ćou. Slovima. Trst, v nedeljo dne 6. decembra 1903. Tečaj XXVH! Is.hnju r-.:ik dan praznikih ob "». uri. ob iK>ne ileljkih ob i*, nn zjutraj. m' ur-»i:. •.«'•» D" 3 novč iti stotinki i v Tr*tu i u okolici. Ljubljani. Gorici. •ru. t>i-.vu. Mriji. >t Petru. Sežani, režim. Novenimestu itd. Oglase in naročbe -vprejema uprava linta n Edinost", dica Molin piccolo stv. 7. Uradne ute od 2 pop. do S zvečer. Cene _ria>«itii lo stotin k na vvsto petit: poslanice, nsninnice. juvn- zaliva i t' in «i<>inači oglasi jm» p^gotlbi. _ TKLEFON stv. s;«. Pasamezne številke ▼ mn -trili tolmkarn; Celii. Kranju. Mar Glasilo političnega društva ..Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnina znaša za vse leto 24 kron. pol leta 12 kron. :> mesece 6 kron. Nii naročbe brez doposlaue naročnine ?e uprava ne ozira. V>i ilopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankov ane pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianca štv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 12. Položaj na Ogrskem. BUDIMPEŠTA b. V-^V-Li či ^j1 k - t >ve ftrat ke e bd* s 41» prot ga- sovi \>prejet pr»dlog, kateremu je v zadojej ' stavil po« . Košut z dodatkom poslanca 1 halv a * kat«r:m trla^a tudi grof Tisza. I a prelio* s do'a t k oni vred se glasi: Ne-odvisucs'.ua «tr. nna z avija slovesno, da l>o — ako m D'-tersiti predsednik izjavi ter z K>rn>a odobri, esedo posl. K< šut, kateremu sj o vstopu v dvorano priredili n eg >vi pristaši burno ovacijo, medeni ko 3j se mu člani ljudske stranke in -»rista^i posl. RaitovsKega zauičevalno smejali. iV- . Kušui pjjašojeval j,e pogoje, pod katerim; je njegova sirauka pripravljena stopiti na jKjlje parlamentarnih bojev. — (Klic: ....pod katerimi pt goji je pripravljena položiti orož e.) Po preeitanju v zadnjej stiankinej konferenc vsprejetega Košut-Tbalv - jevega predloga, zjavil le govornik, da on ne prihaja s palmo miru, marveč ravno nasprotno, njegova stranka da se bo tako dolgo bojevala, dokler ne bo d ^ežeua popolna neodvi-«no?t Ogrske na vgeh poljih državnega živ-jeoja. Govornik je zavračal mejklice ljudske stranke, ki so izražali trditev, da je nt-> Iv.suoetaa stranka sklenila kompromis z vlado m je profil Ijtidsko stranko, naj ne Ivomi na njegovem patnjotizmu. „Ekscepci-j melna bojna iredstva ne nn»rejo služiti za vedno. Obstrukcija je parlamentarna revolucija, katere ima praviej posluževati se vsaka strauka a le v skrajnih s:uč<*jih. Radi take revoiuc je mjra nsr^i toliko trpeti, da je neobhodno potrebno dobiti njegovo dovoljenje. Osebno prepričanje v^led tega ne more prav:Siti nadaljevat je obstrukcije. X ozirom .»a ua to, «1» vee«na zavzema stabSče, po katerem e sklepati, tia ne želi uvedenja ma-Jjartkf^ aruiadceea iez.ka, kakor ^tudi z z.rum na to, da je kralj, na nasvete tujih PODLISTEK. Ženska tridesetih let. Pranco&ki spisal: H o n o r e de Balzac. }V»*Ioveail K Z. V. (04) Dvojno snidenj e. svetovalcev izjav 1 , da gotovih »klepov tiiko i ne ratific ia : izginila je mrižno^t, da bi iuhn šioa na ustavni način uveljavljala svojo voljo. Morda bi bila mogla to se silo drseči ; ali ker bi bila močna vladna stranka inogla na to se silo odgovarjati in ust »aiiti s tem precedenčni slučaj, ki bi pomenil polom dežfle, morala je neodvisnostna stranka opustiti to namero. Govornik je na to našteval velike vspehe obstrukcije, kakor preprečen je povi-šanja rekrutnega kontingenta in koncesije krone, katerih ni smeti omalovaževati. — Košut je povdarjal potrebo volilne rt forme, katera je v p prejeta med pogoje za sklenjenje miru in je izjavil, da vsako pravo izvira iz naroda i a tako tudi pravo glede vojske. — Neodvisnostna stranka stoji sploh na stališču neodvisne armade, ker armadni jezik in vodstvo armade ne more biti, nego madjarsko. Mini^teraki predsednik grof Tisza izjavlja, da se ne bo protivi!, ako zbornica sklene, da se razveljavi sklep o popobidan-skih sejah. (Živahno pritrjevanje po skrajni levici.) Oa stavi tak predlog še danes. Kar je rekel govornik v imenu vlade o volilni reformi, zadrži v celoti ; on hoče povspeše-vati Čimprej mogoče uresničenje volilne reforme. (Živahno pritrjevanje pri skrajni levici.) »Bojazljivem«, je siknil general vstavi vsi gusarja. »Stari gospod !« je dejal poročnik, »ne prenaglite se preveč, Vaš rudeči trak kaj .ahko upliva na našega kapetana, jaz, jaz se m o se smejem.....Takoj zaključiva najino konverzacijo. V tem hipu je naznanil zamolkel šum, v katerega se ni umešaval^ nobena tožba, generalu, da je vrli Gomez umrl mornarske »mrti. »Moj denar, ali življenje!« je vskliknil pepaden od grozne togote. »Ah ! Vi ste uljudni«, mu je rekel Kar se tiče zahtevane izjave od vlade, da ima na Ogrskem vse pravice, tudi na organizacije in vodstvo vojske narod, izjavil se je min. pred?, pripravljenega, da se zlaga s ^ temi temeljnimi mislimi. (Živahna odobravanje j v celi zbornici). Po ogrskem državnem pravu I Bta krona in narod v organični zvezi. Kako protivljenje istih ali izoliranje enega od dru-j zega se ne more pomisliti. Govornik sme 1 radi te izjave upati, da bodo vsi faktorji zbornice delovali na to, da se razvija ustavni boj v normalnem tiru (Pritrjevanje v celej zbornici). To ne pomeni, di je sedaj boj končan. (Posl. Košut: Nasprotno!) Hoj 89 bo sedaj nastavljal, kakor zahtevajo narodni intereji. (Odobravanje na vseh straneh zbornice). Mi Ee bodemo sedaj bojevali s takim orožjem, ki ne bo rušilo, marveč gradilo, (Pritrjevanje na desnici) ki narodne naloge ne bo oviralo, marveč povepeševalo, ki dvigne politični ugled in moč našega naroda. (Ž -vahna pohvala na desnici.) »las bi bil — nadaljeval je minister — pripravljen na skrajni boj, ali jaz sem to smatral za zadnje sred atvo, ki bi se moglo vporabiti le v skrajnem slučaju. (Klic na skrajni levici: Nikoli !) Ministarski predsednik je nadaljeval: — Jaz bi z vso toploto svojega srca pohvalil, ako bi te moje beeede pripomogle k temu, da bi naiu posijalo solnce ustavnega življenja in da bi mogli tako delovati za blagor dežele kakor zahtevajo to njeni interesi. (Trajajoča živahna pohvala.) Po jI. Szederkco vi je izjavil, da ae bo njegova stranka za popolno uveljavljanje gusar zasmehovaje, »toda varujte se, da od nas ne istaknete Česa,...