekmovanje v stre- ljanju na glinaste golobe, pomerile pa so se tudi ekipe ZRVS v strelja- nju s pištolo. Ob desetih se je pričela svečana seja družbenopoli- tičnih organizacij in krajevne samouprave. Slavnostni govornik je bil predsednik skupščine KS Ivan Hržič, ki je ocenil prehojeno raz- vojno pot in občane seznanil z ne- katerimi novimi akcijami, ki so predvidene v naslednjem srednje- ročnem obdobju. Ob prvem krajev- nem prazniku je občanom čestital predsednik OS Ormož, Mirko No- vak. Na svečani seji so ob letošnjih pomembnih jubilejih podelili še de- set bronastih značk in priznanj OF. Izročili so jih Francu Krabonji, Ivanu Horvatu, Jožici Krabonjevi, Janku Premožiču, Ivanki Meškovi, Ludviku Mlinariču, Ivanu Kumru, Andreju Žuranu, Francu Vajdi in Lovski družini Velika Nedelja. Po združeni vaji gasilskih druš- tev, enot civilne zaščite, Rdečega križa, narodne zaščite in radioama- terjev so na simboličen način pre- dali namenu krajevni vodovod, ki je dolg okoli 33 kilometrov in z vodo oskrbuje nad 530 gospodinj- stev. Prijetno nalogo pri odpiranju vodovoda je imel Franc Kosi, pred- sednik krajevne konference SZDL in aktivni delavec ter organizator gradnje vodovodnega omrežja. Pred zadružnim domom ob prepro- gi tulipanov se je številnim obča- nom še predstavila domača fol- klorna skupina. Potem ko je v Sodinci prispela povorka kmetijske mehanizacije in Marija Ozmec-Mira je osvetlila in razjasnila nekatere dogodke iz NOB, zbranim je govorila pred spominskim obeležjem Ivana Gaš- pariča. ko so se zbrali občani, predstavniki družbenopolitičnih organizacij KS in občine Omož, je Janko Premožič iz Vičancev prerezal vrvico in tako simbolično predal namenu novo dva in pol kilometrsko asfaltno ce- sto Sodinci — Vičanci. Cesto so zgradili občani ob pomoči ormo- škega Kmetijskega kombinata in se z asfaltom povsem približali občin- ski meji. Prvi krajevni praznik so v torek, 8. maja, zvečer zaključili z gledali- ško predstavo ,,Za stanovanje gre", zaigrali pa so jo člani doma- čega prosvetnega društva. Uspehov je bilo veliko in prav ti obvezujejo, da bo naslednji praznik še sloves- nejši in delovnejši. zk PRED DELEGATI POMEMBEN SKLEP Solidarnostna sredstva za osem KS Najbrž ni delegata v zbonh občinske skupščine, ki ne bi vedel za tako imenovana solidarnostna sredstva, zbrana s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev za financiranje programov in potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih občine Ptuj. To so sredstva, kijih združu- jejo delovne organizacije in se po samoupravnem sporazumu delijo takole: 70 odstotkov po številu prebivalcev v KS, 30 odstotkov s sklepom zbora krajevnih skupnosti v manj razvite KS ptujske občine. In katere krajevne skupnosti bodo dobile solidarnostna sredstva? V osiuuku sklepa je predlagano, da se 1,700.000 dinarjev razdeli: kra- jevni skupnosti Dolena, kjer bo v letošnjem letu osrednja prireditev ob občinskem prazniku. Denar v višini 200 tisoč dinarjev bodo porabili za dograditev kulturnega doma in prostore v njem; druga KS je Grajena. Za modernizacijo ceste Grajena—Krčevina dodatno potrebujejo 300 tisoč dinarjev; tretja KS je Leskovcc, tudi v tej krajevni skupnosti potrebujejo denar za sofinanciranje modernizacijo ceste in sicer v višini 300 tisoč dinar- jev; v krajevni skupnosti Podlehnik so solidarnostna sredstva potrebna za elektrifikacijo Dežnega, višina sredstev znaša 100 tisoč dinarjev; peta je krajevna skupnost Polenšak, s 300 tisoč dinarji bodo sofinancirali modernizacijo cesto Zamenci - občinska meja; v krajevni skupnosti Stoperce bodo 100 tisoč dinarjev solidarnostnih sredstev porabili za pro- store krajevne samouprave in družbenopolitičnih organizacij. V krajevni skupnosti Trnovska vas bodo 100 tisoč dinarjev porabili za gradnjo doma občanov; v KS Zetale pa nameravajo s 300 tisoč dinarji sofinancirati modernizacijo ceste Kozminci—Dobrina. Pričakovati je, da delegati ne bodo nasprotovali takšnemu osnutku sklepa, reči je treba tudi to, daje v bodoče potrebno s .solidarnostnimi sred- sivi pomagati občanom KS Vitomarci, Juršinci in Destrnik. Tudi v teh kra- jih si želijo boljših cest. zk Ureditev enosmernega prometa Obveščamo vse voznike motornih vozil, da je izvršni svet skupščine občine Ptuj na 50. seji, kije bila 25. aprila 1979 sprejel naslednji SKLEP: Uvede se enosmerni promet v Miklošičevi ulici in Titovem trgu iz smeri Trga mladinskih delovnih brigad proti križišču Titovega trga in Bezjakove ulice ter v Krempljevi ulici do Trga svobode proti Trgu mladinskih delovnih brigad z namenom ne- motenega dela pri adaptaciji zgradbe na Trgu mladinskih de- lovnih brigad 3 in Krempljevi ulici 1. Enosmerni promet se uvede s petkom, 11, maja 1979 in bo trajal do dokončanja del na prej navedenih zgradbah. Oddelek za gospodarstvo in urbanizem SO Ptuj Da si bodo vozniki motornih vozil in drugi uporabniki v skiepu navedenih prometnic lažje predstavljali ureditev enosmernega prometa, objavljamo skico, ki je sestavni del sklepa 12 - IZ NAŠIH KRAJEV 10. maj 1979 - TEDNIK MLADI V KS v zadnjem času se odraža vse večja aktivnost mladih v OO ZSMS Turnišče. Res pa je tudi. da vso njeno dejavnost drži pokonci njen vodilni odbor in nekaj delovnih mladincev in mladink. V preteklem letu so se ti mladinci uveljavili predvsem na športnem področju, saj so predvsem zastopani v strelski družini Turnišče, ki je ena najštevilnejših in naj- močnejših v občini Ptuj. Uveljavili pa so se tudi na turnirjih v malem nogometu, kjer so se tudi dobro odrezali. Zato bi bila potrebna čim večja angažiranost med mladimi za delo v športnih sekcijah. Mlade bi bilo potrebno šc bolj povezati med seboj, da bi postali združena celota za uspešno premagovanje vseh problemov, ki se za- pažajo v sami organiziranosti. Kajti nekateri mladinci sploh ne čutijo neke odgovornosti svoje KS in tako tudi do OO ZSMS. Da pa se pri mladincih kaže neaktivnost pri delu so vzroki različni. Kot vsaka mladinska organizacija, kakor tudi vse družbeno poli-' lične organizacije je imela OO ZSMS Turnišče svojo letno konferenco, na kateri so proučili dejavnost v preteklem letu. V tem letu .so si mladi zastavili kar precej obsežen plan in upajmo, da ga bodo tudi v celoti uresničili. In kot vse organizacije se tudi ta srečuje s problemi v svojem delu, kijih manj uspešno ali bolj uspešno premaguje v svojem delu. Na koncu jim zaželimo veliko uspeha v njihovem delu in da sledijo poti, ki so si jo zadale generacije pred njimi in sedaj tudi njihova generacija. Z. B. SLOVENSKA BISTRKM Hotel dobi novo »obleko" Te dni so gradbeni delavci Konstruktorja TOZD Gradbeništvo Granit Slovenska Bistrica pričeli s pripravami za obnovitev že močno nagrizene fasade na edinem hotelu v bistriški občini, to je hotelu Planina v Slovenski Bistrici. S tem je tudi konec večletnih ugibanj, kdaj bo hotel odpravil nevarnost odpadanja ometa. Zaradi slabega zunanjega izgleda se je hotel, kljub temu, da stoji v središču mesta Slovenska Bistrica, srečeval z mnogo manjšim prometom kot bi ga sicer lahko dosegel. K temu pa ni prispeval samo odpadajoči omet, amapak nemalokrat tudi počasna postrežba. Lahko bi rekli, da je ta pomankljivost zadnje Hotel Planina v pričakovanju svetlejše turistične bere. mesece odpravljena, zato je upati, da bo z novo fasado ,,prišla" tudi hitrejša postrežba. V vodstvu hotela načrtujejo, da bodo z obnovo fasade zaključili še pred glavno turistično sezono. Že sedaj načtujejo nekatere izboljšave tudi v notranji ureditvi, predvsem zgornjih prostorov kjer so sobe. V prizadevanjih za boljši kos kruha v okviru turistične dejavnosti v občini, je tudi združitev največjih turističnih objektov v občini Slovenska Bistrica hotela Planine in gradu Statenberg v enovito delovno organizacijo. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat KUPI SMETI Krajevna skupnost Kidričevo je letos praznovala svoj tradicionalni krajevni praznik ludi s številnimi delovnimi akcijami. Med drugim je stekla tudi akcija pod geslom ,,očistimo svoj kraj". V akcijo so se predvsem vključili mladi marljivi zbiralci smeli in odpadkov. Največ lega ,,balasta" je bilo okrog garaž, kjer lastniki avtomobilov enostavno odvržejo vse, kar bi sicer morali spraviti na smetišče. Čeprav so mladi v akciji okolico dosledno očistili, se že spet po- javljajo primeri, da posamezniki odmetavajo smeti po okolici, zlasti je to vidno na zelenicah. Vprašujem, le kako dolgo še??? France Meško Takšen kup odpadkov in smeti so zbrali pridni mladi zbiralci samo okro^ garaž. Foto: K. Zoreč Čez tisoč svatov na ptujskem magistratu Sobota, 28. april. Pust, hladen in deževen dan ni oviral številnih občanov, da ne bi šli na ulice, v prodajalne, saj je bilo še marsikaj treba nakupili pred prvomajskimi prazniki. Doma je bilo ludi veliko naših delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, precej turistov in zato ni čudno, da so bile na ta dan vse ptujske ulice in trgi kol en sam zavozlan prometni vozel, čeprav ludi v ostalih dneh pred prazniki ni bilo dosti boljše. V soboto pa so prometno gnečo povečali še številni udeleženci na svečanosti obreda sklenitve za- konske zveze. Na ta dan so na- mreč na ptujskem matičnem ura- du zabeležili nov »občinski re- kord«. Pred matičarjem in po- obla.ščcnim delegatom skupščine občine Ptuj jc namreč na ta dan kar 44 pretežno mladih parov z dvojnim DA prostovoljno spreje- lo odločitev za nadaljnje skupno življenje in obveznosti, ki jih za- koncem nalaga zakon o zakonski zvezi. Prtjšnji »občinski rekord«, dosežen pred nekaj leti, je namreč znašal 42 sklenitev zakonskih zvez v enem dnevu. Ce upoštevamo, da je skorej vsak mladi par. poleg obveznih prič, spremljalo še precej drugih »gosiijvanjccv«, nekatere tudi precej čez 50 in da so na ta dan v ptujski poročni dvorani svečano razglasili za zlaloporočenca kar dva para, ki sla tako sloveno po- trdila 50-lcinico skupnega življe- nja v zakonski zvezi, lahko mirno zapišemo, daje bilo v soboto, 28. aprila na ptujskem magistratu krepko čez tisoč svatov, prav go- tovo precej več kol ob kakem »prometnem« uradnem dnevu. Ob tem velja opozoriti še na nek problem. Zadnja leta se vse bolj uveljavlja običaj, da mladoporo- čence " obsipavajo z rižem. Ta navada je »uvožena« z zapada. Slovenci in sploh Slovani smo navadno dragim gostom ponudili kruh in sol. Toda dokler je riža dovolj in nam življenski standard to dovoljuje, ga pač trosimo, saj so nam mestni ptiči, zlasti golobi hvaležni. Vendar trosimo ga zu- naj. ne pa po hodniku in stopniš- ču. Kadar je več porok, cesto iz- gleda hodnik od vhoda do vrat poročne dvorane kot kak skedenj ob mlačvi. Ob tem nastaja tudi nevarnosj, da zlasti na stopnišču komu na rižu spodrsne in po- škodba je lahko tu. Posebno nerodno pa je bilo omenjeno soboto, ko je dež raz- močil riž na stopni.