List 31 Tečaj XVI g OS obertniške n i v* * Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 40 kr., za pol leta 1 fl. 50 kr., za ćetert leta pošiljane po posti pa za celo ieto 4 fl. 40, za pol leta 2 fl. 20 kr., za ćetert leta 1 fl. 10 kr. 55 kr.: Ljubljani v sredo 4. avgusta 1858. Kako hitro napraviti veliko žlahnega drevja « 9 Kdor ima se kaj češpljevih, češnjevih, višnjevih, ore-hovih, mariljčnih, breskvinih ali mandeljnovih kosic od lanskega leta spravljenih, ali kdor je nabral pesk v jeseni ali cez zimo medenih hrušk ali jabelk, naj jih poseje spomladi na dobro prerahljano in nekoliko pognojeno vertno sem z drevesci ravnal liki povedal. i bom o drugi dobi in pri drugi pri Danes bom le na vprašanje odgovoril: Kaj je drevnim diščem, ki so se še le na novo napravile, naj bolj po- Na to odgovorim: Najbolj potrebno je: si veliko gredo, pa ne pregosto 9 in sicer tako 9 da přidej za trebno? veliko divjakov izpešk po nizk ta namen se peške sejejo spomladi ali pa v j TT 1 • V 1 • • • t A « « ~ ^ ceni dit V pale globoko pod zemljo. Ko drevesca mesca majnika ali velicega travna iz zemlje pribodejo in kadar so že po čve-tero peresc dobile, na kterih se še semenski ohlapki derze, naj se skerbno iz zemlje populijo, da ž njimi storiš, kar ti bom tukaj svetoval. Kakor pri člověku, se mora tudi pri drevesu pred vsem Kdor se mis ne boji, naj jih seje v j bolj 9 kdor pa se boji m i š to je naj koščice, orehe in mandeljne itd. v jeseni v lonce ali kahlje v vlažno zemljo deva, s pripravnimi dilicami pokrije in na vertu v zemljo pokoplje do spomladi, kadar cas pride jih v prosto zemljo posejati. ' ; i najbolje storí, ako češpijeve drugim na to paziti da na dobrih ah stojí. Di 9 so korenine, ki ga nosijo, kakor cloveku noge. Dřevo ktero nima obilo in čverstih korenin, hira in hira, dokler Gospodarske skušnje. (Kalj ivo st pšenice). Veckrat so že v starih egip se v kakih dveh letih ne posuši. Divjaki, kteri se po hostah tiških grobih v rokah merličev (mumij) našli in logih kopljejo, imajo prav malo tistih kakor las tankih P ktera je ondi tavžent in tavžent let ležala; v olje in vodo ktere rast najbolj pospesujejo, ampak imajo položena, je pa spet kalila in klasje nastavila. Nekteri angležki botanikarji pravijo, da je to le sleparija, drugi pa k , ........ le dolge semene korenine, ktere grejo globoko v tlá, in se jim tedaj pri izkopanji navadno odsečejo. Zato pa tudi divjaki od začetka prav borno rastejo ali se pa celó svojih spisih od take mumij terdij ? da je resnica. Slavni De Candolle mlajši govori v pšenice (Mumienweitzen) V"--------- r--- ------- -------V * ---J— "r1---- ~ ~ ~ ... 1J .. v ^ o v u i v v ^HXUIIIIVII UVHUWIjj posuše. Nobena sadjoreja ni veliko vredna, če sadjorejec ktero je žl. gospod Prokeš iz Egipta prinesel in je lepo ne gleda na to da so drevesca dobre v koreninah, in da posebno imajo dovelj tistih lasastih koreninic _ V « -m 9 sviloreji in živiuoreji. Opomniti je pa še, aa je si nalaš dal iz Bel nažo napravili. gije Pri nas imamo trojih strupenih kac : Mod ras (Vipera (Pelias) berus, Giftotter, Kreuzotter). Na herbtu ima kraj colega telesa černkasto rezkavico (Zickzacklinie) in od tod na obéh straneh černe pege. gosp. Reali Nikoli ni dalja kot dva čevlja. Živi v srednji Evropi pod delavcov priti, da so mu dre- kamenjem in v nizkih germih. V bolj severnih krajih rana po modrasovem piku le oteče; pri nas pa člověk, če ga piči rajšake. Letos je razdelil 12 srebernih svetinj, v dnarji pa 1000 lir. Obdaroval je posebno tište kmete, ki so se najpridniše skazali v obdelovanji rajža, živinske klaje y v da v • r v Kače. Iz več krajev skoro nam pripovedujejo, kakošna afri-kanska vročina vladuje letošnje leto; zato so se pa tudi ta kaca, umerje naglo. Ako jo ujames in zapres, zivi se šest do osem mescov brez hrane, in še le po tem glađu zlasti strupene kace čez silo zaredile y še celó v krajih, pogine. Gad (Vipera ammodytes, Sandviper), živi le pri nas noter doli do Greškega. Podoben je modrasu razun da ima na glavi dva rožička; tudi ta kaca je le redko dalja kjer so se pokazale druge leta le redko. Tako je nedavno v nekem kraji na Českem pičila strupena kača deklico, da je mogla nagle smerti umreti. Tudi pri nas je solnee kaj vroče pripekalo in še vedno pripeka, pa vendar take vročine y nimamo kot drugod in sicer iz tega lahko umevnega vzroka ker nam pohleven dež dostikrat razbeljeno zemljo pokrep-čuje. ni davnej kar smo brali v „Novicah" tako nesrećo. Menimo Pa strupene kace vendar tudi pri nas niso redke in kot dva cevlja.v Ako cloveka pici, umerje, ce ni dostojne hitre pomoci. Zivi najraje blizo apna. C em uš a (Vipera (Pelias) prester, Hollennatter) je tudi enaka modrasu, le da je vsa černkasta. Na Talijan-skem je mesto nje ljutica (Vipera aspis). Razvidi se, da so blizo vse strupene kače sivkaste in še bolj černkaste barve, in srednje velikosti. Kakor je že bilo rečeno, strupene kače ne pičijo cio tedaj , da ne bode napacno, ako od kac kaj vec govorimo. Dasiravno imajo te živali malo prijatlov, vendar tudi y y ker miši, červe niso brez koristi, sosebno gospodarjem in druge merčese pokončujejo in jejo. Glede na to korist gotovo vsak gospodar, ki pokončuje kače, delà sebi kri- veka, če se jih ne dotakne; gredé po germovji pazi dobro, da je ne pohodiš, drugač se ti ne bo po volji izšló. . ka- Rana ni zmiraj enako nevarna. Paziti se mora y košna je kaca. Je kača lik y je tudi rana nevarniša y vico; da jih naši ljudje tako zló čertijo, je sosebno na ker se o tej priliki več strupa v rano pocedi; ce je kaca v se razne dostikrat torni strah pred njimi vzrok, kterega strašivne pripovedke povikšujejo. Vse kače razločujemo v strupene in nestrupene. Nestrupena kača ima oštre zobé, s kterimi pregrizuje malo poprej pičila živino, je že dosti strupa bila porabila in rana potem ni tako zelo nevarna. Ob veliki vročini je rana neizrečeno nevarna zlasti v južnih krajih; toraj tudi strup poleti veliko bolj škoduje kot spomladi. Slednjič se mora tudi na to gledati, kam je kača pičila; čem kakor ie svoj zivez; strupa pa nima; zatoraj ce tudi uje taka kaca člověka, rana ni nevarna. Take so vse naše nestrupene se več J d V • 1 y tem nevarniša je tudi rana y ker y kace; v krajih pa kjer vročina neizrečeno pripeka, nahajajo kače, ki lahko ovco ali kozo naenkrat pojejo; čio veku pa vendar niso nevarne. bilo že omenjeno, je strup le nevařen, če do kerví pritece. Previdnost Božja postavila pa je tudi kačjemu strupu mejo s tem, da imamo mnogo zdravil. Tù hoćemo govoriti Nestrupene kače so pri nas zlasti belouške ker H mm o tem: kaj je storiti, če 1 o