« Na poročnikovo povelje sta hitela dva mornarja vezat Francozove noge ; z nepriča- | kovano smelostjo ju je pahnil nazaj, iztrgal z jednim mahom, na katerega ni bil nikdo pripravljen, poročniku sabljo, ki jo je nosil ob boku, ter jo jel urno vihteti, kakor star konjeniški general, ki ume svojo stroko. »Ha! roparji, starega Napoelonovega vojaka ne boste metali v morje kakor kako oštrigo«. Streli, sproženi iz samokresa na trdovratno se upirajočega Francoza, so zbudili Parižanovo {tozornost, ki je ravno nadzoroval prenašanja vrvja, katerega je bil zapovedal sneti s »Svetega Ferdinanda«. Na da bi se vznemiril, je zgrabil pogumnega generala od zadej, vlekel ga naglo s seboj ter ga spravil do roba z namenom, da ga vrže v - odo. V tem trenotku je zadel generalov divji pogled ugrabnika njegove h&ere. Spoznala sta ae takoj — oče in zet. Kakor bi bil marki brez vsake teže, je dal kapitan svojemu sunku madjarskega poveljnega jezika še nailalje ob-ijektivno bojevala v okviru zborničnega poslovnika. Posl. Kaas (ljudska stranka) je izjavil, da nikoli ne pristane na kak kompromis z ministarskim predsednikom, kateri preti z najhujšimi nasilslvi. Ljudska stranka bo tudi narlaije izvrševala najstrožjo kontrolo nad vladnim delovanjem. Ministerski predsednik je izjavil, da se I med njim iu neodvisnostno stranko ni skle-i nil nikak pakt, marveč so sc le vršila poga-jsuja, da bi se na podlagi bistrenja menenj ustvarila uvodna situvacija v parlamentu. Min. predsednik ni hotel verjeti izjavi posl. Kaasa, da hočejo poslanci tirati boj do skrajnosti in izjavil je svoje prepričanje, da jih pa-trijotični čut uveri o mnenju naroda, ki želi, da b nj prestane, da se izvedejo vojaške re-fjrme ter da se zacelijo rane, provzročene po brju. Ziupajoč na patrijotieno spoznanje poslancev, upa, da po njih nadaljevani boj ne prepreči rešenja najnujnejših državnih potreb. Posl. Kubik priglasil je več slučajev, ko so bili nekateri mladeniči pozvani na nabor. M nister za honve i je proti temu izjavil, da so ti pozivi nfztkoniti in posledice deloma nesporazum'jenj, deloma pregorečno-sti v službi, deloma pa da so to inest»fika-cije. Vsle 1 tega uvede minister preiskavo. Posl. Rakovskv je izjavil, da ni zadovoljen s pojasnili grofd Tisza. Minister da mora takoj priznati kršenje zborničnega reda. Ko sta zopet . govorila grof Tisza in posl. Rakovskv nadaljevala je zbornica o vojni predlogi. Govoril je posl. Utvarv na kar je bila razprava prekinjeni in se bo nadaljevala v prihodjji seji, ki bo v ponedeljek. General Al bori noTi načelnik Kostie-Herces^ovine. DUNAJ .">. »Armeeverordnungsblatt« priobČuje upokojenje generala konjice barona Appela na njegovo lastno prošnjo ter imenovanje FZftf. barona Alborija poveljnikom 15. voja in načelnikom deželne vlade ca Bosno in Hercegovino in imenovanje FML. Iloreetzkvja poveljnikom 1. voja. Cesar je generalu konjice, baronu Appelu izdal ročno pismo, v katerem se spominja njegovega izvrstnega službovanja v vo;ni in v miru ter obžaljuje njegov odstop od sedanjega mesta. Koč a o pismo pravi nadalje : v Vas gledala je moja vojska mnogoizkučenega vodjo, kateremu je vedno izkazovala popolno priznanje in redko zaupanje v njegovo delovanje in njegovo vojaško zvestobo- — Cesar ponavlja potem svojo hvaležnost in svoje priznanje za izvrstno službovanje barona Appela, podeljuje mu brilante k slavao zasluženemu Ma-rije-Terezijevemu vojaškemu redu in mu želi naj bi še dolga leta živel v spominih na svojo zaslužno preteklost v svesti, da mu je drugo smer, nasprotno od prejšnje, in mesto da ga je sunil v morje, ga je postavil ]>o koncu blizu velikega jambora. Na krovu je nastalo mrmranje; a na to je pogledal gusar svoje ljudi z jednim samim pogledom, in mahoma je zavladala grobna tišina. »To je Helenin oče«, je dejal kapitan z razločnim in trdnim glasom. »Gorje mu, ki se ne bo vedel spoštljivo nasproti njemu!« Klici radostnega navdušenja so se razlegali po krovu in se širili proti nebu, podobne cerkveni molitvi. Mornarski vajenci so se zibali v vrvju, mornarji so metali v zrak svoje čepice, topničarji so tolkli z nogami, vsakdo ae je gibal, npil, žvižgal in pel. Fanatično izražanje živahnosti je generala vznemirjalo. Pripisujoči te občutke kaki strašni skrivnosti, je bilo, ko je našel zopet besedo, njegovo prvo vprašanje : »Kje pa je moja hčerka ?