16
kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989
PRISPEVEK K TOPOGRAFIJI OBALE MILJSKEGA POLOTOKA
matej župančič
V zadnjem času je zanimanje arheologov in drugih
za podvodno arheologijo pripomoglo, da v severni
Istri lahko naštejemo več rimskodobnih objektov v
morju, kot jih je uspel v danes že klasični študiji opi-
sati A. Degrassi (1957). Tedaj je prikazal vse večje
objekte, a danes ne smemo več zanemarjati dejstva, ¦
da je bilo ob gosto naseljeni zahodnoistrski obali v
preteklosti večje število manjših pristanov, ki so
služili posameznim geografsko-gospodarskim celo-
tam. Te so obstajale vsaj od rimske dobe skozi sred- '
nji vek, včasih kontinuirano do polpretekle dobe; na ;
pristaniških objektih je občasno prihajalo do spre- \
memb, ki so zakrile ostanke iz arheoloških »par ex-
cellence« dob. Do gradbenih posegov je od časa do
časa moralo priti zaradi stalne transgresije morja
(Žumer 1984), vabljiva mikrolega pristanov pa je na-1
rekovala vzdrževanje in rabo skozi daljša obdobja.^ i
Obala je kot ugodno mesto za stike in menjavo pri-
vabljala že v starejši prazgodovini, omenimo naj le
močne vplive jadranskih neolitskih kultur, ki so po
morju prihajali na sever v tržaško zaledje (Leben j
1976). Nekohko pozneje moramo računati z nastan- i
kom jamarske poti, ki se je končala nekje v našem
prostoru, a tudi z vplivi pašništva med kraškim zaled-
jem in obalo. Čeprav ni znan še skoraj noben prazgo- i
* Prispevek bo izSel v italijanskem jeziku pri Centru za zgo-
dovinske raziskave. Rovini.
dovinski aH protozgodovinski objekt prav ob obali, I
bom v prispevku orisal takratno poselitev zalednega :
prostora, saj se je z bronasto dobo oblikovala trajna i
kulturna podoba polotoka skupaj z zaledjem do kraš- ;
kega roba in je le tako moč razumeti nekatere poz- i
nejše kopne in vodne prometne poti. Sistem gradišč '<
se je izobUkoval namreč že v srednji bronasti dobi,
kot so pokazala nekatera sistematična raziskovanja
(Maselli Scotti F. 1985), a tudi slučajne najdbe.
Miljski polotok leži južno od Trsta, jugoslovan-
sko—italijanska meja ga malodane prepolovi. Kljub
temu ga smemo in hočemo obravnavati kot celoto.
Na severu se v Miljski zaliv izlivata Glinščica (Rosan- i
dra) in Reka (tudi Osapska reka. Rio Ospo), medtem ¦
ko se južno izUva v Koprski zaliv Rižana (Risano), i
Potek današnje obalne črte se močno razlikuje od i
nekdanje, kar dokazujejo morski sedimenti, prekriti
z rečnimi naplavinami, ki se globoko zajedajo v no-'
tranjost ob rekah in potokih (glej zemljevid).* Točne-'
ga poteka obalne črte v posameznih obdobjih še ne ;
poznamo, v lokalnem zgodovinopisju je to spremin-
janje pri starejših raziskovalcih povzročilo dosti ne-
jasnosti (Kozličič 1984; Žumer 1984).
Med izlivom Glinščice in Reke se od rta Štramar
dviguje dolg flišnat hrib, ki poteka nekako vzpored-1
no z glavnim južnim grebenom Miljskega polotoka.
