deb
iim.
življenje

LETNIK 24
2IRI, SEPTEMBER 1986
Dobro blago se dobro plača
Z enega izmed srečanj z našimi kupci
Namen obiska pri naši firmi v ZDA je bil, da kupce-Potnike, ki prodajajo naše Čevlje v ZDA prepričamo, da je kakovost obutve za sezono 1986/87 boljša od lanske in da so napake, ki smo jih drago plačali, odpravljene.
Tudi s predstavitvijo kolekcije, ki je v proizvodnji, kakor tudi s prikazom osnovnih modelov, katere Pripravljamo za sezono 1987/88, smo prepričali kupce, da naš razvoj ustrezno napreduje. V razgovoru z vodstvom firme kakor tudi s Potniki, je bilo čutiti pripadnost naši tovarni in zavzetost za prodajo naših izdelkov. Ko so poročali o razmerah na tržišču prodaje zim-sko-športne obutve, so navajali dobre in slabe strani na-
ših izdelkov in jih primerjali s konkurenco. Najbolj so poudarjali razvoj in kvaliteto izdelkov. Če bo naša obutev sodobna v kreaciji, udobna za nošnjo in kvalitetno izdelana, imamo velike možnosti za širjenje nadaljnje prodaje, smo lahko razbrali iz analize tržišča in poročil naših potnikov. Znane so okvirne ocene za okrog 90—100 tisoč parov smučarskih čevljev in 150 tisoč parov tekaške obutve.
Cilj je količinsko povečanje za 3—5-letno. Pri tem je bilo še posebno poudarjeno, da si moramo ustvariti boljše ime na področju kakovosti in s tem za enako vreden čevelj dobiti boljše plačilo, kot pa ga dobimo danes.
Pod pojmom kvaliteta si
naši kupci predstavljajo uspešen in sodoben design, udobnost čevlja z upoštevanjem vseh anatomskih zahtev, kvalitetno in lično izdelavo, pravilnost odpreme in pravočasnost dobav. V potrošniški družbi kot je ameriška, je to nujno potrebno, če hočemo uspešno poslovati in si zagotavljati možnost nadaljnjega razvoja.
Hoditi v korak z vsemi temi zahtevami ni lahko in zahteva od nas vseh veliko zavzetost in prizadevnost, predvsem pa znanja in team-skega dela. Nemogoče je, da bi bili vsem zahtevam kos le posamezniki. S skupnim delom in z istim ciljem, vendar z razdeljenimi nalogami, pa
Servisna služba je že zelo razvejana, zato so potrebni tudi občasni dogovori za delo
Jože Bogataj, vodja komerciale športne obutve
je to mogoče doseči. Del tega načrta že uresničujemo z lastnim razvojem, kjer smo v razvoj vključili tudi projektne naloge. Naj povem zlasti to, da smo na področju specializacije obutve tako smučarske kot tekaške prišli tako daleč, da brez kvalitetne obdelave in stalne podjetnosti na svetovnem trgu ne moremo več zapolnjevati razpoložljivih proizvodnih zmogljivosti. Da pa bo to možno, se moramo vsi, tako neposredno kot tudi posredno vključevati v proizvodnjo in jo stalno izpolnjevati. Rezultat tega bo zanesljivo večja možnost ustvarjanja boljšega dohodka in temu primerna večja delitev.
Jože Bogataj
Priprave za praznovanje 40-letnice Alpine so stekle
30. aprila 1987 bo že štirideset let od tedaj, ko je bila ustanovljena naša delovna organizacija.
/ Razumljivo je, da tak ' jubilej tudi dostojno proslavimo, zato je delavski svet delovne organizacije na svoji zadnji seji imenoval organizacijski odbor, ki bo vodil priprave na praznovanje in prireditve, ki naj bi tekle vse leto.
Posamezni člani organizacijskega odbora, ki so zadolženi za določeno področje, bodo s svojimi sodelavci oblikovali program (na primer, kulturnih ali športnih prireditev). O tem bomo več pisali kasneje, ko bo program že znan.
Omenim lahko, da bomo naslednje leto vse oblike pojavljanja v javnosti obogatili z našim jubilejem.
V pripravi je tisk posebne brošure, ki naj bi izšla v štirih jezikih in 6.000 izvodih: v slovenščini, srbohrvaščini, angleščini in nemščini. Brošura bo namreč po svoji vsebini namenjena delavcem Alpine, našim kooperantom in tudi našim kupcem v domovini in tujini.
Nejko Podobnik
DOGOVflRJfimO Si -DOGOVORIH smo SE


Ob rob sklepom delavskih svetov
V prvem tednu septembra so se po dvomesečnem predahu spet sestali vsi delavski sveti.
Skupna točka je bila povišanje indeksa uspešnosti DO. Glede na to, da nadaljujemo s politiko sprotne rasti OD in da ocena realizacije kaže dober finančni rezultat, so člani delavskih svetov sprejeli sklep, da se s 1. avgustom indeks uspešnosti poveča z 1,30 na 1,45.
DS TOZD in DSSS so sprejeli tudi poročilo z zborov delavcev, na katerih so obravnavali poslovno poročilo in predlog delitve dohodka in čistega dohodka za I. polletje 1986.
