Jntruja tx*U|a. 331. ftevlim. * murni t ptjieieiiek. ne m. mm imo. C«u 4 vlaarj«. Letnik ILIII. Jutranja lULmi* %■ Lj«fc!i»t: leto...............K 12-— pol leta...............m *r— četrt leu...............B 3 — oa mesec...............„ 1 IQ Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ac vračajo. Cretfiiio*: Kiaflovt ■lica št. 5, (t pritličja levo) teleta* it. 34. Iskala Tsak dan zjutraj. ttarilka 4 viaarja. Inserati: 66 mm Široka petit vrsta 14 vin. Pri večkratni lnserdji po dogovora. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Jatraafa Udaja po posti za Avatro-Ogrsko: vse leto............... K 18 — El leta............... „ 9-— trt leta............... „ 4 50 na mesec............... „1*60 Za inozemstvo celo leto.........„ 28 — Upnviistf*: saaflova aiica 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št 85. Najnovejše vesti. — Brzojavna in telefonska poročila »Slov. Narodu". Zaključite* gori*k« i^a deželnega zbora. S. Dunaj« 10. oktobra. Vlada ..'«■ I»ri|* r.n-aia zaključit« v goriškega •>«*ln«*tra /bora cesarju raili «logo«l-kov. ki so se odigrali v goriški deželni zbornici T>. t. m. Slovenska napred-ua manjšina je namreč izdelala memorandum, s katerim odkriva kriviti in nasilstvu. katere sta izvršila voditelja večine Paier in Gregorčič in ki k«»t nezaslišano iti gorostasno nasilstvo proti principu deželno avtoritete stoji dosedaj edino,_v zjro- • lovini avstrijskih deželnih zborov. V soboto dopoldne je poslanec Galicr-šček v imenu slov« ii*ke manjšine izročil dotični memorandum vladi, ki j«* moral na to odgovoriti z edinim sredstvom, ki jej je zakonito na raz-l>olago. to j«- z zaključitvijo deželnega zbora. Zaključitev se je faktična ž«- v soboto pop«ddiie izvršila in za-kijučitvi sledi najbrže v kratkem razpust deželnega zlrora. Jasno je tudi, da *ta s tem oba voditelja \ečine Paier in G r« goric izigrala svoj«« vlogo kot redarjev a zaupnika v vodstvu goriškega deželnega zbora. Protestna zborovanja proti draginji mesa. BL Inomost, 10. oktobra. Včeraj dopoldne se je vršilo tukaj protestno zborovanje socijalnih demokratov proti draginji živil. Lvov, 10. oktobra. Včeraj s«- je tu vršilo protestno zborovanje proti draginji živil, katerega zborovanja udeležili občinski zastopniki, iradniki. delavci in zlasti tudi žen-\a zlHirovanju je bila sprejeta resolucija, v kateri ^e zahteva odprtje mej za uvoz živine zlasti iz Srbskega in Rumunskega ter a provi zaci-ja mesta z argentinskim mesom. Avijatika. G. — Dunaj, 10. oktobra. Izlet pilota Illmerja z Dunaja v Horn. je bil tudi včeraj radi neugodnega vre-' »ria odfiovedan. \ «»jaski depot pogorel - 11. — Berolin, 10. oktobra. V Muhlheimu na Badeoskem je včeraj l««goreI tamkaj se nahajajoči artile--ki depot. Dvanajst topov je uni- * enih. i'r««t«-sti proti dogodkom v Moalitu. B. — Berolin, 10. oktobra. Vče-v r^ili v Berolinu protestni -hodi socijalnih €§eniokraU»\. ki so protestirali proti doarodkom v Moali-tu in proti takratnemu postopam j u pruske policije. V mestu samem ae ja U ležilo protestnega zborovanja nad «<> oseb. Tudi v predmestjih so bili protestni shodi kolosalno obi-- t ni. Stavka železniških sklad iaralkov na Fraaeoskeaa. R — Pariz, 10. oktobra. Včeraj -o tukaj zaceli stavkati skladiščni dela v« i severne železnice. Vlaki so ime-radi t etra že takoj ▼ prvih urah precejšnje zamude. Ker no ar posa-mezni maainisti in kurjač: uprli, da bi satni skladali premog na lokomotive, je vlada |»oklicala vojaštvo, katero mora opravljati to «i«d«». Stavka v nemških ladjedelnicah končana. Hamburg, lO oktobru. V >otM»to oklenili delavci ladj«*dclnic, da gredo / danasiiim dnem /op« t na delo. Zopet nov jako resen slučaj kolere na I In naju. S. Dunaj, lil. oktobra. Včeraj poj»ohine j«« nakrat na Alserstra—»* padel na tla delavce Vaclav Nemec ter začel bruhati. Takoj se je začelo sumiti, da j«' Nemec ob«del na koleri. Takoj je bila o slučaju obveščena tudi resi i na postaja, ki je hitro poslala rta lice me-licijsko zastražila. izolirala in sploh e ne bi kolera raznesla. \ein«« a s«> prepeljali takoj z rešilnim vozom v izolir-r»o bolnico in pričeli takoj z vsemi sredstvi delovati, da ga morda š« rešijo smrti. Po kratkem opazovanju pa ae je kontno izkazalo, da bo \« meceva bolezen kmalu polegla, bil je namreč tako pijan, da so mu noge in želodec odpovedali. Kolera. K. — Budimpešta, lil. oktobra. Ministrstvo notranjih zadev je zofiet izdalo poročilo glede na Ogiskem prijavljenih kolerasumlji vih slučajev. Po teh poročilih je v zadnjem <\- -su (»indela na kederasum I ji vih znakih ena osu-li in ena tud umrla. Iz drugih korni.itov j»« prijavljenih \> ga -»kupaj t vero kol« asuuiljiv ih slučaj** v. B. It* xrad. 10. < »k t obra. V Sa-•ar-u je /o*. t \ soboto i . k;i ženska, ki se je prit Ijala na neki fstdonav-ski ladji, na ^olerasurnl ji vih znakih. \'»|ed tega s«» m- o«lre«lil»* \ s** fNitreb-ne sanitarne «»dred)»c. It. Trapeeunt, lo oktobra (Id četrtka je otiolelo tukaj na kole? i :tl • b. umrl«, pa je 17 oseb. 14 oseb je ob*de|i» t ne« I vojaštvom. 