O današnjem trenutku V tej številki Z Miranom Goslarjem, generalnim direktorjem sozda Mercator - Pogovor je opravila Vesna Bleiweis. BLEIWEISOVA: Ukrepi zveznega izvršnega sveta in skupščine SFRJ so naleteli na različne odmeve tako v širši javnosti kot pri strokovnjakih. Različnost reakcij nanje in različnost ocen njihovih efektov terja tudi oceno relacij med samoupravnim in administrativnim (državnim) odločanjem, s tem pa tudi odgovornosti za njihovo učinkovitost in uresničevanje. Vsebinsko enak problem, le na različni ravni, se pojavlja tudi v oblikovanju poslovne politike in medsebojnih odnosov v sestavljeni organizaciji... . GOSLAR: V prvi vrsti ocenju-tem psihološko vrednost ukrepov 2Veznega izvršnega sveta in zvez-skupščine, ki je v tem, da v zavesti občanov delujejo strezni-tveno. Efekt streznitve je tudi prvi rezultat, ki ga lahko ocenjujemo, Medtem ko bomo ostale efekte teh zrnu. Poudarjam, da sta tako uspeh kot neuspeh vsake ozd skupen uspeh kot skupen neuspeh. Zoperstavljanje tozdovskim in lokalnim interesom se mora odraziti predvsem v uresničevanju investicijske politike, vendar se zavedamo, da je prav to področje najtrši oreh ali pa preizkusni kamen naše čvrstosti in enotnosti, da izločimo lokalistične ambicije. Načrtovanemu ekonomskemu instrumentariju, ki ga za stimuliranje povečanja internih blagovnih tokov in hitrejše obračanje zalog predvidevamo v komercialni in finančni politiki, se bodo pridružila razmišljanja o racionalnejši organiziranosti, delitvi dela in specializaciji povsod tam, kjer so tovrstne slabosti najbolj očitne. Menim pa, da bi se ta vprašanja lahko uredila tudi že z veliko mero medsebojne .discipline in da bi morale biti organizacijske spremembe le samo po sebi umevne posledice uresničevanja samoupravno vnaprej dogovorjene discipline. 11 še prihodnjih ukrepov ocenje ali šele čez čas. Kar se tiče odlo-J^ja, ali po samoupravni ali pc dministrativni poti, menim, da gre za nasprotji, temveč za Prašanje, kdaj ena ali druga pot rav ta razmejitev pa nam v siste-manjka. Iz tega izvira tudi Prašanje odgovornosti za spreje-odločitve, če hočete tudi za akrepe. Ne vidim namreč nobene zlike med odgovornostjo za sa-oupravno ali pa administrativne sn °^'tev oz- ukrep. Tisti, ki ukrep Prejema, je odgovoren za njegove osledice, dolžan je zagotoviti n.0zuosti za njegovo uresničeva-Ce se pokaže, da ukrep ne zaželenih efektov, je pač tre-k lrneti pogum in priznati napa-> zanjo odgovarjati, stališče ali y ^fP Pa spremeniti in modificiraj' . Povsem enakega stališča oce-slrJern odgovornost za posti Putiko sozda. Zgolj preše n° vztrajanje na usmeritvah, ki cel ^knžojo kot neučinkovite ali 0 oepotrebne, je absurd. BLEIWEISOVA: Ali bo investicijska politika sozda v prihodnjem letu doživela bistvene spremembe? GOSLAR: Pravzaprav ne. Objektivni dejstvi, zaradi katerih dosedanjo investicijsko politiko sozda ocenjujem kot pozitivno, sta: SOZD je pretežno trgovske narave, zato je bilo investiranje usmerjeno predvsem v trgovske objekte; v slovenskem merilu naša proizvodna oziroma agroživilska dejavnost pomeni malo, v jugoslovanskem skoraj nič. Slabi smo zlasti v živinoreji, zato pričakujem v bodoče večji poudarek na tovrstnih vlaganjih. Z naložbami v Novo Topolo, Cven in novo prašičjo farmo v Krškem bomo praktično pokrili potrebe po prašičih, za govedorejo pa smo pripravljeni storiti podobno. V letu 1983 moramo nekoliko omejiti naložbe v trgovske objekte. Izjeme bodo morda le tiste naše OZD, ki že predolgo čakajo na združena sredstva, imajo pa upravičene potrebe. BLEIWEISOVA: S srednjeročnimi planskimi dokumenti opredeljena raz-vojna usmeritev sozda bo spričo splošnih družbenih usmeritev in zaostrenih gospodarskih razmer terjala nekatere spremembe. S kakšno poslovno politiko bo sozd prilagajal teko-®lm in prihodnjim gospo-uarskim razmeram? herm, Potrebe po spre- dar k-ah Prav gotovo bodo, ven-Ua nPi^e,y danih razmerah omejil °dgovn ere Prednostne nalnee: dostni^r5\ost za zagotovitev naloge: Stnih1?,081 za zagotovitev za-• Preh' a^0vn^ fondov za oskr-l2rabo v1Valstva. odgovornost za ProiT? j Možnosti za pospeše-'•etn bi ..^dnjo hrane in izvoz. Pri fho j;, nienil še uspeh: v oktobru 610 I982° mli letni plan izvoza za l&PUtikp ‘ltev prihodnje poslovne v^sti nrJ*101’® biti zasnovana na h medsebojni pove- lriteresitdnp temeljiti na skup-Hhtavir ' Energično se bomo ''i * vsaki tozdovski in lo- BLEIWEISOVA: Skop novice od tu in tam, neka poročil o delu samouprav nih organov sozda, dost »kozmetike« — o jedru prc blemov pa zelo malo al včasih nič, to so naše težav pri oblikovanju glasila. Po grešamo sodelovanja de lavcev, ki bi glede na stro kovno usposobljenost ii dostop do informacij lahk« več prispevali k tehtnost in odmevnosti glasila. GOSLAR: Kvaliteta glasila se prav gotovo meri tudi po njegovi odzivnosti. Zdrava in objektivna kritika ter odprti dialog morata najti prostor v glasilu. To pa pomeni, da si mora glasilo ustvariti tak krog sodelavcev, ki lahko s svojim strokovnim znanjem, možnostmi informiranja z ustvarjalno kritičnim odnosom do problemov naše organizacije bistveno prispeva k boljšim in naprednejšim rešitvam. V ta namen pa mora biti glasilo odprto tudi za tiste poslov- ne informacije, ki ne bi izzvale sa- T Trvl S-l 4-XX •vxx» » » XX .X 4-1 1 X l»1>1'4-il«-xx Mercator GLASILO DELAVCEV IN ZDRUŽENIH KMETOV Leto XIX Ljubljana, oktober 1982 št.: 10 Nagovor predsednika PO M-Nanosa na proslavi Tone Černe 35 let Mercator-Nanosa Letos poteka 35. leto od ustanovitve Okrajnega magazina, predhodnika Nanosa. To je pomembno obdobje za razvoj trgovine na širšem območju Primorske, Notranjske in deloma Gorskega Kotarja v SR Hrvaški. Delovni kolektiv Nanosa je v tem obdobju veliko storil za izboljšanje preskrbe prebivalstva z blagom široke potrošnje in tako odločilno vplival na urejenost trgovske po-nudbe in družbenega standarda. Četudi trenutno zaradi znanih ekonomskih težav preskrba občanov s trgovskim blagom ni na najvišji ravni, se trudimo, da bi ob večjem angažiranju celotnega našega združenega dela, tesnejšim povezovanjem s proizvodnimi organizacijami združenega dela in nenazadnje tudi s prizadevanji za tvornejše uresničevanje skupnih ciljev v SOZD, presegli sedanje stanje in s tem prispevali k doslednejšemu uresničevanju stabilizacije. Zaostreni ekonomski pogoji, zlasti na področju ekonomskih odnosov s tujino, kjer nas pesti velik deficit v plačilni bilanci, nam narekujejo, da izkoristimo sleherno možnost za povečanje produktivnosti dela, zboljšanje in racionalizacijo poslovanja, saj je le to pogoj za naš nadaljnji razvoj. Premočrtnost našega razvoja pa bo toliko trdnejša, kolikor bolj bomo upoštevali naše izkušnje iz preteklosti in kolikor bolj bomo realni pri ocenjevanju se- danjih razmer ter dosledni pri uresničevanju dogovorjenih ciljev. Zato današnjega jubileja ne kaže jemati zgolj kot praznik, marveč tudi kot delovni pogovor o vsem tistem, kar je potrebno storiti, da bo naše združeno delo v Nanosu, kakor tudi v okviru SOZD Mercator, učinkovitejše in bolj naravnano k uresničevanju zastavljenih ciljev. K temu spoznanju nas vodijo izkušnje iz preteklih obdobij, ki, podobno kot danes, niso bila lahka, pa smo vendar našli v sebi dovolj moči in poguma za premagovanje vseh mogočih težav in nikoli nismo izgubili cilja, to je delati in ustvarjati takšen razvoj delovne organizacije, ki bo tako zaposlenim delavcem kakor tudi širšim družbenim skupnostim omogočal perspektivo. Izhajajoč iz spoznanja, da je mogoče oblikovati realne cilje za prihodnost le ob dobrem in pravilnem vrednotenju zgodovine, ne bo odveč, v tem trenutku, ko slavimo pomembno delovno zmago, 35-letnico razvoja in obstoja Nanosa, spregovoriti nekaj besed o uresničenih ciljih in njegovem razvoju. Razvoj Nanosa od njegove ustanovitve do uvedbe samoupravljanja Nanos je bil ustanovljen 6. julija 1947, kot Okrajni magazin v Postojni. Okrajni ljudski odbor, ki je Z avtorjem današnje priloge časopisa str. 2 Kako smo uvrščeni med 200 največjimi v SFRJ str. 2 Naš glas na kongresu ZSS - Prispevki delegatov iz sozda Mercator str. 3-4 M-Agrokombinat po reorganizaciji str. 5 M-Tehna po letu delovanja str. 6 Uspehi M-STP Hrastnik str. 6 Poročevalci iz Iraka str. 6 Nanosove vesti: Ob 35-letnici delovne organizacije str. 7-9 Mercator v SV Sloveniji str. 10 PRILOGA: Program za zagotovitev večje učinkovitosti tozdov in DO str. 11-12 Kulturne ustanove vabijo, Program Cankarjevega doma str. 13 Naši poslovni partnerji in njihovi izdelki str. 14-15 izdal odločbo o ustanovitvi, je zadolžil podjetje, da poskrbi za oskrbo prebivalcev z blagom široke potrošnje. To pa v tedanjih okoliščinah ni bilo enostavno, saj je močno primanjkovalo vseh vrst blaga, na voljo pa tudi ni bilo dovolj kvalificiranih kadrov in potrebne opreme za delo. Tedaj je bilo zaposlenih v podjetju 26 delavcev, ki so v izredno težkih pogojih zaorali ledino v prepričanju, da bodo uspeli. Po enem letu poslovanja se je podjetje preselilo v večje poslovne Nadaljevanje na 7. strani V prejšnji številki glasila smo podrobno predsta- tarjih »tovarniških« hal tozda Slovenija sadje, pre-vili tozd v Bohovi, tokrat pa objavljamo še najno- delava sadja Bohova. Ob letošnji rekordni jabolčni vejši posnetek iz fotoarhiva te organizacije: prvi letini je bil tozd deležen tudi nekoliko več publici- (in gotovo ne zadnji!) posnetek iz zraka v našem tete kot običajno, predvsem v mariborskem Ve- Dvesto največjih v Jugoslaviji Mercator 31. največja OZD v državi Konec septembra je pozornost statistike željnih vzbudil vsakoletni priročnik Ekonomske politike »200 največjih«, 14. po vrsti. po D), ljubljanski Petrol (3. po CP in 13. po D), beograjski Centrotek-stil (4. po CD in 21. po D), AIPK Bosanska krajina iz Banja Luke (5. po CP in 2. po D), beograjski Inex (6. po CP in 8. po D), murskosoboška ABC Pomurka (7. po CP in 6. po D) ter Mercator, 8. po CP in 5. po D (lani 5. po CP in 3. po D). SOZD Mercator je z 32 milijardami dinarjev celotnega prihodka dosegel 1,2% celotnega prihodka vseh jugoslovanskih organizacij združenega dela s tega področja oziroma 3% celotnega prihodka 60 organizacij z rang liste. Letošnji novosti te publikacije sta lista izvajalcev investicijskih del v tujini in zbirna lista vseh jugoslovanskih organizacij združenega dela, katerih celotni prihodek je bil v 1981. letu večji kot 3,5 milijarde dinarjev, in takšnih je kar 337. Tako kot prejšnja leta je v priročniku rangiranih in grupiranih 140 največjih proizvodnih organizacij združenega dela, 60 največjih organizacij združenega dela s področja trgovine in gostinstva in-20 največjih organizacij s področja prometa. Rang liste zavarovalnic in pozavarovalnic, osmih Na listi organizacij združenega de-združenih in 165 osnovnih bank la s celotnim prihodkom nad 3,5 zaključujejo tabelarični pregled. milijarde dinarjev, na kateri je od Vsaka organizacija na rang listi 337 organizacij kar 190 sozdov, je je razvrščena na osnovi celotnega Mercator na 31. mestu, takoj za prihodka (CP) in dohodka, pove- ABC Pomurko in pred Unilesom. čanega za amortizacijo (D) v letu 1981. Sozdu Mercator med slovenski- V za nas najzanimivejši skupini mi trgovinskimi in gostinskimi or-60 največjih organizacij združene- ganizacijami na rang listi 60 naj-ga dela s področja trgovine in go- večjih v državi sledijo sozd Emona stinstva je tudi letos, tako po CP (10. po CP in 3. po D), sozd Tima kot po D, zasedel prvo mesto šara- (13. po CP in 7. po D), DO Metalka jevski sozd UPI s 64,9 milijardami (17. po CP in 27. po D), sozd Vipa-dinarjev CP in 34 tisoč zaposleni- Frukta (22. po CP in 11. po D), mi. Sledijo mu sozdi Agrovojvodi- sozd Merx (26. po CP in 17. po D) na iz Novega Sada (2 po CP in 12. in druge. -lo. kong&s OPSHnnMHBBi Naš glas na kongresu ZSS Rezka Rijavec — M-Rožnik, TOZD Grmada O položaju trgovskega delavca Položaj in vloga delavca v trgovini z živili v zaostrenih pogojih gospodarjenja: dobra založenost trgovin in čimveč sodobnih in dobro opremljenih prodajnih objektov z ustrezno usposobljenim trgovskim kadrom so zagotovilo za dobro in kvalitetno oskrbljenost potrošnikov. Zaostreni pogoji gospodarjenja z vsemi svojimi nujnimi, a dostikrat nepopularnimi posledicami tudi niso in ne morejo obiti trgovine z živili in tako se ta vsakodnevno srečuje s pomanjkanjem najrazličnejših vrst blaga, ki je v veliki meri tudi posledica vse pogostnej-ših izsiljevanj s strani proizvajalcev (razni avansi, vezana trgovina, devizna plačila ipd). Veliko prodajnih objektov je precej zastarelih in nefunkcionalnih, za gradnjo novih pa je vse manj sredstev in že se srečujemo s konkretnimi primeri, ko v novozgrajenih stanovanjskih soseskah ni mogoče zgraditi prepotrebnih prodajnih objektov. 