DS TOZD Proizvodnja je potrdil popravek plana za mesec avgust in sprejel plan za september. Odobrena so bila finančna sredstva v višini 14.000.000 dinarjev za nakup nove in dograditev obstoječe cisterne za mazut. Sprejet je bil tudi sklep, da se odpiše osebni avto zastava 101 in tovorno vozilo TAM 2001 ter se ju odproda Slo-venijaavtu. Prav tako so delegati sprejeli predlog za odpis in odprodajo rezervnih delov za stroje, ki so prodani ali se ne rabijo več.
Delegati so potrdili predlog sklepa, da se ob izdelavi periodičnega obračuna za prvo polletje in prvo devetmesečje izvrši zmanjšanje učinka revalorizacije zalog, ugotovljenih po določilih zakona o celotnem prihodku za znesek obresti od kratkoročnih kreditov za obratna sredstva.
Ker so avtomati za napitke že dotrajani in potrebni temeljite obnove, kaže pa se tudi potreba po postavitvi avtomatov še na drugih lokacijah, je bil sprejet sklep, da se nabavi nov avtomat za osvežilne napitke in v ta namen rezervira sredstva v višini 1.700.000,— din. V javni razpravi je bila sprememba razvida del in nalog o ustanovitvi del »signi-ranje na PU desmi«. Ker ni bilo pripomb je delavski svet potrdil predlagane spremembe.
Ena od pomembnejših točk je bila v zvezi z odpisi. Po razpravi, kjer se je ponovno ugotavljalo, da bo treba več pozornosti posvetiti kvaliteti; od nabave materiala pa do končne odpreme in da moramo predlagane zneske poravnati, so delegati odpise potrdili.
Zaradi izpolnitve izvoznih obveznosti je bilo potrebno v avgusti, prav tako pa bo tudi v septembru v oddelkih 612, 613, 614, 615, 623, 634, 635 delati nadure. Sprejet je bil sklep, da se le-te obračunajo kot izvozne.
Ugotavlja se, da je mesečna stimulacija sekalnice na kvaliteto previsoka, zato so delegati potrdili spremembo kakovosti za omenjen oddelek na 110%.
Odobrena so bila sredstva v višini 2.100.000,— din za obnovo
strehe na obratu v Rovtah. Ker je objekt v upravljanju stanovanjske skupnosti Logatec, se bodo vložena sredstva upoštevala pri obračunu najemnine za te prostore.
Pri vzdrževalnih delih se pogosto pokaže potreba po opravilih na višini, za kar je nujno potreben nakup ustreznega dvigala. Glede na to je delavski svet sprejel sklep, da se v ta namen odobri sredstva v višini 2.600.000,— din.
Na delavski svet TOZD Proizvodnja sta prispela tudi dva zahtevka za varstvo pravic glede odločitve komisije za delovna razmerja TOZD Proizvodnja.
Delegati so bili seznanjeni tudi s porabljenimi sredstvi za investicije v letošnjem letu in v zvezi s tem sprejeli dodatek k planu do konca leta ter sklep o obračunu 260 % nadminimalne amortizacije.
Na prejšnji seji delavskega sveta je bil sprejet sklep, da se pogodba o nakupu stanovanja za Ivankovič Slavico iz Banje Luke razdere ter se jo zadolži, da si poišče drugo stanovanje v okviru planiranih sredstev z dodatnim 10 % povišanjem. Imenovana je podala zahtevek za varstvo pravice. Sprejetje bil sklep, da se zahtevku ne ugodi in da ostane v veljavi prejšnji sklep.
Delavski svet pa je ugodil prošnji za dodatno posojilo prodajalcu Miloradu Sakanu v znesku 750.000,— din za nakup stanovanja.
Delavski svet DSSS je poleg že omenjenih točk obravnaval in sprejel dopolnitev razvida del oz. nalog v zvezi z ustanovitvijo novega dela »vodenje prodaje športne obutve« in ukinitve dela »vodenje marketinga«.
Delegati delavskih svetov DSSS in DO so predložili v javno razpravo osnutek pravilnika o delovnih opravilih, na katerih se opravljajo posli zunanjetrgovinskega prometa.
Na DS DSSS so obravnavali tudi pobudo za uvedbo disciplinskega postopka zaradi materialne škode v zvezi z dobavo, zalo-
go in odprodajo graboxana iz Madžarske.
Člani delavskega sveta so po razpravi in razjasnitvi dejstev ugotovili, da je pobuda za uvedbo disciplinskega postopka neutemeljena.
Franci More je podal pritožbo na način ocenjevanja komisije za ocenitev uspešnosti delavcev v sektorju komerciala športna obutev. Ker je prva stopnja pritožbe komisija, je delavski svet zahtevek zavrnil in ga napotil na prvostopenjski organ.
DS DO je poleg že omenjenih zadev obravnaval oceno II. faze izdelave projektnih nalog za Scorpio in manšeto MSC ter sprejel sklep, da se članom teama izplača pripadajoči del nagrade; za projekt Scorpio je to 6.000.000,— din, za manšeto pa 200.000,- din.
Potrjena je bila tudi projektna naloga računalniške obdelave naročil in zalog gotovih izdel-
kov. Skupna vrednost nagrade znaša 1.000.000,— din. Za opravljeno I. fazo naloge, t. j. izdelan idejni projekt, je bila odobrena nagrada v višini 200.000,— din.
Imenovan je bil odbor za pripravo praznovanja 40-letnice Alpine ter razpisan natečaj za oblikovanje alpinskega priznanja v obliki kipca in grafike.