1! ste umrli. B. Tarigrad, lO oktobra \*ćeraj so tukaj obolele tri osebe na koleri in ena je umrla. It. Kim. 10. oktobra. V zad njih 24 urah ste umrle v A puli ji dve osebi na koleri. V Veapolju je o>m»1«*-lo 7 ««seb na kolersumljivih znakih in - st«* umrli. V |»r€rvinci neapols-ki ste umrli dve ««s»*bi na kobri in 17 jih je obolelo. Revolucija m Portagakkem. Kralj Man aH ar vrne aa R — Madrid, 10. oktobra. Tukajšnji list »Heraldo« poroča iz Gibraltara senzaci jemal no vest. da ae aaaaja kralj Maaael na krava neke ae t e raaaae rikaaafce vajae ladja, a katera ae vrae aaaaj aa Portaaaiakas in sicer se je ta korak storil v sporazumu z amerikansko, angleško in nemško vlado, o katerem sporazumu so «»b\eščcne tu«!i druge velesile. B. — Pariz, 10. oktobra. V ofi-cijoznih krogih ae nič ne ve, ali je resnična \ est inadriosKega -licraldo« ali ne. ti. Pariz, 10. oktobra. Madridsko poročilo o po)io«lu kralja Manu-«*la nazaj v LisalH>no. s«* smatra tu za izmišljotino. Italija in revolucija skem. na Portugal- It. London, lo. oktobra. Da-n«*s pričakujejo v Gibraltaru prihod neke italijanske vojne ladje, na katero poda sta [portugalska kraljica-stara mati Marija Pia in vojv«>da Oporto, ki s«- nameravata «"H|p«*ljati v Italijo. Inozemci nepoškodovani. B. — Iterolin, 10. oktobra. Semkaj se poroča, kako so ušli inozemci v Lisa!»oni ško* je sklenilo enotirno premirje. V tem času so zapustili inozemci svoje hiše in hotele, ter se podali na varno. Po ulicah pa je bilo tedaj že precej nevarno hoditi, ker so že |«ovsod eksplodirale granate in šrapnele. Revolucijonarci so se spočetka upirali premirju, ker so se bali, da se med tem časom nasprotniške čete ne ojačile, končno so se pa vendarle mlali. l>os«»gli so pa s tem še drug uspeh, da so v tem času vladni vojaki zapustili svoje stališče in začeli fraternizirati z republikanci in revolucijonarci, tako da po preteku t«* ure ni prišlo v«*č do nadaljnih Ih »jev. Portugalska vlada zahteva za-se ladjo »A meli jo«. B. — Pariz, 10. oktobra. Kraljevska ladja »Amelija« je odplula iz Gibraltara nazaj v Lisahono. Portugalska vlada namreč zahteva ladjo A meli jo« nazaj in je izjavila, da jo nikakor ne prepusti uheglenm kralju. Kralj Manuel. kraljica - mati Amalija in kraljica - stara mati Pia so s** |«odali v palačo guvernerja, čigar gosti so sedaj. B. — Pariš, 10. oktobra. Danes je spustila kraljeva ladja »Amelija« portugalsko državno zastavo in jo nadomestila z republikansko. Kralj G. — I>hmIob, 10. oktobra in kdaj pojile kralj Manuel braltara, je popolnoma Kralj Maaael je baje Kam iz Gi-neznano. toda kje in kako, se še ne more izvedeti, ker se cela stvar taji in prikriva. Ako je Manuel ranjen, je to dokaz, da ni ušel iz Lisahone brez l«oja. Odakodaiaa kralja. G. — Pariš, 10. oktobra. Repu blikanska portugalska vlada namera- va dati bivšemu kralju Manuelu odškodnino, katere višina je odvisna od njegovega obnašanja, zlasti pa je odvisna ooplačala njegove in njegovega očeta dolgove ter mu ostanek izplačala. — V celi deželi vlada mir in red. Monarhistični listi so prenehali izhajati. Vse vojaštvo je že v republikanskem taboru. Obvestila o portugalski republiki. B. — Madrid, 10. oktobra. Španska vlada je dobila od portugalske provizorične vlade brzojavko, v kateri sj)oroča provizorični predsednik Braga ustanovitev portugalske republike. Koliko žrtev je zahtevala ustanovitev republike. B. — Lisahona. 10. oktobra. Vesti, da je pri pouličnih bojih v Lisa-boni padlo na tisoče ljudi, so mnogo pretirane. Vsega skupaj je padlo v teh bojih kakih 300 oseb. Od lisa-bonškega prebivalstva raz ven dveh oseb, ni prišel nobeden ob življenje. Boj se je vršil, kakor poročajo najnovejše vesti, samo na nekaterih mestih, in sicer med vojaštvom obeh taborov. Včeraj se je razglasil dekret, s katerim se izženejo duhovniške kongregacije v 24. urah iz dežele. Vatikan in portugalska republika. B- — Rim, 10. oktobra. Včeraj je sprejel papež prvo brzojavno poročilo svojega portugalskega poslanika o dogodkih na Portugalskem. Brzojavka je oddana v Cintri. kjer se sedaj nahaja papeški nuncij. B. — Rim, 10. oktobra. Provizo-rična portugalska vlada je pooblastila portugalskega poslanika pri pa-peškeni stolu, da naznani kardinalu-drzavnemu tajniku proklamacijo republike in otvoritev nove vlade na Portugalskem. Papež baje proklamacije ne vzame na znanje, kar pa bo pomenjalo le prazno demonstracijo, ker portugalska vlada itak v kratkem odpokliče svojega poslanika z Vatikana. Izgnanje menihov in nun na Portugalskem. B. — Lisa bona, 10. oktobra. Včeraj se je začelo na Portugalskem z izganjanjem menihov in nun iz Portugalske. Otroke iz samostanskih šol so izročili zopet staršem. Med izgnanimi redovniki je tudi frančiškan - kardinal Xetto. Škof iz Beje je že zapustil deželo. Včeraj je bilo odprtih le malo cerkva. Francoski državljan ubit pri pouličnih bojih. B. — Pariš, 10. oktobra. Pri pouličnih bojih v Lisaboni je bil ustreljen tudi nek francoski državljan in sicer v noči od 6. na 7. oktobra. Republikanska fportugalska vlada se je sedaj formalno pri francoski vladi opravičila ter obljubila, da zadevo najstrožje preišče. Čehi in Slovenci. »Češka Revue.