POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
DoSlo '-4.xi.1931
krat,-prilog

Ima Jut dom
11-12
V*no\e\ern
Poglejte si vzorce pri tvrdki:
Zahtevajte brezplačna navodila, kako se linolej neguje.
uhlji
Takile so zavitki
dr. Oetkerjevih izdelkov
Dr. A. Oetker-jev
vanilinov sladkor
za kuhinjo.
I Ta zavitek lidostuje, d* „dfll» velik P'jdtng. krema, ko!»i «!i ! Irfer likerja prijeie«
vaniiijtv arorra.
<>n r mm
dobre
Vsebina Sega »vita nadomeHu:* M strok*
■ v»ntMje.
-■ ..
-
1 u4
■H
Dr. Oetker-jev
wm
PRIPOMOCE
I	m •
VKUHAVAM1I
vnunMVMIVIB

Vsebina iesa ?.avoieka uporabljena 90 onocranskem navolilu. dt Ste vkajlt-««»	želele, t;	rw
nega- 'Sokovja, komamn'{a sllSnen*
' ' ' * »trMllt 1 .....
Dr. Oetkerjevi šartlji kakor tudi pudingi, kreme in drugi izdelki
se dobe v vseh trgovinah.
SVOJE OBLEKE OHRANITE VEDNO KOT NOVE, AKO JIH DASTE
KEMIČNO ČISTITI ALI BARVATI	V TOVARNI J O S. R E I C H
IZVRŠITEV V 24 U R A H.	POLJANSKI NASIP 4-6
Po svojem okusu
lahko izberete pariški model, ki ga ima
DRAG] G0RUP&Co.
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 16
Telefon 32-33	Telefon 32-33
SEi ffiikfl IUITEHT
L J U | LJ P
KILI IVI RSkA ULICA 2
M. dren IK
Ljubljana, Kongresni trg št. 7
Ogromna izbira ročnih del vseh vrst in naj-različnejši material prcdtiskarija, entlanje in vezanje / Montiranje blazin, torbic i. dr.
Solidno blago! Ustan. 1860. Točna postrežba I
Žena: «Ali ti verjameš, da človek lahko oslepi od mesečine?*
Mož: »Kaj bi ne verjel. Takrat, ko sem tebe snubil, je že bila jasna mesečina.®
*
Milko, brivcev sinko, jo dobi večkrat v šoli s palico. Neki dan stopi pred učitelja in mu izroči novo brezovo šibo.
«Kaj naj pomeni ta šiba?« se začudi učitelj.
«Oče jo pošilja zame«, odgovori Milko ponosno. «Ata pravi, da ima tudi pri nas v brivnici vsaka boljša stranka svojo britev.«
*
Gospa: «Danes vam dam zadnjikrat vbogajme, da veste. Če pa hočete, vam bom priskrbela delo.«
Berač: «Vi ste predobri, gospa. Kakor hitro izvem, da kdo išče dela, ga takoj pošljem k vam.«
«Kako je to, povej mi, da je pri vas doma tako lepa harmonija in da se ti s svojo ženo tako dobro skladaš?«
«To ni nič čudnega. Jaz sem bil previden, pa sem že pred poroko sklenil z ženo formalno pogodbo.«
«Pogodbo?»
«Pogodbo, kajpak!«
«Glej no, kaj praviš! In kakšno pogodbo?«
«Čisto preprosto: kadar sva jaz in žena istih misli, obvelja vselej moja, kadar sva pa vsak drugačnih misli, potem obvelja njena.«
Gospa profesorica je v toplicah.
Nje mož, ki uporablja svoj prosti čas za izlete, po» zabi drugo za drugo vsako reč, ki jo vzame s seboj: palico, dežnik, botanično škatlo, knjige, žepne robce itd.
«Ej,» pomisli on, «tako ne sme naprej! Moram pisati ženi, da se vrne domov.«
Ali ko je hotel pisati pismo, se nikakor ni mogel spomniti, v katere toplice mu je žena odšla.
On se pa ne pomišlja dolgo in nese oglas v časopise:
«Draga Eleonora! Vrni se domov — vse je pozab« ljeno!	Tvoj Miha.«
PRODAJA SE NADALJUJE!
O b
le nekaj cen
m a Di
javljamo Fino češko sukno za ženske plašče 140 cm
Naifi^eiši šifon brez apreture 80 cm . . ............... „ „
Gladko volneno blago HO cm.....................„ ,, „
Flanela enobarvna v vseh barvah ................... ,, ,,
Angleški popelin za perilo v vseh barvah 80 cm ............„ „ ,,
Damast platno za žimnice 120 cm.................... ,, ,,
Šivan e odeie, ročno delo, od Din 100— naprei.
Svila francoska, žamet, Rippsi, Crepp volneni, vse po že znanih nizkih cenah.
Delniška družba COMMERCE, Ljubljana, Tavčarjeva
(prej Sodna ulica), prvo nadstropje.
Če nas še niste obiskali, pridite in prepričajte se
1 r
n 55--IO--
28--lO--18--, 24--
ul. 2
Danes Vas lepo prosim, da nam oprostite zamudo. Verjemite, da mi je res neprijetno. Ljudska tiskarna, ki tiska naše knjige, zaradi tehničnih zaprek ni mogla, dasi si je prizadevala, o pravem času natisniti tretje knjige. Lista brez knjige pa seveda tudi nismo hoteli razposlati. Gotovo bi nam še bolj zamerili. Zaradi te zamude smo združili enajsto in dvanajsto številko. To pa zaradi tega, ker razpošljemo še pred božičnimi prazniki že januarsko številko. Zato je ta dvojna številka tudi obilnejša. Sicer smo rekli, da bo imela vsaka številka samo po 32 strani, skupaj torej v enem letu 384 strani. Kakor vidite, pa ste tudi letos dobili za 48 dinarjev 444 strani, za 20 dinarjev 10 prilog za ročna dela in kroje, za 37 dinarjev 5 knjig, ki bodo imele skupaj več ko 500 strani. Presodite sami, ali ni to, kar Vam damo, več vredno kakor znaša naročnina. Saj to ni niti 30 par na dan. In toliko naročnic nam piše, da se jim ta znesek že pri enem kroju povrne. Druge zopet trde, da je v prilogi za ročna dela majhen kapital. Veliko se jih zahvaljuje za nasvete, ki so jih obvarovali pred izgubami. Pa kaj bi sama hvalila! Vi sami presodite, ali Vam je «žena in dom» potrebna. Ali Vam je list v uteho in razvedrilo. Ali Vas knjige pravilno uče. Ali sem Vam pravilno in hitro svetovala, kadar ste se obrnili name s tem ali onim vprašanjem.
Vaš odgovor naj Vam potrdi, če sem vse storila, da Vas napravim zadovoljne.
Moje plačilo bo, če boste našli v skrivnem kotičku svojega srca iskrico hvaležnosti za skrb, ki jo imam s tem listom. Vedno ugibam, kako naj izpopolnim »Ženo
VPRA.T-AN7A.-IN CpgpVpjJ . gfe
P »{Odgovori na vprašanja v štev 10.j
Slaba mati. Soseda, ki Vam je očitala, da ste slaba mati, nima prav. Pravico imate zahtevati, da Vam nudi življenje nekaj razvedrila. Vaš mož bi moral zato skrbeti, da bi imeli vsak teden nekaj ur zase. Vendar pa se ne strinjam z Vami, da puščate otroke same. Kako lahko bi se kaj pripetilo. Nesreča pride, da človek ne ve, kdaj. Požar, potres, vlom, otrok Vam lahko pade s postelje itd. Jaz ne puščam otrok samih. Sem prav tako priklenjena na dom kakor Vi. Tudi bi ne iskala razvedrila v kinu, temveč v gledališču. Sicer pa imam najrajši dobro poučno knjigo, iz katere se lahko kaj naučim.
T. B.
Slaba mati. Lepo je gledati kino, še lepše pa je za mater, če čuva svoje otroke. Ni varno puščati tako majhnih otrok samih. Skoraj da je imela soseda prav, če Vas je svarila. Ako tako zelo ljubite kino, imejte ta čas drugo osebo pri otrocih!
Ena, ki bi rada bila pri otrocih, pa jih nima.
Ali naj povem? 1.) Ne vtikajte se v zakonske reči. Naj stvar sama uredita. Čemu bi delali hčeri težko srce. Kar ne ve, je ne boli. K. S. — 2.) Govorite še enkrat z zetom. Razložite mu z lepimi besedami, kam vodi njegovo ravnanje. Če ima otroke rad, Vas bo ubogal. Hčeri povejte šele v skrajni sili.
Ena, ki ima bridke izkušnje.
Otroška ljubezen. Draga gospa! Popolnoma Vas razumem. Žal, da večina otrok pozabi na starše, kadar se jim dobro godi. Le v nesreči smo jim matere zopet dobre. Kaj hočete, takšno je pač življenje. Mogoče je tudi, da so Vaši sinovi in hčere prezaposleni in Vas ne utegnejo obiskovati. Poiščite jih sami. Seveda morate priti takrat, ko imajo čas, pa boste videli, da se bodo zopet ogreli. Saj niso brezsrčni, toda pozabijo, ko so taki nervozni časi.	"	1 '
in dom», kaj naj še nudim naročnicam. Vselej sem hvaležna, kadarkoli mi katera kaj svetuje. Vsem hočem dobro, ki mi zaupajo svoje gorje in težave. Vsaki sem takoj odgovorila in pomagala, če sem le mogla.
Ako mi hočete pomagati, Vam bom iskreno hvaležna. Pomagate mi lahko z nasvetom, kako naj list izpopolnim, kakšne knjige in priloge naj izdamo. Pomagate' pa tudi lahko pridobivati nove naročnice. Saj to ni tako težko. Nekatere mi pridobe po deset, dvajset in celo trideset naročnic. Zakaj bi vsaka ne pridobila po dve novi naročnici. Zato prosim, da pokažete svojim prijateljicam cženo in dom». Saj je vendar ta list vsaki potreben. Sedaj z novim letnikom je lepa prilika. Vsak dan bom čakala, da mi pridobite vsaj eno novo naročnico.
Ali boste? Prosim.
Kakor sem povedala, dobite prihodnjo številko okrog 20. decembra. Priloženi ji bosta dve knjigi, in sicer »Vzorna gospodinjam in «Gospodinjski k o 1 e d a r». Videle boste, da Vam bodo knjige všeč. Posebno s koledarjem boste zadovoljne. V prvem delu koledarja bo gospodinjsko knjigovodstvo, kamor boste lahko knjižile dnevne izdatke. V drugem delu bo zabavno čtivo s slikami, in v tretjem 100 gospodinjskih nasvetov. Kadar pa rabite nasvet, ki ga ne dobite v «Ženi in domu* in v knjigah, mi pišite. Kakor vedno, Vam bom tudi poslej takoj odgovorila. Torej ne pozabite pridobiti svoje prijateljice, da si bo list za časa naročila. Prihodnji mesec ji pošljemo že prvo številko.
Tam bo razpisana nova uganka z n a g r a-d a m i.
Več ne morem povedati.
Vas lepo pozdravljam:	PoJfajjfa^
Otroška ljubezen. Sedem otrok ste odgojili, a nihče se Vas ne spomni. Slabi otroci, ki se ne spomnijo svoje matere. Navadno je pač tako, da otroci, ki niso v življenju nič storili za svoje starše, po njih smrti to svojo veliko krivdo obžalujejo.
To pa staršem nič ne koristi.	M. Z.
Služkinja. Vi ste zlata duša. Obdržite dekleta, kolikor časa pač morete. V zadnjih mesecih pa ne bo mogla izvrševati težjih del. Če nima doma, ji za tisti čas pre-skrbite mesto v Dečjem domu. Potem jo vzemite nazaj v službo.
Podajanje rok. Rok ne smemo podajati hladno, preveč stiskati roke pa tudi ne smemo. Srednja pot je najboljša. Navodilo dobite v rubriki «Kako se vedems.
Vprašanja.
" Ponovno prosimo, da zapiše vsaka naročnica, ki hoče dobiti odlgovor, svoje ime in naslov. Na manj važna vprašanja odgovarjamo rajši v pismu. Imena ne bo nihče izvedel. Če pismo ni podpisano, pa ne moremo odgovoriti. Za odgovore je priložiti v znamkah 2 Din. V listu pa bi prinašali vprašanja, na katera naj bi odgovarjale tudi druge naročnice, in pa samo stvari, ki se v življenju večkrat ponavljajo. Prav tako v listu ne moremo odgovarjati na intimna in delikatna vprašanja.
Pijača. Moj sin akademik je zadnje čase zašel v slabo tovarišijo. Vse noči pije, čez dan pa spi. Učenje zanemarja. Do 23. leta je bil abstinent. Imel pa je nesrečo v ljubezni in se je odtlej čisto izpremenil. Ali mi more katera svetovati, kako ga odvadim pijančevanja?
Zapuščina. Prejšnji mesec nam je umrla mati, naj-bol jša mCdl materami. Očeta smoi izgubili že pred leti. Ostalo nas je petero odraslih otrok, trije bratje in dve sestri. Mati nam je zapustila lepo urejeno kmetijo. Sedaj pa gre za pravično delitev premoženja. Dva brata sta veliko let študirala in tudi veliko stala. Prav ta dva zahtevata, da se posestvo proda in izkupiček razdeli na pet enakih delov. Medve s sestro pa hočeva, da naj dobi posestvo mlajši brat, ki še ni
polnoleten in bi se rad posvetil kmetovanju. Dve leti bi mu niedve pomagali. Po najinih mislih sta brata z dolgoletnim študijem odpravljena. Medve se zadovoljiva, da dobiva vsaka samo polovico tega, kar sta brata veljala, in še to bi nama mlajši izplačal v obrokih. Nočeva pa prepira s starejšima. Zato prosiva za dober svet, kako naj ukreneva, da ne bo razdora nied nami.
Ples. Z možem sem se pred poroko dogovorila, da bom smela jeseni v plesni tečaj. Še otrok sem ljubila ples in mi prisojajo za ritmiko mnogo talenta. Sedaj pa mi mož ne dovoli, da bi obiskovala večerni plesni pouk. Mož sovraži ples, pravi, da je ples samo za mondene ženske. Izgovarja se, da je mislil, ko mi je dal obljubo, da se bom že Še preimislila in dla bo tudi mene minilo veselje do plesa. Vse drugo lahko žrtvujem, samo plesa pa ne morem pustiti. Ali je res ples pregrešen in ali res ne sme žena sama v plesno šolo?
Ali naj grem nazaj? Imam hčerko, staro osem let. Sem v dobri službi in živim sedaj mirno življenje. Od moža sem ločena že šesto leto. Razdor med nama je nastal že prvo leto najinega zakona. Mnogo sem pretrpela. Spozabil se je tako daleč, da je v pijanosti pripeljal izgubljeno žehsko v svoje stanovanje. Sedaj pa prisega, da se je poboljšali in me roti, naj se povrnem k njemu. Kaj mi svetujete? Pripomnim naj, da ga imam še vedno rada, toda ne morem mu zaupati.
Hči se me sramuje. Sem preprosta dlelavčeva žena. Moja hči pa se je dobro omožila. Njen mož ima večkrat goste. Na take gostije me pa hčerka še ni nikdar povabila. Sklepam, da jo je sram pred imenitnimi ljudmi. Ali niso oni prav tako ljudje kakor jaz?
Ena za več drugih. Tole seim napisala, ker sem jezna, in takoj odpošljem, da se ne premislim. Z možem hodiva oba v pisarno. Poročena sva dve leti in imam tri mesece starega sinčka, ki ga imam pri svoji materi. Ko prideva iz pisarne domov, se mož leno usede za mizo', čita časopis in čaka, kdaj bo dobil kosilo oziroma večerjo. Jaz mu naj pa prinesem copate, osnažim njegove čevlje, serviram tako kakor v hotelu, pripravim kopel, očistim in pospravim obleko in še tisto, kar je za pod posteljo, naj mu prinesem. Zjutraj vsta-nem zopet prva, pripravim čevlje, nogavice,#bleko in zajtrk, osnažim aparat za britje in potemi grem lepo osem ur na dlelo kakor «hlo«rorr.-'ni>	n;
bilo otroka, nisem prav nič rekla. Sedaj bi pa prav rada večkrat skočila k materi, da vidim, kako in kaj je z otrokom. Mož na tega prav nič ne vidi. On je še vedno na zunaj «kavalir», doma pa cturški paša». Dragi mož! Ko boš bral te vrstice (saj si tudi tu lastiš pravico, da prvi pogledaš v m o j list), potem vedi, da je tega «paševanja» konec. Od danes naprej boš svoje čevlje in obleko sam snažil. Dosti je, da ti kuham. Moje misli niso več samo pri tebi, ampak tudi pri najinem otroku. Izpnevidi, da žena ni tvoja sužnja!, ampak tovarišica.
Tiste, ki imate prav takšne može, pokažite jim te vrstice.
V samostan. Rada bi šla v samostan. Starši mi branijo. Napravila sem štiri gimnaziiske razrede in znam dobro kuhati. Stara sem 19 let . Vprašam, kaj moram vse imeti za ta stan, koliko denarja, koliko perila, kdaj se izvrši posvetitev, koliko časa traja pripravljalna doba.
Odgovor. Za vsak samostan so drugi predpisi. Tudi niste navedli, ali hočete postati šolska sestra, usmiljenka ali karmelitarka. Obrnite se na vodstvo tistega samostana, kamor želite vstopiti, pa Vam bodo radi vse pojasnili.
H. M. Ne moremo objaviti.
CIKORUA
OKUSNA
IN ZDRAVA J E
KOLINSKA KAVA
Feminizem. Sem pripadnica vsakega ženskega po-kreta. Nikdar pa se ne bom strinjala s takim načinom, kakor ga vi predlagate. To bi bil razdor družinskega življenja. Ne smemo podirati, ampak graditi. Zakon zahteva strpljivost na obeh straneh. Obžalujem.
Tiste, ki niso dobile odgovora, naj spor oče svoje ime in naslov, da jim pišem.
M. Ž. Spodnje rjuhe lahko zaznamujete z monogra-mom, ki ga izdelate v križnem ali stebričastem vbodu.
Služba za gospodinjsko pomočnico. Sprejmem pomočnico k štiričlanski družini v Ljubljani. Biti mora samostojna. Opravljati bo morala vsa gospodinjska dela, dobro kuhati, snažno pospravljati itd. Ne sme biti fantovska, lahko pa je čedna, zlasti pa snažna. Nič ne de, če je že v letih, samo sitna ne sme biti. Take nočem, ki vsakih 14 d!ni menja službo. Oglasi naj se samo tista, ki je dolgo časa v eni službi. Poleti dobi tri tedne dopusta. Vsako nedeljo popoldne je prosta, včasih vso nedeljo. Tiste, ki imate te lastnosti, pošljite naslov na upravo «žema in dom» pod značko «Služba za gospodinjsko pomočnico*.
Beli zobje
oleptafo Titk obraz. Cesto i« zadostuje samo enkratno (Učenje z prijetno osvežuj odo Chlorodont-pasto, da se doseie lep sijaj slonorine. Poskusite najprej z malo tubo m Din 8.— Velika tuba Din IX.— Dobiva se povsod.
Letnik II.
V Ljubljani, dne 1. novembra 1931.
Stev. 11/12.
Anton Adamič:
Vernih duš dan
očilo se je. Okoli vogalov je zavijala burja, v dimniku je ječalo, stokalo in tulilo.. Tonček in Marička sta sedela ob peči ter se prestrašena stiskala drug k drugemu.
cVseh vernih duše se vračajo v L trpljenje*, je vzdihnila cerkovni-kova žena. «Kako revice tarnajo in jočejo ...»
«Od polnoči dalje so ves dan bivale med nami, o uboge duše*, se je okrenila žena cerkvenega ključarja Šimona k svojima otrokoma ob peči in pomeknila svoj stol bliže k cerkovnikovi. «Moliti moramo zanje; morda se ljubi Bog katere še usmili*, je vzpodbudno pristavila.
Cerkovnikova je prikimala, a je še prej vstala in stopila k zibelki. Ko je zadelala odejo in z ruto pokrila trepalnice rožnatega obrazka, se je povzpela na stol in napol odvila luč svetiljke pod stropom. Tajin-stven somrak je ogrnil sobo. Postelja je zdrknila v senco, klečalnik ob oknu se je pogreznit v moten sij, lzveličarju na križu pa je zrasel trnjev venec na glavi v mogočno krono, polno dolgih, ostrih pšic, ki so mu zasenčile izmučeni obraz in uklonile glavo globoko doli na izsušene, krvaveče prsi.
Cerkovnikova je zopet prisedla h ključarjevi ženi in se pokrižala. «Moliino za verne duše v vicah*, je povzdignila jokajoči glas. «Oče naš, ki si v nebesih ...»
Molili so goreče, iskreno; otroka sta sklepala roke in jih divigala k obrazu. «Gospod, daj jim večni mir in pokoj...* <Večna luč naj jim sveti. Naj v miru počivajo.*
tArnenj, je pristavila cerkovnikova mati, suhljata ženščina, ki je bila med molitvijo skoro neslišno stopila v sobo. Pomolčali so in pritajeno vzdihovali.
cTako me skrbi... tja na Hrušico sta morala, z gospodom kaplanom... In danes!* je nejevoljno izpre-govorila cerkovnikova žena.
cSmrt na ta dan je pa res žalostna*, je menila Simonova.
cPosebno na tai dan se rado zgodi kaj takega, da se človeku kar lasje ježe, kaj žalostna, huda, strašna je lahko smrt na ta dan!* je dejala stara cerkoivnikovka. «Da bi se Martinu in gospodu kaplanu le kaj takega ne pripetilo, kakor se je mojemu rajnemu možu in gospodu župniku, ki so tudi že umrli, Bog jim daj večni mir in pokoj. Ko sta morala prav na ta dan — noč se je že delala — obhajat v Križe*, je pripovedovala hrkaje in z votlim glasom ter sedla poleg otrok k peči, «je zavijala prav takšna burja ko danes. Iz cerkve grede pa so župnik vendarle še prej skočili v župnišče.da so si ogrnili gorkejšo suknjo za na pot, kajti burja je rezala do kosti. Hitela sta, toda že pred
prvo hišo v Križali jima je prišla nasproti objokana ženska z robcem pred obrazom. «Prepozno... je že umrl...» je tarnala. Potrta sta se obrnila in se vrnila. Zvonček je tako žalostno pel, kakor bi se jokal. Rajni moj mož se je vso noč premetaval po ležišču; stokal je, da mu nenehoma brni po glavi: cPrepozno!* Vse kaj drugega pa so doživeli tista noč gospod v župni-šču... Ko so ugasili luč, ho ugledali dvoje belili oči, ki so se svetile iz teme skozi okno v sobo. Pokrižali so se in duh je izginil. Ko so zatisnili oči, jih je zdramilo lahno trkanje na okno. Pogledali so — zopet je sršelo vanje skozi okno dvoje belih oči. To je bil duh rajnega iz Križ... Vso noč so prebili v molitvi pa luč jim je gorela. Že zarana so odšli v cerkev, kjer so za pokoro preklečali skoro ves dan pred oltarjem. Prosili so odpuščanja za greh, ker so menili, da so se premalo podvizali k ubogi duši, ki je hotela odveze za na drugi, boljši svet.*
«Za vsak greh se moramo pokoriti. Toda Bog je usmiljen in vse jim je bilo odpuščeno. Poslušajte, kaj pa je moja rajna mati doživela na današnji dan, na dan vernih duš*, je pomenljivo, skrivnostno pričela Šimonovka.
«No?* je nestrpno dela mlada cerkovnikovka. Otroka sta strmela v okna.
«Prav na ta dan je bilo, prav zares*, je pripovedovala Šimonovka z izpremenjenim glasom. «Prav tako je tulila burja in že je legal mrak na zemljo. Moja mati so prižgali luč, sedli k mizi in brali iz knjige o življenju svetnikov. Stopila sem na prag, da pogledam, če morda že ne prihajajo oče. Cesta je bila prazna, pusta, burja je sukala odpadlo listje v norih, prašnih vrtincih. Zaloputnila sem duri in stekla k ognjišču, da, zakurim za večerjo. Že sem pristavila lonce, ko planejo k meni v kuhinjo mati, bledi ko smrt in z zmedenimi očmi. ,Ali nisi nič slišala, nič videla?' me vprašajo z glasom kakor iz groba. ,Nič', odgovorim; srce mi je grabil strah. ,Glej, pravkar se je peljal mimo hiše velik voz samih belih in črnih krst. Voz se je pomikal kar sam, ni bilo ne vprege, ne voznika. Tiho kakor po oblakih je drsel voz mimo okna; čula sem samo stok in plač: Pomagaj! ,Kaj me debelo gledaš! Ali res nisi čula?' Mati so me zagrabili za rame. ,Ne, nič nisem slišala.' Drugi dan smo dobili izporo-čilo, da se je prej ta večer ustrelil materin edini brat Frane, ki je bil v mestu v službi.*
«To je bil spomin*, je razlagala stara cerkovni-kovkai, potem pa je zopet pričela z votlim glasom: «Je od tedaj že več ko trideset let, ko sem sama na svoje oči videla na dhnašnji večer dolgo procesijo samih trupel v belili haljah, toda brez glave. Slišala sem, kako so šklopotale kosti, videla sem, kako so mrliči drug za drugim stopali s prižganimi svečami okoli pokopališča in zateglo peli: .Miserere, usmili se nas...' Zbežala sva z možem v vas in sklicala ljudi.
Ko smo se približali pokopališču, je bilo vse prazno, samo dišalo je še po okostnjakih in po dimu od sveč.«
Stara cerkovnikovka je umolknila ter se pokrižala. Vsi so onemeli. Tišino je prekinilo zadrževano otroško ihtenje. Marička je glasno zaplakala, zdrknila s klopi in stekla k materi. Tonček pa je z očmi, polnimi neizmerne groze, še vedno strmel v nezagrnjena črna okna.
»Pojdimo domov*, je prosila Marička. «Saj gremo, otroka. Prisinoda, kaj se cmeriš! Tiho bodi. No, Tonček, kaj spiš? zdrami se, gremo dom^; oče so gotovo že doma«, je vstajaje govorila. Tonček je kakor odrevenel zlezel s klopi, toda oči ni odmeknil od okna. Matere so se poslovile in si želele lahko noč. Marička se je obesila materi za eino roko, Tonček za drugo. Molče so prišli domov, konec vasi.
Ključar in kmet šimon je hodil po hiši. «Greste v vas, pa ne znate domov. Otroci so lačni, tudi jaz. Daj kaj na mizo!« se je srdil bolj na videz kakor zares.
«S pokopališča grede smo stopili k cerkovnikovim. Res je, malo smo se pogovarjale,» se je prostodušno zasmejala in odhitela k ognjišču v vežo. Otroka sta takoj zlezla v zapeček in se stisnila v kot. Oče je še nekajkrat premeril hišo od okna do vrat, potem se je obrnil do otrok v zapečku.
»Kaj sta tako tiho? Tonček, kaj pa tako brez pre-stanka zijaš v okno?«
«Nič. Verne duše gledava«, je odgovorila Marička za l ončka in ga pogledala.
»Ali zares plavajo danes duhovi umrlih ljudi po svetu?« je boječe vprašal Tonček, ne da bi premeknil oči od oken. »V šoli se nismo tega učili.»
«Duhovi so strahovi, danes pa je vseh vernih duš dan«, je dejal oče ter stopil k polici za vrati, kjer je bila različna ropotija pa tudi pipa in vžigalice. Iztrkal je pipoi nakar je brskal po mehurju za tobak. Mehur je bil prazen.
«Skoči po tobak, Tonček«, se je oče okrenil proti zapečku. »Šment, da sem ga pozabil kupiti. No, ali bo kaj ali ne? Le hitro, tu je denar«, je zapovedoval.
Tonček je pobledel. Zdajle... na tak večer... v temo... med duhove...? Povsod plavajo verne duše... grobovi se odpirajo... mrliči brez glav se dvigajo iz grobov ... okostnjaki... bele oči...
»Oče, nikar! Samo danes zvečer ne...« je šklepetal z zobmi.
»Glej ga! Tako velik fant, skoro največji v šoli, in ga je strah! Mar ne veš, dla je strah notri votel, za
krajem pa ga nič ni?« se je nasmehnil oče. Ko pa je videl, da se sinček ne gane, ga je ostro pogledal. Menda so ga vendar genile otrokove proseče oči, kajti stopil je k peči, ga pogladil po glavi in bodril: »Skupaj pojdeva, nič se ne boj. Do vogala hiše te spremim, v vas do opaltarja boš pa že sam skočil.«
Šla sta. Tonček je na vogalu hiše vzdihnil, se pokri-
žal in se pognal v tulečo burjo. Izginil je v črno noč.
*
»Tončka dolgo ni«, je dejala mati. ko je postavila večerjo na mizo. »Oče, ali ne bi hotel pogledat, kje je?« je v skrbeh pristavila. Poslušali sct. Piskalo je in zavijalo, vejevje drevja za hišo je stokalo in trkalo po strehi. Oče je vstal, pokril kučmo in planil v temo.
Prepaden se je vrnil. V naročju je prinesel sina, bledega ko prt in brez življenja. »Pri znamenju sem ga pobral. Nemara ga je kdo pobil na tla«, je hropel in ga položil na posteljo. Toda sin ni bil nikjer ranjen; iz napol odprtih oči mu je sijala belina, iz ust pa je tiščal pene. Močili so ga in budili k življenju. Polagoma se je osvestil, toda dolgo ni mogel izpre-govoriti nobene besede. Šele proti jutru je zašepetal in presledkoma zaupal materi, kaj se mu je zgodilo.
