11414 Celje - skladišče D-Per 582/1983 glasilo socialistične zveze delovnega ljuds Spomin na velikana 27. januarja bo minilo 73 let pa postaja vse bolj zavest delov-od rojstva, 10. februarja pa štiri nih ljudi. Njegovo življenje je leta, odkar je umrl tovariš Ed- bilo polno vere v neizčrpno vard Kardelj. ustvarjalno moč širokih ljudskih Bil je eden od največjih sinov množic, naše socialistične samoupravne Bil je in je ostal velikan soci-družbe, genialni teoretik marksi- alističnega samoupravnega siste-stične misli. Zgorel je v boju za ma. srečo sočloveka, njegova misel Goce Kalajdžiski V letu '83 bolj v akcijah Po programih, ki jih pripravljajo v KS Šentjur—okolica in v centru naj bi v prihodnjem koledarskem, letu bilo več konkretnega sodelovanja med tema dvema KS ter tudi med drugimi KS. Tako naj bi v KS skupaj namenjali sredstva za ureditev vodne oskrbe, skupne ureditve komunalnih zadev, naprav in objektov. Poleg teh dveh KS pa se bo v akciji vključila tudi KCS Šentjur. Izostati pa ne bo smela tudi KS Blagovna. Predvidevamo, da bomo sodelovanje okrepili tudi pri delu raznih komisij, odborov in svetov. To je tudi nujno potrebno, saj morajo biti stališča v sredinah kot so omenjene KS poenotene in usklajene. Ce nam bo tak način sodelovanja uspel, potem bodo tudi rezultati vidni. Sodelovanje med KS Šentjur — okolico in KS center je bilo na ravni oziroma na višini že v letu 1982. Tako smo skupaj pristopili k posodobitvi ceste na Resevno, urejanju spominskega Potrebe vskladlti z To je tudi osnovno vodilo pri sestavi plana za leto, ki je pred nami. Vsi se zavedamo, da je še veliko nerešenih problemov, ki se jih moramo čimprej lotiti. Treba pa je tudi vedeti, da so možnosti tiste, ki nam bodo v prvi vrsti trasirale delo v letu 1983. Zatorej moramo že vnaprej vedeti, da vseh vprašanj ne bomo mogli in uspeli reševati v pri-nodnjem letu. Tega se moramo zavedati. V krajevnih skupnostih se bomo lotili le tistih, za katere se bomo skupno dogovorili in bodo usklajeni s srednjeročnim referendumskim programom. Torej bomo pri načrtovanju že vnaprej zelo previdni in dosledni. Načrtovali pa ne bomo tistih izvedb, ki niso izredno prioritetnega pomena in niso finančno pokrite. Treba se bo lotiti tistih, kjer bo večji tudi delež krajanov, tako v materialnem kot finančnem pogledu ob sodelovanju KCS, združenega dela in morda še koga. Čeprav bo zato takšnih posegov v letu 1983 malo, pa smo poenoteni parka na Ravni, kjer smo skupaj sopodpisniki samoupravnega sporazuma za ureditev spominskega parka na Resevni. Sodelovanje je tudi pri urejanju pokopališča v Šentjurju. Tako že letos predvidevamo, da bi v prihodnjem letu namenili sredstva v izgradnjo vežice, ki naj bi bila v celoti končana v letu 1984. če nam bo to uspelo, potem bo več sodelovanja v prihodnje. Gre tudi za skupno sodelovanje pri sofinanciranju adaptacije šolske kuhinje. Posodobitev je bila nujno potrebna in vidimo lahko, da smo se prav odločili. Ta naloga je bila tudi referendumska naloga in je v celoti uresničena. Gre tudi za sovlaganje pri posodobitvi ceste Hruševec — Krajnčiča, kjer sta KS vložili sredstva za asfaltiranje odseka ceste, ki je bil dve leti neasfaltiran. V obeh KS sta skupaj pričela delovati oba potrošniška sveta. Skupaj se sestajajo delegacije za SIS. Tako pa je tudi prav in želimo si, da bi sodelovanje ostalo še naprej. Priložnost je, da se to izkaže že v 1983. letu. DRAGAN SLAKAN vseeno prepričani, da bodo vse rešitve na mestu. O vseh teh vprašanjih smo razpravljali že v mesecu decembru. Pred nami je samo še dokončno usklajevanje in sprejetje v ustreznih organih. Celovitega pristopa smo se morali lotiti predvsem zaradi obstoječih gospodarskih razmer. V to moramo vložiti vse sile in ne samo dovoliti, da bi obljubljali občanom, da bomo zgradili to in ono, potem pa iz tega ne bi bilo nič. Takšno ravnanje je velikokrat privedlo do tega, da so občani dobili nezaupanje do dogovorjenega, do sprejetih sklepov in dogovorov. Z bolj doslednim redom na tem področju pa do tega ne bo več prihajalo, vsaj upati moramo, da ne. Ce pa bi prišlo do posameznih odstopanj, je o zadevah treba pravočasno seznaniti občane. Zanimivo bi bilo izvedeti, kaj o tem mislijo tudi v drugih KS. Pričujoči zapis velja za KS Šentjur — center. MH i Od tu in tam... 6. januarja 1983 so zamejski mladinci iz Semprimoža na Koroškem obiskali občinsko konferenco ZSMS in se dogovorili o nadaljnjem medsebojnem sodelovanju. Udeleženci tega srečanja so se udeležili tudi regijskega posveta, na katerem so pregledali možnosti sodelovanja posameznih občin z zamejskimi Slovenci. Na tem posvetu je bilo ugotovljeno, da ima občina Šentjur najtesnejše stike z mladimi onstran meje. Od 7. do 9. januarja 1983 je bila v Šentvidu pri Planini mladinska politična šola, ki jo je organizirala OK ZSMS. Politično šolo so obiskovali izbrani mladinski aktivisti iz osnovnih organizacij ZSMS naše občine. Program šole je bil zelo pester in obravnaval probleme zaposlovanja mladih, aktualno gospodarsko situacijo, prostovoljno mladinsko delo, poslušali so poročila delegatov z republiškega in zveznega kongresa mladine. Obravnavana je bila tudi varnostno-politična ocena v svetu in pri nas. Veliko govora je bilo tudi o preživljanju prostnega časa mladih in vloga mladinske organizacije danes. Od 11. — 14. januarja so bili učenci petih razredov vseh osnovnih šol naše občine v šoli smučanja na Rogli. Vsak dan so se vozili z več avtobusi. Osnovne šole so poskrbele za prevoz, in smučanja ter vaditelje, za ostalo pa so prispevali starši. Uspeh te šole bi bil še večji če bi šole razpolagale z več smučarske opreme. - ♦ - V ponedeljek 17. 1. je bila skupščina Zveze kulturnih organizacij Šentjur pri Celju. Podano je bilo poročilo o dosedanjem delu in programu za leto 1983. Največ poudarka je bilo dano na oblike varčevanja v ljubiteljskih kulturnih dejavnostih. Na skupščini je bil ustanovljen odbor za podelitev priznanj ZKO, ter odbor za revijo narodno-zabavnih ansamblov. - 18. januarja se je končala šola smučanja učencev osnovnih šol iz Karlovca. Ta šola je bal v Šentvidu pri Planini in so prebivali v domu mladinskeh delovnih brigad. Gostovalo je 80 učencev od IV — VIII razreda. -!♦ - V četrtek, 20. 1. 