v e k doma k (Coluber natrix, Ringelnatter), zato tako imenovane, so belkastega trebuha, in modrikastega herbta. Zovejo se P . » y aj si bode na polj 1 drugod Pervo je iz rane strup berž odpraviti, da se tudi vodnice, ker zahajajo rade v vodo; v • zive pa tudi po po žilah do kervi ne razširi ; toraj je po pnporocevanji livadah in v gostem germovji; strupene niso. Ce tako kaco mnogih zvedenih moz najbolje strup izserkati, pa ga zagrabiš, se pocedi iz nje nekak smerdljiv sok. Jé samo izpljuniti, ker strup želodcu celó nič ne ško- miši y žabe, martinčke, kebre, tudi ribe in ptice. Zato je duj e. Le zeló pažljivo se mora delati; dostikrat se je že zlo nape no belouško ubiti. pripetilo, da si je marsikter ranil s tem jezik, ali da je Ravno tako nedolžne so tudi ko čar i ce (Coluber tes- imel ustnice razpokane; mnogo jih je dalje, da imajo pre- ki dostikrat še celó v hišo prilezejo. mehko dlasno (mesó okoli zob), da jim rada kri pritece. sellatus, Wiirfelnatter), Od drugih nestrupenih kač nočemo tù več govoriti, Ako je to, je nevarno iz rane serkati strup, ker popisati hoćemo natanjčniše strupene. kmalo pritece strup v kri. Dobro je tudi z ojstrim nožem nare zijati rano, da zló kri teče; vzemi potem cunjico in jo zažgi « Mnenje to je pravo. Od kod drugod bi pać izvirale razne nad rano, da strup posušiš; namesto cunje lahko zažgeš tudi tersko povedke, ki se še dan danes nahaj med ljudstvom in ki popisujejo strašne podobe zmajev, lintvornov in drugih enakih stvari, kterim se prilastuje neka čeznatorna moć. Porok pa ne od vzigavnih klincov, ki so sami stru k Govor o njih tega je, da jih brez ovinka imenuje tudi zlasti v nemških bukvah, v tako po kterih naša mladina tako rada sega, dasiravno niso piska peni. Ce ne mores ukresati ognja, operi rano skerbno s scavnico, glavo pa z merzlo vodo, in se napoti proti zvanih „Rittergeschichte domu. Hoditi je pa treba počasi, da se ti kri ne ogreje ni ega oreha vredne Prevoditelj strup dalje ne razsiri. Pridsi domu izpiraj rano s s a I m-j a ko veo m (Salmiakgeist). kterega v Brazilii z dobrim 243 - uspehom rabijo; v našem Primorji imajo pripravno neko zeliše. Kdor stori hitro in natanko, kar smo tù svetovali, se mu ni treba bati ne kace, pa tudi gotovo ne njenega strupa. Po „Gosp. listu" poslovenil Gr. Krek. Ali je zdravo, po kosilu (obedu) enmalo zadrémati ? Ni davnej, kar sem naletel neko družbico, v kteri so se ravno pričkali: ali je zdravo ali ne, po kosilu enmalo pospavati. Eni so terdili, da ni, — eni pa, da. Cigavo je pravo, sem jim se le jez razsodel. Ker mi je nekdo prav živo naročal, naj o tem tudi v „Novicah" enkrat kaj povém, spolnim mu danes to njegovo željo. Najpervo pa rečem: kdor nima časa po kosilu lenobe pasti, naj se nikar ne boji, da bi mu kmali po jedi bilo delo v škodo; vendar, kdor koli more po kosilu saj eno uro počivati, naj to za zdravja voljo stori, dane pre-napenja berž moči cel ega života, kadar ima žel o dec največ opraviti. Zdaj pa hočem odgovoriti na vprašanje: ali je zdravo, po kosilu (obedu) enmalo zadrémati? Nekdaj so rekli: „Po jedi stoj, ali pa tavžent sto-pinj stori." Kakor pa je marsikaj, kar so naši stari zdravniki mislili, dan današnji po pravici overženo, tako je tudi to pravilo napčno; dan današnji je za pravo spoznano to-le: Po jedi počivaj ali pa tudi enmalo za-dremaj. Počitek po kosilu je vsakemu potreben, pa tudi enmalo zadrémati je zdravo vsem tištim, ki so zmerno jedli in se niso preveč vina napili, da jim v spanji potem krí preveč v možgane ne stopa. Taki vinjenci naj nikar ne spijo po kosilu, ampak brez spanja naj pocivajo enmalo. Vsem drugim pa je zdravo, po kosilu enmalo zadrémati. Zakaj ? Lahko je to dokazati prav po poti naše mile matere nature, ktera nam najbolje kaže: kaj je prav, kaj pa ne. Poglejmo déte, ko se je nasisalo pri materi svoji, ali ne zaspi sladko koj po tem? — Poglejmo našo dornačo živino, kravo in vola, psa in mačko, ovco in prešiča, kako radi se vležejo, kadar so se najedli, in kako očitno se na njih vidi, da jim počitek dobro dé. Zvediti: ali je po jedi zdravo počivati in enmalo dré-mati, so naredili nalaš skušnje. Po troje zdravih lovskih psov so nakermili (nafutrali) vse enako; potem so enega na lov zagnali, — z drugim so ravno tako dolgo po-časi okoli hodili, — tretjemu pa so dovolili, da se je vlegel in po navadi zaspal. Cez dve uri so vse zaklali in želodec preiskali. Kaj so našli? Tišti, ki so ga jahali na lovu, ni imel v želodcu še skor nič prekuhane ga od tište jedi, ki jo je povžil, — uni, ki je po-časi hodil, pa že bolj; tretjemu pa, ki je spal, je pre-kuhal želodec že skor do dobrega vse. Đa počitek koj po kosilu dobro dé, izvira od tod, ker o počivanji celega trupla tudi želodec počivati more, in kadar počiva, takrat pridno kuha in prebavlja. Še le čez eno uro, ali čez 2, 3 ali 4 ure, kakor je vžita jed bila lože ali težje prebavljiva, se začne želodec gi- *) Dve rastlini ste tudi pri nas na Krajnskem zoper strupeni kačji pik dobro poterjene: Astramontano, za ktero smo zvedili iz Primorskega, so razglasile „Novice" že v letu 1845 tako, da je znana po celi deželi; unidan še le pa smo zvedili za drugo rastlino: ajdovsko lilijo ali zlati klobuk (Tiir-kenbund-Lilie), ktere zdravilna moč, kakor se nam je v 29. listu letošnjih „Novic" povedalo, je pa že tudi v nekterih krajih zelo znana. Vred. bati, da spravlja iz sebe, kar je prekuhál, in žene doli v ceva. Takrat, ko je, gibaje se, želodec zacel to opravilo, da po čevah grejo povžite stvari, takrat pa je prav in je zdravo, da se tudi vès život giblje; zdaj je dobro se s p rehaj at v 1 Spanje je v zdravém stanu popolnoma počitek možganom, ktere potrebujemo v vseh svojih delih, naj delamo le bolj z r o kam i ali pa, kakor pravimo, z glavo. Kdor ima take opravila, da si le bolj glavo napenja, tak utrudi svoje možgane toliko bolj. S pan je je tedaj po čiva nje možganov; v spanji dobivajo možgani novo moč. Le možganom tedaj pomaga spanje, — ker pa možgani vladajo telesno moč celega života, je očitno, kako spanje okrepča včs trudni život. Po kosilu tedaj enmalo zadrémati je koristno na dve strani: od ene si želodec olajšuje prebavljanje, od druge se spočijejo možgani. Tištim tedaj, ki so pred kosilom zlo napenjali svoje možgane z učeniml deli, ali kteri so druge težke delà dělali, da so se zlo utrudili, in vsem, ki so bolj slabotnega in občutlji-vega života in nimajo preobilo ker vi, tekne dre-manje po kosilu prav dobro. Al le kratek čas smeš drémati; dosti je pol ure, k većemu eno uro. Kar je več, je škodljivo, ker dolgo spanje overa prebavljanje želodca. Tudi ne, da bi «e v posteljo vlegel, — ampak na stolu, ki ima na vsaki strani ušesa (Grossvaterstuhl), drémaj ali pa na p o č i v a l u ( Ruhebett) s primerno visokim zglavjem. To je resnica o pravdi: ali je zdravo po kosilu zadrémati ali ne. Po tem naj vsak za se razsodi, ali mu je spanje po kosilu zdravo ali ne. ♦ Blezo vsi kraji naše mile slovenske domovine so v tem ali unem oziru jako znameniti. Nektere občudujejo zgolj zavoljo njih naturne lepote, drugim pa zopet njih zgodo-vinski pomen daje pravo veljavnost. Pač dosti bi se dalo pisati o ljutih bojih, v kterih je hotel izkoreniti kruti Otoman pešico naroda z neizbrojnimi armadami; upepélil je sicer mnogo gradov in vasi, zaterl marsiktero hrabro rodovino, naroda vendar do čistega zatreti ni mu bilo mogoče. Minulo je skoro tri sto let, odkar je zadnjikrat prihrul v naše kraje; al spomin se je ohranil do danes med ljudstvom v pesmih in povestih. Veliko se jih je že priobčilo v raznih časnikih, več pa jih je tega in enakega značaja še med ljudstvom skritih, kterih marljiva roka domoljubov ni še zapisala ; še vedno čakajo nabiravcov sposobnih in rodoljubnih glavić, ki bi jih že skoro pozabljivosti oteli. Al žalibog! da ni vsakemu dano, hoditi od kraja do kraja nabírat národsko blago; večidel je le dijakom (šolskim učen-com) dana priložnost o šolskih praznikih. Da se toraj tehtnega pregovora „Bezectné jest, we wlasti swe cizincem byti", krivih ne storé, bi bilo želeti, in skoro je dolžnost, da mládenči, ki imajo rodoljubno serce, obhodijo kraje svoje domovine, in med ljudstvom marljivo nabirajo národske stvari: povesti in pesmi. Komur je znano, kakošne vrednosti so, bi gotovo ne deržal rok križem. Pesmi národně kot tudi povesti so zer-kalo národnosti; one nam živo pred oči stavijo življenje naših prededov, ko so nam ravno v njih zapustili spomenike zgodovinske in basnoslovne. Pa kaj bi široko in dolgo razkladal njih ceno; prepričaš se lahko sam s kakošnim duhom so prešinjene, če jih le nekoliko umno preberaš. Pri tej priliki moram zaverniti mnenje nekterih, ki terdijo, da se mora izkoreniniti vse in pokončati do dobrega , kar ni zgolj v pobožném duhu zapetega. Tega pa nihče ne bo terjal, kterega obzir po svetu je kaj širji m 344 kakor le iz izbe kake kmečke samice, v kteri je večidel testantov v Ljubljani od leta 1578 do 1593, deloma do svojega življenja preživel. 1597; uni spisi so iz ljubljanske duhovščine, te bukve iz Prašam: Bi li bile dospele krasne serbske narodne korarskega arkiva pri skofijski cerkvi. pesmi na tako stopnjo imenitnosti, da jih v obče tudi dru o* to I Pervi sled novoverskih poskušenj na Slovenskem neslovanski narodi po pravici hvalijo, ko bi bil nabiravec sploh se nahaja že leta 1528; pa v Ljubljani in tudi njih visokoučeni Vuk Stefanovič izpuščal vse tako zvane ^pjesne ljubovne # drufirod novi nauki niso bili tako naglo na glas oznauovani i ni malo. Rusi imajo , W J. v ¥ 1 v IfipU^VMl » iWUW ^ ▼ WIIV UIU^V/U "V T I UU.Ut\i I1IOV Mill IWIV'J IIU^IU U14 ^ IU0 U£illUUU V ULil« ženske", kterih v zbirki njegovi kakor piše Valvazor. Primaž Truber, ki je bil rojen leta 1508 na Rašici poleg Turjaka, je bil leta 1531 še Sveto- celó mlad duhoven, in sicer je bil že leta 1530, pa tudi bogatirski (junaški) spev Igor slavič, Cehi neprecenljivi rokopis kraljedvorski, še leta 1532 vCelji kapelan pri cerkvi s v. Maksim i lij ana; Serbi lepo število junaskih pesem, v kterih popevajo njih od ondod je přišel blezo najpred v Loko na štajerski strani, junaka, kraljevića Marka, pri vsem tem pa imajo se ti in in dalje v Laski terg kot farnik; v Ljubljano je utegnil ostali narodi slovanski lepe zbirke, erotičnih in drugih priti krog leta 1544. Po naznanilih Tomaža Kréna se je nova vera ravno tega leta, namreč 1544, začela glasno pesem, na ktere so po vsi pravici lahko ponosni; in le Sloven co m, ki so s trudom nekoliko oteli pozabljivosti, oznanovati v Ljubljani; pa Truber je bil potem posiljen bi se zaměřilo, če nabirajo in razglašujejo bisere domaće! iti v St. Jernej; od ondod pa je zbežal leta 1547, in je le samo pri nas bi se moralo vse, kar se krepke kali přisel blezo najpred v Terst kot slovensk pridigar; mógel WM M tH ■ ĚĚĚ m ■■■■ ■■ I II bilo do cistega zatreti! f Da bi tako ravnanje napačno je pa dalje bežati na Nemce. Med tem je Matevž Klobnar, vsak, kdor ni enostranec, lahko spozná. S tem pa deželni pisar, leta 1550 začel prijatle nabirati novoverstvu, ni rečeno, ako bi morebiti kdo mislil, da mi dopade vsaka kakor piše Talberg; in leta 1553 se je božja služba po kvanta. Gotovo ne. Razločiti je tudi tù treba čisto klasje Lutroveni nauku začela v špitalski cerkvi pri mostu. od snetjavega. Ne žali me skoro nobena reč ponočnjake razsajati njih Truber se je leta 1562 sam zopet povernil na Krajnsko, bolj, kakor če slišim pa je kmalo prisiljen bil vnovič pobegniti; med tem pa je cveteroverstne y jednoglasne m izuzemši dostikrat umazane poskocnice, v kterih, koliko, ni ne spredej ne zadej kaj spomina vrednega. iskal po slovenskih bukvah nove nauke bolj razsiriti. jih ne- Ker se je bila gospoda sploh poprijela novih naukov, je To luteranska vera kmalo veliko moč dosegla, zlasti v Ljub pa me žali zlasti zato, ker vidim, da se ravno tudi s tem ljani in drugod po mestih, zlasti pa od leta 1578 na Kanemarjajo veliko spodobniše národně, ki so gotovo znane. dalje. Da je bilo novoverstvo zaterto po trudu nadvojvoda Toliko naj bo rečeno memogredé, ker nas je ravno Ferdinanda II. in skofa Tomaža Kréna leta 1599 in priložnost k tem napeljala. Drugače pa brez zamére. Nabirati toraj in zapisovati národně pesmi, po 1600 i je sploh znano. Hicinger. vesti in druge národske drobtinice naj bo gêslo PfttOVailje pO izhođnem ali DO jUtfOVÍh đCŽelah o solskih praznikih vsakega mladenca, kteremu bije rodo ljubno serce in mu je skerb za razcvet književnosti domaće. Gr. Krek. letu 1857 Spisal Mihael Verne. XLV. Přístavek k spominkom slovenščine iz 16. stoletja Neljuba tiskarska pomota je uni dan letnico 1584, kadar je Juri Dalmatin v drugo izdal Truberjev katekizem, spremenila v leto 1548. Da razun te poprave pišem kaj več, naj sploh naznanim nektere poprave v zgo-dovini prejšnjega protestantstva v naših krajih. Za leto šnj i zbor zgodovinskega družtva v Ljubljani je bilo nekaj spisa pripravljenega o novem preiskovanji protestantskih nekdanjih homatij na Krajnskem. Tišti spis ni přišel na versto, in nekdo se je za tega voljo potozil še v časniku „Oesterr. Volksfreund" imenovanem, da je . ----. ~—~——v. ....