Ko je hitel mimo kapelice sredi vasi, je stopila izza zida dolga bela žena z zeleno iskrečimi, prodirljivimi očmi. Zastavila mu je pot, on pa je skočil v stran in padel. »Več se ne spominjam. Bila je duša rajnkega, ki so jo prišli morda prepozno obhajat. Prav gotovo me je hotela prositi, naj bi molil zanjo, da bi ji bili grehi odpuščeni. Zd&j bo pa še vedno hodila po zemlji«, je zaihtel in skril obraz pod odejo.
Toinčka je poslej metalo božje. Kadarkoli je utegnil, je pri kapelici klečal in molil za verne duše v vicali.
Ko je drugo jesen padalo listje z drevja in se je zopet bližal dan vernih duš, se je Tončku zopet prikazala bela žena. Tedaj pa ga je objela in vzela s seboj.
Albreht: NeZnaten	dogodek'
Okno je zastrto in v sobi vlada vonjav polu-	Milan, Milanček — žlobudra papiga in se pri-
mrak.	klanja. Nada pokuka in se čudi. Zakaj se Milan
Gospodična Nada sedi pri oknu in čaka. Spodaj	n,e zgane. Ali je res še ni opazil?
vrvi ulica. Kakor oživljen nasad so pestre toalete	pQ pr9tih stopa proti njemu. Kaj mu je, da se
lepotic v svitu električnih žarnic. Od nekod se	j j jiocoj tako odmika?
glasi radio. Večni mornar - spozna Nada in čaka.	Skozi odprto okno toiplo diha večer. Papiga se
Na komadi se iz marmorja blesti ura. Na osmo	viti na stojalu, a Milan previdno stopa proti oknu.
leze kazalec. To je njegov čas. Zdaj mora priti.	_Milan!
V sosednji sobi žlobudra papiga. Kaj, kaj, kaj?	Nada razpr ostre roke, toda on je ne čuje. Kakor
naglo ponavlja, se zasmeje in zažvižga. Nocoj te	se mu hoče bližati, se ji odmika, samo oči, tiste
dolgo ni bilo. Sedi, Milan, sedi srček!	njegove krotke oči jo kličejo in vabijo.
Nada se zgane, privije luč in počasi gre po	— Milan!
mehki preprogi proti vratom, kakor je hodila	Nagnil se je skozi okno. Moj Bog, Milan, kaj
vselej, kadar ga je hotela iznenaditi.	počneš? Nada skoči, hlastne, da bi ga prijela, in
omahne —. Spodaj se za hip zdrzne ulica in kakor cvetoča greda se zgrnejo pestre toalete okrog Nade.
—	Taka romantika! se namrdne mlada dama in se izmota iz gneče. Druga, tretja, cela vrsta jih odide za njo.
—	Ženin ji je umrl pred tednom, gre od ust do ust.
v
Maksa Samsova:	^ j ^ ^
Čuj pesem deževja, čuj pesem jeseni, čuj, težko in žalostno srce je meni... Še v solnčnem poletju veselo ni bilo, kako bi samotno se zdaj veselilo...
—	Kaj takega! ne morejo razumeti in iščejo kakršnekoli druge snovi za razgovore. Vmes rezko zaseka klic avtomobila. Četvero mož se zgane, dvigne Nado in voz oddrvi.
—	Taka romantika! se še tu in tam začudijo oči in Nade ni več. Nikjer je ni več. Kakor oživljen nasad vrve po ulici pestre toalete v svitu električnih luči. V parku svira godba.
sem.,.
Še megle, ki plazijo se po dolini, bi bile zdaj rade oblak na višini... Otrpnilo v boli je golo drevo, ko vetri mu listje k pogrebu neso ...
In zopet: vem, težko je tebi srce, ko ptice čez morja široka lete: še bodo zeleni vsi holmi in doli — a ti pa veselo ne boš več nikoli...
Listje
Jesen je.	I:	"' """"iT!
Nebo je čemerno. Z njegovega obličja se usipljejo hladne deževne kaplje kakor potne srage s čela utrujenega ratarja.
Solnce zakesneva kakor naveličan ljubimec, ne mudi se dolgo in se vsako toliko časa izgubi iz tega ali onega razloga. In kadar poljublja in objema zemljo, ni več tako žarko, kakor je bilo še nedavno.
Zemlja se čuti zapuščena. Podlrhteva. Boji se mraka. Groza jo izpreletava, pa se ogrinja s plaščem rumen-kastordečega mrkega listja, ki se osiplje z drevja in poletava po zraku, kakor ga veter nttei.
Kavarniške mize spravljajo v notranje prostore.
Gospodične in gospodje se prijemljejo izpod roke.
Ni še šest popoldne, a že silijo električni žarki skoz meglo in se ne utrnejo do šestih zjutraj. Razpeti dežniki švigajo po ulicah kakor velikanski netopirji.
Cerkve se polnijo
Jesen je.
rumeni
Brnenje zvonov ne preneha. Zemlja je odgrnila nedra, da pritisne nanja vse tiste, ki so potrebni počitka v njenem naročju.
Življenje po toplicah je zamrlo.
Veje se lomijo. Veter zavija. Psi gredo za sledovi. Mačke, kar jih je živih, smuka jo v kuhinje, one druge se ovijajo okoli dlamskih vratov. Klopi pospravljajo iz parkov.
Trg je živahen.
Drva in premog leže na kupih po ulicah.
Najemnine gredo kvišku.
Jesen je.
Gledališča se oživljajo. Plesi se pripravljajo. Večerne toalete se kroje.
Nove knjige se pojavljajo.
Krizanteme cveto.
Noge poskakujejo.
Bršljan se bori za obstanek in izpreminja barvo.
Jesen je.
Arkadij Averčenko:
Ženini
Posredovalka Tekla je sedela s trgovčevo hčerjo Agafijo Tihonovno in se je z njo razgovarjala takole:
«No, če ti ni po volji ta, bo pa drugi. Mar jih je v Moskvi malo? Tu so Krutilov, Ivanovič Je-gor ... viš, to ti je imeniten človek. V detektivni kanceliji je. Pravi: Kamorkoli pridem, vse sili k meni. In pri tem stiska pest... Udari pa kakor strela! I no, kakor pravim, imeniten človek!*
«Kaj še! Pravijo, da aretirance tepe... Navsezadnje bi še mene pretepal b
«Nič ne rečem, to je rado pri moških, zlata moja; ali vsak dan vendar ne bo tepel. No, tudi taki dnevi bodo, ko sploh ne bo pretepal. Sicer si pa izberi drugega, če tega ne maraš. Ali moreš dobiti boljšega od Vaziljeviča Ampošejeva?* «Je vojak?»
«Nak, ali do malega takšen kakor vojak: in-tendant!» «9h, oh!»
«Čemu si se tako ustrašila, dušica?* «Sraka, vselej mi kaj izmakne, kadarkoli pride k nam.»
«Intendant je! Nima čistih rok! Vsi vemo vendar, kaj se to pravi: državna reč!*
«Takšen bo on samo, dokler se ne oženi. Potlej bo pridno nosil domov. Veš, kadar pride, obesi suknjo čim dalje od njega in k čaju mu ponudi namesto srebrnih žličk cinove... In če tudi te spravi v žep, ni vendar nič takega, to je šala ženinov ___»
«Ali ima veliko plačo?»	>
« Tisto pa, tisto! Sedem in štirideset rubljev in dva in petdeset kopejk.*
«Stradala bova pri takšnile plači!» «Kaj še praviš, prav nič pomanjkanja ne bo. Sam mi je zadnjič rekel: ,Poišči mi nevesto, da bi znala tuje jezike. To pa zategadelj, da lahko po j-dem z njo vsako leto v toplice!' Viš, tako je povedal.» «Je bogat?*
J e a n A s i 1 :
Prijateljica
Kakor po navadi, tako je tudi tisto jutro sedela slavna in znamenita vedeževalka gospa Lazara pri zajtrku s svojim ljubimcem mopsom, ki je slastno srebal mleko s krožnika.
V salonu so se posedle po foteljih, razvrščenih kakor v gledališču, ženske, ki so iskale pri znameniti vedeževalki vzroka svojim ljubezenskim mukam.
Pozvonilo je. Služkinja Glorija, vajena stalnih obiskov, je stekla k vratom, da jih odpre. Po daljšem pomenku z nekim moškim, je pripeljala Glorija v salon odličnega gospoda, ki se pa v tej ženski družbi ni nič kaj dobro počutil. Sluga mu je pomagal sleči suknjo, Glorija pa je odšla v gospejino sobo in ji povedala, da gospod, ki čaka zunaj, ne prihaja zastran seance, ampak zaradi nečesa drugega, pa zato prosi, da ga takoj sprejme.
«Saj sem ti že povedala, da ima sedem in štirideset rubljev na mesec.»
- «In koga imaš še?»
«Potlej je tukaj še Pavel Ivanič, Čičikov. Na carinarnici ima službo. Roke ima še preveč čiste. Dan na dan prinaša škatle dragocenega inozemskega mila. Pa tako pravi: V svili in žametu mora moja ženka hoditi! Res dober, imeniten človek!> «Je bogat?»
«Na mesec dobiva po sedem in trideset rubljev in dva in petdeset kopejk, pa še dva rublja in dvanajst kopejk povrhu za stanovanje. Nič napačen človek ... ampak kvartopirec ...» «Ali igra za svoj denar?»
«Povedala sem že, da ima sedem in trideset rubljev in dva in petdeset kopejk. Pa še doklado za stanovanje.* «In koga še?»
«No, če ti ni všeč Pavel Ivanič, pa sezi po Arzentiju Ivanoviču. Pri železnici je. Dober človek. Ampak jemlje, jemlje, jemlje. Ves dan jemlje. Sploh pa mu ni kaj reči. Te dni pride na zatožno klop.
«Neumnica, takšne ženine mi ponujaš, ki imajo opraviti s sodiščem?*
«Je že tako na tem božjem svetu, moja draga! Kakor hitro je kdo ženin, pa že sedi ali pa mora pred sodnika.*
«Kaj pa ti drugi?»
«No, tako tudi ti: eni sede, drugi pa bodo. Krutilov, Čičihov, Pavel Ivanič, Vintikov imajo priti pred sodišče. Ampak Ampošejev je tak človek, da se bo lahko oženil, kakor hitro ga izpustijo.*
«Pa čemu mi samo takšne naštevaš, ki kradejo. Imenuj mi koga, ki ne izmika. Ali nimaš nobenega?*
«Kaj bi ga ne imela! To sta Ivanov, študent ter Petrov, odvetnik ... poštena človeka ...» «No, in kaj je z njima?» «0, zlata moja, tudi tadva... obadva.,.* «No, kaj obadva?» «Tudi sedita, zlata moja!*
moje žene
Goispa Lazara se je malo vznemirila, vendar je ukazala, naj vede gospoda v salon za seance, čez dvajset minut pa je, potem ko se je preoblekla, stopila v salon, kjer je nestrpno čakal tisti gospod.
«Prosim, da mi oprostite*, je izpregovoril gospod tridesetih let in zelo elegantnega videza, «takoj vam povem, po kaj prihajam.»
«Danes popoldne prideta k Vam dve gospe, ki sta vam svoj prihod že pismeno sporočili.*
«Gospod, to je poslovna tajnost!* se je oglasila gospa Lazara.
«To vem, in jaz se tudi zanašam, da boste varovali poslovno tajnost, pa da boste molčali o tem, kar vam povem. Vi ste prav inteligentna žena, sodeč po profe-siji, ki ste jo izumili, in vem, da me boste popolnoma razumeli. Popoldne prideta k vam dve gospe, ki sta
si sicer dobri prijateljici. Obe sta lepi, samo to je važno, da pogledate njuno obleko. Gospa v rjavi obleki je moja žena, gospa v višnjevi pa njena dobra prijateljica, zaradi katere prav za prav prihajam sem. To je ljubka ženska, ki si jo že davno želim za prijateljico, pa mi to nikakor ne uspe, zato prihajam k vam. Jaz mislim, da vam bodo moje informacije dobro došle in da jih boste lahko spretno izkoristili, da ne bo nobena prav nič dvomila o resničnosti Vašega prerokovanja.	\1
Moji ženi, tisti rjavi gospe, je ime Lidija, a njeni prijateljici Irena.
Tisti višnjevi gospe omenite mene pa ji recite, kako zelo sem ji naklonjen. Recite ji, da bi jo z menoj
čakala sreča in zadovoljstvo, zato naj se nikar ne ohmeva, pa naj že vendar izgovori besedo, ki jo že tako dolgo izvabljam iz nje.»
«In kaj naj rečem Vaši ženi?» vpraša Lazara.
«Recite ji, da jo čaka mir in pokoj. Da sem ji zvest, pa da naj bo popolnoma mirna, kar se tega tiče. Nanjo bo vse to zelo ugodno delovalo.
Zdaj pa zbogom, gospa, odhajam z zaupanjem v Vašo diskretnost in z zahvalo za v^aše posredovanje.*
Dal ji je sto frankov poleg tistega, kar bo še dobila od onih dveh.
Po tej dobri napitnini je Lazara zopet sedla k svojemu okusno pripravljenemu zajtrku, seveda v družbi svojega ljubimca mopsa. Po nesrečnem naključju pa se je mopsu zaletela, kost, tako da je bila gospa Lazara prisiljena, da mu jo sama s svojima rokama potegne iz goltanca. Svojega ljubimca je sicer otela smrti, sama se je pa onesvestila, ko je pomislila, da bi se mu bilo lahko kaj hujšega pripetilo. Služkinja je imela dosti opraviti, preden jo je spet spravila k zavesti. Še vedno vsa razburjena, je morala sprejeti napovedani obisk, kar ji ni bilo nič kaj prav.
Točno ob določenem času je pripeljala Glorija v salon obe mladi prijateljici. Vedeževalka je sprejela najprej eno, potem drugo v sobo, kjer je klicala vse svetnike in svetnice, in jima razodela njuno usodo.
Po končanem vedeževanju sta se prijateljici vsi razburjeni zopet sešli, čudeč se resničnosti tistega, kar jima je vedeževalka povedala. Obe sta obljubili, da se bosta ravnali po navodilih gospe Lazare, ker sta se bali, da bi si drugače pokvarili srečo, ki ju čaka, kakor jima je ona prerokovala.
Vse njuno navdušenje pa je bilo v škodo Lidijinega moža, ker je vedeževalka v tistem razburjenju in strahu za psička zamenjala te dve gospe.
Tisto, kar bi bila morala povedati Lidiji, je rekla Ireni, in nasprotno. Obe pa.sta se ravnali po njenem nasvetu.
ZA VAŠEGA MOŽA
Herbert N. Casson:
Žena ti bodi tovarišica!
Nihče naj nikar ne misli, da je zakon lahka reč. On je bolj ali manj glavni činitelj našega življenja. Žena Vam je lahko najboljši prija* telj ali pa najhujši sovražnik. To je odvisno prav tako od nje kakor od Vas.
Med zakonci bi ne smelo biti nobenih skriva nosti. Dostikrat je žena svojemu možu naj* boljša svetovalka.
Tudi ne sme imeti nihče žene za igračo, za breme ali za družabno potrebo. Vsak mož, ki ravna s svojo ženo kakor s kosom pohištva, bo kmalu spoznal svojo zmoto.
Dve glavi sta več vredni kakor ena. Kaj bi bil Sir Jesse Boot brez svoje žene? Ali pa Lord Cowdray? Poslednji govor, ki si ga je Lord Cowdray pripravil, a ne govoril, ker ni več dočakal tistega dne, je bilo lojalno in iskreno priznanje njegovi ženi.
Cyrus H. K. Curtis, eden najuspešnejših za« iožnikov in izdajateljev na svetu, se ima zahvaliti prav za prav svoji ženi za začetni uspeh. Izdajal je majhen list z naslovom «The Tribune«. Neki dan pa ga je žena opozorila na razpredelek «Women's Page» (stran za ženske) v tem listu.
«Kdo je to napisal?« je vprašala. «Jaz», je odvrnil Curtis. «To ni za nič!» je vzkliknila.
«Misliš?» je rekel razumni Curtis, «morda je res. Ali hočeš ti napisati zame to stran?«
«Bom«, je odgovorila in je res začela pisati. Ta stran je bila takoj najboljši del lista. Ni bilo dolgo, ko je nastal iz te strani poseben list z naslovom «The Ladies Home Journal« (Ženski list). Danes izhaja list v več ko dva milijona izvodih na mesec in je eden najbolj* ših in najbogatejših ženskih revij.
Marsikateri mož ima navado, da se vse po* govori s svojo materjo. Na primer Andrew Carnegie. Tudi Northcliffe in še veliko, ve* liko drugih. To je bil eden glavnih vzrokov njih uspeha.
Večina mož ne ceni dovolj razumnosti svo* jih žena. Vsaj prvih deset let zakonskega živ* ljenja ne. Prvih deset let govorijo k svojim ženam. Potem šele tudi poslušajo, kadar one govore. In nazadnje se nauče, da tudi store, kakor one rečejo.
Poznal sem imenitnega, prav ljubeznivega moža, ki je bil pravi paša v svoji hiši. Imel je lepo, drobno ženo, ki jo je ljubil, a ne dovolj cenil.
Trgovina pa mu je začela pešati in prišel je na boben. Njegova žena je odprla majhno trgovino in začela prodajati neko novo vrsto živil. Poprijela se je nove metode o kemični sestavi jedil. Njen mož se je oprijel te misli in ji je pomagal. Kmalu je postal eden naj* znamenitejših strokovnjakov v tej stroki v Združenih državah. Zabogatel je. Nazadnje je bil on tisti, ki je slovel daleč naokrog, med* tem ko se je žena ukvarjala z novimi izumi. On se je imel njej zahvaliti za ves svoj uspeh, in jaz mislim, da se kaj podobnega precej po* gosto zgodi.
Marsikateri mož bi bil rad nekakšen cesar v svoji hiši. On vlada. Postavlja zakone. Mož ima močan glas in ga rad sliši. On ve vse. Nasvete bi dajal na vse strani. Ampak to je samo prazna bahavost. Noben moški ni tako pameten, kakor se večina moških kaže.
Moški ima lahko druge za norca, ampak svojo ženo težko. Ona ga pozna ododznotraj in ododzunaj. Ona lahko marsikaj zaradi njega stori, ona se mu lahko celo pokorava. Ampak ona ga pozna.
«Jaz ne govorim doma nikoli o svojih kup* čijah«, se je širokoustil nekoč neki trgovec proti meni. Ogledal sem si njegovo bilanco. Delal je s 3 % dobička. Morda lahko pogodite vzrok in učinek.
Marsikomu utegne biti še v spominu strašna žaloigra, ki se je odigrala v neki angleški hiši. Razumna in dobro misleča žena, katere mož je vse poslovne stvari vedno zase ohranil, je šla v več uredništev, da tam poizve, kako je z njenim možem. Nehote ga je s tem pehnila v težave. Ustrelil je njo in sebe. Oba sta bila dobra značaja, blaga in plemenita, toda tova* riša si nista bila. Več ko trideset let sta živela skupaj kakor tujca.
Pogovorite se torej s svojo ženo vselej, ka* dar Vas kaj skrbi. Ne belite si glave sami, to ni zdravo. Ne oklepajte se preveč svojega stališča.
Trgovina je prav tako malo moška zadeva kakor šport. V trgovskem življenju ni spolnih razlik. Trgovina in obrt sta v prvi vrsti za to, da dasta ženskam, kar potrebujejo. Pametni možje vedo to, neumni ne.
Nikar ne pozabite, da so na vsem svetu ženske kupci, ne moški. One so trg, kjer pro* dajamo svoje blago. V njih rokah je vsa kupna moč vseh dežela, ali vsaj 80 % te kupne moči. Vsak trgovec bi moral žensko vprašati za svet, preden spravi nov predmet na trg. Katero žensko? Če mogoče, svojo ženo, zakaj z njo se lahko pogovori čisto po domače o stroških in konkurenci.
Razodenite se ženam in obogatile Vas bodo. Če ste jim po volji, Vas bodo obsipale z denar* jem. Skoraj vsaka trgovina je kakor otok, ob* dan okrog in okrog z ženskami. Bodite si tega v svesti.
Čitajte zgodovino, ako hočete spoznati vso žensko moč. In ta moč je še veliko večja, ka* kor pa priznavajo zgodovinarji, zakaj vso zgodovino so pisali moški. Oni niso povedali vse resnice. Za vsakim kraljem, za vsakim predsednikom, za vsakim ministrom je po na* vadi ženska, ki ima vajeti v rokah. Vsak člo* vek, ki je kdaj pogledal za kulise, ve to.
Med možem in ženo so osnovne razlike. Nobeden ne prekaša drugega. Nobeden ni sam na sebi popoln. Moški in ženska skupaj sta šele popolno človeško bitje. To je resnica, na katero se stari samci večkrat ne zmislijo.
Človeška narava je dualistična tvarina — napol moška, napol ženska. Snovanje misli je pri moškem velepoteznejše, pri ženski jas« nejše. Za žensko je vse osebno. Ona ne vidi projekta, ampak človeka, ki stoji za njim.
Ženska se zna bolj brzdati kakor moški. To priča dejstvo, da je med moškimi štirikrat toliko samomorilcev, petkrat toliko zločincev in tisočkrat toliko potepuhov kakor medl žen* skami.
Ženske so tudi bolj zrele od moških. Moški ostanejo v svojem srcu po večini vedno otroci. Oni ne smatrajo življenja za tako resno kakor ženske. Svoj spol smatrajo za aktivno po« stavko, kar pa ni vselej res.
Šestdeset let stara ženska je navadno mo< drejša kakor vsi drugi v družini. Pri Indijan«
Majhna, črna kepica se je kobacala po sobi. To bi naj bil naš kuža? Revše je bilo nerodno, dk se je nad lastno taco spotikalo.
Sedaj je star že skoraj pol leta. Lep postaja in gibčen. Kosmat in črn je, da ga otroci kličejo za parklja. Mnogo smeha izziva njegova kosmata brada in na prečo počesane brke. Na prsih pa ga krasi zvit šopek belih dlak, ki po svoji obliki spominja na gamzovo brado. Črne, okrogle oči pa se svetijo izpod dolgih dlak kakor medvedkom v izložbenih oknih. To je naš Bobi, naš hišni tiran!
Nikdar nam ni dolgočasno, kadar je ta pasji malček doma. Vedno je dosti razvedrila, pa tudi jeze z njim. Vedno je razigrane volje, vedno v razpoloženju, da vse uniči in raztrga, kar dobi med drobne zobe.
Kaj neki misli sedajle moj mali psiček, se včasih vprašujem. Ali sploh kaj misli takale mala živalca? Morda ji pa v trenotku vendar kaj roji po glavi, ko tako pobožno vrti in obrača očke proti kotu v kuhinji in zdaj pa zdaj pobrska s tačko po tleh. Sledim njegovemu pogledu in — seveda! Opazuje namreč muho, ki se gosti z njegovimi zabeljenimi žgančki. Oj ti muha, seda j si pa izgubljena! Potuhnjeno kakor maček se priplazi do skodelice in šavsne po požeruhu. Sedaj vem, zakaj so te srbeli tvoji pasji prstki!
cih gospodujejo stare ženske. V vsaki važni zadevi jo vprašajo za svet.
Moški znajo bolje delati, ženske bolje pre« tehtati. Razmišljajo več kakor moški. Kar na« prej tuhtajo in snujejo načrte.
Posledica tega je, da ima vsak oženjen člo« vek ženskega kompanjona. Ona deli z njim njegovo kariero in mu lahko pomaga do uspeha. Vzela ga je in si mislila: «Kakor bo, tako bo!» Ampak ona ne bo, če vidi, da lahko nesrečo odvrne, samo gledala in rok križem držala.
Njo zanima veliko bolj kakor kogarkoli drugega na svetu, da se njemu dobro godi. In ona tudi najlaže sodeluje, samo če hoče mož.
To je trinajsto poglavje iz knjige «S reca te i š Č e», ki jo je spisal narodni gospodar Herbert N. Casson. Spisal je še 69 knjig, ki so prevedene skoro v vse jezike. Pri svojem delu pa se je vedno ravnal po nasvetih žene in zato je srečen, slaven ter izredno bogat mož.
Dajte možu, da prečita ta članek.
n
Kadar le utegnem, opazujem njegovo početje in igro. Bobi pa, kakor hitro opazi, da ga gledam, se prične spakovati in zvijati, kakor delajo otroci, ki hočejo vzbuditi pozornost in občudovanje. Najprej spusti igračo, ki jo pravkar mrcvari, ter me nepremično gleda. Nato dvakrat pomežikne in se z vso vnemo vrže na zajčjo taco, ki na vrvici privezana binglja ob otroški mizi njemu vedno na razpolago. Kakor bi hotel pokazati vso svojo gibčnost in žonglerski talent, se Bobi zaletava v ubogo ogoljeno taco, jo z gobčkom odriva v zrak, da odleti preko glave na hrbet in od tam v velikem loku zopet nazaj na gobček. Pri tem početju pa me večkrat ošine s pogledom, da se prepriča, ali še sledim njegovi umetnosti. A kmalu mu je dovolj te telovadbe in tedaj prične poskakovati okrog mene z nemo prošnjo1, da ga vzamem v naročje, da se odpočije od napora.
Ali ste že kdaj videli afektiranega psa? Moj Bobi je namreč resnično afektiran. Silno ugodno se raz-položi preko mojih kolen, iztegne tace, trudno, kosmato glavo pa po dolgem premikanju in poizkušnjah položi preko tačk. Sedaj se prične njegova afektira-nost. Pogledi vseh so uprti vanj, in Bobi to dobro ve. Najprej se prične spretna igra z obračanjem oči, potem mežika in se oblizuje prav na drobno kakor da-
Vera Gogala
Ko bi naš kuža to vedel
403
Cassonove knjige izdaja v slovenskem jeziku založba revije «Domači prijatelj* v Ljubljani.
Potepal bi se rad.
mice z majhnimi usteci. Ugodnost lege vedno iznova popravlja in ves čas opazuje z živahnimi svojimi očesci. Pači se po pasje na vse načine. Ko že ponehuje zanimanje zanj, se obrne s telesom popolnoma vznak in globoko vzdiha, kakor bi mu bilo umreti. Seveda ga hinavsko tolažimo in pomilujemo, ker prav to hoče doseči. Glava mu visi preko moje roke navzdol, gobček je nalahko odprt, oči zapira in odpira kakor umirajoči, iz prsi pa prihajajo premili vzdihi, ki so v tesni zvezi z omamno dišečo klobaso na koncu mize. Kakor hitro pa Bobi opazi, da drsi moja roka počasi proti klobasici, preneha namah vsa njegova trudnost in slabost, oči se mu zaiskrijo in globoko požre slino. Ti mali navihanec, ne boš me preslepil s svojo igro! Za tebe še ni klobasa in vsi tvoji globoki vzdihljaji me ne bodo omehčali.
Silno je prebrisan naš črni kosmatinec. Zvečer je njegova navada (katerih ima mnogo), da se za kratek čas oglasi v moji sobi. Brez tega ne gre in ne gre, kajti drugače ne more zatisniti oči. Na posteljo bi seveda rad. Jaz pa dobro vem, da Bobiju niti moja mehka postelja niti jaz nisva toliko pri srcu, kakor tista lepo poslikana škatlica na posteljni omarici, v kateri je cilj njegovih večernih obiskov. Skrivaj in proti volji papana ga potegnem k sebi in mu zabičim, naj leži tiho in mirno, da ne bi kdo čul. Nekaj minut leži mirno, a ko se mu zdi, da sem zaspala, se splazi okrog moje glave do posteljne omarice. Potuhnem se in čakam. Kar začujem škrabljanje. Bobi v temi previdno oprijemlje škatlo. Trenotek pozneje je škatla z vso svojo vsebino že na varnem pod Bobijem. Ako bi v istem trenotku zagorela luč v moji sobi, bi nihče ne opazil, kam je tatiček skril svoj plen. Ker se le ne premaknem, dobi Bobi vendar toliko poguma, da prične nadaljevati svoj nepošteni posel. Pokrov odleti in vsa sladka vsebina — čokolada — je presrečnemu in nič hudega slutečemu Bobiju na razpolago. Previdno sežem proti njemu. Košček za koščkom poberem in jih spravljam v omarico. Pustim samo toliko^ da se je tatu izplačalo krasti. Ker mora biti za svoj zločin
kaznovan, ga na drobno, a občutno uščipnem v tačko, da mu od presenečenja čokolada obtiči v gobčku. Prižgati luč v sobi pomeni izdati oba, zato rajši opravim svojo milostno kazen kar v temi.