« ki jo izdaja vodstvo mladočeške stranke, prijavlja v zadnjem sešitku članek o |s»litičnem poloiajn Cehov in ae ozira pri tem 111« 11 ua razmere med Cehi in med Slavene i. V tem ozira piše: »Dtasi je med Jugoslovani in med nami mnog" skupnih programat ičnih zahtev, je na drugi strani mnogo momentov, ki nas ločijo od dr. steršiča in njegovih prijateljev. — Predvsem smo mi že dosegli pozicije, za kat-Te "m* oni m* potegujejo. To aa pravi: pri nas gre pro praeterito za več. kakor pri ujih. Dalje ae obetajo nam. narodu šestih milijonov duš. ki ima že tri visoke šole, poldrugisto srednjih šol in procvitajočo, za sve-tovni eks|m»rt >|nisi»Iiiio industrijo, drugače eta|»». kakor njim. To se pravi: pri nas gre tudi pro futuru za v tč. kakor pri njih. Z ozirotu tia to gre torej za alijaneo neenako kvalificiranih faktorjev. V zasebnem, v družabnem in v javnem življenju pa ravno tisti najbolj nevarni, ki nimajo ničesar izgubiti. Mi hočemo in bomo Slovence in njihove postulate glede ravnopravnosti solidarno |mm1-pirali. ali nihče ne more od nas zahtevati, naj čakamo, da bodo Slovenci imeli to. kar mi imamo. Se manj. da naj svoj interes in svojo taktiko postavimo pod komando Slovencev. Kadi smo pripravljeni, delati resnični* in odkritosrčno slovensko politiko. Ali naša j>o!itika se v ti slovanski politiki ne sine potopiti. Mi neverno napram Slovencem igrati oblast in gospodarje, a nečeino biti iloli iztisnjeni za gostače in sledovalce dr. Su-steršiča. kateremu je mandatna politika najgonilnejša sila. Češka politika na Dunaju se mora osvoboditi iz vseh zanj k. ki oviraj«» svoliodo njenega gil>anja.« To s. • besede, ki nam kažejo, kako nasprotje se je začelo med Cehi in med Slovenci. To je sad politike dr. Susteršiča in bojimo se. da bodo slovenski |Mislanci po zaslugi dr. Susteršiča v državnem zlsiru kmalu popolnoma osamljeni. Goriški deželni zbor. Nji nečuveni atentat, ki ga je po zaslugi dr. Gregorčiča storil goriški deželni zbor na prva načela kon-stitiicijonalizma in na jasno določbo postave s tem. da je razveljavil izvolitev Andreja Gabrščka za deželnega poslanca, j** vlada odgovorila za sedaj s tem. da je nenadoma zaključila /;i-.iiini* £«»rUk«*ga deželnega zbora. V sredo zvečer je združena slovenska klerikalna in laška irreden-tovska stranka razveljavila Gabr-šekov mandat in že v soboto je dala vlada temu deželnemu zboru zasluženi odgovor s tem. da je zasedanje zaključila in postavolomne poslance spodila domov. Slovenski klerikalci in laški irre-deiitovci »o živeli v mislih, da In. ta nečuveni atentat, ki so ga storili z raz velja v ljenjem A. Gabrščkovega mandata ostal brez |m*sledic in so za ponedeljek, dne 10. oktobra določili novo sejo, kateri bi moralo slediti še ve« drugih, saj ima deželni zbor resiti s*- celo dolgo vrsto važnih, zlasti go«|MHla.rskih zad»v Slovenski klerikalci in laski irredentovei so se hoteli najprej izuebiti tistih, ki bi jih mogli kontrolirati, tistih, ki bi njih poliln no in go*|»odarsko delo mogli nadzorovati, mislec, da Ušlo potem lahko delali, kar bodo hoteli. Pa so delali račune brez krčmarja. Kaz velja v ljenje Gahrščkovega mandata je politično hudodelstvo, na katero vlada tudi pri najboljši volji ni smela molčati. Ko bi bila vlada hotela biti po|»olnotna pravična, bi bila morala deželni zbor takoj razpustiti. Pri sedanjem razmerju med \ lado in med laško stranko, pa vlada ni hotela iti koj do skrajnosti, varovati posta t o in konstitucijo in zato je na ra/\»lja v ljenje i iabrščko\ega mandata odgovorila s tem. da je dr. Gregorčiču pripeljala politično zaušnico m deželni zJm»t za|k»dila na im> čitniee. Za deželo je to seveda od velike škode. Deželni zln»r je imel mnogo in važnih stvari i/vršiti, zlasti g«*s|»o-darskih. Vse to je >cdaj šlo v nič, vse t«* naloge so padle |hmI mizo, za kar gre /.1' >stna zasluga «1 r Gregorčiču emu deželnemu glavarju dr. Pajerju. Ljubljansko uradništvn in draginja. V soboto je im d pripravljalni od ln»r za priredln* uradniškega shoda sejo, v kateri je sklenil, da priredi v l>etek. dne 14. oktobra \elik shod državnih uradnikov, na katerem se 1h>-do formulirale želje in zahteve uradnikov glede vladajoče draginje. Shod se Im» vršil v »Mestnem domu«, seve da. le č*» Ih> to dovolil na magistratu vladajoči komisar, sicer \ta, v kaki drugi dvorani. Župan v Kranju. »Gorenjec*« iM»roča. da je mnogo-župan Kranja, za inzvoj in lep: naprdek tega mesta velezaslužni cesarski svetnik gosp. Karel Savnik, z ozirom na svojo visoko starost odložil občinsko odborništvo in da dobi torej Kranj novega župana. Šišenski »Sokol«. Dve narodni društvi sta v Šiški, t«, sta ^Narodna čitalnica« in »Sokol«. Za kraj. kakor je Šiška, je to gotovo zelo malo. vendar se pa dol*» ŠišV narodnjaki • ki so menda mnenja, da sta celo ti dve društvi ikIvcč. Kajti druga«-« ^i nikakor ne moremo razlagati delovanja nekaterih Šiškarjev, ki sicer trdijo, da so