1983 sta občinski komite in občinski svet ZSS Šentjur organizirala delovni posvet s sekretarji OO ZKS in predsedniki izvršnih ordborov OO ZSS. Poleg obravnave tekočih aktivnosti, ki jih načrtujeta politični organizaciji, so največ pozornosti in časa namenili pripravam na obravnavo zaključnih računov 82. To bo namreč v mesecu februarju osredna politična in samoupravna aktivnost v organizacijah združenega dela, ki naj bi zajela največji krog delavcev. - ♦ - Predsedstvo občinskega sveta ZSS je za v četrtek 27. 1. 1983 sklicalo redno sejo občinskega sveta. Na tej seji se bodo dogovorili o pripravah na letne seje osnovnih organizacijah ZSS in o konkretnih nalogah ter zadolžitvah članov Sveta v pripravah na obravnavo zaključnih računov 82. Na seji bodo sprejeli tudi smernice za priprave na redno letno programsko sejo občinskega sveta. Šentjurski portret SKROMNOST IN ODKRITOST STA NJEGOVI VRLINI Današnji šentjurski portret je namenjen človeku, družbenopolitičnemu delavcu, enemu od redkih entuziastov, človeku, ki svoj sleherni trenutek posveča družbi, sočloveku. To je Anton URŠIČ, predsednik krajevne organizacije SZDL v Krajevni skupnosti Šentjur — okolica. Anton URŠIČ se je rodil med drugo svetovno vojno, kot kmečki sin v vasi Kameno. Zaposlen je že 20 let kot kemo-laborant v Železarni Štore. Njegovo dosedanje življenje je bila trnova pot, za vse, kar si je ustvaril, je moral krepko delati. To je človek, ki je vedno v dinamiki, aktivnost in delovanje je njegov življenjski moto. Pred dvema letoma je bil izvoljen za predsednika KO SZDL. Za delom je pričel z vso resnostjo. Tone nikoli nima prostega časa. Težko usklajuje delo SZDL s svojim rednim delom, vendar vedno najde čas, da se resno posveti aktivnostim in problemom KS in SZDL. Sam pravi, da se v njihovi krajevni skupnosti vsi zavedajo trenutne situacije, v kateri se nahajamo, da je taka oblika dela krajevne samouprave kratkoročna. Potrebno je najti pravilno pot, ki naj bi izhajala iz logičnosti in stvarnosti reformiranja KS v bolj praktično zaključeno celoto. Z nalogami in poslanstvom, ki ga mora SZDL opravljati, je osebno nezadovoljen zaradi tega, ker nikoli ni postorjeno tisto delo, ki ga nalagajo višji forumi. To argumentira s težkimi pogoji dela v KS Šentjur — okolica. Namreč ta krajevna skupnost je po površini in številu prebivalcev največja v naši občini. Njena posebnost je specifičnost terena. Praktično je v KS samo vodstvo, ki je frontno zastopano v vseh or- ganih, celotno delo se odvija na terenu v vaških skupnostih, ki so razdrobljene po vsem terenu in precej oddaljene od sedeža KS. Anton URŠIČ je primer, kako mora biti človek pripravljen na težaško delo funkcionarja v določeni KS. Tone je človek, kateremu ni »zrasla dlaka na jeziku-«, saj pove vsakemu vse v obraz. Pripravljen je vedno izpolniti zadane naloge. Kot predsednik KO SZDL je resno zaskrbljen za sofinanciranje društev in družbenopolitičnih organov, predvsem SZDL in ZSMS. Pri tem ne pozablja tudi na različne dejavnosti KS, ker ta nima sredstva za posebna financiranja. Iz samoprispevka ne morejo in ne smejo trošiti sredstev v kakršnekoli namene. Ljudje, kot je Uršič, so še kako potrebni v naših krajevnih skupnostih. To je skromen človek, iskren aktivist SZDL, človek, ki se zna boriti za sočloveka, za družbo, v kateri živi. Anton URŠIČ je zares člen verige, ki veliko pomeni v delu krajevne skupnosti. Želimo, da bi takešn ostal tudi v bodoče. Goce Kalajdžiski Žirija za podeljevanje PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA pri Občinski konferenci SZDL Šentjur pri Celju objavlja RAZPIS O PODELJEVANJU PRIZNANJ ZA LETO 19 8 3. Priznanje OF se podeljuje posameznikom, družbenopolitičnim in drugim organizacijam za posebne družbenopolitične, znanstvene in organizacijske dosežke pri razvijanju in krepitvi socialističnih samoupravnih družbenih odnosov na območju občine Šentjur. Priznanje se podeljuje posameznikom in organizacijam iz občine Šentjur, ki so s svojim delom prispevali k dosežkom trajnejšega pomena in s tem vplivali na uveljavljanje in razvoj socialističnih odnosov in sistema, na razvoj samoupravljanja, zlasti na dosežke, ki pospešujejo neposredno uveljavljanje občanov in delovnih ljudi na vseh področjih in vseh oblikah družbenega življenja. Predloge za priznanje OF dajejo krajevne organizacije SZDL, krajevne skupnosti, družbenopolitične in druge organizacije, samoupravne skupnosti in občani. Predloge posredujte žiriji za podeljevanje občinskega priznanja OF najkasneje do 1. marca 1983 na Občinsko konferenco SZDL Šentjur, Titov trg 5. Informacije dobite na OK SZDL tudi po telefonu štev. 741-286. OK SZDL Dan naše kulture Nepozaben večer Ko praznujemo Prešernov dan, vedno znova razmišljamo o njegovem pesniškem izročilu. 8. februar ne ostaja zaznamovan zgolj v koledarju. Ob tem dnevu vedno znova preverjamo, kako duhovna vsebina narodnega genija, njegove misli in ideje odmevajo v nas. Časovna oddaljenost med pesnikovim časom in sedanjostjo je velikanska, kljub temu pa so nam njegova sporočila, njegovi ideali in humanistično izročilo blizu. So trajni, še vedno imajo programsko vrednost. Letos morda še toliko bolj. Prešernova genialna osveščenost je prerasla prostor in čas. Uspelo ji je najti nadvse zgoščen, povsem adekvaten izraz. Je slovenski in hkrati obče slovenski, je časoven in hkrati nadčasoven. On gleda »temne zarje«, kakšne šele danes človek doživlja v vseh strahotah protislovne razklanosti. Iz Prešernovih pesmi odseva naš vsakdanjik. Življenje se mu kaže kot neizprosen konflikt med namišljeno in resnično podobo sveta, med humanističnim redom duhovnih vrednot in vsakdanjim funkcionalnim redom vsakdanjih vrednot. To je konflikt novodobnega sveta, ki je v njegovem pesništvu totalen. A Prešeren gre še naprej: odpre se dvom nad uspešnostjo človekovega vprašanja, odpre se zavesti brezupnega sizifovstva, odpre se absurdu, celo gnusu do življenja in naposled resignaciji. Toda za Prešerna je značilno še nekaj. Pri njem nenehno prisoten tudi protitok zavesti in volje, ki ne dopušča, da bi se scela pomiril, sprijaznil s potjo v brezup — nič. Prav zaradi teh značilnosti najde vsaka doba, vsaka generacija v Poezijah živ studenec narodnega in občečloveškega v vedno nori zgodovinski in individualni eksistenčni preizkušnji. S Poezijami je torej Prešern podal trajno, vrhunsko izročilo, ki daleč presega svoj čas in je pomensko neločljiva sestavina domačega, občečloveškega in individualnega mišljenja in čutenja. V soboto, 13. novembra, je bilo