Izhaja
vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Eokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat.
—Z'«
Velja :
za celo leto 4 krone (2 gld.)
Denar naj se pošilja pod napisom:
Upravuištvo ,,llira66 v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
&
Leto XX.
V Celovcu, 19. septembra 1901.
Štev. 38.
Pravica, kje si?
ii.
Na Kranjskem se gledé slovenskega uradovanja pri sodnijah v obče pravilno postopa. Sem-tertje se vendar najde kakšen nemčur ali štreber, ki se včasih drzne prezirati slovenščino. Ali to ni takega pomena. Skrbi se za to, da ostanejo takšni slučaji le izjeme, in dotičniki se s takimi poskusi ponajvečkrat osmešijo sami sebe. Bolj pomilovanja vredno je, da se nekateri mlajši uradniki, dasi rodom Slovenci in udje različnih ndrodnih društev, — kakor slišimo — ne poprijemajo svojega materinega jezika v uradu z ono ljubeznijo, katero bi pričakovali, in da pogrešamo pri njih ono navdušenost in neustrašenost, kateri ste od nekdaj odlikovali starejše njihove tovariše, približujoče se zdaj že koncu službenih let. — Na Štajerskem vladajo nam bolj slični, to se pravi, precej jednako žalostni od-nošaji. Skrb za slovensko uradovanje je tam popolnoma prepuščena slovenskim odvetnikom in notarjem, katerih je precejšnje, a vendar še nezadostno število. Da bi teh ne bilo, izginil bi tam kmalu zadnji sled slovenščine po uradih.
Neznatno je število slovenskih sodnikov na Spodnjem Štajerskem, ki imajo srce in pogum, uradovati v jeziku ljudstva, in še to številce se krči leto za letom, odkar zalagajo iz zloglasnega slovenskega kurza v Gradcu štajerske Slovence z uradniki, ki se sami ne smatrajo toliko kot sodnike, kolikor se čutijo kot pijonirje ponemčevanja. — Vendar prestopimo na domača koroška tla! Tu gre večinoma vse dosledno naprej po starem tiru. Vladni krogi imajo Koroško za enotno nemško kronovino. Dobro so nam še v spominu besede ministra, ki je našega bivšega poslanca resno vprašal:	„Ali je res na
Koroškem kaj Slovencev?" Ni misliti, da bi minister ne vedel, kar vé vsak šolarček, namreč, da je dobra tretjina koroškega prebivalstva slovenska; ali on ni hotel nas poznati, kakor nas vladni krogi obče poznati nočejo. Naravno je, da pri takih nazorih tudi imenovanja sodnikov v naše kraje niso za nas in naše razmere ugodna. Tako najdemo pri sodnijah, odmenjenih našemu ljudstvu, uradnike, ki niso zanj, ga ne razumevajo in ono njih ne, in ki torej radi jezikovne svoje nesposobnosti nikakor ne sodijo na ta mesta. Justična uprava bi morala varovati ugled sodnij tudi s pravilnim na-
meščenjem uradnikov. Z nekakim svetim strahom in velikim zaupanjem stopi prvikrat priprosti človek pred sodnika. A ti čuti ga minejo, če postane priča naravnost smešnih prizorov in če vidi, da se s sodnikom niti natančno sporazumeti ne more. Kakšen utis, če ne smešen, mora napraviti tako-le sodnikovo, na moškega obtoženca stavljeno vprašanje: „Ali si ti ustrelila zajco?" Takšni sodniki konečno sami sprevidijo, da je njih slovenščina ljudstvu nerazumljiva in da škoduje vrhu tega njihovemu ugledu. Posledica temu je, da pritiskajo na Slovence, da bi se ti posluževali nemščine. Ako se Slovenci temu pritisku udajo, prevzamejo po tem sami ono smešno vlogo, katere se sodniki hočejo znebiti.
Malo jih je koroških Slovencev, da bi imeli nemški jezik v popolni svoji oblasti, pa tudi če ga kdo ima! Vsak jezik ima svoje posebnosti, ki se v drugem jeziku izraziti ne dajo. Prestava ni nikoli to, kar je izvirnik. Izvirni pogovori in pogodbe Slovencev so pa zmirom slovenski. Slovenec torej, ako mora pred sodnijo svojo stvar zastopati v drugem, nego v svojem občevalnem jeziku, je v vedni nevarnosti, da kaj napačnega v svojo škodo pove; ako pa nemščino le tolče, je drugim v posmeh in njega in njegovih besed veljava trpi. Dostikrat pa on rajši molči, ker se na eni strani noče osmešiti, na drugi pa zameriti ne. In to zopet ni dobro, kajti kdor molči, ta priznava, kar se od drugih trdi, in posledica je izguba pravde.
Treba je poslušati naše ljudi, ko zapuščajo sodno dvorano! Znan je nam sodnik, ki svojo nesposobnost, občevati z našim ljudstvom, zakriva s tim, da sam v enomer nemški prav na glas govori, ne meneč se za to, če ga kdo zastopi. Stranke pogosto niti ne vejo, za kaj se gre, in stoprav, ko so jih postavili pred duri, se zavedajo, da mora biti obravnave konec. Kakšen je bil izid, to poizvejo po ovinkih in prošnjah od kakšnega pisača, ki jim sevé ne jamči za pravilnost svojih razlaganj. Bolj zadovoljno je ljudstvo s sodniki, ki saj slovenski govorijo, čeravno vsako besedo nemški zapisujejo. Slovensko zapisovanje se večjidel odločno odklanja. Kazlogi so različni. Jeden sodnik odkrito priznava, da v toliki meri slovenščine ni zmožen, da bi mogel slovenski zapisnik narekovati; drugi toži, da nima slovenščine zmožnega zapisnikarja ; tretji trdi celo, da se slovensko sme zapiso-
vati samo tedaj, če so vse stranke nemščine čisto nevešče itd. Vidi se, da so razlogi ničevni, ker pri dobrem pravosodju obstati ne smejo. Vse pritožbe seve ne izdajo nič. Ušesa višjih krogov so gluha in ni ga, ki bi jih odprl.
Obžalovati pa je še lastna mlačnost koroških Slovencev, ki poznajo svoje pravice, toda poslužujejo se jih ne. Že večkrat je najvišja sodnija izrekla, da je naš jezik pri sodnijah enakopraven kakor drugi jeziki, vendar to se sliši in — pozabi. Dokler nismo dobili slovenskega odvetnika in notarja v deželo, ki za slovenske stranke slovensko uradujeta, bile so slovenske vloge bele vrane; slovenskih obravnavnih zapisnikov pa sploh bilo ni. O tej priliki moramo omeniti neko prav čudno na-zivanje vnetih rodoljubov. Prigodi se, da pridejo kot zastopniki slovenskih društev ali zadrug k sodniji in neizprosno zahtevajo slovenski zapisnik ter sodbo, nekako opravičujoč to svoje postopanje s tim, da ne bi tega zahtevali, če bi bili došli v lastni stvari, a da morajo, ker imajo tu opraviti v zadevi slovenskega društva. Tem gospodom stavimo nasproti nekatere naše kmete, ki pri svoji odločnosti takih izgovorov ne poznajo in tudi v lastnih zadevah slovenščine ne zatajé.