Sprejet je bil tudi elaborat o ekonomski upravičenosti neposrednega opravljanja poslov iz zunanjetrgovinskega prometa v delovni organizaciji ter sklep o imenovanju novih članov v komisijo za inovacije, komisijo za uničenje štampiljk, komisijo za delitev sredstev sklada skupne porabe — stanovanjski del, odbor za izobraževanje, odbor obveščanje in uredniški odbor.
Sprejet je bil tudi sklep, da se odslej vsem štipendistom V. stopnje obutvene smeri izplačuje deficitarnostni dodatek.
J. Kacin
Konrad Jereb
Zaloge otežujejo poslovanje tudi firmi A & E
v
Julija je firma A & E v Zahodni Nemčiji organizirala sestanek vseh delničarjev, da bi pregledali razmere v poslovanju firme in potrdili zaključni račun za preteklo leto.
Pri pregledu bilance je bilo ugotovljeno, da poslovanje firme A & E v zaključnem poslovnem letu ni bilo najboljše, saj je končni rezultat poslovanja komaj pokril spremljajoče stroške in ostale dajatve.
Pri analizi stanja in iskanju vzrokov slabšega poslovanja v primerjavi s prejšnjim poslovnim letom, je bilo nesporno ugotovljeno, da so največji vzroki za neuspeh prevelike zaloge trgovskega blaga. Pri pregledu zalog, ki znašajo skupno 2.059.000 DM, zavzemajo približno polovico vseh zalog smuči firme ELAN, četrtino vrednosti zalog so smučarski, tekaški in surf čevlji Alpine, ostalo četrtino pa predstavljajo zaloge smučarskih palic in drugo trgovsko blago, ki ga prav tako prodaja firma A & E.
Previsoke zaloge vežejo ogromno obratnih sredstev in onemogočajo normalno likvidnost, kar pomeni dodatno zadolžitev, plačevanje višjih obresti in veliko nezaupanja v
poslovanje firme s strani poslovnih bank.
Vzrok za take razmere je vodstvo firme delno opravičevalo, češ, da so nakupili preveč blaga z ozirom na zelo dobro prodajo v prejšnjem poslovnem letu. Vzrok slabše prodaje letos je predvsem zvišanje cen tako pri Al-pinini obutvi kot tudi Ela-novih smuči in zasičeno-sti tržišča ZRN s podobnimi proizvodi, kjer smo zaradi omenjenih razlogov manj konkurenčni.
Stvari bo treba izboljšati in sicer:
—	s takojšnjo pripravo programa znižanj, in da se odprodajo vse zaloge.
—	z zmanjšanjem stroškov poslovanja
—	s povečanjem vključevanja delničarjev pri vodenju firme, predvsem z boljšim spremljanjem poslovanja.
Vsi so se odločno zavzeli za povečanje poslovanja. Poveča naj se tudi naša prizadevnost in naš vpliv na boljše poslovanje. Vsi se namreč zavedamo pomembnosti tržišča ZRN za prodajo naših izdelkov. Dogovorili smo se, da se o vseh najvažnejših smernicah poslovanja dogovorimo, septembra pa mora vsak za svoje področje pripraviti načrt poslovanja.
Jože Bogataj
DOGOvnninmo «-
DOGOVORIH SmO SG

Razvoj — pogoj za uspeh
Zastavili smo si cilj, da bomo proizvajali vedno boljše izdelke, s katerimi bomo lahko konkurirali najboljšim na svetu in za katere bomo iztržili več kot danes. Dober razvoj je prav gotovo začetek in predpogoj za to. Razvoj naj konstruira, modelira in oblikuje izdelke, ki se bodo lahko merili z najboljšimi. To morajo spoznati ne samo vsi delavci razvoja, temveč tudi drugi.
Ugotavljamo, da Alpina še vedno nima razvojnega oddelka, ki bi se ukvarjal izključno z razvojem in ki ne bi imel hkrati tudi vrste zadolžitev v zvezi z neposredno proizvodnjo. Če je bilo pred desetletji še sprejemljivo, da so isti ljudje, ki so razvijali nove izdelke, hkrati reševali tudi nekatere probleme tekoče proizvodnje: postaja danes to vedno bolj nesprejemljivo. Danes predvsem na področju športne obutve razvoj ne pomeni več samo modeliranja, ampak gre že v pravem smislu za razvojne projekte, en tak razvojni projekt pa zahteva delo cele skupine ljudi v daljšem obdobju, na primer leto dni ali tudi več. Kot tipične primere za to bi lahko navedel na primer razvoj kompletno novega smučarskega čevlja ali na primer razvoj brizganega tekaškega čevlja. Jasno je, da lahko tako obsežne projekte uspešno izpelje le ekipa strokovnjakov, ki ima dovolj znanja in izkušenj, pa tudi dovolj časa.
To usmeritev lahko hitro dokažemo.
Zelo dober primer za to je Elan, ki je že pred desetletji ustanovil samostojni razvojni inštitut. Rezultat uspešnega razvojnega dela je vrhunska proizvodnja smuči. Poleg tega pa so razvili še celo vrsto novih zanimivih programov, kot na primer jadralna letala, jadrnice in drugo.