2e nekaj let zapored je v naši dejavnosti močna fluktuacija kadrov. Vse manj je v trgovskih objektih kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev in vse pogosteje se razporejajo na dela in naloge, za katere je potrebna ustrezna kvalifikacija in visokokvalificiranih delavcev in vse pogosteje se razporejajo na dela in naloge, za katere je potrebna ustrezna kvalifikacija in delovna praksa, delavci z ustrezno kvalifikacijo in z manjkajočo prakso. Ta problem je bil pred dvema oz. tremi leti še bolj pereč, ker se je tedaj izredno veliko število trgovskih delavcev odločilo za druge poklice, največ za administracijo, kjer so bili njihovi osebni dohodki in vse ostale bonitete (zagotovljeno normalno koriščenje rednega letnega dopusta, višji in ugodnejši stanovanjski krediti, delo v eni izmeni, večinoma vse proste sobote in pa seveda mnogo višji osebni dohodki ipd.) znatno ugodnejši in tudi dela ter naloge, ki so jih drugje opravljali, so bila znatno manj zahtevna, tako v pogledu fizičnega napora kot pogojev dela. Z uvedbo restrikcij na področju zaposlovanja, predvsem v administraciji in skupnih službah, se je odliv trgovskih delavcev zmanjšal. Na žalost pa je prav v teh »sušnih« letih trgovina z živili zaposlila izredno veliko število NKV kadrov, ki največkrat ne morejo dovolj strokovno opravljati svojih delovnih nalog. Izredno nizka akumulativna sposobnost trgovine na drobno z živili onemogoča, da bi se lahko večja sredstva namenjala za izplačilo osebnih dohodkov. Ugotavljamo namreč, da je vpliv delavcev na rast dohodka zaradi pogostih družbenih ukrepov (administrativno določanje cen, omejitve pri prodaji posameznega blaga ipd.) resnično minimalen. Delo in pogoji dela v naši dejavnosti so težki, saj se opravljajo v turnusih, z vsemi delovnimi sobotami in znatno povečanim obsegom dela v predprazničnih dnevih in ob takorekoč stalnem prepihu in v nikoli dovolj ogretih prostorih. Vendar obstoječi družbeni dogovor o delitvi dohodka in osebnega dohodka vsega tega ne upošteva ter celo omogoča, da organizacije združenega dela, ki ustvarjajo mnogo višji dohodek, z znatno manj vloženega dela in truda, delijo visoke osebne dohodke. Pri tem mislimo tudi na izplačila visokih OD organizacij združenega dela, ki so izvozno naravnane, pa pri prodaji na tujem trgu dosegajo izredno nizke cene, celotno združeno delo pa z najrazličnejšimi združevanji sredstev za pospeševanje izvoza prepušča del svojih sredstev tem organizacijam. Vse dokler delavec v trgovini z živili ne bo za svoje delo primerno stimuliran, kar danes dokazujejo izplačani povprečni osebni dohodki v sorodnih in v drugih dejavnostih, ne moremo pričakovati, da bi se za ta poklic odločali tudi mladi. Dejstvo je, da je bil v zadnjih letih naš poklic zelo razvrednoten, kar pa ni povsem naključno, saj je to razvrednotenje v največji meri posledica gledanj predvsem tistih, ki bi morali o tem problemu več in bolj poglobljeno in življenjsko razmišljati. Zadnje informacije celo kažejo, da tudi pedagoški kadri v usmerjenem izobraževanju nagovarjajo boljše učence, da se odločijo pri nadaljevanju šolanja za komercialno smer, iz česar ni težko sklepati, da so tudi sami prepričani, da delo trgovca v živilski stroki ni perspektivno, še manj pa atraktivno. Precejšnje pomisleke imamo tudi glede spremembe dolžine obvezne prakse učencev, saj njihova sedanja minimalna prisotnost v prodajnih objektih ne omogoča, da bi si pridobili vsaj najnujnejše praktično znanje. Umestno in potrebno bi bilo o tem strokovno in organizirano spregovoriti in tudi kaj spremeniti. Vse večje število trgovcev odhaja v pokoj in močno nas skrbi, kako bomo uspeli zapolniti te vrzeli. Trgovina z živili si s pomočjo štipendiranja ne more zagotoviti dovolj kadra, saj navzlic ponovljenim razpisom štipendij ni uspela podeliti vseh predvidenih štipendij. Tudi na pogoste objave prostih del in nalog prodajalcev, mesarjev in natakarjev je izredno majhen odziv in med redkimi prijavljenci so pretežno delavci brez ustrezne kvalifikacije in prakse. Beremo, poslušamo in informirani smo tako, da je pri nas vse več brezposelnih, tudi trgovskih - pravkar izučenih mladih delavcev je dosti med njimi - a žal iz drugih strok (neživilske), vendar nezainteresiranih, da bi se zaposlili v naši dejavnosti. Ali prav ta podatek ne pove dovolj zgovorno, da delo trgovca - živilca ni dovolj cenjeno in je premalo vrednoteno ter nezanimivo celo za prezaposlene. Iz teh razlogov, pa tudi iz čisto ekonomskega, je v posameznih prodajnih enotah zaposlenih manj delavcev, kot pa je sistemiziranih delovnih nalog in opravil, pa še Nadaljevanje na 3. strani Deset minut z avtorjem današnje priloge časopisa Center za obveščanje Ekonomisti premalo dajemo od sebe Bilo je tistih deset minut za izmenjavo misli in pogledov na aktualni trenutek. Tovariš Izidor Rejc je direktor delovne organizacije Mercator-Velepreskrba, v katero so združeni tozdi TMI, Grosist in Hladilnica - vsi trije iz Ljubljane - ter Standard Novo mesto in Trgopromet Kočevje. »Tovariš Rejc, vi ste avtor besedila, ki ga bomo v oktobrski izdaji Mercatorja ponudili vsem našim tozdom in delovnim organizacijam. Kaj vas je navedlo k temu, da sta sestavili ta pripomoček, če smem vaš program tako imenovati, komu je namenjen in čemu?« Izidor Rejc: Vse je mogoče povedati zelo v kratkem: kot ekonomista me že dlje časa moti naša velika monotonija, ko ničesar ne ukrenemo. Zdelo se mi je, da je čas, ko moramo tudi Kraigherjevo komisijo in njene predloge resno vzeti. Moti me tudi, ker smo pri nas ekonomiko podjetij v praksi zanemarili. Ekonomisti premalo dajemo od sebe. Brez tega pa ne bo šlo naprej. Če nekdo ponudi neko rešitev, je to treba resno vzeti. Tudi nedavni ukrepi ne bi bili potrebni, ko bi se že prej zresnili. V svojem predlogu sem ponudil nekaj prijemov, ki si jih lahko temeljna in delovna organizacija priredi po svoji meri, da bi intenzivirali proizvodnjo, uredili trgovino in okrepili samoupravno ravnanje. Čeravno so stvari morda ponavljanje, znanega, so vendarle lahko vzvod, da vzvalovimo prizadevanja v podporo gospodarstvu. V vsaki stvari je nekaj dobrega, tudi v zadnjih državnih ukrepih, ker bodo prisilili k streznitvi. Osebno sem smatral, da moram kot ekonomist nekaj storiti in sem 12 točk, ki jih navajam na začetku besedila, obdelal po svojem občutku in za potrebe naše delovne organizacije. Pr o- gram smo sprejeli že avgusta v okviru družbenopolitičnih organizacij - naposled je to lahko njihov program dela - pa tudi na delavskem svetu delovne organizacije in v odboru samoupravne delavske kontrole. Zapisal J. N. Naš glas na kongresu ZSS Zora Petrič — M-Rožnik, TOZD Dolomiti Dohodkovno povezovanje in reprodukcijska sposobnost trgovine Delavci SOZD Mercator smo v hotenju, da damo svoj prispevek k uspešnemu delu kongresa, obravnavali našo samoupravno organiziranost in pogoje delovanja, predvsem z vidika dohodkovnih povezav s proizvajalnimi organizacijami, oskrbljenosti tržišča in možnostmi nadaljnjega vlaganja v razvoj trgovine. V razpravi so bili razgrnjeni problemi vseh naših temeljnih organizacij, tako s področja kmetijske Proizvodnje, predelave živil, 'zvozne dejavnosti, grosistične trgovine, predvsem pa problemati-ka trgovine na drobno, katere celotni prihodek predstavlja v SOZD Mercator skoraj polovico njegove dejavnosti. Na področju razvoja kmetijske dejavnosti smo se zavzemali za sledeče strateške usmeritve: - hitrejši razvoj govedoreje in Prašičereje, ~ povečanje lastne proizvodnje živil, ~ organizacija in kreditiranje za-sebne kmetijske proizvodnje. a° naša prizadevanja namenjena Predvsem: - zagotovitvi zadostnih količin sOrovin za predelavo iz lastne Proizvodnje in drugih organizacij Podlagi skupnih vlaganj in dogodkovnih povezav, " oskrbi trgovine na drobno z osnovnimi živilskimi artikh, ki so Pr6dmet poslovanja v proizvodnih organizacijah SOZD Mercator. Glede na to, da trgovina na debelo in drobno v našem SOZD-u obsega 75% celotnega prihodka, smo tej dejavnosti posvetili posebno pozornost. Iz vrste problemov smo poudarili predvsem naslednje: - vpliv dohodkovnih povezav med trgovino in proizvodnjo na preskrbljenost tržišča, - vpliv administrativnih ukrepov na položaj trgovine in njeno reproduktivno sposobnost. Ugotavljamo, da zakon o obveznem združevanju dela in sredstev organizacij združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev s proizvajalnimi organizacijami, ni dosegel zaželenih in pričakovanih učinkov. Zakon namreč opredeljuje urejanje dohodkovnih odnosov na ozkem, vendar zelo pomembnem segmentu družbene reprodukcije in naj bi obvezoval tako proizvodnjo kot trgovino. Neučinkovito izvajanje določil zakona omogoča trgovini, da bi sama, brez pripravljenosti in sode-lovnaja proizvodnje učinkovito izpeljala določila zakona. Smatramo za potrebno, da se obveznost dohodkovnih povezav precizira za oba partnerja ter tako prepreči škodljive pojave v medsebojni menjavi. Ti se kažejo predvsem s strani proizvodnih organizacij, ki proizvajajo konjunktumo blago za tržišče. Trgovske organizacije, ki v naši sestavljeni organizaciji skrbe za preskrbo, dosegajo v svoji panogi podpovprečne rezultate. Kažejo se v doseženi stopnji akumulativno-sti in stopnji rentabilnosti poslovanja, ki je podpovprečna v primerjavi z ostalimi panogami gospodarstva. Še dokaj bolj neugodni so finančni dosežki, če jih primerjamo s potrebami po reprodukciji. Administrativni ukrepi, kot so zamrznitev razlike v ceni, uvedba absolutnih marž ipd. onemogočajo dohodkovno povezovanje med posameznimi OZD v reprodukcijski verigi in ne dovoljujejo oblikovanja dohodka, potrebnega za socialno varnost delavcev in razširjeno reprodukcijo. Potrebe po gradnji novih prodajnih površin pa so občutne, posebno v novih stanovanjskih soseskah in primestnih krajevnih skupnostih. Pritiski s strani občanov in družbenopolitičnih skupnosti za novogradnje pa postavljajo organizacije trgovine na drobno v položaj, ki ga sama ni sposobna razrešiti. Sedanja akumulativna sposobnost trgovine onemogoča realizacijo sprejetih načrtov novih naložb. Zaostreni pogoji oz. popolno prenehanje kreditiranja s strani bančnih zavodov še zaostruje vprašanje sprejetja srednjeročnega načrta graditve novih prodajnih prostorov. Ob upoštevanju, da ima trgovina z osnovno preskrbo v panogi trgovine specifičen položaj, se kaže predvsem v tem, da je: - njen obstoj neizogiben in njen razvoj nujen, kar zadovoljuje potrebe občanov po vsakodnevnih življenjsko pomembnih proizvodih, - podvržena je različnim pritiskom, tako s strani občanov, družbenopolitičnih dejavnikov in proizvajalcev konjuktumega blaga, - ponudba blaga na jugoslovanskem trgu je skrajno nezadovoljiva, zato se mora močno angažirati, da si preko samoupravnega povezovanja in predvsem s soudeležbo pri finansiranju naložb v proizvodnjo zagotoviti blago, - podvržena je nenehnim administrativnim ukrepom, ki ji onemogočajo ustvarjanje dohodka v mejah oz višini, potrebni za njeno normalno delovanje. Da bi lahko razrešili ta vprašanja, prdlagamo kongresu, da se zveza sindikatov Slovenije zavzema za to: - da bodo ukrepi tekoče ekonomsko poltike omogočali trgovini učinkovito dohodkovno povezavo s celotno reprodukcijsko verigo, - da se pri investicijskih naložbah daje prednost ekonomiki, ne pa zahtevam posameznih družbenopolitičnih skupnosti, ki načrtujejo nove naložbe ne glede na njihovo rentabilnost, s čimer se ogroža socialna varnost delavcev v trgovini, ki imajo že sedaj riajnižji OD v gospodarstvu. Za boljšo preskrbo prebivalstva z osnovnimi živilskimi artikh bi morali poleg ostalega prenehati z administrativnimi ukrepi, ki onemogočajo dohodkovno povezovanje med posameznimi OZD v ne-produkcijski verigi, ki negativno vplivajo na oblikovanje dohodka in reprodukcijsko sposobnost trgovine. Zagotoviti je treba enotno cenovno pohtiko na jugoslovanskem trgu. ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE O položaju trgovskega delavca Nadaljevanje z 2. strani večina teh delavcev nima primerne strokovne usposobljenosti. Prepričani smo, da ne povemo nič novega, če rečemo, da je za dobre delovne rezultate potrebno tudi zadovoljstvo delavca, ki ga občuti pri svojem delu, ki pa je vsekakor v tesni povezavi s primernim stimuliranjem njegovega dela. Bolj pravičen, to je večji, kot je sedanji OD delavca v trgovini z živih, bi sigurno pozitivno vplival na njegov odnos do dela, predvsem v kontaktih s potrošnikom, kar danes največkrat v praksi ne ugotavljamo. Nikakor ne smemo pozabiti tudi na to, da se ob zaostrenih pogojih gospodarjenja, ob sedanjem uresničevanju gospodarske stabilizacije, sooča trgovski delavec pri svojem vsakdanjem delu še z dodatnimi problemi, ki jih povzroča občasno ali pa kar stalno pomanjkanje nekaterega blaga. Prav trgovčeva družbenopolitična in samoupravna ter poklicna osveščenost je lahko ob konkretnih ostrejših reakcijah potrošnikov najbolj primeren in pravočasen blažilec, ki te nezaželjene pojave povsem ah vsaj v veliki meri omili. V tej zvezi moramo tudi vzpostaviti vlogo potrošniških svetov, ki s svojim aktivnim in objektivnim delom lahko bistveno pripomorejo k pristnejšim odnosom med trgovci in potrošniki. Poživiti je treba njihovo delo, kajti potrošniški sveti so resnično najprimernejše mesto, na katerem naj bi se trgovci in potrošniki na najbolj neposreden in demokratičen način odkrito in objektivno pogovorili o vseh problemih, s katerimi se obe strani srečujeta, in sprejeli ukrepe za njihovo odpravo. V kolikor bodo ti sveti v navedenem smislu v praksi resnično zaživeli, bodo lahko na primeren način, predvsem pa pravočasno seznanili potrošnike z razlogi, ki so povzročili motnje v preskrbi, s čimer bi se prav gotovo izognili mnogim njihovim nepotrebnim in včasih zelo pavšalnim reakcijam. Svoja kratka razmišljanja pa zaključujemo s trdno odločnostjo, da se bomo morali v bodoče z vsemi silami boriti za boljši položaj trgovca-živilca, pri čemer pa se ne bomo nič manj prizadevali za večjo storilnost, disciplino in gospodarnost pri našem vsakdanjem ed-lu, da bi čimbolj uspešno realizirali naloge, ki smo jih z ustreznimi planskimi dokumenti jesno začrtali. Zapisi ispod tezge Nije tačno da nam se standard teško orijentiše u šumi novih cena. On uvek nabasa na tanku grami. Od nekog zavisi dohodak. Neko se kači o dohodak. A posle kolektivno visimo. • Mogli bismo da imamo i tri žetve godišnje. Da, mogli bismo, samo da se toliko ne mlati prazna slama. Devize preleču mora, planine, reke, oranice. E, čik neka prelete i preko OOUR-ske granice. Pera Srečkovič Pogovor z delegatko na 10. kongresu ZSS Matjaž Marinček Kongres izpolnil pričako- vanja Med desetimi delegati sozda Mercator na 10. kongresu Zveze sindikatov Slovenije je bila tudi Zora Petrič, referentka za cene v Mercator-Rožniko-vem tozdu Dolomiti. Za njo so številne funkcije: bila je predsednica delavskega sveta tozda, konference osnovnih orga- Zora Petrič, referentka za cene v tozdu Dolomiti, delegatka na 10. kongresu ZSS. Foto Matjaž Marinček nizacij ZSS tozda, delavske kontrole, zdaj pa je predsednica ljubljanske osnovne organizacije ZSS tozda in članica sindikalnega sveta SOb Ljubljana-Vič-Rudnik. Razen teh opravlja še nekaj manjših funkcij in vse te pričajo, da je tovarišica Petričeva prizadevna družbenopohtična delavka. Vaša ocena kongresa? Menite, da je uspel? Mislim, da je. Nalog, ki smo si jih zadah, se bomo morali lotiti resno in z več odgovornosti kot doslej. Nekateri cilji so bili začrtani že prej, a jih nismo dosegli, zato bo treba sedanjim nalogam posvečati večjo pozornost. Je kongres izpolnil vaša pričakovanja? Vsekakor! Bila sem celo presenečena nad neposrednostjo nekaterih delegatov, ki so brez dlake na jeziku orisah probleme, ki jih v vsakodnevnem življenju tarejo, in tudi nakazah konkretne rešitve. V kateri kongresni komisiji ste sodelovali? To je bila komisija, ki je obravnavala vlogo Zveze sindikatov Slovenije pri uveljavljanju pohti-ke združevanja dela in sredstev na socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih temeljih. Tema, ki sem jo predstavila, je obravnavala dohodkovno povezovanje in reprodukcijsko sposobnost trgovine. Podobno temo je predstavil delegat mariborske Verne. Kakšni so vaši konkretni predlogi za izhod iz vsakodnevnih težav? Opredeliti bomo morali odgovornost, držati se začrtanih smernic in zastavljenih ciljev ter vehko realneje planirati in plane tudi izvajati! ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE MERCATOR 70, /(OMGf&S ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIIE Naš glas na kongresu ZSS Dragica Brus — M-Hoteli-gostinstvo Delegati za 10. kongres ZSS iz sodza Mercator 1. Bogataj Zofija 2. Štimec Boris 3. Zlodej Sonja 4. Rijavec Rezka 5. Brus Dragica 6. Petrič Zora 7. Švajger Polde 8. Jurca Irena 9. Kolarič Alenka 10. Rupar Alojz M-Rudar, TOZD Javornik, Idrija M-Velepreskrba, TOZD Trgopromet, Kočevje M-Nanos, TOZD Indus, Koper M-Rožnik, TOZD Grmada, Ljubljana M-Hoteli gostinstvo, TOZD Ilirija, Ljubljana M-Rožnik, TOZD Dolomiti, Ljubljana M-Rožnik, TOZD Metlika, Metlika M-Nanos, TOZD Izbira, Postojna M-Izbira Panonija, TOZD Veleprodaja, Ptuj M-Kmetij ski kombinat, TOK Kooperacija, Sevnica Delegata za 9. kongres ZSJ 1. Antolič Kristina M-Izbira Panonija, Ptuj 2. Ponikvar Stane M-Rožnik, TOZD Gradišče, Trebnje Tu nekje bi morali biti delegati!! Iz Tomosa, št. 5/82. Risba: Miran Kohek, ideja: Matija Jakšič Nerazpoloženje v gostinski dejavnosti Na konferenci osnovnih organizacij zveze sindikatov v delovni organizaciji Mercator-Hoteli-gostinstvo, Ljubljana in na tematski konferenci na ravni SOZD Mercator smo obravnavali problematiko dejavnosti gostinstva in turizma. Želimo opozoriti na nekaj dejstev, ki nakazujejo položaj dejavnosti gostinstva in turizma v širšem gospodarskem prostoru. V dosedanji praksi smo v širši družbenopolitični skupnosti obravnavali gostinskega delavca, s tem pa tudi dejavnost kot celoto, samo s stališča trenutnega razpoloženja, ki se formira ob kvaliteti oziroma nekvaliteti opravljenih gostinskih storitev in ob priliki načrtovanja deviznega priliva, ne da bi pomislili na osnovne vzroke, ki pogojujejo stanje, v katerem se nahaja naša dejavnost. Našteli jih bomo samo nekaj, ki bodo - v to smo prepričani - osnova za razmišljanje o nadaljnjem razvoju: - Velika razlika med osnovno in dopolnilno potrošnjo v strukturi storitev; - velika razdrobljenost gostinskih organizacij v širšem gospodarskem prostoru; - podpovprečni osebni dohodki v dejavnosti gostinstva, saj znašajo z vsemi dodatki za posebne pogoje dela (deljen delovni čas, dela na dan nedelje, delo na dan državnih in republiških praznikov, nočno delo in idr.) v letu 1981 le 86% v primerjavi s celotnim gospodarstvom; ti osebni dohodki so nezanimivi za strokovni kader, predvsem za kader s srednjo, višjo in visoko strokovno izobrazbo; - dejavnost je delovno intenzivna, saj predstavljajo osebni dohodki več kot 54% udeležbe v dohodku, na osnovi česar so tudi večje obremenitve iz dohodka; v letu 1981 so narasle obveznosti iz dohodka za 7 indeksnih točk več kot v celotnem gospodarstvu; - neustrezna struktura objektov, veliki stroški investicijskega vzdrževanja, minimalna akumulacija in visoke obveznosti ob kakršnem koli investicijskem posegu; - osebna in skupna poraba na delavca predstavlja v dejavnosti gostinstva le 82,4% v primerjavi z enakim v gospodarstvu, kar opozarja na zelo nizka sredstva osebne in skupne porabe; - neenakopraven položaj družbenega sektorja v primerjavi s privatnim sektorjem; - neselektiven pristop pri obremenitvah gospodarstva, saj dodatne obveznosti postavljajo to dejavnost v nemogoč položaj. Te dejavnosti ne moremo obravnavati samo kot ene v gospodarstvu, temveč predvsem z njenega položaja in ciljev gospodarskega razvoja. Nujen bo selektiven pristop k reševanju gospodarske stabilizacije, ne zato da bi imela gostinska dejavnost privilegiran položaj, temveč da bi v njej dosegli tiste ekonomske ih devizne učinke, ki jih od nje pričakujemo. Zaostrene razmere pri investicijski politiki, nezmožnosti bank za financiranje naložb, nezmožnosti TOZD za izpolnitev zakonskih pogojev za pridobitev posojil v te- meljnih bankah in celo pogojev lastne udeležbe narekujejo edino rešitev v združevanju sredstev in dela gostinsko turističnih TOZD, ne glede na njihov trenutni položaj. Analiza ugotovitev ob spremljanju rezultatov poslovanja v obdobju januar - junij 1982 nam nakazuje položaj posameznih TOZD, ki izhaja ne samo iz efektov dela delavcev, temveč predvsem zaradi administrativnih ukrepov, ki še dodatno poslabšujejo položaj te dejavnosti. Vsklajeno in postopoma bomo morali odpravljati razlike in s tem zagotoviti materialno osnovo dela tudi tistim TOZDO, ki je zaradi objektivnih pogojev nimajo. Poleg omenjene problematike moramo kongres opozoriti še na nekaj dejstev, ki bistveno vplivajo na razpoloženje delavcev v dejavnosti gostinstva in turizma. V resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana SRS v letu 1982 smo sprejeli naloge in ukrepe za posamezna področja družbenega in gospodarskega razvoja. Nujno je v praksi dosledno izvajati vse naloge, opredeljene v teh dokumentih, ker bomole tako lahko dosledno zahtevali tudi izvajanje določil dogovora o uresničevanju družbene usmeritve dohodka in bo le ta rezultat dela delavcev, ne pa tudi subjektivnih okoliščin. Prodajalke in kupci preprečili hudo škodo Ela Kovač — M-Rudar Idrija V tekmi z naraslo vodo Narasla reka Idrijca in hudournik Nikava sta povzročili veliko škodo tudi Mercatorjevim trgovinam, skladiščem in nekaterim gostinskim obratom v Idriji. Zaradi dežja, ki je pričel na Idrijskem padati v sredo, 13. oktobra ponoči in se posebno okrepil v četrtek, 14. oktobra dopoldne, so narasli reka Idrijca, hudournik Nikava in njeni pritoki. Posebno v če-tretk okrog 10. ure dopoldne sta obe reki preplavili jedro mesta Idrije, kar starejši Idrijčani ne pomnijo že več kot 50 let, in tako povzročili na številnih objektih veliko materialno škodo, ki še ni ocenjena. Tudi takrat se je pokazalo, da se znamo delavci v izrednih razmerah organizirati in zavarovati, da bi ublažili nastalo škodo. Pri tem je potrebno posebno pohvaliti odločnost delavcev trgovine Marca-tor-Rudarja, tozda »Univerzal« v Idriji, ki jih niso presenetile narasle vode obeh rek. Narasla voda, ki je poplavila jedro mesta in začela vdirati v trgovine avtomateriala, pohištva, tekstila, gostilne »Soča«, skladišča z živilskim blagom pri blagovnici, skladišče in trgovine gradbenega materiala ter gostilne »Kanon« s kuhinjo (ki je še nismo uspeli sanirati po poplavah 14. junija letos), je zahtevala hitro ukrepanje in reševanje blaga in materiala. Kako sta poplave in reševanje blaga v trgovini tekstila v ulici Staneta Rozmana v Idriji doživljali prodajalki Anka Kavčič in Miranda Tratnik, kjer bi lahko voda povzročila največjo škodo, smo izvedeli v pogovoru z njima: »Ob najhujšem nalivu dežja je prišla v trgovino stranka, ki se je želela preobuti v škornje, da bi lahko nadaljevala pot proti domu. Ko je stranka hotela zapustiti trgovino, je bila voda že tako visoka, da je začela s poplavljene ceste vdirati skozi vrata trgovine. Stranka, Katarina Medved iz Idrije, naju je takoj obvestila o naraščajoči vodi ter vrata držala zaprta, da voda, ki je bila visoka že 30 dm, ni mogla vdirati v prostore trgovine. Ta čas sva izkoristili, da sva razstavljeno blago iz izložb in polic odnesli. Pri pospravljanju in odnašanju blaga naju je presenetilo tudi pokanje izložbenega stekla in še z večjim naporom in zagnanostjo ter močjo sva pričeli blago metati na prostor, ki je dobra 2 metra visoko nad prodajnimi pro- stori. Voda je že tako narasla, da tovarišica Medvedova ni mogla zapustiti prodajalne in v tem trenutku nama je priskočila na pomoč. Vodni naval je medtem zdrobil izloženo steklo na treh mestih, tako da je voda vdrla v trgovino, kjer je dosegla višino 50-60 cm. Najinemu tekmovanju z vodo so se čez nekaj trenutkov hotele pridružiti sodelavke iz sosednje trgovine - blagovnice. Skozi razbita izložbena okna so nama lahko dale le gumijaste škornje, medtem ko dostop v trgovino ni bil mogoč. V tem kratkem času sva s pomočjo tovarišice Medvedove uspeli rešiti skoraj vse blago, tako da škoda pri samem blagu ne bo velika. Veliko nama je pri reševanju blaga pomagal obrtnik Janko Ogrič, ki je prišel mimo trgovine in ob Delavke pred blagovnico zapirajo vodi vdor v trgovino. pogledu na razdejanje takoj priskočil na pomoč.« Tako sta poplavo in njene posledice doživeli mladi prodajalki Anka in Miranda, ki zaslužita za svoje iznajdljivo in plemenito ravnanje vso pohvalo. Pogosto smo do mladih krivični, toda v takih zahtevnih trenutkih so prav tako sposobni velikih dejanj. Ko je narasla voda upadla, so k čiščenju trgovin in drugim poplavljenim stavbam takoj prostovoljno priskočili na pomoč delavci iz ostalih trgovin ter delavci delovne skupnosti skupnih služb, s čimer so omogočili, da je poslovanje drugi dan potekalo nemoteno. ZnoVa smo se prepričali o naši samozaščitni sposobnosti in potrdil1 solidarnost. Poleg pridnih rok naših delaV' cev, ki so kljub divjanju vode reševali inventar, opremo in blago, j® pri reševalni akciji sodelovalo tudi več gasilcev in članov civilne zaščite ter narodne zaščite KS Idrija- Škode zaradi poplav ne bo zmogla pokriti naša delovna organizacija sama. Nedvomno bo potrebni pomoč širše družbene skupnost1 in samih delavcev, ki so že večkrat s prostovoljnim delom odpravil1 podobne posledice naravnih katastrof. Anka Kavčič je preprečila veliko škodo. Miranda Tratnik je letos uspešno končaj šolo. Pri poplavah je dokazala, da je samo šolska učenost. Mercator Mercator na Dolenjskem Mercator-Agrokombinat po reorganizaciji Matjaž Marinček Povezovanje na osnovi reproverig1 Od 1. januarja 1982 ima Mercator-Agrokombinat Krško štiri temeljne organizacije združenega dela: - TOZD Sadjarstvo, Krško, - TOZD Vinogradništvo - kleti, Krško, - TOZD Poljedelstvo - meso, Kostanjevica in - TOZD Kmetijstvo - trgovina - storitve, Krško. V julijski številki našega glasila smo objavili organizacijsko shemo sozda, v kateri je bil M-Agrokombinat ze prikazan po novi organiziranosti. Prejšnjih pet tozdov se je skrčilo na štiri, iz njihovih spremenjenih lrnen pa se zrcali tudi drugačen razpored in bolj logična povezava dejavnosti po posameznih tozdih. Samo na papirju? »Do reorganizacije je prišlo, ker Prejšnji sistem organiziranosti v določenih delih proizvodnje ni Ustrezal. Sadjarstvo in poljedelstvo je bilo »pod eno streho«, ven-uar sadjar in poljedelec, čeprav sta ugronoma, zaradi narave-dela ne pesta skupaj. Sadjarstvo jeposta-io samostojen tozd, poljedelstvo Pu se je priključilo tozdu Meso in 2claj z njim tvori zaključeno repro-prigo - od proizvodnje hrane do Ravnice. Združili smo tudi prejš-Pja tozda Kooperacija in Trgovi-Ua-servisi, ki tudi sodita skupaj, Sai ta trgovina kmeta zalaga z re-Promaterialom, mu nudi tudi osnovne življenjske izdelke, obe-prn pa od njega odkupuje pride-pk,« je na kratko orisal spremem-be> ki so jih uveljavili v začetku pta, direktor Mercator-Agrokom-Pinata Franc Juvane. TOZD Poljedelstvo - meso: P>*vi prašiči s farme Predvidoma julija 1984 .Načrti za prašičjo farmo so goto-p> Ponudba za izvajalca del odpr-7*’ rok za začetek gradnje predvi-eo in če bo vse tako, kot predvi- devajo, bo farma ob koncu 1983. leta nared. Objekti bodo štirje in to povsem enaki, v vsakem pa bo cel proces tekel od začetka do konca: od pripustitve v plemenski čredi na eni strani do oddaje stokilogramskih prašičev na drugi strani. Posamezen ciklus bo trajal šest mesecev. Vse bo mehanizirano in največ delavcev bo v novi prašičerej ski farmi štela skupina vzdrževalcev naprav. Hrano bodo tovornjaki vozili iz tovarne močnih krmil v silose, od tam pa bo pujsu hrano pripeljal tekoči trak in mu jo ob vsakem od treh dnevnih obrokov doziral po sistemu odprtih kanalov. V vsakem objektu bo okrog 3.500 prašičev - nekaj plemenske črede (za oplojevanje in kotenje) in remontne črede (plemenske mladice za obnavljanje plemenske črede) ter okrog 3.000 pitancev. Prvo čredo, okrog 2.500 prašičev, bodo kupili deloma v Ihanu, deloma v Novi Topoli in deloma po drugih farmah po republiki. Temeljna pasma bo po »ženski« liniji švedski landras, po »moški« pa yorkshire (jorkšir) in ameriški du- jj0 >n Anton Bromše iz Anž pri Brestanici s 400-kiIogramskim prašičem, ki pa bo bata 3 zrasel za kakšnih 100 kilogramov. Anton, ki je že 8 let kooperant M-Agrokombi-<1^3, v službi pa je pri Imperialu, pravi: »Če bom lenaril, bom imel sam manj, pa tudi uzba manj!