—--------? — škoda, ker bi bil marsikdo rad slišal tište zgodbe v bolj katoliškem duhu popisane. Meni za to stran ni bilo nič žal, ker sem vedil, koliko da .mi je pravih virov še pornanj-kovalo, in kako lahko da bi bil sam kako novo pomoto vrinil v tisto zgodovino. Moram reci » da kolikor sem do slej pretresel poprej neznane historične spominke, se mi Valvazorjev popis nekdanje reformacije na Krajnskem ne zdi toliko pomanjkljiv zastran katoliskega duha, marvec zavoljo zmešnjave v kronologičnem ali časoslovnem zverstenji posamesnih prigodb. Njegova beseda je v res-nici katoliška; pa je nekoliko bolj mehko in krotko postav- ker je on sploh za občinstvo pisal, in so se Ijena i njegove bukve tiskale v Niirenbergu, zgol protestantském mestu. Poslednji čas so mi po posebni sreči in po dobroti rodoljubov, kterim se s tem hvalim, prišli v roke dragoceni spisi, ki pojasnujejo zgodbe novoverstva v naši deželi prav obilno; vines so nekteri spisi slavnega škofa Tomaža Kréna, in pa kerstne, mertvaske in poročne bukve pro *) Vse pesmi ljubovne pa niso erotićnega zapopadka; Vuk ime ouje vse pesmi tako, ki se nć dade pevati na gosli Pis Po kratki molitvi v tem svetiscu odrinemo naravnost, spet čez gole griče in doline, male tri ure deleč, v Betlehem. Dasiravno pa smo le počasi hodili, me je vročina vendar le hudo terla, da le s težavo sem došel k jaslicam Gospodovim — v blaženi Betlehem, ki ni najmanjši med vojvodi Juda, zakaj iz njega je přisel Vojvoda, ki vlada kerdelo Božje, Izraelj — v rojstno mesto učlovečenega sina Božjega. Ime mesta pomeni v našem jeziku hišo kruha j in po pravici se mesto Betlehem imenuje hiša kruha, ker je rodilo Gospoda, ki sam o sebi pravi : „Jaz sem kruh sem z nebes přišel. Kdor bo tega kruha jede! življenja, ki bo živel vekomaj." Res da Arabčani ne pravijo Beth ? Lehem „hiša kruha", ampak Beit L a h h e m „hisa mesa" ; pa tudi tako se zlaga ime z Gospodovim rojstvom, Beseda je meso postala in je med nami prebivala zakaj c& )) in Gospod pravi: „Kruh, ki ga bom jaz dal, je meso moje v življenje sveta." Betlehemsko mesto stoji ob nekem griču, ki mu je na severni strani dobro zavetje, in mestna okolica je veliko prijetnija in rodovitnija od jeruzalemske. Nasproti pa je mestice le majhno in revno, in ne šteje veliko čez 3000 y stanovavcov, ki so večidel ali saj cez polovico katolicani in zato priljudniši od drugih ljudi v Palestini. Pa ne le priljudni, ampak tudi pridni in delavni so Betlehemčani, in pridelujejo na lastni zemlji za svoje potrebe žita, olja in vina dovolj, in še za prodaj. Verh tega si pridobivajo pridni Betlehemčani mnogo dnarja tudi s tem, da izdelujejo iz oljknega lesa in iz biserne školjke marsikakošne majhne spominke, kakor Očenaše, križe in križiće vsake verste, ki jih romarji radi kupujejo. Skorej vsi izdelki te baže so iz Betlehema. Betlehemsko mesto je res majhno in gledé zidarske umetnosti le revno, pa slava njegova je neskončila in ne- 245 umerl) Rodila je namreč Judom Davida in ž njim sedaj pa jim ne dajo prevzetni razkoljniki na tem altarj Sina me dolgo dolgo versto kraljev, nam pa Kralja kraljev — Božjega! — Kdo bi se tedaj ne povzdigoval, o srečno stiče, blaženi Betlehem! 1857 let je že odkar se je pred vratmi tega na vse veke slavnega mesta v neki podzemeljski jami čudovita nerazumljiva skrivnost zgodila. Lepa, mlada, pa čista de-vica, ki iz daljnih krajev, se svete mase brati Temu altarji ravno nasproti, na desni proti jugu sedem korakov od altarja, pa tri i je, tišče, namreč svete jaslice, v kterih so pastirji novo-rojeno dete našli in molili. Jaslice te so vsekane kakor zibelka v živo steno kake štiri eevlje od tal, in sedaj z belim marmorjem prevlečene. Nekoliko svetilnic, ki vedno stopnje nize, drugo sve štiri dni hoda delec pride rodi namreč v ti podzemeljski votlini S prerokih že davno obetal ki ga je Bog po gore, je vès kine tega svetega kraja; čista devica pravim v ti zakaj jaslice so pre revni votlini, ki je v hudem vremenu in v merzlih nočéh pastirjem in njih čedam bila zavetje in prenočivališče, rodi maj hne in prostor preozek, da bi se tu altar napraviti dal. Pa precej poleg jaslic imajo katoličani vendar majhen altarček, ki je v ti sveti jami tretje svetišče, namrec „altar Sina Božjega, Odrešenika in Zveiičarja našega, ki mu gré modrih iz jutrove dežele ali svetih treh kraljev. u Tù 80 vsa čast in slava vek o maj ! 0 nerazumlj skrivnost ne nek klecali modri iz daljnih krajev darováje učlovečenemu razumljiva ponižnost! Sin Božji, ki je vès svet vstvaril, Sinu Božjemu zlata, kadila in mire. Na tem majhnem altarji hoče v podzemeljski jami, v revnem hlevu na svet priti! T imenitno sveto jamo so imeli ljudjé, odkar je bil sem daroval tudi jaz o zori 16. aprila daritev svete maše. Nasprotni oddelk te 15 čevljev dolge, in 9 čevljev Kristus v nji rojen, vedno v veliki časti. Da so jo pastirji, visoke, pa le ozke jame proti severo-zahodu je veliko ki so novorojeno dete v jaslicah vidill in molili, visoko daljši in obsega zaporedorna šest temnih kapelic v živi steni. »poštovali, si vsak lahko sam misli. Enako so jo častili pa tudi pervi kristjani in so se v nji pogostoma shajali Boga epodobno častit in molit. To je pa Jude, ki so Kristusa in ženinu prečiste device. kristjansko vero hudo sovražili, zelo ježilo in a jal so Perva je posvećena, kakor se spodobi, svetemu Jožefu, V drugi kapelici je pod altarjem grob nedolžnih otročičev, ki jih je dal kruti Herod nemilo pobožnim kristjanom kolikor so mogli. Veckrat so jamo z pomoriti, da bi tudi novorojenega kralja, o kterem so mu gerdo oskrunili ; veckrat jo tudi s kamnjem V • . • modri iz jutrove dezele govorili, umoril. Koliko mladih ne in cel kup kamnja in mnogoverstne sare pred uhod nametali ; dolžnih mučencov pa je bilo tù pokopanih, če vsi ali le pa vse to ni pomagalo nič. Poterpežljivi in pobožni kristjani nekteri, s kterimi so matere, ko se je Herodovo grozovito • V V mm m m V mm * • i I fl • t v -m m m mm « «■ V - ~ ... • - _____ _ %/ so svetišče vselej spet odmasili in počistili. Poslednj na povelje razglasilo, v pravijo Judj mskega cara Had da je postavil gotovo ne vé. jamo bezale in jih tù pokrile, nihče Tretje svetišče proti temu koncu jame je grob svetega Evzebija, ki je leta 421, eno leto po smerti sv. Hieronima v Betlehemu umerl. Bil je pa iz Kremone na Laškem, toda še mlad zapusti žlahto in domovino, in se likovanja vdeleževajo in molika časté. Omenjeni molik je podá v Rim, kjer se s svetim Hieronimom soznani in spri-stal sto in trideset let. Ko pa pod carom Konstantinom jazni. Ko pa Hieronim sklene, svetu slovo dati in na izhodno gré Evzebi ž njim. Malo po malem obiščeta vse svete nad to sveto podzemeljsko votlino nekega molika, ki