šču pred ma- gistratom. Lepljivo testo se je svatom oprijemalo na čevlje kof haloška ilovica. Na testo se je po hodniku lepil še riž in lahko si predstavljamo, da je potem izg- edala preproga v poročni dvorani tako kot da bi po njej hodili ap- narji. Torej več zmernosti in dobrega okusa tudi pri posipava- nju mladoporočencev z rižem. FF Trg MDB pred magistratom v Ptuju je bil v soboto zatrpan z avtomobili Foto: Alfonz Bradač SREDIŠČE OB DRAVI Gostovanje pri zdomcih v Švici Kulturna skupina, ki uspešno deluje na osnovni šoli v Središču ob Dravi, se je skrbno pripravila na gostovanje pri naših rojakih v Švici, kjer so bili gostje slovenskega društva PLANIKA, ki deluje v NVinterlhuru zapadno od Ziiricha. Na gostovanje v Švico so odpotovali v petek, 4. maja, vrnili pa so se v ponedeljek. S svojim skrbno naštudiranim programom so imeli več nastopov pred učenci naših zdomcev, ki obiskujejo tudi dopolnilni pouk v materinščini, predstavili pa so se ludi našim rojakom, ki so na začasnem delu v Švici. Gostovanje je posvečeno ludi mednarodnemu letu otroka. Več o tem gostovanju bomo še poročali. -f Učenci so se s svojim izbranim programom pred odhodom na gostovanje v Švico v četrtek zvečer predstavili tudi svojim staršem Foto: R ODLOČILI SMO SE - DELOVATI! Precej časa nismo ničesar naredili. Čakali smo, da bodo drugi delali namesto nas, pa čeprav smo vedeli, da se to ne bo zgodilo. Prejšnji člani MA—Zabovci so delovali kar uspešno. Žal pa v svoje vrste niso znali (ali niso hoteli) vključevati mladih, torej nas, ki sedaj delujemo v okviru MA—Zabovci. Februarja smo, kljub naspro- tovanjem nekaterih nekdanjih članov MA, izvolili novo vodstvo in pričeli z delom. Vemo, da lahko le z akcijami dokažemo našo aktivnost, zato smo že za osmi marec pripravili družabni večer s kulturnim programom, ki smo ga posvetili našim mamam. Pri tem nam je pomagala Terezija Maroh, mentorica dramske skupine, ki občasno deluieio v okviru MA. Mladi amaterji-igralci so že pred tem pripravili splet enodejank, ki sojih posvetili krvo- dajalcem naše vasi. Sodelovali smo na orienta- cijskem tekmovanju, ki ga je pripravila OO ZSM—Markovci s pomočjo MA. Resda se nismo posebno dobro odrezali, vendar še vedno boljše , kot če sploh ne bi sodelovali. Za tekmovanja v mesecu mladosti smo pripravili ekipe za: mali nogomet, streljanje in namizni tenis. V počastitev 27. aprila in 1. maja smo na predvečer praznika dela izvedli kresovanje s kulturnim programom. To je šele začetek našega delovanja. Vemo, da je pred nami še veliko nalog, ena izmed večjih je prav gotovo pomoč gasilcem pri adaptaciji gasilskega doma. Številni člani MA so hkrati ludi člani gasilskega društva, katerega dom mladinci koristimo za svoje sestanke in občasne družabne večere. Odločili smo se torej — delovati, pokazati starejšim, da lahko tudi mi naredimo nekaj za naš lepši jutri. Slavica Pičerko V slovo Janezu v zadnjih aprilskih dneh je legla v gorišniški svet zlovešča senca. Po hudi bolezni je omahnil v smrt Janez Župec, vodja tamburaške sekcije, kateri se je razdajal polnih šestdeset let, in pevec—basist v pevskem zboru, v katerem se je iz- življal od osvoboditve do težke bolezni, ki ga je priklenila na posteljo. Bil je človek našega polja, doma v idilični vasici Zagojiči, rojen pod slamnatim kmečkim krovom, ki mu je ostal zvest vse življenje. V delovnih dneh, ko je zaoral v večno žejna nederja gorišniške zemlje, ko je vstajal z zoro in se s koso na rami odpravljal na zelene travnike in zoreča žitna polja, ko je v žametno razbolelih jesenskih urah pospravljal sadove svojega težaškega dela in ko je v zimskem času strmel skoz okno v zasnežene poljane, je delil pesem in glasbo z naravo in ljudmi. Bil je pevec in godec in s tem bogastvom polnil svoj prosti čas. Zanj ni bilo ure ne dneva ne noči in ne dela, ki bi lahko hromilo njegovo poslanstvo, kajti petje in glasba, dediščina našega rQ.du, sta bila poezija njegovega življenja. Se v zadnjih trenutkih, ko mu je zahrbtna bolezen izsesala življenjske sokove in ga že zaznamovala za smrt, se ji je kol viharnik upiral z melodijo, ki so mu jo prinesli njegovi muzikanti. ,,Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti", je bil njegov življenjski moto. Na njegovi zadnji poli ga je spremljala množica domačinov in dokazala, kako visoko je spoštovala svojega glasbenega samorastnika. Pevski tovariši so se poslovili z njegovo najljubšo pesmijo Lipa, lamburaši pa so mu zaigrali Gozdič je že zelen in tako izpolnili njegovo oporoko. Za svoje dolgoletno in nesebično kulturno poslanstvo je prejel bronasto priznanje OF in zlato Gallusovo značko. Tako so se Gorišničani dostojno poslovili od svojega najstarejšega kulturnega delavca. C. A. GRADIŠČE V SLOVENSKIH GORICAH Začetek gradnje v Gradišču v Slovenskih goricah so pričeli v prejšnjem mesecu z gradnjo novega stanovanjskega bloka, ki bo stal v neposredni bližini tamkajšnjega kuhurnega doma. Investitor tega devet stanovanjskega bloka je samoupravna stanovanjska skupnost Lenart, vsa dela pa izvaja podjetje Centrovod iz Lenarta. Stanovanjski blok, v njem bodo med drugim dobili stanovanja prosvetni delavci OŠ Borisa Kreigherja v Gradišču, bo vseljiv v letošnji jeseni. Gradnja lega enega najlepših stanovanjskih blokov v Slovenskih goricah bo znašala okrog sedemsto milijonov starih dinarjev. Janez Lorber OBČANI IN OBČANKE PTUJA! Vsi državljani imamo po ustavi pravico delati in živeti v čistem okolju. Kljub temu pa si s tisočerimi drobnimi in nekaterimi velikimi onesnaževanji vsak dan uničujemo okolje, ker zanemarjamo naše ustavne dolžnosti. Ali ste o tem razmišljali, ko ste razpravljali o razvojnih načrtih v svojih .samoupravnih sredinah? Ali razmišlate o tem, ko malomarno odmetavale odpadka, uničujet« zelenice, povzročale hrup? Ali se zavedate, da absolutno čistega zraka v Sloveniji skoraj ni več in da so posledice bolezni dihal? Ali razmišljale o zdravi hrani? Ali ni naravne krajine vedno manj? Sle pozabili na kopanje v rekah in potokih? Sle pomislili kdaj na lo, da avto porabi na 1(X) km vožnje toliko kisika, kol človek v 70 letih? Ali vam avtomobilski hrup ne preseda? Toliko avtomobilov imamo, da so jih polne ulice, parkirišča, zelenice pa so marsikje zaradi njih uničene. Ceste so zaradi velikih obreme- nitev poškodovane. Ranjenih in mrtvih v prometu je preveč. Neurejeno okolje naj predstavlja našo vest, zdravo in urejeno okolje pa naj bo skrb slehernega občana v soseski, krajevni skupnosti in združenem delu. Za človeka, za naše življenje, zdravje in počutje delamo in dajemo vse. Naše — blizu dva tisoč let staro mesto ima ob pogojih lepe pokrajine in toplic možnosti razvoja turizma. Toda turista privlači urejen kraj. Zato pričakujemo, da se boste vključili v času do 25- maja 1979 v akcijo ,,oCl!s IIMO IN OLEPŠ.AJMO PTU J", ki jo izvajamo v počastitev krajevnega praznika m dneva mladosti ter poskrbeli za urejeno okolico svojega bivališča in takšno okolje ' vzdrževali tudi v bodoče. Ptuj, maja 1979 TURISTIČNO DRUŠTVO Pluj TEDNIK -10- "">i ^979 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 13 Veseli lastnega prostora Pri Lenartu je bil pred dnevi občni zbor likovnega društva Lajči Pandur na Icaterem so podali oceno dela v preteklem letu in ugotovili, da so naloge v celoti realizirali. Za glavne naloge v letošnjem programu imajo zadano aktivnejše sodelovanje z drugimi likovnimi društvi v Sloveniji in Se tesnejše sodelovanje z likovnim društvom iz Dom ^al s katerim že več let aktivno sodelujejo. Predsednik lenarškega likovnega društva Konrad Krajnc je dejal, da bodo v letošnjem letu tudi pripravili večje število likovnih razstav na katerih se bodo bolj pogosto pojavljala imena slikarjev—amaterjev domačega likovnega društva. Razveseljiva vest na občnem zboru je bila tudi ta, da so lenarški likovniki Icončno le prišli do svojega lastnega prostora, ki so si ga z lastnimi močmi in s prostovoljnim delom naredili v lenarškem rotovžu. Ta lenarški salon bodo uporab- ljali tudi za slikarske ra/stave. Prvo razstavo v njem so pripravili 4. maja letos, ko so ga tudi svečano odprli in ga predali svojemu namenu. Janez Lorber Mladi v izobraževanju v prostorih kluba mladih v Ptuju je bila v sredo, 25, aprila, že šesta seja konference mladih v izobraževanju. Ko smo preg edali sklepe prejšnje seje. je tov. Meznaričeva poročala o seminarju za mentorje mladinskih organizacij. Pri tem je poudarila, da poklicno usmerjanje ni dovolj kvalitetno in da učitelji pri tem premalo sodelujejo. Letos bo tudi precej razlik pri sprejemanju pionirjev v ZSMS. saj bo sprejem poteka po krajevnih skupnostih, da se tako še bolj poudari potrebo po aktivnosti mladih v kraju bivanja. Novo sprejete mladinke in mladince pa bo potrebno potem tudi takoj vključiti v delo osnovnih organizacij ZSMS. Na vseh šolah je treba izvesti tudi javno razpravo o štipendiranju in štipendijski politiki in narediti varnostno oceno s področja nalog SLO. Poseben poudarek so dali tudi vprašanju informiranja o delu osnovnih organizacij ZSMS. Informacije morajo biti sprotne, da bodo pravočasno med vsemi člani mladinske organizacije na šoli. Karmen Čoki Literarni večer v Vitomarcih Letos mineva 100-letnica rojstva pesnika Josipa Murna-Aleksan- drova. Tudi pri nas smo počastili ta jubilej z literarnim večerom, kije bil v petek 20. aprila. Kulturna sekcija pri OO ZSMS Vitomarci se je potrudila in pripravila nekaj najznačilnejših Murnovih izpovednih in kmečkih pesmi in nekaj besed o njegovem življenju in pisanju. Odziv pri krajanih in mladini ni bil velik, prišlo je okrog 15 mladincev in mladink. Bolj so bih zato prizadeti mlajši nastopajoči. Prvič je bil pač izveden takšen večer in vse novo je še preveč neznano. Pomagati smo si morali tudi s tem, da smo na koncu kratkega, okrog 15 minut trajajočega, programa priredili disko. Morda tudi obveščenost ni bila najboljša, upamo pa, da bo drugič odziv večji in bodo mladi tudi sami dali več pobud za kakršnokoH akcijo! Irena Toš IzobraŽevanje o planinstvu Za hojo v planine se navdušuje vedno več mladine, predvsem v osnovnih št)lah. Toda sama hoja v planine ni dovolj. Mlade je po- trebno naučiti, zdrave in varne hoje. hkrati pa ji zbuditi ljubezen do domovine. Tako znanje jim lahko da najosnovnejša oblika izobraževanja Y planinstvu — planinska šola. ki jo PD Ptuj organizira že vrsU) let. Letos jo obiskuje 130 mladih planincev. 90 v Ptuj — te smo razdelili v dve skupini ter 40 v Markovcih. Večina prograina ima pred- vsem vzgojni pomen: lik planinca, splošni ljudski odpor, poznavanje in varstvo gorske narave, del programa je osnova za varno hojo. Gibanje v gorah, nevarnostih v gorah, vremcnoslovje, orientaci- ja, planinska pota. prva pomoč ter GRS ostali del pa seznanja mlade planince z organiziranostjo in zgodovino planinstva. Planinska šola obsega 20 ur predavanj ter dvodnevno turo na Peco. kjer bo izveden praktični del šole. Najuspešnejši bodo dobili re- publiško ostali pa društveno pri- znanje za opravljeno .šolo. Vendar se izobraževanje planincev tukaj še ne konča. PZS vsako leto organizira tečaje za mladinske vodnike in mentorje v letnih in zimskih razmerah. Na teh tečajih, ki so vsebinsko in praktično zelo pestri, se usposabljajo kadri za varno vodenje planinskih skupin v šolah. OZD ter KS. Nadaljnja oblika so tečaji za inštruktorje planinske vzgoje, ki potem organizirajo in vodijo pla- ninsko izobraževanje. Planinci torej posvečamo vzgoji in izobraževanju veliko pozor- nost, saj se zavedamo, daje varna hoja v gore največji užitek. Darja Lukman zaCetk muzejske sezone v >^i||HH||i VINARSKA ZBIRKA Bogato vinorodno območje, kije zaradi ugodnih geografskih in klimatskih pogojev tipično za ptujsko okolico, je vplivalo, da Ptuj daleč naokoli uživa sloves tudi po pristnem sortnem vinu. Iz zgodovinskih virov nam je znano, da se je že v antiki na tem območju pospeševala proizvodnja vina, ki je imela v vseh časih za posledico tudi razvoj trgovine z vinom. Znano jc tudi. da je statut mesta Ptuja že pred 600 leti urejal v posebnem poglavju način trgovanja z vinom in odrejal, kdo ga lahko opravlja, posegal pajc tudi v lastniške in viničarske odnose. Ohranje- ni arhivski dokumenti govorijo tudi, da so ptujska vina po trgovskih poteh najpogosteje potovala proti Trstu in na Koroško, Prevažali so ga furmani, mestni očetje pa so morabskrbcti za dobre odnose s sosednjimi mesti, da mm>i povzročala težav pri tranzitu. Pred nekaj stoletji je namreč tudi Maribor skrbel za zaščito svojega trži.