Ker nočemo biti krivični, radovoljno pripo-znamo, da je med sodniki nekaj takih, ki poti po-stavnosti tudi tedaj ne zgrešijo, če se gre za pravice našega materinega jezika. Samo zahtevati mora stranka slovensko uradovanje! Brez zahtevanja pa se ne zapiše uradoma niti jedna slovenska besedica. Iz lastnega nagiba ali si ne upa, ali pa ne sme noben uradnik slovenski zapisovati.
„Mir“ in gostilna.
Naš stari poštenjak „Mir“ v zvezi z lahko-mišljeno deklo „gostilno“, — lep parček to! Tako si bo misli! marsikateri stareji „Mirov" bralec, če bo bral ta napis. Ali se morda „Miru“ ne dopade več pri nas kmetih, ali mu morda naše zakajene koče že preveč smrdijo, ali ga mi morda premalo redimo, da se je začel bližati — gostilnam? Kmet, ki raje hodi v gostilno, kakor pa v svoj hlev, na svojo njivo, se bliža očitnemu poginu.
Toda le počasi! Ne boj se, dragi moj, če zahaja „Mir“ v gostilno; saj ga ne pije, saj nič ne zapravlja. On je tebi v gostilni isti pošteni pri-
Humberški grad.
(Zgodovinska črtica )
Dve uri hodà od Celovca proti južni strani vzdiguje se na votlem skalovju velekrasno po Rožni dolini vladajoč starodavni humberški grad (nemško: Hollenburg). Jako lep razgled razprostira se potovalen prišedšemu po ljubljanski cesti iz glavnega mesta koroškega. V podnožju drvi mogočna Drava svoje šumeče valove, onstran Drave razteza se Rožni dol, na jugu pa kipijo Karavanke, med njimi Obir, Macina gora, Grlóvec, Žingarica itd. v sinje nebo.
Kdo je sezidal ta grad, kdaj in kateri so bili njega prvi posestniki, se zdaj ne dà več dognati. Nekaj svetlobe v temoto starih časov dohaja nam iz neke listine. V tej beremo, da je humberški grof Sviger, sin Adelinde in Amelrika, in njega stric Stiriberšbi iz zgolj pobožnega nagiba podaril most, ki pelje pod gradom čez Dravo, menihom cisterzijancem v Vetrinju ali Kloštru. Za vzdrževanje mosta določili so isti darovalci gozd Žohtir (še sedaj se tako imenuje neki gozd na Borovskem vrhu) in nekaj kmetskih posestev, da bi ljudstvo lažje obiskovalo božjo službo v Vetrinju. Takrat namreč po vsem spodnjem Rožu ni bilo nobene župnije, izvzemši cerkev sv. Ceneta v Kapli pri Dravi. To listino je koroški vojvoda Brnàd (Bernhard), ki je vladal od 1. 1202. do 1. 1256., potrdil in še nekaterim pričam podpisati dal. Oboje, darilno pismo kakor tudi Brnadovo potrdilo, se bere v latinski jezik prestavljeno v neki drugi listini leta 1552., s
katero vetrinjski menihi zopet most čez Dravo hum-berškemu grofu Žigi Juriju Dietrichsteinskemu odstopijo. V štirinajstem stoletju prešla je graščina v last ptujskih vitezov; nahaja se 1. 1364. Hartnid Ptujski, 1. 1410. Bernad Ptujski kot posestnik imenovanega gradò. Zadnji je sklenil 1. 1418. z vetrinjskim opatom pogodbo, na katero so se skli-cavali pri raznih prepirih. V tej pogodbi si pridržuje humberški grof krvno pravico, t. j. da sme samo on obsoditi zločince na smrt; za vsakega zločinca pa, ki ga vjamejo v vetrinjskem obkrožju, morajo plačati vetrinjski menihi 72 beličev, ako je na smrt obsojen. Okoli 1. 1440. izumrlo je moško pleme Ptujskih grofov. Neža Štubenberška, rojena grofica Ptujska, podedovala je grad, po njeni smrti pa so ga zastavili grofu Wolkensteinu. Ker ni bilo nobenih sorodnikov, prišel je grad v državno last in cesar Maks ga je 1. julija 1. 1514. prodal svojemu ljubljencu plemiču Žigi Dietrichsteinskemu, katerega je nekaj dnij pozneje povzdignil v baronski stan. Bil je ta jako zaslužen mož; cesar Maks in njegov naslednik Karol V. podelila sta mu celo kopo najvišjih dostojanstev. Bil je n. pr. deželni glavar štajerski, poveljnik graškega gradu, dedni točaj koroški (kot naslednik ostroviških vitezov), sreberni komornik, nazadnje cesarski namestnik po Nižje-avstrijskem. Ker radi svojih mnogih poslov ni mogel sam oskrbovati svojih daleč raztrošenih posestev, postavil je vešče oskrbnike; na Humbergu je bil Franc Leininger za oskrbnika. Izkoristil je razne priložnosti in pomnožil svoja posestva.
Nadvojvoda Ferdinand potreboval je denarja za boj proti Turkom. Z dovoljenjem sv. Očeta zaukazal je, da se mora četrti del posestev proštnij in
samostanov prodati v ta namen. Žiga Dietrich-steinski kupil je 1. 1530. od vetrinjskih menihov, katerim je vladal opat Polidor, četrti del njihovega posestva. Od samostana admontskega kupil je prošt-nijski dvorec v Zagorici (Sagritz na Gorenjem Koroškem) in tako še od drugih samostanov četrtino. Kako je tega velezaslužnega moža čislal cesar Maks, vidimo tudi iz tega, da je zaukazal v svoji oporoki 1. 1519., da se mora v kapelici sv. Jurija v Dunajskem Novem mestu moliti za Žigo Dietrichstein-skega, njegovo ženo Barbo in njune prednike vsakokrat, kedar se bo opravljala božja služba za umrlega cesarja Maksa. Umrl je 1. 1533. Naslednik mu je bil najstarejši sin Žiga, kateri je dobro gospodaril in posestva zopet pomnožil. Pozidal in olepšal je tudi grad. Mnogo prepira je imel z vetrinjskimi menihi zaradi dravskega mosta, o katerem so se ljudje pogostoma pritoževali, da se preveč zanemarja. S posredovanjem deželne vlade sklenila se je z Vetrinjem 1. 1551. nova pogodba, v kateri se je prepustil most zopet humberškemu gospodu. Podedovali so po njem graščino njega sinovi, katerih je zapustil pet.