« Vse foto Matjaž Marinček rok. Danes mora prašič dati čim več mesa, ki mora biti povrhu vsega tudi kakovostno (da ni v njem preveč vode), in to v čim krajšem času in ob čim manjši porabi hrane, zato je selekcija nujna. Ker je ekologija danes zelo pomemben člen v verigi uvajanja določene nove proizvodnje, mislijo nanjo tudi v M-Agrokombinatu. Gnojnica bo iz farme odtekala v dva velika zbiralna bazena na površini hektarja in pol. Pred bazenom bo separator, ki bo ločil suhi gnoj in se bo v bazenu zbirala samo tekočina, to pa bodo po namakalnih napravah dovajali na polja. Zanimivo je, da M-Agrokombinat še pred dvema letoma ni »pridelal« niti enega prašiča, letos pa jih bo od svojih kooperantov že odkupil 5 tisoč in prihodnje leto od 6 do 7 tisoč, kar povsem zadostuje za potrebe občine. Problem, ki ga povzroča velik razkorak med odkupno ceno govejega in telečjega mesa v naši republiki in sosednji Hrvatski je precej pereč, saj kar 70 odstotkov pitancev pri kooperantih odpotuje čez republiško mejo, debelejšim mošnjičkom naproti. Edina zavora so kooperantske pogodbe, te pa se kmetom v takšnem položaju ne splačaio. TOZD Sadjarstvo: bolj izkoriščeno skladiščenje z box-paletami Sadovnjaki oziroma plantaže M-Agrokombinata merijo skupaj 293 hektarjev, od katerih so hruške na 85 ha, breskve na 34 ha, jagode na 15 ha, ostalo pa so večinoma jabolka in to na 153 ha v Stari vasi ter na manjših površinah v Kostanjevici, Brestanici in Leskovcu. Več kot polovica nasadov je gostih, na šibkorastočih podlagah (prednost takšnih plantaž je v večji gostoti dreves, obiranju s tal ter v večjem, boljšem in zgodnejšem pridelku). Med jabolki je največ tistih sort, ki jih tržišče najbolj želi, predvsem jonagold in ajdared. Dosti nasadov šele prihaja v polno rodnost, a je letošnji pridelek vseeno navrgel 450 vagonov jabolk in 140 vagonov hrušk (1 vagonov =10 ton). Precejšen problem predstavlja premajhna hladilnica, katere običajna zmogljivost je 250 vagonov, letos pa so jo z uporabo box-palet (400-kilogramski zaboji) povečali na 280 vagonov sadja, kar je še vedno le slaba polovica pridelka. Rešitev vidijo v razširitvi oziroma dograditvi dosedanje hladilnice (tehnični pogoji za to so) in zgraditvi hangarja za embalažo. V prihodnjem petletnem obdobju bo to najpomembnejša investicija delovne organizacije. M-Agrokombinat zlahka zadovolji potrebe Mercatorjevih organizacij po sadju, predvsem M-Sa-dja zelenjave, še vedno pa je najpomembnejši odjemalec Zagreb, ki ne zahteva takšne kakovosti kot Ljubljana, pa še transportni stroški so manjši. Planiranih 33 vagonov sadja za izvoz letos verjetno ne bo realiziranih: toča je močno sklestila kakovost, Evropa pa se tudi sama kopa v rekordni letini. Pri izvozu Krčani letos uspešno sodelujejo z M-Mednarodno trgovino in prepričani so, da se bo to sodelovanje še poglobilo. TOK Kmetijstvo - trgovina -storitve: preko 60 odstotkov celotnega prihodka delovne organizacije Sadje je tudi med kooperanti vse kakovostnejše in vse več ga je. V letih 1985 in 1986, ko bodo obnovljeni in novi nasadi v polni rodnosti, bodo kooperanti pridelali približno 120 vagonov kakovostnih jabolk in 60 vagonov ribeza na leto (že s sedanjimi 22 vagoni ribeza je M-Agrokobinat največji proizvajalec v Sloveniji). Ribez je še posebej zanimiv, saj šo možnosti prodaje na domačem, predvsem pa na tujem tržišču skorajda neomejene. Tudi zaradi teh količin sadja bo treba v delovni organizaciji zagotoviti takšne zmogljivosti hlajenja, da bodo lahko vsaj dve tretjini prvovrstnega sadja vskladišči-li sami. Kmetijstvo, ki je za Kooperacijo naslednja delovna enota, obsega govedorejo in prašičerejo, proizvodnjo mleka, pridelavo grozdja (surovinska baza za TOZD Vinogradništvo - kleti), jagod, krompirja, koruze in pšenice. Delovna enota Trgovina oskrbuje z vsemi vrstami repredukcijske-ga materiala, izdelki vsakdanje porabe in s kmetijsko mehanizacijo; s slednjo pokriva področje Dolenjske ter del Hrvatske in Bosne. Delovna enota Servisi, ki je prej s trgovino tvorila samostojen tozd, skrbi za popravila kmetijske mehanizacije in avtobusov. Samostojna enota je tudi HKS (hranilno kreditna služba), ki zbira vsa sredstva proizvajalcev in jih potem v obliki kreditov vrača v proizvod- njo v zasebnem sektorju, obenem pa ta sredstva predstavljajo dodaten kapital delovne organizacije. Nova organiziranost temeljne organizacije, ki je zaenkrat bolj fizična, bo vsebinsko v celoti izpeljana do konca letošnjega leta in takrat bodo vse službe, od proizvodnje do prodaje in oskrbe, delovale povezano, v zaključni repro-verigi. V celotnem prihodku delovne organizacije bo TOK, z okrog 200 delavci, 500 članskimi in 4 tisoč pogodbenimi kooperanti, prispevala preko 60 odstotkov. TOZD Vinogradništvo -kleti: nujno je povečanje predelovalnih zmogljivosti Tozd M-Agrokombinata, ki ga potrošniki poznajo po cvičku, rdečem in belem sremičanu ter bren-tarju, pestijo premajhne predelovalne zmogljivosti. Dogovorjeno je, da bo do naslednje sezone obrat za predelavo grozdja razširjen (sedanji je bil zgrajen leta 1970). V celotni količini vin predstavlja cviček 80%, kakovostna vina 15% in vina brez porekla 5%. Sodobna je polnilnica, odprta pred letom dni, katere zmogljivost je 2.500 steklenic na uro. V tozdu menijo, da so njihova vina v Mercatorjevih prodajalnah, kljub številnim dogovorom in sporazumom, premalo zastopana. V vsaki prodajalni naj bi bil na voljo celoten izbor vin M-Agrokombinata, ne pa samo nekatera ali celo nobena! Delovna organizacija: prihodnje leto izguba? Mercator-Agrokombinat je edina kmetijska organizacija združenega dela v občini, njen delež v družbenem proizvodu pa je 5-od-stoten. Za letos načrtujejo 1,2 milijarde dinarjev celotnega prihodka. Od vseh pridelkov so le žita tista, s katerimi delovna organizacija ne zadovoljuje v celoti potreb znotraj občine, pri skoraj vseh ostalih pridelkih pa imajo (ali bodo v kratkem imeli) viške, s katerimi zalagajo tudi ostale slovenske potrošniške centre. Vsem ugodnim podatkom navkljub je treba povedati, da bodo zadnji odloki o obrestnih merah delovno organizacijo pripeljali do tega, da bo morala ves ostanek dohodka dati za obresti in ne bo za reprodukcijo ostalo nič ali pa bodo celo prvič, odkar obstoja Agrokombinat, poslovali z izgubo! ttwprečnetežpaReIias,čereia’ faza A - od pujsovega rojstva do njegove 'La tur 5 .°8Tama: turnus traja 4 do 5 tednov, v letu dni pa sta •'ek i!)v’ torej okUSa po1' ®vinia povrže vsakokrat povprečno po 10 te£.0l'*t0 saniefp roe 25 na *eto. Sistem nagrajevanja kooperantov je sicer ji u j'od 7 do lo k1*’ a zato stimulativen: za težo do 7 kg dobijo po 190, za Oui i ’ dodatek S P,a 1)0 6® dinarjev; dodatek za kakovost - po 200 din za Odd ka' od 200 h a,e ičino: od 100 do 200 oddanih pujskov - 100 din za iC^dib Po 40{. do 300 po 200 din, od 300 do 400 po 300 din in nad 400 411 Pri Bresta«!11? pu-is.ka-Na posnetku: pujski v hlevu Bromšetovih v >ci se stiskajo pod prižgano žarnico, da jim je topleje. Faza B - od teže 8,5 na 22 kilogramov: turnus traja, tako kot v prvi fazi, štiri do pet tednov, jih je pa zato v enem letu kar devet. Kooperant dobi 10 dinarjev za kilogram prirastka. Na posnetku: Marinka Sotošek, v svojem hlevu v Starem Gradu pri Krškem, v pogovoru z Marjanom Jalovcem, tehnologom temeljne organizacije kooperantov Kmetijstvo -trgovina - storitve Marcator-Agrokombinata Krško. Marinka in mož Slavko imata tri otroke, v hlevu pa šestnajst kletk s po desetimi pujsi. V letu dni tako v devetih turnusih »pridelata« okrog 1.500 pujsov. Tovariš Jalovec trdi, da bi z dvajsetimi takšnimi kooperanti, kot so ti trije, ki jih predstavljamo, dosegli skoraj enak končni učinek kot z bodočo krško farmo. Faza C - od teže 22 do 100 kilogramov: turnus traja tri in pol do štiri mesece, kooperant pa dobi po 700 dinarjev po pitancu. Klavnica, kot končni člen v tej verigi (če izvzamemo potrošnika), dobi 50 kompenzacijskih dinarjev za kilogram žive teže takšnega prašiča, denar za te kompenzacije pa prispevajo vsi zaposleni Krčani po prispevni stopnji pol od-' stotka od bruto osebnega dohodka v občinski sklad za pospeševanje kmetijstva. Franc Meserko iz Spodnje Pohance pri Brežicah (na posnetku je njegov oče, ki medtem, ko sta »ta mlada« v službi, skrbi za hlev), letno odda okrog 500 prašičev, kar pomeni 50 ton mesa! Ima tudi okrog štiri hektarje zemlje in pridela približno 25 ton koruze, ki jo potem mešajo s koncentrati. Koliko se je kakovostno izboljšalo v M-Tehni? Josip Kovačič — TOZD Spectrum Ko razpravljamo o smotrni delitvi dela Na kratko bom poskusil predstaviti DO Mercator-Tehno, razloge za njeno ustanovitev in probleme, ki iz tega izhajajo. Uspelo prilagajanje delavcev v Blagovnici Hrastnik Dušan Grašič - M-STP Hrastnik Tudi to so koristne inovacije Pred občinskim praznikom občine Hrastnik v letošnjem juliju je uspelo zaposlenim v delovni organizaciji Mercator-Splošno trgovsko podjetje Hrastnik ter z združenimi sredstvi v okviru sozda Mercator dograditi in izročiti v uporabo novo blagovno hišo, tako potrebno občanom Hrastnika kakor tudi širši okolici. V gradivih pred oblikovanjem nove delovne organizacije so bile navedene ugotovitve v zvezi s prejšnjim neskladnim delovanjem posameznih OZD storitvenih dejavnosti. Poglavitne neskladnosti nekdanje organizimosti 1. TOZD Spectrum in TOZD Investa sta v isti delovni organizaciji, ni pa med njima poslovnega sodelovanja. So primeri, ko TOZD Investa projektira in oddaja dela iz poslovnega prometa Spectruma drugim izvajalcem, ne da bi bil poprej tozd o tem obveščen. 2. TOZD Spectrum angažira proizvodne kapacitete na delih izven sozda in celo v pretežni meri dela za konkurenco. 3. TOZD Cibes se ukvarja s servisno dejavnostjo artiklov precizne mehanike, finomehanike, elek-tromehanike in gostinske opreme. Storitve nudi zunanjim strankam in ne dela za OZD v sestavu Mercatorja, te pa naročajo storitve drugih OZD in pri zasebnikih. 4. Izkušnje po združitvi teh organizacij v SOZD kažejo, da razen formalne združitve niso bile zagotovljene večje in nove poslovne razsežnosti, ki so bile pravi razlog združitve. Poslovanje gre več ali manj po starih tirih, ki ne peljejo posamezne organizacije združenega dela, s tem pa seveda tudi sozda v aktivnejše vključevanje v drobno gospodarstvo. Ob združitvi v SOZD so se delavci teh tozdov oziroma DO odločili za to, da bodo opravljali v okviru sestavljene organizacije tiste dejavnosti, ki jim bodo zagotavljale večjo delovno in poslovno učinkovitost, s tem pa večji dohodek TOZD oziroma DO. Vse te probleme smo obravnavali pred referendumom oziroma pred ustanovitvijo DO M-Tehna. Od tega je poteklo skoraj 2 leti. Rezultati so po posameznih tozdih sorazmerno v redu. Vendar to niso rezultati, ki izvirajo iz skupnega dela in nastopa na trgu in v okviru sozda, temveč rezultati, ki jih dosegajo tozdi vsak zase, v ozkem krogu svojega poslovanja. Povezava med tozdi in povezava tozdov s potrebami sozda je minimalna. Veliko dela je bilo vloženega v konstituiranje delovne skupnosti delovne organizacije, pri čemer pa delo na konkretni medsebojni povezavi tozdov in delovno organizacijo kakor tudi s sozdom ni dalo konkretnih rezultatov. Povečale so se finančne obremenitve tozdov napram delovni skupnosti. S tem v zvezi je bila v aprilu sklicana razširjena problemska konferenca, razgrnjeni so bili problemi in dogovorjene smernice, vendar na žalost, je ostalo vse na istem. Konkretni primeri nezadostnosti pri posameznih tozdih TOZD Cibes opravlja servisiranje računskih strojev, kopirnih strojev in podobnega. Nenehen problem so rezervni deli, ki so večinoma iz uvoza. Problem z uvozom je vsem znan. Nerazumljivo je to, da za Mercator ne servisirajo od samega začetka skoraj nič. Hkrati tozdi in DO v sozdu naročajo tuje usluge, bodisi v organizacijah združenega dela izven sozda, bodisi v zasebnem sektorju. Osnovni moto Cibesa pri združitvi s sozdom Mercator je bil celoten servis za OZD v okviru sozda. Pereč problem, na katerega je bilo večrat opozorjeno, še ni rešen. To moramo nujno urediti, v nasprotnem primeru bo TOZD ob koncu leta izkazal izgubo. Zaradi istega vzroka so skeptični tudi glede predvidene priključitve »Jugotehni-kine« enote, servisa na Mačkovi ulici. TOZD Spectrum, ki se ukvarja s steklarsko dejavnostjo, bi bil lahko pri Mercatorjevih investicijah prisoten v celoti, najmanj pa toliko, kot je prisoten pri investicijah konkurenčne firme Emone. Za skoraj vsako investicijo izvemo takrat, ko je že oddano. Najmanj, kar bi lahko investicijski oddelek uredil z gradbenimi izvajalci, je to, da bi obvezno zahteval tudi našo ponudbo in da bi pod enakimi pogoji delo izvajali mi. Spectrum ne ne odklanja servisa sozdu, vendar so finančni rezultati iz teh poslov tako minimalni, da v celotnem planu dohodkovno ne predstavljajo skoraj nič. Problema servisiranja ni bilo in ga tudi v bodoče ne bo. Edina povezava Mercatorja z našimi uslugami je TOZD Investa z realizacijo cca 800.000 do milijon dinarjev