šča, zato ptujski trgovci niso mogli prepeljati vina čez Dravo v Mariboru, ko .so hoteli na Koroško. Zato .so ga prevažali prek Radgone, ali pa mimo Slovenske Bistrice, Dobrne in Slovenjega Gradca, če so hoteli prekoračiti Dravo pri Dravogradu. Spričo tako bogate tradicije se je v Ptuju začelo relativno zgodaj razmišljati tudi o vinarskem muzeju. Ta je bil ustanovljen še pred vojno, leta 1937. Prvenstvena naloga odbora je bila. da čimprej reši vprašanje razstavnih prostorov. Pri tem jim je pomagala mestna občina, ki je z usposobitvijo starega obrambnega stolpa ob Dravi, našla ustre- zen prostor za zbirko, kije bila že leta 1940 dostop- na publiki. Zadnja vojna tudi tej instituciji ni povsem priza- nesla, vendar je bila muzejska zbirka že takoj leta 1945 usposobljena za sprejem publike. Hujše je bilo dvajset let pozneje, ko je Drava poplavila tudi stolp z muzejsko zbirko, ki so jo morali za tem iz teh prostorov umakniti. Medtem je bil stolp zopet urejen, dobil pa je novo dolžnost, saj od leta 1967 deluje kot razstavni paviljon Dušana Kvedra za občasne razstave, kar je bilo v Ptuju tudi nujno potrebno. Zato je vinarska zbirka ostala še nekaj let depo- nirana in leta 1976 prispela v kletne prostore bivše žitnice na grajskem hribu, ki sojo morali za tem iz teh prostorov umakniti. Medtem je bil stolp zopet urejen, dobil pa je novo dolžnost, saj od leta 1967 deluje kot razstavni paviljon Dušana Kvedra za občasne razstave, kar je bilo v Ptuju tudi nujno potrebno. Zato je vinarska zbirka ostala še nekaj let depo- nirana in leta 1976 prispela v kletne prostore bivše žitnice na grajskem hribu, kjer je brez dvoma na pravem mestu in tudi dovolj prostornem, saj je nekajkrat večji od prejšnjega. Razstavljeno gradivo je razporejeno v štirih dvoranah in se deli po opravilih. V prvem prostoru je poudarjena proizvodnja. Razstavljeni so klicalni- ki na delo in razno klasično orodje, ki se potrebuje za obdelavo vinograda. Tukaj so tudi puhalniki. škropilnice, lončene posode za prenos galice, brente. na ogled je celo top proti nevihtam oz. toči. Sledijo stiskalnice, med katerimi sta dve iz konca 17. stoletja in ostali pribor, ki je potreben pri prešanju grozdja ali drugega sadja. V drugi dvorani, namenjeni zorenju vina so sodi, v katere seje po prešanju vlival mošt, kjer je moral zavreti. Zato ne manjka vrelnih veh. vrčev. ki so iz 18. stoletja, škafov, banic in drugega orodja. Tu so že prve črpalke, filtri in drugo orodje. Na enem od sodov se bohoti Bakhus, ki so ga med vsemi bogovi najrajši častili Rimljani, ostal pa je popularen do današnjega dne. Ker je pri vsakem večjem kletar- stvu potrebna sodarska delavnica, se tudi tukaj nahaja razstavljeno sodarsko orodje. Impozantni so zlasti oblici, dva sta celo datirana v prvo polovico 18. stoletja in tudi lepo rezljana. Naslednja, tretja dvorana je napolnjena z ležaki, saj se vino mora po vretju pretočiti v sode, kjer »odleži«. da bi dobilo svoje pravo »težo«. Razsta- vljeni so veliki sodi. med njimi jc tudi orjak, ki ima v premeru več.kot 4 m. vase pa je lahko sprejel kar 37.000 litrov vina. Da bi bil mogoč prenos v nov prostor, so ga morali razstaviti na kose oz, doge, ki so oštevilčene, v njegovi notranjosti pa so takrat našli nad dve toni vinskega kamna. Seveda tudi prevoza celega soda ni bilo mogoče opraviti naen- krat. Tukaj je tudi razstavljenih nekaj sodov iz prejšnjih dveh stoletij, ki so reljefno bogato okraše- ni. Tudi originalne rimske amfore pokazujejo, na kak način seje lahko uskladiščilo in prevažalo vino pred dvemi tisočletji. Posebnost predstavljajo tudi težka, okrog tristo let stara dvojna lesena vrata kmečke vinske kleti. Ker o tehnologiji vina niso dosti vedeli, so skrbeli za celoletno vzdrževanje enake temperature v kleti, zato so masivna notranja vrata poleti odpirali, da bi skozi zunanja s perfora- cijami v letnih nočeh pritekal hladen zrak. Tak način zračenja je bil koristen tudi v času vretja mosta. Četrta dvorana je namenjena potrošnji vina. Zato je predstavljena nekdanja gostilna, ki privablja obiskovalce z velikimi mizami in klopmi in tudi z različnimi, v glavnem lesenimi in lončenimi posoda- mi. Zelo stare so velike ročke majolike, ploske in drugo. Ogledati sije mogoče tudi novejše flaširane proizvode, ki jih razstavljajo domači štajerski proizvajalci vin. Posebej je predstavljena še žganje- kuha z lončenim in bakrenim kotlom, kamenicami in drugimi posodami za žganje. Vsaka klet ima po navadi tudi del shrambe, ki jo tukaj zastpajo posode za zaseko, mast, olje, kis, vodo, razstavljene so tudi lončene in lesene posode, kjer se je kisala repa in zelje. Vinarski muzej v Ptuju je že v predvojnem času veljal za edinstvenega te vrste na Balkanu. Tudi sedanja vinarska zbirka je v novi postavitvi brez dvoma obdržala ta naslov in ga tudi opravičila, ni pa ji odrekati še razsežnosti, po kateri tudi v Srednji Evropi zaenkrat nima tekmeca. dr. Štefka Cobelj Mesto In vloga marksističnih krožkov v 00 ZSMS Ze v dokumentih 9. kongresa ZSMS so marksistič- ni krožki opredeljeni kot oblika dela ter idejnoakcij- sko jedro OO ZSMS. Kako v krožku delovati, da bi to res postal, je eno glavnih vprašanj s katerim se že dalj časa ukvarja ZSMS oziroma člani marksističnih krožkov. Iz analize dosedanjega razvoja vsebine dela MK se da razbrati, da ti svojega namena niso dosegali. Naj- pogostejša napaka je bila ta, da so MK delovali zaprto, obravnavali so sicer aktualne probleme, ven- dar pa svoje vloge niso izpolnjevali, saj največkrat niso bili prisotni v reševanju konkretnih problemov 00 ZSMS. V začetku letošnjega leta je II. skupina marksistič- nih krožkov v gimnaziji izvedla anketo, da bi lahko naredila analizo dela in razmer v OO ZSMS, na osnovi katere bi lahko prispevala k reševanju problemov. Z anketo smo se ukvarjali dva meseca, saj smo anketirali vse mladince, da bi izvedeli za interese, stali- šča in pobude slehernega. Hkrati smo lahko ugotovili, kako poteka delegatski sistem, informiranje ter orga- niziranje mladinskih ur. Naše ugotovitve in rešitve smo podali že ob obisku članov P RK ZSMS v naši osnovni organizaciji ZSMS. Prizadevamo pa si, da bi ob koncu izdali bilten, v katerem bi podali podrobnejše podatke o naši aktivnosti, pa tudi teoretične prispevke. Izvedena anketa se je obenem vključevala v temo, ki jo je letos razpisal republiški center MK: ,,Mladi v pluralizmu samoupravnih interesov" in so jo obdelo- vali v vseh krožkih v Sloveniji. 13., 14. in 15. aprila je bil na Pohorju tudi posvet o tej temi in delovanju MK, ki so se ga udeležile 3 članice MK iz Ptuja, Posvet je bil koristen saj smo, predvsem na popoldanskih okroglih mizah, izvedeli za težave mladih v OO, hkrati pa izmenjali izkušnje v delovanju MK, ter se dogovo- rili za oblike sodelovanja. Problemov nikoli ne zmanjka ker smo v naši OO pred kratkim ustanovili komisijo za LO in DS smo se člani MK lotili tega področja, saj mislimo, da je za aktivno delovanje potrebno teoretično znanje o izvoru koncepta SLO ter vlogi mladih v podružbljanju LO in DS, To temo bomo obravnavali do konca šolskega leta, saj moramo mladi na tem področju biti dobro uspo- sobljeni, Darja Lukman RAZPIS OKTOBRSKEGA MEDŠOLSKEGA TEKMOVANJA KB Maribor, združena v ljubljansko banko — združeno bankoje že razpisala oktobrsko medšolsko tekmovanje za najboljša literarna, likovna in fo- - tografska dela. Čeprav je tema ustvarjanja prepuš- čena izbiri posameznih tekmovalcev, se vedndarle priporoča, da bi večji del delali izdelke na temo mednarodnega leta otroka, V vseh treh izrazih naj bi vsak udeleženec tekmovanja poudabljal širino otroškega doživljanja, V banki so odločili, da bo tudi letošnje tekmo- vanje razdeljeno vdveskupiniinsicerskupinoučenci osnovnih šol ter skupino dijaki srednjih šol. Vsaka šola. udeleženka tekmovanja pa lahko pošlje le po tri dela iz vsake zvrsti. Posebna strokovna žirija, ki bo opravila tudi pregled nad vsemi prispehmi deli, bo ocenila vse, ki bodo prispela v banko do 8. oktobra. Najboljša dela bodo tudi nagradili z 12 praktičnimi nagradami; avtorji najboljših del pre- jmejo posebna priznanja. Tudi letos bo banka naj- boljša dela razstavila. Oktobrsko medšolsko tekmovanje je že drugo po vrsti. Lahko trdimo, da je naletelo med mladimi varčevalci in tudi ostalimi na velik odmev, V banki so tudi prepričani, da bo letos prispelo še več iz- delkov. Naj ob tem omenimo še, da so se v prvem tekmovanju dobro odrezali tudi mladi iz ptujske občine, MG . VIDA ROJIC. UPORNE SLOVENSKE GORICE ^^5, nadaljevanje) 'JPOR v MARIBORU Osvobodilno gibanje v Mariboru je preživljalo leta 1944 hude Udarce, Že aprila je padla skoro vsa organizacija OF v magdalenskem predmestju, na Pobrežju in delno v Melju, Junija seje razširil spet val ^■"etacij. Zato je odšla večja skupina sodelavcev OF v partizane, da bi prišla Nemcem v pest. Med njimi je bil Jože Klep s Krčevine pri ■j^- predvojni komunist, po poklicu čevljarski pomočnik. Med vojno Je bil v službi pri železnici v Mariboru. Njegovo delovanje v OF leta p3 že poznamo. Bilje povezan s ptujskim predelom Slovenskih goric Okrog Grajene. Štukov in Krčevine. kjer je imenoval nekaj zaupnikov v Po odhodu v ilegalo seje pridružil Lackovemu bataljonu. V zadnji provali v Mariboru so bili prizadeti Studenci. V začetku ''^gusta so zaprli okrog osemdeset ljudi. y^ Na koncu maja sta odšla na Dolenjsko Dušan Spindler-Kovač in ^aks Gašparič-Jernej. prvi sekretar okrožnega odbora OF in drugi jfi^retar okrožnega komiteja KPS Maribor. CK KPSju je zadržal dva ^^"»eca v partijski šoli. Konec avgusta sta se vrnila na Štajersko z veliko ^Pino aktivistov, ki jih je vodil Franc-Leskošek-Luka. Po vrnitvi je /^^zel Jernej posle sekretarja dravograjskega okrožja. Kovač pa ^^^janskega. Q, fo odhodu Kovača in Jerneja iz Maribora so izbrali za sekretarja j^'"^žnega komiteja KPS Maribor študenta Ivana Kokalja-Iljo. člani pa 1^ "ili: študenta Ivan Zagernik-Joco. in BertI Filipič-Jakec. dijak Oj^^rjan Bantan-Stojan. delavec Frane Zelaznik-Leon. učiteljica Jadviga j^^*'^ž-Spela. študent Srečko Rojs-Niko, posestnica Marija Faleš-Mica. •^ova, delavec Otmar Rataj-Mirko. delavec Andrej Čanžek-Donaf. delavec Jože Rant-Moša in študent Kari Kladnik-LIroš. med vojno j zaposlen v tovarni letal na Teznem. Od jeseni 1943 je bila članica' komiteja tudi Ema Gerbec-Dana. bivša učiteljica, ki pa sojo zaprli že aprila 1944. Poleti 1944 sta delovala v Mariboru dva r^onska komiteja KPS in mestni komite KPS s sekretarjem Otmarjem Ratejem-Mirkom, dimni- karskim pomočnikom. V mariborskem okrožju je bilo pred razdelitvijo na tri okrožja — 88 članov KPS, med njimi 25 žensk. Mladina je bila delno povezana v ZSM. Že leta 1943je zamenjal komandanta varnostne policije in varnost- ne službe in mesto voditelja SS policije Sp. Štajerske Otta Lurkerja- Josef Vogt. Poslali so ga z Gorenjske. Osvobodilni boj je hotel uničiti z vrivanjcm ovaduhov med aktiviste in v partizanske vrste. Ker ni žel dovolj uspehov, so tudi njega zamenjali. Njegovo mesto je zasedel maja 1944 — Kurt Stage. ki seje oprijel Vogtove taktike in vpeljal še »črno rokod. »Črno roko« so sestavljali gestapovci. Ubila je več sodelavcev OF. Po uboju je pustila v stanovanjih umorjenih list s črno roko. Zaradi izdajalcev, vrinjenih v gibanje, so se nadaljevali nemški vdori v organizacijo OF in prizadejali gibanju nove in nove izgube. Hud je bil primer Bojana Hrovata-Grbastega Miha na Pohorju, kije obdol- ževal ljudi ovaduštva. toda sam je v posebnih okoliščinah postal gesta- povski ovaduh. 22, junija je bila konferenca mariborskih članov okrožja in pred- .stavnikov Pokrajinskega odbora OF, Navzoči so bili Ilja. Joco. Spela. Mica Rokova. Ivan Nemec-Vojko. župnik Jože Lampret in še nekateri. 29. junija je bilo znova posvetovanje. Tokrat so se zbrali vodilni štajerski aktivisti, o čemer nas seznanja poročilo oblastnega komiteja KPS za Štajersko—CK KPS (VIII—44—I—4136). Posvetovanje je vodil Aleš Bebler. Objasnil je svetovni politični in vojaški položaj. Govoril je o izpolnjevanju teheranskih sklepov z ofenzivo v Italiji. Franciji in veliko ofenzivo Rdeče armade na finski in beloruski fronti, kjer je prebila nemške obrambne črte. Beblerje govoril o neuspehu nemške ofenzive v Bosni, kjer sta se zadrževala Prvi proletarski korpus in Vrhovni štab NOV in POJ. Odbit je bil napad na Vrhovni štab v Drvaru. Povedal je. da NKOJ še ni uradno priznan, je pa bolj upoštevan kot emigrantska jugoslovanska vlada. Pri nas delujejo zavezni.