Mi smo v preteklosti seveda že marsikaj zamudili, vendar je še vedno bolje ukrepati danes kot čakati še nekaj let. Če hočemo na tem Področju storiti korak naprej, moramo seveda v prvi vrsti razpolagati z ustrezno Usposobljenimi ljudmi.
Kader-investicija za prihodnost, toda zavedati se moramo
—	razvojnik mora razpolagati z vrhunskim strokovnim znanjem s svojega področja
—	znati mora jezike, da lahko sprejema informacije s svetovnega trga
—	biti mora razgledan, mobilen, pripravljen potovati
—	kadra mora biti dovolj, kajti to je predpogoj, da potem lahko del ljudi usmerimo samo za razvojne naloge, drug del pa zadolžimo za pripravo izdelkov za proizvodnjo.
Ugotovili smo, da je kadrov s tega področja v naši tovarni premalo, da bi lahko bistvene premike na področju razvoja napravili čez noč. Zato nameravamo problem reševati postopno v več fazah.
Športna obutev
Pri športni obutvi smo, kar zadeva tehnologijo, v položaju, ko se pri razvoju srečujemo z nalogami, ki imajo značaj projektov, na katerih mora delati skupina ljudi dalj časa. Če hočemo biti uspešni, potem ljudje ne smejo imeti nobenih drugih zadolžitev. Naš cilj je torej, da organiziramo oddelek »razvoj športne obutve«, ki se bo ukvarjal samo z razvojem in z ničemer drugim.
To bi lahko bil oddelek za športne programe, ki bi izvajal razvojne projekte tako pancerjev, tekaških čevljev in največ še drugih izdelkov. Bistvena je seveda usposobljenost delavcev v takem oddelku. Tak razvojni oddelek bi moral razpolagati približno z naslednjimi profili delavcev:
—	konstruktorji — mode-lirji, to je čevljarski inženirji ali tehniki z ustreznim znanjem, izkušnjami in smislom za razvojno delo
—	dizajnerji — industrijski oblikovalci
—	kemik, diplomirani inženir kemije
—	strojnik
—	strokovnjak s področja anatomije
— strokovnjak s področja športa, z izkušnjami pri razvoju in testiranju.
Če se ozremo po tovarni, ugotovimo, da imamo nekaj,, strokovnjakov, ki bi lahko* delali na tako opredeljenih nalogah. Toda vsak od teh strokovnjakov ima poleg razvojnih še druge zadolžitve. Zato se bomo morali stvari lotiti postopno.
Najprej je treba obstoječe oddelke razvoja in tehnološke priprave kadrovsko okrepiti, to je zaposliti in usposobiti nekaj dodatnih ljudi.
Ko pa bodo ti oddelki razpolagali z dovolj kadra, bomo lahko izbrali tiste, ki kažejo največje sposobnosti za razvoj, ter jih zadolžili samo za razvojne naloge.
Projektne naloge kot prehodna faza
V času, ki ga potrebujemo, da bi usposobili dovolj kadrov, pa razvoj seveda ne more obstati. Nasprotno, trg nas sili, da moramo razvijati pospešeno. Soočeni smo torej z vprašanjem: kako opraviti zahtevne razvojne projekte, če mora vsak od delavcev s tega področja poleg razvoja delati še nekaj drugega. Izhod smo našli v tako imenovanih projektnih tea-mih.
Pri tem gre za naslednji način dela:
—	glede na zahteve trga smo okvirno določili, kakšen nov izdelek je treba razviti
—	nato smo sestavili razvojni tim, vanj pa vključili ljudi, ki bi s svojim znanjem in izkušnjami lahko prispevali k razvoju izdelka
—	sestavili smo plan poteka dela in razdelili zadolžitve
—	ker imajo vsi ti delavci poleg razvojnih še druge naloge, smo z namenom, da bi jih maksimalno stimulirali za ustvarjalno delo na takem razvojnem projektu, predvideli v primeru uspešno izpeljanega projekta še dodatne stimulacije oz. nagrade.
Design — dodatna vrednost
Tim, ki dela na nekem razvojnem projektu, pri reševanju problemov konstrukcije, anatomije, funkcionalnosti itd., ne sme pozabiti na oblikovanje izdelka. Dober dizajn da namreč izdelku neko dodatno vrednost. Nesporno je ugotovljeno, da je v Alpini
dizajn šibka točka. Tudi če je izdelek še tako konstrukcijsko in funkcionalno dober, brez dobrega dizajna ne bo doživel pravega uspeha.
Spet imamo premalo kadra, znanja in izkušenj. Ker prodajamo na svetovni trg, naših izdelkov ne smemo več ocenjevati v jugoslovanskih razmerah, ampak jih moramo ocenjevati v luči svetovnih razmer. Pojavlja se vprašanje kriterijev. Pogoj za to pa je poznavanje zahtev v svetu. Marsikdaj se zgodi, da za nek predlog naši ljudje trdijo, da je dober oz. lep, inozemski kupci pa predlog zavrnejo kot nesprejemljiv.
Lahka obutev
Pri lahko obutvi je problem razvoja enako pomemben, samo vsebina je nekoliko drugačna. Pri lahki obutvi je konstrukcija in funkcionalnost v primerjavi s športno morda nekoliko v ozadju, v ospredju pa je moda. Tu ne gre za razvojne naloge, ki bi trajale leto dni ali več, pač pa je treba dvakrat letno izdelati novo kolekcijo, ki mora biti v skladu z modnimi zahtevami.