Pozno zvečer je že in papa se odpravlja spat. A kje je kužek? Seveda zopet pri tej neubogljivki! Papa žvižga in kliče, a drugače vedno ubogljivi psiček se ne prikaže od nobene strani. Oba že namreč spiva. Bobi se vsaj tako dela, kakor bi spal, a jaz diham globoko in umerjeno, kakor dihajo speči ljudje. Papa se prepriča, da se ni vredno jeziti, ker zaspani ljudje itak ne slišijo dobro, zato vzame Bobija in ga hoče postaviti na tla. Bobi je papana dobro slišal, ko ga je iskal in žvižgal, o čemer so me prepričala njegova ušesa, ki so strigla naokoli in me ščegetala po roki. Ko ga je pa papa vzdignil in se je bilo treba postaviti na noge, mu je nenadoma zmanjkalo moči, tačke so klecnile in nekaj je težko padlo na tla. «No, če je pa tako, pa ostani še nekaj minut na tleh. Pridem že pote», je dejal papa. Komaj pa je za seboj zaprl vrata, že so dobile Bobijeve noge svojo prejšnjo moč. Skočil je pokonci in se iztegoval navzgor po posteljni stranici ter mi priliznjeno pritiskal gobček k roki. Nisem si ga upala več vzeti k sebi, ker mora papa vsak čas stopiti v sobo. Vrata so se zopet odprla, papa je prišel končno čisto zares po psička, a glej, Bobiju je zopet zmanjkalo moči in onemogel se je zgrudil natanko na tisto mesto, kjer je obležal ob papanovem odhodu. <Ti revček moj zaspani», ga je miloval papa in ga odnesel v Bobijev mehko postlani košek. Ko bi se kužek znal smejati, prav gotovo bi se muzal papanu, da ga je potegnil in osleparil za dve srečni minuti, ki jih je dalje časa prebil v moji sobi.
Vedno pa ni tako neubogljiv naš kosmatinček. Še za zgled drugim psičkom je lahko, posebno na izpre-hodih. Kar je še posebno omeniti in pohvaliti, je Bo-bijeva navada, da se ob povratku z izprehoda redno
Naš Bobi.
spomni naše mame s kakim darilcem, ki je po pasjem mnenju mnogo vredno in koristno. Pograbi namreč kako veliko suho vejo ali poleno, ležeče ob poti, in ga z velikim veseljem nese ali pa celo vleče pol kilometra daleč domov. Trudoma prisopiha po stopnicah in vejo z žarečimi očmi in mahaje z repom položi — pred maanine noge. Strašno je vesel svoje skrbnosti in pozornosti in kar ne more se naslišati pohval. Če pa že ne najde nobenega primernega dračja, pograbi, kar najde pred hišo, kamen, olupek od pomaranče, od sosednjega čevljarja star kos usnja itd., samo da ne pride s praznimi tačkami oziroma s praznim gobčkom domov.
Kadar iima naš Bobi kakšen zločin na vesti, najsi bo raztrgano novo nogavico ali oškrbljan čevelj, pre-vrnjeno posodo ali razmetano oprano perilo po dvorišču, je pohleven in ubogljiv, da se vsi čudimo, odkod ta nenadna pridlnost in ljubeznivost. Kakor hitro opaizi, da se kdo bliža kraju, kjer bo odkrit njegov greh, jo pobriše tiho in neopazno pod divan ali posteljo. Kličemo ga, iščemo povsod, pod omaro, pod mizo, pod posteljo in divanom, lahko ležem na tla ali celo pod posteljo, — Bobija ni videti nikjer. Po dolgem času, ko se oči privadijo teme, opazim potuh-
njenca prav ob steni, ob nogi divana pritisnjenega tako tesno, da ga je komaj opaziti. Ne gane se ves čas nič, še diha prav tiho, le oči ga izdajajo, ki strme v mene svetlo in preplašeno kakor dve lučki.
Kazen s šibico prepustim drugim. Midva opraviva kar ustno, kar je seveda Bofoiju mnogo bolj pri srcu kakor dve skeleči batini po hrbtičku. Čudno pa je, da sicer občutljivi naš kuža ob pravično prejeti kazni ne črhne niti ne bevskne. Mirno drži, da opravi papa svoj vzgojevalni posel, potem pa pomaha z repkom in leže papanu na noge.
Tako, kakor marsikateri drug psiček, zna tudi naš Bobi celo vrsto umetnosti, seveda pasjih. Ali to je le priučeno in ni tako ljubko in zabavno, kakor so njegovi lastni izumi. Nauči se pa vsega igraje, z veseljem in vihravostjo. Najrajši nosi na povelje zajčjo taco ali pa svoj korobač. Če od učnih ur še ni dovolj utrujen, ga podimo po dvorišču z metlo in se igramo z njim. Končno smo vendar vsi prej izmučeni kakor pa ne ugnani Bobi.
Domišljav je moj kuža, ni ga dobro preveč hvaliti. To je dobro, da ne zna brati, kajti razpočil bi se od same prevzetnosti in domišljavosti, ko bi mu prišle tele vrstice v kosmate tace.
O, kako je črn tale Vaš Bobi" ...
Spomenik hvaležnosti velikima pokojnikoma dr. Gregorju Žerjavu in njegovi požrtvovalni soprogi Mileni
Hitro je narod zbral potrebna sredstva, da postavi viden znak hvaležnosti tako požrtvovalnima delavcema za narod in njegovo blaginjo. V nedeljo, dne 17. oktobra, so odkrili spomenik, ki je lep in svetal, kakor so bili lepi cilji in vzori pokojnega dr. Žerjava in njegove blage soproge Milene, rojene Lavrenčičeve.
Vse življenje gospe dr. Žerjavove je bilo posvečeno dobrodelnosti. Ni je bilo nabiralne akcije, kjer bi ne bila sodelovala požrtvovalna pokojnica. Že med vojno in vseskozi do pre-rane smrti je bleščalo njeno ime na prvem mestu med slovenskimi ženami. Sodelovala je pri zgodovinski Majski deklaraciji. Tolažila je ranjena srca povsod, kamor je prišla. Žrtvovala je ves svoj prosti čas narodu, zlasti pa dijaštvu.
Saj je bila ena najmarljivejših delavk v odborih dijaške kuhinje Domovine, Akademskega kolegija in njegove dijaške menze, di-
jaškega podpornega društva Radogoja, Rdečega križa in mnogih drugih dobrodelnih ustanov, ki so že končale svoje delo, ker so dosegle svoj namen. Pokojnica je popravila marsikaj, kar je uničila in poškodovala svetovna vojna. Kdorkoli ji je potožil, vsak je bil deležen njene požrtvovalnosti. Storila je vse zanj, kar je bilo v njenih močeh. S svojim vplivom je izposlo-vala marsikaj koristnega. S solznimi očmi mi je pripovedovala stara upokojenka Tobačne tvornice, kako se je zavzela blagopokojnica za starostno preskrbo vseh upokojenk.
Pokojnica je bila pokroviteljica številnih dobrodelnih prireditev. Bila je, kar je danes dvorna dama gospa dr. Tavčarjeva. Kakor je bil njen mož dr. Gregor Žerjav oče vseh ubogih in zatiranih, tako jim je bila ona skrbna mati. Njeno srce je bilo polno dobrote in sočutja.
Vse njeno življenje je bilo preprosto. Brez izumetničenih čuvstev. Zavedala se je vzvišene naloge žene. Žrtvovala se je za narod.
»Vstajenje.* Oba spomenika je izdelalo kamnoseško-kipursko podjetje F. Kunovar in B. Kalin, Sv. Križ, Ljubljana.
ogledalo odsev življenja
Prvo ogledalo — miren in skrit zaliv kakšnega potočka ali jezera — ni zahtevalo nobenih naporov človeške industrije: dovolj je bilo, da se je začuden obrazek, malo prestrašen, pa hitro pomirjen, sklonil nad podobo samega sebe, da se vidi v dvojniku
— slika, ki je tako silno očarala Narcisa. Ženske iz primitivnih dob, pa že koketne, kakor pričajo naivni okraski ogrlic iz školjk, ki so jih našli v najstarejših grobovih, niso poznale drugega «svetovalca lepote* kakor samo svetlo vodno gladino.
Potem je nastopila železna doba. Človek je zamenjal nože in sekire iž kremena z orožjem in orodjem iz brona in je zapazil, da ima lepo izglajen bron tudi to lastnost, da odraža njegove poteze, in tako je prišlo zrcalo v človeške domove ter postalo človeku veren tovariš. Ono je bilo lepoticam diskretna priča njih toalet,, dno jih je spremljalo vse do groba. Kakšna ogledal^ se niso vse našla v metropolah mi-nilih civilizacijama j več jih je bilo iz brona, a tudi iz zlata, srebra, jekla. Pa najsi so bila takšnega ali drugačnega izvora, vendar se jim oblika ni veliko izpre-menila. Vsftfšo bila okrogla, kar je čisto naravno. Razlike so bile samo v podrobnostih.
Stari Kitajci so izdelovali ogledala brez ročaja. Samo zadaj so imela vdelan gumb, za katerega je bila privezana vrvica za obešanje ogledala. Okoli tega gumba je bil gikrasek v reliefu, primitivno geometričen ali pa lepo stiliziran, pod grškim vplivom bolj naturalističen, doba Tangov pa prinaša že tudi viteze, živali, cvetje in ovočje.
Egipčani; so si izrezlja vali lotose in vitke ženske oblike na Zadnji strani svojih lepih zrcal z ročajem. Feničani so imeli po večini okrogla ogledala brez držaja, ki so jih prijemali s konci prstov. Etrurci so imeli Ogledala v obeh oblikah z vrezanimi okraski.
•Grki' so si želeli več fantazije in so že imeli dve vrsti*-Ogledal. Ponajveč ogledala brez ročaja, zaprta v zakiopniče- in okrašena z reliefnimi aplikacijami, ki so bile lepfe, da jih je vse občudovalo: z mitološkimi prizori, s plesi mladih žensk v tenčicah, z Afroditino glavo lali pa , z Adonisom. Celo pokrov je bil ododzno-trajj graviran. Lepe Grkinje pa so imele posebno rade ogledala s stojalom, da so jih mogle postaviti, kamor so hotele,. in; 4.a so se mogle po mili volji obračati pred..»jimi.;To .stojalo je bilo narejeno v obliki statuse, ki je, drsala na svoji glavi gladko svetlo pločo. Ob .glavi sta plavala dva majhna Amorja, ob robu ploče pa, je bila skupina živali, ptic itd. Rimljani, kakor v,se, kaže, .niso marali za to vrsto zrcal. Oni so se,>iZadoyolj.ili s precej manj umetniško imitacijo grških ogledal z zaklopnico, okrašenih z aplikacijami, zlasti radi so pa imeli ogledala z držajem.
Ali vzlic svoji lepoti in svojemu luksusu je služilo ogledalo še vedno za ogledovanje obraza in toalete, ker. ni imelo v premeru več ko 20 cm. Preden se je povečalo in postalo del pohištva, je bilo treba počakati, da se je začela izkoriščati industrija stekla. In kakor 'So izumili votlo (napihnjeno) steklo šele pred sto leti, tako datirajo šele od rimskih časov mala sirijska in zlasti feničanska ogledala, narejena iz votllga stekla in okrašena s slikanimi okraski.
!'feničani' so bili največji steklarski mojstri starega veka.. Okna, ki sp jih dielali, so bila precej velika, k^kojf, pričajo izkopane stavbe v Pompejih.
.Omenimo, naj, še cvžigalna.ogledala*, pri katerih so bile izkoriščene lastnosti izbočenega zrcala, ki je kon-centrirftl«. scjlnčne žarke v plameneč sveženj. Stari pisatelji ,ča,t;rjujejo, da je s pomočjo tega vžigalnega aparata;, Arhimed uničil rimsko brodovje pri Sira-kuzali. •
• Ko,rje minil mračni vek, nahajamo med najlepšimi predmeti v ^ sfednjem veku ogledala iz slonove kosti, izdelana- Z veilikim potrpljenjem in veliko naivnostjo. SloaiQva kost je bila v modi in je služila za okvir ogledalom, v .zaklopnicah, ki so bile tudi okrašene. Na lepih: «poročnih ogledalih* 13., 14. in 15. stoletja se vidi j aa galantni prizori, viteške tekme in drugi prizori, m^d: njimi: alegorija viteza, ki ponuja dami srce, ona mu pa v zameno daje kito Cvetja.
Moderna dama pred svojim svetovalcem.
Ogledalo je skoraj vedno okroglo, zaklopnica pa je včasi na štiri ali pa na šest oglov, ki jih krase različni okrasni motivi.
Polagoma pa se je industrija stekla izpopolnjevala in v 13. stoletju so že imeli ogledala s kovinsko pločo na drugi strani. Praktično oblaganje z živim srebrom pa se je pričelo šele v 15. stoletju. To je bil nemški izum, ki si je silno hitro osvojil svet. Toda izgubljeno tajnost velikih ulitih ogledal so proučili šele 1. 1675. normandijski steklarji.
S toaletne mizice se je preselilo ogledalo v salon, seveda v precej večji obliki. Poslej ima že tudi okvir iz kovine ali pa iz izrezljanega in pozlačenega lesa, za okras pa venčke, angelske glavice itd. Zlasti so se pri tem odlikovali Benečani. Njih prelepa ogledala so bila ponos najodličnejših hiš.
Ogledalo kaže verno in odraža vse trenotke in mode življenja. Ono je tajna priča radovednosti brezposelnih žensk: po manjših nemških mestecih ima vsaka hiša svojega cšpijona*. Majhno ogledalo je vdelano v okno tako, da žena, sedeča ob oknu z delom v roki, lepo vidi vsak gib človeka, ki gre po ulici.
Moda je tudi to, da se v izbočenem ogledalu, postavljenem v prizemlju nasproti vratom, odraža zelena perspektiva domačega vrta, kakor se v jezerih in morjih ogledujejo pečine, hribi in gozdovi.
Moč ogledala ni bila nikdar ogrožena. Povsod ga vidimo, celo na vratih omar, v našem stoletju pa, ko cvete industrija, se je silno razširilo, da ga imajo celo v službi reklame. Pogosto ga vidimo v izlogah trgovin, in vanje se za trenotek z zadovoljstvom pogleda ko-keta, ki gre mimo, nakar napravi zopet nekaj korakov, da kje drugje isto stori. In te slike, ki vsak čas zbeže, kakor da so kratek odinev življenja: treba je
bilo poiskati boljše. In našli so jih. Mar ni tudi fotografija nekakšna oblika ogledala? In sicer občutljivega, toda trajnega ogledala, ki leta in leta ohrani tisto, kar je samo enkrat videlo. Poslej bodo ostala vsa življenska dela in vse geste ljudi zapisane in bodo preživele svoje originale. Zdaj se že tudi projicirajo nagle izpremembe slik, in to je kinematograf, ogledalo kretenj, zvočni valovi se očrtavajo v mehke površine, in to je gramofon, ogledalo zvoka.
Oj, kako je še vedno živa antična ljubezen do ogledala!
Zakaj?
Moja bivša sošolka je bila velika sovražnica lepo-tičja. Vsi njeni kozmetični pomočki so obstojali iz mila in pilice za nohte. Ko sem jo pa nedavno po dol-
gem času zopet srečala, je bila čisto modernizirana. «1, Nada, od kdaj si pa ti mažeš ustnice?* sem se za-
čudila. «Veš, poročena sem in mojemu možu tisto naše študentovsko ignoriranje lišpamja nič kaj ne ugaja»,
se je nasmehnila, <pa tudi meni izprememba čisto dobro de.» škodovalo ji res ni, saj se ni prav nič po-znalov da je že pet let, odkar sva se zadnjikrat videli. Masaža in malo diskretnega rdečila pomore k prijetni in prijazni zunanjosti, kar je preveč, pa seveda škodi koži in videzu. Pričeska je okvir za obraz. Kakor pokvari neprimeren okvir sliko, tako tudi nerodna in dolgočasna pričeska nič ne poinore k lepemu obrazu. Gladko nazaj počesani lasje napravijo resen obraz, ki pa ne pristoja k sedanjim z volani in čipkami pošitim oblekam^ še manj pa modnim razposajenim klobučkom. Ker je pa gladka pričeska prijetna in komodna, se bo še vedno nosila k športnim klobukom in bare-tom, katerih posebno športnice ne bodo kar tako hitro odložile. Vedno enaka pričeska postane tudi dolgočasna, zato prinašamo tri slike preprostih pričesk, ki ne zahtevajo posebne nege in se prav zato lahko nosijo za vsak dan.
Letošnje poletje se je vršil v Pragi šahovski turnir, kjer se je borilo devetnajst narodov za svetovni šam-pionat in za zlati Hamilton-Rusellov pokal, ki je za šahista največja trofeja. Ob istem času pa se je vršil tudi damski šahovski turnir v Pragi, ki so se ga udeležile najboljše šahistke petih narodov. Svetovno prvenstvo si je priborila Vera Menčikova, ki j« igrala pod češkoslovaško zastavo. Oče Vere Menčikove je po rodu Čeh, ona sama pa je bila rojena v Moskvi in živi zdaj stalno v Angliji. Šah je rada igrala že kot otrok, ko je živela v Rusiji in pozneje v Angliji, kjer je ta igra zelo razširjena. Dandanes pa je njeno ime na črnobelem polju že tako popularno kakor imena drugih šahovskih veličin. Ko se je vršil predlansko leto veliki mednarodni šahovski turnir v Karlovih varili, se ga je udleležila izmed žen edino ona in se prav častno plasirala. Letošnje poletje pa so jo povabili češkoslovaški šahisti na praško damsko olimpiado, da je igrala pod češko zastavo. Z vsako nasprotnico je igrala po dve igri in tudi dobila vseh osem, s čimer je dosegla najvišje število točk. Druga je bila Avstrijka
gospa Wolf-Kalmarjeva s štirimi točkami, tretja Angležinja gospa Stevensomoiva s tri in pol točkami, četrta gospa Beskova, izrazita Švedinja, ki smatra šahovsko igro za duševno gimnastiko, z dvema in pol točkama. Peta je bila simpatična gospodična Henseh-lova, članica hamburškega šahovskega kluba, z dvema točkama, ki je pa dosegla med gledalci sama več uspehov kakor njena igra.
Lansko leto je bila središče svetovnih ženskih iger, ki so se vršile od 1. do 9. septembra v Pragi, Japonka Hitomi, vzgojiteljica in propagatorica spoirta, žurna-listka, ki je s spretnim žurnalističnim peresom opevala lepoto in mogočnost športa. V svoji domovini in pa v vsem športnem svetu je bila najbolj popularna žena. Nedavno pa se je bliskoma raznesla vest, da je umrla. Hitomi, ki si je vedno priborila hitrostni rekord, je prehitro pretekla tudi svojo življensko pot. Umrla je mlada, sredi najplodnejšega dela. Spomin nanjo pa bo ostal, ostal bo pri vseh, ki so jo poznali, in teh je mnogo po vsem svetu. Za njo in za njenim kratkim mladim, z delom izpolnjenim življenjem žaluje ves športni svet.
Lansko sezono je gostovala v Beogradlu, Zagrebu in v Ljubljani gospa Marija Hiib-nerjeva, Članica drame Narodnega gledališča v Pragi. Povabili so jo tudi v Sarajevo in Split, kar je pa morala, kakor je sama rekla, žal odkloniti. Ob priliki gostovanja v Beogradu jo je odlikoval kralj z redom Sv. Save. Odlikovanje ji je izročil na odprti sceni vpričo vseh članov gledališča v kraljevem imenu intendant državnega gledališča. V Ljubljani je gostovala v drami Sveti plamen. Kdor jo je videl in slišal, pač ne bo pozabil tega večera in igre Marije Hiibnerjeve. Letošnje poletje je morala v sanatorij, odkoder se ni več vrnila. Umrla je dne 5. avgusta. Kakor je bila slavna, tako je bila tudi skromna, da je prevzemala tudi neznatne vloge in tudi v njih pokazala svojo dramsko moč in veličino. Petdeset let je delovala pri gledališču. Z njo je dosegla češka igralska umetnost višino, preko kar tere se bo težko povzpeti. Marija Hiibnerjeva je bila
igralka v kar največjemu pomenu besede. Narodno gledališče v Pragi, kjer je delovala od leta 1896., je izgubilo z njo repre-zentantko, ki ni proslavila češke igralske umetnosti samo doma, ampak tudi v inozemstvu.
Na Španskem so po burnih debatah v parlamenju končno s 160 glasovi proti 121 glasovom sprejeli člen ustave, ki daje ženam volilno pravico.
Rekorderka
Hitomi.
Japonka
Modla in običaji se v Evropi silno hitro izpremi-njajo, v Japonski pa trajajo stoletja in stoletja.
Japonka je na to stran vsa drugačna od Evropke. Ona ne ve še nič o ženski emancipaciji, ker so inteligentni sinovi Nipona, ki sicer v vsem kaj radi posnemajo Evropo, jako odločni nasprotniki vsake novota-rije, če se tiče njih žena. Zato je ostala mala, ljubka Japonka še danes ta dan prava sužnja svojega moža, kakor je bila pred sto in sto leti. Ona ima ista razvedrila, nosi isto nošo in frizuro in je še dandanes ne sme spremljati na ulici noben drug moški. Toda če pade spotoma moškemu kakšna reč iz rok, se ona uslužno sklone, jo pobere in z ljubeznivim nasmeškom vrne lastniku, ki ga še prej vljudno pozdravi. Torej čisto nasprotno kakor pri nas v Evropi ali pa Ameriki. Japonka gre vedno s svojim možem in stopa tik njega kakor sužnja. Ona je samo zaradi njega na svetu, ona mu mora delati življenje prijetno in lepo, samo njegova je in samo njemu služi.
To se ona uči tudi v šoli, ker ji tam neprestano pripovedujejo: bodi spodobna hči svojih starih, in ves pouk je usmerjen na to* da posnema svoje prednice, in ne moderne generacije v Evropi. Po zgledu svojih prednic se ravna Japonka vse do konca svojih dni. Njo zanimajo tehnične novosti, in ona jih razume. Ona razume in pozna evropsko modo, ali je v njej konservativna do skrajnih mej.
Niti dečja frizura, ki je ves svet na mah osvojila, se ni mogla udomačiti v Japonski. Tisto malo dijakinj, ki so jo zanesle tja, je ostalo popolnoma osamljenih. Japonka se ni mogla ločiti od svojih dolgih las, ki so od narave črni kakor oglje. V Japonski ni plavolask. Japonci ne morejo videti plavolaske, morda jih prav zato tam tudi ni. Vse ženske, ki nimajo od narave črnih las, si jih barvajo s črno barvo, Plavi lasje se ne podajo Japonki k obrazu.
Vera Menčikova.
Od svoje starodavne noše se Japonka silno nerada loči. Zdi se, da se ta obleka najbolj zlaga z njeno psiho, in zato ona misli, da bi bilo, ko bi jo odložila, to toliko, kakor bi odložila del sebe.
Usoda žensk v Egiptu
Kakor posnemamo iz časopisov, so v Egiptu na dnevnem redu stalni boji za svobodo egiptskega ljudstva proti tamošnji reakcionarni vladi. Enkrat se ti boji malo poležejo, pa se po nekaj mesecih s še hujšo silo zopet začno. Težave vodij, ki se bore za svobodo, je mogoče razumeti le tedaj, ako so nam znana družabna nasprotja v tej deželi. Tu vladajo socialna nasprotja najhujše vrste. Bajno bogati zemljiški) veleposestnik na eni strani — izstradani, do najskrajnejših meja možnosti izžeti najemnik, felah, na drugi strani. Kultura, znanost, znanje mnogih jezikov pri posedujočih slojih, analfabetizem pri ljudstvu. In zatem še nasprotja med Gornjim in Spodnjim Egiptom.
O teh razmerah piše zdravnica dr. Kathe Fothova:
Medtem ko je mogoče opažati v Spodnjem Egiptu s Kairom kot središčem v veliki meri evropski vpliv, je Gornji Egipt, pokrajina oikrog dandanes večkrat omenjanega jezu pri Assuanu, najgloblji O r i e n t. Tam vidimo čepeti felaha večkrat po cele ure na poštnem uradu, dokler mu poštar ne napiše tega, kar želi. Enkrat sem se postavila kot zadnja v dolgi vrsti čakajočih pred okence za poštne znamke. Naenkrat so vsi stopili na stran in stala sem spredaj kot prva. Iznenadena in osramočena sem razumela razdaljo črnega gornjeegipčanskega felaha do kulti-viraliega Evropca.
Položaj ženske v Gornjem Egiptu prekaša v brezupnosti vse. Moderna Egipčanka v Kairu si je pridobila nekako tak položaj kakor Turkinja in se pred možitvijo v veliki meri bavi s poklicem. Dasi je mnogoženstvo dovoljeno, se poroči moderen mož v Spodnjem Egiptu večinoma le z eno ženo. Ako jih pa vzame več, napravi to, kakor mi je rekel neki Egip-
čan, v prizanesljivi evropski obliki. Žene živijo druga od druge oddaljene v različnih gospodinjstvih.
V nasprotju s Kairom imajo v Gornjem Egiptu še zelo staro obliko harema. Število žena, ki je dovoljeno državnim uradnikom, se ravna po činu. Ženska nižjih slojev je delovna živina, ženska srednjih in višjih slojev pa ujetnica, ki je priklenjena na hišo in vrt ter pride le redko globoko zagrnjena na ulico.
Zaradi svojega poklica kot zdravnica sem mogla večkrat obiskati razne hareme v Assuanu, kar sicer ni dbvoljeno nobenemu Evropcu. Pretresujoč doživljaj je bil zvezan z enim teh obiskov. Pripovedujem ga, ker je to oris običajev in je tipičen za stališče žene. Neki egipčanski inženir me je naprosil, da obiščem njegovo bolno ženo. Ko sem ga vprašala, ali je že bila v zdravniški oskrbi, me je ogorčen strmo pogledal: Zdravnik — ne — on spoštuje običaje svoje dežele, in nobene žene ne sme preiskati kak moški zdravnik.
«Ali če je življenje v nevarnosti, kaj tedaj?*, sem vprašala.
«T u d i tedaj n e,» je odgovoril, «ako Allah ne pomaga, morajo žene pač umreti!*
Pripovedoval mi je o celi vrsti tragičnih smrtnih slučajev mladih žena v Assuanu, ki so jih njih možje pustili umreti, ker se jih ni smel noben drug moški, tudi noben zdravnik, dotekniti. Inženir me je moledbval, naj pridem, kajti doslej se je oženil še s samo eno ženo, ker jo zelo ljubi. V krasno cvetočem vrtu, polnem oleandrskih dreves, sem našla lično belo hišo, v njej pa preprosto belo poslikano sprejeminco z lepimi preprogami in rezbarijami. Gospodar me je sprejel s pretirano orientalsko vljudnostjo. Piti sem morala običajno močno kavo moka in poklonili so mi cvetic. Oprema hiše je bila evropska; v spalnici gospe je bilo veliko razkošje.
Gospa, zamaknjen otrok šestnajstih let, z lahko na bronzo spominjajočo barvo polti, ozka /n gra-ciozna, črnih, svetečih se las. Med pregledom je sijala koža zlatordeče od solnČnih žarkov, ki so padali skozi ozko, zamreženo okno. Ta mlada stvarca je imela že dva prezgodnja poroda. Želela si je sina.	i	i
«Ako ne more žena darovati možu nobenega sina, ni tu na deželi zanj nič vredna*, je rekla.
Ugotovila sem sifilido. To malo bitje mi je stisnilo pri slovesu tako hvaležno in zaupajoče roko, kakor da bi bila jaz bitje z drugega sveta, ki bi pc»-magalo. A pomagati nisem mogla. Čas, ki mi je bil tu v Assuanu še na razpolago, ni več zadostoval za redno zdravljenje.
Inženir je uvidel, da se mora dati zdraviti zdravniku. Borila sem se z njim za zdravljenje mlade žene. Ali on je vztrajal:
< A k o ji ne pomore Allah, moram jaz, kakor zeloijo ljubim, vzeti drugo žen 0!»
Strašna usoda žena, ki pa jo imajo tu za samo po sebi umevno. Dosegla sem samo obljubo, da vzame novo ženo šele takrat, ko bo sam popolnoma zdrav. V najboljšem slučaju sem torej obvarovala samo še kako drugo žensko pred trpljenjem.
Bila sem kakor premrzla, ko sem se vračala skozi žareče in sijoče solnce in skozi cvetoči vrt. Od običaja uzakonjen umor. Vest o mojem obisku se je hitro raznesla po Assuanu med! Egipčani in obiskala sem še druge hareme. Povsod enak vtisk. Dvajseto stoletje! Žena je blago, ki si ga lahko preskrbi po kakovosti in količini mož, kakor mu pač dovoljuje denarna mošnja in čin.	Cv. K.
Odlična darila za Božič - so ročna dela