Dvigne se do gradišča Dolga Krona (158 m n.m.,
Montauro, Monte d'oro), nato postopno do komaji
ohranjenega gradišča nad Prebenegom in konča pod i
kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 1989
17
narinjenim apnenčastim kraškim robom, kjer je ob
socerbskem Gradu gradišče (437 m n.m., Castelliere
di S. Servolo). Južni greben se že takoj za rtoma Tan-
ki in Debeli rtič (Punta Sottile e Punta Grossa) dvigne
do vrha Sv. Mihela, kjer je verjetno stalo gradišče, saj
so na robu naleteli na prazgodovinsko keramiko. Na
bližnjih Starih Miljah (170 m n.m., Muggia Vecchia)
je prazgodovinska poselitev dokazana (Cuscito 1985,
str. 254). Greben se nadaljuje proti vzhodu do Kašte-
lirja (Castelliere), ki s svojo lego 244 m nad morjem
obvladuje okolico, vključno z obema zaHvoma. Zara-
di številnih najdb je med vsemi omenjenimi gradišči
najbolj znan (Lonza 1981) prav ta Kaštelir (nad Jelar-
ji). Od tod se greben strmo spusti na sedlo pri Škofi-
jah (75 m n.m.), od koder se mimo gradišča Kaštilir
(nad Dekani dvigne do Tinjana, kjer je na vrhu (274
m n.m.) tudi gradišče (Župančič 1988). Po ponovnem
spustu do sedla pri Katinari (161 m n.m.) se strmo
dvigne do apnenčastega roba nad Črnim Kalom, kjer
je gradišče Mozar (402 m n.m., »Hradišče«). To
slednje, kot tudi prej omenjeno gradišče pri Socerbu,
pripada vrsti gradišč, ki so vzporedno s kraškim ro-
bom razvrščena nekako prečno na oba flišna grebe-
na. Že zaradi geomorfološke razHčne podlage se kraš-
ka gradišča ločijo od tistih v obalnem flišnatem pasu.
Rimskodobna povezava po kopnem od Trsta proti
Pulju je potekala po enem izmed obeh omenjenih
prehodov (Škofije?, Katinara?), izogibati se je mo-
rala globlje zajedenih morskih zahvov in težje pre-
hodnih izlivov rek. Proti obali so potekale sekundar-
ne, lokalne poti, kot je to še danes predvsem po gre-
benih. Zaradi močne akumulacije naplavin so poti ob
strugah rek in potokov le občasne, na površini ni oh-
ranjenih obširnejših naselbinskih sledov. Omenjena
mreža poti je ohranjena le v skromnih odsekih, pri re-
konstrukciji nas vodi logika in iz te sledeče zahteve po
povezavi zaledja z obalo pa tudi sistem poti v polpre-
tekli dobi (Borri 1969).
Tako rekoč vsi objekti ob obali so bili zabeleženi
bodisi slučajno, bodisi med načrtnimi obhodi in ogle-
di, ne bi pa smeli ostati zanemarjam pisani viri. Anti-
čnih skoraj ni za naše področje, omeniti moramo le
sidrišče rimske flote 178 p.n.St., ki ga nekateri locira-
jo v Miljski zaliv v bližino Štramarja. Druga omemba
je — z lokacijo! — pri Cl. Ptolemeju za ustje For-
mione.^ Zgodnjesrednjeveški viri so prav tako skopi,
le posredno moramo ob omembah mest sklepati tudi
o objektih ob obali, a po pravilu brez točne lokacije.
Nasprotno tem skopim starejšim virom množica
srednjeveških in tudi poznejših virov (listine, statuti,
opisi, poročila) še čaka na obdelavo.
Ustno izročilo o zasutih pristaniščih v notranjo-
sti predstavlja poseben problem pri preučevanju in v
pristopu k terenskemu delu. Po eni strani povzema-
jo ustno izročilo lokalni avtorji, po drugi strani ga
od njih nekritično ponavljajo drugi raziskovalci, tako
zgodovinarji kot arheologi. Popolnoma fantazijske
predstave, kot na primer trditev o jezeru pri Sočergi
in plovbi po njem v zgodovinskem času, puščamo za
sedaj ob strani, čeprav jih bo nekoč veljalo obdelati.