v celjskem gledališču srečanje ljudskih pevcev, godcev in plesalcev, ki ga je organizirala Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Inštitut za slovensko narodopisje pri SAZU po sodelavcu prof. Mirku Ramovšu, nastop pa so omogočili celjski kulturni delavci s tov. Gabrovškom na čelu. V dveurnem pestrem programu so pred razprodanim gledališčem nastopile štiri folklorne skupine, od katerih sta posebno pozornost vzbudili šentanelska in kozjanska z originalnimi plesi, petjem in običaji iz kmečkega življenja, dve skupini godcev na harmoniko in druge inštrumente ter tri pevske skupine: ženska iz Sp. Doliča pri Mislinju (6 pevk), 12 pevcev z Bizeljskega in 12 Drameljčanov, s katerimi je pripovedovala tudi ljudska pevka Rozika Kolar, poročena Ofič. Z dušo in srcem je še vedno Drameljčanka, čeprav že 10 let živi na Ješenci pri Račah; zapela je sama dve lepi stari pripovedni pesmi, vsaka pevska skupina pa po tri pesmi, ki so bile izbrane na generalni vaji. Hvaležno in srečno občinstvo iz Celja, Šentjurja, Ponikve in drugih krajev, največ poslušalcev je bilo seveda iz Dramelj, je vsak nastop nagradilo z močnim in dolgim ploskanjem. To je osrečilo in navdušilo tudi nastopajoče, zato tega lepega sobotnega večera ne bomo pozabili. Celotno prireditev je zvočno posnela prof. Jasna Vidakovič, urednica redakcije za ljudsko glasbo radia Ljubljana, zato lahko pričakujemo neki večer (ob 20. uri) zanimivo oddajo, plod naših prizadevanj za ohranitev slovenske ljudske pesmi... Podjetna prof. Jasna Vidakovič pa se ni zadovoljila le s snemanjem, temveč je navezala stike s pevskimi skupinami in povabila Drameljčane, Roziko Kolar — Orfičevo ter pevce z Bizeljskega na vseslovensko srečanje ljudskih pevcev in godcev v sredo, 24. novembra, v Cankarjev dom. Toda v Cankarjevem domu tisti dan Drameljčanov ni bilo, saj smo po žrebanju še z nekaterimi skupinami za letos odpadli. Organizatorji so povabili za 75-minutno oddajo preveč udeležencev, kar so ugotovili šele zadnji teden pri vsklajevanju programa. Zato pa smo vabljeni že vnaprej na naslednje srečanje. Lepa okrogla dvorana v Cankarjevem domu je bila popolnoma zasedena, ko se je začel neposredni radijski prenos, ki ga je lepo povezoval popularni Marjan Kralj. Skupine pevcev, solista Rozika Kolar — Orfičeva in godci so sedeli kar med občinstvom, k vsakemu pa je pristopil ali prisedel M. Kralj, prebral izbrano besedilo, predstavil, nekaj povprašal nastopajoče, z nami skupaj poslušal petje ali glasbo, nato pa se je odpravil pod žaromete naslednje skupine. Hitro je minil za oddajo določeni čas, utihnili so spontani aplavzi gledalcev in poslušalcev v dvorani, zapeli smo lahko le dve kitici pesmi »Pozimi pa rožice ne cveto...«, ko je Marjan Kralj dal z roko znak, da je čas potekel. Z lepimi besedami se je poslovil od gledalcev in poslušalcev, se zahvalil nastopajočim in zaključil nepozabni večer ljudskega petja in muzike. Damijan Kolar Muzej skladateljev Ipavcev ZAHVALA Z otvoritvijo Muzeja skladateljev Ipavcev v Šentjurju smo Šentjurčani pridobili kulturno ustanovo, katere pomembnost presega ne samo občinske, ampak tudi republiške meje. To zgovorno dokazuje dosedanje zanimanje za muzej. Ce na hitro pregledamo knjigo obiskovalcev in njihove vtise, ugotovimo, da so si ogledali to ustanovo skupine iz Ljubljane, Kranja, Celja, Zreč, iz Splita, Beograda; posebno nas je razveselil obisk čez dvesto pevcev — združeni pevski zbori vseh slovenskih železarn. Prav tako je obiskala muzej šolska mladina šentjurske, celjske in konjiške občine. Vsi se pohvalno izražajo, ko si ogledujejo posamezne dokumente. Za lažje razumevanje in vživljanje v čas in delo naših slovenskih skladateljev pripomore razlaga in glasbena spremljava. Od 19. 9. 1982 do konca leta 1982 si je ogledalo muzej preko 1600 obiskovalcev. Doslej je bil muzej odprt vsako nedeljo od 9. do 11. ure, od 1. 1. 1983 pa bo v zimskem času odprt od 10. do 11. ure. Skupine med tednom se predhodno najavijo. Želeli bi, da bi si ogledalo muzej še več ljudi, predvsem iz območja šentjurske občine, saj vemo, da imajo naši občani mnogo smisla za glasbeno kulturo, pa si muzeja še niso ogledali. Ko razmišljam o pomembnih kulturnih premikih v Šentjurju, se nehote vsiljuje misel, da bi v prihodnosti le odkupili rojstno hišo skladateljev Ipavcev. Njen pomen je tudi v tem, da jo je prejšnji lastnik adaptiral po zamisli velikega slovenskega arhitekta — mednarodnega slovesa — Jožeta Plečnika. V tej stavbi bi namestili bogate rifniške antične izkopanine — evropskega pomena, dalje zapuščino šentjurskega rojaka — borca za severno mejo Frana Malgaja, pa tudi že zbrane dokumente iz NOB in druge zgodovinsko pomembne materiale. Naši ljudje na odgovornih mestih so že doslej pokazali veliko razumevanje za razvoj kulture v naši občini, tako upamo, da bo končno vendarle prišlo do realizacije odkupa rojstne hiše Ipavcev. OK SZDL Šentjur se zahvaljuje vsem posameznikom, delovnim organizacijam, samoupravnim skupnostim in KO SZDL v občini za želje in delovne uspehe v letu 1983. Želimo, da bi tudi v naslednjem letu uspešno sodelovali in dosegli dobre rezultate na vseh področjih dela. Predsednik OK SZDL Jakob RATAJC ••••••••< OBVESTILO! • Vse borce Tomšičeve, Sercerjeve in Bračičeve brigade • — udeležence XIV. divizije — obveščamo, da bo 20. tra- J dicionalno srečanje borcev XIV. divizije letos v športni • dvorani Golovec v Celju, 5. februarja 1983, s pričetkom ob • 11. uri. S Podrobnejše informacije o programu srečanja lahko • dobite pri predsedniku svoje krajevne organizacije ZZB • NOV. J Želimo, da bi se srečanja udeležili v čimvečjem številu. • Občinski odbor ZZB NOV • Šentjur pil Celju • : Delo Turistično olepševalnega društva v letu 1983 Leto 1982 smo na turistično — hortikulturnem področju dokaj uspešno zaključili. CTZ nas je ponovno uvrstila na tretje mesto z 90 točkami. Petnajstim našim članom, ki so v preteklem letu Imeli najlepše urejena okolja, smo podelili priznanja in nagrade. V letu 1983 želimo vsem zdravja in delovnih uspehov na vseh področjih. Želimo, da bi tudi v tem letu uspešno in z veseljem urejali svoje domove in okolje ter tako eš več doprinesli k lepšemu izgledu Šentjurja in okolice. Za leto 1983 posredujemo naslednji program dela: I. PREDAVANJE Koncem januarja bo v dvorani gasilskega doma Šentjur predavanje o obhišnem vrtu v prido-bitvenem in okrasnem