« Gusar je pogledal generala z onim globokim pogledom, ki vsikdar, ne da bi mogli uganiti vzrok temu, vznemirja tudi najne-vstrašnejša srca : obmolknil je v veliko zado- redno zagotovljena posebna cesarjeva naklonjenost. Bolezen ministra llartela. DUNAJ 5. Stanje ministra llartela se neprestano boljša, da more minister že po več ur na dan zapuščati postelj. DUNAJ 5. Minister Hartel se je danes prvič peljal na sprehod. Francozka zbornica odgodjena. PARIZ 5. Komora je včeraj odobrija proračun ter je bila potem odgodjena do 14. t. m. Potovanje ruske carske dvojice. . SKIERNIEV1CE :>. Car in carica odpotovala sta danes v Petrograd. PETROGRAD o. Ruska carska dvojica dospela je v Carskoje Selo. Odtrgan most. P LESK AN 5. Led je odtrgal most na plovih preko reke Velikaja. Toledska katedralka v nevarnosti. MADRID 5. Na katedrali v Toledo pojavile so se jako nevarne razpoke in bati se je, da se zgradba poruši. Iz beligrajskeira konaka. BELIGRAD 5. Princ Aleksij bil je danes opoludne gost na kosilu pri kralju v novem konaku. Kriza na Španjskeni. MADRID Jo. Maura je prevzel sestavo no?ega kabineta. V amerikanske) mornarici. W A SHINGTO N f>. Tajnik za vojno mornarico Moodv predložil je kongresu načrt glede ustanovitve admiralnega štaba. — Predloga zahteva nadalje napravo več trdnjav na otoku Vuam, kakor tudi na otokih Filipine in Miduav. Na vojnih ladijah Zje-dinjenih dtžav namerujejo se napraviti aparati za brezžični brzojav. Glasovi z Goriškega. ni. Od leta 1870., ko je bil sprejet v našem deželnem zboru načrt zakona po namenu državne-šolskega zakona, se je že večkrat spreminjal šolski zakon, a to tako, da, kar se je dajalo z desnico, se je jemalo z levico in o kakem zboljšanju ni bilo govora. Deželni zbor je spreminjal zakone, ali spremenil — na boljše — ni skoro niČ. — Vsaka sprememba je bila le peaek v oči in nič druzega. Pred dobrim desetletjem so tolažili uči-teljstvo iz deželne zbornice, da naj počaka, da neha dežela plačevati zemljiško odvezo, potem tia se porabi deželne doklade upadek za primerno zboljšanje. Zastonj je bilo vse čakanje učiteljev. Prišel je Čas ko je dežela nehala plačevati zemljiško odvezo a ni bil voljnost mornarjev, srečnih, da vidijo mogočnost, s katero je vladal njih poveljnik nad vsemi bitji. Sprovel ga je proti stopnjicam, pustil mu iti niz-dolu in ga privedel pred kajitine duri, katere je hitro odprl rehši : »Tukaj je.« ZginivŠi na to je pustil starega vojaka nekam osuplega ob pogledu na podobo, ki se je nudila njegovim očem. Ko je Helena slišala, da so se sobine duri tako burno odprle, se je vzdignila z divana, kjer je počivala ; a ko je zagledala markija, se je izvil njenim preom vzklik iznenađenja. Tako zelo se je bila spremenila, da so jo mogle spoznati le očetove oči. Tropično solnce je olepšalo njeno lice z rujavkaatim teintom in krasnim koloritom, ki sta jej dajala bajen, iztočni izraz, in v njej je dihala neka plemenitost, neka veličastna krepost, neki globok čut, ki je moral upljivati tudi na najkrepkejše srce. Dolgi, obilni lasje, padajoči v bujnih kodrih niz-dolu po plemenito oblikovanem vratu, so dodajali ponosu njenega obraza še neko podobo mogočnosti. (Pride še.) še prišel obljubljeni čas zboljšanja. Obljube' »Večerna konferenca Košutove stranke so bile pozabljene. Presenečeno učiteljstvo je tirjalo z ogor čenjem svojih je po živahni debati a 46 proti glasom vsprejela Košutov predlog, stavljen že v prejšnji strankini seji, in z dodatkom Thalvja, pravic in deželm zbor se je odobpenem tudi od Tisze, ki se glasi : * da bil začel resno (?) baviti z vprašanjem 0 ima ministerski predsednik rjaviti in zbor-pravnih razmerah tega stanu. Poseben odsek niča skleniti, da na Ogrskem ima vsako je študiral vprašanje. Konec rštudijam je bil pravo, tudi v vojni organizaciji, torej tudi ta, da se dvanajstine spremene v desetine. &lede P^j^venega jezika, svoj vir v na . . _ . . i rodni volji, ki se uveljavlja v zakonodaji, iz- To je tisti nesrečna zistem, po katerem Je javjja neodvisnostna stranka slovesno, da se trebalo čakati do dvajset let, da se je dožt- lx) v JntereBU gim hitreje dosege institucije velo borih HK) gld. zboljšanja! Ko je bil prišel pred zbornico novi načrt, spomnili 'bo se slovenski }>oslanci na ustanovitev deželnega šolskega [zaloga, mesto okrajndi. To je dalo povoda, da so načrt zopet izročili deželnemu odboru per studii et rif'er*a, in zboljšanje je zopet splavalo po Soei — vssj za eno leto. O, ne samo za eno leto, ampak za več let, kajti vmes je bila pr sla znanu ab§t:nenca slov. deželnih j>oslancev. Se le, ko je bila padla abstinenca v vodo, prišel je pred zbornico novi načrt. — Ta pa je bil tak, da ni bil dobil sankcije takoj, ampak še le po dolgem cinzanju. — J>eta so minula, l»oja je trebalo, da smo bili dosegli zboljšanje 1glasno. A glejte čudeže ! Načrt je prišel pred zbornico ves — krvav ! Samememu sebi ni bil več podoben. Kar je bilo dobrega, vse je bilo porezano. Oskubljen je bil vseh dobrot. Jedino dobro je glede penzijoniranja. — Ali ni to nedostojna igra deželnega zbora ? A niti tega ni privoščil naš deželni zbor evojemu učiteljsivu, za katero no se potegovali poprej na polna usta. V načrt se je upletla brezpotrebna in brezpomembna opazka, ki pa je 'mela v sebi znak, da načrt ne dobi sankcije, marveč da ostane le nedostojna igra z življenjskimi interesi vsega uč teijstva v deželi. In še tak načrt so hoteli pokopati in je bil vsprejet na tako čuden način, kakor še nobeden načrt v deželni naši tl>ornici. No, načrt je bil vendar le vsprejet, če tudi je povdarjai zastopnik vlade, da ne more zadobiti potrjenja vladarjevega — Zaključek nedostojni igri je pa š? sledil zunaj zbornice. Javno je nazuanil zastopnik vlade, tla tak, kakoršen je bil, načrt ne m< re postati zakon. Vsakdo je vedel, da ne dobi najvišje sankcije. In vendar so se dobili taki poslanci, ki eo j>oslali žagat že odpadlo vejo. To d*»lo s<> opravili nekateri župani in podžupani, ki »o protestirali proti sankci-joniranju za sankcijo nesposobaega načrta. To so bili junaki, ki so šli v boj proti — mrtveeu ! Nof in zdaj stojimo pred dejstvom, da leži v deželni hiši z Dunaja povrnjeni mrtvec — nepotrjeni načrt. Kako se l>o ta igra nadaljevala v naši deželni zborn:ci, to nam pokaže bližnja bodočnost. Še na jedno dejstvo moramo opozoriti slovensko občinstvo. Blizu vsi deželni zbori so bili letošnjo jesen sklic ini v zasedanje. — Med nj:m pa ni bilo goriškega, ker ni imel nujnega posla. 