Delavci, ki so sposobni delati kolekcijo modne obutve, morajo gotovo izpolnjevati naslednje zahteve:
—	dobro strokovno znanje s področja modeliranja
—	znanje tujih jezikov zaradi pridobivanja informacij, tako s sejmov, kot iz strokovne literature
—	mobilnost, to je pripravljenost za pogosta potovanja s ciljem zbiranja informacij
—	talent za oblikovanje in ustrezna znanja s tega področja.
Tudi pri analizi kadrovske situacije na področju razvoja oz. moderliranja lahke obutve smo ugotovili, da imamo kadra premalo, poleg tega pa je večina teh delavcev že starejših in moramo razmišljati o usposabljanju mlajših. To pomeni, da moramo tudi na področju lahke obutve modelirnico okrepiti z dodatnim kadrom, delavce pa seveda načrtno izpopolnjevati.
Pomen timskega dela
Podobno kot pri športni tudi pri lahki obutvi trenutno zadevo rešujemo z ustrezno obliko timskega dela. V tim, ki sodeluje pri pripravi ko-(Nadaljevanje na 4. strani)
kako uftyarjfimo
i »i
Izvoz v prekomorske dežele
Letalski prevoz je štirikrat
1	w • •
dražji
Izvoz športne obutve, to je smučarskih in tekaških čevljev, se je letos pričel v prekomorske države (ZDA, Kanada, Japonska) v drugi polovici maja s prvo pošiljko kontejnerjev obutve v ZDA.
In kakšna je situacija danes, tri mesece kasneje?
Lahko bi se reklo, da precej boljša kot nekaj zadnjih sezon pa vendar še vedno ni tako kot bi si želeli mi, predvsem pa ne tako kot si želijo kupci:
Za ZDA smo od naročenih 120.000 parov tekaških čevljev ALPINI SPORTS Corporation dolžni poslati še 15.000 parov, od naročenih 45.000 parov smučarskih čevljev pa je neizdobavljenih
ostalo še 6.000 parov. Kupcu v Kanado moramo poslati še en kontejner smučarskih in tekaških čevljev.
Na Japonsko moramo poslati še 2.000 parov smučarskih in tekaških čevljev. Naj povem, da še ni izdobavljena obutev ali še ni izdelana oz. je ni dovolj v NNN modelih, CSL-modeli, TREK, TIGER-1.
Res je, da smo v preteklih letih imeli ta čas neizdoba-vljene še mnogo več obutve, ki smo jo morali pošiljati septembra in oktobra z letalom, čeprav se letalskim pošiljkam tudi letos ne bomo mogli povsem izogniti.
V tem času se vsako leto postavlja vprašanje, kako zagotoviti dovolj velike količine obutve potrebne še za izvoz, da bi ujeli še zadnjo možnost pošiljanja blaga z ladjo. Zaradi oddaljenosti tržišča in pa posebnosti teh trgov bi morali dobave zaključiti že avgusta, to pa nam največkrat ne uspe, zato smo prisiljeni iskati hitrejše in
Na zahodnoevropska tržišča pošiljamo obutev septembra in oktobra
Če ne bo zastojev
Največji del pošiljk za zahodno Evropo odpremi-mo septembra in oktobra, tako da smo s tem sedaj šele pričeli.
Za norveški, švedski in nemški trg pa smo nekaj obutve poslali že julija in avgusta.
V	letošnji sezoni večino smučarske obutve za dežele Evropske gospodarske skupnosti sestavljajo v Be-necu, poskušamo z izdobavo sestavnih delov čimbolj spoštovati planirane roke. če ne bo prišlo do večjih zastojev, bomo zadnje sestavne dele poslali v Beneco do konca oktobra, kar bi pomenilo, da bodo končni kupci prejeli blago v dogovorjenih rokih. S tem bi se izognili velikim težavam, ki jih povzroči vsaka najmanjša zamuda pri izdobavi.
Lahko ocenimo, da nekoliko bolje kot lani izpolnjujemo pogodbene obveznosti.
Omenim naj še, da ravno sedaj skupaj z našimi največjimi kupci dokončno oblikujemo in potrjujemo novo kolekcijo za naslednjo sezono.
V	naslednjem mesecu pa lahko za novo kolekcijo pričakujemo že tudi prva naročila.
Helena Kavčič
seveda dražje možnosti prevoza. Običajno se za prevoz na ta tržišča poslužujemo kontejnerskih prevozov preko naših luk in z našimi ladjami, ker je to najbolj ugodno in zato vlagamo vse napore v to, da bi bilo čimveč modelov izdelanih pravočasno. Poiščemo vsako možnost, da
čevlje pošljemo z ladjo in ne z letalom, kar seveda zahteva, da moramo na hitro spa-kirati in odpremiti večje količine obutve, samo zato, da bi prihranili pri stroških prevoza, saj je letalski prevoz tudi do štirikrat dražji od la-
dijskega.
Jure Orešnik
Razvoj — pogoj za uspeh
(Nadaljevanje s 3. strani') lekcije modne obutve, so vključeni:
—	delavci komerciale lahke obutve
—	delavci maloprodajne mreže
—	delavci modelirnice
Pri tem je naloga predstavnikov komerciale in maloprodajne mreže, da na osnovi informacij, zbranih na trgu, na sejmih itd. določijo oz. si zamislijo kolekcijo. Na osnovi take zamisli nato mo-delirji razvijejo oz. izdelajo modele. V naslednji fazi se opravi izbor modelov. Običajno se nekaj grup izdela še kasneje na osnovi novih informacij s trga. Tako pripravljeno kolekcijo nato predložimo kupcem (trgovcem) za naročanje in kasneje v proizvodnjo.