smislu. V isti dvorani bomo poslušali sredi februarja predavanja: Šentjur skozi čas. II. IZLETI V soboto, 21. maja, si bomo v enodnevnem izletu ogledali zanimivosti Iskre in svetovno znano kobilarno v Lipici. V soboto, 11. junija, bo enodnevni izlet v Belo Krajino, kjer si bomo ogledali med drugimi zanimivostmi tudi muzej slovenskega pesnika Otona Župančiča v Vinici. V metliški vinski kleti pa bomo poskusili metliško črnino in še ostale belokranjske vinske specialitete. III. HORTIKULTURNE UREDITVE Tudi v tem letu se bomo trudili, da bosta Šentjur in okolica, zlasti pa še okolja spomenikov, dostojno urejeni. Skupno bomo skrbeli za še lepše ureditve pokopališča. Sodelovali bomo pri dokončni saditvi v spominskem parku >t-88 dreves za tovariša Tita« na Resevni. Pri vseh hortikulturnih akcijah pričakujemo od vseh Šentjurčanov in okoličanov aktivno sodelovanje. IV. TEKMOVANJE Razpisali bomo tekmovanje za najboljše urejeno okolje zasebnih in družbenih hiš ter poslovnih prostorov na območju KS Šentjur — center in okolica. Rezultate ocenjevanja bomo objavili v jeseni. Najboljši bodo prejeli priznanja in praktične nagrade. V. TURISTIČNA PISARNA V letošnjem letu bomo preuredili bivši kiosk cvetličarne v društveno pisarno. Tudi okolje bomo hortikulturno primerno uredili. Prepričani smo, da bomo vse naloge izvedli le ob sodelovanju in pomoči vseh krajanov. Zato apeliramo, da se nam pridružite v skupni akciji ZA LEP, CIST IN UREJEN ŠENTJUR. Jože VOUK Predsednik turistično olepševalnega društva Šentjur Prepolni avtobusi za smer Šentjur - Dramlje Tisti, ki se dnevno vozijo na delo iz Dramelj in tega dela naše občine v Šentjur in v druge delovne organizacije celjske občine, tarnajo zaradi polnih avtobusov. Gre pa predvsem za avtobus, ki vozi delavce na delo in z dela ob 14.30 uri. Kdor se je samo slučajno napotil v Dramlje med delovnikom, je verjetno o ponovni vožnji s tem avtobusom dvakrat premislil. Avtobus je tako poln, da pred kratkim ni bilo prostora niti za kontrolorja Izletnika. Kaj pa je potem ukrenil, ko je videl, da je avtobus res prepoln, pa nam ni znano, ker je moral bolj »-na hitro« na drugi avtobus, vendar za Celje. Delavci in ostali potniki pravijo, da bi bilo nujno ob teh konicah uvesti dodatni avtobus, ki bi prebližno ob isti uri peljal potnike v Dramlje in Šentjur. Tako bi lahko tudi drugi avtobus, ki sedaj pelje iz Celja v Dramlje precej razbremenjen vozil potnike. Nekajkrat pa so morali pot- niki celo peš do Sel, saj z majhnimi otroki res ne moreš niti sedeti niti stati na avtobusu. Seveda so številni potniki že večkrat predlagali Izletniku in drugim organizacijam, da bi bilo potrebno uvesti dodatni avtobus, toda zaenkrat je še vse po starem. Kdaj pa bo bolje, pa žal ne moremo povedati. Vse omejitve so verjetno prispevale tudi k temu, da ne moremo še takoj dobiti dodatne proge. Seveda pa je treba povedati, da se za dodatni avtobus prizadevajo tako Krajevni skupnosti Dramlje in Blagovna kakor tudi drugi, ki bi radi, da bi bil vsem delovnim ljudem zagotovljen vani in reden prihod na delo in domov. Pričakovati je, da bo v tem pogledu kaj narejeno že v prihodnjem letu. Tega si gotovo želijo tudi tisti, kl se dnevno drenjajo na prepolnih avtobusih. DRAGAN SLAKAN IN MEMORIAM DRAGO MACKOŠEK Smrt. Kruta, boleča a neizbežna je ponovno posegla v naše vrste, v vrste predanih in neutrudnh borcev za naš lepši vsakdan, v vrste aktivistov za utrjevanje in graditev naše samoupravne socialistične skupnosti. Čeravno so vedeli, da je bolan, smo bili vsi, ki smo ga poznali in delali z njim prepričani, da se bo kmalu vrnil in nadaljeval začeto delo. Delo, ki smo ga tik pred iztekom leta skupaj začrtali. Zato smo onemeli, ko smo izvedeli, da je prenehalo biti srce prijatelja, tovariša v akciji, mentorja mladih, predanega družbenopolitičnega delavca in aktivista tov. Draga MACKOŠKA. Bogata je bila njegova žvljenjska pot. Po končanem šolanju za krojača in odslužitvi vojaškega roka se je zaposlil v Šentjurju in bil kot zavzet in predan aktivist kmalu poslan v politično šolo v Ljubjano. Ko je šolanje uspešno zaključil je prevzel dolžnost sekretarja mladine tedanjega okraja v Krškem. Ker se je hotel izpopolniti v svoji stročje šel na tekstilno šolo v Maribor. Kasneje ga srečamo kot uspešnega direktorja delovne organizacije Oblačila v Rog. Slatini in direktorja delovne organizacije Elegant, kjer je ostal vse do leta 1974. Kljub odgovornim nalogam v gospodarstvu je vedno našel čas za družbenopolitično aktivnost. Med drugim je bil podpredsenik obrtne gospodarske zbornice v Celju, član republiške gospodarske zbornice, predsednik odbora sindikatov storitvene dejavnosti, predsednik in kasneje tajnik občinske organizacije ZRVS in še bi lahko našteval. Po predčasni upokojitvi zaradi bolezni pa se ni umaknil. Ostal je še naprej aktiven in odzval se je na vsak poziv. Največ pozornosti pa je posvetil mladini. Bil je pobudnik organiziranja obrambne vzgoje na mladinski delovni akciji »Kozjansko« in med glavnimi organizatorji te vzgoje vse od leta 1974 naprej. Mladi so ga poznali tudi kot organizatorja revolucionarnih tradicij NOB. Resnično raznolika je bila njegova aktivnost. Nekoč je mladim v pogovoru dejal: »Vse to kar delam ne delam zato, da bi dobil kakšno družbeno priznanje ali se bi želel uveljaviti, to počnem preprosto zaradi tega, ker čutim, da je to moja dolžnost.« Te njegove besede najlepše ponazarjajo, kakšen človek je bil tovariš Drago. Bil je preprost, delaven in prvi komunist. Težko je v tem trenutku zapisati vse kar želi srce in kar bi rad človek sočloveku izrekel ob zadnjem slovesu. Težko je izbrati besede, s katerimi bi se mu radi zahvalili za opravljeno delo in za njegov prispevek pri graditvi gospodarstva v občini, negovanja revolucionarnih tradicij NOB, za delo z mladimi, za njegovo aktivnost v mladinski or-ganzaciji, v sindikatih in pri ustvarjanju ter uveljavljanju občinske organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin. Zato tovariš Drago, v imenu vseh, hvala za opravljeno delo. Tvoje delo in tvoj lik nam bosta ostala v trajnem spominu. Miran KOREN Odločite se za Sedaj je čas zimsikh počitnic in dopustov. Mnogi se bodo odšli smučat v snežno bele pokrajine, kjer je dosti snega. Nekateri pa, ki ne ljubijo zime preveč, pa morda že razmišljajo na toplo in lepo poletje. Čeprav je šele januar, pa ste se morda tisti, ki