dobri narodnjaki, pa vendar z vsemi močmi delajo na to. da uničio najvažnejše društvo, »Sokola«. In to so baje ravno tisti možje, ki so vrgli Sp. Šiško klerikalno - demokratični nem-škutarski zvezi.Možje hi se bili morali ze iz tega, za Sfsslnjo Šiško ne posedalo častnega dejstva kaj naučiti. Kaže se pa. d a se niso ne le nič naučili marveč so pozabili še tisto, kar so nekdaj kot politiki znali. Da je to res, dokazuje dovolj dejstvo, da hočejo uničiti »Sokola«. Žalostno je, če tako delujejo narodnjaki, še žalostnejše I »a je, če tako delujejo odborniki društva Sokol*. Med take odbornike j vseka ko šteti gospoda Moharja. G. Mohar se je kot odbornik tako pregrešil proti šišenskemu »Sokolu«, da je bil odbor popolnoma opravičen, da je g. Moharja izključil iz društva. Včeraj popoldne je sklical od-l»or v telovadnici izredni občni zbor, ki je imel ukrepati o tej zadevi. Zborovanje je otvori I starosta g. Ivan Zakotnik. Nato prečita tajnik g. Ivan Kežek zapisnik zadnjega izrednega oitčnega zlw»ra, ki se soglasno odobri. Po temeljitem pojasnilu podstaro&te g. t imermaiia o delovanju g. Moharja *proti šišenskemu »Sokolu«, da starosta na glasovanje predlog, ali občni zbor razveljavi odborov sklep, ali ga ne razveljavi. Vsi navzoči Sokoli so glasovali za to, da ostane od-l»orov sklep v v eljav i. Ker sta pregledovalca računov odšla iz Šiške, se izvolita mesto prejšnjih gg. Kolman in Cnznar. Nato paajbsvs tajnik pismo načel 11 i ka g. Boltavzerja, v katerem naznanja, da mil a ga nnčHstvo. Za vzrok navaja nezdrave razmere, spletkarjenje proti njemu kot načelniku in ker upa, da ls> »Sokol« pod drugim načelnikom Isdj napredoval. Kot član ^Sokola« pa hoče vedno z veseljem izvrševati dolžnosti, ki jih nalaga sokolstvo. Gg. Cimerman. Seidl in Rezek izjavljajo, da občni zbor načelnikove-ga odstopa ne vzame na znanje. Izredni občni zbor pooblasti odbor, da pozov * g. Boltavzerja. da obdrži na-čelstvo. Z ozironi na spletkarjenje gotovih oseb proti načelniku, mu iz-reče izredni oltčni zbor soglasno zaupnico. Slovensko gledališče. Jutri, v torek se igra prvič Ale\. Bissonova drama v 4 dejanjih »Neznanka« (La Femme X.> Nobena francoska drama zadnjih let ni izzvala toliko senzacije, toliko hrupa, navdušenja, polivale in tudi toliko graje, kolikor ta Bissonova »N« -znanka«. Ol>einstvo je hrumelo v gledališče dan na dan v brezkončnih vr-stah. kadar se je igrala ta efektna ilrama: vsa evropska gbdališča jo že danes uprizarjajo z izvanrednim iis|iehoin neštetokrat in tudi dunajsko dvorno gledališče in Narodni di-vadlo v Pragi sta dobila z Neznanko« privlačno igro prve vrste. Za- (Vrin rad zapletel. Povedal je krmarju, da se hoče posvetiti mornarski službi in j>ostati krmilar. ali tudi kapitan, in si s svojo dedščino kupiti lastno ladjo. Krmar je z veliko vnemo izpra-ševal Cerina o različnih posamič -nostih glede dedščine. in izvedel je vse mogoče stvari, a ravno bistveno važnega ni Cerin nič razodel. Kapitan, ki mu je krmilar seveda vse to |m>vedal, je dal ukaz. naj krmilar poizveduje še dalje. V sled tega je bil Cerin mnogo v dotiki s krmilar jem in je med drugim izvedel marsikako |m»samičnost o vodstvu ladje in krmarski umetnosti ter je prišel do spoznanja, da bi bilo najbolje uprizoriti napad na piratske lastnike ladje v bližini otoka Cipra. Bila je noč. Pri krmilu je stal kapitan sam in Cerin je pod njegovim vodstvom opravljal krmarske I »osle. V silni daljavi so se na morju prikazale itosamične luči. »Ali vidiš te lučice, ki se prikazujejo v daljavi?« je vprašal kapitan. »To so različne ladje, ki jadrajo proti Cipru.« »Kako daleč je še do Cipra?« je vprašal Cerin. »de dvajset milj ne, ali ker je veter slab, rabili bomo še mnogo ur, predno pridemo v blizino otoka.« man so vsi ugovori estetikov, literarnih kritikov, .Neznanka« je gledališko delo, ki žanje pri občinstvu tri-umfe. C prizori se zdaj tudi v Ljubljani, prvič za p a r-abonente. Glavne vloge igrajo ga. A v g. Danilova, g. Verovšek, g. Nučič, gdč. Šetfilova, g. Šimaček, g. Bohuslav in g. Povhe. - V četrtek (za nepar) je drugič opera »D a 1 i b o r«. — Slavno občinstvo blagovoli prihajati k predstavam točno in vsaj par minut pred za četkom, da se ne moti predstava! Aleksander Bisson: »Neznanka«. (La femme X.) Drama v štirih dejanjih. Francoski dramatik Bisson jo dosegel s svojo »Neznanko« menda rekord iz vseh najnovejših dramatikov. »Neznanka« je mahoma osvojila ves* svet, ter j* dosegla nečuveno šte-vilo predstav. Tehnika Bissonova je rafinirana in efekte zna stopnjevati nedosežno. Površen v psihološkem oziru, zna postavljati na sceno vendarle realne značaje iz življenja, v izberi dramatske "snovi pa je srečen, kakor malokdo. »Neznanka« se je igrala z velikanskim uspehom tudi na dunajskem dvornem gledališču ter v ..Narodnem divadlu« v Pragi; zato jo uprizarja tudi slovensko deželno gledališče. Ideja drame yi lepa, plemenita: Padlo ženo dvigni, prive-di jo zopet na pot poštenja, imej ž njo usmiljenje! Ako si pa ž njo krut in brez srca. kaznuješ predvsem sebe, a v