Most čez Dravo bil je tega časa tako ozek, da so ga mogli rabiti samo popotniki pešci in tovorni konji. Bratje Dietrichsteinski razširili iu podaljšali so ga tako, da je odslej bil rabljiv tudi za težko obložene vozove. Da bi pa imeli podjetni graščaki nekaj odškodnine, dovolil jim je nadvojvoda Maksimilijan 1. 1595., postaviti muto in pobirati mostnino. Muta na Humbergu je torej 400 let stara. V šestnajstem stoletju razširila se je pro-testantovska (lutrova) vera prav naglo po naših pokrajinah. Najhitreje jo je prevzelo plemstvo. Ža-
jatelj kakor pa doma; pošteneji pa gotovo, kakor so včasi tam besede gostilničarja, zatrjevanje gosta, pogledi natakarice, kapljice v glažu, klobasa na krožniku. — — —
Torej ne boj se nMira“ v gostilni! Primi ga tam, ter ga beri. In če ga ni, zahtevaj ga ! „Mir“ mora v gostilno! V vsaki gostilni, ki stoji na naši ljubi slovenski zemlji, mora biti „Mir“! To zahtevajmo vsi neizprosno; in ne smemo prej odnehati, predno postane v vsaki gostilni domači prijatelj.
Če si celo stvar malo premislimo, bomo hitro in gotovo uvideli, da je ta misel čisto naravna, da je modra, da je edino prava, ter zasluži, da jo tudi v dejanju krepko in odločno, in če je potreba, tudi brezobzirno izvedemo.
Gostilna! — časi se spreminjajo. Poglejmo malo, le malo, v preteklost in priznati moramo, da je neki, da strašansko velik razloček med pomenom in vplivom, katerega je imela gostilna v prejšnjem in gostilna v sedanjem času.
Sedaj sploh ne zaslužijo prav za prav gostilne tega lepega imena. „Gostilna“, to je hiša za ljube goste, hiša, kjer se užitka potrebni ljudje pogostijo; hiša, kamor je šel naš kmet o posebnem času, ko je davek že plačal, doma vse uredil, in šel je tja, da bi se pri kapljici dobrega vinca malo razvedril v važnem pogovoru s sosedi.
Dandanes je pa vse drugače! Gostilna je postala neka nova —velesila! Vpliv, katerega imajo dandanes gostilne, je velikansk. Gostilna je zver, ki neusmiljeno razmesarja človeška trupla; gostilna je zver, ki požira ljudsko premoženje ; skoro ni posestva, ki je prišlo na boben, da ne bi imelo začetek in vzrok pogubo za mizo v gostilni. Solze, pretep, kletev, jok, goljufija . . . vse rodi — gostilna. In, ali se ne vršijo politične gonje v gostilnah, tam je začetek strankarstva, tam začetek liberalnega duha, tam se blati vera, tam se blati tudi naš — mili dom, naš rod. Iz vsega tega lahko sklepa vsak, da so gostilne dandanes neka reč, neka moč, s katero moramo računati. Časopisi in gostilne, — sreča za rod, če so dobre ; nesreča pa, če so slabe, nasprotne.
In pri nas — na Koroškem ? Časopisi — slabi, nasprotni! Gostilne — le premnogokrat slabe, tuje, nasprotne. Po gostilnah, ki stojijo na naši zemlji, ki se mastijo od našega denarja, morijo naš rod. Gostilne širijo, zraven šole in urada, najbolj nasproten duh med naše vrste. Gostilne redijo nasprotne, slabe liste, in koliko jih je na naši slovenski koroški zemlji, v katerih dobimo naš pošteni, slovenski, katoliški „Mir“? Čudno malo jih je! Vzrok temu je seveda v prvi vrsti ta, da so oštirji med našim rodom ali tujci, Nemci, ali pa nemškutarji; največ pa je — mevž.
V drugi vrsti pa smo mi sami krivi, mi ki obiskujemo gostilne. Poglejmo: Vsak učiteljček, ki pride v vas, prisili v gostilni si „svojw liberalni list, vsakemu liberalnemu škricu naročijo oštirji liste, katere zahtevajo. Tako vidimo povsod le nam so-sovražne nemške liste po gostilnah. — Pa kako hudi so naši nasprotniki, če jim oštir ne naroči pravega časnika.
In mi naj bi k vsemu molčali? Zakaj pa mi nočemo biti tako hudi in brezobzirni? Zakaj pa nas ne ubogajo tako uljudno gostilničarji? Poboljšajmo se torej. Postanimo bolj odločni, če vidimo
poredoma so odpadali graščaki od katoliške cerkve in se oklepali nove vere. Tudi cela družina Diet-richsteinska postala je protestantska. Najmlajši zgoraj omenjenih peterih bratov, Jernej (Bartolo-maus) po imenu, odkupil je od svojih bratov posestne pravice ter bil j edini gospodar. Gospodaril pa ni dobro. Tudi se je branil vrniti v katoliško cerkev, kakor je zahteval cesar Ferdinand II. Kajši je zapustil ženo svojo in dvanajstero otrok v stari domovini, sam pa se je izselil na Nemško, da reši svoje versko prepričanje. In tako je prišlo, da se je humberška graščina z vsem, kar je spadalo pod njo, prodala. Kupil jo je 1. 1633. sorodnik njegov Žiga Ludovik grof Dietrichsteinski od drugega kolena iste plemenite rodbine, katera pa je bila grofovska, dočim je dosedanja bila baronska. Torej 119 let (1514—1633) imeli so humberško graščino baroni Dietrichsteinski, njim sledijo grofi istega plemena.	_________ (Dalje prihodnjič.)
Dva bogatina.
Če se bogatega Rotšilda slavi, ki daje od svojih ogromnih dohodkov tisočake za izgojo otrok, zdravljenje bolnikov in preskrbljenje starčkov, — tedaj me tak čin gane in hvalim ga. Vendar vzlic svojemu ganjenju ne morem si kaj, da bi se ne spominjal vsikdar revne kmetske družine, ki je sprejela siroto sorodnico v svojo siromašno hišico. ,Ako vzamemo Katrico k sebi," je dejala žena, „potem pridemo ob zadnji grošek; še soli si potem za juho ne moremo kupiti." — „No, jo bomo pa neslano jedli,“odgovoril je mož. — Od Rotšilda do tega kmeta — kak velik je še korak!
(Ruski spisal Turgenjev.)
naše svete pravice v nevarnost, v sramoto potisnjene! Vsak rodoljub naj skrbi, da se naš nàrod tudi tam spoštuje, kjer se je do sedaj najbolj preziral in blatil — v gostilnah!
Pošteni krščanski list pa gotovo tudi prinese svetega blagoslova seboj. In božji blagoslov je zlata vreden!
Kdor torej vsiljuje „Mir" v hiše, ki stojijo na naši zemlji, živijo od našega denarja, ta izpol-nuje le svojo nàrodno dolžnost; zraven pa naj smatra to tudi za dobro, sveto delo, katero stori naši sv. veri. Pod klop nàrodu in sv. veri sovražne liste! Na mizo krščanske liste. Na vse mize naš „Mir“. Izkoriščajmo si velemoč — gostiln !	—r.