1 sočakov je sLal za življenje nesposobni načrt zavrnjen leži v deželni hiši in — deželni zbor n.ma nujnega posla ! Položaj na Ogrskem Pred včeraj njim predpoludne je imel oni del ntzavisnostne stranke, ki je za nadaljevanje tn>ja, svojo posebno sejo, v kateri se je vBem drugačni luči — v luči, ki ne kaže slovenski izvršilni predlog v slovenščini, O ogrske vojske in madjarskega poveljstvenega jezika o vsaki priliki bojevala za ogrske narodne embleme, za vzgajanje ogrskih Častnikov, in za madjarsko vojaško pravosodje in bo te zahteve vzdrževala na dnevnem redu. Veči del manjšine, izvzemši desetorico, bc utegne pokoriti temu sklepu večine«. Dalje smo v isti čas prejeli nastopno br zojavko : »Ljudska stranka je storila zaključni predlog, ki pravi, da bo razmotanje položaja le tedaj možno, ako se razveljavi sklep o dvojnih seiah in ako ministerstvo Tisza odstopi. — Glasi se, da od jutri dalje ne oo več paralelnih sej in da vladna stranka vsprejme tozadevni predlog.« Te vesti so usodne za bodoče dogodke na Ogrskem. V prvo niti to ni gotovo, da se vsa Košutova stranka pridruži gori navedenemu sklepu večine stranke. Ako se manjšina ne ukloni, in če uva-žujemo, da ljudska stranka vodi 6e ostrejo besedo in zahteva kar odstop Tisze kakor pogoj za mir, potem niti misliti ni na pomirjanje duhov in normalne odnošaje. Će pa se vendar uresniči želja ogrskih vladnih krogov in se res vsa opozicija zadovolji s storjenim sklepom, kateremu je pritrdil tudi grof Tisza 1 — kaj bi pomenjalo to ? Prosimo, prečitajte le vsebino dodatka Thalyjevega, in gotovo vskliknete z nami : to je popolna kapitulacija pred opozicijo in fenomenalan vspeh te poslednje, to je : prerogativ krone v vojskinih stvareh na Ogrskem ni več — skupna c. in ravno na poštene namere. Bolgarska vlada, s knezom Ferdinandom na čelu, dela na to, da se na kakov način U3taja v Makedoniji — ne uduši in da se uvedenje reform prepreči. Znano je, da je knezu Ferdinandu nsjveči idejal ta, da bi svojo glavo okitil s kraljevsko krono. Ker pa ve, da se to ne more zgoditi, dokler se Bolgarska ne poveča teritorijalno, ni mu žal niti za svoje lastne milijone, ki jih trosi za dosezanje svojega idejala. Vsporedno s tem podpira tudi vlada makedonsko gibanje. — Ako bi makedonsko gibanje šlo po oni poti, kakor govore njega vodje, bil bi komite že davno razpuščen, ker to je v rokah bolgarske vlade. Ona je v stanu, da more v vsaki čas prepre-čati prehajanje ustašev, da more svojim državljanom, svojim rezervnim in aktivnim častnikom zabraniti odhajanje v Makedonijo in Trakijo. Vlada je na pr. dovolila beguncem iz državne kase 50.000 levov. To dejstvo kaže, v kakih odnošajih se nahaja sedanja bolgarska vlada nasproti ustaji v Makedoniji in Stari Srbiji. Dnevne novice. T It*D Parile Iz Crnikala nam je došla tužna vest, da je v petek zvečer ob 9. uri tam umrl gospod Ivan Pavli 5, posestnik in župan širne občine dekanske. Pokojnik je bil inteligenten mož in pošten naroden značaj. Zato nas je vest o njegovi prezgodnji smrti užalostila tem bolj, ker je bil pokojnik prvi župan po rešenju nesrečnih dekanskih homatij po zmagi pravice nad neštevilnimi intrigami. A da je prišlo tako, je bila v prvi vrsti zasluga pokojnega Pavliča. — Le sest mesecev je županoval in že je videti posledice plodonosnega ujegovega delovanja. Mir se je vrnil se zasedanjem županskega k. vojska — je bila ! Tudi glede vojske bi 8tola P° pokojniku v občino dekansko, katera imel pravico odločevanja ogrski parlament,; j« prebila boje po britkih skušnjah in pre- kakor bo zahtevala »narodna volja«. Sedaj je glavno in končno odločilno vprašanje : kaj porečejo na Dunaju k temu paktu ki ga je sklenil grof Tisza s Kosu-, od do je tudi tovci?! Ali mu podeli pooblastilo za tako r J r ® & J izjavo v zbornici, kakor jo zahtevajo Koša- delaven in skrben občinski upravitelj, kate- Btala toliko političnih bojev in občinarji dekanski so z najboljšimi nadami zrli v bodočnost njih občine, kajti, pokojnik ni bil le tOVCl 7 Ce ai Tisza izposluje tako pooblastilo, potem bo ustanovitev samostojne ogrske ar-made le vprašanje časa, a sledilo jej bo potem tudi gospodarsko ločenje, kajti, če so avstrijski narodi občutili veliko krivico breme, ki so je morali nositi za skupno vojsko, kamo- li da bi hoteli nositi tako breme za sa- tom pa je posebno zabeležiti pomembno dejstvo, da sti obe slovenski rešitvi podpisani od sodnika dr. Mavrja, nemška pa od pro-slulega dra. Hotterja. Z drugimi besedami : če je sodnik nemsko-nacijonalnega mišljenja, odreka slovenskemu jeziku vsako pravico, ali še drugače povedano : ne odločujejo ne ustavni zakoni, ne jezikovne naredbe, ampak — politično mišljenje gospodov uradnikov. Lep vspeh koroških Slovencev. Slovenci v glasovitem Velikovcu so te dni prvikrat poskusili svojo srečo na občinskih volitvah v III. razredu. Na tem prvem naskoku so dobili 80 glasov proti 140 nasprotnim. Takov vspeh o prvem poskusu je nadobuden temholj, ker so ga velikovšiti Slovenci dosfci in mnogobrojni sorodniki, nego i vsa občina dekanska, za katero je. smrt pokojnika hud udarec. Blag mu spomin ! Namestnik grof Goess He je povrnil z mostojno ogrsko armado ? 1 Ali nimamo torej l)unaja. prav, ako pravimo, da je pričakovati usod- Kar je na srcu. je na jezika! Dne 7. t. m. bodo imeli tržaški Nemci svoj »Siidmarck-Abend«. Kaj je društvo »Sud-marke in kaki so njega nameni in cilji — to vemo menda vsi. To je bojevno, to je agresivno društvo, ki se svojim delovanjem vzne- nih sklepov na Ogrskem oziroma, da so Dunaju pred usodnimi odločbami ? ! na Bolgarska vlada nasproti Srbiji in Rusiji Jfovi načrt zakona o novinstvu. Odncšaji med Srbijo in Bolgarsko niso v mirja nenemške državljane izlasti na našem najboljšem redu, če tudi se to ne zapnža na jugu monarhije in jih sili v odpor in boj. prvi pogled. Sicer pa je to naravno po sa- Kdor želi jM)mirjenja duhov v nas.h krajih, mem toku političnem. Bolgarska vlada je ^ .. , . , Ar . .. 