ške misije, naše pa pri zaveznikih. Predsednik emigrantske vlade Šubašič je pripotoval v Dalmacijo. Na Štajerskem je v NOV tak dotok, da ga ni moč vsega zajeti. Ljudske sile naraščajo. Naša naloga je, polet sprostiti in razširiti s pravilno politiko OF. Prebivalcem je potrebno jasno povedat, da so naši cilji osvoboditev in demokracija. Povedati je po- trebno o vodilni vlogi KP v boju za velike cilje osvobodilnega boja. Poudariti je potrebno, da je Hitler vojno zaigral, pobijati strah pred obnovo stare Jugoslavije, Razviti je potrebno boj proti domačim sovražnim gibanjem, ŠPELINO PISMO Pismo Jadvige Goleževe-Spele, članice mariborskega okrožnega komiteja KPS in okrožnega odbora OF, z dne 9, avgusta 1944, je bilo naslovljeno na Kovača (Dušana Špindlerja) in Jerneja (Maksa Gašperi- ča), Špela je pismo poslala CK KPS, ker sta bila tam na tečaju. Dan preden je napisala pismo, so člani okrožnega komiteja Mari- bor razdelili po julijskem odloku mariborsko okrožje na okrožja Pohor- je, Maribor in Slovenske gorice. Priprave za razdelitev pa so tekle že preje Spela je v svojem pismu navedla, da se je udeležila političnega tečaja IV, operativne cone na Pohorju, kamor ji je prinesel Aleksander Pirher-Aco vest, da mora takoj v Slovenske gorice v pomoč Niku. Navedla je še, da deluje v Slovenskih goricah tudi Jakec (Edo Zorko), aktivist od 1. julija 1944. Nato beremo v Špelinem pismu o strašni nesreči; ki je doletela okrožni komite KPS Maribor 15. julija u944. Tedaj so gestapovci obkolili hišo v mariborskem naselju Studenci (Hrenova ulica 10), v kateri so se sestali člani okrožnega komiteja; Ilja (Ivan Kokol), sekretar in Jakec (BertI Filipič), Joco (Ivo Zajgernik) ter Jakob (Jože Kovačič). V boju. kije sledil, so vsi štirje izgubili življenje. Tragedija v Studencih, ki jo navaja Špela v svojem pismu, se je odigrala okrog poldneva. Ko so gestapovci hišo obkolili, so pozvali v njej zbrane na predajo, kar pa ti niso sprejeli. Prvi je padel Aldo Debe- Ijak. jurir. aretiran dan preje. Gestapovci so ga pripeljali s seboj in ga 5rvega poslali v hišo. kjer so ga zadeli streli. V hiši zbrani so streljali iz liše na gestapovce. med katerimi je bil sam Kurt Stage. Streli so doneli več kot dve uri. nakar seje hotel Ilja prebiti, a je pri tem padel. Drugi trije ,so si sami vzeli življenje v hiši. še preje pa so zapeli. S tem so pokazali, kako junaško umirajo za svobodo slovenski partizani. VIRI:-Dok. VlII/44-l-4154-zgod. arhiv CK ZKS (Špelino pismo). — M. Ževart: Po sledovih NOV mariborskega okraja.) Nadaljevanje prihodnjič 14 - imaSi dopisniki 10. '''' - TEDNIK ŠAH Regionalno prvenstvo za posameznike šahovsko društvo »Izbira« Ptuj je pripravilo v Ptuju regio- nalno šahovsko prvenstvo za starejše pionirje in pionirke. Mla- di šahisti so pokazali kvalitetno igro, tekmovanje pa sla vodila klubska sodnika Butolen in Cafu- la. Posamezni rezultati: Starejši pionirji: Jure Mohr (^Maribor) 4.5 točke, Tomaž Zmauc (Ptuj) 3,5 točke. Dušan, Ličina (Ptuj), 3 točke. Marko Podvršnik (Slovenska Bistrica) 2,5 točke, Slobodan Ristič (Mari- bor) 1,5 točke. Prvi trije so si pridobili pravico sodelovanja na republiškem pionirskem prven- stvu. Starejše pionirke: Alenka Rajh (Slov. Bistrica) 4 točke, Lidija Horvat (Ptuj)4 točke, Irena Šifrar (Maribor) 3 točke, Zdenka Pauko (Ptuj) 2 točki in Tatjana Kokol (Ptuj) 1 točko. Prve štiri šahistke so si pridobile pravico sodelova- nja na republiškem prvenstvu. Po tekmovanju sta Vaupotič in Voršič določila ekipi, ki bosta našo regijo zastopaH na repubh- škem ekipnem prvenstvu, ki bo 5. in 6. maja v Celju (ko to poroča- mo je že bilo). Sestavljajo ju pionirji in pionirke po 5 članov, navedenih v drugem in tretjem odstavku. Besedilo in posnetek: Vitoslava Cafuta Tomaž 2mauc se je skupaj z Dušanom Ličina uvrstil v ekipo za republi- ško prvenstvo Občinsko šahovsko prvenstvo za posameznike v torek, 17. aprila seje v OŠ Tone Znidarič odvijalo občinsko šahov- sko prvenstvo za posameznike. Največ uspeha so imeli šahisti OŠ Juršinci, ki so osvojili tri naslove občinskih prvakov. Tekmovanje je izvedlo DPM Ptuj in ŠD Izbira. Rezuhati: Mlajši pionirji: BRANKO MATJAŠlC OŠ Juršinci 7,5 toč- ke; VLADO BEZJAK OŠ Grajena 7 točk; GORAZD CAFUTA, Juršinci 6,5 točke; MILOŠ LlClNA, Gorišnica 5 točk; ROMAN CESAR, OŠ Podlehnik 5 točk; Mlajše pionirke: JASNA KOKOL OŠ Grajena 4 točke; JOLANDA ZUPANlC, OŠ Grajena 2 točke, Tatjana Emeršič, Graiena 2 točki; DARINKA LOVRENCiC, OŠ Grajena i točka; Starejši pionirji: SAMO BEZJAK, OŠ Juršinci 6 točk; TOMAŽ ŽMAUC, OŠ Tone Znidarič 5,5 točk; RADO BRGLEZ, OŠ Tone Znidarič 5 točk; MAKS FEGUŠ, OŠ Podlehnik 4,5 točke; DUŠAN MAJCENO- VlC, OŠ Kidričevo 4,5 točke; Starejše pionirke: LIDIJA HORVAT, OŠ Juršinci 9 točk; ZDENKA PAUKO, OŠ Grajena 8 točk; TATJANA KOKOL, OŠ Grajena 7 točk; DARJA SIMONIC, OŠ Grajena 5,5 točke; SABINA PINTARiC, OŠ Kidričevo 5 točk. Franc Cafuta Olimpijski bazen ,^metišče" KIDRIČEVO Ker se približuje kopalna sezona, so tudi v Kidričevem začeli z ureditvijo kopalnih bazenov, ki jih je, kot je znano, prevzela v vzdrževanje delovna organizacija TGA, kar je bila tudi samoupravna odločitev vseh delavcev. Žal pa moramo ugotoviti, da se zaradi tega stanje ni bistveno izboljšalo. Dno bazena je tudi letos polno raznih steklenic, kamenja, celo nekaj težkih betonskih vaz in vrste drugih odpadkov. Res je, da so nekaj od tega napravili otroci, toda težkih betonskih vaz, ki so krasile kopališče prav gotovo niso spravili v bazen otroci, temveč starejši nepridi- pravi. Že lani smo opozarjali na to, kakšno škodo lahko napravi- mo s tem, če v bazenu ni vode in težki, oster predmet, kije vržen v bazen lahko predre aluminija- sto dno bazena. Zaradi tega je še toliko večja dolžnost, da v okviru družbene samozaščite ostrimo nadzor nad takim poče- Na dnu olimpijskega bazena leži vrsta odvrženih predmetov _. ___________________:_____ . J^toilLZorec tjem, da jih preprečujemo in poskrbimo, da bodo taki in podobni uničevalci družbene astnine dobili plačilo za svoja »junaštva«. Delavci in občani Kidričeve- ga so pred leti vložili čez 250 milijonov starih dinarjev za zgraditev bazenov, zato je v interesu vseh. da zaostrimo kontrolo in povečamo budnost, da do takih primerov ne bo več prihajalo. Objekti naj služijo delovnim ljudem za rekreacijo, ne pa posameznim objestnežem za njihovo izživljanje. Svojo moč naj raje pokažejo pri delu, na delovnih akcijah in v družbeno- političnem delu v krajevni skup- nosti. To navajam zato. ker so taki »junaki« med domačini, to vemo. ne vemo pa, kdo so konkretni posamezniki in komu služi tako početje. _..._______Meško Področno prvenstvo v Crešnjevcu Domači šahovski delavci v Crešnjevcu pri Slovenski Bistrici so priredili regijsko prvenstvo v šahu za pionirke in pionirje. Naj- več uspeha so imeli mladi šahisti iz ptujske občine, ki so osvojili kar tri naslove prvakov mariborske re- gije. Rezultati po kategorijah: Starejše pionirke: Ptuj 6 točk, Maribor 4 točke. Slovenska Bis- trica 2 točki (ptujsko občino so zastopale: Lidija Horvat, Zdenka Pauko, Tatjana Kokol, Sabina Pintarič in Darja Simovič.) Starejši pionirji: Ptuj 5,5 točke, Maribor 4,5 točke. Slovenska Bistrica 2 točki. (Zmagovalna ekipa ie nastopala v postavi: Samo Bezjak, Tomaž Žmauc, Dušan Ličina, Rado Brglez in Maks Fe- guš). Mlajše pionirke: Maribor 6 točk. Slov. Bistrica 4 točke, Ptuj 2 točki. Mlajši pionirji: Ptuj 7 točk, Slov. Bistrica 3 točke, Maribor 2 točki. (Za Ptuj so igrali: Branko Matjašič, Vlado Bezjak, Gorazd Cafuta, Miloš Ličina in Roman Cesar.) Za izreden uspeh mladih ša- histov iz ptujske občine gre pred- vsem priznanje mentorjem: Vau- potiču, Butolnu, Voršiču, Viherju, Arnejčiču in drugim, ki jim ni bilo žal časa za delo z mladimi šahisti. Vse priznanje zasluži tudi organizator prvenstva — šahisti OS Veljka Vlahoviča v Creš- njevcu, kjer smo se počutiU zelo prijetno. Franc Cafuta Usjiešen preizkus znanja v organizaciji oddelka za na- rodno obrambo in SLO je bilo v soboto, 21. aprila pri osnovni šoli Pohorski odred Slovenska Bistri- ca tekmovanje ekip osnovnih šol občine Slovenska Bistrica v orientacijskem pohodu, pozna- vanju dela z kompasem in karto, poznavanju orožja in topografije. Teoretično in praktično znanje pa so mladi tekmovalci morali po- kazati tudi v nudenju prve po- moči. Tekmovanje so posvetili pra- znovanjem 30. obletnice organiziranega usposabljanja področju SLO. Udeležile so se ga najbolje uvrščene ekipe iz šolskih tekmovanj, kjer so sodelovaU čenči vseh sedmih in osmih raz- redov. Skupno z njimi, vendar izven konkurence pa so preizku- sile znanje tudi ekipe poklicne kovinarske šole iz Slovenske Bis- trice in ekipa mladih iz kmetijstva. Tekmovanja se je udeležilo skupno 12 ekip, najuspešnejša pa je bila ekipa iz OŠ Pohorski odred Slovenska Bistrica, ki je zbrala skupno 1262 točk, s 1124 točkami seje na drugo mesto uvrstila ekipa OS Poljčane, na tretje pa ekipa OŠ Oplotnica. Te ekipe so prejele zlato, seebro in bronasto medaljo in priznanja. Posebna priznanja pa so za sodelovanje prejele vse udeležene ekipe. Na zaključni svečanosti tega tekmovanja so skupno z odličji najboljšim ekipam podelili tudi skupno 60 veteranom priznanja za dolgoletno delo na področju SLO. še posebno pa prenašanja izkušenj na mlajše rodove. Člani Ivo Ferk. Jože Majcen, Franc Pešak. Viktor Pečnik, Avgust Vidmar in Peter Štefanič pa so prejeli posebno odlikovanje za delo na področju SLO. V okviru sobotnega srečanja pionirjev in veteranov na po- dročju uresničevanja ciljev SLO je bila v osnovni šoli Pohorski odred pripravljena posebna razstava fotografij in likovnih del na temo SLO. Viktor Horvat ZG. POtSKAVA „Ta roka bo kovala svet" Pred kratkim je v okviru osnov- ne organizacije ZSMS Gabernik pri Zg. PoLskavi izšla prva števil- ka glasila pod naslovom »Ta roka bo kovala svet«. Osnovni namen glasila je še tesneje združevati mlade iz svojega kraja in širše okolice, jih seznaniti s cilji in nalogami mladih v tej sredini ter jim omogočiti kar najširšo obliko obveščenosti dosežkih mladih, ki prav v zadnjih dveh letih presega- jo pričakovanja tako na delovnem kol ludi izobraževalnem in kul- turno umetniškem področju. Glasilo je izšlo v skupno 250 izvodih. Posebno pozornost pa posveča dosedanjim delovnim uspehom mladih iz OO ZSMS Gabernik in nalogam v prvi polovici letošnjega leta. Pomemb- no mesto zavzema prispevek, »Edvard Kardelj—mislec in poli- tik, »kol tudi članki o 10. kongre- su ZSMS, o dosežkih krajevne skupnosti Zg. Polskava kjer mla- di lega aktiva živijo in delujejo. Viktor Horvat Izlet ptujskih planincev Planinsko društvo Pluj jc letos 22. aprila izvedlo že drugi izlet. Med drugim smo si ogledali kraje: Polšnik, Presek, pov/peli smo se na 841 m visok Oslrež, obiskali dva spomenika NOB na Javorskem pilu, kjer je padlo 84 partizanov v spopadu z Nemci. Planinci smo obiskali ludi zgodovinsko znamenite Vače in se čez Izlake in Trojane vrnili nazaj v Pluj. Izlet je vodil Simon Petrovič, ki je kol vodič svojo nalogo nadvse uspešno opravil. Besedilo in posnetek: R Rakuša Spominsko obeležje padlim na Javorskem pilu ZA BOLNIŠNICO PTUJ SO DAROVALI: OSNOVNA ORGANIZACIJA SINDIKATA SKUP- ŠČINE OBČINE PTUJ in 600 SKUPŠČINA OBČINE PTUJ - ODDELEK ZA INŠPEKCIJSKE SLUŽBE namesto venca na grob pok. Justine Erhatič 900 OSNOVNA ORGANIZACIJA SINDIKATA SS SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OBČINE PTUJ namesto venca na grob pok. Franca Polič 600 GASILSKO DRUŠTVO PTUJ, namesto venca na grob pok. matere gasilca Janka Erhatič 500 ČLANI SLOVENSKEGA ZDRAVNIŠKEGA DRUŠTVA, za opremo dializnega centra v bolnišnici, namesto venca na grob pok. nestorja ptujskih zdravnikov dr. Vinka Brenčiča 1.140 Darovalcem iskrena hvala! fEDNIK 10. maj 1979 TELESNA KULTURA IN SPORT - 15 NOGOMETNI MARATON V TRNOVSKI VASI 51 ur 20 minut igranja Osnovna organizacija ZSMS v -j-rnovski vasi je ob letošnjem prazniku dela izvedla nogometni {naraton Trnovska vas '79. Mali jjogomet na travnatem igrišču ob priložnostni razsvetljavi je 51 ur in 20 minut igralo 64 igralcev iz Ki- carja, Juršinc, Vitomarc, Velov- laka, gimnazije Dušana Kvedra in Trnovske vasi. Začeli so v petek 27.4. ob 15.10 in končali v nedeljo 29. 