imate radi hitre spremembe, odločili letošnje poletje preživeti drugače ko ponavadi. Posebno mlad človek, ki je poln energije in ki vedno hrepeni po boljšem življenju. Perspektiva mladih je v množičnosti in v fron-tnosti mlade generacije. Ena izmed takih oblik dela je ravno mladinsko prostovoljno delo. Učenci, dijaki, študentje in delavci, odločite se letošnje poletje preživeti med brigadirji. V brigadi se boste lahko vključevali v številne krožke: foto krožek, cestno prometni krožek, razne interesne dejavnosti in še vrste drugih krožkov, odvisno od zanimanja posameznika. Poleg tega se v brigadi kuje bratstvo in enotnost, tovarištvo in vse tisto, kar je najlepše za mladega človeka. Ce se boste odločili za v brigado, boste pomagali izgrajevati našo samoupravno socla- REALIZACIJA REFERENDUMSKEGA PROGRAMA V KRAJEVNI SKUPNOSTI ŠENTJUR — OKOLICA V LETU 1982 V V letu 1982 so občani Krajevne skupnosti Šentjur — okolica zabeležili številne delovne zmage na področju vodooskrbe, komunale, posodobitve nekaterih makadamskih cest in hitro ter učinkovito sanirali poškodovane objekte po neurju. V naši KS to ni bilo težko, ker so občani pripravljeni prijeti za lopate in krampe, nuditi svoje prevozne usluge ali kako drugače urejati listično družbo na kar najbolj human način. Pomislite, kaj vse nam je dala naša družba in naši predhodniki, da lahko mi danes živimo v miru, pa čeprav prihaja čas ki bo od nas zahteval še precej truda in dela. Oddolžimo se s tem, da pomagamo izgrajevati našo samoupravno Jugoslavijo. Naj vam predstavim MDB Miloš Zidanšek iz Šentjurja pri Celju. Brigada nosi ime po narodnem heroju in je znana po številnih zveznih akcijah: od Goričkega, Kadinjače, Posočja in do Vlasine. Brigada je prejemnik številnih priznanj, med njimi trak akcije, plakete 18. avgust, največjega priznanja občine Šentjur, prejemnik najvišjega priznanja MPD SR Srbije, priznanja SO Tolmin ter številnih drugih priznanj. Letos pa je bila brigada še posebno uspešna. Poleg traka akcije je prejela še Goranovo plaketo, prehodno zastavico akcije in predlagana je bila za najboljše priznanje MPD v Jugoslaviji, plaketo Veljka Vlahoviča. Dobro sodelovanje pa je pokazala z brigadirji iz Plandišta, ki se jih je vključilo v našo brigado kar deset. Brigada je iz leta v leto us-penšejša, kar je dokaz, da si mladi prizadevamo, da pomagamo izgraditi materialno osnovo naše družbe. Brigada Miloš Zidanšek se bo tudi letos udeležila druge izmene zvezne MDA—. Predlog je bil za naslednje akicije: Partizanski put in Delibatski pješak v Vojvodini ali pa Otok mladosti v Hrvatskem Primorju. Tudi letos bomo sodelovali z brigadirji iz Plandišta. Želimo si, da bi bila letošnja brigada prav tako uspešna. Zato bomo poslali približno 10 brigadirjev na priprave v Avstrijo. Ce se boste odločili, da odidete v brigado, se lahko že sedaj prijavite na Občinsko konferenco ZSMS v Šentjurju ali pa v OO ZSMS v svojem kraju. Torej, letošnje poletje se boste iz brigade vrnili polni lepih vtisov, nepozabnih srečanj, nasmejanih src in žuljavih rok. Vse težave in skrbi bodo pozabljene, ostali bodo le prijetni spomini, ki bodo za vedno ostali v vaših srcih. Jožica Kristan sredino, v kateri živijo. Zato je prav, da priznamo, da je največja zasluga občanov, da so ohranjali in pospeševali napredek krajevne skupnosti, da so se krepili samoupravni odnosi v vaških sredinah, skupno premagovali nekatere nastale težave, predvsem pa so se stabilizacijsko obnašali, saj so vso delo opravili sami, seveda pod strokovnim nadzorstvom. Referendumskega programa v vseh petih vaških skupnostih ni bilo moč enakovredno in istočasno realizirati vsled dotoka sredstev samoprispevka skozi vso leto, zaradi zaposlenih nakazil SIS, odplačevanja anuitet iz prejšnjih let in zaradi nekaterih skupnih vlaganj z ostalimi sofi-nanserji. Gramóziranje cest je potekalo po programu, sanacija po neurju se opravlja še sedaj, vse bolj pa je prisotna zahteva po posodobitvah nekaterih cestnih odsekov, ki so izpostavljeni delovanju voda, to pa zahteva večje strokovno delo v sodelovanju s poznavalci tega področja dela. Daljša časovna priprava teh cestišč pa omogoča porazdelitev stroškov na krajša obdotja, kar omogoča večjo končno investicijo. Urejanje kanalizacije v komunalno neurejenih soseskah tudi ni šlo brez občanov in sredstev samoprispevka, kar pa je za KS pomembna rešitev večletne komunalne problematike. Občani pa so tudi pc vaseh uredili kanalizacijo ali odvodnjavanje, kar je za ureditev cest in drugih objektov velikega pomena. V času vse večje uporabe javnega prevoza se je pokazala velika potreba po urejenih avtobusnih postajališčih v soseskah, predvsem v Novi vasi, Grobel-nem, Jakobu in v Vrbnem. V zadnjih nekaj tednih so občani organizirano pristopili k tem ure- Ni dolgo od tega, ko so v vseh stanovanjskih blokih v naši občini končno bili nameščeni gasilni aparati, treba je bilo vložiti veliko napora, da je do tega prišlo. V stanovanjskih blokih je nameščeno, upamo vsaj, zadostno število teh aparatov (v blokih Na Lipico po 2 v vsakem bloku). Tudi na vidnem mestu so in če bo treba, bodo po njih lahko segli vsi, ki z njimi znajo ravnati. To pa je vprašanje, ki se samo po sebi postavlja. Ali z njimi znamo ravnati vsi? Vemo, da so v dopoldanskem času v stanovanjih predvsem starejši ljudje, upokojenci in invalidi. Kdo bi zatrdil, da vsi ti ljudje tudi obvladajo rokovanje z aparati, ki po pravici povedano tudi niso pregledani. Zato pa bi hišni sveti organizirali preko strokovnih služb seznanjanje z rokovanjem gasilskih aparatov. To bi lahko izvedli tudi večkrat, tako da bi se lahko tega poslužili prav vsi, ki so zdravi in sposobni aparat dvigniti in ga prenesti do ditvam, vendar to še ni povsem realizirana naloga. Vsi naši občani še nimajo dobre pitne vode, kar je še vedno prioriteta referendumskega programa, predvsem v VS Jakob in Kameno, v ostalih vaških skupnostih pa se to vprašanje rušuje že več let. Zabeležili pa smo velike zmage na tem področju predvsem v Tratni in Preskoči-nah. Ureditev Resevne in Slivniškega jezera tudi ni šla in ne bo šla mimo občanov, saj so le-ti bili nosilci komunalnih ureditev tako ceste Crnolica — Pregrada v Tratni kot ceste na Resevno. S sredstvi samoprispevka in SIS so prva dela uspešno opravljena, v tem srednjeročnem obdobju pa so predvideni končni uspehi, v sodelovanju z vsemi, tudi z zelo delovnimi brigadirji, ki so nam vedno priskočili na pomoč. Niso pa samo komunalni uspehi v naši KS tisti, ki združujejo občane. Krajevno skupnost povezuje skupen interes po čim hitrejšem družbenem napredku, po skupnem samoupravnem odločanju o vsen; kar je krajevnega in skupnegj. Odraz uspehov pa je udeležba na zborih občanov. Alojz Arlič določenega kraja, po stopnicah do stanovanja, kleti in podobno. Ce se tega ne bomo lotili sedaj, ko io aparati nameščeni in jih opazijemo in vemo, da so postavljani zato, da nam bodo v slučaju nuje v pomoč, potem njihovi namestitev ne predstavlja varnosti in zaščite. 