1.. . .. , u ... « . r.. ta ne more biti prijatelj temu društvu. Mej odkrito neprijateljska nasproti Kusiji v orbiji r J 1 te psovke, ali v isti hip že me je eden njiju udaril z dežnikom po glavi. Jaz pa sem urno pograbil po dežniku in mu vrnil žnjtm. Na to sta oba Italijana skočila na*me in me začela tepsti s pestmi po glavi. Ćutil sem se v veliki nevarnosti, ker se nisem mogel ubraniti napadalcev. V tem kritičnem tre-notku, in v lahko umljivem razburjenju sem jaz res segel po nožu in sem nekoliko ranil enega napadalcev. Spoštovanjem Martin Semeu. Slovensko gledališče t Ljubljani. V nedeljo, dne ti. In v torek, dne t. m. bosti na slovenskem deželnem gledališču pe dve predstavi: pop. ob '/,3. izvirna narodna igra s petjem in godbo »Legionarji« (Govć-kar Parma), zvečer ob 1fi$. pa noviteta-opera Rusa P. J. Oajkovskega »Evgenij Onjegin«. pa želi vlada čim boljih in trajnejih prijatelj- t*mi pa ni — glasilo uradnih krogov, ki r 1. ^ajKovstega skih odnosajev do Rusije. Današnja vlada v čuje na ime »Triester Zeitung«. j V nedeljo se bo vršil v času med obema Srbiji mora paziti na to, ker je ona pred- »Triester Zeitung« se že kar veseli tega predstavama, L j. od o.—7., koncert slav- staviteljica volje t ste politične stranke, v ka- ,sil(imark-Abenda« in spominja »še enkrat« nega praškega kvarteta v »Nar. domu.. — tere programu je najglavneja točka: obranje- ^ ^^ ^^ ^ to >Sfldmarkino< ve. j — Dae 18. t. m. bo gostovala herjina »So \vird ausser beligrajskega gledališča, Slovenka gospiea Vela N i g r i n o v a v Sudermannovi drami »Dom«, dne 20. t. m. pa v veseloigri Sardou-a »Madame aans Gčae*. — Prihodnja opera bo »Prodana nevesta«. Dramski noviteti tekom meseca decembra: »Pot okoli sveta v Hn dneh« (Jutes Verne) in »Pod-križevalci« (Auzengruber). S početkom januarja se uprizori opera »Peter SvaČić« nje čim boljih in čim trajnejih prijateljskih odnošajev do Rusija. 8elJe- Izlastl Pa opozarja : Pisanje samo tistih bolgarskih listov, ki Herr ^anderlehrer Heeger u. a. auch der so v bližnjem poznanju z — državno kaso, treue Forderer deutschen Sache in Siiden, dokazuje, da današnji bolgarski vladi ni do Herr Prof. Binder nach Triest kommen«. (V prijateljstva s Srbijo. To pa dokazuje zopet, 'pr8t (ja pride poleg potovalnega učitelja da ima Bolgarska kje drugje močneje za- Sadmaicke> Heegerja, tudi zvesti povspe- slombe. nego bi jo jej dajala Srbija in < rno-gora. Bolgarska — oficijelna seveda — se ševatelj nemške Btvari na jugu, g. proinsor danes oddaljuje tiHi od Rusije istotako, kakor (lr- Binder.) je bilo za vlade Stambulova in njegove Nas ne preseneča ta nastop Triester Zeitunge« in nje rednikov. Saj se poznamo že t r ž a s k « S a Slovana J o s. 31 a n- finahe. Taki odnosaji niso na dobro S'ovanstvu, dolgo, gospodom sili na jezik, kar imajo v ampak na korist samo neprijateljem Slo flrcu AU tl moramo vendar zabeležiti, ker vanov. No, najbolj in najteže občuti to da- _ . . , , , , '. J „ i i - . * • i označuie neiskrenost sedanjega vladnega zi- nasnje stanje v Bolgarski isti bolgarski na- J , . rod sam, na čegar pleča padajo vsa težina in 9t€ma : kJer Sre Nemcec: Da kori8t' tam 81 vse nesreče. tudi ta zistem prisvaja teorijo Nemcev »po- Mnogo jih je, ki so nezadovoljnji z no- sestnem stanju« — in se o tem nimalo ne vim načrtom rakona o novinstvu, ki ga misli meni zato, da-li ni bila morda ta poBest predložiti skupščini minister policije. Stojan nstare pravice«, nol ena pogajanja, dokler je v veljavi sklep, Hol^irSk.i VlaKla lU lllilKlMlOIISkil pa narodno-napredna stranka. Boj na Koroškem. Ministerski predsednik dr. Koerber je te dni obljubil deputaciji koroških Slovencev, da ne bo dopuščal, zbornice za ob drža vanje dvojnih sej. VtiB tega sklepa je bil v oi»če ta, da so se izjalov vili vsi pokusi za dosego miru in da je raz-krojitev Kcšntove stranke neizogibna. Preds«nočojim se je vršila gori omenjena odločilna konferenca Košutove stranke in pozno v noč, prekasno, da bi jo bili mogli uvrstiti v list-, smo prejeli nastopno brzojavko iz Budimpešte: ustaja. (Dopis.) Kolikor bolj vzviftene se vidijo namere uradne številke: koncem oktobra t. 1. je povspeševateljev makedonskega gibanja, to- v Trbižu rešilo neko tjžbo, oziroma liku bolj pada v oči vedenje bolgarske v.ade ^ y 1q. 8lovengčini nekaj nasproti temu gibanju. Makedonsko gibanje . L , . . - _ _ _ .1 n i >>nn n4lt A n A Ol/Mf Ana»rk ^A>»I\A H tliktMB/kl Wt Zato je jako umestno torej, da »Slovenski narod« na novo opozarja ekecelenco na te tri slučaje, navedši ob enem tudi dotične namere uradne številke: koncem oktobra t. 1. je firmo »samostalne Makedonije«, mej tem P°zn«j« neko »^vensko tožbo v nemščini ko zakulisni dogodki predstavljajo to v po- in zopet nekaj dni pozneje je rešilo neki nosi Pravica Slovencem naj se varuje tudi v cerkvi.