1.7,T ---ir-Tf;
• ; 1' • Jl;nU'>■'. U- : 1 -. .--:
rv-.........^

■ ^ - - -
Že danes morate misliti na to, kaj boste dali možu, ali zaročencu, ali prijateljici in otroku za Božič. Zato prinašamo nekaj predmetov, ki jih lahko sami napravite.
Za prijatelja knjig je kaj neprijetno, če se mu knjiga f med čitanjem umaže, zlasti če je dragocena in lepo vezana. Prinašamo slike platnic, kakršne spretna čita-teljica lahko naredi sama iz ostankov blaga. Na spodnjih dveh stranskih slikah se vidi, kako se platnice prikroje in zašijejo (na levi strani je spodnji del, na desni pa vrhnji del platnic), zgoraj je več vzorcev izgotovljenih platnic, v levem kotu pa je že v platnice oblečena knjiga.
Na naši sliki vidimo lep nastavek za cigarete, okrašen " z modernimi motivi v raznih barvah, v reliefu, ki si ga lahko sami naslikamo. V trgovini s papirjem se dobi za to poseben prašek in lak, raztopljen v alkoholu. Na stekleno pločico natresemo. nekoliko tega praška, na-kapljemo nanj laka in mešamo z nožem, da nastane redka zmes. S to zmesjo prevlečemo na tenko stekleni nastavek, ki ga hočemo okrasiti, in počakamo en dan, da se zmes dobro posuši. Nato se nanj narišejo motivi z oljnimi barvami, pomešanimi z lakom, ki dajo povsem yjdez reliefa,
Vesel Božič voščimo svoji prijateljici, hkrati ji pa damo eno
izmed preprostih, a ličnih daril, ki so na sliki.
Dva prtiča iz svile.