0 tem so spregovorili tudi člani uličnega odbora ulice Dušana Kvedra, ki so zadevo obravnavali na svoji seji. Pri tem so se tudi dogovorili, da bodo opozorili pristojne organe, da pregledajo namestitev in delovanje nameščenih gasilnih aparatov. O poučevanju stanovalcev, kako z njimi rokovati, pa bo tudi potrebno pristopiti čimprej, če že ne takoj. Prepričani smo, da bo vsaka stvar imela svoj pomen, če bomo vsi vedeli zakaj, kako in na kakšen način jo lahko uporabimo in za kakšne namene. Tako tudi to ne bi smelo ostati brez odmeva. DRAGAN SLAKAN KS Šentjur - okolica ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••e Na planini pri Sevnici in okolici so se pojavile govorice o sumljivi smrti Stanislava Žerjava iz Planinskega vrha. Javnost obveščamo, da je pokojnik umrl dne 19, novembra 1982 zaradi srčnega infarkta, kar je bilo ugotovljeno s sanitarno obdukcijo. Postaja milice Šentjur •••••—••••••••O———————— Aparati nameščeni /-stanovalci nepoučeni! Strokovno izpopolnjevanje vinogradnikov Delo vinogradniško-sadjarske-ga društva je v letošnjem letu bilo zelo bogato. V februarju je društvo opravilo predpreizkušnjo vin pridelka letnika 1981. V marcu so bila izbrana vina v okviru KK Šmarje in Šentjur ocenjena po vinskih strokovnjakih — enologih. 16 belih in 13 rdečih vrst vina iz šentjurske občine v glavnem iz Dramelj je bilo zelo dobro ocenjenih in to 7 z diplomami kakovostnih in 21 s priznanji namiznih vin. S to preizkušnjo se je drameljsko vino, ki je pred vojno že imelo svoj sloves pričelo ponovno uveljavljati. Ne smemo pozabiti, da je v Dramljah na Uršuli pred vojno bila banovinska trsnica in da so tudi nekateri kmet; e-vinogradniki bili dobri trsničarji kar se je vsekakor odražalo pri trsnem izboru in s tem v zveri s kvaliteto vin. V drameljskih goricah je v zadnjih 15 letih prišle do velikih sprememb. Prav gotovo sta dobri dve tretjini vinogradov obnovljeni, vinogradniške površine so se znatno povečale, izréino .se je povečalo število novih vinogradnikov, posodobljen je bil trsni izbor, urejene žičnice in še bi lahko naštevali. Strokovro izpopolnjevanje vinogradnikov je poleg temeljne organizacije kooperantov pri KK prevzelo društvo, ki je doslej članstvu posredovalo že vrsto praktični* demonstracij in predavanj o trsnem izboru, saditvi, rezi, gnojenju, negi trte, škropljenju, kletarjenju itd. Prav zavoljo takega pristopa je članstvo v nenehnem porastu in je že blizu števila 100. Zadnje letošnje posvetovanje je vodil znani vinogradniški strokovnjak dipl. ing. arg. Jože Protner, direktor kmetijskega zavoda v Mariboru, ki je v obliki razgovora razgrnil pred članstvo vrsto zanimivih izsledkov pri negi mladega vina, rajonizaciji vinskih okolišev, ocenjevanju vin itd. Po posvetovanju je bilo družabno srečanje, na katerem so člani ob orehih, siru in domačem kruhu poizkušali in ocenjevali letošnji obilni vinski pridelek, ki so ga prinesli iz svojih kleti. Ernest Rečnik Pred novimi ukrepi v živinoreji Vse kaže, da so nas izkušnje preteklih let izučile, da morami večjo pridelavo hrane pričeti načrtovati dovolj zgodaj. Tako sta bila zadnja dva tedna pred iztekom starega leta v znamenju razprav o letošnjih pospeševalnih programih. O tem so pred kratkim razpravljali tudi člani izvršilnega odbora živinorejske poslovne skupnosti. Mineva namreč leto dni, odkar smo sprejeli zakon o intervencijah v pridelavi živeža. Tako s posebnim davkom od osebnega dohodka vseh zaposlenih zbiramo denar za premije, regrese, nadomestila in podobno. S takšnimi intervencijami bomo namreč nadaljevali tudi letos in tako spodbujali pridelovalce k večji in intenzivnejši pridelavi hrane. Tudi letos bo, podobno kot lani, večji del teh sredstev namenjen pospeševanju živinoreje, ki temelji na domači krmi. Drugi del potrebnih sredstev, natančneje 191 milijonov dinarjev, bodo po samoupravnem sporazumu zbrali pri živinorejski poslovni skupnosti, del sredstev pa bodo še naprej zbirali občinski intervencijski skladi. Vendar so člani izvršilnega odbora v razpravi o predlogu programa intervencij in ukrepov opozorili na dejstvo, da nastajajo pri izplače- vanju teh sredstev veliki zastoji. Zato so predlagali, naj bi del sredstev v letošnjem letu združevali in obračunavali na republiški ravni. Tako naj bi po novem predlogu programa živinorejskega pospeševalnega sklada tudi v letošnjem letu pospeševali povečanje staleža živine in večjo tržno prirejo mesa in mleka. Del sredstev bo namenjenih premijam za vzrejo plemenskih telet za obnovo črede bikov za osemenjevanje in pripust ter za boljšo kontrolo proizvodnosti krav. Ob tem so se delegati zavzeli za poenoteno kontrolo molznosti krav, ker sedanji način A in Z kontrole ni del zaželenih podatkov, predvsem pa je preveč razdrobljen in predrag. V letošnjem letu pa naj bi priredili tudi 327 milijonov litrov mleka. Načrti so zahtevani, so poudarili v razpravi, zato bodo tudi premije drugačne. Vendar so se zavzeli za enotno odkupno ceno, ki naj bi v letošnjem letu odpravila nekatera cenovna nesorazmerja. Po drugi strani pa so mlekarji opozorili, da je zaradi trikratnih popravkov odkupnih cen mleka, močno upadla akumulativna sposobnost mlekarske industrije, saj vsak odkupljen liter mleka pri- naša iz dneva v dan večje izgube. Delegati so v razpravi opozorili tudi na to, da so programi v prireji govejega mesa kljub popravkom še vedno prezahtevni. Tako naj bi v prihodnjem letu priredili 42 tisoč ton govejega mesa, kar pa je po mnenju članov izvršilnega odbora vsaj za 7 tisoč več, kot v letošnjem letu resnično lahko zmoremo. Premije za privez 120 tisoč telet — različne za ravninski in hribovski svet — naj bi po predlogu letošnjega programa obračunavali na kilogram prirejenega mesa, vendar se delegati s takšnim načinom niso strinjali. V