Dopisi.
Železna Kapla. (Kd o razširja „Š t a-jerca".) Giftna krota „Štajerc“ utihotapil seje tudi kakor pogubna kuga v naše mirne planinske vasi, hoteč navdati ljudstvo z nasprotnim duhom. V vedno večjem številu roma ta nebodigatreba v naše kraje in visoko gori v planinski koči zapaziš tega lisjaka. A zvedelo se je tudi, kdo posebno skrbi za to, da bi se ljudstvo navzelo po tem časniku drugega duha. To je Adolf Pribil, trgovec v Železni Kapli. On dobiva ta list v večjem številu in ga prodaja po 5 novcev ljudem vzpodbujajoč jih, da naj pridno čitajo ta list. Vpraša se, ali ima imenovani trgovec pravico, prodajati ta list in ga razširjati med ljudstvo? Omenjeni trgovec nastanil se je pred nekaj leti v tukajšnjem trgu. Zahajali so k njemu Slovenci iz trga in okolice kupovat blago. Vprašamo torej, ali je to hvaležnost, da hoče sedaj s tem časnikom škodovati našemu ljudstvu v nàrodnem, posebno pa v verskem oziru? Naj nam ostane torej v spominu geslo: „Svoji k svojim!"
Št. Vid v podjunski dolini. (Šola.) Krajni šolski svet šent-primoške šole je stavil do okrajnega šolskega sveta v Velikovcu prošnjo, da bi se tudi na tej šoli, kakor drugod, zavoljo paše šola še le po vseh Svetih začela, na kar je prišel od okrajnega šolskega sveta dné 23. avgusta 1901, št. 1445, sledeči odlok: „C. kr. okrajni šolski svet v Velikovcu je na tamošnjo prošnjo od 15. avg. t. L, št. 45., odločil, da se ima šolsko leto vsakokrat 3. novembra začeti in s 15. septembrom skleniti. Ker pa pade letos 3. november na nedeljo, se ima šolsko leto 1901/1902 s 4. novembrom 1901 pričeti." — To se šolarjem in njihovim starišem naznani, da se bodo vedeli ravnati.
Lovanke. (Razno.) Že nekaj let je, kar so se zaredili tudi v Lovankah liberalci. A kar je o liberalcih sploh znano, pokažejo tudi naši „fort-šritlarji" svojo omiko v prav čudni luči. če jim le kriv prst pokažeš, že te gredó tožit, akoravno cela zadeva dostikrat ni vredna, da bi se o njej govorilo. In ako tudi posadijo katerega, tako jim to gotovo ne prinese nobene časti. — Le nasprotno ! Ko so hoteli vaški fantje dné 4. julija na čast slovanskima apostoloma, sv. Cirilu in Metodu, streljati, so jim seveda nemškutarji stavili raznovrstne zapreke. A vkljub vsemu nasprotovanju in slabemu vremenu so se na hribu blizu vasi zbrali slovenski fantje, in krepko se je razlegal glas topičev daleč po okolici. Pogumni lovanški Slovenci so pokazali, da se liberalcev in vseh lovanških „posili-Nemcev“ ne bojijo, ampak da so ponosni na svojo mater Slavo. Le tako naprej! — Tu čitamo tudi prav marljivo časopise, seveda samo take, o katerih smo prepričani, da se ravnajo po našem geslu: „Vse za vero, dom, cesarja!" na primer našega starega znanca „Mir“, mnogi tudi „Domoljub“ ; pa tudi mladi »Naš Dom" se krepko razširja. Ptujsko kresalo, ali po domače „Štajerc“, ta nepridiprav, se čita seveda pri liberalcih. A vi Slovenci, če vam pride „Štajerc“ tudi zastonj v roke, kakor se godi pri nas sploh, ne dajte mu prostora v vaši hiši; še poglejte ga ne! Torej Slovenci, ne pustimo se zmotiti od liberalcev ter ne dajmo se jim vloviti v mreže, ki jih nam nastavljajo. — Žita smo dobili dosti. Hvala Bogu! Tudi otave smo precej napravili. Vreme je bilo za sušenje še dosti ugodno. Ajde so bile že malo v nevarnosti zaradi suše, a še o pravem času nam je Bog poslal dežja, ki je pokrepčal žitna polja. Če ne bo slane, bomo že še imeli žgance. Sadja ne bo. Sklep šolskega leta na ljudski šoli v Dobrli-vasi je bil v soboto dné 31. avgusta s Te Deum. Nazadnje se je pela cesarska pesem — nemško!
Globasnica. (V znamenju — krvi.) Kar smo vedeli že prej, kar je naš občinski odbor poudarjal na merodajnem mestu, to se je jako žalostno uresničilo minulo nedeljo. Ustanovili so znani izzivalci svoj „nemški fajerber", a menda le v to, da mine mir v občini. Minulo nedeljo dné 15. t. m. so blagoslavljali svojo brizgalnico. Nasprotni brambovci-hajlovci so drzno izzivali in napadali naše može ; dasi so se jih ti izogibali, rabili so nasprotniki tudi kamenje in tekla je kri! Slovensk posestnik iz Štebna je zelo hudo ranjen.
Tako daleč smo torej prišli ! (Ranjeni je med tem časom umrl.) Obširno poročilo sledi prihodnjič.
Grebinjski Klošter. (Razno.) Na tukajšnjem pokopališču so postavili grobni spominski kamen č. g. župniku Franc Korman-u. Spominek je izdelal iz mramorja g. J. Božič v Volšberku ; železno ograjo pa g. Eichberger v Velikovcu. Spominski kamen je prav okusno kamnoseško delo, in ograja kaže delo sposobnega ključarskega mojstra. Tik drug drugemu počivata njegova prednika, č. g. župnika Karpf in Simonič. Na slovensko popisanih spomenikih se lahko vidi, da pozlačene črke dalje vstrajajo, kakor pa črne. Večna luč naj jim sveti! — Pretečeni teden so dva otroka, ki stana Škrlatici zbolela in umrla, iz ene hiše v hribih na našem pokopališču pokopali. V naši okolici otroci, hvala Bogu, na tej bolezni več ne bolehajo; torej se je bolezen na hribe preselila. — Kakor se govori, so našli pri Djekšah žensko, kateri je bila glava odtrgana in docela izjedena, tako da je nikdo ni mogel spoznati in nobenega v okolici ne pogrešajo. Ne vé se, od kod da je in ali se je pri nabiranju kamčičevja (grantnov) ponesrečila, ali pa je zločin. Pokopali so jo na Djekšah.