Omeniti je treba poročila, ki v zgodovinski ali arheo-
loški literaturi omenjajo morske zalive ali celo prista-
nišča globoko v notranjosti Istre, do koder naj bi se v
preteklosti zajedalo morje ob današnjih strugah rek
in celo potokov. Med starejšimi avtorji omenjamo P.
Kandlerja (1867), B. Benussija (1877, str. 25) in C. de
Franceschija (1879, str. 124, n.l.), od novejših pa po-
samezne notice V. Šribarja in E. Boitin Tome. Tradi-
cija, ki so jo zabeležili mlajši avtorji, je na terenu obi- I
čajno kontaminirana ali pa je celo nastala prav z ugo- \
tovitvami starejših raziskovalcev. Vsaj v dveh prime- j
rih nam arhivski viri potrjujejo tradicijo o pristanišč-
ih in plovbi v srednjem veku. Dejstvo, da je Oprtalj.
že v srednjem veku (leta 1166) imel pristanišče (Härtel
1985, str. 45/46) nas opozarja, daje treba naselju pri-
padajoče pristanišče iskati tudi precej daleč, za Opr-
talj nedvomno na reki Mirni. Drugi primer je plovba
po Dragonji (Mihelič 1986, str. 129, 133) v 14. stolet-
ju, po mojem mnenju vsekakor po spodnjem toku ali
pa le ob tedanjem ustju. S potrebno previdnostno re-
zervo lahko vidimo pri tej omembi srednjeveško pri-
stanišče pod Kaštelom v Mlinih.^ Malo verjetne so
notice o morskem zalivu in celo pristanišču višje ob
Dragonji in njenih pritokih, tako pod Mačjim hri-
bom* in Pomjanom.^ Ob Badaševici omenja A. To-
masich^ večje zasuto pristanišče, o morskem zalivu
pod Kortinskim hribom pri Miših ob Rižani govori
bežno V. Šribar.' Izročilo pripoveduje o morju pod
cerkvijo sv. Nikolaja pri Gabrovici v Osapski dolini."
Vloga teh in drugih domnevnih pristanišč, tako na
Miljskem polotoku kot tudi v severni Istri sploh, mo-
ra biti razjasnjena, saj le tako lahko prepoznamo os-
novne značilnosti lokalne zgodovine, a tudi geografs-
ke podobe teh krajev v preteklosti.
Na priloženem zemljevidu je razvidno področje se-
dimentov v izlivih Rižane, Osapske reke in Glinščice.
Vsaj za Rižano velja, da je z vrtinami dokazani obseg
morskih zalivov manjši od območja, ki smo ga "po
tradiciji" imeli na področju morskih zalivov. Zgodo-
vinski viri omenjajo plovbo po Rižani do cerkve sv.
Marije.
KATALOG
1. Molon, obč. Milje. — Ostanke pomola pod mor-
jem ob polotoku Stramar je odkril in opisal M.
Peracca (1968, str. 35—42). Na skrajnem zahodu
polotoka omenjata rimske ruševine Impastari
(1896, str. 8) in Gravisi (1920, s.v. Stramar). Stra-
mar je prvič omenjen 1. 1288 (Mihehč 1986 a, s.v.
Ponte(!) di Stramar). — Na kopnem je sondiral
D. Cannarella in dopušča obstoj protozgodovins-
kega pristanišča pred rimskodobnim (Canarella
1962, 1965). Staro tezo Petruzzija o sidrišču rims-
ke flote v času osvojitve Istre oživlja P. Piani
(1981) in sidrišče lociral prav pred Stramar. F.
Stener (1987, op. 7) dopolnjuje bibliografijo za
Štramar.