letošnjem letu naj bi za 10 tisoč krav povečali tudi stalež pri rejcih, ki oddajajo tržne presežke mesa in mleka. Višina premije bo različna za rejce v ravninskem in hribovitem območju, del potrebnih sredstev pa bodo po svojih programih prispevale tudi mlekarne. Premirali pa bomo tudi obno- vo in ureditev pašnikov v hribovitem svetu ter sovlagali v programe raziskovalnih, strokovnih in pospeševalnih nalog. Vendar se je o načinu izplačevanja teh sredstev med člani razvila živahna razprava. V letošnjem letu naj bi namreč sovlagali le v tiste naloge, ki bodo imele tudi naročnika. Le tako bo namreč mogoče spremeniti odnos do takšnih nalog, ki jih v praksi doslej nismo znali najbolje izkoristiti. S spremenjenim načinom odobravanja teh nalog pa bi porabniki — kmetijske organizacije — znanstvene izsledke lažje prenašali v vsakdanje delo. Zaradi vedno večjega zanimanja nekaterih delovnih organizacij za organizirano rejo kuncev so člani izvršilnega odbora predlagali ustanovitev odbora za kuncerejo, ki naj bi v kratkem pripravil enotni slovenski program. Milka Pance •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• Koliko goriva? Za kmetijstvo določa uredba slovenskega izvršnega sveta, da bodo od januarja do marca letos dobili lastniki traktorjev bone za sto litrov bencina za vse tri mesece. Kmetje, ki nimajo lastne mehanizacije, uporabljajo pa kot člani organizacij združenih kmetov strojne storitve, so upravičeni do bonov za 10 litrov gori-Vva na hektar obdelovalne zemlje oziroma pet litrov na hektar gozda (pod pogojem, da imajo vsaj 100 arov njiv in vinogradov ali pol hektara travnikov in sadovnjakov ali pa prav toliko gozda). Kmetje, ki prevažajo mleko ali plužijo ceste z lastnimi traktorji, bodo dobili bone za 30 litrov goriva na sto kilometrov za traktor in 9 litrov na sto kilometrov za osebni avtomobil. Podrobneje bodo te količine določale organizacije združenih kmetov po pogodbi. Kmetje, ki vozijo živila na tržnico, bodo podobno dobili 30 litrov goriva na sto kilometrov za traktor, 3 litre za motorno kolo, vendar največ sto litrov na mesec. Bone bodo prejeli s posebnim potrdilom tržnice oziroma krajevne skupnosti, da res plužijo ceste. TRGOVSKO PROIZVAJALNO PODJETJE r/v n. sol. o. TOZD Transport Kmetovalci, pozor Bliža se čas spomladanske setve in kmetijskih opravil. Ali ste že preverili delovanje vaših kmetijskih strojev? V kolikor imate težave z njihovo uporabnostjo se hitro obrnite na vaš kmetijski mehanični servis v Kmetijskem kombinatu Šentjur, TOZD Transport. Potrebne usluge vam bomo brezhibno izvršili v zelo kratkem času v naši mehanični delavnici v Šentjurju ali pa po vaši želji tudi na domu. TOZD Transport St. 53 — januar 1983 UTRIP STRAN 7 Kaj pa ostali? Pred dnevi sem prejel odločbo od Občinske in na pritožbo iste Republiške sanitarne inšpekcije, da se nam prepove uporaba sanitarij. Ko sem leta 1969 dobil gradbeno dovoljenje, sem istočasno dobil vsa potrebna soglasja, med njimi tudi soglasje, da je možen priključek na vodovod in kanalizacijo. Leta 1971, sem dobil uporabno dovoljenje, z motivacijo, da so bili izpolnjeni vsi pogoji za gradnjo. Ker v tem času Skupščina občine Šentjur kot investitor ni dokončala glavnega kanala, za katerega sem dodatno prispeval 3000 din, kar takrat ni bilo malo, se naš odtočni kanal ni povezal z glavnim kanalom, ki še do danes ni dograjen. Na večkratno urgenco nekoga, da je kanalizacija nedovršena, mi je sedaj isti inšpektor, ki je pred 11 leti izdal uporabno dovoljenje, preklical svojo odločbo. S tem nastane več momentov: Kakšne moralne kvalifikacije ima inšpektor, ki izda sebi nasprotujočo odločbo. Če bi leta 1969 ne dobil soglasja, pač ne bi zidal na tej parceli. Kako mora Skup- ščina občine prositi občana za sofinanciranje glavnega kanala, potem, pa prekine z gradnjo 85 m pred zaključkom. Da se povrnem k naslovu. Obšel sem ožji Šentjur in ugotovil, da je na našem območju vsaj 60 stanovanjskih hiš z enakimi ali slabšimi sanitarnimi pogoji. Se več. Vsa kanalizacija Šentjurja se odteka preko Pešnice in Voglajne proti Štoram, brez čistilnih naprav, in bi bili ljudje iz Štor enako upravičeni, da nas obtožujejo, da jim pošiljamo infekcijske bolezni in komarje. No, k sreči so ljudje strpni in se med seboj ne obtožujejo, saj drugače bi se morala vsem zgoraj navedenim izdati enaka odločba. Pa saj pravi star slovenski pregovor: Kje ni tožnika, ni sodnika«. Res, da je neurejena kanalizacija onesnaževalec okolja, še hujši onesnaževalci so pa tisti, ki onesnažujejo zrak. V zimskem času ga dejansko vsako gospodinjstvo nekoliko. So pa veliki onesnaževalci, od katerih bi se moralo zahtevati, da se uredijo čistilne naprave. Anton Koželj Izdaja odločbe nima samo namena nalagati obveznosti posameznim občanom, ampak naj bi bila vzpodbuda za samoupravno organiziranje in ^ktiviraije vseh dejavnikov, ki so odgovorni za reševanje širših družbenih interesov, kot so skrb za zdravje ljudi in varstvo okolja. Občinski inšpektorat Odgovor na gornji članek Kadarkoli hočemo ali želimo neko zadevo posredovati javnosti, imamo v ozadju prav gotovo namen, da se javno mnenje opredeli za oceno bodisi tako ali drugače, če hočemo to doseči, potem pač moramo biti v posredovanju najosnovnejših podatkov točni in nepristranski. V primeru, ki je vzpodbudil pisca članka »-Kaj pa ostali?«, temu ni tako. Pisec navaja, da mu je sanitarna inšpekcija z odločbo prepovedala uporabo sanitarij. To ni res. Prizadeta stranka je prejela odločbo z izrekom: ».. .da morata lastnika zapreti iztok iz greznice in greznično vsebino odvažati na način, kot ga določa občinski odlok o obveznem odstranjevanju smeti in drugih odpadkov«. V citatu odločbe je torej zaobsežena oblika odstranjevanja sanitarnih odplak, ne pa prepoved uporabe sanitarij, kot to napačno navaja pisec članka. V V letu 1969 je dobil pisec članka (in tudi drugi) dovoljenje za graditev stanovanjske hiše z delavnico v sedanji Kolodvorski ulici. Zemljišče je bilo takrat primerno za graditev med drugimi tudi iz zdravstveniih razlogov. Torej takrat ni bilo razlogov, da investitor ne bi mogel dobiti gradbenega in kasneje uporabnega dovoljenja, saj je bila v načrtu gradnja kanalizacijskega cevovoda, na katerega bi se lahko priključile vse stanovanjske hiše z delavnicami v Kolodvorski ulici. S postopno naselitvijo stanovanjskih hiš v Kolodvorski ulici se je pričelo okuževati