letno. Podobne probleme ima tudi Investa, in to večje pri projektantskih uslugah, manjše pa pri opremi že izgotovljenih objektov. Z dogovarjanjem je potrebno preprečiti že nastale konflikte v DO glede razdelitve in porabe deviznih pravic iz naslova malega gospodarstva. Preprečiti je treba poseganje v že utečeno delo tozda v isti DO. Nespametno porabo deviz in istočasno podpiranje konkurenčnih firm na škodo tozda v isti DO. Investicije TOZD Spectrum ima v planskih dokumentih do leta 1985 predvideno gradnjo proizvodne hale v občini Ljubljana Vič-Rudnik. V ta namen je že delno plačan komunalno opremljeni teren in v teku je izdelava idejnega načrta. Nekateri delavci se sprašujejo, ali je investicija upravičena, kljub temu, da so delovni pogoji v sedanjih prostorih skoraj nemogoči. Skrbi jih investicija, ki je po sedanjih ocenah vredna okrog 6 do 7 starih milijard, ob prometu tozda, ki letno le vendar ne brezpogojno. Premislimo dobro vsi skupaj, so rekli, in upoštevajmo da v Ljubljani hala s takšno dejavnostjo že obstoja in je samo delno zasedena; žal ne v sklopu sozda. Delavci Cibesa imajo pripomo-be na predvideno selitev servisa, in to zaradi tega, ker so se v preteklosti marsičemu odpovedali -največ na račun osebnih dohodkov - in je zanje to korak nazaj, ne naprej. Interna banka Sodelovanje delovne organizacije z interno banko je zelo v redu. Delo je utečeno in skoraj brezhibno. Obstajajo pomisleki, četudi je mogoče to samo predlog v povojih, glede izplačila osebnega dohodka na hranilne knjižice interne banke. Organiziranje prehrane med delom Se nekaj kratkega v zvezi S toplim obrokom za celotno delovno organizacijo. Nismo seznajeni, kako bo ta problem rešil sozd v celoti. Za našo delovno organizacijo je zadeva precej problematična. DO se sestoji iz treh tozdov, po približno 40 zapolsenih. Spectrum ima približno 3/4 ali več delavcev dnevno na terenu, in to vsak dan na drugem kraju, pa še po skupinah. Od 40 ljudi bi bilo za organizirano prehrano ob določeni uri na razpolago največ 10, in še to na dveh lokacijah. Podobne probleme imajo tudi ostali tozdi. Ne vstrajamo na tako imenovanih bonih. Bojimo se, da bo vsak drug način prehrane težje izpeljati, in to s povečano administracijo in tudi stroškom. Sozd, na čelu s koordinacijskem odborom sindikata, naj se zavzame za primemo rešitev zaradi tega, ker ta problem tare tudi ostale organizacije sozda. Delavec ne sme biti prikrajšan za teh 800 din, pri čemer so vsak dan večji življenjski stroški. Zavedali smo se, da graditi v zaostrenih pogojih gospodarjenja ni enostavno, vendarle nam je s skupnimi napori uspelo, da je bila stavba pravočasno zgrajena. Pred odprtjem nam je povzročalo preglavice, kakšno naj bo število zaposlenih v posameznih oddelkih Blagovnice in kako organizirati delovni čas. Tem vprašanjem so samoupravni organi in odgovorni za to področje namenili mnogo razmišljanj in dela. Vsak začetek je težak. Kljub temu nam je uspelo poiskati zadovoljive poslovne rešitve v osebno zadovoljstvo zaposlenih, kar je po našem mnenju zelo pomembno. V prvem nepolnem letu poslovanja Blagovnice se je pokazalo nekaj slabosti pri doseganju prometa prodaje, na katero so vplivali zunanji dejavniki. Nastale so motnje v poslovanju in potrebno je bilo sprejeti načrt izboljšav. Program je med drugim predvideval tudi omejevanje zaposlovanja, boljše izkoriščanje delovnega časa ter prehod z neprekinjenega poslovanja na deljeni delovni čas. To so tisti ukrepi, ki so ob odgovornem ravnanju v naši moči. Delavci Blagovnice se niso strinjali s predlogom za uvedbo deljenega delovnega časa. Vztrajali so pri NON-STOP organizaciji delovnega časa. Odločitev so utemeljevali s tem, da je potrebno dosegati Potujete v Irak? Ali veste kako? Ali veste, kako je tu urejeno življenje in delo? Vsaj približno veste, kaj naj bi vzeli s seboj? Ce ste na prvo vprašanje odgovorili z DA, na vsa ostala pa ž NE, preberite ta sestavek, v katerem bom skušal vsaj malo odgovoriti na vprašanja, ki si jih človek zastavlja pred odhodom na delo v Irak. Najprej o potovanju samem. Potovanje se prične na Brniku, kjer odpelje čarter letalo Inex-Adrie ali pa jordanske družbe Alia. Letalo poleti do Amana v Jordaniji, kar traja 4 ure. V Amanu se nato počaka na letalo za Bagdad. Tu se splača zamenjati dolarje v iraške dinarje. V Bagdadu smejo letala pristajati le ponoči in je to čakanje lahko tudi zelo dolgo, poješ pa lahko le tisto, kar imaš s seboj! Polet od Amana do Bagdada traja le kakšno uro. Lahko pa se zgodi, da letalo ne leti in takrat se potniki peljejo z avtobusom v Bagdad, kar pa traja dobrih 16 ur. Na letališču v Bagdadu vas pričakajo dokaj strogi cariniki. Imate časopis, kasete, pisma? Take stvari zelo radi poberejo. In pa seveda alkohol. Na drugi strani vas bodo že čakali predstavniki z gradbišča. Že na letališču boste uredili nekaj formalnosti; oddali boste potni list in fotografije. Od Bagdada do gradbišča se bo--ste peljali z gradbiščnimi avtobusi. Vedeti morate tudi, da je sedaj, ko imajo v Iraku poletni čas, 3 ure časovne razlike v primerjavi z jugoslovanskim časom. Na gradbišče seveda pridete ponoči oziroma bolje rečeno, proti jutru po lokalnem času. Tu vas bodo namestili v prehodne sobe in po naporni poti si boste lahko dodobra odpočili. ter presegati planske cilje pri enakem številu zaposlenih ter dosledno spoštovati načelo, da kupec ne sme nepostrežen zapustiti prodajnih prostorov Blagovnice. S takšno odločitvijo se zajema tudi promet v času, ko bi bila Blagovnica zaprta, če bi se vztrajalo na deljenem delovnem času. Delavci Blagovnice so sprejeli naloge z vso odgovornostjo. Uspehi v letu 1982 niso izostali, kar je razvidno iz statističnih ugotovitev na ravni sozda Mercator. V pod- Naslednji dan je običajno ob 15. uri sestanek z vsemi novinci, kjer vam povedo, kako je z delom na gradbišču. Vsi imamo oz. smo imeli problem z garderobo: kaj vzeti s seboj? Predvsem poletne stvari, srajce s kratkimi rokavi, kratke hlače, lahke čevlje oz. »japanke«, povedati pa je treba, da je pozimi tudi hladno. Ponoči temperatura pade pod 0°C. Tako ne pozabite tudi na kakšen pulover in vetrovko. Za hrano je poskrbljeno v menzi, ki je na projektu. Imamo zajtrk, kosilo in večerjo. krepitev naj navedemo, da smo med blagovnicami sozda Mercator z mesecem julijem 1982 po doseganju prometa na zaposlenega dosegli I. rang. Bržkone je zanimivo, kako smo to dosegli? Zaradi dogovora, da število zaposlenih ostane enako, kakor če bi bil organiziran deljen delovni čas, in ob vztrajanjih, da kupec ne sme oditi nepostrežen, se določeno število zaposlenih vrača nazaj na delo v popoldanskih urah, ko je priliv kupcev največji. V času, ko bi bila Blagovnica zaprta, če bi bil deljen delovni čas, pa ostane na delu toliko prodajalcev, da lahko strežejo na vseh prodajnih prostorih. Uspeli smo, da se število delavcev kljub številnim bolezenskim in drugim izostankom ne povečuje, osebno zadovoljstvo s tem, da so zaposleni vsaj nekaj dni v tednu ali mesecu v strnjenem delovnem času in, kar je najvažnejše, dosegamo zadovoljive poslovne učinke. Seveda so delavci bolj obremenjeni, toda prizadevanja za gospodarsko ravnovesje, v katerem je trgovska panoga še v posebno težkem položaju, zahtevajo od vseh zaposlenih več delovne discipline in največje napore. Zadovoljni smo, da smo v teh prizadevanjih delno uspeli. Vsaj rezultati tako kažejo. Terenski dodatek pokriva str o; ške prehrane in stanovanja. Tish pa, ki nima vseh treh obrokov hr3' ne, dobi razliko izplačano v ir3' ških dinarjih. Na projektu je tudi Mercatorje' va trgovina. V njej lahko kupit6 stvari za osebno higieno, pijačo h1 hrano. Saj poznate: »Pri Mercator ju dobite vse!« No, čisto tako ni, je pa še kar dobro založeno z najnU]' nejšimi stvarmi. Plačuje se v ir3' ških dinarjih in je sorazmerh0 drago. Na projektu je tudi klub, ki ima točilnico, prostor za šah in nami2' ni tenis ter dve dvorani (za TV,26 sestanke itd.). Vsak petek, ki je v Iraku del3 prost dan, so organizirani izletiv' Bagdad oz. druge bližnje in daljo6 kraje (hodimo tudi na kopanje). , Sicer pa so pogoji dela težK1 Temperature so izredno visoke zračni pritisk je nizek, vlažno^1 zraka je minimalna. Disciplina v naselju in na delu r stroga. Nadzor je izredno zahtevej' in skorajda pretirava z natao6' nostjo. Vendar pa: »Korajža velja!« Jezikovni tečaji na gradbišču Pod pokroviteljstvom Kluba na Projektu v Iraku je bil organiziran tečaj arabščine. Izkoristili smo izredno priložnost, ko je bil med sodelavci na projektu krajši čas prof. Vladislav Jagodic, ki vodi lektorat za arabščino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prof. Jagodic se je prijazno odzval našemu povabilu. Odziv na tečaj je presegel vsa pričakovanja, saj se ga je udeležilo približno 120 ljudi, od katerih je bil večji del iz operative. Dogovrili smo se, da bo tečaj zajel študij pogovorne (iraške) arabščine po fonetičnem zapisu, ki nam bo najbolj koristila. Podana pa bo tudi krajša razlaga osnov arabske pisave. Program tečaja obsega slovnico in najnujnejši besedni zaklad za naše potrebe. Istočasno bo organiziran tudi tečaj srbohrvaščine za arabski nadzor na Projektu, na njihovo željo. Pravkar tečejo pogovori o organizaciji stalnih tečajev angleškega jezika za potrebe naših delavcev na projektu, saj je ob vse večjem številu pakistanske delovne sile medsebojna komunikacija ena največjih težav. Da bi delavci znali angleško, je tudi za delovno organizacijo vse večjega pomena. Jana Valenčič Pri Mercatorju (v Iraku!) dobite vse Zmago Bračun za cca 107o presega vrednost mve- . sticije. Delavci se ogrevajo za bolj- JVO SC OCt V1 V pogoje e a m Sl J . “ «.9 -------1 s.b- ros- ) r / 3 3 a a e >- e ž- Nagovor predsednika PO M-Nanosa na proslavi Tone Černe Nadaljevanje s 1. strani Prostore v Prestranek. S pridobi-jvijo nekoliko boljših pogojev de-^ se je začel hiter vzpon Nanosa, rako beležimo, daje bila dosežena realizacija po petletnem poslovanju, leta 1952, za 25-krat večja, astni in družbeni skladi pa 3-krat Večji. Tega leta je podjetje že razpolagalo z osnovnimi sredstvi v Vrednosti takratnih 6 milijonov di-Uarjev ter imeli 98 zaposlenih. Iz rjh nekaj podatkov vidiipo, kako futer je bil v tem kratkem razdob-ju gospodarski razvoj podjetja. K ^ko učinkovitemu razvoju je bi-pVeno prispevala uveljavitev de-lavskega samoupravljanja, ki je ruobiliziralo vse delavce za dose-f&nje boljših poslovnih rezultatov., Ekspanzija in konsolidacija Nanosa Z razširitvijo dejavnosti so poboji dela v Prestranku postali pre-rpajhni ter lokacijsko neprimerni, zato je podjetje zgradilo nove po- Prilagoditev samoupravne organiziranosti Zakonu o združenem delu in vključevanje v višje oblike delitve dela Novo samoupravno organiziranost, temelječo na temeljnih organizacijah združenega dela, smo v Nanosu postavili že neposredno po sprejetju ustanovnih amandmajev. Luciji, železnino Koper in še v vrsto manjših poslovnih objektov. Tolikšna vlaganja v razširitev poslovne dejavnosti so bila v do-kašnji meri uresničena tudi zaradi smotrne politike delitve dohodka, saj je znano, da smo za osebni dohodek vsa ta leta namenjali za približno 10% manj kot je ta znašal v povprečju dejavnosti trgovine v SK Sloveniji. Takšno poslovno politiko so delavci sprejeli zavest- 14. februarja 1974. leta smo podpisali sporazum o združitvi dela in sredstev, s katerim smo uveljavili samoupravno organizacijo, ki je obsegala 10 temeljnih organizacij združenega dela in delovno skupnost skupnih služb: - TOZD Izbira Postojna, 410 delavcev, - TOZD Preskrba Portorož, 265 delavcev, - TOZD Detalj Buje, 84 delavcev, - TOZD Indus Koper, 167 delavcev, - TOZD Opskrba Cabar, 45 delavcev, - TOZD Tovarna mesnih izdelkov Postojna, 187 delavcev, - TOZD Avtomaterial Koper, 50 delavcev, - TOZD Trgovina Rakek, 130 delavcev, - TOZD Grosist Postojna, 126 delavcev in - DS skupnih služb, 119 delavcev. Pozdravni govor predsednika IS SOb Po- Slavnostno sejo je otvorila predsednica stojna in prejšnjega predsednika PO M- delavskega sveta M-Nanosa, Adelija Gla- Nanosa, Franca Glažarja. vaš. meljnih organizacijah pa tudi obveznosti, ki izhajajo iz novo aktiviranih investicij. V tem obdobju se je naše združeno delo odločilo povezovati v višjo obliko delitve dela z vstopom v SOZD Mercator Ljubljana, s ciljem, da bi v takšni asociaciji, ki združuje reproceloto proizvodnje in trgovine, dosegli še boljše rezultate dela in večjo socialno varnost našega združenega dela. Predvsem pa je bil interes, da v skladu z dogovorom v sozdu postanemo nosilci oskrbe maloprodajne mreže z industrijskim blagom. Seveda pa tudi delovni organizaciji Mercator-Nanos v preteklem obdobju ni bilo prizanešeno s težavami okrog dezintegracij-skih procesov, saj sta se dve temeljni organizaciji, TOZD Detalj Buje in TOZD Avtomateril Koper, ob podpori nekaterih lokalističnih in tehnokratskih faktorjev, odcepili od Mercator-Nanosa in s tem našemu združenemu delu povzročili znatno materialno in samoupravno škodo. Do tega je prišlo v okoliščinah, ko v Mercator-Nano-su nismo bili zadosti samoupravno in politično trdni v odpravljanju partikularističnih pojavov in v pravočasnem odkrivanju njihovih nosilcev. Za to obdobje je značilno, da združeno delo Mercator-Nanosa ni bilo deležno potrebne pomoči za njegovo konsolidacijo in utrditev, marveč je bilo soočeno s številnimi poskusi njegove dezintegracije. To se je, žal, dogajalo že v obdobju naše združitve v SOZD Mercator, ki nam je pri premagovanju omenjenih težav nudil premalo pomoči. Ocena trenutnih gospodarskih razmer v M-Nanosu in perspektiva v nadaljnjem