Iz planin. (Nemška nestrpnost in neolikano st). Po daljšem času prišel sem zopet enkrat v prijazno planinsko vas S. Obiskal sem svoje znance in se zglasil tudi pri prijaznem gostoljubnem gostilničarju, ki vsakemu postreže, kakor le najbolj more. Vsled tega tja tudi mnogo hribolazcev zahaja, da se okrepčajo pri dobri kapljici, predno gredó na visoke planine. Na mizi, h kateri sem se vsedel, ležala je knjiga „Fremdenbuch“. Spomnivši se, da sem se enkrat tudi jaz tukaj zapisal, odprem knjigo, radoveden, kdo vse je od tistih časov obiskal ta kraj. Listam in listam in najdem tudi mesto, kjer sem se zapisal. Zapisal pa sem tedaj to le: „Med gorami je prav veselo živeti in človek se čuti skoraj brez skrbij. Zatorej : Na goro, na goro, na strme vrhe, Tja kliče in miče in vabi srce. Dné 7./VI. 97. N. N." Ali kako je to sedaj izgledalo. Vse to, kar sem napisal, je bilo na-vskriž s svinčnikom prečrtano, zraven pa zapisano : „Fexerei“. Ta beseda je zopet prečrtana in zraven zapisano: „Osel“. Zraven mojega imena je še posebej zapisano: „Fex". Na robu pa so zabeležene veleučene besede: „Von einem Gymnasiasten kónnte man auch deutsche Sprache verlangen." (Od gimnazijca se bi tudi lahko nemški jezik zahteval.) In pod vsemi temi lepimi dokazi nemške olikanosti stoji: Vidi. Dr. Pettak." Po imenu sodeč, je ta Petàk slovanskega pokolenja. Je pač žalostna is-tina, da je poturica gorja od Turka samega. Škoda daljnih besedij, sodbo o tem prepustim častitim čitateljem, samo to povem, da sem se zopet slovenski zapisal v knjigo, ne zaradi tega, da imajo Nemci zopet priliko, pokazati svojo omiko, ampak zaradi tega, ker sem Slovenec in ker ljubim ter spoštujem svoj jezik, kojega me je moja poštena slovenska mati učila.
Rožek. (Ljudsko štetje.) Morebiti bo naše bralce in domačine zanimalo, vedeti koliko je v vsaki vasi ljudij, hiš in najemnikov.
Na Gori je	13 hiš, 12 najemnikov in				58 ljudij.	
v P uh mi	18	„ 20	n	n	91	
v Dolinčah	10	*	9	v		48	
v Dulah	9	„ 13	n		53	n
v Brojah	6	, 6	*	ii	24	n
v Bregu	17	„	23	n	»	92	n
v Goričah zg.	6	„ &	r>	n	24	n
v Goričah sp.	6	n	7	11	n	29	n
v Reki	8	V)	n	n	52	
na Mali gori	7	„	9			39	
v Šmartnu	33	» 54			209	
v Šmihelu	36	„	48			202	
v Brezjah	17	„ 20	ii	n	90	n
v Ravneh	13	«	14			62	
v Rožeku	4	„ H		ii	36	»
Vkup 103 hiš, 251 najemnikov in 1109 ljudij. Tako je razmerje v rožeški fari po novem štetju.
Beljak. (Raznoterosti.) Malokdo menda vé, da se nahajajo kake četrt ure iz Beljaka ob kranjski državni železnici jako imenitne toplice; voda ima povprečno 20 do 23 stopinj toplote, vreje izpod Dobrača, in ima posebno zdravilno moč proti skrnini in debelosti. Sedanji njih posestnik, stotnik Topner, uredil je z velikimi stroški vse jako lepo in prijetno za tuje goste, kojih prihaja sem vsako leto več. Kopa se lahko na prostem in v nalašč zato napravljenih sobah. V teku 10. let sezidali so tukaj velik modern hotel, lično kapelico, kakor tudi več gostiln in restavracij. Zavoljo slabega vremena so tujci še le meseca junija začeli prihajati. Sedaj je v beljaški okolici skupaj čez 1000 letoviščarjev. Neka posebnost tukajšnjega kopališča je, da ne sprejme nobenega Žida, tudi tistega zo-pernega hajlanja se tukaj ne sliši, kakor v mestu. Vsako nedeljo in praznik igra v kopališču vojaška godba tukajšnjega 9. lovskega bataljona, med tem ko v Beljaku samem celo leto že ni več vojaške godbe, ker se vedno ščuva proti vojaštvu. — Vsak
tujec pa si v Beljaku gotovo najprej ogleda krasno, starodavno mestno župno cerkev. Cerkev stoji sredi mesta na vzvišenem prostoru, je jako velika, večji kakor celovška mestna župna cerkev; zidana je v čistem, gotičnem slogu in ima zunaj in znotraj okoli in okoli vse polno starih plemenitaških grbov in spominskih plošč v stene vzidanih, in označenih z latinskimi in nemški napisi z jako zanimivo vsebino. Prihodnjič enkrat bom o teh spominskih ploščah nekoliko več poročal. Zanimivo je, da cerkev nima stolpa, kajti ta stoji ob strani cerkve. Stolp, ki je višji kot celovški, stoji ob strani in je s cerkvijo zvezan s pokritim vhodom. Stolp tudi ni last cerkve, temveč mestne občine.
Lipaljavas. (Atila in drugo.) Mogočni kralj Atila z imenom „šiba božja" je sredi petega stoletja pustošil naše kraje. Naposled ga je tudi kakor vsakega drugega pahnila bela žena z njegove visokosti. Bere se, da so ga položili v zlato rakvo in pokopali z veliko slavnostjo; pogrebce pa so vse pomorili, da bi ne bilo nobene žive priče za kraj, kjer leži v zlati rakvi slavni vojskovodja. Ogri sicer pravijo, da je na Ogerskem ob reci Tisi. Po našem ustnem izročilu pa je njegova gomila blizu naše vasi. Lastnik tega gomila hoče sedaj kopati. Naj bi mu bila sreča mila, da bi našel zlato rakvo; nakovalo bi se iz nje toliko zlatov, da bi bilo pomagano vsem ubožnim prebivalcem divne kanalske doline. — Mrzel veter je potegnil in razgnal iz bližnje Lužnice vse žveplarje, le eden sam je ostal. Večina jih je odšla proti jugu, menda na ptičji lov. Proti jugozapadu naše vasi je visoka zelena planina, od 1. 1866. laška lastnina. Nečloveške prizore moreš sedaj gledati tam. Našel boš cele kupe ubogih ptičic, ki jih je v zanke vjel gladni Lah ter jim je neusmiljeno zavil vratove. Ti ljudje imajo lisičje želodce, ki vse pohrustajo, samo perje in volno dajo od sebe. Oj ptičice, nedolžne pevčice, kakó lepó ste žvrgolele, kaj pa ste zakrivile, da takšen konec ste vzele! Kdaj bo te surovosti enkrat konec? Ali je morda to ista hva-lisana „avita cultura"? — „frico kuikuk"!
Na Koroškem.
Duhovske zadeve. V kn. šk. duhovnem semenišču se vršč sledeče spremembe: Č. o. Kašpar Sanktjohanser postane Spiritual; č. o. Viljem Weth podvodja, č. o. Franc Borter profesor dogmatike ; č. o. Ferd. S c h u 11 minister in stolni pridigar; č. o. Peter Gugglberger profesor pastorale; č. o. Emil Volbert je prestavljen v Trst, č. o. Avg. Vi d m er v Line.