« Na to le malo besed odgovora. Kolikor nas je v Trstu, vemo, koliki vplivi ;n koliko časa že delujejo na odpravo slovenskih propovedi iz cerkve sv. Antona nevega. Ni res, da je »Piccolo« prvi izrazil željo, ampak, kar je govoril povodom imenovanja novega župnika, je bil le javen odmev skrivnega delovanja. Verodostojen nam je »Piccolo« v kolikor obstoji notorično dejstvo, da ima so-trtidnikov med tržaškimi svečeniki. Če trnll za sedaj ostanejo propovedi, ni to še no«ea dokaz, da s« ni in da ae ne bo delovalo za njih odpravo. Za to pa, da se ne odpravijo, bodo po svoji nmSi skrbeli tržaški Slovenci ! (irobovi pri sv. Ani. Z letom 19<»3 zapadejo koncesije za desetletno dobo grobov na pokopališču pri av. Ani, za katere je bilo dano dovoljenje v letu 181*3. Mestni magistrat poživlja torej lastnike teh grobov, naj iH^skrbe, da se koncesija eventuelno obnovi najda je v mesecu aprilu 1JM)4, ker sicer bo magistrat razpolagal z onimi grobovi. Seznam koncesij, ki zapadejo, je na vpogled v V. sekciji mestnega magistrata, v uradu mesteca ti cikata in na inšpektoratu pokopališča pri sv. Ani. /a inacedoinke besnnce so nadalje darovali : Gosp. J. Jamšek 1<> K. g. Anton Ver-ajs, orgij ar 2 K, g. Josip Loj 2 K, g Ivan Marija Vatovac, Sv. Ivan, K, g.a Marija Kanda stot., g. Dolaoc VTekoslav, Prosek, 10 K, g. Anton Mlekuš. Hovec •> K. gosp. Franjo Klanjičak, kurat v gornji Tribuši 8 K. Prej izkazanih 4t*> K 91 st., skupaj tt* K 33 st. »Marijana« v Karkovljali. Dramatično -druitvo je sklenilo, da priredi na splošno zahtevanje še enkrat predstavo 'gre »Marijana«, ki je bila na prvi predstavi pri sv. ivanu sprejeta s priznanjem in zadovoljnostjo. Prihodnja predstava te igre bo torej v ne-Ijo 13. de«*, t. 1. v dvorani »Narodnega doma« vKurkovIjah ob 4. ur in pol popol. r? ponovitvijo te igre bo gotovo »Dramatično dr neto ustreglo marsikomu, ti m več ko bo 4rnga predstava v drugem okraju ter ho tako lažje pristopna marsikaterim, ki so imeli predatjno pot na prvo predstavo k Sv. 1 ucn. Opozarjamo, da te IkmIo sedeži prodajali -od jutri v ponedeljek naprej v kavarni Com-aeri'io od 1 '2. do 3. ure pop. in od 8. ure zvečer naprej, ('ene ostanejo iste kakor na prvi predstavi. »Hlklavžer večer« v Rocolu Kakor ie « bjavljeno na tem mestu, obišče danes I uri popoludne sv. Miklavž tudi nas Ro^ol. Oj tej priliki hoče zapeti }>eveko društvo »Zvonimir« par zborov. Vrli pevci in pevke tega društva se /i to pridno pri-previjajo. Komur je mar r«šitev našega Kocola z t-ijeevih krempljev, gotovo ne zamudi te prilike obiskati zapuščene Rocolčane in p>*s]:išati našega vrlega »Zvonimira«. — Torej jutri vsi v Rocoi! »Trgovsko izobraževalno društvo« nacnanja, da društvena šola se prične z jutranjim dnem. S^la l>o vsako nedeljo in vsaki praznik ob 4. uri popoludne v društveni sobi, ul ca Torre bianca šf. IG. I >ruštvenikom d trgovskim poručnikom sploh s« priporoča najnujneje, naj redno zahajajo v šolo, ker bo to v Duhovo korist. * Viklav/.fv tečer«, ki bo danes pri sv. Ivanu, ee bo vršil po tem-le programu : 1. Petje. 2. igra: »Dve tašči«, v kateri bodo elo val i: pospice Odinal, Negode, Poniž a gosfKidje <\nk, Kjuder, Regent, Jurkovič. -J. Miklavžev nastop. Ker je čisti dohodek namenjen na ko-rirt ženski podr. ev. Cir. in Met. nadejamo se najlepše udeležite. (Vstopnina 20 nČ., sedež nč. Otroci ne plačajo nič. Mesto kauceli*La je razpisano na okrajnem sodišču v Kopru. Prošnje je predložiti |ire isedništvu deželnega sodišča v Trstu do dae 31. decembra. kozice. Me*tni magistrat objavlja, da so v zcdnjih dneh pojavili v našem mestu tr je slučaji kožic, katerim je bila kal gotovo zanesena od zunaj. Oblasti to hitro pobegle vmes tako izdatn >, da so oni trije slučaji ostali izolirani. Vendar poživlja mestni raaristrat prebivalstvo, naj se zavaruje pred boietnijo s cepljenjem kožic. V ta namen je odločeno, poludne in se more poslužiti tega zavoda, kdor le želi. Izlasti se toplo priporoma to stariiem onih otrok, katerim še n.c> cepljene koze, in vsein onim osebam, ki že deset let niso bile cepljene. tirof. ki §e hrani se šipami. — Pred dae v i je prišel v lekarno fLeitecburg, na trg« sv. Ivana, neki mlad človek ter se vodja lekarne g. Petru Privilegi predatavil z ircea« m I^eopold Melhior grof Strasoldo. Povedal je nsdalje, da se nahaja v revščini cer da se bavi s prirejanjem napieov na šipe. Zaključivši svojo pripoved, je ponudil g. Privilegiju, da mu naredi napise na šipe lekarniških vrat in oken. G. Privilegi mu je res dal 4 šipe, od katerih mu je grci' prinesel 'J nazaj čez nekoliko dni. Druzih dveh šip 1 pa g. Privilegi čaka še sedaj, a ker se mu to zdi že nekam predolgo in sti šipi vredni i»0 kron, je prijavil včeraj popoludne vso stvar policiji. Samomor. V hiši št. 16 v ulici Ros-setti je stanovala pri nekej družini 2;~> letna Marija Mirkovič. Včeraj popoludne okolu 2. ure so pa členi one družine, pri kateri je stanovaia Mirkovič, začuli tarnanje in neko težko so penje v Marij inej sobi. Nekdo njih je potrkal na vrata ter skušal vstopiti v sobo ; a vrata so bila zaklenjena. — Vsled tega so vrata podrli ter vstopili v sobo a tu so našli Marijo, ki se je leže na postelji zvijala v bolečinah. — Poklioali so takoj zdravnika se zdravniške postaje. Prej ko je ta prišel na lice mesta, so pa domačini našli stekleničioo za 50 gramov, iz katere se je razlival duh fenilne kisline. Bilo jim je takoj jasno: nesrečnika je bila izp.la strup, da konča svoje življenje. Prišedši na lice mesta, je zdravnik takoj skušal nesrečnici izprati želodec, a mej tem poskusom je reva umrla. Truplo nesrečnice so prenesli v mrtvašnico pri 87. JusUl. Glede vzrokov, trdija, da nair ečnica ni bila pri čisti pameti, katero da ji'je bila'zme-šala neka nesrečna ljubezen. Tatvina. Gospod Lenart Roinelj, ki ima trgovino z jestvinami v ulici Kossini je prijavil včeraj redarstvenej oblasti, da so mu nepoznani tatovi vkradli iz njegove trgovine dva svežnja polenovke v skupni vrednosti 200 kron. — Redarstvena oblast je takoj odredila potrebno, da bi se prišlo tatovom na sled. In res se je redarjem posrečilo najti omenjena svežnja polenovke v skladišču trgovca Ivana Colletti v ulici Carradori št. 5. Na vprašanje, kako da je prišel do omenjenih svežnjev, je Colletti izjavil, da ga je gostilničar Morasutti, ki ima gostilno v nlici Sijuero nuovo št. 7, prosil naj mu ju shrani. Ker mu j« M«>rasotti znan, da je rad ustregel njegovej prošnji. Na to ie bil pozvan na policijo Moraeutti sam, a ta je tajil, da bi bil on izročil Collettiju ona dva svežnja polenovke. Ker je pa Collettijevo izjavo podkrepil tudi C »liettijev vajenec in sicer s tem, da je izjavil, da je |K>magal Morasuttiju spra* viti svežnja v skladišče, je bil vsled tega Morasutti pridržan v zaporu. 