4. ob 18.30. Igralci so bili raz- beljeni v dve skupini, končni rezultat pa je bil 579:343 za mod- re. Najboljši strelec je bil Branko \lihelič z Destrnika, kije dosegel 96 zadetkov. Igralci niso imeli sreče z vremenom, saj je večji del maratona deževalo, vendar so z veliko zavzetostjo vztrajali do Iconca, za kar jim veljajo še po- sebne čestitke. Začetni udarec sta izvedla 4- letni Jožek Vurcer inTomislav Prosen, ob zaključku pa sta o po- menu telesne kulture in načrtih za izgradnjo asfaltiranega igrišča govorila Jože Majerič in Janko Murko v imenu KS Trnov.ska vas, ki je ob pomoči nekaterih delov- nih kolektivov podprla mlade v njihovih prizadevanjih in posta- vitvi novega svetovnega rekorda v dolžini igranja nogometa. Igralci so, seveda tisti, ki so bili prosti, spali v osnovni šoli, jedil- nica pa je bila v lovskem domu. Med maratonom so uničili štiri žoge, hujših poškodb pa kljub razmočenemu igrišču ni bilo. Za okrepčilo .so pojedli 150 parov hrenovk, 50 Ipasulja, 701 juhe, 120 Med maratonom — foto B. Rode krofov, 60 kg kromprija, 50 kg sladkorja, 85 kg kruha in 40 1 ko- ruznih žgancev, popili pa 60 1 mleka 50 I bele kave in nekaj hektolitrov čaja, skoraj toliko kot dežja. Maraton je uspel, še tesneje povezal mlade s tega območja Slovenskih goric, ki so se dogo- vorili še za več skupnih akcij in družabnih srečanj. I. kotar Akiminij- Mura 3:1 .v prvenstvenem srečanju slo- venske mladinske nogometne lige so mladinci Aluminija zasluženo premagaH močno ekipo Mure s 3;1. Ves čas tekme so bili boljši nasprotnik. Igralci so pokazali veliko željo po zmagi in ne zastonj. Zadetke sta dosegla Kozoderc 2 in Fruk 1. Danilo Klajnšek Alummij- Nafta 1:3 .Mladinci Aluminija so gosto- vali v Lendavi, kjer so izgubih s tesnim rezultatom proti domači enajsterici. V polju so bili ena- kovredni, vendar jim je tokrat sreča obrnila hrbet. Zadetke so prejeli po napaki obrambe. Za- detek za Aluminij je dosegel Fruk zvolej udarcem iz razdalje 20 m. Danilo Klajnšek Prvo mesto za OŠ Tone Znidarič ZTKO Ptuj je pripravila občinsko prvenstvo v nogometu za osnovnošolske ekipe. Nastopi- le so le tri ekipe in sicer OŠ Tone Znidarič, OŠ Hajdina in OŠ Boris Kidrič Kidričevo. Kaj je vzrok, da ni bilo več nastopajočih? Mogoče to, da ni bilo razpisa na papirju, ali Td mogoče »praznični ponede- jek«. Pa kljub temu smo ob skromni udeležbi videli zanimive boje in dober nogomet, ki so ga demonstrirali pionirji treh ekip. Igrali so po sistemu vsak z vsakim, čas tekme pa je bil 2 x 25 minut. Prvo mesto je zasluženo osvojila ekipa OŠ tone Znidarič, kije premagala Kidričevo s 6:2 in Hajdino s 5:1, drugo mesto je osvojila ekipa OŠ Hajdina, ki je premagala ekipo_ OŠ Kidričevo, tretja paje bila OŠ Kidričevo, kije bila nekoliko oslabljena, saj ni nastopilo nekaj boljših igralcev, ki uspešno zastopajo barvne kadet- ske selekcije Aluminija. Pri ekipi OŠ Znidarič se je vi- delo, da je delo nekdanjega no- gometaša Aluminija in Drave Ivana Zajca rodilo plodove. Tako lahko zmagovalni ekipi želimo veliko sreče v nadaljnjih bojih, vse do republiškega prvenstva (fina- la). Ostalim ekipam pa gre pri- znanje za športno in fer obnaša- nje. Niti en igralec ni bil izključen in opominjan. To pomeni, da so učitelji telovadbbe in trenerji ve- liko več pozornosti posvetili tudi vzgoji nogometašev. Vse tekme je odlično sodil Drago Kneževič iz Kidričevega. S takšnim sojenjem bi lahko dosegel vsaj rang repub- liškega sodnika; med pionirjije bil kot pedagog in ne kot navaden .sodnik in le taki sodniki lahko sodijo pionirjem. Danilo Klajnšek Dan pionirske košarke Ruj 79 Prizadevni ptujski košarkarji so letos organizatorji velike košar- karske prireditve, ki bo 19. maja v športni dvorani Mladika v Ptuju. S prireditvijo, ki ima republiški značaj želijo širši slovenski jav- nosti predstaviti dosežke pri delu s košarkarskimi selekcijami. Zato bodo pripravili tudi javno tribu- no, na kateri bodo med drugim sodelovali najbolj znani košar- karski delavci SR Slovenije in v okviru katere bodo poskušali najti smernice za bodoče še boljše delo. Prireditev pa je obenem slove- sen zaključek občinskega košar- karskega tekmovanja pionirskih selekcij. Ob tej priložnosti bodo najboljši mladi košarkarji dobili priznanja za tekmovalne dosežke. Nedvomno bo veliko zanimanje vzbudil tudi nastop košarkarjev Iskre Olimpije. ki se bodo srečali tudi z domačo ekipo Drave, v kateri pa žal ne bo nastopil Peter Vilfan, kot je bilo pričakovati. Manifestacija »Dan pionirske košarke Ptuj 79« bo tako v skopem nastopu predstavila skrb ptujskih košarkarskih delavcev za prena- šanje košarkarske abecede med širši krog mladih ljudi, kakor to narekujejo tudi portoroški sklepi. Košarkarski klub »Drava« kot organizator prireditve je naletel na široko podporo med ptujskimi delovnimi kolektivi, ki so prispe- vali sredstva in drugo pomoč. Pokrovitelja prireditve sta TGO Gorenje Velenje in Emona — Merkur iz Ptuja. Pomagajo pa še: TGA Boris Kidrič Kidričevo, MIP, Olga Meglic, Perutnina, AGIS, KK, Intes -- TOZD Pe. karne »Vinko Reš« in KB Mari- bor — PE Ptuj. MG t:iRKOVCE NA STARTU 90 TEKMOVALCEV TVD Partizan Cirkovce je že tretjič organiziral spomladanski kros za pokal TVD Partizan. Letošnji kros je bil pripravljen tudi v počastitev jubi- lejev. Organizatorju se je letos prijavilo nekoliko manj tekmovalcev kot leta poprej. Najštevilnejšo skupino tekačev so sestavljali mlajši pionirji in presenetljivo člani in mladinci. Nekoliko slabša udeležba je bila pri pionirkah in veteranih, ki so letos tekmovali prvič. In rezultati? Mlajši pionirji: Jurij Novak 0§ Cirkovce, Vinko Belca, Sandi Novak; mlajše pionirke: Danica Frangež, Karolina Drevenšek, Zvonka Pleteršek; starejši pionirji: Marjan Kovačič, Zvonko Babic, Zdravko Vindiš; starejše pionirke: Irena Lačen, Dragica Brotšnajder, Lilijana Brglez; mladinci: Milan Strmšek OŠ Cirkovce, Slavko Kovačič, Mirko Dolenc vsi OŠ Cirkovce. Člani: Jože Goričan, Metod Skamhč, Maks Klemen vsi TVD Partizan Cirkovce; med veterani je zmagal Franc Korošec iz Dragonje vasi. Pokal TVD Partizan Cirkovce je osvojil Jože Goričan, ki je svoje tekaške sposobnosti dokazal že na občinskem krosu v Kidričevem, ko je osvojil odlično drugo mesto. zk SRL-VZHOD - MOŠKI Velika Nedelja-Maribor 19:14(8:5) Igrišče RK Velike Nedelje Sodnika: Vačovnik (Sevnica). Resnik (Krško) Velika Nedelja: Lah A., Me- ško. Kumer, Roškar 2; Hebar, Lah F. 3, Rajšp, Zorko, Bezjak 5, Majcen 9, Zemljak. Maribor: Erjavec D., Bauman 1, Levslek 1, Šedivy 5, Kočar, Puž 3. Erjavec L. 2, Doberšek 1. Lazarev 1, Kavčič. Po slabem vremenu so domači povsem nadigrali Mariborčane, ki so edino v začetku tekme bili enakopraven nasprotnik. Po re- zultatu 3:3 so domači prevzeH 5obudo in zanesljivo zmagali. Realizirali so tudi vse tri sedem- metrovke, kar jim doslej še ni uspelo. B. S. Pragersko 75-Aluminij 1:3(1:1) '^'Jštvo Aluminija z osvojenim pokalom — foto B. Rode TEKMOVANJE ZA NOGOMETNI POKAL Pragersko 75: Lubej, Arnuš A., Burina. Koren. Petrovič, Šabec, Kancler. Pauman (Arnuš B.), Robar, Kranjčič, Arnuš R„ Aluminij: Klajnšek. Šmigoc (Podvršck). PaniKvar, VinkTer, Dončec, Vindiš. Letonja, Bek, Dončec Š., Verdenik, Mesaric; Igralci Aluminija so na Pra- gcr.skem v finalu za jugoslovanski nogometni pokal na območju MNZ Ptuj zasluženo premagali domače moštvo. Za uvrstitev v republiški zaključni del pa so se včeraj pomerili s peto selekcijo Drave. Do zaključka redakcije srečanje še ni bilo odigrano. Sre- čanje na Pragejskem je pred 200 gledalci vodilCelan. 1. kotar I. ZRL SEVER - ClANKE: TVIN-PP DRAVA 12:12 (7« Deveta točka spomladi Viroviiica, igrišče SD Tvin, gledalcev 50, sodnika Simecki in Matejič (Karlovac); Tvin: Vučemilovič, Horvat, Deak, Laslo, Marinčič, Meter, Debeljakovič, Begovič, Brkič 2, Tahirukaj 7, Bjelič 3, Turudič; PP Drava: Vogrinec, Mumlek 6, Cerne 3, Krivec 1, Cuš 2, Novak, Havlas, Vičar, Lepej, Tomažič, Sitsenfraj; V 17. kolu so igralke PP Drave osvojile točko v Virovitici. Srečanje je bilo izenačeno in borbeno. V prvem delu so po začetnem vodstvu Ptujčank pobudo prevzele domačinke in ves prvi del vodile z enim do dveh zadetkov razlike. Ob polčasu so domačinke vodile s 7:6. V drugem delu se je stanje obrnilo. PP Drava je najprej izenačila na 7:7, 8:8, nato pa do konca vedno povedla 9:8, 10:9, 11:10, in 12:11. Domačinkam je ob koncu uspelo izenačiti. V spomladanskem delu tekmovanja je PP Drava izgubila le prvo srečanje proti Zametu, od takrat pa še ni doživela poraza, ne doma in ne na gostovanju. Osvojila je kar devet točk in jih ima sedaj 19, obdržala pa je še naprej peto mesto, kar je za novinca v hgi lep uspeh. 1. kotar SRL VZHOD - ČLANICE Drava-Vuzenica 22:8 (12:5) Drava: Farič, Sajber, Lepej 4, Kelenc, Kmetec, Polajžer, Vičar 9, Luketa, Novak 3, Krivec 6, Tomažič; V borbenem srečanju so igralke Drave brez težav premagale ekipo Vuzenice in so sedaj na sedmem mestu z dvema zaostalima srečanjima. 1. k. SRL-VZHOD: MLADINCI Drava-Šoštanj 21:20 (11:10) Drava: Koštomaj, Muhič 4, Matjašič, Kumer, Kamenšek, Vraber 1, Peklar 1, Kelenc 6, Gregorin 9, Baklan; Mladinci Drave so zmago dosegli šele v zaključku srečanja. Vodili so v prvem delu igre, v nadaljevanju pa so si gostje priigrali kar tri zadetke prednosti, vendar so jih domačini ujeli in ob koncu zmagali. Srečanje je bilo enakovredno, težave paje povzročalo slabo vreme. L k. SRL VZHOD - MUDINKE Drava-Velenje 10:4(5:2) Drava: Farič, Kmetec 3, Vršič 1, Galun 2, Rimele, Domiter 1, Indjič, Luketa 3; Mladinke Drave so zasluženo premagale vrstnice Velenja. ^- ^- SRL VZHOD - MLADINCI Velika Nedelja-Fužinar (Ravne) 21:17(11:7) Sodnika: Lah (Maribor), Petejan (Maribor). Velika Nedelja: Eriih, Bratuša 3, Majcen, Rajh 2, Hebar 2, Hrga 7, Kolarič 1, Kačičnik 4, Sok 2, Rižnar. Fužinar: Breznik, Rebernik, Gostenčnik, Golčar 3, Lišič 1; Hudrab, Keber 4, Ferk 5, Korbar 1, Kobal. Domači mladinci so po uspehu v Grižah, kjer so premagali Minervo, slavili še na domačem igrišču. V deževnem vremenu so brez težav odpravili Fužinarja, ki ni predstavljal težkega nasprotnika. B. S. SNL VZHOD: DRAVA-KLADIVAR 2:110:1) ZANIMIVO SREČANJI: Stadion Drave v Ptuju, gledal- cev 250, sodnik Horvat (Murska Sobota) Strelci: 0:1 (12) Jošt, 1:1 (66)Temejit, 2:1 (75) Hvaleč; Drava: Štebih. Malek, Tement, Šmigoc, Trlep, Matic, Emeršič, Čeh''(Skok), Cuš, Hvaleč, ŽgeC, Kladivar: Kopitar, Zukič, Beno, Naprudnik, Jurašič, Kara- bašič. Jošt (Bojanovič), Koflič, Skerbinek, Savič, Kokotec; Igralci pete selekcije N K Drava so srečanje vzhodne skupine re- publiška lige v svojo korist odločili šele v drugem delu, ko so strli odpor dobre ekipe Kladivarja, ki seje tokrat predstavila v zelo so- lidni luči. V prvem delu so si do- mači ustvarili nekaj zrelih pri- ložnosti, vendar je zadetek uspelo doseči gostom. V drugem delu so igralci Drave stalno napadali, si ustvarjali pri- ložnosti in rezultat takšne igre je bilo najprej izenačenje, nato pa še vodilni zadetek, kije samo potrdil zasluženo zmago Drave. Naj- boljši igralec srečanja je brez dvoma bil gostujoči vratar Kopi- tar, ki se jc izkazal z mnogimi uspešnimi intervencijami. S srečanja Drava — Kladivar I. kotar — foto B. Rode 16 - NASi DOPISNIKI 10. maj 1979 - TEDNU OB TEDNU OTROKA VSI NAS IMATE RADI Vsako leto je Teden otroka. Poteka od drugega do sedmega oktobra. Ta teden je posvečen tudi starostnikom. ,,Otroci so naš največji zaklad!" pravi Tito. „In naša bodočnost. „Da, to je res. To, kar so bili naši očetje, pa bomo dosegli le s trudom in, da se bomo pridno uči- li. Starejši mislijo na nas. Gradijo nam šole, vrtce, parke in igrišča. Poskrbijo tudi za zabaviščne prostore. Najbližji sorodniki so nam pa starši. Za nas skrbijo že od rojstva, ko smo bili še neobogljeni, in zdaj, ko smo že kar samostojni. Za nas bodo skrbeli do približno dvajsetega leta. Marsikatera mamica si ob tem času oddahne in reče: ,,Končno sem vse spravila h kruhu." Po eni strani pa so žalost- ne: ,,Kam rastejo moji otroci?" se vprašujejo. Danes smo otroci razvajeni. Nočemo jesti enega drugega in tretjega. Kaj pa otroci v Vietnamu? Morajo se zadovoljiti z vsakim koščkom kruha. Drugače stradajo. Kaj pa mi? Mečemo stran kruh ter zemlje in celo sir in klobaso. Da, to je žalostno. Otroci smo razvaje- ni in pomehkuženi. Tudi na naši šoli smo zbrali denar in kupili torbice za nesrečne otroke v tujih deželah. Otroci so imeli med vojno važno nalogo. Bili so kurirji. Prenašali so pošto. Pošto so skrivali na vse mogoče načine. Marsikateri pionir- kurir je tvegal svoje življenje in je pokopan neznano kje. Otroci, torej ne bodimo takšni kakor smo! Popravimo se in se ne pustimo pomehkužiti! Karin Malešič, 5/a 0§ Franca Osojnika Ptuj POTRES V Črni gori Po televiziji sem videla, kako je Črno goro prizadel potres. Bilo mi je zelo hudo. Posebno mi je bilo hudo, ko sem videla, da nimajo otroci več doma. Pod ruševinami so ostale vse njihove šolske po- trebščine. V našem razredu smo se zme- nili, da bomo zbirali denarno po- moč za otroke. 