okolje s straniščnimi odplakami. Nekoliko kasneje se je pričel graditi zbirni kanalizacijski cevovod, ki se v dolžini kanala končuje prej, kot je bilo to predvideno. Razlog za prekinitev gradnje po dolžini Prometna problematika kanala leži v pomanjkanju ali razporeditvi finančnih sredstev. Vse zgradbe oz. njihove sanitarne naprave so priključene na zbirni kanal, razen dveh obrtnikov, od katerih eden je pisec članka. Posledica tega je, da imenovana dva obrtnika spuščata straniščne odplake preko greznic na zemljišče med Kolodvorsko ulico in železniško postajo. Tako je s fekalijami onesnaženega zemljišča iz leta v leto več. Mimo tega zemljišča vodi tudi javna pot. S fekalijami onesnaženo zemljišče je idealno okolje za pašo in razvoj muh, ki lahko prenašajo povzročitelje črevesnih nalezljivih bolezni na ljudi, živali in podobno. Takšno stanje pa je vzrok za intervencijo inšpekcijskih služb. V danem primeru torej ne gre za izdajo nasprotujočih si odločb ali za neko dvojno moralo inšpektorja, kot to navaja pisec, ampak za dejstvo, da pisec sam spušča svoje sanitarne odplake na zemljišče, od koder lahko s kontaktom ali preko mrčesa negativno vpliva na zdravje bodisi njega samega ali drugih ljudi. Potreba po izdaji odločbe je torej nastala šele potem, ko je pisec članka začel sam onesnaževati okolje. Dejstvo, da se prizadeta stranka ni priključila na obstoječo kanalizacijo, pa je stvar, ki jo mora rešiti sam osebno ali preko ustrezne interesne skupnosti. Že sama zavest in kulturna razgledanost občanov bi morala biti zahteva, da se vsaj v strnjenem naselju takšne stvari ne bi smele dogajati, ne pri piscu članka kakor tudi ne v ostalih podobnih primerih, ki jih v Šentjurju, kot prav navaja pisec, še cela vrsta. Tudi tl bodo gotovo občutili inšpekcijski poseg, če teh stvari ne bodo reševali sami. NADOMESTITI MANJKAJOČE PROMETNE ZNAKE, ODVEČNI PA ODSTRANITI O tem je med drugim tekla tudi beseda na zadnji seji sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu tri KS Šentjur — center, ki je bila v mesecu decembru. Svet je obravnaval tudi problematiko varnosti na območju Šentjur — center. V celoti gledano je varnost prometa zadovoljiva. Bilo je manj prometnih nesreč na tem območju, več pa jih je bilo poškodovanih. Pri tem je treba upoštevati, da v posameznih ulicah ni možno razviti večje hitrosti in za to tudi ni večjih karambo-lov. Seveda pa zato ni rečeno, da ni problematike v zvezi z varnostjo prometa. Dejstvo je namreč, da ponekod manjka prometnih znakov, drugje jih je preveč' ali pa so neustrezno postavljali. Da bi v letošnjem letu v ožjem delu Šentjurja naredili in preve- IMPT“ rili, kje je treba stvari urediti, bodo v ta namen organi Postaje milice predlagali, kje bi bilo treba postaviti prometne znake in katere je treba odstraniti. Krajevna skupnost vsako leto namenja del sredstev za urejevanje prometne signalizacije. Sredstva za leto 1982 še niso bila izkoriščena, zato bodo do kon-\a tega leta razmere kolikor talko uredili. Svet pa je obravnaval še problematiko Efenkove ulice kjer je ptdan predlog, da bi bua ulica enosmerna. Treba bo zagotoviti tud večjo varnost pri avtobusni posaji v Šentjurju, kjer je vhod k stanovanjskemu bloku Valentina Orožna, ter še na drugih mestih. Vsiga ne bo mogoče urediti letošnje zadnje dni. Nekaj letos, nekaj drugo leto, to pa bo pomenil: tudi večjo varnost za pešce ih druge udeležence v cestnem prometu. Sevela pa bodo prometni znaki postavljani zato, da jih bomo spoštovali. Športne novice REZULTATI OBČINSKE NOGOMETNE LIGE ŠENTJUR 1982/83 — JESESSKI DEL A liga: 1. Dramlje A 11 točk 2. Grobeno 7 točk 3. Ponikva 7 točk 4. Panteri 6 točk 5. Veterani Dramlje 6 točk 6. Magnum 5 točk 7. Jako» 0 točk B liga: 1. Loki I 16 točk 2. Trama 12 točk 3. Vrtno 11 točk 4. Dramlje B 10 točk 5. Slivnica 10 točk 6. Lota II 9 točk 7. Primož 6 točk 8. Bukovje 6 točk 9. Začetniki 5 točk 10. Pešnica 3 točk Planinske novice IO Planinskega društva Šentjur sporoča vsem svojim članom in tudi vsem ljubiteljem narave in planin, da je bil na zadnji seji IO sprejet program izletov za leto 1983. Obenem naproša vse člane kakor tudi ostale občane, ki bi se želeli včlaniti v planinsko društvo Sernjur, da poravnajo članarino zs leto 1983, in sicer v pisarni dnštva Titov trg 2, vsak četrtek ad 15.00 do 16.00 tire. Članarino bo možno poravnati tudi v osnovni šoli Šentjur in tudi na planinskem domu na Re sevni. Dom je še do 1. 4. 198 zaprt jaradi varčevanja z energijo in skromnega obiska v zin-skem času. V kolikor bo pa sjo-mladi ugodnejše, bo dom odjrt od 1. 3. 1983, kar bo objavltoo v oglasni planinski omarici pri križišču v Šentjurju. Program izletov PD-SentJur za leto 1983 JANUAR: 1. 1. 1983 — sobota Pohod po poti pohorskega bata ljona FEBRUAR: 12. 2. 1983 — delovna sobota Pohod po poti XIV. divizije 27. 2. 1983 — nedelja Šaleška pot (transverzala) MAREC: 12. 3. 1983 Zimski vzpon na Porezen APRIL: 23. in 24. 4. 1983 (sobotf m ne-delja) . . Primorska I. del (slovdska planinska pot) MAJ: -, Za razvedrilo 30\ §it (srečanje Yfitjur, PD-Kozjak) Menina društev PD- JUNIJ : 25. in 26. 6. 1983 (sobota in m-delja) Karavanke — Begunjščica — Stol (slov. plan. pot) JULIJ: 22., 23. in 24. 7. 1983 petek, sobota in nedelja) Julijske Alpe — Špik — Vrata (slov. plan. pot) AVGUST: 19., 20. in 21. 8. 1983 {«tek, sobota in nedelja) Julijske Alpe — Vršič — Jalovec — Trenta (slov. plan. pot) SEPTEMBER: 17. in 18. 9. 1983 (sobcta in nedelja) Julijske Alpe — Krn (sov. plan. pot) OKTOBER: 16. 10. 1983 (nedelja) Savinjska Alpe — Krn (slov. pl. pot) NOVEMBER: 6. 11. 1983 (nedelja) Konjiška pot Vse podrobnejše informacije o izletih daje in tudi prijave za posamezne izlete sprejema vodja izletov — Jože ZUPANC — »ALPO&" TOZD CEV ARNA — tel. 741-311 int. 15. Ivan Straže ”—=«- UTRIP izdaja Občinska kenhnaea SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4000 izvodov. Uradniški odbor: Glavni urednik nini™ Pap; odgovorni undnik Goce Kalajdžiski; Jano Kogovšek - splošna problematika - mentor dopisnikov; Franc Skoberne — delo KS bi OZD — fotografije; Drago Bojan Batistič; lektorstvo — Danica Herič. Naslov uredinižtva; Titov trg 5 Tel.: 741-286, 741-002, i. reč. 5077M7M5153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: TOZD .Papirkonfekdjac Krško. Oproščeno trmrijacga davka od proizvodv IL 745-L5/V-197I. Fotografij la rokopisov at vračamo.