so ga z gerdo sladnostjo častili, in odslej so se kristjani te svete jame res dolgo časa ogibali, da bi se ne zdelo, da se rao- kristjanska vera sovražnike svoje zmaga, sv. Helena, ca iti rova mati, potare kakor nad Božjim grobom molika in dá nad to imenitno sveto jamo, kraje v obljubljeni deželi. Nato se podata tudi v Egipt, svete i T . . «r febajske puščavnike obiskat in občudovat. Poslednjič se uselita v Betlehemu in utemeljita tù pri Gospodovi rojstni jami samostan za-se in za druge, in služita iskreuo Bogu v Jeruzalemu, krasno velicansko cerkev sozidati, ki sedaj sred sila velikega, vojni terdnjavi podobnega samostana stoji, in ki ji domaći, dasiravno je v» .. • • • • » v v « « v prečisti devici Marii posvećena, se dandanašnji „cerkev s postom, molitvo in premišljevanjem večnih resnic. v sv. Helene4' pravijo. Je pa res velicanska in je bila nekdaj Dalje je četerto svetišče, namreč grob svete Pavle in kaj zalo okinčana. Zidana je v podobi križa in štiri verste hčere njene svete Evstahije. 0 življenji teh dveh světnic po dvanajst lepih granitnih stebrov jo delé v 5 predalov bi serčno rad kaj več povedal, pa se bojim predolg biti. ali čolnov. ki so iskrei Skoda, da cerkev ni vec katoliskih kristjanov Le to .hočem opomniti, da sveta Pavla je bila žlahna Rim-skerbeli, jo v vsi njeni krásnosti ohraniti. ljanka starašinskega rodu in slavne kervi Scipionov in Leta 1757 so si jo prisvojili geršk kolj nik m Grahov. Temu grobu ravno nasproti je peto svetišče verli, za ohranjenje starodavne krasne cerkve vedno skerbni ali grob sv. Hieronima, ki je 36 let v Gospodovi rojstni frančiškani so bili prisiljeni, se v stransko kapelo sv. Ka- jami pobožno in sveto živel. • m m M m ^ mm • 1 • 1« v m I • V V f « V _ m mm m m m Konec tega oddelka jame tarine umakniti. Gerki pa so jeli velicansko hiso Bozjo je še neka kapelica, ki dobiva nekoliko svetlobe skozi precej ne samo zanemarjati, ampak celó ropati. Le zgornji majhen predor pod obokom jame. Tù le slavni Ilirec, visoko konec križa ali duhovnišče (presbyterium) so si za službo Božjo prihranili in od ostale cerkve s posebnim zidom od- premišljeval in sveto pismo razlagal. učeni cerkveni ocak, sv. Hieronim, nek pogostoma molil, sebili. Predali krasne cerkve pa so popolnoma zanemarjeni (Dalje sledi.) in le shajališče prešernih dečkov in nemarnih postopacev Kat tišče Od tod gremo v omenjeno precej veliko kapelo svete arine, ki je sedaj katoliška cerkev, in potem v sve- 9 to je v t jam v kteri je bil roj Zve ličar naš, Jezus, sin Božji. Dve stopalnici iz lepega mar Narodske pripovedke. " ; Ko rant. Bil je sveti večer. Minula je že polnočna sv. maša. Ker po trinajst stopnic vsaka, peljete v sveto podze- se mi predaleč zdi domu iti, grém v keremo in cakam ju-meljsko votlino, konec ktere je bil rojen Jezus Kristus iz tranjih maš. Najdem tù več znancov. Ko se okrepčamo in Device Marije. ki je bil nekdaj katoliskih kristj razkoljniki so jih tudi od tod pregnali gori noč in dan 32 svetilnic, ki so menda vecidel darovi morja Na tem rojstnem mestu stoji lep altar, ogrejemo, začne ta ali uni kako pravlico pripovedovati. ....................pa gerški in armenski „No, Tomažetov, vi jih veliko veste; povejte nam no kaj.u Stari mož se ne dá veliko prositi. Pripoveduje nam od modrejša ko njeni brat Salomon; Okrog altarj Sembilje", ki je bila še evropejskih vladarj nasto plošo, in pod altarjevo mizo lep mor je krasna zvezda iz belega marmorja z latin od kralja „Matjaža", ki na gornjih deželah v hribu spi; od „Antekristau in druge. Nazaduje nam pa še od Koran ta skini napisom: „Hic de Virgine Maria Jesus Christus natus eno pove, ktero zato v „Noviceu potisnem, da bo tudi est" to je po našem ti ukaj je bil rojen iz Divice Marije gor ens ki Korant nekoliko znan. Takole jo je povedal: iezus Kristus Ze ta latinski napis spi dovolj da Ko sta Gospod in sv. Peter še po svetu potovala, pri ta sveti kraj je bil nekdaj lastnina katoliskih kristjanov deta nekega večera h kovaču in ga prošita naj ju vzame r\ 246 cez noč pod streho. Kovač jima gostoljubno postreže. Drugo ...... -....... ktere bi rad . reče hitro je jutro reče Gospod kovaču: „Zvoli si tri reci, 55 N imel in bodo ti dovoljene Nebesa si zvoli sv. Peter Pa naš Korant noče ubogati, ampak zacne: • V V • Pervič: si vošim take go s li, da bo vsaki plesal, kdor me Ko Korantov znani obraz ugleda, linico zapre rekoc: i hotel nebes si izvoliti, pa zvunaj bodi." Koranta te neprijazne besede nikakor ne oplašijo, ampak vsaj toliko duri odpreti, da bi mogel skozi špranjo . vidi prosi, polukati, kakošno je v nebesih. Ko sv. Peter odpre bo gosti slišal. Drugič: tù zvunaj pred mojo hišo je klop, Korant skozi špranjo v nebesih suknjo, ktero je nekdaj re-na ktero vsakteri memogredoči sede; kdor se bode zana- vežu podařil. Hitro skozi vrata smukne in se na suknjo tati ne m vsede. Sv. Peter ga hoće spoditi, pa Korant rece: prej na njo vsedel, naj tako dolg dokler mu jez ne dovolím. Tretjič: hruško, ki je pred na svojem sedim, kdo mi more kaj . „ _ V. . . • ..V. V .V» i • ni rai 9« 55 S ai ? Ko Bog to vidi in mi tudi vso osmučejo; kdor bode zanaprej na njo sliši, reče nebeškemu vratarju: „Tak ga pa pusti." Tako - . « •• « « 1 • wr m ti • it i • V i hiso splezal, naj tako dolgo z nje ne more, dokler mu ne do- je Korant po pravlici ti v nebesa přišel volim. Ako pa vzamen vrečo in se vstopim pod hruško ter rečem : „Ajdi noti Cerkvenikov Janez naj mora notri skočiti bodi si kdor koli hoće Gospod in sv. Peter ódideta, Korant pa je včs židane volje. Nesreća je hotla, da lončar memo pride. Korant jo zagode, lončar pa s krošnjo pleše, da se vsi lonci v %/ ^ W ^ a« I V # 1 • 1 I • V 1 i • cepinje spremene. Drugikrat ustreli neki gospod tiča, kteri mu v ternje pade; gré po njega. Ko je v germovji, jo pa Korant tako ubere, da gospod tako jame plesati, da bi se bil kmalo končal. Gospod ga toži in naš verli godec je k smerti obsojen. Zadnjo uro, ko je že pod vislicami, prosi, da bi mu še enkrat gosli dali. Dovolijo mu zadnjo prošnjo. Pa pred ko Korant gosti začne, prosi gospod, kteri je ze njegovo v germovji bi plesati ne moral godbo slišal, ga k hrastu Al privezati, da vse je bilo zastonj. Korant jo tako mično zagode, da vse ljudstvo pleše kot da bi bilo obsedeno, in gospod se ob hrastu čoha, da je včs kervav. Med tem pa, ko vse pleše, stisne Korant gosli pod paz-diho in pobere peté. Več časa je potem živel; nič posebnega se ni pripetilo. Kar poterka nekega dné bleda smert na duri in Korantu Vsedite se malo na klop: kmali Novičar iz avstrijanskih krajev. Iz Celovca 26. julija. -j- Včeraj