2elimo jim, da bi si čimprej kupili zvezke in barvice. Želimo jim tudi, da bi prvi razred izdelali dobro in da bi jeseni šli v drugi razred. Urška Bratušek, 1. a r. OŠ »Martin Kores« Podlehnik LETO OTROK Letos je leto otrok. Na svetu še živijo lačni otroci. V naši domo- vini so otroci srečni, ker ne po- znajo lakote in pomanjkanja. Pred kratkim je Črno goro priza- del močan potres. Pomagati mo- ramo vsem ljudem, posebno pa še otrokom. V razredu zbiramo de- nar. Denar bomo poslali v Črno goro. Starši naj kupijo šolarjem šolske potrebščine. Mojca Kopše, 1. a r. OŠ »Martin Kores« Podlehnik RAD BI POSTAL GASILEC Vsako leto večkrat slišimo zavijajočo sireno. Ob tem neljubem zvoku se vedno zdrznemo in prešine nas misel: ,,Spet nekje gori." Mnogokrat so vedno gasilci tisti, ki preprečijo širjenje požara. Delo gasilcev je naporno, saj mora ob alarmu, pa naj si bodi podnevi ali ponoči, v dežju ali snegu, čim hitreje preskočiti na pomoč. Tudi jaz bi rad opravljal to delo. Predvsem bi bil rad dober gasilec, ki se ne boji ne zime in ne dežja. In sedaj hodim na gasilske vaje in tekmovanja. Naredil sem izpit iz samopožarne zaščite. Sli smo na več tekmovanj. Na enem tek- movanju smo bili drugi, na drugem smo si delili drugo in tretje mesto. Izžrebali smo in so nas drugi tekmovalci prerinili na tr.etje mesto. Na republiškem tekmovanju smo bili šesti in dobili zlate značke. Tako sem pokazal, da bom dober gasilec in da bom dobro nadaljeval delo naših prednikov. Martin Vidovič, 4 razred, Sela BITI GRADBENIK JE LEPO Bliža se čas, ko bomo zapustili osnovnošolske klopi in se napotili v življenje. Vsak od nas si je že izbral poklic, s katerim bo oblikoval svoj življenjski dan. Tudi jaz sem si ga izbral. Pot do izbire je bila dolga. Ze otrok sem govoril, da bom pilot, spet drugič, da bom avtomehanik. Te želje so se v otroštvu menjavale kot dan in noč. V šestem razredu sem začel resneje razmišljati o poklicu in šoli, za katero bi se odločil. Sklenil sem, da se bom vpisal na elektrotehniško šolo. V sedmem razredu pa sem se navdušil za gradbeništvo. Vse do osmega razreda sem okleval med elektrotehniško in gradbeno šolo. Ker se nikakor nisem mogel odločiti za'enega izmed poklicev, sem vprašal za nasvet starše. Le-ta nista želela vplivati na mojo izbiro, zato sta me odpeljala v poklicno posvetovalnico. Tam so mi sveto- vali, naj se odločim za gradbeni- štvo, ker v njem primanjkuje izo- braženih delavcev. V predhodnem vpisu sem se potem vpisal v gradbe- no šolo. Pri tej odločitvi bom tudi ostal. Poklic, za katerega sem se odlo- čil, me veseli. Velikokrat sem po- magal pri gradnji naše hiše in rad opazoval delo, ki ga opravljajo gradbeniki. Upam, da bom tudi jaz postal dober delavec-samouprav- Ijalec in s svojo generacijo nada- ljeval delo, ki so ga začeli naši bo- jevniki med drugo svetovno vojno. Davorin Zorh, 8. b CE ZOPET PRIDEŠ Ce zopet prideš, se bova dobila v Slovenskih goricah, v tem lepem kraju, kjerčebulco dobiš, aa večerjo si lahko narediš, s to pristno čebulco iz Dornave pri Ptuju, kjer vode pitne ni in iz soda jo moraš piti. Kjer blato na trasi je, se trudiš in napenjaš, da skopal bi vodovod, da pil bi lahko iz pipe in se pošteno te lepe vode napil. A končali bomo 1980. leta. BILA SEM KLRIRKA Leta 1945 je bila vojna. Nekega dne so prišli v hišo Nemci in od- gnali mojega ata. Čez nekaj dni so imeli kurirji sestanek. Do tedaj nisem bila kurirka. Prj. družila sem se tistemu sestanku, Tedaj sem bila tudi jaz sprejeta med kurirje. Doma sem si poiskala torbo za pisma, ki sem jih potlej nosila partizanom. Bilo me je strah, da me ne bi dobili Nemci, Enkrat, ko sem nesla pismo v glavni štab, sem zagledala Nemce, ki so korakali proti meni. Pismo, ki sem ga imela v torbi sem hitro vrgla ven in pokrila z listjem. Ko so odšli Nemci mimo mene sem odgrnila listje in vzela pismo. Ko so v štabu pismo prebrali so veseli, ker je v pismu pisalo, da bo konec vojne. Želim si, da ne bi bilo nikoli vej vojne. Vedno sem pripravljena na to. Erika Čeh, OS Trnovska vas NOSILA SEM ŠTAFETNO PA- LICO Pred očmi se mi prepletajo še zadnje predstave, obris štafetne palice ter koši cvetja. Ura zazvoni. Odprem oči in se ozrem skozi okno. Sončni žarek me žgečka po obrazu in se igra z mojimi trepalni- cami. Z enim očesom poškilim proti nebu. Komaj zaznaven veter se poigrava z mladimi listi. Vsta- nem in se oblečem. Zunaj ni nobe- nega hrupa. Začudim se, in se takoj spomnim, da danes pride v Ptuj zvezna štafeta. Poslovim se od mame. Proti šoli se valijo velike gruče otrok. Nekateri so oblečeni v bele srajce, okrog vratu imajo ruti- co, na glavi pa titovko. Veselijo se prihoda zvezne štafete. Pred šolo dobivam zadnje informacije. Učen- ci pod vodstvom tovarišev učiteljev se v organizirani koloni premikajo proti centru mesta. Sem med tistimi, ki bodo spremljali štafeto. Čez nekaj časa gremo tudi mi. Porazdelimo se v skupine, ki so sestavljene iz mla- dinca, športnika, tabornika, pla- ninca in pionirja. Sem v drugi skupini. Stojimo na začetku drav- skega mosta. Nestrpno čakam. Le- tala delajo še zadnje kroge. No, so že odletela. Naenkrat zaslišim si- reno. Pomislim, da kje gori? Izza ogla se pokažeJ9 spremljevalci šta- fetne palice. Vedno bolj se mi pri- bližuje vedno bolj me je strah. Je že prispelo do mene. Prva skupina od- stopi. Tečem za štafetno palico. Ko se mi ponudi priložnost, poškilim nanjo. Joj, kako je lepa. Naenkrat pa zaslišim za sabo moški glas: ,,Mara, predaj štafetno palico. Dekle pred mano se ozre in mi poda palico. Jaz jo primem z obema ro- kama. Zmanjšam hitrost. Presto- pam se zelo previdno. Ena sama ne- rodnost in že bi se lahko zgodilo tisto, česar sem se tako bala. Padla bi in palica bi se zlomila. Ne, to se ne sme zgoditi. Tako me je strah, da komaj premikam noge. Palic" stiskam vse močneje. Pomislim tovariša Tita, Rada ga imam, Pr'' bližnjem ,se predajni točki. Samote nekaj metrov zdrži, si govorim- Borim se s strahom in čudnimi ob- čutki. Pritečem do Marice. Štafe- tno palico ji potisnem v roke. Marica nadaljuje pot. ,,Dobro potuj!" vzkliknem " mislih za njo. Teh nekaj minut, ko sem nosila štafetno palico, ne botn nikoli pozbila, palica pa nadaljuj^ pot do tovariša Tita. Na po" domov se mi tresejo noge. PrideiT domov in padem mami okrog vrat^ in vzkliknem: ,,Nesla sem jo, štate; tno palico!" Po obrazu n^' pritečeta dve solzi. Mama pa rečej ,,Pomiri se, saj se vsa treseš-' Grem v sobo, a v mislih sem vedno s štafetno palico. Suzana Binele, 8/^' OS Tone ZnidaH' Komisija za delovna razmerja KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ TOZD Ptujske toplice objavlja naslednja prosta dela oziroma naloge: 1. OPRAVLJANJE KVALIFICIRANIH OPRAVIL V KUHINJI Pogoji: KV kuhar in eno leto delovnih izkušenj 2. DVA GARDEROBERJA za določen čas Pogoj: KV prodajalec ali PK delavec 3. DVA KOLPORTERJA (čuvaja parkirišča) za določen čas Pogoj: opravljena osemletka 4. ČUVAJA ŠPORTNIH IGRIŠČ za določen čas Pogoj: dokončana osemletka 5. DVA KOPALIŠKA REŠEVALCA za določen čas Pogoj: opravljena osemletka, izpit reševanja kopalcev In prve po- moči. Prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami. 6. OSEM NATAKARJEV za določen čas Pogoj: KV natakar oziroma KV prodajalec ali PK natakar (prednost imajo KV in delavci z delovnimi izkušnjami). Dela oziroma naloge pod zap. št. 2 do 6 so za določen čas — za čas letne kopališke sezone. Pismene prijave z dokazili o dosedanjem delu in kvalifikaciji za objav- ljena dela oziroma naloge pošljite 15 dni po objavi na naslov: Kme- tijski kombinat Ptuj, TOZD Ptujske toplice, 62250 Ptuj. ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE PTUJ prireja v počastitev DNEVA MLADOSTI in 60-LETNICE KPJ in SKOJ 20. revijo otroških in mladinsiiih pevsicih zborov občine Ptuj V nedeljo, 13. maja 1979 ob 14,30 na letnem prire- ditvenem prostoru v Ptuju. V primeru slabega vremena bo prireditev v športni dvorani Mladika. Nastopajo pevski zbori osnovnih in drugih šol in dekliški zbor DPD Svoboda iz Majšperka. Prireditev je podprla Izobraževalna skupnost občine Ptuj Mladi vabijo k udeležbi! TEDNIK - 10- "^aj ^979 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 17 MOTOKROS Nagrada Velenja Tako zanimivih bojev, kot so bili v nedeljo v Velenju, že dolgo nismo videli. Na sporedu sta bili dve dirki: Mednarodna dirka za nagrado Velenja v kategoriji do 250 ccm in prva dirka državnega prvenstva v kate- goriji 125 ccm. Na mednarodni dirki so nastopali tekmovalci iz enajstih držav. Med njimi vsi naši najboljši in več kvalitetnih tekmovalcev, kot na primer Weiss, Neumeister (Avstrija), NViscsell (Švedska), Vertamati, ki sodijo v sam vrh svetovne elite. Po uradnem treningu, je bila bo 11.30 na sporedu prva vožnja državnega prvenstva v 125 ccm. Na startu so bili vsi najboljši lanskega državnega prvenstva na čelu s Predanom in Mežnarom. Nastopili so tudi trije tekmovalci AMD Ptuj (Cuš, Frangež, Habjanič Janez). Takoj po startu, se je vnel hud boj za uvrstitve. Naši trije predstavniki so kot za stavo startali eden slabše od drugega in so se tako pognali v boj z zadnjih pozicij. Cuš, ki je po startu bil nekje na sredini, se je do konca prve vožnje uspel prebiti do odličnega drugega mesta, Marjan Frangež,po startu med zadnjimi, kljub drzni vožnji ni uspel priti dalje kot do šestnajstega mesta, Janez Habjanič je imel probleme z motorjem, tako da je polovico dirke stal in se uvrstil šele na 36. mesto. Prvi je bil z več kot pol kroga prednosti Drago Predan. V drugi vožnji je spet brez konkurence, tudi zmagal Drago Predan. Cuš je svojo dobro uvrstitev zapravil v drugi vožnji, ko je bil peti. Tako je v skupni uvrstitvi zasedel tretje mesto. Nasprotno od Cuša si je uvrstitev popravil Frangež, ki je bil v drugi vožnji šesti, kar je v seštevku zadostovalo za osmo mesto. Habjanič se ni uvrstil ker mu je tudi v drugi vožnji odpovedal motor.. Marjan Frangež (14) - sezona se je šele začela. Na mednarodni dirki v kategoriji do 250 ccm je od Ptujčanov vozil Peter Šegula, ki je po neuspelem prvem startu zasedel prvi vožnji 24. mesto. To slabo uvrstitev si je z odličnodrugo vožnjo, ko je bil enajsti po- pravil, tako da je bil v skupni uvrstitvi 16. Od Jugoslovanov so se pred njega uvrstili še Šinkovec na 4. mesto, Avbelj na 7. mesto, Ahačil 8. mesto, Samec 9. mesto in Silvin Vesenjak 12. mesto. Znagal je VVicksell (Švedska — Montesa) 2. je bil Neumeister (Avstrija — Maico), 3. Kornel ( Madžarska ). Besedilo in posnetek: Bojan Rode REPUBLIŠKO STRELSKO PRVENSTVO S SERUSKIM ZRAČNIM 0R02JEM Množično in uspešno V novem avtomatskem strelu- šču za zračno orožje v Ptuju je bilo v soboto in nedeljo republi-, ško strelsko prvenstvo. Potekalo je sočasno z jubilejem KPJ ter praznikom mesta Ptuja in 30- letnice občinske strelske zveze Ptuj. Prvenstvo je bilo najmnožič- nejše doslej, saj je sodelovalo prek 400 najboljših slovenskih strelcev iz 75 strelskih družin. Ptujski strelci so sodelovali z najštevilčnejšo ekipo in sicer s 33 strelci. Tudi tokrat uspeh ni izostal. Prvenstvo je uvodoma pozdra- vil Jože Perko. predsednik občin- ske strelske zveze Ptuj in med drugim poudaril, da je novo avtomatsko strelišče za zračno orožje velika in pomembna prido- bitev za veliko strelsko družino ptujske občine. Zatem je udele- žence pozdravila Lojzka Stropni- kova. predsednica skupščine KS Tone Znidarič; v imenu pokrovi- telja MIP—a je govoril Ferdo Lovrec, sekretar podjetja, ki je tudi izvedel otvoritveni strel prvenstva. Svečano otvoritev so pozdravili tudj predstavniki družbeno—političnega življenja občine in drugi gostje. Doseženi pa so bili naslednji rezultati: Moški ekipno: 1. SD Celje 1449 krogov, 2. SD Hra- stnik 1448 krogov, 3. SD Miloš Zidanšek Maribor 1433 krogov, 4. SD Alojz Hohkraut Trbovlje 1433 krogov in 5. SD Postojna I 1429 krogov; moški posamezno: 1. Jager SD Celje. 373 krogov 2. Rešetar SD Hrastnik 372 krogov, 3. Hrobst Sp Nova Gorica 372 krogov, 4. Šuligoj SD Postojna 371 krogov in 5. Dragojlovič SD Maribor 371 krogov; članice ekip- no: 1. SD Pionir Novo mesto 1029 krogov, 2. SD Kranj 1027 krogov, 3. SD Turni.šče Ptuj 987 krogov, 4. SD B. Kidrič Stavbar Maribor 985 krogov, 5. SD Šmarje pri Jelšah 982 krogov, 6. SD Kamnik 977 krogov, 7. SD Slovenske Konjice 950 krogov in 8. SD Hrastnik 653 krogov; članice posamezno: 1. Matjašič SD Tur- nišče 361 krogov, 2. Sabo SD Kranj 356 krogov. 3. Strnad SD Šmarje pri Jelšah 354 krogov itd.; mladinci ekipno: 1. SD Penovec Nova Gorica 1075 krogov, 2. OSZ Zagorje 1050 krogov, in 3. SD Avgust Majerič 1045 krogov; mladinci posamezno: 1. Ivančič SD Nova Gorica 367 krogov, 2. Malec SD Celje 364 krogov in 3. Planine SD Turnišče 359 krogov; mladinke posamezno: 1. Jager OSZ Celje 358 krogov. 