njej ubiješ človeka za vselej! Državni pravdni k Fleuriot je rav-nal 1 ženo Jacquelino neusmiljeno, pogubi! jo je, a zato je bil tudi sam nesrečen vse življenje. Drama se godi v I. dejanju v Neuillvu pri Parizu, vsa ostala dejanja pa 20 let kasneje v Bordeauxu. Silno napeto, vrezanimi vo dejanje igre nudi igralcem krasnih vlog, občinstvu pa izreden užitek. Iz sodne dvorane. Okrajno sodišče ljubljansko. Žalostna dogodha s še bolj žalostnim koncem. Vkljub izdatnemu deževju zadnjih dni je vendar vladala včeraj v razpravni dvorani okrajnega sodišča velika suša. Seveda, ne rečem, da je delo počivalo, da je šel morda sodnik na izlet ali pa da je zbolelo državno pravdništvo — to ne. Vse je brez napake funkcijoniralo. Prihajale in odhajale so jezične ženske, reševala >e je čast. celile so -1 azne lahke telesne poškodbe — ampak vse to je bilo tako silno pusto in dolgočasno, kakor že dolgo ne. Ceni u hi s temi vsakdanjimi in nezanimivimi stori jam i nadlegoval cenjene bralce! Čemu bi jim razkladal na dolgo in široko vse tiste dolgočasne afere! Zato pustimo včerajšnji neplodni dan in posezimo bolj nazaj. Tiste čase je živel na velikem dvorišču nekje blizu Ljubljane bojevit petelin. Vse svoje* sosede je bil že ugnal ^Ali se tam ustavimo?« je zopet vprašal Cerin. Ke! Čemu bi tratili čas? Živil in vi»de imamo še dovolj do Egipta, a vsled slabega vetra smo itak že preveč časa izgubili.« Ladja je plula enakomerno v isti smeri. Odkar je bila prišla na široko morje, ven izmed otokov in iz morja štrlečih skal. je bilo krmarenje priprosto, in zato sta kapitan in krmar rada prepuščala Cerin 11 skrl> za krmilo. O polnoči je šel kapitan spat in na njegovo mesto je stopil krmar sam. Pregledal je, če je vse v redu. in videč, da je veter slab. se je zavil v kožuh in se kraj krmila vlegel na krov. Z naročilom, naj ga Cerin prebudi, če bi nastal močnejši veter, je zaspal. Ladja je bila prepuščena Cerinovi skrbi. Cerin se je zavedal, da je prišel odločilni trenotek. Vedel je tudi. da brez prelivanja krvi se osvobojenje jetnikov ne izvrši. Kapitan in njegovi ljudje so bili vedno oboroženi, in Cerin ni dvomil, da se bodo ljuto branili. A spoznaval je, da se temu ni mogoče ogniti. Na krovu ladje so bili razen njega samega in krmarja še trije ujetniki. Dva sta bila priklenjena ob jambor in sta imela uravnavati jadra, tretji pa je sedel na jamboru LISTEK. Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka. Roman; spisal F. K. (Dalje.) Bosizio se je takoj pokoril in je izginil ikmI krov. Lahko je našel na ladjo vtihotapljeno orožje. Ko se je zopet prikazal na krovu, je vsa njegova osebnost izdajala neupogljivo odločnost Stopil j" v bližino mornarja, navidezno s,, nagnil nad svoje delo, pri tem pa vprašal: »Kdo ste mladi mož, ki ga je da pri|*djala kot angelja rešitelja na to razbojniško ladjo t« Ni me pripeljala usoda na to ladjo, nego prosta volja,« je odgovoril mornar. \i sp- vedeli, v kako strašno nevarnost sv podajate,« je strme vpra šal Bosizo. »Vedel sem.« je odgovoril marna r. »da vas ali osvobodim sužnosti ali da za pa« le m dosmrtni aadnaosti na piratski ladji. Ali me ne poznate kapitan Bosizio?« Mornar se je obrnil proti Bosi-ziii da mu je ta videl v obraz. Znan i -»• mi zdite .« »Jaz s, , Andrej i -riri...« Zazvenela je i»žka veriga na Bosi ziovi h m ah; močni mož, čigar krepk • narave tudi strašna sužnost ni mogla premagati, je drhtel po vsem život ali Cerin je hitro odšel od njega, da bi kdo izmed gos|s»-darjev ladje kaj ne opazil. Poiskal si j* opravka na spodnjem koncu ladje, med tem ko j«» Bosizio ostal na drugem koncu pri odkazanem mu de!w. Cerin je želel, da bi začel krmar ž njim kak pogovor. Svest si je bil, da IkkIo Bosizio in drugi jetniki zdaj, ko so o4s»roženi, lahko premagali kapitana in njegove razbojniške paj-rlaše A vedel je tudi, da niti on sam niti kdo izmed jetnikov niso zmožni ladje voditi dalje in jo spraviti v kak varen pristan Napad na pirate se je moral torej zgoditi v bližini kakega otoka. A kdo jih je poznal, kdo je v#«le1. kateri so varni, kateri ne? < - rin je to želel izvedeti od krmarja in s« jf v ta namen mudil v krmarjev! bližini. Pa tudi krmar je želel govoriti s Cerinom. kar tako slučajno, kakor mu je naročil kapitan, in sicer o Cerinovi izmišljeni dedščini, ki so se je hoteli piratj*» (»olastiti. Prijazno je krmar povabil Ceri na k sebi in začel ž njim 1 m »govor o njegovih namenih za tiodočnost. V ta pogovor se je v kozji rog in daleč naokoli ga ni bilo, ki bi si bil upal meriti s* z njim. Ni čuda. da so zagorel«* prav kmalu zanj srra vseh jareič in celo pustar-r#* koklje *-» rade škilil«- za njim. Ali c n se za zaljubljene fiosrlede ni veliko menil, čeprav so mu 1»111 silno všeč. ampak si je izbral za srca edinko drobno, pisano putko. Pa glej, ravno ona ga ni prav nič marala. Njeno oko je pošiljalo svoje poglede daleč tja na sosedovo dvorišče, kjer je kraljeval on, njem ideal, svjeoo vse. Ali mu ju je širok vrt in dva visoka plotova. Potka je čedalje Im»1j koprnel« ljubezni in nekega |*o|n»Mneva je storila usodni korak. Poskočila je \ isoko na plot, odtod na vrt in iz vrta na plot in bila je pri njem. Ali naj I opisujem divjo bol zaljubljenega petelina, ko je videl, kako sramotno ga je zapustila edina, ki jo je resnično ljubil! Ne. ne ne bom tega |»opisoval, to bi me fieljalo predaleč. I je to naj 1-ovem. kar je neobhodno |iotrebno. Ko je pntka pobegnila, se je |*»vzpel na »grajo tudi fietelin in odt<»d je skočil na vrt. Dalje pa ni prišel, kajti že je prestrigla Parka nit njegovega življenja. Padel je nanj Damokle-jev meč v obliki debelega buko i.tdenn in kone*- je bilo ^ teža v i?i Isv-ja« in za vsekdar je utihnil ^sr«-a in sveta vihar«. Žalostna kurja rage-«!ija se je končala pred okrajnim so-iliačee*. 