34 V4. za september 35\4, vzdržano: kava Kio navadna loco .'»0.33, navadna reelna 34.37, navadna dobra 38.41. Havre. (Sklep.) Kava rjantos good ave-rage za tek. mesec po 50 kg 41.25 frk. za marc 42. - frk. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za december 16.80, za januvar 17.05, za marc 17.50. za maj 17.70, za avgust 18.10. za oktober 18.2">. Mirno (Vreme: blago.) Len d on. Sladkor iz repe surov 8*'^ Sk. Java 9.04*Sh. Stanovitno. Sladkor, tuzemski. Centrifugalpile. promptno K 64.50 do 66.50. za september K —.— do —.—, dec.-avg. 64.50 do 65 75. Concasse in Melispib-promptno K 70— do 71 — . za sept. K —.— do —t dec.-avg. 67.30 do 67.80. N e w - Y o r k. (Otvorje nje.) Kava Rio za bodoče dobave. 1" in 5 st. zvišanja. Pariz. Rž za tekoči mesec 15. rž za januvar 15.—, za januar-april za marec-junij-april 15.— (mirno). Pšenica za tekoči mesec 20.70. za januvar 20.70, za jnnuar-april 20.80, za ma-rec-jnnij 23.85 i stanov.). — Moka za tekoči mesec 28.30, za januvar 28.25 za januar - april 28.25. za mnrec-junij 2SS — (trdno.). — Repično olje za tekoči mesec 54.75. za januvar 54.50, za jauuar-april .'>4.—, za maj-avgust 54.50 i trdno.) špirit za tekoči mesec 40.—, za januvar 30.25, za jan.-april 39.50, za maj-avgust 39.75 (trdno). — Sladkor surov 88" uso no/ 23—23.V, (mirno), bel za tekoči mesec 25.87V.., za januvar 26.12V-, (mirno) za januar-april 2t>.50, za maj-avgust 27.37' ,, rafiniran, 5?1/,—58, — Dež. GRLOBOL, KAŠELJ, NAHOD, UPADAJE GLASU, KATAR itd. ozdravite z večkrat odlikovanimi Fastiglie Prendini. Nad 40 leten vspeh. Izdeluje P. Prendini, lekarnicar v Trstu. Neobhodno potrebne za govornike, pevce itd. Varovati se pred ponarejanji ter za htevati vedno „Pastiglie Prendini'% koje se prodajajo v lekarni Prendini in v vseh boljših lekarnah vsake dežele. Za Trgovina se zaklanimi prašiči. Včeraj je bilo pripeljanih na trg 46 prašičev, od kojih ee ni prodalo skoraj nič, ker bo došli še le proti večeru Kar se je prodalo je šlo po K 112. božično in novoletno darilo! 395 komadov samo gld 1.85. 1 krasna ura 9 24 urnim tekom 9 posrebrneno, verižico ; 1 krasna spila za kravate se umili biseri; 1 prstan s ponarej. kamnom za možke ali ženske ; 1 garnitura gumbov za mansete, srajco in ov atnik, jamčeno iz 3 double zlata ; 6 žepnih rut iz pristnega platna ,* 1 krasna pisalna oprava iz niklja 1 lepo toiletno ogledalo z etvijem in lepim glavnikom; l lepo dišeče toiletno milo: 1 beleŽnica; 12 komadov umetnih slik najznamenitejših mož sedanjega časa ; 72 pisalnih peres in še 290 različnih komadov, koji so v hiši koristni, r Pošilja po povzetju ali predplačilu^ H. Spingarn, Krakov 43. Kdor vzame 2 ovitka, vdobi po vrhu en nož r. J 2 rezili, ako se vzame več ovitkoov se priloži vsa • kemu po en tak nož. VEČJA TRGOVINA ---- v Gorici - = Z&tokar ne ugaja, se denar takoj vrne. išče kontouristit veščega slovenskega, itaijanskega in nemškega jezika ter amerikanskoga knjigovodstva. Ust op takoj. Plača po dogovoru Ponudbe pod »Kontoariat« na upravo lista »Eđinoit« I Užinuii znak na zamašku t TarslTo proti ponarejanju MATTONIJA GiessMbler Sauerljrunn. Tužnim srcem, naznanja podpisani žalostno vest. da jc pre-ljubijeni njih župan Ivan Pavlic dne 5. t. m. ob 4. uri v jutro po mučni bolezni v Gospodu zaspal. Pogreb se bo vršil, v nedeljo, 6. t. m. ob 3. uri popoludne na pokopališču v Černikalu. DEKANI, 5. decembra 1903. Žalujoči občinski odbor. Bor/.na poročila dne '*. decrabni. Tržaška borza. Napoleoni K ».06—19.0SV, angle/.ke lire K 23.94 ržavni tlolg v (»apirju 100.60 100;V) j t srebru I0IJ.35 • Avstrijska renta ▼ zlatu 120.6;") 120.7«.» v kronah 4".,, 1LHJ , Afit. investicijska renta S*/**« !»2.fHj $tm ' »grška renta r /latti 4°,, 1 IH.5.% 119JS* i r n v kronali 4",. , _ renta ii1, Akcije na«-ijonalne banke i«ir>.— 1^15.- : Kreditne akeije B84,— London. 10 Lstr. 239.6f> 239 «C» 1«»0 dr/avnih mirk llT.la 117.jt2* J*} mark 23.44 20 frankov lf>.i>6 19.00 j j-JU i tal lir H5.4< • I » carski eekiui 11.32 11.32 Telefon 952 Hranilne uloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4°/0- Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po ol/a°/o» na menjiee po (5°/0, na zastave po o1/*0/©-Uradne ure : od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Poštno hranil nič ni račun 816.004. Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) 3*/„ franeozka renta 9S.50. '» ,„ itali jacskn renta l04.'>5. &pan«ki exterieur 89."»2, akcije otoniannke banke bOCl Brez kupčije. Pariz. (Sklep.) Avdtrijake državne železnice —.—. I.omhardi 92.— unificirana tuiška renta H9.22, menjiee na I^ondon 251 !H), avstrijska r.lata renta 1»*2.50, ogrska 4°0 zlata renta l(b'.40T I^inderbank —.—. turške srečke 138.—, parižka u&nka 11.3<», italijanske ni -ridijonalne akcije <197. . akcije Kio Tinto Nepravdno. L o n d o n. (Sklep I Konsolidiran flolg-- I.ombardi —. »rebro 2.r>" „ špaiska renta —. italijanska renta —.—. tržni ditkont .'J7,, uienjice na Ibinaju —.—. dohodki banke —. —. i/.plačila banke --. Pr«znik Tržna poročila 5. decembra. \\ u dimpešta. Pženica za april K 7.70 do 7 71. zx oktober o9 Kž r,a april i\ do tij61. za maj —.— tW —. Oves za april K :"».49 do Z* maj K —.— do —.—. Koruza za maj K 7.17 do 7.1 H. Repično olje za avgust 11 75 do 11-ST,. Pšenica: ponudbe srednje —.—; povpraševanje: omejeno, ugodnejše, prodaja K) met st. de loma nekoliko stotink povišanja. Draga žita ngod-nejSe. Vreme —dež. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santoe gooi mverage za december sa marec 38", ea maj V letu 1903. 7 naj?6čjiti odliiovaDi samo v Nemčiji. Singerjevi šivalni stroji za družinsko porabo so IV* najboljša božična darila jednostavna manipulacija ! Velike trpežnosti! Nedosezno del delo zmožnost! Brezplačni podučevalni tečaj tu za umetno vezanje. Singer & C.o deln. družba šivalnih strojev TRST. l'orso. Palaca Salem. Z ozirom 11a predstojeća opustitev trgovine ^ „AL NUOVO NEGOZIO" J (ex PIANO) na borznem trgu štv. 4 .se prodaja cela se obstoječa zaloga manufakturne ga blaga in konfeeij za gospe z jako velikim ^ popustom. J S/orov vseh krajih drzaye poznana zaloga šivali h strojev iph. 3UNDBAKIN, Dunaj. IX.. Berggasse 3. * ? stroje mno-irn društvom, c. kr. voj-gi »ove <;trla. J T. mi -o jiko ele^notai in opre na-j I jeni « rsom zinjij^jtiicm ^cruiiu-ki divjini ».troj sr.;i 1 goniti z nogami in s pokrovom K 5«.-, Vti-cr * R I i^-f hifl « < po-j k:uvoiu K s.—. K. telil krojem j>fi- i • - •• <9 pletenje K 4 — Vrliki .Kin^hiff' ki krnjj«ee in t-.- | • iv <*>.—. 4 cutriti Ktiouiu z. K iš - ►ošineni iK>vzetju. a tniii na povzetje. Zaboj prost /()»OOOCXXXXXXXXX )OC ZOBOZDRAVNIK Mi Med Dr. Maksa BriUant ! v TRSTU ulica S. Antonio it. 9. II nadstr. I/Tr^nje *7.adelanj«* z etnajlem. |>«r<-e'ai2 IME A od i). 12 pre.lp , 3. p,.p«l. i Za vinogradnike imaui vtč. tuoč na zeleno in suho trt najboljši vr«te in sccr: b-|i I .u g ;ndec4i 1 ški ii'lin^f tilvanec. ruland c, 7 ] 'c/ k ralje vj na, rebul*, špinjal ih dr., k. -.i epljeni na ripsrija r^rtalis in in id^-v o. «' n* 1 kumador najfinejših namiznih noter s pristno anglfško klinjo ; •> koma lov amerikanskih pat. -rebrnih vilic Iz enega komada; ♦j komadov amerikanskih pat. srebrnih jediinib žlic : i•! kom. amerikanskih pat. -rebrnih '' kainih žlie : 1 kom:i'l amerikanska patent srebrna zajemaiaiea za juho: 1 komad amerikanska patent srebrna ■ zajemalniea /.a mleko: «'. tom. ang. Viktsriačaše za podklado: i kom. efektnih namiznih svečnikov : 1 komad eedilnik /.a raj : 1 kom najrin. •»ipalniee /.a sladkor. 4-2 komad®* -kupaj Muno gld. 6.60. V.-eb teh 4'J predmetov je po|>red stalo jrld. 4" ter jih Je moči f»rdaj dobiti jio tej minimalni ceni gld. 6.60. Ame- ; iikjtn.-ko patent srebro je zkozi in z.koz j bela ko\iua, ki obdrži bojo .-rebra "i."*, let. za kar se garaatuje. V najlndjSi , vsakemu, j kateremu i»e l»i bilo bla«r»» vSeč. (»obrniti ■ brei zadržka 7.ne*ek in na i nifcdor ne V -dne prilike, da »i omisli to krasno gar- , it uro. ki je posebno prikladna kot prekrasno Mtbeoo in priložnostno darilo kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo iH>biva se edino le v A. HIRSCHBERu - a. I vpHrtai hi-i amer. pat. -rehrnera blara na Dunaju 113 Rembrandstrasse 19. Po-flja »e v provincijo proti povzetju, ali če s rn> naprej vpoilje. Čistilni prašek za njo 10 kr. __ Pr «tno • i. zraven luitisnieno varstveno V^ £ ^^ zoaadc«) t4pilkii Ljubljana. S |«a' •rrl.r«w (amtnr« «■« ' «• rti i* >«r u jak« kori-tua. pr«i», i, p^Aijru- r.Ht«in „AURANiA" z ine-t! 111. r:i rjda in z :il)l) f=aW. n e.-i II. razbi - kao i i ' br/,, mi i; j. »AUKAMA« decembra li'OM. • i aRPATMIA« 2. Icbrur. 1 i>04. >Al"R V VIA« Ki. fe ruv. 1001. Natanćti ja raT.ia^njenja. vozne bil ete. cen.*, pievoze v tlratrc postranske luke in železniške po--taj ■ i/ Nova-Yorka v notranja me«ta Zjedinjenih držav Severne Amerike daje i i preskrbljuje Avstrijski domaći glavni zastop Schroder & c.o - Trst Via Carlo Ghega štv. 8, I. nadstr. Naslov za brzojave : SCHRODERCO - TRST. Potniki naj sr /.glasijo pravočasno in precej pismeno ali brzojavno za vozne biljete ! ■ Zdravje je največje bogatstvo! = Kapljice sv. Marka Te glasovite in netlooe*lji\e napljiee sv. .M irka se uporabljajo sa notranjo in zunanjo rabo. Posebno odstranju,ej-» tr^aije jk> kosteh, nogah in rokah ter t z Imvtjo vsak glavobol. Delujejo blagodejno pri boleznih v želodcu, ublt/.ujejo katar, unjiiu;ejo hievaoje in Ujšajo naduho. Poeptinfejo prebavijanje, Sisiijo kri in ereva. Odvajajo velike in male gliete in vse iM)lezni provzro^ene od ^lisi. Oeluiejo izvrstno proti hripavosli, rtlravijo vse i>olt-zoi na jetrah. »koliko« in trganje v želodeu. (>dstran:j » vsake rarzliee in vse bolezni izvirajoč* >z mrzlioe. Najbolje sredstvo groti maternici in madrotiii. Te kapljice n* pme»o manjkati v m beni mestni in kmečki hiši. Dobiva se samo v mestni lekarni v Zagrebu. Naročila naj s« nas'ovlia : Mestna lekarna. Zagreb, Markov trg 44 , v bližini cerkve ev. Marka. Denar »>«i se |x»s'lja tispre>, drugače se jm š'j*» jk> |.ovze»iu. Afani*» kot jeden ducat (12 steklenčic) ** ne j»os Ija. C*na je aledeča tran^o na pošlo: 12 steklenic K 4 —, 24 »-teklenic K S.— :»(J »t^k'enie K 11.—. *4 steklenic K 14.60, 60 steklenic K 17.— . Na razpolago je tisme in tisoče priznalnih pisem, ki nc inorejo vrvo vrste in vdtke ve ikosti, s točno ptnirežba na doni. Na ileželo pošiljam jjo j oštnem p »v-zetju od -"» klg. naprej. Proti takojšnemu plačilu 1?"/0 odbitek- PriporoSam se uduni Josip Liti n. TRST. - Via Giacinto Gallina št. 6. - TRST. Najboljši in najpopolnejši glasovirji (pianini) se vkupjjo najceneje proti takojšnemu plaeilu ali na mesečne obroke 41ti«li na deželo) uepo->rednn tovarnarju HENRIK BREMITZ-u c. kr. dvornem založnikr glasovirjev pianinov) v TRSTU, Borzni trg št. 9. Svrtoviia r.i/*«;iv.i v Puri/.n ti'":!. Lijt* i«ll Av*tr<»- o^i'rskr /a jilamrirjc. Gostilna Pri Martinu" ulica Belvedere 17. toči vino istrsko črno in vipavska belo po najnižjih cenah Kuhinja preskrbljena je vedno z mrzlimi in gorkimi jedili. — Cene zmerne. Za obiiea obisk se priporoć i rt in Mar v. Proda s