18
kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 1989
2. Colombera/Kolombar, obč. Milje. — Rimske !
ostanke pri Kolombarju omenja M. Peracca [
(1976, str. 18, n. 25). Pristanišče omenjata D. \
Cannarella (1962) in G. Borri (1969, str. 62), ven- !
dar brez točnejše lokacije. V zadnjem času ga ¦
omenja M. Župančič (1987). — Zapis v župnišču
v Ospu (PMK, Arheološka topografija 1978, pre-
pis) po omembi rimskih ostankov v Vilovščah na-
daljuje: »... je bilo majhno pristanišče, last te vi-
le. Še danes se vidijo grape, ki so mejile to prista- \
nišče. Danes se imenuje ta del zemlje "Kolombar- |
ja"...«. Datacija je zelo ohlapna, saj avtorji i
omenjajo čas od rimske dobe do srednjega veka.
3. S. Clemente/Sv. Klement, obč. Milje. — Prista-
nišče pri Sv. Klementu omenja P. Kandier (1870):
»... era porticiuolo... certo in S. Clemente, di ¦
cui non riconobbimo traccie, frequentato ed im-
portante ancor nel 1500...« Zaradi bližine Ko-
lombarja in Sv. Klementa je možno dvojno poi- ;
menovanje obeh objektov. Cerkev sv. Klementa ;
omenjata F. Stener (1984) in M. Župančič (1987). j
4. Farnei/Frnei, obč. Milje. — Rimske ostanke ob \
obali nekdanjega zaliva lahko povezujemo tudi z |
obmorskimi strukturami. Potrebna so sondiranja j
za boljšo opredelitev najdišča.
5. »Molo della Peschiera«, obč. Milje. — M. Perac- '
ca opisuje (1968, str. 30) rimske naselbinske
ostanke na pobočju Mazzarei vzhodno od Milj, j
ki so s pobočja segali do obale. Omenja tudi rims-
ko cesto in pomol, ki naj bi bil pod cesto v morju.
Ob morju ni več ostankov. — Peracca povezuje
pomol s solinami, ki so bile na tem mestu že 1.
1265.
7. Pilon, obč. Milje. — Ob zemeljskih delih so bili
pred leti v tem delu Milj odkriti ostanki zidov v
vehki globini. Očividci jih opisujejo kot ostanke
pomolov (pomola) (Peracca 1971, op. 7).
8. Mandracchio, obč. Milje. — V pristanišču (man- j
draču) so opazne starejše, morda beneškodobne
strukture. — O rimskodobnem pristanišču v Mi-
ljah piše P. Kandier (1970), po njem tudi A De- i
grassi (1957, str. 37); tudi M. Peracca domneva i
(1968, str. 32/33), da je bilo pristanišče v rimski \
dobi na mestu današnjega mandrača. — Vse
domneve o obstoju rimskodobnega pristanišča v
Miljah samih so za sedaj brez dokazov, razen šte-
vilnih najdb v mestu samem. j
9. S. Rocco, obč. Milje. — Ob stari votivni cerkvici !
iz 17. stoletja; danes porušpeni, je bil včasih po- ;
mol (Vascotto 1984).
10. Punta Sottile, obč. Milje. — A. Gobet je ob Tan-
kem rtiču odkril (L(ivio) M(issio), Resti di un ma-
gazzino di epoca romana per i prodotti di »ville«.
Il Piccolo, Trieste 27. 4. 1986, str. 3) in opisal
(Gobet 1986) skoraj tri metre širok, deset metrov
dolg in meter v višino ohranjen pomol. Zidan je s j
pravilnimi bloki peščenca, v jedru polnjen z dro-
birjem. Na pomolu posamezne rimske črepinje.
11. Punta Sottile, Lazzaretto/Tanki rtič. Lazaret, i
obč. Milje. — A. Gobet je severno od Lazareta j
odkril (M.L., 11 bisnonno del molo settimo/Im-
portante rinvenimento archeologico, 11 Meridia-
no di Trieste, NS VI/16, 23. 12. 1982, str. 27) in
opisal (Gobet 1983) pomol (?) kakih 60 m od oba-
le. Pod vodo je kakih 10 m dolg, 2,7 m širok in
kakih 0,8 m visok pomol, zidan s pravilnimi blo-
ki, jedro je polnjeno z drobirjem. Gobet povezu-
je pomol z rimskimi naselbinskimi ostanki na
hribu.