Iz slame ali umetne svile napravljena torbica.
Pas in manšete na mrežni osnovi so izšite z volno, umetno svilo ali pa tudi z barvano slamo.
Na sliki vidimo zgoraj lep prtič, pleten iz umetne svile ali iz starega zlata. V naravni velikosti ima v premeru 36 cm in je izdelan v šampanjski in modri barvi. Nasnuje se na 8 luknjic in se plete najprej 5? vrst naokrog v modri barvi, nato 16 vrst o šampanjski, potem zopet 2 vrsti v modri in nato še čipka ob kraju v šampanjski barvi. Seveda dela jo ta vzorec lahko samo tiste čitateljice, ki znajo plesti vzorčke.
Na drugi sliki vidimo enostavnejši in manjši kvačkan prtič s premerom 26 cm, ki se pa seveda lahko poveča do poljubne velikosti.
Pri vsaki torbici je povečan vzorec za različno vezenje. Šest tednov imate na razpolago, da lahko napravite svoji mami, sestri ali prijateljici takole torbico. Hvaležna Vam bo za lepo darilo.
Otroške igračke,
kakršne pridna mama za Božič lahko sama napravi
Otroci imajo rajši preproste, doma narejene igračke kakor pa kupljene, ki so pač lepe na videz, a se kmalu polomijo in razbijejo. Pa tudi cenejše so doma narejene igračke. Zanje se lahko uporabijo razni od-rezki blaga, žameta ali pliša. Prinašamo več vzorcev igrač s popisom, s čemer bomo gotovo ustregli marsikateri varčni in praktični naročnici.
Gugalni konjiček je visok 18 cm. Trup je dlolg 15 cm, visok 7 cm; celi konjiček pa je dolg 21 cm. Trup se sešije, spodaj se pusti majhna odprtina, da se lahko napolni z volno ali žimo, pa tudi z drobno razrezanimi ostanki blaga. Žaganje ni praktično, ker se rado raztrese in praši. Za glavo in vrat se vzame dvojna ali trojna žica, ki se ovije z ozkimi trakovi iz blaga ali pa z barvasto volno in zatakne v trup. Griva je iz volne ali pa bombaža. Rep je iz žice, ovit z volno, na koncu pa ima čop iz volne. Noge so iz
dvojne žice, pretaknjene skozi trup in pritrjene na leseni gugalni podstavek.
Dobra gospodinja ima gotovo nekaj najpotrebnejšega mizarskega orodja, ki se večkrat rabi v gospodinjstvu. Z njim lahko naredi razne majhne hišice kakršne vidite na naši sliki. Na desko, široko 2 do 3 cm, naj si nariše najprej obliko hišice, potem pa
M	Mala Albinca Schoss-Lozerjeva iz Šiške.
SlIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
naj jo izreže in pobarva. Še bolj ljubka pa je hišica, če je prelepljena s svetlim, barvastim papirjem. Hišica je bela, streha rdeča, okna in vrata pa zelena ali rjava. Golobje, račke, psički in druge živali se. izrežejo iz kartona in nalepijo na majhne podstavke
iz lesa ali kartona. Kmetica se tudi izreže iz kartona, obraz se nariše ali pa se naredi kar cela glava iz blaga, prav tako tudi roke. Da bo lahko stala, jo je treba pritrditi na okrogel podstavek, ki ga zakriva široko krilo. Kmetica se lahko obleče tudi v narodno nošo.
Lev je dolg 20 cm, visok 12 cm. Da trdno stoji, mora imeti znotraj ogrodje iz žice. Skozi trup gre ena žica, od te pa v vsako nogo po ena. Čop na repu in griva na glavi sta iz kodraste volne, da je videti lev bolj bojevit. Kodrasta volna se dobi, če se razpara stara jopica ali nogavica.
Oven se naredi tako kakor lev, le da ima večji, bolj zavaljen trup, krajši rep in roge. Rogovi so iz žice, oviti z volno ali pa s svilo, oči pa izšite z volno ali tudi s svilo ali pa so steklene.
veti I j ka za božično drevo
Iz kartona, se izreze koničasti del svetiljke, kakor je videti na sliki, in se zlepi ob strani. Spodnji del je iz pergamenta, ki je pritrjen zgoraj na koničasti del, spodaj pa na 1 cm širok obroč iz kartona. Na pergamentu se nariše v barvah spodnji vzorec. Skozi odprtino na koničastem delu pride izolirna žica z žarnico. Ob strani se pritrdi iz kartona izrezano kolo, tako da ima svetiljka obliko mlina na veter.
Balončki in pike,
ki so sedaj zelo priljubljeni vzorci pri tkaninah, se kaj lepo podajo tudi v stanovanju na zavesah, draperijah, blazinah, senčnikih in španskih stenah v najrazličnejših velikostih in barvah. Če se sestavljajo v barvah, nudijo izredno lepe nove efekte. Ti pikčasti vzorci se izdelajo lahko v aplikaciji ali v inkrustaciji, to se pravi, pike so lahko našite po vrhu ali pa izrezane in podložene z drugim blagom. Če je osnovno blago temno, se vzame vzorec v svetli barvi in obratno.
nite se revnih otrok.
Kadar ljubkujete svojega miljenca, pomislite na tiste, ki prezebajo, ki so bedni in lačni. Usmilite se jih! Božič je pred durmi. Karkoli boste darovali, seVam bo nekoč stotero povrnilo.
Če se hočemo učiti, ne br-skajmo po knjigah. Prisluhnimo naravi — ali pa otroku. Marmelada je brez dvoma nebeško sladka stvar — toda trenutek, ko fantek odstavi z njo poma-zani kruhek od ust in se zamakne v globoko uživanje in pričakovanje — je še stokrat slajši in globlji: Ne samo zanj, tudi za nas, ki ga gledamo.

Premišljevanje je za navadnega opazovalca na prvi pogled kaj čudno opravilo za takele
mlade junake — in vendar, koliko je prizadetih mamic na svetu, ki bi nejbile pripravljene kar priseči, da se rojevajo v takihle trenutkih v bučkah družinskega ponosa j zametki — vsaj napoleonskega genija?
Za spretne in podjetne
modistke
S klobuki imamo letos rei veliko posla in skrbi. Širokih ne vidimo nikjer več, čeravno so bili lansko sezono tako zelo moderni. Kaj naj bodo res • samo za copate? Ne, iz velikega starega klobuka se da še vedno narediti majhen modni klobuk, seveda je treba zato precej spretnosti in potrpljenja. Na zgornjih slikah vidite, kako se naredi iz starega klobuka nov. Za predelavo je pa
katerim športna moda ni bila naklonjena, zato se pa sedaj tembolj košatijo z volani, čipkami, peresi, kodri in prijaznimi klobučki. Kaj hočemo, s tiho resignacijo bomo sprejeli vsi novo diktaturo. Nekdo je napisal: / metrov blaga za tako obleko bo morda le nekoliko omililo tekstilno krizo. Samo to dejstvo nekoliko lajša slovo od poslavljajoče se praktične preprostosti. Kaj še pride, bomo videli. Za malimi peresi, ki so se pojavili na spomladanskih klobučkih, je prišla kar cela poplava velikih nojevih peres, ki pokrijejo že skoraj ves klobuček, kakor vidite na naši sliki.
Naenkrat je izdala moda povelje: nazaj k ženskosti. Ko bi bojevale ta boj same ženske prvoboriteljice, bi menili, da je to strategična poteza, ker jo pa diktirajo modni diktatorji, se vprašujemo: zakaj?
Koliko pa je žensk, ki nastopajo kot tako zvane dame v večernih toaletah in plaščih? Živimo v času prekooceanskih poletov, Nautilusa in vseh mogočih kriz. Kako naj se žene, ki nimajo takih mož, da bi jih poslali na revijo blejskih prireditev z Rol Roysom, uklonijo modnemu diktatu tako lahkolmiselno razsipne mode? Kako naj, recimo, dekle z 900 Din mesečne plače ali pa delovna žena, ki stanuje v predmestju in skupno z možem skrbi za družino od jutra do večera, pri kateri se začenja dan z delom, ne pa z dopoldanskim izprehodom, kar naenkrat pokrije klobuček, ki zahteva skrbno negovane in vedno ondu-lirane lase? Ni dolgo tega, ko so vsa modna poročila slavila dobre strani preproste in praktične gladke angleške obleke, propagirala džersi, čevlje z nizkimi petami, bombažaste nogavice, gladke angleške klobuke in druga taka samo praktična dopolnila ženske garderobe. To je bila doba navdušenja za šport, ki je vzgojila zdrave, samostojne žene, ki se sedaj kar naenkrat težko znajdejo v kostumih iz viktorianske dobe. Pa kako naj bi se tudi znašle, saj jim moda nudi samo kostum, milje je pa ostal samo v leksikonu.
Že nekaj časa sein je moda vtihotapljala razne modne malenkosti in preizkušala teren. Med te poizkuse spada tudi stilska obleka. Ko je pa poizkus uspel, so začeli naenkrat propagirati geslo: nazaj k ženskosti! Časopisi so začeli sugerirati, da preprosta obleka kar naenkrat ni več ženska. Kolo simpatije se je obrnilo. Na površje so prišle zopet nežne damice,
Ali se bomo morale tudi me ukloniti modnemu diktatu ?
seveda potrebno vsaj nekaj priprav, zlasti lesen model glave. Najprej se mora klobuk dobro iz-prašiti, če ima madeže, tudi očistiti z razredčenim salmijakom. Očiščen klobuk se natakne na lesen model glave in drži nad paro, da se zmehča, nato pa pusti, da se na modelu posuši. Krajevci se po potrebi porežejo, odrežejo ali zapognejo, kakor kateri ugaja in pristoja.
MODNI PČLE
Pri sedanji modi je posebno paziti na sestavo barv, kajti moda zahteva, da harmonirajo vsa dopolnila z barvo obleke: podloga pri plašču, klobuk in čevlji v temnejšem tonu, ročna torbica, rokavice in šal pa v svetlejšem. V splošnem se polaga velika važnost na detajle pri vseh kosih damske garderobe. Že dolgo ni bilo dovoljeno toliko fantazij kakor letos. Tudi obleke za posamezne prilike so letos še bolj natanko določene kakor lansko leto. Modna dama mora imeti poleg športnih oblek še obleko za popoldan; za zvečer pa malo in veliko večerno toaleto. Skromnim pa zadostuje: obleka za na ulico — kostum in plašč, popoldanska obleka in večerna toaleta. Tudi popoldansko obleko lahko nadhmesti kostum. Za zvečer pa ni kostum, zato mala večerna toalteta skoraj ne sme manjkati v damski garderobi.
Toaleta z velikim dekoltejem in brez rokavov, dolga do tal ali pa z vlečko, je primerna samo za večje družabne prireditve: za plese, premiere, koncerte. K večerni toaleti spada večerni plašč. Za vse druge večerne prireditve je mala večerna toaleta, ki je daljša kakor obleka za na ulico, ima dolge rokave, ki pa segajo lahko tudi do komolca. Tudi vratni izrezek je majhen. Životek je navadno priležen, ker je to deviza letošnje zimske modle, krilo nabrano ali pa plisirano. Gladko krild je pošito z volani, nabranjem ali pa je celo plisirano. S plisiranjem so okrašene popoldanske in večerne obleke. Popoldanske imajo le ozke obrobe in volane, pri večernih pa so plisirana kar cela krila.
Male večerne toalete so ponajveč iz enobarvnega temnega blaga in svile. Dobra stran male večerne toalete je ta, da se čez njo lahko obleče zimski plašč in da se k nji lahko nosi isti klobuk kakor k plašču.
Popoldanske obleke so najlepše iz modnega volnenega blaga, ki je mehko kakor svila. Obleka za popoldan ima vedno dolge rokave in ni prav nič daljša kakor plašč ali krilo1 od kostuma. V kroju je zelo preprosta, podobna je plaščni obleki, ki se je že večkrat trdovratno vrnila, seveda vedno v novi obliki. Na tej obleki sme biti bel ovratnik, medtem ko na mali večerni obleki ne. Popoldanske obleke se šivajo tudi iz raznih modnih trikotinov. Prevladuje črna, rjava, temnozelena in temnordeča barva. Za kombiniranje se vzameta le dva različna odtenka ene barve ali pa se kombinira bela barva s temno. Bel fiši na črni popoldanski obleki je skoraj predpisan. Čez popoldansko obleko se obleče zimski plašč ali pa kožuhovinast jopič z velikimi reverji, ki so podaljšani do pasu.
Til in čipke so letos zopet najbolj priljubljen material za večerne toalete. Kratki priležni životek je iz tenkega svilenega tila, v višini bokov pa je nanj nar šito zvončasto ali nabrano krilo iz čipk v isti barvi kakor životek. Lepa je kombinacija tila in čipk v barvi slonove kosti. Tudi cele večerne obleke so iz čipk, če so pa iz svile, žameta ali iz raznih velur jev, so
MELE
dopolnjene z jopičem iz svilenih ali volnenih čipk. Tako n. pr. se lepo poda na belo svileno toaleto jopič iz zelenih volnenih čipk z belim ali črnim kužuhovi-nastim ovratnikom. Pod obleko iz rjavih ali črnih svilenih čipk se nosi krilna kombinacija iz mirnozele-nega krepžoržeta. Čez večerno toaleto iz belega krep-satena se nosi originalna jopica iz belega velurja, spredaj široko prekrižana, z dolgimi in širokimi rokavi v obliki kepa. Taka jopica je obrobljena s srebrno lisico.
Z novo modt> večernih toalet so se vrnila spodnja krila, sešita iz mehke; svile. Za pod obleko pošito z volani, je spodnje krila sešito iz tafta prav tako kakor v nekdanjih starih časih (Frou-frou), samo da je ta taft popolnoma mehak in podajen. K veliki večerni obleki se nosi tudi majhen rokovnik v barvi obleke, sestavljen iz cvetnih listov in cvetoiv ali pa pošit z nabiranjem ali čipkami.
K večerni obleki se nosijo še vedno črne in bele ali pa črnobele kombinirane rokavice. Od lani so se obdržale zelene, modre in rdeče, ki se pa podajo le k istofoarvni toaleti. Letošnja novost so rokavice v barvi kože, okrašene ponajveč s štepico.
Na letošnjih zimskih plaščih je zopet vse polno kožuhovine. Ovratniki so zelo veliki, zapestniki segajo do komolca ali pa še čez, tako da pokrivajo skoraj celi rokav. Tudi na hrbtu plašča so dekorativni našitki iz kožuhovine, ki se koničasto končujejo v pasu. Za take našitke je najbolj primerna kratkodlaka kožuhovina, posebno astrahan, ki je izredno mehak.
Modro-beli kompleti so zadnja novost za tenis. Krilo je iz svetlomodre flanele, bluza s kratkimi rokavi je iz belomodroi črtastega džerseja. Za domov grede z igrišča se pa pokrije bel baret in obleče moder, rdeč ali rumen jopič. Novi športni pulovri so največ delani na roko iz mehke volne v pastelnih barvah, ki vedno pri-stojajo bodisi na igrišču ali pa v snežnem terenu. Oblačijo se čez glavo, imajo koničast vratni izrezek in kratke priležne rokave.
ZA POZNO
JESEN
Eleganten ansambl, sestavljen iz treh barv krep-banjona. Krilo in jopič sta iz sivega blaga, okrašena z dvema odtenkoma krem barve.
Modni plašč z našitkom na hrbtu in velikim kožuhovinastim ovratnikom v obliki šala.
Plašč za potovanje, sešit iz karira-nega volnenega blaga. Ovratnik, pas in našitki na rokavih so iz jelenje kože.
Jesenski plašč iz modnega volnenega blaga. Ovratnik je obšit s ko-žuhovino.
Popoldanski plašč iz temnomodrega volnenega ripsa. Ovratnik ima obliko šala.
Za zimo ...
Popoldanska obleka iz lahkega modnega volnenega blaga. Ovratnik, podaljšan v vezanko, je iz svetlega krep-žoržeta. — Modni plašč iz temno-rjavega velurja z velikim ovratnikom iz dolgodlake kožuhovine. — Popoldanski plašč iz temnomodrega volnenega ripsa. Ovratnik, kravata in našitki na rokavu so iz širokorepke. — Plašč z modnimi našitki na hrbtu in z velikim kožuhovi-
nastim ovratnikom. Našitki na rokavih	____
segajo skoraj do komolca. — Popoldanski plašč z velikim kožuhovinastim
ovratnikom in zapestniki. Zapestniki imajo obliko rokovnika. — Obleka za v urad, sešita iz vzorčastega pralnega žameta, okrašena s svetlim ovratnikom in s svetlimi našitki na rokavih. — Popoldanska obleka iz enobarvnega svilenega žameta. Pas je usnjen, ovratnik in zapestniki so iz svetlega krepžoržeta. — Obleka iz enobarvnega volnenega blaga za V urad. Na prednjem delu sta dve gubi. Našitek na životku je iz enakega blaga kakor obleka, ovratnik pa je iz belega pikeja. — Obleka iz vzorčastega krepdešina, okrašena s svetlim ovratnikom in obrobo. — Popoldanska obleka iz enobarvnega, lahkega volnenega blaga. Spodnji del rokavov je razširjen in nabran v ozek zapestnik. — Popoldanska obleka iz temnomodrega krepa. Našitki na volanih, ovratniku in zapestnikih so iz svetlorožastega
krepžoržeta.
Obleka iz vzorčastega žameta. Ovratnik in našitki na rokavih so iz svetlega krepdešina ali pa iz čipk. Obleka iz temnozelenega žameta. Životek je v pasu malo nadržan, krilo je zvončasto. Ovratnik in zapestniki so
iz svetle svile.
Preprosta obleka iz temnozelenega volnenega ripsa. Našitek na predniku je podaljšan po celi dolžini krila.
Ovratnik je iz belega pikeja.
Popoldanska obleka iz vzorčastega volnenega krepa. Obroba pri plastronu in ovratnik je iz svile v barvi obleke. Popoldanska obleka iz temnozelenega svilenega krepa. Na ovratniku, zapestnikih in na volanu so našitki iz belega
svilenega krepa.
Kakšno obleko
si izberete?
_La k e l e pižame niso drage
Topla pižama iz enobarvnega barhenta. Hlače, ki so spodaj zvončasto razširjene, so d pasu prišite na bluzo. Ovratnik je iz enobarvnega barhenta. — Dvodelna pižama iz pikčaste flanele. Bluza se oblači čez glavo. Plastron, pas in našitki na rokavih in na hlačah so iz svetle pikčaste flanele. — Praktična pižama iz enobarvnega barhenta, okrašena s kariranim jarhentom. — Dvodelna pižama iz črtaste flanele. Bluza je podaljšana do bokov,
ima svetel ovratnik in se zapenja spredaj.
za mlade gospodične
Plašček za dvanajstletno šolarico, sešit iz tem.no-rjavega gabardena. — Plašč z rokavi raglan, sešit iz sivega angleškega blaga. — Otroški plašček iz temnorjavega žameta. Ovratnik je iz bele kožuho-
Slabi zobje
kvarijo majlepši obraz. Neprijeten dub ust je zoprn. Obe hibi odstranite že z enkratno vporabo krasno osvežujoče Chlorodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine. Poskusite najprej z malo tubo, ki stane Din 8.— Velika tuba stane Din 13.— Dobiva se povsod.
vine. — Plašč za Ovratnik v obliki sivega gabardena. skoraj do pasu. —
večjo šolarico, sešit kravate je iz sivega Ovratnik ima obliko Plašček za desetletno v obliki kepa.
iz zelenega velurja. janjčka. — Plašč iz šala in je podaljšan punčko. Ovratnik je
Za negovanje obraza
potrebujete na vsak način
ISLA S C H LAM M
naravni radioaktivni mulj (glen) iz kopališča v Ischlu za obkladke na obrazu. Odpravlja gube in pomlaja uvelo kožo. Preprosta uporaba po navodilu, ki je priloženo vsakemu ovitku. Dobiva se v vseh trgovinah te stroke.
Za Jugoslavijo: Paracelsus k. d. Zagreb 3.
Plaiček za petletnega fantka, sešit iz sivega angleškega blaga.
Plašček iz nepremočljivega blaga, žepi so našiti.
Dve ljubki oblekici za tri- do petletne fantke. Bluzici sta iz sirove svile, hlačke pa iz temnomodrega
ševiota. Hlačke se pripenjajo z gumbi na bluzo.
Smučarska obleka, sešita iz temnomodrega sukna. Pas pri bluzi je spleten iz temnomodre volne.
Obleka za dvanajstletnega šolarja, sešita iz sivega angleškega blaga. Žepi na suknjiču so zarezani.
Športna obleka za osemletnega šolarja. Žepi na suknjiču so našiti.
Praznična oblekica, sešita iz temnomodrega ševiota. Bluza je iz sirove svile, telovnik pa iz belega pikeja.
Za mlade junake
1 temno«iva, 2 bakrenordeča, 3 temnomodra, 4 kostanjasta, 5 rumenkast ozelena, 6 oranžna, ? limonova, 8 opekastordeča. Osnovna barva je siva.
Za pridne roke
tniHtMiminimMHniNninnuimnuH n
Ljubek motiv, s katerim se lahko okrasijo razni prti, prtički, blazine, pa tudi otroške oblekice in predpasniki. Izšije se z barvasto prejico, na belem platnu pa lepo učinkuje izšit s črno prejico.
LEP VZOREC ZA BLAZINO.
a blazina je izdelana na juti z volno v križčastem vbodu, isti vzorec se pa i izdelati tudi v goblenskem vbodu. Barve so označene pri detajlu spodaj, lazina je velika 35 X ?0 ali 120 X 1?4 luknjic. Spodnji del blazine je iz sive
svile ali satena.
Da bo Vaša hčerka imela delo...
LINOLEJ V GOSPODINJSTVU.
Stanovanje je naše počivališče. Biti mora ndobno in prijetno. Oprema stanovanja zahteva zlasti zadnje čase vedno več pozornosti. Eden bistvenih sestavnih delov stanovanja so tla. Po njih sklepamo o značaju stanovanja. Ni torej nič čudnega, če se zadnjih deset let vedno bolj uveljavlja uporaba bnoleja. Prav posebno je pripraven linolej pri sedanjem masivnem načinu zidanja. Arhitekti, oblastva in stavbni strokovnjaki so dobili z linolejem material, ki je kakor ustvarjen za sodobno stavbarstvo. Strokov-njaško položen linolej tvori popolnoma naraven tlak, ki zmanjšuje ropot, je prožen in zaradi tega jako prijeten. Ogromna izbera vzorcev in barv omogoča, da lahko za vsako pohištvo nabavimo ustrezajoč tlak. Na drugi strani pa so tla iz linoleja higienična, ker ne vsrkavajo nobene nesnage, tekočin in prahu. Lahko ga čistimo. Zdravniki so ugotovili, da poginejo na linoleju tudi najodpornejše bakterije. Linolej je prijatelj našega zdravja, Cenejši je od druge snovi za pod. Traja pa toliko časa kakor človek, če pazimo nanj vsaj tako, kakor na druga tla.
V praktične in zdravstvene namene, n. pr. za javna poslopja, bolnice, trgovine itd., uporabljamo enobarvne linoleje. Kakor treba: rjavo, terrakottardeče, zeleno, modro, svetlo-rdeče, sivo, belo in celo črno. V iste svrhe lahko uporabljamo tudi granitni linolej, ki nekoliko živeje učinkuje in je manj občutljiv. Jaspe-linolej uporabljamo zaradi njegovih črtastih vzorcev bolj za stanovanja, sanatorije, poslov-a za solnčenje ne Pros^orc itd. Učinkuje zelo ugodno. Posebno gimnastike.
dekorativen pa je Inlaid-linolej, ki ga lahko kupimo v vseh mogočih tekočih vzorcih. Od preprostega ornamenta do najbolj modernih < arhitektonskih ploskovnih vzorcev. Na sestavljanju lepih vzorcev -delajo tvornice linoleja neprestano. Inlaid-linolej je danes visoko izpopolnjen izdelek umetne obrti. Zaradi svoje raznolikosti in lepote je njegova uporaba neomejena. Imamo pa še tiskan linolej, ki lahko nadomešča Inlaid-linolej. Ima tudi enako odpornost, le da so vzorci tiskani na enobarvni linolej z oljnato barvo. Poleg izgotovljenih oblik preprog in predposteljnikov dobimo lahko linolej tudi v poljubno dolgih tekačih. Linolej pa je pripraven tudi za oblaganje miz in drugih površin pohištva, ki so izpostavljene močni obrabi. Zato uporabljamo navadno enobarven linolej.
Za tlak je na razpolago linolej 2 m širok. Pri polaganju večjih ploskev imamo na ta način malo fug.
Zavarujte linolej pred vtisi ostrih ali šilastih oblik pohištva. Podložite les, klobučevino, trdo gumo, celuloid, steklo itd.
Če hočete, da bo linolej ostal lep in se ne bo hitro izrabil, ga morate pravilno snažiti in negovati. Pri novo položenem linoleju morate počakati, da se podlaga in lepilo posušita, , preden ga prvič čistite. Potem ga pa lahko osnažite kadar je potrebno. Nikoli ne smete z voščilom namazati umazanega linoleja. Najprej ga morate umiti, da odstranite nesnago, ki bi se s krtačenjem samo razmazala.
Kuhinja.
Linolej morate zbrisati z mrzlo vodo. Kadar pa je zelo umazan, lahko vzamete tudi krtačo in mlačno vodo. Nikoli pa ne prevroče, ker ta linoleju škoduje. Kadar uporabljate milo, ne smete vzeti preostrega. Iz njega napravite milnico in s tem operete linolej. Nikdar ne smete pustiti, da milo predolgo učinkuje na linolej. Zlasti pa ne smete uporabljati pri čiščenju linoleja močno lugastega mila, sode in prašnega olja. Pri uporabi milnice morate potem tla temeljito izplakniti s čisto mrzlo vodo. Nato linolej popolnoma posušite z mehkimi krpami. Če tega ne storite, postane linolej umazano siv in izgubi sijaj.
Šele tako opran linolej smete namazati s posebnim ličilom in dobro skrtačiti, da dobite zaželeni sijaj.
Na Švedskem je linolej jako uveden. Ne samo v mestih, kjer sicer prevladuje parket, temveč tudi v predmestnih delavskih naselbinah in kmetiških domovih. Linolej se da tako lahko in dobro snažiti,da so se preudarne gospodinje takoj odločile zanj.
V neki veliki bolnici na Švedskem pa čistijo linolej z mlekom. Ploskve, pokrite z linole-jem, segajo v desettisoče kvadratnih metrov. Uporabljanje voščila bi bilo torej mnogo predrago. Na drugi strani ima pa bolnica mleka v preobilici, ker sama goji krave. Iz tega primera bi se tudi naše naročnice lahko kaj naučile.
Z mlekom negovan linolej je videti jako lep. Zlasti barve v ornamentih ostanejo pestre in čiste. Površina linoleja, ki je že dvajset let v uporabi, je še danes kakor nova. Tudi manjše
Otroška soba.
madeže lahko odstranite iz linoleja Spalnica, z mlekom, ker vsebuje tolščo. Zato se linolej v gospodinjstvo prav odlično obnaša. Položi se lahko na vsaka tla, da so le dosti ravna. Najbolje je, če polaga linolej izkušen človek. Na tla je treba nanesti plast posebnega kita. Šele na to se položi linolej. In ko se kit posuši, so prostori že uporabni.