1 V—ni gos|»odje so vzeli v n»-ke ilebele bukve postav in so takole modrovali: Meta Kozaiticrniea je s pob-tnun ubila fietelina sosede Prše Strigiilje. in sn-er brez njenega dovoljenja. To je docnano po pričah in f»ri7fianju \f**t«» Kn7fl!?H'mic*». iiavitotako dognano pa je, da se je T**telin takrat nahajal na vrtu M»*te Kozninernicc. s «V mer je bila velika nevarnost za tam rastočo iato. Z ozimni na to. da je Kozamer-nica pustila ubitega iietelina tam le-vati. ni tega smatrati kot tatvino in ite mora Kozamemiea opn»titi. Vi, ! r-a Strigulja. če hočete kaj za ti->*»"jra pet» lina dobiti, morate unole toiiti na i?«*?ni»eljne. Ali ste zastopili. Stt» že »»pravili. Z Bogom! Razne stvari. Zblaznel kabaretist- Te dni se j»* nastanil v pruskem mestu St. to»-arshatisen lastnik kabareta Dannv Ciiirtler. O polnoči je vzel Giirtler trol»* nto ter je hodeč po ulicah trobil, da so prebivale! preplašeni vstajali ter hiteli k oknom gledal, kaj se g takoj pili le-rnar. njegova lHetna hči in nek tdnik. ki je bil ravno kot go>t pri lekarnarju. Gospodar in hči sta se takoj po zaužitju vina zgrudila mrtva n* tla, ura« In k pa bo najbrž tndi umrl. Domneva se, da je od pošiljatelj (»omotoma poslal mesto vina strupeno tekočino. P vedla ae je stroga preiskava. * kavalirji. Pri nadvojvodi Leo-|m»hlu Salvatorju je (»omagala v kuli i nji 21'letna Frančiška H o r a k. Nekega d m* v mesecu juliju je šla skozi sobo, v kateri je bil 121etni nadvojvodov sin. Naenkrat začuti dekle v hrbtu močan sunek. Mladi nadvojvoda je bil vrgel v njo debelo težko palico. Dekle je zbolelo, prišlo je v bol-ntamico in je še danes za delo nezmožno. Njen oče je najprej zahteval za odšk«»dnino, da plača nadvojvoda l^copold Salvator ŽOjOOO K bolestnine iu HMI kron ines»*čne rente. Nad vojvodska zbornica je pa rekla, da ne more Horakova od nadvojv<»de ničesar zahtevati. Njen oče je na to vložil odškodninsko tožl»<» za gornji nese k proti stotniku Knnzu. vzgojitelju mladega nadvojvode. Te din se j# vršila prod deželnim sodiščem na Dunaju | rva obravnava, ki se je pa preložila za Miri tedne. Je zelo dvomljivo, če bo ubogo Horakovo dekle dobilo kak vinarček. * Volkovi v Hercegovini. Iie tosnje leto se je |m>javilo v okraju NVve^inje ne(»ričakovajso veliko vol-ko\ Pot iij»-jo \ malih četah od kraja v kraj. ter delajo revnemu prebival stvu veliko škodo. V zadnjih mesecih - N«-ik..\i raztrgali in požrli <»krog flvtsto ovac in koz. Kmetje v priznali hočejo izposlovati, da se napravi na volkove velik lov. Najnovejše vesti. aiiuel Š4- ni iMlpo\eila| portugalskemu prestolu. (i. — London. HI. oktobra. Portugalski kr;. Man uel in kraljeva rodbina -h- vedno nahajajo na krovu ladje > A meli je« v Gibraltarju. Od oficijozne strani se zatrjuje, da — kralj Mannel še ni formalno otlpo-vedal prestolu, da pa izda v kratkem času manifest na i>ortugaiski narod, v katerem resignirn na kraljevsko rast iu prestol. Osamljen Vatikan. S. — Kim, H». oktobra. Ker je španska vlada od poklical a svojega poslanika v Vatikanu in je provizoriju;! republikanska vlada portugalska -»eciaj sklenila, razrušiti razmerje med Vatikanom in Portugalsko ter tudi odpoklicati svojega poslanika, stane kot edini dipiomatični zastopnik v Vatikanu avstrijski kon zul. Preganjanje jezuitov. G- — Rim, 10. oktobra. Jezuitski provincijal izjavlja. da je nasilno. l:er republikanska vlada na Portu- in vslefl tega ni bil priklenjen. Ostali n .ki so bili zaprti pod krovom. Naglih korakov je sel Cerin pod krov in je odprl jetnikom vrata. Iz teme je sli-al Bosiziov gla>. Kdo je I« Pstasftite. čas je prišel!- Zazve-. -o verige in jetniki so stopili iz svoje ječe. Ali ste se vse natančno domenili!« je vprašal Cerin. Vso«, je na kratko odgovoril i' -izio. Potem potrpite nekoliko tre-notkov. ila se jaz vrnem na krmilo,« je dejal I eri n. Zv-nket vaših verig zna zbuditi krmarja in mož bo takoj streljal, a jaz ga zgrabim za roke, da ne bo nikogar zadel . . .« < -rin se je vrnil na svoje mesto. 