12. Molere-Jernejev zaliv/»MoIere di S. Hilario«,
Valle S. Bartolomeo, obč. Koper.
V Jernejevem zalivu je M. Peracca opisal (1974,
1976) dva pomola. Vidna sta tudi na avionskih
posnetkih. Pomola ležita vzporedno z manjšim
polotokom, ki je nastal v recentnem času na sta-
rejših strukturah, ki so še vidne na risbi Jerneje-
vega zaliva iz 18. stoletja (Borri 1971). Podvodni
ogled opravila N. Logar (Logar, Župančič 1981).
13. Jernejev zahv, obč. Koper. — Poleg Moler so na
avionskih posnetkih Jernejevega zaliva vidne dru-
ge podvodne strukture (PMK, arheološka topo-
grafija, dec. 1976), ki jih M. Peracca ne omenja.
Zaradi dveh skoraj zaprtih bazenov in globine
smo ostanke opredelili kot ribogojnico (Logar,
Župančič 1982), medtem ko B. Ravnik-Toman
dvomi o tem. Podvodni ogled B. Vuga. V vodi so
posamezne rimske črepinje. Obstoječi, vidni po-
mol ponavlja z zamikom krivino starega. Ne iz-
ključujem uporabe objekta kot saltarele še v pol-
pretekli dobi.
14. Po ustnem sporočilu M. Peracce (PMK, Arheolo-
ška topografija, zapis 13. 7. 1978) je pred obalo,
kjer je danes Mladinsko okrevališče, potopljen
pomol. — Pomol je viden tudi na nekaterih sta-
rejših kartah. — Potrebna je podrobna podvodna
topografija.
15. Valdoltra, obč. Koper. — Po opozorilu O. Mor-
gana si je podvodne strukture pred bolnišnico v
Valdoltri ogledal B. Vuga. Komaj opazna struk-
tura je močno zakrita s peskom in muljem. Potek
nekako ustreza zrcalni podobi obstoječe obale in
je treba obravnavati celotno podobo. Datacija je
popolnoma nejasna. Struktura je dobro razločna
na avionskem posnetku, s pomočjo katerega je
bila napravljena predložena skica.
16. Sv. Nikolaj/S. Nicolo, obč. Koper. — Ob oseki
je pred obalo opaziti dolgo plitvino, ki poteka po-
ševno k obaH. Zaradi slabe vidljivosti ekipa za
podvodno arheologijo Pomorskega muzeja v Pi-
ranu ni u,spela identificirati objekta.
17. Sv. Marija/S. Maria della Ruota. — Po ustni tra-
diciji je bila Rižana plovna do mosta čez Rižano.
P. Naldini (1700, str. 406) poroča, da so ladje po
Rižani plule do cerkvice sv. Marije, kjer je bil do
pred kratkim najnižji mlin na Rižani. Tudi ustna
tradicija potrjuje, da je bila Rižana plovna vsaj
do tod. Rimske ostanke v bhžini na desnem bregu
Rižane omenja A. Tommasich (Pokrajinski arhiv
Koper, Družinski arhiv, Tommasich).
kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989
19
Podvodni objekti v Jer-
nejevem zalivu. Oblika
po avionskih posnetkih in
po podvodnem ogledu.