Pravilnost takega pristopa k delu potrjuje podatek, da je naša modna obutev v zadnjih sezonah, odkar jih razvijamo tako, v povprečju bolje prodana kot je bila prej, ne glede na to, da so nam prej kolekcije delali tudi mo-delirji z bolj zvenečimi imeni.
Brez sodelovanja ni nič
Danes so razvojne, pa tudi druge naloge tako zahtevne, da jih lahko uspešno rešujemo le z dobrim timskim delom, to je s sodelovanjem strokovnjakov z različnih področij. To pomeni, da morajo pri reševanju iste naloge združiti svoje sile ljudje različnih poklicev, z različnimi izkušnjami, ki sicer spadajo in delajo v različnih sektorjih ali oddelkih. Klasična organizacija, ki je poznala samo hierarhijo, je preživela. Tudi danes imamo organizacijsko še vedno hierarhijo, vendar pa je poleg tega potrebno vse več sodelovanja pri opravljanju skupnih nalog med ljudmi različnih oddelkov.
Tudi v Alpini imamo že
kar precej dokazov, da tim-sko delo prinaša uspeh. Ne-jevernežem naj naštejem le nekaj primerov:
—	pancer Alfa je rezultat timskega dela
—	zadnjih nekaj kolekcij modne obutve je rezultat timskega dela
—	trenutno imamo v razvoju celo vrsto novosti, delo na teh novostih dobro poteka, vse pa razvijajo timi: nov pancer, brizgani tekaški čevelj, kolekcijo modne obutve
—	vse zahtevnejše naloge s področja priprave računalniških obdelav zahtevajo timsko delo, itd.
Prej, ko bomo vsi prepričani, da je za opravljanje zahtevnih nalog timsko delo in dobro medsedbojno sodelovanje nujno, prej bomo dosegli uspeh. Še vedno je v tovarni precej ljudi, ki nimajo posluha za timsko delo, ki poudarjajo hierarhijo, ki bi svoj sektor ali svoj oddelek najraje ogradili z ograjo, preko katere nihče ne bi mogel stopiti. Razlogi za to so lahko nezaupanje drugim, ljubosumnost ža dosežke drugih, lahko pa tudi zgolj zastarelo razmišljanje. To mišljenje je razviti svet že zdavnaj pregazil.
Še vedno je čas
Precej smo sicer zamudili, vendar mislim, da lahko razmere na področju razvojne dejavnosti bistveno izboljšamo, če se bomo složno in s skupnimi močmi lotili naslednjih nalog:
—	pridobili dodatne kadre za razvojne oddelke
—	poskrbeli za nadaljnje funkcionalno izobraževanje teh kadrov
—	formirali ustrezne ločene razvojne oddelke takoj, ko bomo imeli dovolj kadra
—	razvijali timsko delo oz. delo po projektnih nalogah.
Napredek na tem področju je predpogoj za naš boljši jutri!	Tomaž Košir
kflko uftyarinmo
Štajerska turneja »pred trgatvijo«
Če ocenjujem prodajalno v celoti, je res lepa in praktična. Opozorila bi le na to, da bi kazalo kovinske police iz vodoravnega položaja nagniti, da bi se blago res dobro videlo. Tudi zastor pred prodajalno kasni.«
Kaj pa menite o sami prodaji?
»Kot sem že rekla, je uspešna. Tu smo v majhnem mestu, kjer so naši kupci povečini s podeželja. Imeli smo precej obutve z znižanimi cenami, ki je šla dobro v prodajo. Tu prodamo modele od France do študentskega čevlja »kolidžka«.
Poslužujemo se tudi predi-spozicij, torej manj idoče blago iz drugih prodajaln po Jugoslaviji dobimo v našo prodajalno.«
»To je prodajalna, ki v naši maloprodajni mreži vodi po številu predispozicij«, je pripomnila vodja rajona Iva Sobočan.
Kaj pa si še želite?
»Mislim, da bi nas morali bolj seznaniti, kako svetovati kupcem; zlasti kako »rokovati« s pancer j i ali pa kako negovati lahko obutev iz različnih materialov. Deklaracija, ki pride z obutvijo, je za ta namen premalo.«
Zbiram vtise iz prodajalne; kramljam s prodajalkami, kupci vseh starosti. Kmalu spoznam, to je cvetoča kupčija ljudi, ki se poznajo in si zaupajo ...
In raje se umaknem, saj imajo tu pravi naval...
Če trto dobro negujemo, je trgatev vesela.
N. P.
»Gasilski posnetek« kolektiva prodajalne v Ptuju ob našem obisku
V Mariboru je prodajalna sedaj zelo lepo urejena. Zal lokacija prodajalne ni na najbolj primernem mestu. Sicer pa je prodajalna prostorna, funkcionalna, z veliko skladiščnega prostora
Začeli smo sicer kar na Mestnem trgu v Škofji Loki. Nova ekipa v razmeroma lepo urejeni prodajalni dosega lepe uspehe. Morda za ilustracijo le tale droben podatek; lani je ta škofjeloška prodajalna dosegala bruto promet, ki jo je uvrščal na 61. mesto v naši maloprodajni mreži, letos pa je po rezultatih prodaje sedmih mesecev na 50. mestu. Rekli bi, ni kaj; kar tako naprej! Kljub skladišču izven stavbe in skromnim prostorskim možnostim.