smo pokopali našega prečastitljivega knezo-škofa prosto, kakor so želeli rajni gospod škof pokopan biti. Celo mesto in velika množica ljudstva iz bližnjih in daljnih krajev je spremila svojega višjega pastirja na pokopališče. Trugo, ki je bila z zna-menji knezo-škoíijskimi okinčana, je neslo osmero fajmoštrov. Za njo so šli vsi uredniki slavnega dežel. poglavarstva in druzih oblastnij, c. k. oficirji in mestjani. Svoje veliko pre-moženje so zapustili gospod knezoškof celovškim siromakom in škofijski cerkvi po enacih delih. Le nekoliko druzih spo-ročíl so volili še drugim. Tako so si fJostavili visoki gospod neizbrisljiv spomin v hvaležnih sercih svojih ovčic. Naj počivaj o v miru! Iz Doba. Naj povem, da se tudi tu pri nas ze nekoliko pecamo z rejo svilnih gosenc. Za povzdigo kmetijstva zlasti pa za sadjorejo vès uneti gosp. Pelikan si je omislil že lani nekaj semena svilnih metuljev, in vse reče * da bo moral ž njo gosence, kar se jih je izvalilo, so zdrave ostale, ter na se bom na pot napi u 55 y predle prav lepih mešičkov, ki so mu dali še čez pol funta spredene svile. To je gospoda še bolj unelo do reje svilo- reče : ??No, zdaj y pa le a Kmalo pride Korant iz hiše in Al y m w JOJ y kot da bi bila h klopi y priljepena, se smert se ganiti ne more. Ko smert vidi da je v oblasti Koranta, mu obljubi ga vedno pri miru pustiti, ako jo spusti, ker bala se je, da bi se zemlja ljudi prejk y torej prihrani za letošnjo leto še več semena in dobil je letos blizo 20 funtov lepih po četiri in po pet prevec ne napolnila Smert si je Korant iz glave spi y al oj groza cez nekoliko let jo smert nj ak prikobaca in rece Korantu, 8e poleg cest da bo moral ž njim. „Oče smertnjak, veni da ste trudni; drevesa tudi lubov debelih mesickov; pa bi jih bil še več redil, ako bi bil imel zadosti murbnega listja. Naj bi kmetijske pod-družnice na Kranjskem priporočevale rejo sviloprejk; kantonski predstojniki pa naj bi pazili na to, da bi potov in drugod posadila med druge sadne y kaka vsedite se malo; bom kmalo pripravlj murba; sčasoma bo morebiti tudi Kmalo stoji res Kranjca veselilo se pečati s kratkočasno in koristno rejo Korant pred njim in ga ravná k odhodnji: Pa tudi smert- sviloprejk! Tudi dobrote se morajo včasih ljudém njaku se ni dobro godilo; tudi on se mora pogoditi, da Koranta nikoli pokosil ne bo. Dasiravno je Korant tako dva silovita sovražnika uničil, vendar še ni imel pokoja. Prišli so namreč po njega hudiči. Tudi té prosi Korant ga nekoliko počakati in jim dovoli na hruško iti in se oteščati. Lačne kakor so bile te hudobe, trešijo na drevo, da veje po- p o s i 1 i t i ! Borovčan. Iz Šiške nad LjuVtljano. Vsak člověk je rad vesel in prav je, če to veselje razodeva, kakor mu je drago y da poje in žvižga, ali če ga veselí, naj tudi vpije in po glavi hodi, al vse to glasno razveseljevanje ne smé kajo. Korant pa vzame hitro vrečo y g» pod hruško in veli budičem v vrečo rekoč: „Ajdi notri!tt Kot da bi jih V • vprasa moc metala, poskacejo vsi notri. Ko jih je ze dokaj v vreci, kovač: je li še kteri na drevesu? Z milim glasom se oglasi hromi hudič, pa tudi njemu zadoni neusmiljeno Ajd i notri po usesih, in tudi on mora v vrećo. Korant V 55 zaveze vrećo, jo nese na naklo, vzame kladvo v roko in tako nabija hudiče, da mislijo, da je njih god. Ko jih spusti, rako na vse kraje puhnejo, da jih ni bilo nikoli več viditi. prestopiti v razvujzdanost in ne smé motiti miru druzih ljudi in pokojnih sosedov. Pri nas je razvujzdanost ta, zlasti z večer in ponoći ob sabotah in nedeljah, še taka, da moraš včasih misliti, da si med zgolj divjaki: tako se deró celo noč, razsajajo, vriskajo in včasih tudi pretepajo tukaj ponočnjaki, da gotovo ni vasi v celi deželi take nepokojne kakor je Siška. Pa reci tem burovžem kaj in posvari jih : zabavljíc boš dobil ali pa še kaj druzega za odgovor. Spomnim se, da tudi pred nekimi leti V miru zdaj živi verli Korant, pa pristudi se mu sča-Homa svet ; napravi se tedej na pot v věčnost. Gré in pride pred pekel Ko v t ga hudici ugledajo, tako duri tišé y da jim kremplji skozi pribodejo. Korant pa vzame kamen, in jim jih zakřiví. — Ko vidi, da ga v pekel nočejo, gré v nebesa. Poterka na duri in sv. Peter pogleda skozi linico, kdo da Neka druga pravlica pravi da Korant smert tako dolgo na klopi imel, da je lakotě sama sebe objedla in taka postala kakoršno zdaj na podobah vidimo. Pis. Pač resnična beseda ta! Razveselilo nas je pa to naznanilo tudi tega ker nam kaže novega, zeló pridnega počet nika kori kteri. sviloreje. Tukajš tergovec, gospod Terp kakor je v „Novicah" naznanil, nakupuje žive kokone ali svilne mešičke po 1 il. 20 kr. funt, nam je te dm pravil, da so mu ljudje letos že precej kokonov nanesli in mu bi jih bili gotovo se več, če bi ne bili nekteri Lahi sami po deželi ter tjè res dražje eme. Al ni vselej hodili in kokone nakupovali. Le-ti so sèm mešičke zaarovali, ker varno takih skupovavc metulji začnó izlegovat tem vso vrednost. y jih skupovali za se cakati; če namreč ne pridejo in se oskrunijo kokone tako, da zgubé po- 11 Vřed. je razujzdanost tukaj tako visoko stopnjo dospěla, da se je bal clovek zvečer skozi Šiško iti, dokler razujzdancov ništa dva gospoda oficirja dostojno splačala in dokler ni slavna kantonska gospóska z ojstrimi kaznimi tem razujz-dancom na noge stopila in nepokojneže kakor ovce ukrotila. Sedaj spet nimajo nobenega strabú več, in živa potreba bi bila. da bi se si. gosposka, ki ima čuti nad redom in mirom, ozerla na Šiško, zlasti zgornjo Šiško in konec storíla presilnemu nepokojů ponoči pred nedeljo in v nedeljo. Prepričala se bo, da sem resnico govoril. Stermoljan. Iz Ljubljane. Od tistega imenitnega kamna, o kterem „Novice" niso nikoli praznih kvant pobirale, ampak si pri-zadevale vedno le to povedati, kar seje res zgodilo in kar se je bralo v autentičnih pismih, imamo danes na dalje povedati, da kamen ta, ki so ga mnogi zvedenci tudi na Dunaji za démant spoznali (in na ta izrek so se opirale tište vesele novice, s kterimi so unidan parižki ke-mikar gosp. Boillot, gosp. Leduc in Bedin iz Dunaja prišli v Ljubljano), neka komisija na Dunaji přetekli teden ni za démant spoznala, ampak za tišti dragi kamen, ki se topas imenuje. Ker pa gosp. Boillot nikakor ne da veljati, da bi ta komisija, ktera k^nna ni kemijsko preiskavala, bila pravo zadéla, se je v petek gospod Boillot z gospod Bedinom v Pariz podal, da bo učeno družbo „Atheneum", ki je v svoji razsodbi temu kamnu vse lastnosti démant a priznala, sedaj v dognanje te pravde povabil. Dokler ne bo končana preiskava kamna, nima gospod Ambrož nič na