9 Toma je ob jamboru priklenjenima jetnikoma izročil sekiro, ki jo je imel skriti), da bi se mogla oavo-l*#diti, potem je stopil h krmilu. I z nekaj hipov se je začulo rahlo rožljanje verig. Jetniki so držali ob noge jim prikovane verige z rokami, ali vsakega rožljanja s tem vendar niso mogli preprečiti- __ Krmarja je to rožljanje prebudilo. Cerin je videl, kako se je zganil pod svojim kožuhom in nekoliki* privzdignil glavo. A krmar ai >tal in se ni nič premaknil. Nekaj k« se j h »javili stopal Bosizi t ll»stal je na na ladji na\-roko znamer < erin je v f izf»od krma? svetli kosec rakov pred krmilom so jetniki. Pred njimi je - samokresom v roki. onen hlodov, ki so bili :»ičeni. in dal Cerinu z »\ naj stopi v stran. A m hipu videl, da se je •vega kožuha prikazal samokres;i, in v tre-notku se je zagnal nad krmarja, da bi mu onemogt»čil ustreliti V tem trenotku pa je tudi že jmkmI samokres in Cerin je zadet obležal nad krmarjem Predno se je ta mogel dvigniti s krova, sta ga že |s>padla dva jetnika in ga čez ograjo vrgla v morje. Strel je prebudil kapitana in njegove ljudi. Pri pravi jeni vedno na kak uys>r jetnikov, so prihiteli s samokresi in meči. ali jetniki so jim zabranili, da bi se bili zbrali in orijentirali. Vsakega posameznika so napadli in ga premagali. Niti četrt ure ni trajal ta boj in zmaga je bila izvojevana. Jetniki so kapitana in njegove pirate vse pokončali, a tudi dva jetnika sta obležala v tem boju. Med tem, ko so osvobojenci metali mrliče v morje, je Bosizio hitel na krmilo ia nadel tam Cerina ležati v galskem izganja jezuite. Revolucijo-narei so baje enega jezuita vjeli iu enega usmrtili, akoravuo so vsi jezuiti nedolžni, niso metali nobenih bomb na vojaštvo in se sploh s politiko ne pečajo! R. — Loadon. 10. oktobra. Ni Portugalskem vlada vedno hujše ogorčenje napram duhovščini in jezuitom. V nekaterih mestih je prišlo do velikih protiklerikainih demonstracij. Vlada skuša preprečiti vsak" nadaljne izgrede. Duhovniki si iz strahu pred demonstranti ne upajo v duhovniški obleki iti na ulico. Predavanje o revoluciji na Portugal- skem. R. _ Pariz, 10. oktobra. Vodja republikancev na Portugalskem Li me je imel včeraj v Parizu predavanje o zadnjih dogodkih na Portugalskem. Predavanje je bilo obiskano od mnogo tisoe oseb. Končno je bila sprejeta resolucija, v kateri udeleženci predavanja jsuidarjajo bratsko solidarnost s |M»rtugalskimi republikanci. Napad na železnico. i\ — Caliari, 10. oktobra. Oborožena banda je ustavila tukaj na progi vlak, ki je peljal > seboj denar za izplačevanje železniških delavcev. Razdrli so v ta namen tir. Dobili pa so le oOOO frankov. Roparje so potem I rejMMlili železničarji. Kulturni boj na Španskem. B. Madrid, J<> oktobra. Ministrski predsednik Canelaja- je imel v državni zbornici govor, v katerem je označil rovanje klerikalcev na Španskem kot državi nevarno: klerikali-zem da je na Španskem ovira državne in duševne svobode. Vlada m ho-četemu energično upreti. Ne mara pa novih konfliktov z Rimom. temveč želi, da se Vatikan s sedanjimi novimi razmerami na Španskem spopri-jazni. Vlada bo predložila zbornici kmalu zakonsko predlogo o verskih družbah. Zbornica je izrekla Canala-jasovi vladi jx)j>oIno zaupanje. Konec afere Ingern - Sternberg. Q. — Petrograd, 10. oktobra. Preiskava proti znanemu baronu I ngern-Sternbergu.kije bil osumljen ' ohunstva v prid Avstriji, 1k> baje po|M>lnoma ustavljena. Sistirane preiskave pri ruskih vojaških oblastvih. Q. — Petrograd, 10. oktobra. Rieč« jMiroča, da bodo v kratkem sistirane vse takozvane revizije pii ruskih vojaških oblastvih. ker nis« imele pričakovanega uspeha in edi-nole zadržujejo razvoj nove ruske vojaške organizacije. Finis Finlandiae. B- — Helsingfors, 10. oktobra. \ sled carjevega ukaza je razpuščen tinlandski - deželni zbor. ki ni hotel razpravljati o pretiloga h ruske vlade. Nove volitve so razpisane na "J. januarja 11)11. S. — Petrograd, 10. oktobra. Od finskega deželnega zbora nesprejete zakonske predloge ruske vlade bo ruska vlada na carjev ukaz predložila ruski dumi. katera jih 1h» brezdvoin-no tudi sprejela. Vsled tega bodo *i zakoni uvedeni na Finskem kot ruski državni zakon. . ^. Za kratek čas. — Pomislite, jaz sem svojo karijero začel bosonog. = Ali mislite, da sem jaz imel škornje na nogah, ko sem na svet prišel t Izdajatelj la odgovorni urednik: Kasto Pustoalemšck. otvori jutri kratek tečaj svojih samo 4 do 5 dni trajajočih predstav Presenetljiva slika Jšmm rraac Jožef L aa lova aa divja kosa44 utegne tudi v našem mestu zbuditi največje zanimanje in bo mlado in staro rado videlo ljubljenega cesarja na lovu pri Ischlu. Predprodajo vstopnic po K 2, K 1 50 in KI - v knjigarni R. Drischel, Kongresni trg. — Od srede naprej po dve predstavi : ob 4. popold. in ob polu 8. zvečer. T I T I K 0 7 0 T najboljša uro sedanjosti: zlata, srebrno, tala. nlkeUnosta In Jeklena se dobi samo pri H. SOTTBER UuMlono, Mestni trs. Lastna tovarna rar w SvtcL Tonriišia nntfeu znamki I K 0 ■i T I T I K 0 7 0 ? Anton Šare Ljubljana, Šeienburgova ulita št. 5, u vagali Raafleve ilin (nasproti glavne pošte) 182 najcenejši nakup oprem za neveste. Z lepa prostora pripravna za delavnice ali skladišča aa a L novembrom oddaata. Poizve se pri hišnem gospodarju Ivana Koionina, Kolodvorska ulica it 6. i89 Prodajalko 24 let stara, mm i&če za pekarno in slaščičarno v Ljubljani. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 194 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prebndko vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, gospod Andrej Svetlin ▼ soboto ob 2. uri popoldne, po daljSi, mučni bolezni, previden s tolažili S¥' iS& S »tarosti 77. let mirno v Gospodu zaspal. . ^fafeb nepozabnega rajnika se vrsi danes v ponedeljek, dne 10. oktobra L^o© 10. ari dopoldne iz hise žalosti v Komendi št 6 na ondotno pokopa- posmrtnice se bodo brale v tamošnji župni cerkvi. Bodi mu prijazen spomin ! Komenda pri Kamniku, 10 oktobra 1910. soproga otroci. 5382 ****** Velika zalegaH domačih in tovarnKkih fevliev Naročila po men se izvršujejo točno m solidno v lastni delavnici MATEJ OBLAK, Kongresni trg ot. O. Uetaeovtjeaa Ista 1US. 21 okolice iS s v lastne« uJnuiem ioni v LJabI|eUal u IHuujski cesti it. II ft imela koscem leta 1<*J9 denarnega prometa .... opra vsega premožen i a ■ •a.iis.iei 11 g *O.I JS.SIO *3 obrestuje hranilne vloge po 4%°)» »delta« r«Mn«a» Oevea, katerega eJ»c«*i« eeeejilnlca eeema ta vloaftike. Sprejema tadi v.ef • os t skoti rac«« g zvozi s čobOVBlmi pro-ametooj in tik obrestuje od Ob« vlage Oo Orno tfviflA. Stanje hranilnih vlog sad . . ■ 2 0,000.000 PoeojofO no sonrijlaea po S .•,«•■.•. mm eeeot-tlaec.fe aN pa ae S . bett eaj**r*!aaelje| ta menke ae S . P.mjiloica sprejema tstfi vsak drogi aačrt glede amortizovanja dolga. OBADNE D1I: vsak don od 0.-12. n od 3. 4. iz*** o e dol i in praznikov. Telefon it lis. Posta« hranilnice rsćoo St. S2S.40S. Jnifski obrha bita v 44 mM: mmm tiailmm Ume niti. Sprejema vloge aa knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga oo 4' a»'c; rentni davek plačuje zadruga sama. — Ssrejcoa vloge na tekoči račun; aa zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje posejila na najrazličnejše načine — Msaon|slolca: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd Nakazila v Ameriko. — Eaksoptlra trgovske menice Prestrsaje vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov ttd. na vsa tu- in inozemska tržišča — Izdaja nakaznice. Vsa pojasnita se doke bodisi ustmeno ali pismeno ? zadružni pisarni. 10 n tal In MUtfK lil i. ii 12., popoldne otf 3. do 5. 3^C jPm «n^C 3^C 3^C f^m. 3^C 3^C «^« »n^. Usojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel lino zastopstvo jut Ceske X X X X X x X X Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1. nadstr. g 3oC 3nJ 3o£ 3b£ ^m^ ^£ ^m ]]g£ jod 3o£ 3oC 3o£ 3oC 3*» 3^C 9 najcenejSi zavod na kontinenta. ;«r Nadalje opocarjam, da preskrbujem iculantno T(f IV* vsakovrstna posojila in kredite kakor : trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in menične kredite. x X 3 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v Ljubljani. 0 Stritarjeva ulica štev. 2. riporoča promese na Brif un ajske komunalne srečke & K 18 inje 2. novembra Glavni dobitek Sprejema vi*«« m ufitic« le tek««i rat«« ter |ik •brcat«!e p« tistfk -1-==V u = 411 Oj J[ 3E 31 K 300.000. TsaVega Slovenca je, da sklene tararovalno pogodbo bodisi za tovljenje, alt pa proti požaru le pri slovanski banki »SLAVIJI«. Podpirajmo torej iluiiiaf slovanski ra-vod. da more nalogo, ki si jo je stavil, izpolniti v najširšem obsegu. JL^ X T vz ajemno zavarovalna banka v Pragi je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. Ogroaal rezeml teaO b 03,812.717-— laatt|e sa Banka f9SLAVUAM tma posebno ugodne in prikladne načine za zavarovanje življenja. Itmeafcmj ^V Jk Voorj m aj razpolaga z najcenejšimi ceniki za preskrbljenje za starost, za slučaj aaloaaaaaomea apBlill W ASjem sm'ti roditeljev, za doto otrokom.--- Banka „SLAVUA« razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom.-- Banka „SLAVLJA" Banka „SLAVIJA" Banka VV8LAVUAM stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo. I* roo gmotno podpira narodna društva, organizacije In prispeva k narodnim dobrodelnim namenom-- Vi pojasnila daje drage volje generalni zastop banke ..Slavlje" ▼ LJubljani. N .% Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA. Prciernova ulica atev. 3. •\ Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Obstoječih vlog nad M milil iv kri Za varnost vložeoega denarja jamči zraven rezervnega zaklada *e mestna občina ljubljanska z vsem pr a ma£an jotu1 In z woe avOJO mofijO. Izguba vloženega denarja je nemogo&a, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c icr deželni vladi, izkljn&ann vsaka apakalaolja s vloženim denarjem. Vloge se sprejemajo vsak dan in se obrestujejo po 41/•/• brea odbitka; nevsdignjene obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema Uijonov krom. Ruorvni zaklad nad 1 -milijon kron. vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov Posojila no zemljišča po 5f/f obresti in proti amortizaciji po najmanj »/.% no leto. Doje posojilo oo menice in vrednostne papirje. Za varčevanje ima vpeljane lične dtnifll kranHnika, ▼ podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov po kradltno di~naHvo. 4 * 30 3664 99