Naslednja postaja je Celje. Prodajalna je eno samo gradbišče. Medtem, ko so zidarska dela zaključena, so v teku nadaljnje obdelave z opremo vred.
Težko govorimo o končni ceni obnove, ki jo izvaja In-grad iz Celja, bolj zanimivo je to, da smo izkoristili idealen trenutek in prodajalno obnavljamo v času, ko obnavljajo tudi ulico ob prodajalni.
Kot je bilo čutiti na gradbišču, tudi dela tečejo po planu, z majhno zamudo sicer. Poslovodkinja Danica Kle-pej je praktično vsak dan na razpolago, če je treba kaj pomagati ali urediti.
Zadnjič smo vam obljubili, da bomo napisali kaj več o prodajalni v Ptuju.
Torej prodajalna v Ptuju po obnovi izgleda res lepo. Tudi mnenje vseh prodajalk in poslovodkinje je pohvalno. Očitno so zadovoljni tudi kupci, saj so že prvi dan prodali 673 parov, avgusta pa so prodali skupaj 4600 parov, v skupni vrednosti 14,8 milijonov din.
»V enem mesecu smo tako nadomestili tisto, kar smo izgubili v času, ko je bila prodajalna zaprta zaradi temeljitega obnavljanja,« je zatrdila poslovodkinja Hedvika Primožič.
»To najbolj zgovorno kaže, da se je izplačalo. Sicer pa smo najbolj vesele, da je sedaj ogrevanje dobro urejeno, saj smo s centralno kurjavo povezani na kotlovnico sosednje stavbe. Velika pridobitev so sanitarije, garderobe in pisarnica, česar prej nismo imele urejeno.
Obnova prodajalne v Celju je v polnem teku. Dela izvajajo delavci Ingrada, opremo pa bodo pripravili v naših vzdrževalnih • obratih. Tako bo ta uspešna prodajalna v kratkem spet odprta
Posel v prodajalni na Ptuju že kar lepo cvete. K temu ne pripomorejo samo lepo urejena prodajalna in ustrezna obutev, temveč tudi prijazne prodajalke
Ill
RAZGOVOR Zfl UREDflIKOVO fflIZO
NA TEMO:
Ob začetku šolskega leta
Ob začetku šolskega leta, v katerem so sodelovali: Goran Klemenčič, Boštjan Velkaverh, Vesna Karner, Jelka Mlakar, Silva Pivk, Maja Jerman, Slobodan Poljanšek, Helena 2a-kelj.
Delo — življenje:
Počitnice so za nami. Vi trije ste sedaj v osmem razredu. Kako kot posamezniki vstopate v novo šolsko leto?
Boštjan Velkaverh:
Moji vtisi so enaki, kot da bi bil to vstop v kakšen drug razred, le s to razliko, da je to osmi razred in se bo potrebno malo bolj potruditi za čim boljši uspeh za nadaljnje šolanje.
Goran Klemenčič:
Zdi se mi, da je nekoliko drugače. Od nas je odvisno, kako bo z nadaljnim šolanjem, pa še za zaključni izlet bo treba kaj napraviti.
Vesna Karner:
Enako mislim, kot sta že povedala Boštjan in Goran: v osmem razredu so učenci najbolj zaposleni, saj imajo poleg učenja še druge obveznosti, kot je zbiranje papirja, pripravljanje plesa, da imamo potem denar za končni izlet.
Delo — življenje:
Pred pričetkom šole je potrebno več priprav: nabava knjig, zvezkov. Ali ste to že kupovali in kakšne so cene?
Vesna Karner:
Cene so precej visoke. Starši morajo precej globoko poseči v žep. Ker smo v osmem razredu, lahko tudi sami malo pripo-moremo, knjige pa si izposodimo v šoli. Včasih so knjige zelo slabe; za to ne moremo kriviti tovarišev učiteljev, ampak učence, ki ne povedo, če npr.: manjkajo listi. Zvezke pa moramo kupiti.
Goran Klemenčič:
Dobro je, da knjige dobimo v šoli, zvezki pa so postali kar precej dragi.
Boštjan Velkaverh:
Tudi jaz mislim, da so knjige precej slabe. Strani, ki manjkajo, pa v knjižnici hitro poidejo. Ponavadi si jih moraš izposoditi pri kakšnem sošolcu.
Delo — življenje:
Ali je dovolj knjig za vse učence?
Vesna Karner:
Da, knjig in pripomočkov je dovolj.
Helena Žakelj:
Knjige so resnično slabe, vendar temu nismo krivi samo učitelji, temveč tudi učenci, ki ne povedo, da kakšna stran manjka. Mi poizkušamo nadomestiti vsako slabo knjigo z novo ali boljšo. Koliko časa pa bo knjiga zdržala, pa je seveda odvisno od učencev.
Delo — življenje:
Vi, starejši učenci navade v šoli že poznate. Ker ste že v osmem razredu, imate na šoli tudi nekakšno vodstveno vlogo.
Z začetnimi težavami pa se ukvarjajo tudi starši. Kaj menite po eni strani kot predstavniki staršev?