razvoju. Kot sem že (v uvodu) poudaril so trenutne gospodarske razmere pri nas izredno zaostrene. Neusklajeni tokovi v ekonomskih odnosih s tujino ipiajo za posledico pomanjkanje blaga, kar zmanjšuje prostor trženja. Tako dohodek in akumulacija v trgovini naraščata precej počasneje kot v prejšnjih letih. Vzrok temu je položaj, v katerem se trgovina nahaja že več let. Stalno zmanjševanje dohodka povzroča poslabšanje reproduktivne sposobnosti trgovine, kar lahko usodno vpliva na njen nadaljnji razvoj. Čeprav je po marksističnem maziranju trgovi- Nanosove vesti Pogoj za uresničitev vseh navedenih nalog in ciljev je razvoj takšnih samoupravnih odnosov, v katerih bo delavec v večjem obsegu kot doslej odločal o pogojih in rezultatih dela. V ta namen je potrebno okrepiti samoupravljalsko zavest pri vseh delavcih DO ter z aktivnejšim političnim delom doseči njihovo vsestransko sodelovanje pri doseganju boljših poslovnih rezultatov in pri sprejemanju smotrnejših samoupravnih odločitev na vseh ravneh organizacije združenega dela. Bržkone je praznovanje 35-obletnice naše DO tudi izjemna priložnost, da se zahvalimo za več kot tridesetletno uspešno vodenje tega združenega dela tovarišu Slavku Humarju-Hrastu. Iskrena hvala velja tudi vsem drugim sodelavcem, ki praznujejo jubilej nad 30 let nepretrganega dela v DO, še posebna zahvala pa velja tistim sodelavcem, ki so v zadnjem obdobju odšli v pokoj, pa so združevali delo v tej organizaciji dela nad 30 let. Naše priznanje tem delavcem je iskreno in polno spoštovanja, zlasti pa mlajših delavcev do vseh tistih sodelavcev, ki so ta dolga leta delali in vztrajali v Nanosu. Čeprav bi mnogi od njih lahko dobili včasih boljše zaposlitve, jih je občutek pripadnosti tej organizaciji združenega dela odvrnil od te- slovn ‘e prostore v Postojni, ki so JE namenjeni grosističnemu pokanju. Tako se je leta 1961 po- ^ '«nju. raKo se je leta po-J®tje v celoti preselilo v Postojno, go ern 50 bili ustvarjeni boljši po- h dela in zastavljene možnosti da , rejši razvoj. Splošen gospo-nor^ razvoj je terjal tudi poveča- n0 akn, + i • , • p čel Ktlvnost trgovine, ki se je : žev^USE)e®no povezovati in zdru- evati. V okviru skupno dogovorjene politike v delovni organizaciji so temeljne organizacije pripravile plan razvoja, pri čemer je bilo nujno, da so pri predlogu sodelovali vsi zaposleni. S sporazumom o združitvi dela in sredstev je bilo določeno, kako združevati sredstva za investicije in skupno porabo. S samoupravnim sporazumom ihte leta 1962 do 1968 je Nanos močno razširil obseg poslovanj z e^ijami in novogradnjami ter odkupi poslovnih prostorov. V tem - So se vključila v Nanos naslednja podjetja: " t„g°Vsko podjetje Prerad Portorož, - 9 E°vsko podjetje Javornik Pivka, f trgovin trgovskih podjetij Oskrba in Mestne trgovine Postojna, " tr®OVsko podjetje Radiotehna Postojna, - - g0vsko podjetje Imex Koper, " trg0vsko podjetje Ulaka Stari trg, " trg°Vsko podjetje Fructus Koper, " podjetje Veleprom Buje, " tri°Sno trgovsko podjetje Postojna, ^ovsko podjetje Opskrba Čabar. Stavnen^ ie bila odkupljena hladilnica v Dekanih, ustanovljena pred-■^Ulii * va v Beogradu in Ljubljani ter odkupljene trgovine na Reki in ter v Delnicah in Ljubljani. nosti na Povečan obseg dejav- je VseE področjih trgovine Veli* e sPremenilo naziv firme v Veli* e sPremenilo naziv firme 1M°vsko Podjetje export-letu iC) Nanos Postojna. Tudi po naclalie^i Proces integracij vkj^v __ ^govska V ^anos še proizvodno se je leta 197i -----še proizvc______ h3esij£a. organizacija Tovarna l9?3 rp lzoelkov Postojna in leta Hakek Sovsko Podjetje Škocjan slovJJ11 Udobju še je Nanos po-i veliavil It n+ ^dkih HVeEavil kot eno izmed >ietij 0Venskih trgovskih po-Njep,„,UnaJ meja naše renublike. meja našf Vepublike. odvit e]avnost se od tedaj da- r^1 SlovQna področiu 16 občin v Ort*., veruii. Pr^o*..!,; in Srbiji. A 5eh Vret ; \ u uu sk.u- ti^čilnost t ndustniskega blaga. V datttega obdobja je tudi v Udeležence slavnostne seje je pozdravil tudi predsednik IS SOb Cerknica. Slavnostne seje delavskega sveta se je kot gost udeležil tudi dolgoletni glavni direktor Nanosa, Slavko Humar Hrast. Vse foto Pavel Požar o združitvi dela in sredstev ter medsebojnih pravicah in obveznostih so bili določeni skupni organi delovne organizacije in skupne zadeve, o katerih so se sprejemale skupne odločitve. Od takrat dalje je bila velika skrb posvečena ustvarjanju trajnih virov obratnih sredstev za pokrivanje optimalnih zalog in sredstev za izvajanje dolgoročnih investicijskih programov. Znano je dejstvo, da smo morali večino trgovin, ki so se vključile v naše združeno delo obnoviti, hkrati pa smo precej vložili v razvoj novih prodajnih objektov na področjih,, kjer smo nosilci oskrbe. Kljub nizki akumulativnosti, ki je značilna za tovrstno trgovsko dejavnost, smo v preteklih letih precej investirali. Podatki kažejo, da smo vložili v nove investicije v zadnjih petih letih skupno približno 30 milijard starih dinarjev po sedanji vrednosti, in sicer v prvo fazo grosističnih skladišč v Postojni, blagovnico v Cerknici, blagovni center v no, ves čas pa je imela ustrezno podporo odgovornih družbenih dejavnikov, saj smo s tem omogočili, da se je število zaposlenih v zadnjih letih povečalo za 17%. Pozitivni rezultati gospodarjenja se kažejo tudi v 7-krat povečani vrednosti osnovnih sredstev, povečani realizaciji prodaje blaga za 9-krat, medtem ko se je ostanek dohodka zaradi neurejenih dohodkovnih odnosov, le malo več kot podvojil. Vzrok temu je položaj, v katerem se trgovina nahaja že nekaj let. Na rezultate poslovanja vplivajo zamrznjene marže, oziroma stalno zmanjševanje trgovinskega zaslužka - čiste razlike v ceni. Poleg tega ugotavljamo stalno padanje fizičnega obsega prodaje (v zadnjem času predvsem tehničnega trgovskega blaga) kot posledica zmanjševanja kupne moči zaradi padanja realnih osebnih dohodkov in izvajanja nekaterih širših ukrepov za gospodarsko ustalitev, ki vplivajo na začasno pomanjkanje nekaterih proizvodov na tržišču. Na vse slabše rezultate pa vliva tudi hitra rast - ne obsega, temveč cen nekaterih materialnih stroškov ter stalno hitrejša rast skupne in splošne porabe od rasti dohodka, pri nekaterih te- na zgolj podaljšana roka proizvodnje in bi zatorej morala imeti enakopraven položaj v družbeni reprodukciji, smo priča ravno nasprotnemu. Zmotno je namreč pričakovati, da bi trgovina v teh okoliščinah bila dohodkovno sposobna financirati vse stroške blagovnih tokov. Res pa je tudi, da se bomo morali v trgovini, bolj kot doslej, predvsem zaradi zmanjšane kupne moči prebivalstva, bolje organizirati, da bi stroške poslovanja znižali oziroma vsaj zadržali na sedanji ravni. ga in jih je zadržal vse do današnjega dne. Pripadnost delovni organizaciji seveda ni lastnost le naj-starejših sodelavcev, marveč si uspešno utira pot tudi pri mlajših, ki vidijo v razvoju naše delovne organizacije osebno perspektivo. To spoznanje pa je nedvomno za vse vodstvene, samoupravne in politične dejavnike delovne organizacije M-Nanos zaveza, da storimo vse za skladen razvoj naše organizacije in zadovoljstvo delavcev. V Postojni, 8. oktobra 1982 Delovna organizacija M-Nanos bo morala v prihodnje storiti predvsem naslednje: - uresničiti dogovrjene cilje o specializaciji in dčlitvi dela med organizacijami združenega dela v sozdu Mercator, - uresničiti koncept povezovanja trgovine tudi s proizvodnimi organizacijami združenega dela industrijskega blaga, katerega nosilec oskrbe v sozdu je M-Nanos, - dosledno je zniževanje stroškov poslovanja, povečevanje produktivnosti dela in ekonomičnost poslovanja, - ovrednotiti investicijske programe tekočega srednjeročnega obdobja in jih uskladiti s stabilizacijskimi možnostmi in splošno družbeno usmeritvijo, pri čemer bi bilo potrebno dati prednost potrebam občanov na določenih območjih, - vključiti se v prizadevanje občin notranjske regije in obalne skupnosti ter ostalih območij, kjer je delovna organiziran razvoj agroživil-stva. 8. STRAN OKTOBER '82 MERCATOR ♦ S fotoobjektivom na slavnostni seji delavskega sveta Mercator-Nanos Delovno predsedstvo slavnostne seje delavskega sveta M-Nanosa s predsednico Ireno Jurca. Svečane seje delavskega sveta M-Nanosa so se kot gostje udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Od leve proti desni sedijo: predsednik IS SOb Cerknica, predsednik IS SOb Postojna, medobčinski sekretar ZK, predsednica SOb Postojna in sekretar OK ZK Postojna. Nanosove vesli 35 let Mercator-Nanosa Sergej Paternost Nanosove vesti, priloga časopisa Mercator, glasila delavcev in kmetov SOZD Mercator - Ureja uredniški odbor - Odgovorni urednik priloge Sergej Paternost (telefon: (067) 21-441) — Tisk ČGP Delo - Naklada 12.000 izvodov Podelitev spominskih daril 35 let Mercator-Nanosa Sergej Paternost Priznanja poslovnim partnerjem Na svečani seji delavskega sveta Mercator-Nanosa, ob 35-letnici ustanovitve delovne organizacije, so bila nekaterim delovnim organizacijam s področja trgovine podeljena priznanja za dolgoletno in uspešno poslovno sodelovanje. Priznanja je prisotnim predstavnikom izročil podpredsednik za komercialne zadeve, Franc Koščak. Priznanja so dobili: 1. SOZD Timav, DO Jadran, Sežana 2. Emona, TOZD Maximarket, Ljubljana 3. Tehnoimpex, Ljubljana 4. THP Portorož 5. Postojnska jama, Postojna 6. Primorje, Nova Gorica 7. Mercator-Rožnik, TOZD Dolomiti, Ljubljana 8. Mercator-Kmetijska zadruga Cerknica 9. Mercator-Rožnik, TOZD Jelka, Ribnica 10. Mercator-Rožnik, TOZD Preskrba, Tržič 11. Hmezad, DO Kmetijstvo, Ilirska Bistrica 12. Nama, Ljubljana 13. Robne koče, Beograd 14. Tehnometal, OOUR Unutraš-nja trgovina, Beograd 15. Plava laguna, OOUR Laguna-commerc, Poreč 16. Riviera Poreč , Podpredsednik za komercialne zadeve, Franc Koščak, je poslovnim partnerjem za dolgoletno uspešno poslovno sodelovanje delil pismena priznanja. 17. Vajda, OOUR Malogranični promet, Novigrad 18. Brodokomerc, OOUR Veleprodaja, Rijeka 19. Mesopromet Split ' 20. Emona, DO Jestvine Koper 21. Podravka, RO Agrotrgovina, Koprivnica 22. Jadran Buzet 23. Mercator-Velepreskrba, TOZD Trgopromet, Kočevje Ob 35-letnici Mercator-Nanosa so bila na svečah seji delavskega sveta, ki je bila 8. oktobra, podeljen^ spominska darila delavcem, ki že več kot 30 let nepre' kinjeno združujejo delo pri M-Nanosu. Poleg kristalne vaze je predsednica delavskega sveta delovne organizacije, Adelija Glavaš, delavcem izročila tudi lična priznanja za doseženi jubilej. Prisotni člani delavskega sveta, vabljeni gostje in poslovni partnerji so z glasnim in dolgotrajnim ploskanjem pozdravljali vsakega jubilanta. Darila in priznanja so prejeli naslednji dolgoletni delavci Nanosa: 1. OVSEC IVANKA 2. FAJDIGA GABRIJEL 3. ŽIGMAN ŠTEFKA 4. KALIGARIČ RUDI 5. SPASOJEVIČ GABRIJELA 6. HRVATIN ANTON 7. URH ANICA 8. NOVAK KRISTINA 9. ŽITKO KRISTINA 10. ROGOVICH ANGELO 11. BONAČA JOŽE 12. SILA MARIJA 13. DEBERNARDI MARJAN 14. REP MILICA 15. ZABUKOVEC STANKA 16. ŽITKO FANI 17. GRBEC EMIL 18. BUTINAR FRANC 19. BARUCA KARLO 20. VELJAK AMEDEO- 21. GORNIK IVAN 22. HREŠČAK GABRIJEL 23. STUPAR BERTRAND 24. SAKSIDA NIVES 25. MAUERMAKS t 26. BIZJAK JOŽE Nanosove vesti Predstavljamo sodelavca-športnika ? irilnHli rln h n, n, t ^ .... Tomaž Vrhovec — TOZD Grosist narekovala predvsem praksa pri uporabi di Državni prvak v balinanju — - 'fk ■■ , . Za podrobnejšo predstavitev Jožeta Požarja smo se odločili zaradi njegovih izrednih uspehov v balinarskem športu, seveda pa tudi zaradi njegove delovne, družbenopolitične in samoupravne aktivnosti v Mer-cator-Nanosovem tozdu Grosist. Jože Požar, rojen 31. oktobra 1947 v Postojni, opravlja dela in naloge vodje prevzema v skladišču tehničnega blaga postojnskega tozda Grosist. Balinati je začel pred približno 15 leti in to v balinarskem klubu Sovič iz Postojne. Glede na to, da ima balinarski šport na Postojnskem dolgoletno tradicijo, se je tudi Jože, kot mlad fant, pričel ukvarjati z njim -sprva bolj za zabavo, nato pa organizirano, v klubu Sovič in v občinskem merilu. Pred dobrimi petimi leti se je njegov matični klub Sovič Postojna vključil v tekmovanje v republiški ligi. Četvorka, v kateri je Jože sodeloval, je postala dvakratni republiški prvak. V naslednjih letih je svojimi klubskimi tovariši dosegel uspeh za uspehom in se uveljavljal kot dober balinar, Jože Požar, vodja prevzema v skladišču tehničnega blaga postojnskega tozda Grosist, letošnji republiški prvak med posamezniki in v četvorkah ter državni prvak med posamezniki in v parih. Foto Tomaž Vrhovec predvsem pa izvrsten strelec - tol-kač. Vrhunec je Jože Požar dosegel v letošnjem letu, ko je postal republiški in nato še državni prvak med posamezniki; tudi v parih je postal državni prvak, v četvorkah pa republiški. Vsi ti njegovi posamični in klubski uspehi so botrovali, da se je matični klub Postojna uvrstil v II. zvezno balinarsko ligo. Dolgoletno zavzeto delo in treningi so terjali od njega mnogo časa in odrekanja. Uspehi v letošnjem letu so ga pripeljali v člansko državno balinarsko reprezentanco, ki je v času od 22. do 26. septembra sodelovala na svetovnem prvenstvu v balinanju v francoskem Grenoblu. Naša reprezentanca je dosegla izredne uspeh - 2. mesto in s tem osvojila srebrno kolajno. K temu uspehu so v mnogočem pripomogle izvrstne Jožetove igre. Ob vseh teh športnih uspehih pa Jože, skromen in pošten kot je, nikoli ne pozabi omeniti svojega kluba, Sovič Postojna, ter tovarišev, s katerimi skupaj tekmuje. Ob vsakodnevnih delovnih nalogah, ki jih uspešno opravlja, se Jože tudi aktivno vključuje v samoupravno