Osebne novice. Dosedanji ravnatelj gimnazije v Št. Pavlu, č. o. Eberhard Kat z, je odstopil; na njegovo mesto je imenovan č. o. Emilijan Hribernik.
Drobiž. Deževno vreme je trajalo ves minuli teden in v enomer je lilo kakor iz škafa. Vsled tega je škoda na polju pri žitu in otavi zelo velika. Tudi vinogradi so zelo trpeli; na več krajih so nastale povodnji. — Dné 17. t. m. je mil. g. knezoškof slovesno blagoslovil novo šolsko poslopje č. ss. Uršulink v Celovcu. Kakor znano, imajo Ur-šulinke tudi pripravnico za učiteljice, ki prav dobro prospeva.
Po slovenskih deželah.
Deželnozborska volitev na Kranjskem.
Dné 12. septembra so volile kmetske občine. V 15 okrajih je s sijajnimi večinami zmagala katoliško-nàrodna stranka, v jednem liberalna^ Razmerje veljavnih glasov je bilo : Okraj Kranj-Škofjaloka: Detela 2569, dr. Brej c 2352, nasprotni Lazarini 213.
—	Okraj Radovljica: Pogačnik 1230, nasprotni Čop 277. — Okraj Kamnik: Mejač 2037, nasprotni Stare 232, Zarnik 42. — Ljubljanska okolica: dr. Šušteršič 2591, Povše 2766, nasprotni Jelovšek 193. — Okraj Postojna, Logatec, Seno-žeče-Lož-Bistrica-Cirknica: dr. Krek 1956, Drobnič 1953, nasprotni Arko 1668, Ambrožič 1658.
—	Okraj Vipava-Idrija: Habe 785, nasprotni Božič 892. — Okraj Novomesto-Kostanjevica-Krško: Dular 2408, nasprotnik Globočnik 1062, Lapajne 35.
—	Okraj Trebnje-Višnja gora-Žužemperg-Mokronog-Litija-Radeče: Košak 4661, Žitnik 4048, dr. Schweitzer 3974, nasprotni Bukovec 1029, Zupančič 1015, Vehovec 96, Brce 69. — Okraj Rib-nica-Kočevje: Pakiž 2489, Jaklič 1553, nasprotni Višnikar 1189, Rus 23. — Črnomelj-Met-lika: Pfeifer 1165, nasprotni Šetina 414. — Vkup je bilo oddanih 26.714 glasov, in sicer za ka-toliško-ndrodne kandidate okroglo 20.100, za liberalne 5600. Pri lanski državnozborski volitvi je bilo oddanih v kmečki skupini za katoliško-ndrodno stranko 18.949 glasov, za liberalno 7700.
Most čez Dravo pri Vuhredu bo kmalu do-gotovljen. Dné 2. t. m. so zabili zadnje stebre. Marenberg bode imel potem ugodno zvezo z Vuhre-
dom in promet, ki se je prej pomikal na Vuzenico, se bode sedaj obrnil skozi Marenberg na Vuhred.
Križem sveta.
Tržaški škof monsignor Andrej Šterk f. V Trstu je dné 17. t. m. umrl tamošnji škof, monsignor Andrej Šterk, po dolgem in težkem bolehanju. Dosegel je 74 let in bil je mož plemenitega značaja, mož stare slovenske korenine in jako usmiljenega srca za ubogo istrsko ljudstvo. Kot škof tržaško-koperske škofije je moral nositi pretežko breme. Svetila mu večna luč!
Svečano proslavo 400letnice umetnega hrvatskega pesništva v zvezi s slavnostjo nje osnovatelja Spljecanina Marka Marulica praznovalo bode v Zagrebu meseca novembra t. 1. društvo hrvatskih književnikov v sporazumu z jugoslovansko akademijo, Matico hrvatsko, društvom sv. Jeronima in hrvatskim pedagoškim književnim zborom. Središčni odbor vabi na to slavlje že sedaj vsa društva, in sploh nàrod hrvatski in slovenski, z željo, da bi bila pri tej redki slavnosti udeležba mnogobrojna.
To in ono. Predsednik severo-ameriške republike, MacKinley, kojega je zadela dné 6. t. m. krogla drznega morilca, je umrl dné 14. sept. — Poveljnik angleške vojne v južni Afriki, lord Kitchener, je bil bahato proglasil, da mora do dné 19. sept. biti vojni z Buri konec. A mož se je pošteno opekel. Določeni dan je prišel, a vojske le še ni konec. Ravno narobe: bojna sreča je Barom zopet mila in stanje Angležev po poročilu listov prav obupno. — Ruski car Nikolaj se je minuli teden sešel z nemškim cesarjem Viljemom. Sešla sta se vladarja na ladijah pred mestom Dan-cigom. Na nemška tla ruski car ni stopil. Od tod se je podal na Francosko.
Družba sv. Mohorja.
Naša družba šteje letos 76.110 udov, to je 2486 udov manj, kakor lani. Udje se razdelé
1. Goriška nadškofija	8.599 t.j.		11 manj kakor lani.		
2. Krška škofija . . .	6.208	71	160 „	J»	71
3. Lavantinska škofija .	23.771	n	2.025 ,	JJ	JI
4. Ljubljanska škofija .	29.587	v	519 „	Tl	JI
5. Tržaško-koperska škof.	4.041	7!	25 več	JI	JJ
6. Sekovska škofija .	.	598	71	34 „	JJ	JJ
7. Somboteljska škofija .	351	V	7 ,	„	JJ
8. Zagrebška nadškofija .	479		66 manj	JI	71
9. Senjska škofija .	.	.	206	71	7 „	JI	JJ
10. Poreška škofija .	. .	136	71	6 več	JJ	JJ
11. Djakovška škofija . .	65	n	3 „	J)	JJ
12. Bosniška škofija . .	226	71	11 manj	71	JJ
13. Videmska nadškofija .	185	71	9 *	JJ	JJ
14. Razni kraji . . . .	541	71	15 več	JJ	
15. Amerikanci ....	908		104 „		
16. Iz Afrike in Azije . .	209	JI	128 „	71	JJ
Z razpošiljanjem letošnjih družbenih knjig smo začeli dné 18. septembra in prizadevali se bodemo, da častiti udje dobijo knjige najprej ko mogoče. Odpravili bodemo zaboje s knjigami po tej le vrsti; Amerika in Afrika, lavantinska, krška, ljubljanska, tržaška in goriška škofija ter razni kraji.
Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo „aviso“, pošljejo po nje na pošto ali železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki po-vzročujejo samo zamudo in nepotrebne stroške. Poštne stroške morajo čast. poverjenikom povrniti posamezni udje.
One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbeni tiskarni, prosimo, naj čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prostora, katerega nam itak primanjkuje na vse strani.