BIBLIOGRAFIJA
Benussi Bernardo, Manuale di Geografia dell'Istria,
Trieste 1877. — Boitin Tome Elica, Žigi na rimskih ope-
kah iz depoja Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« v Pira-
nu, AVes 25, 1976, 225—232. — Borri Giusto, La strada
del Carso e il traffico fra la Carniola e l'Istria Veneta, Pagi-
ne Istriane 26, 1969, str. 43—69. — Borri Giusto, Muggia
del passato, Trieste 1971. — Cannarella Dante, Un por-
to preistorico a Stramare, Adriatico 9—10, Trieste 1962,
str. 21 —24. —Cannarella Dante, Un porto e magazzini
romani negli scavi archeologici di Stramare, Adriatico I—4,
Trieste 1965, str. 38—41. — Cuscito Giuseppe, Casuali
scoperte archeologiche a Muggia, Traccie del castelliere a
Muggia Vecchia, AMSIA NS 33, 1985, str. 247—254. —
D e g r a s s i Attilio, 1 porti romani dell'Istria, AMSIA NS 5,
1957, str. 24—81. — Piego Stanko, Matej 2upančiL, Ar-
heološka najdišča v občini Dolina, v pripravi. Karta arheo-
loških najdišč. — Franceschi de, Carlo, L'Istria, note
storiche, Parenzo 1879. — Gobet Antonio, Molo romano
nella Valle di San Bartolomeo, Borgolauro lV/4, 1983, str.
14—16. — Gobet Antonio, Segnalazioni storico archeolo-
giche, Borgolauro 7/9, 1986, str. 113.—Gravisi Gianan-
drea, I nomi locali del territorio di Muggia, AMSIA 32,
1920, str. 183—204. — Härtel Reinhard, Die äheren Ur-
kunden des Klosters Moggio, Wien 1985. — Impastari
M. Ant., Muggia e il suo Vallone, Trieste 1896. — Kand-
ier Pietro, Discorso sull'lstro Adriaco, 1867;
ponatis/ristampa: Notizie storiche di Montona, Trieste
1875, str. 266—276. — Kandier Pietro, Al prestantissimo
sig. il. Dr. Francesco Venier in Pirano, L'Osservatore Trie-
stino n. 214, sett. 1870 ter ponatis v: Kandier Pietro, Pira-
no, Monografia storica, Parenzo 1879, str. 48—53. —
Kozli eie Mithad, Ptolemejevo videnje istočne obale Ja-
drana, Vjesnik za arheologiju i historiju dalmatinsku 74,
1980, str. 103—188. — Kozličič Mithad, Obalna linija
istočnog Jadrana antičkog doba u svjetlu rezultata hidroar-
heoloških istraživanja, Podvodna arheologija v Sloveniji II,
Ljubljana 1984, str. 49—60. — Leben France, The First
Adriatic neolithic in Slovenia, Archaeologia Jugoslavica 17,
1976 (1979), stgr. 3—7. — Logar Nuša, Matej Zupančič,
Ankaran, VS 23, 1978—79 (1981), str. 299. — Logar Nu-
ša, Matej Zupančič, Ankaran, VS 24, 1982, str. 165. —
Lonza Benedetto, La ceramica del castelliere degli EUeri,
Quaderno n. 4 della Societa per la pre- e protostoria della
regione F-VG, Trieste 1981. — Maselli Scotti Franca,
Monte Castellier degli EUeri, AMSIA NS 33, 1985, 247—
248. — Mihelič Darja, Življenje in poslovanje nekaterih
Cavianijev v srednjeveškem Piranu, Kronika 34/3, Ljublja-
na 1986, str. 125—136. — Mihelič Darja, Piranska no-
tarska knjiga (Quaderno notarile di Pirano) 1284—1288,
Viri za zgodovino Slovencev V/2, 1986a. — N a 1 d i n i Pao-
lo, Corografia ecclesiastica o sia descrittione della citta, e
delle diocesi di Giustinopoli, Venezia 1700. — Peracca
Manlio, Mostra protostorica e romana di Muggia, Muggia
1968. — Peracca Manlio, Muggia Vecchia, Pagine Mug-
gesane 5, 1971, str. 109—123. — Peracca Manlio,
L'origine del nome di Muggia d'Istria, Borgolauro 1/1,
1974, str. 23—53, zlasti str. 45. — Peracca Manlio, Nuo-
va epigrafe romana a Muggia d'Istria, Borgolauro 11-III/2-
3, 1975—1976 (1976), str. 3—19. — Piani Patrizia, Strut-
ture portuali romane di Stramare di Muggia (Trieste), Ar-
cheologia Veneta 4, Padova 1981, str. 115—132. — Rav-
nik Toman Barbara, Jernejeva draga, VS 28, 1986, str.