in družbenopolitično življenje tozda in delovne organizacije: v tem mandatu opravlja funkcijo presednika samoupravne delavske kontrole v tozdu, na ravni DO pa je član skupne disciplinske komisije. Sodelavci mu čestitamo k njegovemu uspehu in želimo, da bi bil kot športnik in delavec vzor mlajšim in starejšim sodelavcem. Organizacija obiranja v Sevnici Jožica Bizjak - M-KK Sevnica Poskrbeli za delavce pri jablanah Za sadjarje se je začelo nepretrgano delo ob spravilu jabolk. Mer-cator-Kmetijski kombinat Sevnica, TOZD Proizvodnja, prideluje jabolka na 102 ha. Od tega je 60 ha starih nasadov na terasah, kjer gojijo zlasti sorte zlati delišes, jonatan in rdeči delišes, 42 ha pa je sodobnih gostih nasadov z novejšimi sortami - jonagold, idared, gloster in rdeči boskop. Z obiranjem smo začeli v sredini avgusta. Dnevno obira jabolka v povprečju 150 sezonskih delavcev. K nam prihajajo iz Hrvaškega Zagorja, Srbije, Kosova in Bosne. Domačih obiralcev je malo, ker so okoličani prezaposleni. V obiranje se vključujejo le šole in nekatere delovne organizacije, ki zaslužek namenijo za ublažitev škode po toči na Bizeljskem. Obiranje je organizirano v skupinah s po 20-30 obiralci, ki jih vodi vodja skupine. Ta skrbi za nadzor nad kakovostjo, evidentira obiranje in skrbi za varstvo pri delu. Vsaka skupina ima svojega traktorista, ki odvaža jabolka iz nasada na rampo, kjer se nalagajo na kamion ali v vagon. Obiranje je ročno, dokaj natančno delo, ker so sadeži občutljivi. Obiralci jih takoj sortirajo v prvo in drugo klaso. Prva klasa jabolk mora biti brez vsakršnih poškodb, pravilne debeline in brez znakov bolezni. danski obrok vozi v nasad. Hrana stane dnevno 50 din, kar je neznaten znesek, saj ne pokrije niti stroškov surovin. Prodaja ozimnice poteka mnogo slabše kot lansko leto, zaradi obilne letin sadja. Cene so vsklajene s slovenskim sporazumom. Prodaja je organizirana v nasadu na Blanci in na prodajnem mestu v Sevnici. Ker nimamo na voljo priročnih skladišč, je nujen takojšen odvoz obranih jabolk v hladilnice. Tako se poslužujemo hladilnic v delovnih organizacijah Hmezad Celje, Živila Kranj, M-Mednarodna trgovina - TOZD Slovenija sadje Hladilnica Zalog, M-Sadje zelenjava Ljubljana in M-Nanos - TOZD Sadje Koper Dekani. Za odpremo imamo na Blanci industrijski tir, težimo pa za kar največjo odpremo z vagoni, ker je transport cenejši in enostavnejši. Tak transport pa ni vedno mogoč, ker vse hladilnice nimajo industrijskih tirov. Industrijsko sadje odvažamo v predelavo. Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je naložil naši delovni organizaciji ob- Jjpoved nekega poslovodje 'ranček iz Kopi Oprostite, tovariši, prometa ni. ton eSeC*a0Prostite<< je namenjena tozdovskim direk-Jem ali, po domače, individualnim poslovodnim ganom. Direktor tozda ima najboljši kontakt z mi Je zatlieval neki poslovodja, kadar je pro- ZavL-J?er- Pa Je Promet slab, se v telefonu takoj usliši škrc-škrc. slovo,ue boste verjeli, je dejal po-čiste ri amPa^ J32 imam vedno ravnn ,atJnene povedati resnico in jim dirubai ne bi hotel priti z mo-mu navzkriž. Jaz nje- hiem resnične podatke, on pa jaz nif:!lrc~škrc- Kaj bi bilo, če bi kadare^ P° telefonu škrc-škrc, pn bj, e sprašuje po zalogah?!. kinitev kotovo ovrednotil za pre-?riega n? • °??v s strani neposre- r 0 fe dirVwalca' Se ni Ieto tega’ Do lrektor telefonično trep- ^rei> za t rn®nib- "Samo tako na- Z& Vič” J "OcUIlU LdiVL) na- mi crr SJ1 doseg plana!«, letos ,, -'-P° minimalnih predpisani dolvf.r - ter zmanjša za odplačil še niso pfalh kreditov-ki 80 zapadli i ^kupajasorV;, nal«žbe Čkrepj. to prosta sredstva namej®fstva za uporabo v TOZD, obratniiV v Ve<šji meri, za povečar zarini sredstev in s tem zmanj; 2. sreri1Zenosti- l98l' l9Ra eroČni načrt razvoja TOl Ursn^t se realizira (investicije Prkie>»vaVhSn“ 3. investicijske naložbe se po potrebi pripravijo le na osnovi rentabilitet-nega računa, usklajenosti proizvodnje in realizacijo prednostnih naložb, da se doseže usklajen razvoj. 12. PROGRAM RASTI REZERVNEGA SKLADA 1. Analiza stanja in funkcije obstoječega rezervnega sklada. 2. vloga rezervnega sklada pri reševanju problematike izplačevanja OD glede na zaostrene pogoje poslovanja. Ukrepi: 1. načrt rasti rezervnega sklada 1982-1985 2. prilagoditev spremembi vloge rezervnega sklada, glede na zaostrene pogoje gospodarjenja in izplačevanja OD. Prilagoditev novi vlogi skladov skupnih rezerv, ki bodo namenjeni samo za začasna posojila za omenjene OD (ne več za pokrivanje izgub). Temeljne in delovne organizacije, zaradi svoje specifičnosti, v svojem programu obdelajo področja, ki se nanašajo nanje. Program za povečanje gospodarske učinkovitosti je program celotnega kolektiva. V pripravi programa sodelujejo strokovne službe in družbenopolitične organizacije. Program sprejme delavski svet. Izvajanje programa spremlja: - delavski svet - družbenopolitične organizacije, - odbor samoupravne delavske kontrole. Na tak način postane program naloga jutrišnjega in pojutrišnjega dne, s tem, da so vanj vključeni vsi delavci v vseh oblikah dela in samoupravnih odnosov. Izidor Rejc Cankarjev dom Ljubljana Programski oddelek, tel.: 221-121 Spored prireditev za november Torek, 2. 11. ob 19.30 v veliki dvorani: Hubert bergant - orgelski koncert slovenskega umetnika, katerega nestrpno pričakujemo. Program: Clerambault, Marcand, Bach, Zipoli, Liszt, Vierne-Reger, Sivic, Ramovš, ®ben, Messiaen. Od 2. do 6. 11. ob 19. uri v mali dvorani: TEDEN GRŠKEGA FILMA - izbor rrajnovejše reprodukcije grškega igranega filma sta pripravila Sašo Schrott, Slavni urednik Ekrana in Božidar Ze-nevič, urednik Filmografa, Beograd. . Četrtek, 4. 11. ob 19.30 v srednji korani: BlG BAND ŠOLAL - veliki orkester ~hanega francoskega jazzovskega pia-jj ta Martiala Šolala, ki je imel v Ljub-lani že dva samostojna koncerta. ^.Betek, 5.11. ob 19.30 v veliki dvora- JSIMFONICNI ORKESTER SLO-avLNSKE FILHARMONIJE - modri .norima in izven. Dirigent Samo Hu-ča ®°Bsta Olga Gracelj, Slavko Gori--Program: R. Wagner, R. Wagner, • Zebre, C. Debussy, A. Roussel. . Petek, 5. 11. ob 20. uri v srednji dvorani: jARthur SCHNITZLER: RAJA-; JL, jugoslovanska praizvedba. Reži-^ Frnci Križaj. Glavne vloge: Jana ijnid, Bruno Baranovič, Ljerka Belak, ^a'ez^(-' i11 Miro Podjed. Komu-Akativna, zanimiva uprizoritev »zna-„ enitega«, do leta 1981 prepovedane-ka • ^ avstrijskega dramatika, Can- rJovega sodolmika. 6. 11. ob 19.30 v veliki dvo- gra ANG THAI - SON, klavir. Pro-valčk ^n^dn-Bchumann-Chopin - 2 b.-n , ’ Barkarole, 3 mazurke, Scherzo S®1 °P- 31. Mladi pianist Dang Thai-ob..12 Vietnama, se je prvič predstavil l9gQnstvu pred devetimi leti. Leta n0v Je Preiel prvo nagrado na Chopi-sode|ri '■okmovanju v Varšavi, kjer je o ^ tudi naš popularni Ivo Pogo-da „' Pribod Dang Thai Sona, pomeni, e nam je uresničila velika želja... ranp^0*3’ ob I®- ur* v mali dvo- lik°^,°ŠKA MATINEJA - Jan Ma-SledaiVuICA MAROGICA, Lutkovno šče, Ljubljana. ran j -^0^3’ H- ob 19.30 v srednji dvo- BA siartna Lorca: KRVAVA SVAT-^PažerT6^13^0 sta^no gledališče, Trst. Ca Pret(,i?iln hvaljena predstava s kon-Sodih h^ške sezone v režiji Zvo- 19- uri: Bistickt\Al Športnega in tu- nsjboKoj, V.GA FILMA, Kranj. Izbor a9 lesti., i mov letošnjega kranjske-^•filrr, 1 Pripravljata Stanka Go-^aher ^3ka kritičarka Dela in Marjan Ljubjri^rik filmskega programa °b l9.3o’,,’*' 'n četrtek 11. novembra i B°lk]or sre(lnji dvorani: imetnici a skupina »EMONA« - ob J, Sov in r, ' ovarija. Večer ljudskih rtr?čja. FnSmi alPskega plesnega po-e*Uje Qcj i„/°rna skupina »Emona« sN Plesno 3 Izvirno Ijud- °vanskih ln giasbeno izročilo jugo-narodov. Ob obletnici je pripravila program, s katerim želi pokazati svoje uspešno, petnajstletno delo. Sreda, 10. 11. ob 19.30 v veliki dvorani: LJUBLJANSKI OKTET - jubilejni koncert ob 10-letnici delovanja. Koncert z različnim programom, s katerim je poleg nove velike plošče, ki bo izšla do koncerta pri ljubljanskem »Helido-nu«, želel proslaviti 10-letnico svojega delovanja. Predstavlja nam prerez delovanja Ljubljanskega okteta od jeseni 1972 do danes. 10. in 11. november ob 17. uri v mali dvorani: RETROSPEKTIVA SLOVENSKEGA ETNOLOŠKEGA FILMA. Pregled etnoloških filmov od dr. Karla Grosmana (1905) preko Metoda Badjure (Triglavske strmine - 1932) in Božidarja Jakca do Francija Slaka (1982). Četrtek, 11. novembra ob 10. uri v mali dvorani: MATEJA KOLEŽNIK, kantavtori-ca, s prijatelji. Petek, 12. 11. ob 20. uri v srednji dvorani: OTHELO JE UBIL JENIS. Gostovanje baleta Narodneg pozorišta iz Beograda. V glavni vlogi Ivanka Luka-teli, koreografinja Nada Kokotovič. Sobota, 13. 11. ob 10. uri v mali dvorani: OTROŠKA MATINEJA GLASSCSHER-BENKINDER (Otroci iz črepinj). Gostuje otroško gledališče Narmkastl, Dunaj. V otroški matineji se bo predstavilo potujoče gledališče, ki ustvarja za ljudi, starejše od 5 let, protimodele izrabljenim klišejem zabavne industrije. Cesar otroci ne bi razumeli, jim bo poskušal prevesti in razložiti čarovnik Mirani. Sobota, 13. 11. ob 19.30 v srednji dvorani: Isidor Štoka: BOŽANSKA KOMEDIJA - premiera. Skupna uprizoritev Lutkovnega gledališča Ljubljana in Cankarjevega doma. Lutkovno predstavo za odrasle je likovno zasnoval in režiral Zlatko Bourek, pri publiki Cankarjevega doma znan kot režiser lutkovne parodije na Shakespearovega Hamleta (Teatar ITD, april 1982) in eden najvidnejših sodelavcev Zagrebške šole risanega filma. Ponovitve Božanske komedije bodo predvidoma med 22. in 25.11. Sprejemamo naročila za zaključene predstave v dopoldanskem in popoldanskem času. Nedelja, 14. 11. ob 10. uri v srednji dvorani: KEKEC. Otroški igrani film Jožeta Galeta, čigar film »PUSTOTA« bo ta večer doživel slavnostno premiero. Nedelja, 14. 11. ob 20. uri v srednji dvorani: PUSTOTA. Svečana premiera novega slovenskega filma Jožeta Galeta, s predstavitvijo ekipe in pogovorom o filmu. V glavnih vlogah: Boris Juh, Lojze Rozman, Ivanka Mežan, Marijana Brecelj. Andrej Kurent, Tanja Po-beržnik, Veronika Drolc, Matjaž Turk, Branko Grubar, Pavel Ravnohrib. Nedelja, 14. 11. ob 19.30 v mali dvorani: Jerome Klapka Jerome - Tony Cra-ven: TRIJE MOŽJE V ČOLNU, DA O PSU NITI NE GOVORIMO! Izvaja član »Gledališča enega« Brian Bames iz Londona. Ponedeljek, 15. 11. ob 19.30 v okrogli dvorani: MLADI MLADIM - abonma glasbene mladine. Program: Ne ven Belama-rič, bas; Milivoj Surbek, klavir. Torek, 16.11. ob 19.30 v srednji dvorani: BALET IZ CAMAGUEVA (Kuba). Poleg nacionalnega kubanskega baleta in grupe Danza Nacional de Cuba je Balet iz Camagueya eden najboljših in najbolj znanih predstavnikov kubanske baletne šole. Vodi ga znani kubanski koreograf Fernando Alonso. Plesali bodo na glasbo Prokofjeva, Wagner-ja, Brittena, Quineta in Orffa (Carmina burana). Sreda, 17. 11. ob 19.30 v veliki dvorani: 2. koncertni večer SIMFONIKOV RTV Ljubljana abonma. Dirigent Kan-Koto. Solist Clara Bonaldi. Program: Ravel, Mendelssohn, Škerjanc, Hinde-mith. Četrtek, 18. 11. ob 19.30 v srednji dvorani: NECA FALK z ansamblom PRELOM. Petek, 19. 11. ob 19.30 v veliki dvorani: SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE - Dirigent Anton Kolar, solisti Anton Grčar, Stanko Arnold, Valerij Klimov. Program: I. Jevtič, S. Prokofjev, A. Dvorak. Ponedeljek, 22.11. ob 19.30 v veliki dvorani Slovenske filharmonije: SREBRNI ABONMA. Valerij Klimov, violina; klavir, Igor Čemišov. Program: L. v. Beethoven, C. Franck, E. Svetlanov, S. Prokofjev. N. Pagani-ni. C. Debussy, H. Wieniawski. Sobota, 20. 11. ob 10. uri v mali dvorani: OTROŠKA MATINEJA. S. Reisner: SAJ SI VENDAR PUNCA. Primorsko dramsko gledališče, Nova Gorica. Torek, 23. 11. ob 20. uri v srednji dvorani: JAZZ KONCERT - BOŠKO PETROVIČ s svojim ansamblom. Sobota, 27. 11. ob 11. uri v mali dvorani: OTROŠKA MATINEJA Z. Feldek: FIDL, FADL. Lutkovna igrica o čarovniku v izvedbi Prešernovega gledališča, Kranj. CELOVŠKI DNEVI V LJUBLJANI od 15. do 24. 11. Ponedeljek, 15.11. ob 17.30 v sprejemni dvorani: Otvoritev Celovških dnevov, razstava »CELOVEC SE PREDSTAVLJA« Ponedeljek, 15. 11. ob 19.30 v mali dvorani: Dieter Kaufmann: ŽENA BREZ LASTNOSTI. Ponedeljek, 15. 11. ob 20.30 v srednji dvorani: GLASBENI POZDRAV IZ CELOVCA, večer zborovske in instrumentalne glasbe, različnih kulturnih skupin iz Celovca. Torek, 16. 11. ob 17. uri: V novinarskem središču - Predavanje treh amaterskih filmov »CELOVCA IN OKOLICE«. Torek, 16. 11. ob 19.30 v mali dvorani: Dieter Kaufmann: ŽENA BREZ LASTNOSTI. Četrtek, 18. 11. ob 18. uri v okrogli dvorani: Okrogla miza z županom Leopol-■ dom Giiggenbergerjem na temo, »Celovec deželno glavno mesto Koroške in njegove naloge«. Četrtek, 18. 11. ob 20. uri v okrogli dvorani: LITERARNI VEČER celovških pisateljev. Sreda, 17. (ali petek 19. 11.) 11. ob 19.30 v srednji dvorani: HORTUR MUSICUS, koncertna predstavitev dela »Barca per Padova«. Ponedeljek, 22. 11. ob 19.30 v okrogli dvorani: KONCERT GODALNEGA KV AR- HTFTA Qr7 A "RO RAZSTAVE - November 1982 Sprejemna dvorana - od 15. do 22. 11. - CELOVEC SE PREDSTAVLJA (v sklopu celovških dnevov) I. Preddverje od 22. 11. do 5. 12. -AMBIENTALNA - LIKOVNA RAZSTAVA OB PRAZNIKU REPUBLIKE. KULTURNO VZGOJNI PROGRAM - November 1982 GLEDALIŠKI KULTURNI DNEVI (zaključeni za šole): 4., 5., 9., 12., 18., in 23. 11. v mali dvorani. PROMOCIJE KNJIG: 10. in 24. 11. ob 11. uri: PREDSTAVITEV NOVIH KNJIG DZS v sejni dvorani I. LITERARNA VEČERA: Sreda, 3. 11. ob 19.30 v okrogli dvorani: MARS BO NAŠ REQUIEM. Sreda, 10. 11. ob 17. uri v okrogli dvorani: IZ MOJE DELAVNICE (v sklopu prireditev ob mesecu knjige). TRIBUNE, OKROBLE MIZE, POSVETI: Ponedeljek, 8. 