Razposlalo se bode udom vkup 456.660 knjig. — Romajte torej knjige v toli častnem številu po vsem Slovenskem. Budite rojake, poučujte jih, zabavajte in razveseljujte jih ter vnemajte v srcih njihovih ljubezen do Boga in domovine!
V Celovcu, dné 18. septembra 1901.
---------	Odboi'.
Gospodarske stvari.
Jesensko oranje. [Konec.] 6. Naše rastline: lan, proso, konoplje, krompir in repa hočejo dobro, rahlo zemljo; v trdi ilovici ne morejo dobro obroditi, in če jim to trdo ilovnato zemljo samo spomladi preorjemo, ni še postala tako rahla, kakor zahtevajo rastline. Vsak tudi vé, da zemlja postane tem rahlejša, čim večkrat je preorana, še bolje pa pospešuje jesensko oranje rahlost zemlje, ker je mraz pozimi dobro razdrobi.
7.	Veliko črvov in mrčesov je v strnišču, ki so v neizorani zemlji proti mrazu pozimi prav dobro zavarovani ; ako pa njivo jeseni preorjemo, jim razrušimo njih gnezda, mraz jih hitro zasači in po-
polnoma uniči. Ta se bode mnogim zdela bosa, ker ne vedó, da ima vsaka naša rastlina po več ali manj mrčesov, ki v strnišču ali pa blizu korenin v površju zemlje prezimijo in katere le mraz in zimska mokrota lahko uničita.
8.	Ob lepih jesenskih dnevih imamo zadosti časa, da njivo po dvakrat ali tudi trikrat preorjemo, kakor kaka rastlina zahteva, in s tem oranjem si spomladansko obdelovanje veliko skrajšamo. Mislimo si našega Gorenjca, kako mora spomladi kepe za lan razbijati. Ko bi jeseni njivo globoko preoral, bi spomladi pri zadnjem in predzadnjem oranju ne imel nobene kepe, ne bilo bi mu treba za razbijanje kep nobenega krajcarja potrošiti, lahko bi druga poljska opravila opravljal in se ne mudil z neumnim razbijanjem kep.
9.	Spomladi je prav težavno težke ilovnate njive posebno ob deževju dobro zrahljati. Dostikrat se spomladanska setev zakasni samo zaradi mokrote. Ko bi pa vse take njive, katere spomladi posejemo, jeseni preorali, bi se spomladi hitreje osušile in lahko bi jih prej obdelovali in obsejali. Z jesenskim oranjem dosežemo tudi to, da spomladi vsa jara žita in druge rastline posejemo o pravem času. Kasna spomladanska setev dostikrat zakrivi slabo žetev.
10.	Ovsu nam na peščenih tleh ni treba narediti prerahle njive, vendar mu pa jesensko oranje več koristi kakor spomladansko. Spomladi posejemo oves po že izorani njivi in ga samo z brano pod-vlečemo. Iz tega je razvidno, da smo si spomladi oranje prihranili in da nam dosti časa ostaja za druga opravila.
Tukaj smo naveli mnogo razlogov za jesensko oranje. Da bi le naši bralci tako ravnali in bolj zanikarnim svojim sosedom, kateri „Kmetovalca“ ne beró, o koristi jesenskega oranja kaj razjasnili.
Slovenski kmet pusti, kedar svoje pridelke: ajdo, repo, krompir in korenje s polja spravi, njivo vso zimo v plevelu ležati; še le spomladi jo za kake 4 palce prav slabo preorje in potem precej poseje. Na tako slabo izorani in prerahljani njivi ne more nič obroditi. Turšiča, lan, krompir, detelja, korenje itd. hočejo že jeseni preorano njivo imeti, posebno če je zemlja ilovitna, katero je včasih treba dvakrat orati. Z jesenskim oranjem si bode vsak kmetovalec toliko več prikmetoval, da s tem lahko davke poplača. Jesensko oranje izda toliko, kolikor pol gnojenja; od njega je odvisna prihodnja letina. Naj si vsak nevernež samo po eno njivo preorje jeseni in se sam prepriča, koliko ji bo koristilo; drugo leto mu ne bode treba več svetovati.
_______ „ Kmet. “
Tržne cene.
V Celovcu, dné 12. septembra 1901.
Ime blaga	na birne		na hektolitre		Prignalo se je
	A	V	K	v	
pšenica .	.	10	20	12	75	— konj
rž ....	9	22	11	52	— pitani vol
ječmen. . . oves .	.	.	5	18	6	47	22 vprežnih volov
ajda .	.	.	7	—	8	75	— juncov
turšica.	.	.	—	—	—	—	51 krav
pšeno . . .	14	—	17	50	3 telice
proso . . . krompir .	.	1	70	2	76	— pitanih svinj
fižol, rudeč .	11	57	14	46	— prascev
Pitani voli so po — K do — K, vprežni voli po 590 K ào — K, krave po 160 K do 227 K.
Sladko seno je meterski cent po 5 A — o do 5 A 40 v, kislo seno po 3 A 20 v do 4 A 95 v, slama po 3 A 40 o do 4 A 40 o.
Promet je bil jako slab.
Velikovec, dné 11. septembra. Prignali so : 162 volov, 71 krav, 5 telet, 5 telic. Cena za pitano živino 60 do 64 kron, za vprežno živino 54 do 58 kron za meterski cent žive vage. 68 ovac, 8 koz. Promet je bil srednje dober.
Vabilo
k
ustanovnemu shodu
I. kor. tainburaškega društva ,,Bisernica44 v Celovcu, ki se vrši v četrtek dné 3. oktobra 1.1. ob 8. uri zvečer v gostilni pri „Velikem Kleku" (Grossglockner"), Lidmansky-jeve ulice št. 2.
Sklicatelji.
Ustnica uredništva.
Gosp. Jos. Krasnik v Svetni vasi: Potrjujemo prejem po poštni nakaznici poslanih nam 7 kron, s katerim zneskom je sedaj poravnana zaostala naročnina za lansko in tekoče leto. Veseli nas pa tudi Vaša zahvala in priznanje, da Vam je bil naš odgovor v 36. številki „Mira“ od koristi. Ako Vam dela to kak poseben „špas“, je tudi nam prav; prosimo pa, da je sedaj teh neumnostij enkrat konec, sicer bomo poskrbeli, da se Vaše nedostojne šale primerno ocenijo tudi še na kakem drugem mestu.
Loterijske številke od 31. avgusta 1901. Gradec	58	53	5	69	43
Dunaj	62	9	78	16	12
Vzgojišče za Mlice
(Internat)
K. šolskih sester v .Narodni šoli'
dražbe sv. Cirila in Metoda
v Velikovcu
se priporoča p. n. slovenskim starišem.
V hiši je trirazredna ljudska šola; poseben ozir se jemlje na pouk v ženskih ročnih delih.
Šolsko leto se začne dné 15. oktobra t.l. Plačila 8 gld. mesečno.