Voda
Defekti pri vodovodu so za gospodinje vedno zelo težavne reči, zakaj počene cevi na primer nikakor ne moremo sami popraviti. Vendar pa s tem še ni rečeno, da moramo samo čakati na instalaterja, kadar se nam pri vodovodu kaj pokvari. Če je počila vodovodna cev in stanujemo v tuji hiši, nam pač ne kaže drugega, kakor da obvestimo o tem hišnika. Če stanujemo v svoji hiši, je pa prav in koristno, če se na tako nesrečo že naprej mailo pripravimo. Zato je potrebno, da gremo ob prvi priložnosti v klet z instalaterjem, ki naj nam pokaže, kje je glavna vodovodna pipa in kako se zapre. Skoraj po vseh hišah so razen te glavne vodovodne pipe še pri vsakem stranišču, kopalnici in vodovodu majhne pipe ali kolesca, s katerimi se zapre voda samo za dotično vodovodno napravo.
V hudi zimi voda v ceveh rada zamrzne, in to zlasti tam, kjer so vodlovodne cevi zaradi po-grešne zidave slabo zavarovane zoper mraz. Najboljši pomoček zoper to je, če zapremo v mrzlih močeh glavno vodovodno pipo in izpustimo vso vodo, ki je še v ceveh. Paziti je treba tudi na to, da so v hudi zimi vsa okna na podstrešju in v podstrešnih izbah vedno dobro zaprta, kar je tudi zelo važno pri hišah, kjer je centralna kurjava.
Zamašen lijak. Večina ljudi misli, da sta lijak in čebljiček za kuhinjske odpadke eno in isto. Nič čudnega ni potem, če se odtočna cev zamaši. Tako cev poizkusimo odmašiti najprej z vrelo vodo, v kateri smo raztopili sodo. Soda razkroji maščobo, ki se je nabrala v cevi, in jo odmaši. Če pa to ne pomaga, moramo odpreti odtočno koleno pri vijaku. Spodaj postavimo čebljiček, odvijemo vijak, ki je na spodnji strani kolena, s kleščami ali z izvijačem in pre-bezamo lijak z močno žico odzgoraj in odspodaj. Nato spustimo vodoi, ki naj teče toliko časa, dokler ni lijak zopet popolnoma čist. Ko privijamo koleno zopet nazaj, je dobro, če ovijemo okoli vijaka nekoliko prediva, da ne propušča vode.
Kadar se zamaši stranišče, odpremo zadaj na školjki odprtino, ki je zaprta s porcelanskim pokrovom, nato pa z debelo žico očistimo cev, kar skoraj vedno pomaga.
Če voda v stranišču neprestano teče, je skočil vzvod, za katerega je obešena potezna verižica, s svojega tečaja ali pa se je izrabilo tesnilo pri odtočnem ventilu. Najprej zapremo vodo, nato uravnamo zopet vzvod ali pa zamenjamo gumasto tesnilo pri odtočnem ventilu z novim.
Če pipa pri vodovodni pipi kaplja, jo tudi lahko sami popravimo. Največkrat je tesnilo v pipi izrabljeno. Glavno vodovodno pipo zapremo in počakamo, da se odteče voda, ki je še v cevi. Potem odvijemo s francozom zgornji del pipe, s ploščnatimi kleščami pa matico, ki drži gumasti obroček; tega nato zamenjamo z novim.
Pipe iz nikla imajo čez pravo pipo še nekakšen gladek pokrov iz nikla, ki ga moramo najprej odviti, da pridemo do prave pipe. Kadar odvijemo pokrov iz nikla, moramo oviti francoz s cunjo, da nikla ne odrgnemo.
Kako postrežem svojim gostom
Koga in koliko jih povabimo. To je odvisno zlasti od tega, čemu prirejamo slavnost. Na rodbinsko slovesnost (rojstni dan, god, zaroka, poroka, krst) vabimo v prvi vrsti sorodnike moža in žene, potem botre, prijatelje in znance. Če prirejamo kosilo ali večerjo zato, da se revanžiramo, tedaj povabimo pač vse tiste, ki so nas povabili, tudi če se njih povabila nismo mogli odzvati. Če pa koga izmed teh ne povabimo, pokažemo s tem, da z njim nečemo občevati ali pa da hočemo dosedanje stike prekiniti. Nadalje moramo povabiti tudi tiste, od katerih bi nam bilo prijetno dobiti povabilov seveda če nas niso v tisti sezoni kdaj prezrli. Pozabiti tudi ne smemo novih znancev, s katerimi bi radi prišli — ker nekdo mora začeti — v ožje stike, mladih ljudi in pa znancev, ki so nam jih priporočili naši prijatelji.
Ob posebno slovesnih priložnostih in pri velikih pojedinah vabimo z litografiranimi ali tiskanimi povabili, pri navadnih in bolj domačih zabavah pa zadostuje vizitka ali samo ustno vabilo. Besedilo tiskanih vabil naj bo kar se da preprosto, brez nepotrebne tuje navlake. Žena nima nikdar naslova moža. Reče se torej: «Doktor Prelesnik in žena vabita ...» Sploh naj se naslovi uporabljajo samo tam, kjer je to nujno potrebno, in pa samo takšni, kakršni so.
Koliko ljudi povabimo., to se ravna v poglavitnem po prostoru, ki ga imamo na razpolago, ter po posod ju in namiznem orodju. Načelo je: ne vabi več goistov v hišo, kakor jih lahko udobno posadiš in dobro po-trežeš. Kdor se ne ravna po tem pravilu, prizadeva sebi in povabljencem nepotrebne muke. Krožniki in jedilno orodje je v največ hišah preračunjeno za 12 oseb, s čimer je že tudi število gostov omejeno na 12. To je pa tudi več ko dovolj, kajti čim manjša je družba, tem bolje se zabava. Najidealneje je, če povabimo 8 do 10 oseb in postrežemo tem z malo, toda izbranimi jedili.
Za vse take priložnosti je dobro, če si naredimo zapisek oseb, ki jih nameravamo povabiti. Če je le mogoče, povabimo enega ali dva moška več, kakor je žensk. Zelo važno je tudi, da izberemo samo osebe, o katerih smo prepričani, da bodo dobro harmonirale.
Povabiti (pismeno ali ustno) je treba vsaj teden dni prej, pri večjih slovesnostih še poprej. Prekesno povabilo je žaljivo. Pa tudi odgovoriti je treba takoj na vsako vabilo. Kdor kesno odgovori ali pa sploh ne odgovori, žali onega, ki ga je vabil.
Jekl Josip:
Kako shranimo sadje
Pod pojem «sadje» spadajo sicer poleg jabolk in hrušk tudi še češnje, slive, češplje, breskve, marelice itd.,v najširšem pomenu besede pa tudi kosmulje, maline, borovnice, jagode itd.; ker nam pa gre v tem članku samo za jabolka in hruške, bomo razumeli tu pod besedo sadje samo jabolka in hruške.
Glede dozoritve razločujemo zgodnje, srednje-zgodnje in poznO sadje (jabolka in hruške). Med zgodnje prištevamo tista jabolka in hruške, ki dozorijo julija in prve dni avgusta; med sred-njezgodnje sadje spadajo jabolka in hruške, ki dozorijo avgusta in prve dni septembra; sadje pa, ki oktobra še ni užitno, temveč šele pozneje, spada k poznemu sadju. Drevesno zrelo je nam-
A
Poročili sta se naročnici: gospodična Angela Metlarjeva z gospodom Franjom Dovganom iz Ljubljane in gospodična Mela Li-povnikova z gospodom Mirkom Štrcem iz Slo-venjgradca.
Iskreno čestitamo!
432
Svilene nogavice
niso več luksus odkar obstoji LUX!
Nogavice — ki so opra* ne z Luxom — so dva* krat tako trpežne. Ven? dar je potrebno, da jih večkrat perete, ker nes* naga in prah škodujeta tkanini. Lux pere teme* ljito, ne da bi škodoval svili in rokam.
%fi-	
ff-r	
	
>	
	
j--	
	s
PODALJŠUJE TRPEŽNOST VAŠEGA PERILA!
LUX PERE TAKO UDOBNO!
V	VROČI
VODI RAZTOPITI
V	MLAČNI PRATI
V	MLAČNI IZPLAKNITI
reč meseca oktobra tudi že pozno sadje (saj pravi pregovor, da ie o sv. Mihaelu, ki je konec septembra, zrel vsak sad), a za pozno sadie je značilno prav to, da se mora šele uležati, zmediti.
Pozno sadje je ob različnem času godno za uživanje: nekatero že novembra, drugo nozneie, n. pr. ob Novem letu, zopet drugo šele o Svečnici, najpoznejše pa celo šele spomladi. Gotovega zunanjega ali notranjega znaka tu ni, temveč je treba poznati dotično vrsto in vedeti za čas popolne godnosti.
Iz tega pa sledi, da je poznavanje sadja nujno potrebno. Pozno sadie je zdaj navadno «trdo kakor štor», brez vsakega okusa in tudi brez vsake redilne vrednosti. Tudi barve nima lepe, ampak je po navadi «zeleno kakor kuščar». Kmetie ga radi sprešajo v sadjevec ali pa ga namočijo in pokuhajo v žganje. Večkrat pa taka drevesa tudi posekajo ali pa precepijo. Vse to pa zaradi tesra, ker ne vedo, kako žlahtna drevesa in kako žlahten sad so imeli. Treba je namreč vedeti, da ima ceno samo zgodaj zrelo in pa pozno sadje; sadje, ki je zrelo zdaj, nima cene. ker je pri nas srednjezgodnjih jabolk in hrušk v izobilju.
Poznavanje sadra (sadnih vrst) pa ni potrebno samo za producenta (kmeta), temveč je prav tako potrebno tudi za konsumenta, posebno za gospo-dinie. Zaradi tega bi moral biti pri vsaki šoli. bodisi na kmetih ali v mestu, bodisi pri deški ali dekliški šoli, sadovnjak, ki bi obsegal najnavad-nejše vrste sadja, da bi jih mogli učenci in učenke opazovati, in sicer posebno ob času zoritve, ob času drevesne zrelosti in ob času popolne zrelosti, ko so podne za uživanje. Ker je okus bistven znak sadja, bi morali sadje tudi pokušati.
Na trgu se lahko večkrat opazi, kako se hu-duje.io mestni kupci, večinoma gospodinje, nad kmeti, ki prinesejo ali pripeljejo trdo, nezrelo, neokusno sadje, vkljub temu, da imajo pred seboj najžlahtnejše vrste sadja. Večkrat se sliši
tudi tole: Kupec vprašuje, ali imaio doma še več takega sadja. Prodajalec pravi: Te sorte nimam več, pač pa imam to in to sorto. Ker je pa kupec ne pozna (ker pri nas med ljudstvom sploh ni znanja o sadju), je seveda ne more kupiti. V šolah se učimo vse mogoče, potrebne in nepotrebne stvari, a o sadju, ki je dandanes tako važen faktor v gospodarstvu, v ljudski prehrani in v ljudskem zdravju, pa skoraj nič.
Že zaradi spoznavanja bi si morala kupiti vsaka gospodinja neka i sort. Ako prodajalec ne ve, ali ne ve zagotovo, kako se jim pravi, pa naj bi se informirala pri strokovnjaku ali strokovnjakinji in si nato z daljšim opazovanjem lastnosti, kakor: barve, velikosti (debelosti), oblike (okroglo, ploščato, koničasto: gladko, rebrasto itd.), okusa, dolžine, peci ja, velikosti muhe, barve mesa, konsistence mesa (mehko, trdo, krhko), debeline olupka (debel ali tenek), okusa olupka in pa, ali se olupek sveti ali ne, ali se sveti že v jeseni ali šele pozneje, kdaj je postal sad najbolj slasten itd., vdolbla in dobro zapomnila, m^r; i	(Konec prih.)
nfcljtlgHA
Jedilni list za' teden dni
Ponedeljek (rastlinski dan), obed: surova plošča (črna redkev z oljem in citroninim sokom), cve-tačna juha z opečenimi žemljicami, ohrovt z maslom in drobtinami, jabolčni zavitek.
Večerja: špinačni štrukelj, indivija.
Torek, obed: na goveji juhi rezanci, govedina, gar-nirana s sladko repo, krompirjevimi pirejem in brusnično omako.
Večerja: vampi na tržaški način, polenta, solata.
MLADE MATERE!
Zdravje in razvoj svojega dojenčka boste najbolje pospeševale, če ga hranite z znanim Krompecherjevim redilnim sredstvom
ZA M A KO.
9
Prirejen je na poseben način iz najboljšega gorskega ovsa in ima v sebi vse' njegove redilne snovi in vitamine. Odlično sredstvo za umetno hrano in za čas, ko odstavljate otroka od prsi.
Izvolite zahtevati knjižico o negi in prehrani dojenčka, ki Vam jo pošlje brezplačno in poštnine prosto glavno zastopstvo za kraljevino Jugoslavijo:
Higijenski farmacevtski laboratorij „PARACELSUS" k. d. Zagreb 3.
				
				
	HM.			
		V ^HA		
				
				
				
			HI »	
				
				W -
				BhB
J^a. . /- - fa/fo /za/rz /77/e/fo ugaja/ *Usa//e v u/e/ £ava jffi/c?/
J%atza Jffižj? /e /)ros/a čojžzzza, /ore/ za/azzzčezzo zzeš£ocf//zz>a. JZ /z/o /e zzz/e/co /czž/e /zre/tatztfzizo. jW/<?/fo s /faezo Jffizcf />z/e/o o/rocz ze/o z-czt/z. Jffit fiUjnora /zsazza	/
Sreda, obed: surova sadna mešanica (jabolka, orehi, med), na kostni juhi jetrni riž, višnjevo zelje s pečenicami, palačinke.
Večerja: ledvice v omaki, krompir v kosih, motovileč.
Četrtek, obed: surova plošča (sladko zelje in zelena paprika z limonovim sokom in oljem), lečna juha z ocvrtim grahom, telečji ptički, garnirani s širokimi rezanci, kuhano sadje.
Večerja: sirove culice z maslom in drobtinami, indivija.
Petek, obed: močnikova juha, kisla repa s paradižnikovo konservo, garnirana s krušnimi cmoki, jabolčni narastek.
Večerja: ribe in solata ali pa jajčni cmočki in solata.
Sobota, obed: na goveji juhi jajčna kaša, govedina, garnirana s korenjem, prisiljenim zeljem in pra-ženim krompirjem. Mešani kompot.
Večerja : sarma. Nedelja, obed: surova plošča (nastrgana surova zelena, oblita z majonezo), na juhi (prihranjeni od sobote) vranični cmoki, telečji kroketi, garnirani z nadevano čebula in pečenim krompirčkom, indivija, motovileč, mandeljnov narastek.
Večerja : mesene klobase s kislim zeljem, jabolčni kompot.
Recepti k jedilniku
(Količina računjena za 4 do 5 oseb.)
Prva surova plošča: črna redkev z oljem in limonovim sokom. Črno redkev dobro operemo, odrežemo srček in rep ter jo pustimo v čisti, mrzli vodi eno uro.
Nato jo z olupkom vred nastržemo na strgalniku, nekoliko osolimo, pokapamo z limonovim sokom, obli-jemo z olivnim oljem, zložimo v prikupni obliki na krožnik in okrasimo s porom, ki smo ga na rezance zrezali. Serviramo pred juho.
Druga surova plošča: sadna mešanica. Jabolka operemo in z olupkom vred nastržemo, denemo na krožnik in takoj pokapamo z limonovim sokom, da ne po-črne, nato stolčemo orehe, jih primešamo med! jabolka in dodenemo še dve ali tri žlice medu. Serviramo pred juho.
Tretja surova plošča: sladko zelje zrežemo na kolikor mogoče tenke rezance, ga nekoliko nasolimo, dodamo nekaj zrn stolčene kumine in obtežimo, da se voda nekoliko odteče. iNato ga denemo na krožnik, pokapamo po okusu z limonovim sokom, zabelimo z olivnim oljem in garniramo po vrliu z zeleno sladko papriko, zrezano tako drobno kakor zelje. Serviramo pred juho.
Četrta surova plošča: gomoljiko od zelene dobro operemo in pustimo eno uro v mrzli vodi. iNato jo osušimo, nastržemo na strgalniku, pokapamo z limonovim sokom, zložimo na kristalni krožnik in obiijemo z majonezo. Garniramo jo s surovo nastrgano peso. Peso olupimo in pustimo tudi eno uro v mrzli vodi, nato jo nastržemo in naložimo v vencu okrog zelene, jo maio posoiimo in pokapamo z limonovim sokom.
Da polagoma seznanimo naše gospodinje s pripravo in serviranjem rastlinske, deloma kuiiane, deloma surove hrane, prinaša naš jedilnik štiri surove plošče, ki jih serviramo pred juho kot prvo jed. INaš današnji jedilnik ima en dan v tednu samo rastlinsko hrano brez mesa. Obširna navodila o prehrani po novih zdravstvenih načelih daje knjiga, ki jo je priredila g. Št. liuniek, učiteljica gospodinjstva. Knjiga ima več rastlinskih jedilnikov in navodil za pripravo.
Pred vsakim obedom se servira nekaj surovega, bodisi sadje, kar je veljalo doslej za po obedu, ali pa kaka druga surova jed. Mi bomo za zdaj prinašali v naših jedilnikih po nekaj sestavkov po novih prehranjevalnih načelih, ki jih propagira švicarski zdravnik dr. M. Birchner-Benner.
Telečji tički. Od 80 dkg telečjega stegna narežem za dlan velike tenke zrezke, in sicer po dva na osebo, jih potolčem in malo nasolim. Ostalo teietino zmeljem in dodam 4 dkg prekajene zmlete svinjine, soli, popra, eno drobno jajce, eno žlico s kislo smetano napojenih drobtin in drobno zrezanega peteršilja (lahko tudi eno žlico poparjenih in sesekljanih jurčkov). S to zmesjo napolnim zrezke, jih zavijem v klobasico in povežem z nitjo. V kožici razbelim eno žlico masti in eno žlico drobno zrezane slanine, denem vanjo tičke in jih lepo
ZDRAV OTROK JE VAŠE VESELJE.
Kdo ve, kje ga čaka nevarna bolezen. Škrla-tinka, davica, ošpice so nalezljive bolezni. Otroci, ki pridejo v stik z bacilonosci ali z ljudmi, ki so stregli bolnim, prav lahko nalezejo otroške bolezni.
Obvarujte svoje otroke. Kadar razsaja v Vaši okolici taka bolezen, se umivajte vsi prav pogosto. Kot razkuževalno sredstvo uporabljajte
S A N I T O L.
V vsaki lekarni in drogeriji ga dobite. Lahko pa naročite Sanitol pri CHEMOTECHNI, d. z o. z v Ljubljani, Mestni trg št. 10 (Skaber-netova hiša na dvorišču).
Originalne steklenice imajo znak:

LUUBLUANA
rumeno opečem. Nato jih poberem na krožnik, na mast pa stresem pol žlice moke. Ko porumeni, zalijem nekoliko z julio, pokuhaiu, da je omaka gladka, denem ticke nazaj in jiii pokrite ausim vsega skupaj eno doblo uro. Po potrebi nekoliko zalivam z zelenjavno juiio. čreden dam na mizo, denem v omako slabe pol zlicke sladke paprike iu dve polni žlici dobre kisle smeiaue, ali komur je ljubši paradižnik, lahko pol žlice z juho razredčene paradižnikove mezue namesto smetane.
Kisla repa s'paradižnikom. Kislo repo skuham na tesnem z žličko k.uuime do mehkega. Posebej naredim v kožici prezganje iz poldruge žlice masti ali dobrega olja, poldruge žlice moke in ene žlice drobno zrezane čebule^ Ko moka porumeni, denem v prezganje skuhano kislo repo, osolim, dodam pol ziice goste paradižnikove konserve in počasi dusmi pokrito se dobre pol ure.
Jajčni cmoki. V skledi vmešam 5 dkg masti z dvema jajcema, osolim, dodam dva decilitra mlačnega mleka in y4 kg psenicne moke pa slepem testo, da postane glauko. L žlico zajemam od tega testa cmoke in jih polagam v vreli Krop, potem jih pa kuhani toliko časa, da priplavajo k vrliu. iNato jni poberem s pe-iiovK.o in polagam v kožico na vročo mast ali maslo. V skodelici izzvrKijam uve jajci z eno dobro žlico kisle smetane, polij-ein cez ciuoKe iu postavim v pecico za toliko caaa, da se jajca strde, nato pa takoj serviram.
janoicni narasteiv. sest srednjedei3eli.li kisiiti, prhkih jauoiK (uioaauckov) olupim iu dusuu s poldrugo žlico sladkorja, limonoviiu sokom in lupinico do mehkega brez voue. iNato jiU pretlačim, denem v skledo, dodam i dkg presnega masla, tri rumenjake in še 3 dkg sladkorja ter mešani na ognju toliko časa, da se /goste in ločijo od posode. Ko se oiilade, primešam še tri rumenjake in sneg od stinh beljakov in spečem v dobro z maslom poniazani, ognjavarui skledi in v njej serviram.
isarma. 25 dkg govedine, 25 dkg sveže svinjine in pa 4 dkg prekajene svinjine zineljem dvakrat na strojcku. K temu primešam dve pesti v slani vodi napol kuhanega iu odcejenega riza, eno drobno zrezano, na masti piecvrto čebulo, kateri dodam dve žlici z juho prepojenih drobtin, soli, popra, eno žlico drobno zrezanega peteršiija in krlielj zineckanega česna, lo dobro premešam. Ud zeijuate glave odiocim prve velike suažne liste in jih populim, rebro obrezem ali potoicem, list pa napolnim z euo žlico mesne zmesi, zavijem vsak napolnjeni list posebej iu ga položim tesno drugega k drugemu v kožico, da je dno kožice pokrito. iNa prvo plast položim nekaj tenkih rezin prekajene slanine, nato naložim drugo vrsto zeljnatih klobasic, povrhu pu spet zrezano slanino, ko imam vse porabljeno, pri-lijein v kožico nekoliko juhe ali vode, poknjeni in dušim na zmernem ognju prav počasi tri do štiri ure. Kake pol ure, preden serviram, naredim v ponvi pre-žganje s poldrugo žlice masti in ravno toliko moke, nekoliko paprike in pol žlice z vodo razredčene para-
Mladostno živahnost in resnično lepoto
si ohranite samo tedaj, ako vodi za kopanje ali umivanje dodaste izmed naravnih soli za kopanje: Isla Koniferen Badesalz Isla Chypre Badesalz Isla Eau de Cologne Badesalz. Same dišeče soli, ki delajo kožo lepo ter krepe živce in mišice. Salinenverwaltung Bad Ischl. Za Jugoslavijo: Paracelsus k. d. Zagreb 3.
dižnikove konserve, da dobim primerno gosto omako, ki jo potem vlijem na sarmo. To pustim potlej do ser-viranja na robu štedilnika, da se pokrito počasi duši. Na mizo se da kot samostojna jed.
Varljiv mandeljnov narastek. V skledi vmešam 14 dkg sladkorja s pol žličke drobno zrezane limonove lupinice, 4 zmletimi grenkimi mandeljni in petimi rumenjaki. Ko je dobro vmešano, dodam sneg od štirih beljakov in 10 dkg drobtin. od belega ali rženega kruha. Zmes vložim v dobro namazan in s sladkorno sipo potresen kipnikov model, pokrijem in skuham v sopari. Kuhan narastek zvrnem na krožnik in ga obli-jem z vinskim šodojem.
Kokošje bolezni.
Med kokošmi se dostikrat pojavijo različne bolezni, ki nam iaiiko uničijo ves zarod, če jih o pravem času ne spoznamo in nič zoper nje ne ukrenemo.
tna najnujsili bolezni je davica, ki je poleg tega nalezljiva. Živali, ki se jih ta bolezen prime, dobe modrikasto rozo in iz oci jim začne teči; da so bolne, spoznamo tudi po tem, da začnejo pobešati peroti in se žalostno vlačiti iz kota v kot. Ce se bolezen razvija naprej, se jmi kmalu začno gnojiti oci in živali 'J^oslepe. Sluznice postanejo bele in iz kljuna, ki je neprestano odprt, prihaja grgrajoč glas. Žival mora poginiti. V začetku bolezni je meso še užitno, kesneje ne več. Če hočemo kokoš, katere se je lotila davica, rešiti, jo moramo ločiti od ostalih živali in namazati boina mesta z 2% raztopiuo bakrenega vitriola.
kadar opazimo, da kokoš težko dina, da ima za-masene nosnice, je to znamenje, da ima nahod ali piko. lakim živalim dajemo piti za zdravilo mešanico iz 4 ivode, 250 gr železnega vitriola in 15 gr žveplene kisline.
Prav pogosta kurja bolezen je tudi driska, ki jo povzroči po navadi slaba, plesniva ali kisla krma. Živali, ki obole za drisko, moramo imeti vedno na gorkein. Dobro je tudi, če primešamo vodi, ki jo pijejo, uekoliko železnega vitriola.
uostikrat se kokošim vgnezdijo na nogah garje ali grinte, ki se tako razmnoze, da jim kar luske vzdignejo. lake kokoši uaiuazemo nekaj dui zapovrstjo po nogah z niazljiviin milom in potem še s petrolejem. S tem uničimo garje, ki odpadejo, iu noge dobe zopet svojo normaluo obliko. Večkrat se tudi pripeti, da je ves kurji lilev okužen z garjami, zlasti če je prenapolnjen. V takem primeru moramo vse bolne kokoši korenito očistiti iu okopati v kreolinu, milnici in špiritu. Na 11 vode damo 10 kavnih žličk kreolina, 125 gr rjavega mazljivega mila in dve žlici špirita. Mazljivo milo stepemo v vroči vodi, nakar nalijemo v lug kreolina in špirita.
Najnevarnejša bolezen izmed vseh pa je kolera, ki nam lahko na mah uniči vso perutnino, zakaj kokoši popadajo kar naenkrat mrtve z gred.
Največ bolezni nastane zaradi prepiha, nesnage, prenapolnjene kurnice, pomanjkanja svežega zraka, slabe pitne vode iu umazanih posod, v katerih dajemo kokošim piti in jesti. Na te reči je torej treba prav posebno paziti, pa se bomo ognili marsikateri bolezni, kadar izbruhne v kuiuici težka kužna bolezen, je nujno potrebno, da jo takoj razkužimo.
Poprej zapeto
do vratu. S sedanjo zdravo modo pride šele nežno perilo do polne veljave. Vedno brezhibno čisto in snažno, kajti gospodična Anica, kakor tudi vse moderne mlade dame, ima danes Schichtov Rad i o n.
Schichl"ov
Schich+°»
RADIOM
pere sam!
RADION
pere sam !
3 točke so važne:
1.	v mrzli vodi raztopiti,
2.	20—30 minut kuhati,
3.	najprej v topli, potem v mrzli vodiizplakovati.
Kombinacija za pod priležno obleko mora biti prav tako skrbno sešita kakor obleka. Pod priležno obleko se lahko obleče kombinacija iz svilenega trikotina, ki je mehak in se lepo prime. Če kupimo trikotin v nevtralni barvi, lahko nosimo eno kombinacijo pod več oblek. Pod obleko iz prozornega blaga se pa mora obleči kombinacija iz krepdešina ali krepmongola, ki sta težka in lepo padeta. Umetna svila za kombinacijo ne sme biti trda. Ker pa krepdešin, krepmongol in umetna svila niso tako mehki in zato ne padejo tako kakor trikotin, mora biti kombinacija sešita iz delov, da se prime po životu. Priležne kombinacije se lahko krojijo na dva načina: prerezane v pasu ali pa krojene v cie^ lem kakor angleški plašč. Kombinacija, prerezana v pasu, se nosi pod obleko, ki je prepasana tako, da pas obleke krije šiv na kombinaciji, če je obleka iz prozornega blaga. Kombinacija, krojena v celem, brez šiva v pasu se da, ker je sešita iz delov, lepo izmodeli-rati po životu. Če se naredi pri stranskem šivu razporek, ki se zapenja s kaveljčki, je kombinacija popolnoma priležna tudi v pasu. Razporek mora biti tako dolg, da se kombinacija lahko obleče čez glavo. Kombinacija iz trikotina se navadno sešije s francoskim šivoto, iz svile ali krepdešina pa s pločatim šivom. Zgoraj se prišijejo čipke ali pa se naredi okrasna obroba, naramnice pa iz močnega svilenega traku. Dobro je, če se kombinacija pomeri in kar na osebi pri-pno naramnice.
(Nadaljevanje.)
Priprave.
Vsak uspeh moramo pripraviti! S tem stavkom približno sem zadnjič končala to rubriko. Ako hočeš torej imeti uspeh pri iskanju službe, si ga moraš dobro pripraviti. Zato so priprave za iskanje službe mnogo važnejše kakor iskanje samo, ki ti na vsak način in brez posebnega truda mora uspeti, ako bodo priprave popolne.
Vzemi nekaj listov papirja in svinčnik, ker brez tega je zasnovanje načrta nemogoče. Pa si napiši vse: 1. vse, kar znam, to je vse, kar lahko delam z dušo, s svojim znanjem, s tem, kar sem se naučila v šolah in iz knjig. 2. vse spretnosti; tu pa so mišljene telesne spretnosti, na pr. šivanje, likanje, snaženje par-ketov in stanovanj, kleklanje, kmetovanje itd. Liste bodo dolge in obsežne. Skozi teden dni jih vsak večer prečita j in izpopolnjuj z vsem, kar se boš še spomnila. Pri vsaki točki pripomni čisto odkritosrčno, kako znaš tisto reč, in, kar je najvažnejše, ali jo znaš toliko, da bi si z njo lahko služila denar.
Ti zaznamki vsega, kar znaš, ini vseh tvojih spretnosti ti bodo omogočili, da boš imela o1 sebi natančen pregled. Zakaj nikjer ni zapisano, da moraš biti ravno kontoristinja, ako si za to izučena, pa znaš poleg tega tudi šivati in kuhati ali odlično pestovati itd. Vsak zaslužek je dandanašnji dober, četudi je treba zaradi
njega «presedlati* in obesiti predsodke na klin! In če natančno veš, kaj vse lahko prodaš, boš kaj naglo »našla kupca za to, seveda če je res kaj vredno. Ako pa iščeš službe, ne da bi natančno vedela, kaj vse znaš, to pa prav posebno v tistem trenutku, ko stojiš pred kom, ki te vpraša po tem — no, potem; pa mnogo sreče ____
Na drug papir si zopet napiši vse, kar si v prejšnjih službah delala; če pa bo to tvoja prva služba, napiši, kaj vse si delala doma. kakšne uspehe si dosegla pri kakem društvu ali v šoli. Potem je prav posebne važnosti tudi zaznamek vsesa. « čimer tvoji dosedlanji gospodarji niso bili zadovoljni. Odkrito moraš premisliti vse svoje dosedanje službe, izkratka vse svoje življenje in napisati, kar je bilo kadarkoli vzrok, da ni bila okolica zadovoljna s teboj, zlasti pa gospodar ali gospodinja. To moraš storiti zato, da veš, kje je tvoja ladja potrebna popravila. Če veš, kje te čevelj tišči, boš že znala odpraviti napako. Zakaj bi pa v svojih lastnostih_ ne popravila kakšne stvari, ki ti dela v službi in občevanju z okolico preglavico? Izkoristi svojo brezposelnost s tem, da na sebi temeljito delaš, piliš in izpopolnjuješ. Najbolj dragocene so v življenju tiste ure, za katere ne dobiš nič. To so ure, ki so čisto tvoje, to so trenutki, ki jih lahko popolnoma posvetiš sama sebi in svoiemu izpopolnjevanju. Zato jih ne izpuščaj nepremišljeno iz rok, ker se ne bodo nikoli več povrnile...
Na podlagi vseh teh zapiskov, ko bodo ležali pred teboj v čim popolnejši obliki, boš lahko natančno' določila, kakšne službe vse lahko nastopiš oziroma iščeš. Tudi to si napiši na list in oprezaj na vse strani, kje bi te lahko uporabili. Če greš k podjetniku in ga prosiš službe, te bo odbil. Če pa mu poveš, kaj on potrebuje, pa da ti to znaš, bo uspeh čisto drug.
Siromašna deklica je iskala službe. Povsod je prosila, da bi jo vzeli, ker ima bolno mater, očeta pa sploh ne. Pa ni imela uspeha. Moj Bog, koga pa danes zanimajo take žalostne stvari? In zato, ker ima mater bolno, očeta pa sploh ne, je vendar nihče plačal ne bo, saj od tega nihče nima koristi! Tako brezobzh-no je življenje. Pa si je umislilo dekle drugo. Prišla je do tvornice, si ogledala njeno zunanjost in korajžno stopila pred samega ravnatelja: cGospod ravnatelj!* je dejala. cOkna vaš? tvornice so zanemarjena in se uničujejo. Rja bo razjedla železne okvire.* «In kaj
to meni pripoveduješ?* se je začudil ravnatelj. Pa je prišla deklica s svojo željo na dan: «Gospod ravnatelj, dajte mi jekleno krtačo in ročko petroleja. Zlezla bom na okna in jih očistila. Tako bodo rešena vaša okna in jaz, ker bom zaslužila denar, da bom kupila bolni materi in sebi kruha.* To siromašno dekle je danes žena tega ravnatelja. To pa zato, ker ni iskala službe, marveč — dela!
Iz te zgodbe naj se naše brezposelne naročnice čim več nauče. Ako zna dekle zadosti zanimivo povedati, kaj zna in s čem lahko komu koristi, bo gotovo lahko dobila službo, ki bo ustrezala njenim sposobnostim. To pa bo lahko storila le, če bo imela točen pregled nad vsem svojim znanjem.	(Dalje prih)
(Nadaljevanje.)
V družini.
Kako žalostne primere vidiš včasih v zakonu, kjer vlada nesloga, sirovost in neotesanost. Kolikokrat si se že gotovo tudi ti, draga čitateljica, zgražala zaradi tega.
Za lepo ravnovesje in vljudnost v zakonu mora skrbeti zlasti žena. Od nje je odvisno vse. Tebi, žena, kot kroni družine je poverjena težka, a lepa naloga, da skrbiš v družini za iskreno prisrčnost in paziš, da v občevanju med družinskimi člani, zlasti pa med možem in teboj, ne pride do malomarnosti in brezobzirnosti. Če mož pozabi v svojem boju za obstanek družine včasih na zahteve, ki jih stavi nanj tudi družabni ton, ga moraš nato previdno opomniti, toda več z lastnim vedenjem kakor z besedami. Kolikor mu boi neprijetno spoznanje, da je grešil, toliko ti bo hvaležen, ker si zvesta čuvarica dostojnosti in uglajenih manir v njegovi družini. Kruti boj za obstanek zavaja večkrat može k površnosti v tem oziru, ki pa nikdar ne izvira iz človekovega bistva. Brutalnost življenja vpliva.
KO ZADUHTIJO
NA MIZI «JAJNINE»
se vzbudi vsakomur poželenje po tej nedosežno okusni,jedi.
Makaroni, špageti in juhine za-kuhe se"-dobe v vseh boljši hT t r"g o v'i n a h v vrečicah
po kg z napisom «J AJ N I N E».
TOVARNA «PEKATETE».
Poglavitno za vsako ženo je, kako pazi na svojo poijavo. Nikar ne trpi nobene površnosti ne na svojem telesu ne na obleki. Ne pokaži se nikdar možu taka, da bi on lahko primerjal tvojo pojavo z drugimi ženami, pa bi ta primerjava bila za tebe neugodna. Oblači se preprosto in čednO. Vsekakor vedno tako, da se ti ni treba sramovati, če stopi v hišo nenadoma tujec. Mož se ne sme nikdar bati, da ga boš osramotila s svojo nedostojno pojavo, ako je prisiljen privesti domov gosta. Ne dOmišljuj si, da sedaj, odkar si poročena, ni treba več skrbeti za take stvari. Tolikanj bolj! Taka površnost in brezbrižnost je razdrla že marsikatero zakonsko ognjišče. Zavedaj se svojega dostojanstva kot gospodinja in ne kaži se ljudem oblečena, zamazana in raztrgana kakor zanikarna dekla ali postrežnica. Čeprav nimaš služkinje, ne smeš pustiti, da bi bila tvoja obleka zanemarjena ali pa tvoje roke, obraz ali lasje. Vendar pa ne pretiravaj v ob-v leki. Tudi to je proti zahtevam lepega vedenja.
V govoru in občevanju bodi vseskozi dostojna. Ne kriči in ne mahaj z rokami, ne daj se premagati od ježev da bi pozabila na dostojnost. Kot dobra gospodinja in predstavnica družine moraš biti vedno mirna, hladnokrvna in stanovitna. Zlasti pa kaži napram svojemu možu vedno svoje najboljše lastnosti, strpiji-vost, nesebičnost in iskreno ljubezen, vso toplo in pristno. Tudi če si bolj naobražena kakor tvoj mož, to nikakor ne sme biti vzrok, da bi si lastila kake posebne pravice.
Svojemu možu posvečaj isto pozornost, kakor si jo prej posvečala, ko si bila zaročena z njim. JNe dopusti, da bi ga karkoli oviralo pri njegovem delu in udobnosti cioma. iNe muci ga z malenkostmi iz domačega življenja. JNe slikaj mu svojega dela kot bogve kaj posebnega. INjegov dom mu naj bo vse na svetu, lepo m prijetno bivališče. iNe sme pogrešati ničesar, niti miru, niti prijazne postrežbe niti tvoje prisrčne ljubeznivosti, /.aicaj če ti mož uliaja z doma v gostilne in slabe druščine, je znak, da se ni počutil doma dosti dobro, zato gre drugam, da si poisce, cesar doma nima.	;
Skrbi zlasti, da bo zadovoljen s hrano. Pazi na mir, kadar bo počival. Un je miru potreben zaradi tebe in vse družine. Uajaj dosledno prednosti njegovim nagnjenjem in veselju do gotovih stvari: športu, zbirkam, citanju in podobnim zadevam. Posebno pazi, da bo njegov ugled napram poslom in družinskim članom cim večji. V vseh važnih stvareh se sklicuj nanj. INikoli ne dopuščaj, da bi se v vajino razmerje vtikala katerakoli tretja oseba, pa bodi to že mati ali tašča, sorodnik ali prijatelj. V vsem dejanju in ne-haiiju družine naj bo upoštevana njegova volja. Ničesar ne skrivaj pred njim. Zlasti prikrivanje otrokovih grehov pred očetom je zahtevalo že težke žrtve.
Proti truduemu soprogu bodi vedno popustljiva, ne jezi ga s svojo trmo in molčečnostjo, vsak trenutek bodi pripravljena odpustiti in v sporu ponuditi roko v spravo, tudi če je pravica na tvoji strani. S tem pokažeš svojo plemenitost. Potrpežljiva dobrota bo pa uklonila še tako trdno naturo, da si bo v svoji notranjosti na tihem očitala svojo robatost in se bo pola-lagoma izpreckbrnila. Zato je vedno bolje, da lepo molčiš in počakaš, da mine nevihta. Potem bo mož že sam uvidel, da te je po nepotrebnem žalil, pa se bo vrnil k tebi. Dobro si bo premislil drugič, preden bo robantil po krivem, ako mu boš vse velikodušno odpustila ter se mu iskreno in prijazno nasmejala v lice. To solnce, ki posije med zakoncema po nevihti,
je vedno lepo in toplo! Tudi ne smeš nikdar dopustiti, da bi izvedela okolica o tvojih razmerah in o prepirih med teboj in možem. V družbi tujih ljudi, še bolj pa znanih, ga ogovori kljub sporu prijazno, kakor da se nič zgodilo. To ga bo iztreznilo in mu bo dalo najlepšo priliko, da se ti bo tudi on približal, ne da bi pri tem njegov moški ponos kaj trpel. Za oba bo dobro tako.
Nobena stvar na svetu ti ne sme biti prijetnejša od moževe družbe. Vsaki zabavi se odreci, kadar želi tvoj soprog s teboj na izprehod in ga ne vlači vedno okrog izložb. To ga bo odbijalo. Svoje želje mv lahko sporočiš na vse drugačen način. Ti boš že vedela, kako. V gospodinjstvu ne delaj nobenih večjih izdatkov, ne da bi se o tem prej pomenila s svojim možem. Ne pripoveduj nikomur o njegovih napakah. Ne stikaj mu po žepih in ne odpiraj njegovih pisem, kar je tudi zakonito prepovedano in ti v primeru večjega spora lahko jako škoduje. Pusti njegove stvari v miru in verno čuvaj njegove skrivnosti. Vedno pa kaži za njegova podjetja največje zanimanje in mu pomagaj na vseli koncih in krajih. Pridružuj se mu brez ugovarjanja, ako ga veže družabni predpis na kakšen obisk, in bodi prijazna z njegovimi prijatelji. Kadar imaš v hiši obisk, prepusti njemu vso zabavo in ga ne obremenjuj z raznimi neprijetnostmi.
Skrbi zato, da bo tvoj mož lahko vedno ponosen nate in na svoj dom, ki mu naj bo najlepši pojem v njegovem zakonskem življenju. Kujte srečo svojega doma, drage domačice!
Prihodnjič pa boni napisala, kaj zahteva dostojnost od vašega moža. Dajte mu čitati prihodnjo številko, da bo tudi on po svojih močeh pomogel k lepoti skupnega življenja.	(paJje pvihodaylQ
O varčevanju.
Danes, ko vlada povsod denarna in težka gospodarska kriza, ko se čuti pomanjkanje gotovine in je zlasti v naših krajih, kjer prevladuje poljedelstvo, padla cena zemeljskim proizvodom pod rentabilnost — v teh časih je bolj ko kdaj poprej potrebno za ozdravljenje vojnih posledic: varčevanje. Kmet, obrtnik, meščan in delavec skupno odločujejo o usodi našega denarstva.
Dne 50. oktobra 1.1. bo praznik varčevanja. Zunanji in notranji nasprotniki Jugoslavije dobro vedo, da v živo zadenejo naše gospodarstvo, ako se jim posreči zbegati nepoučeno ljudstvo z vestmi o padcu dinarja, ki niso v ničemer utemeljene, o propasti valute itd., kakor se je to nedavno zgodilo. Vsakdo naj pomni, da nikjer in v nobenem primeru denar ni bolj varen kakor v hranilnicah, za katere jamčijo občine, okraji, banovine.
Vsak brez potrebe izdan dinar napravi dvojno škodo: izguba na obrestih in oškodo-
PRAVA
LEPOTA
najrafiniranejši trabant ženske v njeni borbi, da bi ugajala moškemu, nI samo lepo frizirana glava in čedna obleka, ampak lepota in mladostna svežost, ki moškega tako fascinira. Ne gre tu za našminkan obraz, ker je moč samo v pravi in naravni lepoti. Ce torej hočete resno negovati lepoto, storite to po načelu biološke lepotne kulture, katere svrha ni, da zakrije napake lepote, ampak je njena naloga, da pokaže in odpravi vzroke, iz katerih izvirajo takšne napake. Spodaj naštevamo naše specialne preparate za vse lepotne napake. Kazen tega dajemo tudi brezplačne individualne nasveie o negi lepote.
NEČISTA POLT izgine v 10 do 14 dneh, če uporabljate mojo kuro za čiščenje po dr. med. Lehmannu. takoj — že po prvem dnevu — nenadno polepšanje polti. S trajnim, a neopaznim obnavljanjem kože odpravi to sredstvo temeljito in za vselej vso nečistost, kakor mozolje, ogrce, rjave pege itd. Polt postane lepo Čista in mladostno sveža. Z zaKonom zavarovano. Cena Din 120»—.
NEPRIJETNE DLAČICE na obrazu odpravi takoj s korenino vred moj «Rapidenth». To ni prah, krema, milo ali kaj podobnega. Zdravniško preizkušeno. Cena Din 50—.
RDECICA NA NOSU IN OBRAZU Vas silno kvari. Ali je treba tega V Zakaj bi se izpostavljali še nadalje posmehu? Pomoček proti takšni rdečici je danaanes prav preprost z mojo kremo «A». Cena Din 60*—.
PRENOVO LAS dosežete z mojim biološkim balzamom za okrepitev las. Tenki, slabotni in krhki lasje postanejo polni, gosti in bujni ter dobe naraven lesk in svileno mehkooo. Ta baizam preprečuje plešavost in prezgodnje sivenje las. Cena Din 3o—.
ZA OBLIKOVANJE NOSA «Orthodor». S tem patentiranim aparatom si popravite pokvarjeno obliko nosa, če je nos top, potlačen, zavihan, zakrivljen, predebel, predolg, preširok itd. in mu daste zaželeno čedno obliko. «Orthodor» se da prilagoditi vsaki obliki in velikosti nosa. Cena Din 90—.
TREPALNICE IN OBRVI začno hitreje rasti, če uporabljate preparat »Azijski sok za obrvi*. Obrvi postanejo gostejše, trepalnice dolge in svilene, zaradi česar dobe oči pikantnejšo mičnost in privlačen izraz. Cena Din 40»—.
«WIBRA» ima enake lastnosti kakor sok za obrvi, hkrati pa barva temneje. Cena Din 50*—.
ŽIVAHNEJŠE OČI, ISKROST IN SVEŽOST dosežete, če uporabljate preparat «Diamant». Truden in medel pogled izgine, oči postanejo zopet živahnejše, sijajne in polne izraza. Cena Din 50—.
LEPE KODRE brez ikarij- -za kodranje. Zvečer je treba namočiti labe z «Isoldo», pa imate zjutraj najlepše kodre in valove. Uspeh, trajnost in neškodljivost zajamčeni. Cena Din 25-—. K temu kodralo «Femina» Din 8»—.
LEPE PRSI
dobite, Ce uporabljate preparat «Jolifemme» prof. drja. Biera. Naraven preparat. Uporaba vnanja.
PRI NERAZVITIH PRSIH, t. j. kadar zaostanejo v razvoju ali kadar prično veneti ali slabeti zaradi bolezni ali otročje postelje, lahko dosežete že po 4 do 6 tednih močne prsi, normalno polne, ne da bi se pri tem ojačili boki in život. Uspeh se pokaže že po prvi uporabi. Cena Din 135—.
PRI MLAHAVIH, MEHKIH PRSIH dosežete s preparatom «Juno» v nekaj tednih prožnost in čvrstost. Ta preparat sta sijajno ocenila dr. med. Funke in dr. med. H. Maier. Dr. med. Funke piše: «Vaš ,Juno' je pomoček za okrepitev ženskih prsi, ki je brez primere>. Cena Din 70-—. Originalne preparate
SCHRODER-SC H E N K £
razpošilja proti odkupnini (povzetju) ali pa proti naprejšnjemu plačilu samo depot za Jugoslavijo
„OMNIA"
oddelek V/12, ZAGREB, Draškovičeva 27
Zahtevajte brezplačno ilustrirani cenik!
vanje narodnega premoženja. Veliki svetovni industrijski narodi, n. pr. Angleži in Nemci, so prestali svoje velike valutne in gospodarske pretrese zlasti z brezpogojno disciplino vlagateljev in intenzivnim varčevanjem vseb stanov teh držav. Geslo vsakogar, ki mu je mar lastna blaginja in finančni ugled države, bodi: varčevati doma in zunaj doma, živeti zmerno in trezno ter skrbeti za bodočnost.
Močni denarni zavodi so merilo za duševno zrelost, delavnost in samozavest vsakega naroda, kajti le nespamet in lahkomiselnost trosi kar tako brez prave potrebe. Proč z vesel jačenjem in popivanjem!
V dokaz, kako se s smotrnim zbiranjem prihrankov množi narodno premoženje, bodi
Mestna hranilnica ljubljanska, ki izkazuje liranilnig vlog že nad 470,581.357-69 dinarjev in ima nad 46.000 vlagateljev.
Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje vloge brez odpovedi po 5%, proti odpovedi pa največ po 6 % in plača rentni davek od vložnih obresti (okrog 600.000 Din na leto) za vse vlagatelje iz svojega.
Poleg lastnega premoženja in hranilničnih terjatev jamči za vse hranilne vloge in njih obrestovan je mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z davčno močj o, tako da je Mestni hranilnici ljubljanski zaupani denar absolutno varno naložen. Zato je vsako, tudi najmanjše razburjenje občinstva glede varnosti vlog popolnoma nepotrebno in ni za kako nezaupanje prav nobenega povoda. V normalnih časih dobi vsak vlagatelj denar nazaj, kadarkoli ga zahteva. Ob izrednih navalih strank, zlasti ako se taki navali pojavi jo kar čez. noč, pa se seveda morajo vlagatelji zadovoljevati z manjšimi ali večjimi izplačili, kakor so pač denarna sredstva na razpolago; zakaj vlagatelji morajo upoštevati, da noben denarni zavod nima vsak dan več denarja v blagajni, kakor ga potrebuje za predvidene tekoče potrebe. Ostali denar pa mora biti izposojen, da donaša obresti, ker le tako je mogoče, da dobe vlagatelji tudi obresti na vloženi denar, le tako je mogoče, da se množi narodno premoženje in da se pospešuje narodno gospodarstvo. Kdor brez potrebe dviga denar iz denarnih zavodov, škoduje sebi, škoduje državi, škoduje narodnemu gospodarstvu, in ako je takih več, delajo nepri-like denarnim zavodom in motijo njih redno poslovanje.
Zatorej vlagatelji, bodite vsikdar preudarni in razsodni! Ne dajte se begati od neodgovornih in škodoželjnih zapeljivcev, ki hočejo v kalnem ribariti in izkoriščajo ljudsko zbeganost le v svoje sebične in nečedne namene. Vlagatelji, bodite disciplinirani in ne nasedajte sovražnikom našega naroda in naše države. Delavnost, varčnost, disciplina, zaupanje v naše denarne zavode, narodna in državna zavest, to nas bo rešilo.
Potočnikova Truda
Koroška povest. Češko spisala Gabriela Preissova.
(Nadaljevanje.)
Prevedel Ivan Podgornik.
Vsevprek je takrat zaničevalo in sramotilo Slovence. Obe ponosni šoli, ki jih je vzdrževala Družba sv. Cirila in Metoda, ki je tisto, kar vaša Šolska matica, so nam takoj zaprli, učitelji so morali zbežati, župnika iz sosednega okraja pa so kot slovenskega podpiho-valca med divjim tul jen jem v kotlu na samo-kolnici vlačili okrog. K nam v našo občino se niso upali, ker smo si bili tam vsi zvesti, največ pa zato ne, ker se že dotikamo kranjske meje, odkoder bi nam mogla čez gore priti pomoč.
V tem obupu je moj mož še z dvema prijateljema pohitel v Maribor, da tam poprosi varstva in pomoči, ali naša stvar je bila že odločena, bili smo žrtvovani.
Ko se je moj mož povrnil, se ni dala izlepa spraviti iz njega nobena beseda več in začel je počasi hirati. Upokojili so ga, na rožno-dolsko šolo pa so poslali nemške učitelje. Mi smo se morali preseliti na posestvo, naš mlajši učitelj in gospodična pa sta dobila službo na južnem Štajerskem na naših šolah.
Moj mož bi se bil kaj lahko zamotil pri našem gospodarstvu, kjer je vedno zadosti skrbi in opravila čez glavo. Spravili smo gori tudi naš veliki čebelnjak, klavir in vsa drevesca in cvetlice iz rastlinjaka, ki so ga na naši rožnodolski šoli vsi tako zelo občudovali. V naši hiši imamo na prisojni strani v prvem nadstropju posebno izbico s tremi
okni in prelepim razgledom, prijazno izbico, ki je zvezana z vrati z našo večjo sobo. Tam sem razpostavila vse tiste cvetlice iz rastlinjaka in rekla: «Viš, tukaj boš pa imel svoj zimski vrt, oče. Prav smo naredili, da smo še pred vojsko kupili po tvojem nasvetu tole ameriško peč, ogrevala nam bo zdaj našo veliko sobo in tvoj zimski vrt.»
Nasmehnil se je po svoji stari mili navadi, ali ko sem ga takoj nato poprosila, da bi mi kaj zaigral na klavir, češ da bi rada vedela, kako kaj poje tukaj na tem novem kraju, mi je odgovoril, naj si kar sama zaigram, in se ni dal pregovoriti, dasi sem opomnila, kakšen razloček je, če igram jaz ali pa če igra on. Ubožec mi ni mogel ustreči, jaz pa sem dobro
Osebni zdravnik zamorskega poglavarja.
Na svojem pustolovskem potovanju je prišel švedski prirodoslovec Ivar Broman k nekemu zamorskemu plemenu Osrednje Afrike. Poglavar tega plemena ga je postavil za osebnega zdravnika, ker mu je ozdravil revmatične bolečine z Aspirin-tabletami.
Poglavar mu je nato naročil, naj poskrbi, da se mu bo rodil sin, njegov naslednik. In kar divji je bil, ko mu je učenjak pojasnil, da pomagajo Aspirin-tablete hitro in gotovo pri vseh vrstah prehlada, revmatizma in še drugih boleznih, da pa se z njimi takšne želje ne morejo izpolniti. Ni ga hotel več poslušati, ampak mu je zagrozil s smrtjo. Profesorju Bromanu se je zdelo najpametneje, če kakor hitro mogoče izgine, ako hoče, da reši sebi in svojemu spremstvu življenje.
S Nivea-Crema: Din 5.oo—22.oo.
Jugojl P. Beiersdorf & Co. d. s. o. j., Maribor
rijete, 'n s'cer Preden se namilite si morale zmeraj z
NIVEA* CREffO , NIVEA*OLJEPl
nadrgnili obraz — in sicer ne premočno, da se morejo tvorili pene! Nadrgnele se lahko tudi že zvečer! Koža poslane poleni prožna, brada mehka in nič več ne boste dobili rdeč kastih, razpopanih mesl. Tudi brilje tilnika pri bubi glavicah poslane prijelneje, če se najprej namažele z Nivea.
r\
obosse
JiTAN
lATNirAl
- LJUBLJANA ♦ PALAČA ♦ VIKTORIA
TO JE ZNAMKA OBLEKE TISTIH DAM IN GOSPODOV, KI SO ZGLEDNO ELEGANTNI OB NEPRETIRANIH IZDATKIH
■■■■KMnraHBi
vedela, da se v njem vse solzi, povsod, koderkoli hodi in karkoli dela.
Najrajši se je potikal okrog brez miru in pokoja, taval je okoli od ranega jutra do poldneva kakor v megli, kakšenkrat se je kar zmislil pa je šel, dasi je bil že mrak, in se plazil okrog kakor tisti večni Žid, ki mi je prej nekoč o njem pripovedoval. Ko pa je že precej opešal in so mu začele tudi noge že odpovedovati, se je rad umeknil s knjigo v roki v zgornjo izbico, v tisto večno zelenje, in občudoval Golico na nasprotni strani, ki se je nanjo vsako leto spomladi ali pa poleti po dvakrat, trikrat odpravil.
Bilo je nekako zadnje dni meseca maja, ko mi je razodel željo, da bi rad še enkrat gle-
>BUDDHA< i	_	=3
STO® li
TRADE MARK I	I
tli
lli potrebujete drva,
Najbolje Vam postreže
tvrdka
DOM. ČEBIN
VVOLFOVA ULICA 1/11.
Tel. 20-56
Tel. 20-56
dal z Golice. Rekla sem, da bi bila ta pot morda le malo prehuda zanj, saj ve, kakšen je razgled z Golice, ali ko se le ni dal pregovoriti, sem se odločila, da pojdem z njim in da vzameva s seboj še oskrbnikovega sina, da nama bo nosil vrtni stolček, najina plašča, steklenico vina in nekaj prigrizka.