Dunaji opraviti, zato se je v petek v Ljubljano vernil. Kamen je na Dunaji varno shranjen. Ce tudi ni démant, kakor ga je parižka komisija kerstila, in je le topas, kakor ga je dunajska komisija imenovala, je vendar drag kamen, in sicer četerti v versti dragotínov; pervi je démant, drugi rubin, tretji safir, četerti pa topas. Razloček med vrednostjo tega in unega, se vé pa, da je velik. Tako stojé sedaj te reči. Novičar iz raznih krajev. Iz Dunaja. Od 1. novembra t. 1. bo poštnina od pišem zmanjšana, ker bodo marke, ktere so bile do-zdaj po 3, 6 in 9 kr., potem le po 5, 10 in 15 novih krajcarjev. Tudi poštne marke za časnike bodo ce-neje; sedaj namreč jih veljá 100 en goldinar; po vseh Svetih jih bo 100 veljalo en goldinar novega dnarja. — Slišati je, da ima vlada namen, ceno za odku-povanje tabaka znižati, ker se na Ogerskem ze vec tabaka prideluje, kakor ga potřebuje vodstvo za samopro-dajo tabaka. — Tukajšni časnik „Austria" daje vsak mesec pre- V V • glede ce ne mesa, derv in dníue po razlicnih dezelah našega cesarstva. Po tem razgledu je mesca rožnika (junija) bilo meso v Sučavi v Bukovini najceneje, funt po 4 krajcarje in pol, v Terstu najdražje po 18. kraj.; telečje meso je veljalo v Sučavi 6 kr. ; v dunajském Novem městu je najdražje bilo po 24 kr., svinjina je veljala v Sučavi 7 kr.; na Dunaji do 30 kraje. — Dnína za delavce je bila v Przemi8lu in Piseku na Českem najceneja po 15 do 20 kr., v Terstu najvišja po 1 11. 20 kr. „Avstria" pravi, da cena mesa je z ozirom na mesce sopet povsod za pol do krajcarja poskočila. — Govorjenje je bilo že večkrat, da ima vlada namen, železnico med Dunajem in Terstom prodati, pa po-terdila se ne bo ta govorica. Res je sicer, da je franeozko železniško družtvo se zastran tega pogajevalo, pa ponujalo je samo 75 milijonov za železnico, v kar se pa vlada ni vdala, ker je železnica njo več kot 100 milijonov stala. — Povedali smo o svojem času, da je přetečeno leto bila v Gradcu umorjena žl. gospa Jako minová in njena služabnica. 27. julija je přišel kruti hudobnež na Dunaji gosposki v oblast in je nek střeže, Janez Reš z imenom. Obstál je svojo hudobijo. Iz Marskega. Kmetijskemu časniku „Allg. Land- u. Forstw. Ztg." se iz Prosnic piše, da ondi cent letoš- njega sená 2 fl. 36 kr. velja. Suša je ondi zaterla mervo, zato je taka dragina. — V Piseku je nastavil nek oče s trupa podganam. Njegova 6 let stara hčerka pride, ko je on odšel, do strupa, misli, da je kaka sladkarija, in jé, pa ne samo ona, tudi drugim otrokam je dala. Vsi so zboleli potem in dva otroka sta kmalo umerla, ostali pa so še bolni in bodo še dolgo bolehali. Starši, pazite! ^ Iz Ogerskega. Silno škodo so naredile ko bili ce na sirkovih njivah pri Hansagu, ker so s svojimi ojstrimi jeziki iu s svojo požrešnostjo vès pridelk pokončale. Vl £rdeljskega. V Aranyoš-Seku se je přiměřilo, da je nekega gospoda Onič-a, c. kr. urednika, majhen psiček naglo v perst ugriznil. Kmalo potem se je vidilo, da je psiček stekel, in tri dní potem je tudi njegovega gospodarja ta strašna bolezin napadla, za ktero je v kratkem času umerl. Iz Serbije. Iz vsega, kar zvemo iz naših bližnjih krajev, se ne dá nič druzega posneti, kakor da so Turki zdivjali. Tako zvemo iz Žabaca žalostno novico, da je pridivjal te dní nek bésen Turk o polnoči v neko gostivnico z orožjem v roki, s peklenskim narnenom, ondi keršanski kurban, to je, žertovanje obhajati. Ker je Serbe psoval, ga je opominjal gostivničar k pokoju. Zlobnik pa mu odgovori s tem, da ga z mečem po gerlu useka, da je mertev padel na tla. Potem je še več druzih ranil in še le v selu Paleš so ga ujeli. — Še drugo je naredil 18. junija nek Turk, Glavinić z imenom, kteri je bandero pru-skege konzulata zaničeval. Ujeli so ga, in turški po-veljnik je obljubil pruskému namestovavcu konzula, da bo dal hudobneža po zasluženju kaznovati. vlz Cerne gore. 24. julija se je med 300 Turkov in Cernogorci boj unel, kterega še drugi dan ni bilo konec; Turki so napadli selo Piperi in šli 26. čez mejo okrajine tega sela. Arbanci vlečejo s Turki. Nek belgijsk časnik piše o tem prigodku: „Drugi pot so prelomili Turki pomirjenje; čas je, da jim Evropa pokaže, da nihče ne sme brez kazni po svoji glavi delati. Ojster izgled se jim mora dati, da se k svoj i v dolžnosti vernejo." Iz tega se vidi, da so Turki čez Černogorce planili in bati se je bilo, da se bo francozka vlada zavoljo tega ojstro oglasila. Pa „Constitutionel" piše prav rahlo, da vse to ni bilo nič druzega, kakor zgolj pretep med vojaki. Iz Nemškega. Njegova c. k. visokost nadvojvoda Joan so přispěli 21. jul. v mesto Rastat, kjer so ogledali terdnjavo in vojake, in potovali so popoldne dalje v Badensko. 22. so prišli v mesto Freiburg, od kodar so po kosilu se po železnici odpeljali v Švajco. Iz Angležkega. Angležki časniki pišejo od dné do dné bridkeje, da gré kraljica v Cherbourg francozkega cesarja obiskat, iu če se smé iz časnikov mnenje naroda posneti, se dá reči, da je ljudstvo povsod zoper to poto- vanje. Časnik „Economist" piše celó, da zná ministerstvo za to v zadrego priti, da preveč dobrega stori in sosedu srečo voši, ker svoje obmorje tako strašno uterjuje. — S časom se bodo vendar jud je v deržavni zbor vrinili. Baron Rothschild je že izvoljen in priseže po starem zakonu. Iz Francozkega. V mentu Št. Etienne so izsledili fabrike za take bombe, s kakoršnimi je hotel Orsini Napoleona umoriti. 27 deležuikov so zaperli, kteri so zgolj Francozi. — Iz Pariza pripovedujejo časniki, da je pruski poslanec, grof Hatzfeld, ki je v zadevah Moldove in Valahije dolgo molčal, zdaj na enkrat s franeozko in rusko stranko potegnil, namreč za zedinjenje imenovanih dežeL 248 grof Valevski zopet novega pomoćnika. Pred Arapa tri cekine verže: Tako je dobil Eno staraš i nstvo (senat) in ena višja sodnija je že odločena za Moldovo in Y7alahija; sedaj ju caka tudi še en Kako berž zletí z junaka grla Veru j meni, vise nimam blaga, Kakor da bi na njemu ne bila Neg ko bi me hotel počekati, Vzeme Marko sabljo izza pasa Da se vernem z lepoto devojko, Pa uredi Arap poveljnik vojakov, dasiravno bo imela vsaka dezela svojo Tam me ^odo aarovali lepo, armada. Tako se bo s časom izvalilo iz terdega jajca Vse bom tebi poklonil darove, slug vendar le dinjenj Na Francozko je prišlo v več krajih sila veliko Tebi dare, meni pa devojko." Cikne Arap kakor kaca ljuta: Poseka mu ceterdeset hlapcov Ćeterih pa ni htel pogubiti, Več jih Marko pusti za pripoved Naj Ijudem bi pripovedovali, r h m r a v 1 j razne velikosti, kriljatih in ne r» Pri men', kauer, vera nima mesta. Kako je bio Arapu in Marku