11. ob 17. uri v okrogli dvorani: POGOVOR O KOSOVU Sreda, 10. 11. ob 9. uri v sejni I.: KNJIGA IN MLADI BRALCI, posvet v sklopu prireditev ob mesecu knjige. RADI BI VAM SPOROČILI... Opozarjamo vas na možnost spremembe koledarja. Prosimo, da pred prireditvijo preverite točnost v dnevnem časopisu (Delo, Dnevnik, Večer) ali prosite za informacijo v blagajno Cankarjevega doma. Za skupine lahko pošljete tudi naročilnico. Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu, vsak dan (razen nedelje) od 9. do 14. ure in od 17. do 19. ure, oziroma do začetka predstave. V primeru prireditve v nedeljo je blagajna odprta tudi ob sobotah od 17. do 19. ure. Rezervacije po telefonu 222-815 pri blagajni Cankarjevega doma. Usmeritve in kriteriji za regresiranje Stališča slovenskih sindikatov Prehrana med delom čez dva meseca Na podlagi stališč in usmeritev 3. konfrence Zveze sindikatov Slovenije o organizirani prehrani delavcev med delom je predsedstvo republiškega sveta ZSS sprejelo usmeritve in kriterije za regresiranje prehrane med delom. Organizirana prehrana med delom so pripravljeni obroki, ki so pravilom topli, izjemoma pa tudi hladni ali kombinirani, če tega med delom ni mogoče zagotoviti drugače. Obroke lahko pripravijo v temeljni organizaciji, drugi organizaciji ali delovni skupnosti, za svoje delavce ali delavce drugih organizacij. Prehrano med delom je mogoče zagotoviti tudi po pogodbi z gostinskim obratom, delikatesnim oddelkom trgovine, obratom družbene prehrane odprtega tipa ali obratom živilske industrije. Organizacija, ki za svoje delavce ne bo preskrbela prehrane med delom na enega od naštetih načinov, v letu 1983 tega ne bo mogla nadomestiti z izdajanjem vre-dnostnih-trgovskih bonov. Leta 1983 se namreč ukinejo vrednostni boni za nakup živil v trgovini, ki so jih doslej s soglasjem občinskega sveta ZS ali brez soglasja izdajale svojim delavcem organizacije združenega dela, ki niso organizirale prehrane med delom. Tako bo zagotovljena namenska poraba družbenih sredstev za prehrano med delom, katerih vir so materialni stroški in sklad skupne porabe. Namesto vrednostnih-trgo vinskih bonov, ki so jih doslej prejemali delavci, ker jim iz objektivnih razlogov (narava del in nalog, zdravstveni razlogi) prehrane med delom ni mogoče organizirati tako kot drugim, jim bo organizacija združenega dela lahko izplačevala regres za prehrano med delom v gotovini, če bo to skladno z naslednjimi kriteriji: - če zaradi narave dela in nalog delavci ne opravljajo del na stalnem mestu, ampak vsak dan drug- je v kraju ali zunaj kraja stalne zaposlitve, pri čemer ni mogoče vnaprej predvideti mesta ali časa trajanja takega dela. Regres pripada delavcu samo za tiste delovne dneve, ko ne dobiva dnevnic. V to skupino spadajo n. pr. delavci, ki opravljajo dela in naloge serviserjev, monterjev, potnikov, dežurnih veterinarjev itd.; - če za delavce, ki imajo predpisano dietno prehrano, pa take hrane ni mogoče zagotoviti v okviru organizirane prehrane za ostale delavce. Kriterije naj organizacije oziroma delovne skupnosti podrobneje opredelijo v svojih samoupravnih aktih. Za delavce, ki jim pripada gotovinski regres zaradi dislociranosti, morajo izrečno navesti posamezna dela in naloge, zaradi katerih ni mogoče organizirati prehrane med delom. Za delavce, ki jim pripada gotovinski regres zaradi diete, je treba pooblastiti strokovno službo, da bo ugotovila upravičenost do takega regresiranja na podlagi zdravniškega potrdila ali poiskala možnosti za organiziranje dietne prehrane. Izplačevanje regresa v obliki vrednostnih-trgovinskih bonov delavcem iz 1. in 2. alinee, 3. točke se nadomesti z izplačevanjem v gotovini, takoj, ko organizacija ali skupnost vnese določila o tem v svoje samoupravne akte, najpozneje pa do 31. decembra letos. Za to je organizacija ali delovna skupnost dolžna izdelati seznam upravičencev do regresa za prehrano v gotovini in ga ob izplačilu predložiti službi družbenega knjigovodstva. Nadaljnji sklepi so namenjeni OOZS in občinskim svetom ZS kot navodila za pripravo oziroma prehod na novi sistem. Prošnja za sodelovanje Inštitut za slovensko narodopisje Postanite zbiralec slovstvene folklore V sekciji za ljudsko slovstvo pri Inštitutu za slovensko narodopisje (Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti) v Ljubljani je v pripravi zbirka slovenskega slovstvenega folklornega grdiva (bajke, povedke, pravljice, smešnice, uganke, pregovori), pri kateri želimo dati prednost novemu terenskemu gradivu. Prizadevamo si, da bi bila zbirka kolikor mogoče popolna, zato se z zaupanjem in prepričanjem, da naš klic ne bo zaman, obračamo tudi na cenjene bralce časopisa Mercator z naslednjo prošnjo: prosimo in vabimo vas, da bi bajke, povedke, pravljice, smešnice, uganke, pregovore in mogoče še kaj podobnega, kar živi v vašem okolju ali zgolj le še v spominu iz mladih dni, zapisali in poslali na Inštitut za slovensko narodopisje na spodaj navedeni naslov. Veseli bomo, če se bo Arhiv slovenskih ljudskih pripovedi, ugank, pregovorov pri omenjenem Inštitutu obogatil z vašim prispevkom, saj to pomeni kamenček več v mozaiku slovenske kulturne - v tem primeru slovstvene dediščine. Vaše delo bomo ustrezno citirali in na primernem mestu poudarili - kadar bo do predvidene izdaje prišlo. Pri tem je treba opozoriti, da ne pridejo v poštev prepisi ali obnove iz starih zbirk ljudskih pravljic, pripovedk ipd., saj te že imamo na razpolago in jih bomo vsekakor primemo upoštevali. - druga možnost je ta, da nam sporočite naslove ljudi, za katere veste, da z njimi ljudsko oz. ustno oz. folklorno izročilo še živi. Ob priložnosti bi jih obiskali sami in njihove pripovedi posneli na magnetofonski trak. V vsakem primeru pa prosimo, da je naveden natančen naslov pripovedovalca, njegovi rojstni podatki in poklic in prav tako naslov in omenjeni podatki zapisovalca ter kraj in datum zapisa oz. pripovedovanja. Zanesljivo pričakujemo vašo pošto in vas v tem upanju prav lepo pozdravljamo. Inštitut za slovensko narodopisje, ZRC SAZU, 61000 Ljubljana Novi trg 3 Najcenejše knjige Tako kot vsako leto bo Prešernova družba tudi letos ob obletnici rojstva dr. Franceta Prešerna izdala svojo Redno letno knjižno zbirko, ki jo v množični nakladi dvajset tisoč izvodov po zares dostopni ceni prejmejo člani in drugi naročniki - bralci Prešernove družbe: 1. Prešernov koledar za leto 1983, z barvnimi reprodukcijami odličnega slovenskega slikarja Nikolaja Omerze in raznovrstnimi drugimi zanimivostmi 2 .Polona Škrinjar: PAVLA, povest 3. Miran Ogrin: PO STOPINJAH ALEKSANDRA VELIKEGA, potopis 4. Živojin Gavrilovič: IGMAN-CI, roman 5. Mira Ružič: BITI ALI NE BITI, knjiga proti onesnaževanju in za varstvo okolja 6. Aleksander Cordell: MOR-TYMERJEVI, roman - nagradna knjiga (brezplačno jo prejmejo člani Prešernove družbe, ki so poravnali članarino do 30. 6. 1982). Cena vseh šestih, v platno vezanih knjig je 850 dinarjev (z nagradno knjigo) oziroma 700 dinarjev (brez nagradne knjige). Cena vseh šestih knjig v mehki (broširani) vezavi pa je 500 dinarjev (z nagradno knjigo) oziroma 400 dinarjev (brez nagradne knjig). Vse, ki »Prešernove zbirke« še niste naročili pri poverjeniku Prešernove družbe ali v knjigarni, priporočamo, da to čimprej storite. Niso strupeni Delavcem tozda v Bohovi smo dolžni opravičilo: v prejšnji številki je tiskarski škrat na strani 14 v zapisu o njihovem tozdu njihove sirupe spremenil v strupe. Upamo, da niso imeli težav z inšpekcijo. Naj oprostijo! Lek sprašuje: Ali poznate dezodorant Hay? Veliko najrazličnejših dezodorantov je na prodajnih policah naših trgovin. Vabijo zveneča imena, lepa embalaža, vsebine pa, seveda po njenih lastnostih, sploh ne poznamo. Pa vendar je najbolj pomembno prav to in v tem sestavku bomo malce več napisali o parfumskih dezodorantih hay, ki jih je pred kratkim začel proizvajati Lek. V Leku pravijo, da parfumski dezodoranti po svoji naravi predstavljajo združitev dveh funkcij: dezodorantsko in parfumsko. Parfumske dezodorante uporabljamo za ohranitev svežine, pa tudi za odišavljanje. Parfumski dezodoranti so prav zaradi velike koncentracije parfumskih olj nadomestki za kolonjske vode, ki jih uporabljamo skozi ves dan. V Leku so pri recepturi izdelkov hay posvetih največjo pozornost prav izbiri kakovostnih parfumskih not, saj mora biti, kot pravijo, vonj intenziven, zaokrožen in še vedno diskreten. Sto ljudi - sto okusov. Tako pravi pregovor in da to res drži, se dobro zavedajo tudi v Leku. Tako so v dezodorantih hay potrošni-cam ponudili kar štiri različne parfumske note, ki pa, tako kot so izbrani, še vedno dopuščajo možnost, da vsaka potrošnica uporablja več vonjev, pač glede na razpoloženje, priložnost... Kakšni so ti vonji? Na vsak način prijetni, saj predstavljajo paralele najbolj cenjenim kolonjskim vodam v svetu. Svežo, zeleno, cvetno noto, prijetno osvežujočo in mladostno, ki spominja na vonj Revlonovega parfuma Charlie, so poimenovali zeleni veter. Pri vonjih je vedno tako, da v njih iščemo nekaj fantazije in prav tako je zbrano v vonju majski cvet, ki spominja na Revlonov parfum jontue. Je svež in čist, kot spomin na prvo ljubezen: nežen, nevsiljiv, pa kljub vsemu vendarle intenziven. Zato ga je treba vsekakor poskusiti. ®lek Balzamsko, mahasto, lesno noto s sladkobnim poudarkom, ki je po naravi vonj skrivnostnega orienta, so združili v dezodorant čar orien-. ta. Pravijo, da spominja na parfum opium in v sebi skriva tančico romantičnih skrivnosti. So pa tudi vonji, ki so smelejši, izzivalni in takšne radi uporabljajo predvsem bolj mladi, drzni. Takšen izzivalni ton v vonju, ki spominja na parfum musk of Jovan, so dali dezodorantu divji mo-šus. Pravijo, da je zlasti priljubljen pri hipijih. Morda bo zdaj izbira lažja. Parfumski dezodoranti hay so namenjeni predvsem tistim, ki se rade počutijo mladostne, ki rade prilagajajo vonj parfuma trenutnemu počutju, zato bodo v družini hay prav zanesljivo našle nekaj zase! V začetku letošnjega leta je tozd Steklo ustanovil nov oddelek, ki po željah kupcev opremlja posamezne izdelke iz stekla, keramike in porcelana z različnimi napisi in emblemi ali kombinira osnovni izdelek z lesom, kovino, usnjem in podobnim. Stalno razstavo vzorcev si lahko ogledate v mednad-stropju poslovne stavbe na Titovi 36 v Ljubljani, kjer so tudi upravni prostori tozda in ena od prodajaln. Ker do novoletnih obdaritev, privatnih in poslovnih, ni več daleč in ker je denarja za to iz leta v leto manj, bi morda kazalo razmisliti o ponudbi tozda Steklo: izdelek, ki je na prvi pogled videti cenen, vam bodo razmeroma poceni spremenili tako, da bo videti reprezentančen, izviren ali celo edinstven! isl STEKLO ■■■■■■ n. sol. o._ Hoteli, kavarne, restavracije, bifeji in bari Gostinstvo v družbenem sektorju se je v skladu s splošnim gospodarskim razvojem v povojnem času razvijalo počasneje kot ostale gospodarske dejavnosti. Hitrejši napredek je zaznamovan po gospodarski reformi leta 1965, ko je bilo vlaganje v gostinstvo in turizem bolj intenzivno. Tudi naša prizadevanja so bila na tem področju uspešna. Od tega leta dalje beležimo vrsto novih samopostrežnih trgovin, v katerih so tudi gostinski lokali. Tudi obnova že obstoječih gostišč in restavracij je bila pogostejša. Gostinski prihodek je v začetku prihajal pretežno le od alkoholnih pijač, kasneje pa se je začel spreminjati tudi v korist drugih del (priprava tople malice ipd). Vse pomembnejše so neblagovne stori- tve, ki prispevajo k popestritvi ponudbe v gostinsko-turistični dejavnosti. Vsi objekti, prikazani v grafikonu, nazorno prikazujejo, da se je tudi SOZD Mercator vključil v turistično ponudbo in s tem prispevalo k razvoju go-stinsko-turistične dejavnosti v SR Sloveniji. HOTELI , KAVARNE. RESTAVRACIJE GOSTILNE, BIFEJI. BARI slaščičarne M . i t t t t t T, S Nagradna križanka Radenska tokrat pričakujemo od vas, dragi reševalci naših križank, še več rešitev kot oičajno, saj bo tudi možnost za nagrado večja. Radenska, ki je gost tokratne j Ogradne križanke, bo za vas prispevala pet privlačnih nagrad, od katerih je prva ^ P reklamni dežnik, ki vam bo prišel v bližajočih se deževnih dneh še kako prav. ^bah bomo med tistimi rešitvami, ki bodo do 9. novembra prispele na naslov JJZD Mercator, Studio za ekonomsko propagando, Breg 22, 61000 Ljubljana, ikar ne pozabite priložiti izpolnjenega kupona in na ovojnico pripisati »Nagra-& križanka Radenska«. Veliko užitkov pri reševanju in sreče pri žrebu! ^sevalcem križank EXC0RRAD0 Pošiljanje rešitev križank s službeno Pošto Izid žrebanja rešitev nagradne križanke Agraria Koper smo vas prosili, c žankfVeiute’ v katerih pošiljate ki ka ta ’.°kvezno pripišite »Križal aarn r,ln ';a'<< Če tega ne storite trebaP0Vzročate veliko dela- sai: novnoVSak° kuverto odpreti. Pi tev j-jj,- koudarjam, da takšnih reš tako ie2rebaniu ne upoštevamo i vaše n/aradi malenkosti ozirorr sto^j pazljivosti ves trud z; stvard^0aano je reševanje križar "strast °Si?rneznika, neka osebr vfeda on i- 9 kuvertah sodeč in s vidp7 lglb> P? takšna pošta vs; ?asebin Pohaja kot uradna, r t>ehih ki>, riZanke pošiljate v slu u^Pizacii 2 žigi delovnih o al6 s° tisti F5V lgotovo to ni Prav in !0? Včasih1 j1 malce Pogleda Marinček (telefon 221-010) - Tajnica redakcije Katja Jesenovec (telefon: 221-010) - Tehnični urednik Dušan Lajovic - Oblikovna zasnova Jaro Novak - Tisk CGP Delo- Oproščeno temelj davka od prometa proizvodov - Izhaja zadnji petek v-mesecu - Glasilo prejemajo delavci, kmetje, učenci v gospodarstvu in upokojenci SOZD Mercator Naklada: 12.000 izvodov