267/268. — Stener Franco, »Malson«: un toponimo ine-
dito nel comune di Muggia d'Istria, Borgolauro 5/1, 1984,
39/40. — Stener Franco, Laterizi romani bollati e produ-
zione fittile in territorio Muggesano, Borgolauro 8/11,
' 1987, 17—19. — Sribar Vinko, Arheološka izkopavanja v
Slovenski Istri, Slovenski Jadran, 3. 10. 1952, str. 8. —
20
kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 1989
Sribar Vinko, Arheološko delo na Koperskem, Zbornik
primorske založbe Lipa, Koper 1958, str. 63—68. — Vas-
co 11 o Italo, La chiesetta di S. Rocco: dal cantiere navale al
»Marina Muja«, Borgolauro 5/5, 1984, str. 17—20. —
Žumer Jože, Spremembe obalne črte koprskega primorja
od antike do danes. Podvodna arheologija v Sloveniji II,
Ljubljana 1984, str. 93—97. — Župančič Matej, Ancora
sul toponimo »Malson« nel Muggesano, Borgolauro 8/12,
Muggia 1987, str. 37—39. — Župančič Matej (in S. Pe-
tru), Merkur s Tinjana, Izdanja Hrvatskog arheološkog
društva 11/2, Pula 1989.
OPOMBE
* Grafično pripravo karte so omogočile Raziskovalne skup-
nosti obalnih občin v okviru naloge »Kraški rob kot mejno
področje od prazgodovine do srednjega veka«. — L Takšen
primer je pomol Porporella v Kopru, nadalje še uporabljeni
pomol pred plažo RSNZ v Jernejevem zalivu, ki ponavlja
obliko potopljenega rimskega »pomola« z majhnim zami-
kom. Pod večino karigadorjev v Istri pričakujem starejše
ostaline, kot je to ob pomolih v Jernejevem zalivu. — 2.
Ptol. Geogr. 3. 1. 23 (Cumz). Koordinate ne ustrezajo na-
tančno (Kozličič 1980); po splošnem mnenju enačijo Formio
z današnjo Rižano. — 3. Benussi 1877, str. 25: »La rada di
Pirano o di Sicciole col porto Rose, fra Pirana e Salvore...
chiamasi anche Largaone, nome corrotto dal antico Arga-
on, l'odierna Dragogna, che in esso si sbocca. Oggidi si in-
terna per soli 7 1/2 km, ma anticamente si interava per 15, e
giungeva sino ai piedi di Castelvenere. Nell'interno di questo
seno vi hanno traccie visibili d'antica stazione di navi.« —
Benussi v poznejših izdajah priročnika opušča omembno
starega pristanišča pod Kaštelom. Omenja ga, celo obroče
za privez, C. de Franceschi (1879, str. 124, n.l.). Morje pod
Kaštelom ponovno omenja E. Boltin-Tome in ga povezuje z
najdiščem žigosanih opek »Mlini« pri naselju Dragonja
(1976, str. 230). — Glede na zapis razgovora, PMK, Arheo-
loška topografija 22. 11. 1982, je najdišče opek pri MUnih
zamešano z najdiščem Canedo nižje ob Dragonji. — 4. Sri-
bar 1958, str. 65: »... po pripovedovanju domačinov je se-
gal še v srednjem veku Sičovelski zaliv pod Mačji hrib«. —
To bi bilo vsaj 12 ob pritoku Dragonje nad pri.stanom v Mli-
nih pod Kaštelom. —5. Pokrajinski muzej Koper (PMK),
etnološka dokumentacija, zapiski B. Orla iz 1. 1950: »Pripo-
vedovanje Franca Omahna, Pomjan 111, o pristanišču pod
Pomjanom.« Zahvaljujem se Z. Ciglič za prijazno opozori-
lo. — 6. Pokrajinski arhiv Koper, Družinski arhiv, Tomma-
sich Andrea, mapa 7, La parrochia di Lazzaretto, str. 11:
»— Alle falde di Clibano e di Perariolo rinviensi di soven-
te grasse annella sodamente fermate, le quali altre volte ser-
vivano a nagivanti che in quel amplissimo porto (ora inter-
rato) si salvarono della tempesta, o d'ancoraggio a quelle
navi che venivano ad Egida e a Sermino«. — 7. Sribar 1952:
»— Morje je segalo pod sam Kortinski hrib, paralelno le-
žeči Veliki hrib je bil najbrž polotok«. —8. PMK, Arheolo-
ška topografija, pripoved o »solinah« (23. 9. 1978).