kriljatih Ne daš blága, z mano senorčuješ!" Z' ulice je Pa potegne debelo tojago, * v • ox wt % • • V *n m 7 Iz Turskega. Turski car je dal, berz ko je zvedel Potojaži8) Kraljevića Marka, kruto obnašanje Džeddahan-ov, hčeri umorjenega francoz- ^dari ga tri, četiri poti. Pa jih Da jih junakov glave, emljico zagrebel 9- kega konzula 9 12 tavžent frankov na leto in 250 t ne bi klj uvali ka vrani Ulico pa pusto vso nakinčil, Z ari i t frankov kot pei pomoč med tište razdeliti, ktere pskimi naperi] glavam vo je pospravil blago, je najhuja nesreća zadela. To pa še ni odškodba za zgube, ktere so zadele francozke in angležke tergovce v Džed- Àli Marko začne govoriti: Nasmejal se Kraljevicu Marko: ,,Ala 9) junak, černi prekomurec! Arap Al se šališ, al od zbilje 10) bijes ?" Četiri pa Arapove hlape „Ne šalim se, le od zbilje bijem!" Kterih ni bil hotel pog ubiti Je odp dah-u 9 m Iz in kristj gotovo vec milijonov znesejo A1') jaz mislim, da se šališ tužen; Jih odp po Kosovu ravnem na četiri strane. B 21. junija se je boj med Turk o poldne in je terpel do večera. Mnogo keršanskih rodbin je bežalo čez mejo na cesarsko. Boj se Kadar, more, ti od zbilje biješ Tud' jaz imam nekako kijačo, Da te terknem tri, četiri poti Kolikor si ti mene udari!. 9 Znanili 4) so po Kosovu hlape devojk za udaj 9 Naj moži se za mladosti svoje: il po celi Bosni in doslej so premagali se Toliko čo tebe udariti, Kj pa junak versten za ženitvo* je pa ze razsn povsod kristjani. Več pišejo o tem „Narodne Novine 21 * V junija je pi TOO Turkov ktei so imeli tudi kanone m so napadli kristjane, ki so bili zbrani na nekem berdu blizo kaštela pri Koštaj Strašen boj se je unel. Kristjani so se dobro deržali na berdu do 3 po poldne, prisiljeni bili se umakniti. Cez 300 jih je šio čez cesarsko mejo. Pa čva ondaj na plano iziti, Ter na novo dvoboj započeti." Zgrabi Marko buzdovana12) svojga, Pa udari černega zamurca, Kako lahko ga je potojažil, SO pa Smaknil mu je iz zatilka glavo! Naj se ženi, naj si išče dra Od te dobe je proč svatbarina, Marko za vse svatbarino platil izklikne malo in veliko: ?iča Marka. i oslobodil, merkle volke in kavrane m skim ponasitil rnesoi 91 Bcže živi Kralj Ki Ki Z emlj zleg Iz Afrike. V tripolitanski deželi je že več časa neka Nasmejal se Kraljevicu Marko: Bože mili! na vsem tebi hvala. Prosta mu bila duša in télo!" r> bol 1 j u dj i ktere pa še doslej niso spoznali. Huda je in zlo merjó za njo. Posebno v mestu Ben g zlo s e !) N d de blisk mori ljudi. Zavoljo tega so vlade zapovedale, da morajo Kraj barke, ktere iz unih krajev pridejo, več ali manj časa v kontumacii ostati. Mislili so v začetku, da je kuga. Najnoveje novice pa pišejo, da ni kuga, temuč ne varn m a č u h. P 5 pegast, grom se p b P 3 kad ne sliši, tako med belimi 1. boi. 2. dvob časa; beii kranjec H Knittel. Drem kom ud 9 8 P 9 n b uz d w J aJ r 10 E ) k le laza; P Wirkliehk so v Benetkah v doževi palači kazali bil lz Amerike. V Havani se je izeimil rumeni mačuh ali amerikanska kuga, ktera je lansko leto toliko ljudi v Lizabonu pomolila. je okoli 3 čevlje in pol dolg; na koncu je imel z zabitími čavli naperjeno glavo. Le terden korenjak je tako težo mahati; ,3) kro kar; u) o znan o vati, na pr znanil birič. ko dve perisci debelo, nogel s kaj je Serbska narodna pesem Poslovenil J. Kobe. Povabíio. Ze dolgo imamo v rokah převod slovečega Boss u et Projde Marko uprav pred (Konec.) ga na Zagleda ga Arap straža. Pa naznani cernemu zamurcu: „Gospodine, Arap prekomurec iaši čez Kosovo Pa sam Marko u ulico dojde, Pred šotorom stopi s šarca svoj'ga, Svoj'mu šarcu tako-le govori: „Hodi šarac! le sam po ulici, ovega razgovora „o občni zgodo vi ni", ki so pravili vsem Slovencom priljubljeni gospod prošt Verne in radi bi ga dali na svetio. Pa tiskarni stroški so preveliki, da bi se mogel ta obširni prevod tjè v en dan tiskati in izdati. Zato vabimo vse domoljube in prijatle sloven- Cuden junak j Na vitezu konj Svoj'ga konja verlo îmu.2) razserdil 9 u Iz kopita živi ogenj seva 3 i lz n( Uoče na nas udariti Al govori prekomurec černi 99 Deca moja, ceterdeset hlapcov Arap njemu lepše odgo Jaz pa idem pod šotor k Arapu, skega slovstva, naj bi se na to zanimivo delo naročili. Naročnina ne bo čez 40 kr., in se bo plačevala še le ko bo natis že gotov. Kakor hitro se nam toliko naročnikov oglasi, kolikor jih je treba, da se tiskarni {rf* ■ stroški splačajo, bomo dali rokopis precej tis-'•ra kati. Bossuet-ov govor je znan po vsem svetu; o Nahajaj se šotoru na vratih Ako bi mi od potrebe bilo Pa se Marko pod šotore šeta. pa moder plamen šviga. Arap sedi, pije vino hladno, Dvorite ga mlada in devojka r> Božj pomoč, dragi gospod 9 Ne sme junak na nas navaliti Morebiť je našel si devojko, Pa nam ide, nosi svatbarino: V * je, da mora dati blago f Zal mu je, Zarad tega junak se razserdil Le izid'te pred „Da si mi zdrav, junak nepoznáni Bale junak, da pijeva vina. Pa mi povej, kaj si mi donesel?" Al govori Kraljeviću převodu pa ne rečemo druzega, kot da se nadjamo, da bomo ž njim naročnikom, zlasti pa duhovnim, jako vstregli. Vrednik. Marko D Nimam laza 5) s tabo piti vina našo 9 9 Dobro sein pa do tebe jaz došel Verio dobro, bolje bit' nernore: Pa junaka dočakajte lepo Pred njim mi se smerno poklonite, Izprosil 6em lepoto devojko Primite mu konja in orožje. So ostali na cesti svatovi, Donesel sem tebi svatbarino i j Darovi za Vodnikov spominek. Od I.—XXX. naznanila 1102 fl 9 kr Gospod dr. Kočevar St. v Celji Pustite ga k meni pod šotore, Nečo blaga, uzet' čo mu Da zadobim konj 9 » proti sebi hlapci, Navalijo Arapovi Da pod Markom konja ulovijo. Ko pa blizi Marka zagledajo, Ne upajo se lotiti Marka; 0 Da blago dam, da vodim devojke Da me nikdo na poti ne vstavi; Povej meni, kaj je svatbarine? Arap lepo Marku odgovarja: Anti zato ti že zdavno znadeš, / Kdor moži se, trideset cekinov. 9 91 99 99 99 99 99 Majhar Jer., fajmošter v Očji vasi Hobel Anton, kaplan .... Bežé hlapci pod »Skrivaj o se Pokrivaj Da iim sablj šotor k Arapu Arapa hlapci Kdor zeni, trideset štiri 9 Ti se vidiš junak od mejdana, 6) kabanicam, 4) Ne bo kvara, da stotino dadeš!" 99 99 Ferčnik Lambert, kaplan....... Valentinič Anton, šolski vodja..... Skarbina Jož., fajmošter v Domaćaljah . . Jaklin Anton, fajmošter pri St. Lorenců v Slovenskih goricah......... Stranjšak Anton, kaplan....... Neimenovan v Celovcu........ 1 fl. 36 kr 1 1 1 1 1 99 V 99 91 99 99 99 99 99 99 1 1 1 99 99 99 99 99 99 Marko ne bi vidil sabelj. Marko seže z roko u žepove i Skupaj 1111 fl. 45 kr Odgovorni vrednik : Dl. Jdflez Sieiweis. — Natiskar in založnik : Jožef Blaznik.