2. Bavčar SD Nova Gorica 354 krogov in 3. Sinko OSZ Muurska Sobota 353 krogov; mladinke ekipno: 1. SD Nova Gorica 1025 krogov, 2. SD Avgust Majerič 1016 krogov in 3. SD strojna tovarna Trbovlje 1004 krogov; mladinci — zračna pišto- la: 1. Vrtar SD Ljubo Sercer Ljubljana — Šiška 314 krogov, 2. Feužcr SD Slovenske Konjice 284 krogov in 3. Priselac SD Jože Lacko Pluj 264 krogov. Pokale najboljšim je ob koncu tekmovanja podelil Ferdo Love- rec, predstavnik pokrovitelja MI- P—a Ptuj. Najuspešnejša je bila ponovno Zdenka Matjašič. kije v članski konkurenci za4.edla prvo mesto in dobila že šesto medaljo v zadnjih treh letih; uspešen je bil tudi mladinec Planine, ki je zasedel tretje mesto ter članska ekipa ženske, ki so bile tretje. Mladinska ekipa pa je v strelja- nju s pištolo bila najuspešnejša, saj je zasedla odlično prvo mesto, Priselec pa je bil tretji s 264 krogi. Udeleženci prvenstva so ob koncu tekmovanja pohvalili dob- ro organizacijo in se obenem zahvalili Ptujčanom za gostoljub- je. Organizator prvestva — ob- činska strelska zveza Ptuj je z udeležbo ptujskih strelcev lahko nadvse zadovoljna. MG MOTOKROS: OREHOVA VAS IN ČRNOMEU Miran Šegula dve dirki dve zmagi 28. in 29. aprila repubUško prvenstvo do 50 ccm in medna- rodno do 250 ccm. Na republiškem prvenstvu do 50 ccm so nastopili trije ptujski tekmovalci Miran Šegula, Damir Prstec in Zoran Krajnc. Zadnji na žalost dirke ni končal, saj je že v prvi vožnji odstopil. Brez konku- rence z velikim naskokom je v obeh vožnjah prepričljivo zmagal Miran Šegula. Damir Prstec je z enim četrtim in enim tretjim mestom osvojil na koncu tretje mesto. Isti dan je bila dirka tretje lige do 250 ccm. Drugi dan so se na mednarodni dirki do 250 ccm pomerili vsi naši najboljši tek- movalci in tuji tekmovalci iz osmih držav. O kakšnem uspehu naših ne bi mogli govoriti, saj je najbolje uvrščen Samec pristal komaj na devetem mestu. Pred- stavnik AMD Ptuj Peter Šegula je bil tretje uvrščeni Jugoslovan, na štirinajstem mestu (prva vožnja šestnajsti, drugo vožnja štirinaj- sti). Državni prvak Marjan Avbelj se je kljub težavam z motorjem "vrstil na trinajsto mesto. Na prvih treh mestih so bili sovjetski predstavniki, ki so dokazali, po- sebno Ovčinikov, ki je bil prvi, "a so razred zase. Sicer paje bilo^ takšen razplet pričakovali, saj; Ovčinikov sodi v sam vrh sveto"- vne elite. Rezultati do 50 ccm. 1. Miran Šegula Ptuj; 2. Sandi Jakopič Radovejica; 3. Damir Prstec Ptuj itd. FIM do 250 ccm: 1. Ovčinikov; 2. Roulev;^ 3. Kovdiakov (vsi SZ). . . 9. Samec, 13. Avbelj; 14. Šegula (vsi Jugoslavija) Ekipno: 1. SZ; 2. Madžarska; 3. Jugoslavija I.; 4. Jugoslavija II; 5. Bolgarija. Isti dan kot v Orehovi vasi je bilo v Črnomlju državno prven- stvo do 50 ccm in mednarodna dirka do 125 ccm. Na državnem prvenstvu do 50 ccmso od Ptu- jačnov vozili Miran Šegula. Da- mir Prstec in Darjan Vesenjak. Zoran Krajnc ni prišel na dirko zaradi okvare, ki se mu je pripetila prejšni dan na republiškem prvenstvu v Orehovi vasi. Miran Šegula je brez konkurence zmagal v obeh vožnjah, Damir Prstec je bil to pot slabši 9, Vesenjak pa se na žalost ni uvrstil zaradi težav z motorjem. Zmaga Mirana Šegula je v obeh vožnjah je bila tako prepričljiva, da ekipi Kopra ni šlo v račun, saj v 50 ccm računajo na boljše uvrstjlve. Vložili so protest, češ, da ima Šegula premočan stroj. Izkazalo se je, da je motor po- polnoma serijski brez kakršne predelave. Gesta Kopra, da so vložili protest, je izpadla precej smešno, saj jim ni šlo v račun, kako bi jih lahko neki do letos skoraj neznani Šegula tako izdat- no premagal (za krog in več prednosti). To je bila kvečemu voda na naš mlin, saj prispeva še k večji popularizaciji ptujskega motokrosa. Uvrstitve naših mladih tekmo- valcev na zadnjih dveh dirkah so več kot zadovoljive. Sicer pa sem takšen razplet napovedoval že lani v jeseni, ko sem govoril, da bodo lahko zelo dobri, če bodo imeli dovolj volje in pridno tre- nirali. Fantje so trenirali in tako že na začetku sezone dokazali, da znajo ptujčani tudi v tej kategoriji, posegati po najvišjih lovorikah. Bila je tudi mednarodna dirka do 125 ccm. Lahko bijoimenovaU dvoboj Jugoslavija-Italija. Na ža- lost so to pot italijanski tekmo- valci kazali pot našim. 1. je bil Nori Antonio — Italija; 2. Cartini Italija; 3. Mežnar Tržič; 4. Manri Italija; 5. Desechel Italija in 6. Rajico Cuš Ptuj, kije bil takodrugi najbolje uvrščen Jugoslovan. Naši tekmovalci so se borili po svojih močeh, vendar bi bil bolj še zani- mivejši, če bi državni prvak Pudar dokončal dirko, vendar mu je motor, ko je bil v vodilnih pozi- cijah zablokiral. Drugi ptujski predstavnik Ja- nez Habjanič je bil osemnajsti. Prva dirka državnega prven- Miran Šegula — dve dirki, dve zmagi; stva do 125 ccm bo 6. maja v Ve- lenju. Kako se bo pričelo državno prvenstvo? Izjave so optimistične. Bomo videli. Besedilo in posnetki: Bojan Rode '^jfan Šegula — zmagi naproti (v Črnomlju) Damir Prstec — tretje mesto v Orehovi vasi. II. ZRL SEVER - ČLANICE: PP DRAVA-OLIMPUA 8:11 (5« Razburljivo srečanje Stadion RK Drava v Ptuju, gledalcev 500, sodnika Medved (Buje) in Sirotič (Umag); PP Drava: Vogrinec, Mumlek 5, Cerne 2, Krivec 1, Cuš, Novak, Vičar, Havlas, Lepej, Sitsenfrai; Olimpija: Miljuš, Jančič, Supan 4, Puš, Dežman 2, Bašič, Cuderman 3, Jerjiejec 1, Sušnik 1, Kacin, Zver. Začetek sobotnega srečanja, ki je kljub hladnemu vremenu privabil veliko število gledalcev, za PP Dravo ni obetal nič dobrega. Olimpija je povedla s 3:0, 4:1 in 5:2. Vendar so domačinke z borbeno igro v obrambi in napadu razliko zniževale in pet minut pred koncem prvega dela z zadetkom Krivčeve izenačile na 5:5. Do konca polčasa so imele priložnost za vodstvo vendar niso uspele. To je uspelo gostjam, ki so na počitek odšle z zadetkom prednosti. Po začetnih neuspehih je PP Drava proti koncu prvega dela Olimpijo nadigrala. Drugi del je bil zelo razburljiv. Mumlekovaje najprej izenačila na 6:6, za tem pa je nastopilo obdobje brez zadetkov. Domačinkam v napadu ni in ni šlo kljub številnim napadom in dobrim obrambam domače vratarke Vogrinčeve, ki je zadržala dve sedemmetrovki. Napad domačink je bil v tem delu premalo gibljiv in prodoren, kot da so igralke čakale le na vodstvo Olimpije. Ta je povedla s 7:6 v 38. minuti iz 7-m. Pet minut kasneje je Mumlekova izenačila, vendar je Supanova ponovno povedla Olimpijo v vodstvo z 8:7. Domačinke kljub napadom niso uspele izenačiti, prehitro so se odločale za strele ali nasprotne napade in pri tem izgubljale žogo. V zad- njih treh minutah je PP Drava popolnoma popustila in Olimpija je to znala dobro i/koristiti. Dosegla je tri zadetke zapored, končni izid pa je v zadnji minuti postavila Mumlekova, 11:8 za Olimpijo, ki si je zmago priborila v zaključku srečanja. PP Drava je bila na pragu velikega uspeha. Priložnosti je bilo veliko, pravtako napak, zlasti napačnih podaj in premalo gibanja v napadu. To velja zlasti za drugi del, ko je PP Drava igrala odlično v obrambi in gostje niso imele priložnosti za strele. Vendar domačinke tega v napadu niso znale izkoristiti. Kot da je vmes bila trema, vendar je osnovni razlog v neizpol- njevanju trenerjevih navodil. Solidna vrsta Olimpije je napake Drave znala izkoristiti in ob koncu osvojiti dve pomembni točki. PP Dravi ostaja spomin na veliko priložnost in izkušnja več. Gledalci so pripravili odlično vzdušje in so z igro, če odštejemo zaključek srečanja, lahko popolnoma zadovoljni. PP Drava je s tem porazom, ki ga ne gre jemati tragično, zdrknila na šesto mesto. Prehitel jo je Alples, ki pa naslednjo srečanje igra v Ljubljani proti Olimpiji. Razlika je le za točko, Alples 20, PP Drava 19. V naslednjem kolu igrajo Ptujčanke ponovno doma. V goste prihaja solidna INA iz Siska, ki je v prvem delu Dravo premagala. Tokrat pričaku- jemo obraten izid. Srečanje bo v soboto s pričetkom ob 19. uri. 1. kotar SRL VZHOD: - ČLANICE Polana-Drava 12:15(9:10) Drava: Tomažič, Liplin 5, Kelenc 7, Šajber 1, Levičnik, Polajžer 1, Todorovič 1, Holc. Cafuk; Mlade igralke Drave so po izenačenem prvem delu v nadaljevanju zasluženo premagale igralke Polane. Drava je na sedmem mestu. 1. k. SNL VZHOD Železničar-Drava 0:0 (0:0) Stadion Tabor, gledalcev 200, sodnik Ilešič (Ljubljana); Drava : Šte- bih, Malek, Tement, Šmigoc, Trlep, Matic, Emeršič, Ceh, Cuš, Hvaleč, Žgeč; Po začetni dobri igri domačih, so igralci 5. selekcije NK Drava vzpo- stavili ravnotežje in zasluženo osvojili točko. Drava je s petimi točkami sedaj sama v vodstvu na lestvici vzhodne skupine republiške lige, ker je Šmartno izgubilo z Uniorjem. Razveseljuje pa dejstvo, da Drava spomladi še ni izgubila nobenega srečanja. V naslednjem kolu Drava ponovno gostu- je in sicer se bo pomerila s Šmartnim, torej derbi vzhodne skupine. 1. k. VELIKA NEDEUA Občinsko prvenstvo v malem nogometu OO LSMS Velika Nedelja je v nedeljo 29. aprila 1979 organizirala občinsko prvenstvo v malem nogometu za OO iz vseh krajevnih skupnosti (8) v občini Ormož. Vendar je bila udeležba slaba, saj so se prvenstva udeležile le 4 ekipe. Z organizacijo turnirja se je OO ZSMS Velika Nedelja vključila v program OK ZSMS Ormož, v počastitev letošnjih jubilejev in pa v praznovanje prvega krajevnega praznika v Veliki Nedelji. To je bilo prvo tovrstno prvenstvo občine, ki bo postalo tradicionalno. Zmagovalec prvenstva dobi prehodni pokal in s tem pravico, da organizi- ra naslednje prvenstvo. Rezultati: Središče: Ormož 4:2; Velika Nedelja:Kog 7:3; za 3. mesto. Ormož: Kog 6:7 za 1. mesto; Velika Nedelja—Središče 3:5; Vrstni red: 1. Središče; 2. Velika Nedelja; 3. Kog in 4. Ormož. Dušan Cvetko Prvenstvo za ptujske srednješolce Pred nekaj dnevi je v športni dvorani Mladika v Ptuju potekalo občinsko prvenstvo v košarki za ptujske srednješolce. Sodelovale so ekipe Gimnazije, Poklicne kovinske šole in gospodarsko upravne šole. Pri fantih je po pričakovanju zmagala ekipa ptujske gimnazije, ki je z lahkoto odpravila svoja nasprotnika. Pri dekletih pa je nekoliko nepri- čakovano slavila ekipa gospodarsko upravne šole, ki je prav tako kot gimnazija pri fantih zanesljivo odpravila svoja nasprotnika. REZULTATI — Mladinci: Gimnazija — gospodarsko upravna šola 44:36; gimnazija — Poklicno kovinska šola 37:28; PKŠ—GUS 34:32; Vrstni red: Gimnazija 4 točke, PKŠ 2 točki, GUS brez točke. REZULTATI — Mladinke: Gimnazija — poklicno kovinska šola 21:9; gimnazija — gospodarsko upravna šola 15:21; GUS — PKŠ 26:2. Vrstni red: Gospodarsko upravna šola 4 točke; Gimnazija 2 točki in Poklicna kovinska šola brez točke. Danilo Klajnšek 18 - ZA RAZVEDRILO 10. maj 1979 - TEDNIK OGLASI IN OBJAVE - 19 STOP, KONTROLA HITROSTI ZAKAJ TAKO HITRO? Sobota, 5. maja, natanko ob 14.30 v Trgovišču in Cvetkovcih: akcija ormoških miličnikov, kontrola hi- trosti. Prometne razmere so v občini Ormož zelo neugod- ne in nezadovoljive. Zato so preventivne in represivne akcije delavcev UJV na mestu in opravičene. Močan naliv in mraz nista motila Jožeta Ferjuca, vodjo var- nostnega okoliša v Ormožu in miličnika Janeza Cimerlajta, da ne bi opravljalo svojega dela. V slabi uri je ,,multanova" zaznala približno-20 kršiteljev. Omejitev hitrosti v naselju je 50 km na uro, toda le redki so bili vozniki, ki so upoštevali omejitev. Najmanjša hitrost je bila 47 km na uro, največja pa kar 79 km na uro. Dirkalec je bil voznik belega VW mariborske registracije, ki je za prekršek odštel 100 dinarjev. Kdo ve, če bo ta kazen nanj delovala dovolj preventivno? Delavca PM Ormož sta imela polne roke dela, morala sta ustavljati domače in tuje voznike in povrhu še dež in mraz, skratka pogoji dela niso bili idealni. Zanimalo nas je zakaj pravzaprav prevelika hi- trost? Večina voznikov je menila, da so prezrli prome- tni znak in da niso imeli občutka, da vozijo prehitro. Vinko Gaber, trenutno na začasnem delu v tujini je dejal, da je spregledal prometni znak in da je to prva kazen, ki ga je doletela v Jugoslaviji. Prva kazen že, toda ne prvi prekršek, je menil Jože Ferjuc. No, ,,grešnikov" je bilo še več in bi jih tisto sobotno popoldne bilo še več, toda ker je bil dež le premočan so akcijo ustavili. Fotografski aparat namreč ni mogel več zaznati vseh avtomobilskih registracij, ki so dokazno gradivo. Rezultat: porazen. Vzrok: prezrli prometni znak. Vzgojni moment: preventiva za vse voznike. ___^___________________jSIl Prvenstvo SRS v atletskih mnogobojih (SESERKOVI in PRSTECU MEDALJI) V organizaciji AD Maribor je bilo v soboto in nedeljo 5. in 6. maja v Mariboru republiško prvenstvo v atletskih mnogobojih, ki je bilo letos prvič po novem sistemu, ki vsebuje tudi za mlajše kategorije več disciplin. Tekmovanje je zajelo vse kategorije od pionirjev do članstva. Udeležilo se ga je prek 80 atletov iz cele Slovenije, med njimi tudi tekmovalci iz TVD Partizan Ptuj in SD