Oglasila naj se blagovolijo poslati čč. šolskim sestram v Velikovcu na Koroškem.
Naznanilo.
Odbor Št. Jakobske posojilnice naznanja, danakvaterno nedeljo, ko bode občni zbor po že objavljenem vsporedu, ne bode uradnega dneva; uradovali bodemo še le v pondeljek. Pred občnim zborom, ob ]/23. uri, bode blagoslovljenje novo popravljenega rNdrodnega doma“, po občnem zboru pa priredi podružnica sv. Cirila in Metoda za Rožek in okolico svoje zborovanje, na katerega dnevnem redu je tudi vesela igra: „Zamujeni vlak“. K obilnej udeležbi vabi	odbor.
P. Št. A. 245/1 6
Naznanilo.
Na predlog dedičev po dné 26. julija v Guštanju umrlem posestniku Luka Schmautzer-ju se bode vršila
prostovoljna dražba
A) v zapuščino spadajočih posestev:
I.	Rebernikova kmetija, vložna številka 1, davčna občina Naveršnikov Vrh, izvzet je travnik v davčni občini Podkraj, parcela št. 299 v obsegu 2 ha, 92 arov in 34 m2, v cenjeni vrednosti 17.232 K 53 v.
II.	Jankova kmetija, vi. št. 5, d. oh. Berdinje, v cenjeni vrednosti 12.858 K 88 v.
III.	Pečnikova kmetija, vi. št. 14, d. oh. Guštanj, cenjena vrednost 11.463 K 53 v.
IV.	Od Šmavcerjevega posestva, vi. št. 15, d. oh.
Guštanj, samo v davčni občini Naveršnikov Vrh ležeče parcele	št. 52, njiva, — ha 2 ara, 23 m2
„	53,	„	—	„	63	arov	37	„
„	54,	„	-	„	6	„	40	„
„	57,	pašnik —	„	6	„	26	„
in ,,	109,	gozd	2	„	5	„	15	„
vkup : 2 ha, 83 arov, 41 m2
ali : 4 orali 1480 kvad. sežnjev v cenjeni vrednosti 1434 K 27 v.
V.	Šmavcerjev mlin in kovačnica v Javorniku (Gamsenek), vi. št. 13, d. oh. Javornik, v cenjeni vrednosti 6014 kron.
VI.	Nagelšmidova bajta v Javorniku, vi. št. 14, d. ob. Javornik, v cenjeni vrednosti 3547 K 94 v. ;
VII.	Šmavcerjeva žaga, vi. št. 56, d. ob. Tolsti vrh, v cenjeni vrednosti 1372 K 30 v.
VIII.	K Bebernikovi kmetiji, vi. št. 1, d. ob. Naveršnikov Vrh, spadajoči travnik v davčni občini Podkraj, parcela št. 299 v obsegu 2 ha, 92 arov, 34 m2 v cenjeni vrednosti 2338 K 72 v.
B. na 2202 K cenjenih pritiklin, namreč živine, krme in gospodarskega orodja.
Dražba se bo vršila na Lečnikovem posestvu v Guštanju dné 2., eventuelno tudi 3. oktobra 1901 oh 9. uri predpoludnem.
Posestva se bodo izklicala posamezno za cenjeni znesek in se oddajala le za ta ali višji znesek največ ponn-jajočemu.
Vsak kupec mora položiti vadij 100/o, in če se mu posestvo odda, mora takoj plačati polovico kupne cene ; v to ceno pa se vračunijo vknjiženi dolgovi; drugo polovico je plačati v dveh mesecih po omenjenem dnevu.
Onim, ki imajo vknjižen kak dolg, so pridržane vse pravice brez ozira na kupne cene. Znesek za pritikline treba je takoj plačati.
To se naznanja z dostavkom, da so cenitveni zapisnik, izvleček iz zemljiške knjige in dražbeni pogoji na vpogled pri tukajšnjem sodišču, izba št. 2.
Pojasnila daje tudi c. k. notar v Pliberku, kateremu je dražba poverjena.
C. k. okrajno sodišče v Pliberku, odd. V. dné 24. avgusta 1901.
Detiéek 1. r.
Najnovejše in praktične
domače mline,
zelo trajne, ki se dajo lahko goniti z vsako silo in ki zmeljejo trikrat več, nego navadni mlini s kamni ali z valjarji, kakor tudi vse stroje za kmetijstvo, posebno za sedanji čas, kakor: gepeljne, mlatilnice, škoporeznice itd., prodaja po najnižji ceni ter jamči za dobro blago in lahki tir Josip Božič p. d. Telian, posestnik v Vancavasi. Pošta Grabštanj (Grafenstein) na Koroškem.
Kmetija
v Št. Petru pri Velikovcu, ki ima 45 oralov zemljišča, se prodà iz proste roke. Več pove posestnik Gabrijel Hudelist v Št. Petru pri Velikovcu, pošta Ruda na Koroškem.
Mizarskega učenca
sprejme takoj laika Zufer, mizarski mojster v Celovcu, Vetrinjske ulice hiš. štev. 8.
Lepa kmetija
v Gorenjem Zamanju pri Št. Kocijanu, pošta Sinča-vas, se dà s 1. januarjem 1902 na 5 let v najem, ali pa se tudi prodà. Hiša je trpežno zidana in v najboljšem stanju; poleg ima polje in travnike ter pravico za izvrševanje gostilniške obrti in za prodajo tobaka. Natanjčneja pojasnila daje Marija Ruse h, pri gosp. P. Mussi-ju v Porečah ob vrb-skem jezeru.________________________
Za naročevanje cerkvenih čipk pripoznana je najboljša tvrdka Teodor Ciinther v Boh-dalu (Gottesgab) na Češkem.
Na 10 let se dà v najem, oziroma se tudi prodà
Mallejeva kmetija
v Gornjih Vogličah pri Gozdanjah.
Radi obilne krme in sadja se ista veščemu živino in sadjerejcu toplo priporoča. Pri hiši se nahaja tudi domači mlin in kovačnica; v kuhinjo in hlev je napeljana voda. Vsa poslopja so popolnoma v dobrem stanu. Vsega zemljišča je blizu 69 oralov. Cena po dogovoru. Več pove posestnik
Janez Vospernik
v Gornjem Jezercu, pošta Vrba ob vrbskem jezeru.
Tovarna za Itmotijske stroje- -^Sf
Kdor potrebuje kak kmetijski stroj, naj se obrne naravnost na tovarno
Konrada Prosch-a,
v Celovcu, Adlergasse štev. 19.
nasproti c. kr. kmetijske družbe,
kjer se dobijo najnovejše mlatilnice, slamoreznice, gepeljni in razni drugi za kmetijstvo potrebni stroji ter tudi taki	vodovodi, "TUf ki sami vodo
gonijo iz globoko ležečih studencev na zemljišča, kterim vode primanjkuje. (Glej podobo na levi strani.)
Cenilce pošilja zastonj.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Teršelič. Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.