KLIŠEjE vseh vrsl por fotografijah^ ali risbah. i % vt* jf uje n ajs Orli d n 9/še ki a fiia ST-DEU HUB LIANA DALMATINOVA 15		
LITOGRAFIJA		
HMBaBffJI V Telefo	EMAŽA JBLJANA, I izdeluje vse po n a j s o I n številka 25-69	,R IN DRUG GRIŠKA ULICA 6 i litografska dela idnejših cenah Zahtevajte ponudbe!
V	C6PII najnižja
v mo delih najlepša
V	blagu najsolidnejša
je damska konfekcija
AULIN
LJUBLJANA, Kongresni trg 5
Imeli smoi na srečo ugodno vreme in lep dan je bil, ko smo se ravnali na Golico. Poznalo se je to že na škrjančjem petju, ko smo hodili čez žitna polja, in na živahnih kobilicah, ki so nam na travnikih preskakovale steze. Gore so se nam zdele, kakor bi se bile pravkar okopale od megel, naš Triglav pa se nam je pokazal od vrha do tal z vso svojo družino in se postavljal pred nami ves čas kakor vojvoda.Sneg se je še tu pa tam lesketal po gorah, s travo obrasla Golica pa je bila že brez snega, saj cvete ob tem času na prisojni kranjski strani že na tisoče in tisoče narcis, ki bi skoraj lahko tekmovale z zvezdami na nebu, ki jih je tudi brez števila.
In tako sva se večkrat prijela z Mirkom izpod rok in pozabljala na svoja leta, na skrbi in na strmo pot. Ker sva se vsako četrt ure malo odpočila} se je vlekla najina pot celih pet ur do vrha. In ko sva stopila na greben Golice in zagledala kranjsko stran, je nekje zazvonilo poldan.
«Poglej no, koliko je teh narcis!» sem vzkliknila, ali on je kakor prikovan strmel v mejnik, ki je stal blizu tam, kamor sva bila sedla. Na eni strani kamna je bilo vklesano
znamenje jugoslovanske kraljevine, na drugi, ki je gledala proti nama, pa znamenje Nemške Avstrije. In ko se je potem ozrl po našem Koroškem, po tisti neizmerni ravnini, podobni pogrnjeni božji mizi, kjer sta se svetlikali dve večji jezeri in koder se je vilo vse polno belih cest med temnim zelenjem in kjer se nama je zdelo najvišje poslopje šentjakobska slovenska šola, okrog in okrog pa venec nebotičnih gora, se je obrnil naglo od mene in zamežal, da bi ne videla tistih dveh težkih solza, ki sta mu kanili po licu. Ali jaz sem to vendar opazila in, hoteč hitro nekaj izpregovoriti, da bi mu olajšala gorje, sem rekla kar tako, da sem sploh nekaj rekla: «Slišiš, tam na naši strani pa nekdo prepeva, a zaradi zvonjenja ne morem razločiti besed, poje pa slovensko ...»
«To je pastir, vidim ovce, kako se gnetejo,» se je oglasil našega oskrbnika sin. Pel pa je: tTravniki dehtijo, gozdič zeleni, v gozdiču na veji pa grlica grli ..
«Trdno verujem,» je izpregovoril nato moj mož z glasno in jasno besedo, «da se bo prej ali slej po teh krajih zopet razlegala slovenska pesem ...» Vstal je in se okrenil proti kranjski strani, jaz pa sem ga zopet opozorila na nekaj lepega: «Menda ni na vesoljnem božjem svetu takih neskončnih trat z narcisami, človeku kar vid jemlje ...»
Nenadoma pa je omahnil moj mož, kakor bi mu bilo izpoddrsnilo, s komolcem na mojo ramo in se zgrudil na tla. Mladenič, ki je bil
Za grgranje
pri bolečinah v vratu, za bolečine pomirjajoča masiranja In obkladke vzemite staro in preizkušeno domače sredstvo in kozmetikum — Fellerjev blagoaišeči Elsa-Fluid. Hvaležni boste 1 Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po poŠti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici 62 Din brez nadaljnjih stroškov pri lekarnarju Eugenu V. Fellerju, Stubica Donja, Elsatrg 280, Savska banovina.
z nama, je zavpil. Hotela sem Mirka pobrati, ali bil je težak ko kamen, obličje pa mu je prebledelo kakor stena... Prvi hip sem mislila, da je omedlevica, močila sem mu obraz z vinom in ga tresla za rameni... Tisti čas se je odnekod oglasil droben zvonček in oznanjal poldan, ali tako žalostno kakor da zvoni mrliču, meni pa so klecnila kolena od strašne nesreče in z grozo sem opazila, da se moj mož več ne gane, da je to nenadejani konec povesti o najini življenski sreči...
(Konec prih.)
Naročnina za list s krojno prilogo je za vse leto Din 68-—, za pol leta Din 35-—, za četrt leta Din 18-—. Za
Ameriko in inozemstvo dolarja 2-—. Posamezna številka stane Din 5'—, krojna priloga Din 2-—. Izhaja vsakega 1. v mesecu. Odgovorna za izdajateljstvo, uredništvo in upravništvo Erna Podgornikova. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Dalmatinova ulica 10/1. Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (predstavnik Miroslav Ambrožič).
A.
DOBER KROJ
samo iz kvalitetnega blaga
fr - ks • souvan - mestni trg 24 • izbera kvalitetnega blaga
pere zares čisto
GT. 33