Kidričevo. Izven kon- kurence pa so nastopile tudi at- letinje iz SR Hrvatske. Pri članih je zmagal nadarjeni deseterobojec Cujnik, ki je v metu kopja dosegel republiški rekord in izenačil državnega. Miki Prstec je v tej kategoriji osvojil bronasto kolajno. Dušan Koren je bil četrti, Slavko Feguš pa šesti. Pri starejših pionirkah je iznenadila Marija Šešerko iz Ptuja, ki je zasedla drugo mesto in prejela srebrno odličje. Solidno so tekmovale še pionirke iz Ptuja in to Vesna Carli, Miša Kramberger, Vesna Romih, Urška Kerbler in Zlatka Veršič. Pri st. pionirjih je bil najboljši Ptujčan Oliver Šešerko, ki je pristal na sedmem mestu. Med pionirji iz Kidričevega pa se je naj- bolje odrezal Šibila. Pri mlajših mladinkah je Milena Bele zasedla dobro peto mesto. Atleti Ptuja, zlasti pa selekcije so dokazali napredek zato bi bilo prav, da bi se jim zagotovila večja materialna pomoč in da bi se atletiko v Ptuju tudi stvarno uvrstilo v prioriteto in ne le na papirju kot je to v glavnem bilo do sedaj. OP ČRNA KRONIKA Tokrat poglejmo, kakšno je bilo stanje na naših cestah od 23. aprila do vključno 7. maja. Miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov so posredo- vali v 6 prometnih nesrečah. V dveh primerih so nesreče terjale človeški irtvi, v ostalih nesrečah pa so bile 4 osebe laije 2 pa huje poškodovane. Glavni vzrok nesreč je bil tokrat NEPREVIDNOST, tako pešcev, kot voznikov, v dveh primerih je bil vzrok nesreče vinjenost v enem primeru pa izsiljevanje prednosti. Materialne škode je bilo le za okoli 20.000 din. UMRL NA KRAJU NESREČE Zelo huda prometna nesreča se je zgodila v ponedeljek 23. maja na regionalni cesti v Majšperku. Pešec Metod Prestor iz Skrbelj 24 je šel po desni strani ceste proti Majšper- ku. Za njim je s kratkimi lučmi pripeljal voznik osebnega avtomo- bila Branko Purg iz Stogovc. Pešca ni opazil pravočasno in ga je zadel. Piestora je vrglo na pokrov avto- mobila od koder je padel na cesto, kjer je obležal mrtev. NEPRAVILNO PREČKALA CE- STO Huda prometna nezgoda se je zgodila v četrtek 26. aprila na Potr- čevi cesti v Ptuju. Pešakinja Ivana Golob (roj 1893) iz Moravč je šla po Panonski ulici proti Potrčevi. Nekaj metrov za prehodom za peš- ce je prečkala cesto. V tistem tre- nutku je iz Trstenjakove pripeljala voznica osebnega avtomobila Ve- ronika Rakuš. Pešakinjo je zadela tako močno, da je čez nekaj ur za- radi hudih poškodb v ptujski bolnišnici podlegla. S KOLESOM V PEŠCA Dokaj nenavadna prometna ne- sreča se je pripetila v ponedeljek 30. aprila ob 20.10 na regionalni cesti v Majšperku. Do nezgode je prišlo, ko je pešec Janez Verdenik iz Majšperka 91 hotel prečkati ce- sto. Ko je stopil na vozišče je za njim pripeljal neznan kolesar brez luči, ga zadel in zbil po cestišču. Verdenik je ostal huje telesno po- škodovan. Postaja milice v Ptuju poziva kolesarja, da se nemudoma oglasi na oddelku milice v Majš- perku zaradi razjasnitve okoliščin. —OM Dve zlati V Ptuju Alojz in Amalija Bukšek v spremstvu svojih najdražjih Foto: Langerholc Jakob in Marija Hliš ob razglasitvi za zlatoporočenca Foto: Langerholc V soboto. 28. aprila, je bilo na magistratu v Ptuju izredno živah- no, saj seje poročilo kar44 parov. Poleg tega pa sta bili še dve slovesnosti ob 50-letnici skupne- ga življenja v zakonu. V imenu skupščine občine Ptuj sta bila svečano proglašena za zlatoporo- čenca: ALOJZ in AMALIJA BUK- ŠEK, Koritno 10. KS Majšperk. Alojz, ki bo še ta mesec dopolnil 74 let je upokojen mizar. 75-letna Amalija pa je obdelovala zemljo in gospodinjila. Imela sta 8 otrok, ti imajo danes že 12 vnukov, razveseljujejo pa ju že tudi 4 pravnuki. JAKOB in .MARIJA HLIŠ iz Gorce 71, KS Podlehnik, sta vse življenje obdelovala vinograde in sta danes upokojena delavca. Imela sta pet otrok, danes pa imata tudi 17 vnukov in enega pravnuka. DELOVNO IN SLOVESNO OB PRAZNIKU PTUJA Prireditve ob 10. jubilejnem prazniku enajstih ptujskih kra- jevnih skupnosti so se pričele s tradicionalnim tekom po ptujskih ulicah, kije bil v petek, 4. maja in se nadaljevale z republiškim prvenstvom v streljanju s serij- skim zračnim orožjem v soboto in v nedeljo. V ponedeljek zvečer je bil na sedežu skupnih služb krajevnih skupnosti delovni razgovor o na- daljnjem razvoju krajevnih skup- nosti. Udeležili so se ga pred- stavniki skup.ščine občine in družbenopolitičnih organizacij ter predstavniki krajevnih skup- nosti. V razgovoru so namenili največjo pozornost planiranju, ki je v precejšnji meri bolj odraz želja kot potreb in možnosti. Tako bi morali v pripravah na srednje- ročne plane zagotoviti usklajeva- nje z interesnimi skupnostmi družbenih in gospodarskih de- avnosti in se ob tem zavedati, cakšen je obseg sredstev za ures- ničitev začrtanih nalog. V razgo- voru so predstavniki krajevnih skupnosti kritično členili delo delegacij, ki ni najbolj uspešno. Povdarili so. da bi morala biti » za delovanje delegacij stalna natoga. ne pa občasna«. Poleg tega bi morale delegacije posameznih krajevnih skupnosti od določenih interesih, ki so širšega pomena, usklajevati svoja stališča in jih argumentirano zastopati na sejah zbora krajevnih skupnosti, po- vezovati pa bi se morale tudi z delegacijami združenega dela, ko jre za uresničevanje skupnih na- og in o njih odločajo delegati obeh zborov občinske skupščine. Več je treba narediti tudi na po- dročju SLO, DS in varnosti, predvsem pa civilne zaščite. V torek, 8. maja — na sam praznik, so se slovesnosti nada- jevale z dopoldanskim razgovo- rom o delovnih ljudeh in občanih v združenem aeiu m v krajevni skupnosti, kije bil v DO Agis. Ob 18. uri pa so predsedniki skupščin vseh enajstih krajevnih skupnosti v počastitev 60. oblet- nice KPJ in SKOJ ter 10. kra- jevnega praznika, sklicali slav- nostno zasedanje skupščin in vo- dstev družbenopolitičnih organizacij. Na zasedanju so po sla vnos, tnem govoru imenovali delegacj. je, ki so na obeležja NOB položila vence, podelili so plakete kra, jevne skupnosti in bronasto značko Osvobodilne fronte, v kulturnem programu so sodelo. vali pevski zbor Aeis, učenci osnovne šole Tone Žnidarič godalni orkester glasbene šole Karol Pahor. Po proslavi so odprli v prostorih DO Agis razstavo [j. kovnih del Janeza Korošca, upo, kojenca iz Ptuja in si zatem ogledali proizvodne prostore de- lovne organizacije. V sredo, 9. maja popoldan so svečano predali namenu asfaltj. rano cesto Vičava—Orešje v kra. jevni skupnosti Olga Meelid zvečer pa obnovljeni doni občanov v krajevni skupnosti Ivan Spolenjak. N.D osebna kramka RODILE SO: Marija Herega, Trnovski vrh 4 — Verico; Danica Novak, Zasavci 12 — dečka; Veronika Kajzer- sberger, Čufarjeva 26 — Boštjana; Angela Hergedus, Gruškovec 10 — dečka; Darinka Rakovec, Ko- lodvorska 2, Ormož — dečka; Danica Korenjak, Lackova 5 — Petra; Dragica Leskovar, Sitež 12 — Andreja; Anica Pokrivač, Go- mila 47 — Andreja; Elizabeta Serdinšek, Žetale 75 — deklico; Matilda Gole, Cirkulane 56 — dečka; Marija Gosak, Šturmovci 18 — dečka; Marija Jus, Grdina 8/a — dečka; Slavica Karner, Zg. Bistrica 113 — Samanto; Slavica Bezjak, Bukovci 109 — deklico; Marija Horvat, Senik 5 — Milana; Zinka Blažič, Novinci 3 — Zinko; Polonca Cucek, Peršonova 16 — Črtomira; Dragica Juriševič, Apače 201 — deklico; Nada Ku- kovec, Ritmerk 15 — dečka; Ma- rija Mernik, Slovenski trg 9 — deklico; Dragica RudolfT Slam- njak4, Ljutomer — Sebastijana; Ana Dovečar, Senik 29 — deklico; Marija Žajdela, Juršinci 1 — Na- tašo; Danica Kmetec, Selška cesta 12 — dečka; Dragica Škorjot, Kokoriči2I, Ljutomer— Zorana; Marica Kaučevič, Nova vas 67 — Matevža; Daniela Krajnc, Zg. Hajdina 16 — dečka; Danica Kurež, Podlehnik 6/a — Matejo; Roza Dolinšek, Krčevina 11 pri Ptuju — dečka; Marija Valh, Hajdoše 8/a — deklico; Marija Kramberger, Lovrenc 27 — dek- lico; Lidija Kralj, Hrvatski trg 5 — deklico; Marija Novak, Plešivica 31, Ljutomer — Bojano; Lidija Kosi, Hardek 41 — Mojco; Neža Teskač. Trdobojci 25 — deklico; Olga Kuhar. Polenšak 22 — deč- ka; Milica Ribič. Krčevina pri Vurberku 10 — dečka; Ivana Horvat, Dravci 11 — Emico; Ana Peršuh, Lešje 40 — deklico;. POROKE 28. APRILA 1979. Janez Belšak, Veliki Okič 5 in Elizabeta Krajnc, Veliki Okič 5; Franc Cafuta. Vareja 24 in Ana Marušek, Zg. Hajdina 102; Anton Kovačec. Hlaponci 54 in Dragica Plohi, Hlaponci 9/a; Alojz Cuš, Gabernik 20 in Ana Osterc, Sa- kušak 52/a; Janko Vodušek, Do- mžale. Savska 22 in Slavka Ilni- kar. Vrhovci 1; Ivan Lovrenčič, Biš 46 in Verica Majerič, Črmlja 21; Branko Brglez. Škole 6 in Re- nata Pernat, Sikole 48; Branko Ozmec, Cvetkovci 62 in Sonja 2ancer, Formin 35/b; Štefan Gerečnik, Tmiče 55 in Darja Golob, Starošince 9; Miroslav Kosi, Kranj, Savska 2 in Majda Žnidarič, Stojnci 102; Jožef Riž- nar, Zamušani 26 in Sonja Ke- lenc, Zamušani 51; Bojan Mlakar, Vespazianova 9 in Gorana Surla, Gospič, R. Končara b.b.| Jožef Kline, Cirkulane 39 in Ana Ke- kec, Bukovci 35; Marjan Hrga, Dornava 147/a in Angela Janže- kovič, Stojnci 77; Milan Plajnšek, Potrčeva 50 in Blanka Mlakar, Potrčeva 50; Milan Foštnarič, Belski vrh 101 in Kristina Hmčič, Turški vrh 31; Franc Ferčec, Žerjav 23 in Štefanija Holc. Žerjav 75; MIlan Cefi, Biš 69 m Nada Cigula, Dornava 102; Milko Ro. došek, Gorca 46 in Jožefa Krajnc, Podlehnik 71; Stanko Hebar, Zagrebška 48 in Zofija Potrč, Kvedrova 2; Drago Pod- goršek, Nova vas pri Ptuju 77 in Zlatka Marušek, Draženci 57; Dušan Grdiša, Cesta Olge Meglif 3 in Olga Vajda, Severova 8; Valter Feguš, Bistrica pri Limbu- šu 7 in Maja Greblaher, Maribor Vrbanska I2/b; Jožef Muzek, Ziherlova ploščad 15 in Cvetka Svenšek. Ziherlova ploščad 15; Mirko Cuš, Mezgovci ob Pesnici 57 in Majda Foštnarič, Bukovci 24/a; Jožef Milošič, Panonska 1 in Ida Ber, Panonska 1; Jožef Cvet- ko, Cvetkovci 49 in Marija Klaj- derič, Rabeljčja vas 30; Janez Šmigoc, Nova vas pri Markovcih 8 in Silva Toplak, Spuhlja 43; Jože Vičič, Budina 17 in Martina Ko- rže. Ptujska gora 94; Stjepan Kralj, K^flričevo Zi m Frena Zajc, Kidričevo 23; Anton Krajnc, Muršičeva 7 in Lidija Čemjavit Maribor, Cesta zmage 92; Franc Bedrač, Trg svobode 4 in Jožica Cuš, Mezgovci ob Pesnici 64/a; Ivan Krajnc, Ločki vrh 14 in Mira Fuks, Jiršovci 69; Milan Štum- berger, Hrastovec 107 in Štefa- nija Veselic, Belski vrh I; Štefan Skledar, Kočice 23 in Marija Pa- pež, Kočice 44; Marko Toplak. Cankarjeva 2 in Jožefa Draškovif, Cankarjeva 2; Konrad Ceh. Spuhlja n. h. in Aleksandra Mas- ten, Spuhlja n. h.; Franc Crešnii. Stojnci 137/b in Marta Jagarinec. Spuhlja 108; Ivan Arbeiter, Meje 25 in Dragica Pulko, Strajna 35: Anton Tomažič, Mala vas 28 in Terezija Hazenmali, Stojnci 23; Stanislav Horvat, Pernica 48 in Majda TurL Kungotapri Ptuju 3: Ivan Stebih, Železniki, Na Kresu 18 in Jožefa Fiirbas, Železniki, Na Kresu 18; Janez Rižnar, Ciril- —Metodov dr. 12 in Valerija Skok, Ciril-Metodov dr. 12. Maksimiljan Lačen, Aškerčeva' in Milica Rozman, Kungota pn Ptuju 66;. POROKA 30. APRILA 1979. Srečko Bratušek, Gorenjski vrh 46 in Ladislava Šukltova, Brno Kudikova 4, Češkoslovaška. UMRLI SO: Janez Horvat, Sedlašak 81. roj 1905. umri 20. aprila 1979; Eliza- beta Koderman, Zagrebška 112 roj. 1904, umria 24. aprila 1979; Ivana Golob, Moravci 147, roj 1893, umria 26. aprila 1979; Fer- dinand Iskra, Draženci 5. roj 1915, umri 28. aprila 1979; Ivan Geč.Moškanjci71,roj. 1949. unir' 28. aprila 1979; Franc Krošl, PreSa 10, roj. 1913, umri I. maja 1979; Anton Štumberger. Gruškovec 44, roj. 1943, umri 3. maja 1979. Alojzija Novak, Pršetinci 26, roj 1914, umria 2. maja 1979. izdaja zavod za časopisno in ra^ 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poš^ predal 99. Ureja uredniški kolefl* ki ga sestavljajo vsi novinarji ^ voda, direktor in glavni uredi* MIHAEL GOBEC, odgovor" urednik FRANC FIDERŠEK. . Uredništvo in uprava Radio-T^J^ nik telefon (062) 771-079 J 771 226. Celoletna naročnij znaša 200 dinarjev, za tujino 3^ dinarjev. Žiro račun SDK 52400 603 31023. Tiska ČGP I^J riborski tisk. Na podlagi zako' o obdavčevanju proizvodov storitev v prometu spada TEPN' med proizvode, za katere se ' plačuje temeljni davek od prof^ ta proizvodov. "vreme do nedelje, 20. maja 1979 Polna luna bo v soboto, 12. maja in jo prinaša prvi,,ledeni mož" Napoved: Prevladovalo bo spremeljivo vreme z daljšimi sončnimi vložki. Tudi otoplilo se bo, čeprav bo večkrat dež od rahlega pršenja do krat- kotrajnih ploh. Alojz Cestnik ^