SOMMARIO
UN APPORTO ALLA TOPOGRAFIA DELLA
COSTA SULLA PENISOLA MUGGESANA
Matej Župančič
Ai gia conosciuti porti romani e necessario include-
re una serie di minori reperti che A. Degrassi non ave-
va preso in considerazine nella sua classica trattazio-
ne. Nel presente apporto tengo in considerazione i ri-
sultati di topografia archeologica sulla peninsola
muggesana, i racconti popolareggianti e in parte le
fonti di archivio. Indubbiamente e necessario trattare
i reperti che servono ancor'oggi, mentre la loro strut-
tura antica rimane celata. A questo contribuisce la
constante trasgressione del mare e di consequenza e
necessario di volta in volta riedificare questi reperti.
D'altronde la posizione stessa dell'approdo dimostra
una determinata integrita geo-economica e lo sfrutta-
mento dello approdo stesso in servizio. Per il momento
non esistono sufficienti prove che gli approdi fossero
serviti nell'eta protostorica. Grazie al sistema delle
rovine di cui l'abbozzo risale gia al periodo medio
dell'era di bronzo, possiamo affermare con precisio-
ne che alcuni degli approdi furono usati prima del pe-
riodo romano.
La tradizione tramandataci accenna ad alcuni ap-
prodi et attracchi per le navi che non possiamo pren-
dere in considerazione a causa della distanza dal mare
e della differenza di altitudine.
Al presente apporto e incluso un 'elenco di 16 reper-
ti marittimi situati nelle vicinanze della penisola di
Muggia. La determinazione delle date dei singoli re-
perti e incerta, e solo in base al cambiamento della su-
perficie del mare (1,4 mm all'anno) possiamo stabilire
la loro eta.
POVZETEK
PRISPEVEK K TOPOGRAFIJI OBALE
MILJSKEGA POLOTOKA
Že znanim rimskim pristaniščem v Istri je potrebno
prišteti še celo vrsto manjših objektov, kijih A. De-
grassi v svoji klasični študiji ni upošteval. V prispev-
ku upoštevam rezultate arheološke topografije Milj-
skega polotoka, ljudsko pripoved in delno arhivske
vire. Nedvomno je treba obravnavati objekte, ki so še
danes v rabi in je njihova starejša struktura skrita. K
temu pripomore stalna transgresija morja, zaradi ka-
tere je treba objekte ob morju občasno dograjevati.
Po drugi strani lega pristanov kaže na določeno geo-
grafsko ekonomsko celoto, ki ji je pristan skozi daljši
čas služil. Za sedaj še ni dosti dokazov, da bi pristani
služili tudi v protozgodovinskem času. Zaradi sistema
gradišč, ki je bil zasnovan že v srednji bronasti dobi,
pa lahko zagotovo trdimo da, so nekatere pristane
uporabljali že pred rimsko dobo.
Ustno izročilo govori o nekaterih pristanih in prive-
zih za ladje, ki pa jih zaradi oddaljenosti od morja in
višinskih razlik ne moremo jemati v poštev.
Prispevku je dodan seznam 16 obniorskih objektov
ob Miljskem polotoku. Datacija posameznih je nego-
tova in le na osnovi spremembe višine morja (1,4 mm
na leto) sodimo o njihovi starosti.