Maja Jerman:
Zelo dobro se mi zdi, da dobijo otroci knjige v šoli. Hkrati se naučijo tudi paziti nanje, čeprav ne vem, koliko časa zdržijo.
Silva Pivk:
Zdi se mi zelo v redu, da so bile trgovine natančno seznanjene s potrebami vsakega razreda posebej. Ko to kupimo, učenec potem ne rabi ničesar drugega. Tudi odvečnih zvezkov ni potrebno kupovati, knjige pa dobijo v šoli.
Delo — življenje:
Kaj si kot predstavnik sveta šole oz. kot eden izmed staršev želite v prihodnje?
Jelka Mlakar:
Na vseh sestankih smo govorili o tem, kako približati šolo življenju. Kot smo ugotavljali s predstavniki delovnih organizacij, je to težnja obeh strani. Vodstveni v kraju pa se tega premalo zavedajo.
Šola po opremljenosti ustreza, premalo pa je časa za vzgojo
učencev v celoti. To se včasih opaža že po odnosu učencev do družbene imovine, in ni vedno v redu. Morda bi omenila še nekaj drugih stvari, npr.: kako je zaščitena garderoba čevljev, oblek, dežnikov? Sama še nimam kakšnih slabih izkušenj. Sem pa 10 let hodila v vrtec in opazila, da smo starši tako občutljivi na vsak plašček, rokavičko, pa je toliko stvari po več mesecev ležalo na kupu v garderobi.
Mislim, da so otroci v vrtcu duševno in telesno precej dobro preskrbljeni. Vprašanje je, če se tega res vsi dobro zavedajo. Spomnimo se samo starih prostorov vrtca. Mislim, da na račun prihrankov v družinskem proračunu naj ne bi trpel malček. Tudi odločitev nekaterih, da dajo otroka v vrtec le eno leto pred šolo, je napačna. Nekateri pa potem še pričakujejo kakšne olajšave skupnosti.
Delo — življenje:
Ali imate kakšne predloge, kako bi uredili, da bi bilo bolje za naše otroke, v vrtcu in v šoli.
Silva Pivk:
Mislim, da je v šoli to dovolj široko. Otrok se veliko nauči, veliko pa je odvisno od staršev. Tudi kar zadeva urejenost in podobno.
Delo — življenje:
Govorimo o vzgoji in izobraževanju. Pri tem gre za cel sklop neodvisnosti: odnos učenci—učitelji oz. starši. Od vseh teh je odvisen vzajemni odnos šole, vzgoje izven šolske dejavnosti, skratka celoten vzgojno-izobraževal-ni proces. Ali imate okoli tega kakšne predloge?
Silva Pivk:
Mislim, da ie tempo v šoli precej močan. Če želiš, da bo otrok ta tempo izdržal, se moraš tudi doma ukvarjati z njim, saj šola ni le zato, da bi otrok dobil tisto osnovno znanje, ampak tudi ostale stvari. Mislim, da so predavanja za posamezne razrede zelo pomembna stvar, ker takrat razmišljaš o tem in marsikaj potem lahko s pridom uporabiš. To velja tudi za naloge. Mislim, da je sodelovanje med starši in učitelji zelo dobro.
Jelka Mlakar:
Tempo pouka je določen že z načrtom. Kar pa zadeva krožke mislim, da jih je dovolj. Verjetno pa so v krožkih povečini boljši učenci, zato bi kazalo govoriti s starši, katerih otroci niso nikjer, ker so preveč zaposleni samo z učenjem.
Delo — življenje:
Vi trije ste med boljšimi učenci. Ali je lahko zdržati učni program s krožki vred?
Boštjan Velkaverh:
Tempo se da zdržati, le na koncu leta je preveč natrpano, tedaj je veliko kontrolnih in s krožki je res težko.
Helena 2akelj:
Boljši učenci hočejo biti povsod. Pa tudi učitelji imamo radi boljše učence.
Slobodan Poljanšek:
Mnenja sem, da je bila šola do sedaj nasploh preveč usmerjena k slabšim učencem, in premalo k tistim, ki so nadarjeni, za katere pravimo, da so bodoča sol naroda. Naša naslednja naloga je, da bodo boljši učenci deležni ravno toliko pozornosti, kot slabši. V preteklem letu smo se z nadarjenimi učenci začeli ukvarjati bolj načrtno. Omogočili smo jim širši izbor dodatnega pouka in interesnih dejavnosti. Skoraj vsak učenec lahko najde svoj interes.
V osmem razredu je uvedena posebna štipendija za nadarjene učence; dva ali trije učenci vsake generacije naj bi dobili to štipendijo do konca študija. To velja za posebno nadarjene učence z dobrimi testnimi rezultati in visokim inteligenčnim kvocientom. Mislim, da je to dobro, čeprav nekoliko pozno. Gre za usmeritev: leta 2000 — 2000 strokovnjakov. Skrb za nadarjene naj bi se vsako leto še stopnjevala. Tu bi radi dosegli neko načrtnost. Pogrešamo celovito sodelovanje služb. Socialne delavke nimamo več, dobili pa bomo psihologinjo. Psihologinja bo lahko veliko pomagala slabšim učencem. Kasneje nameravamo zaposliti še socialnega delavca in pedagoga. To smo si za kakovost učno-vzgojnega procesa zagotovili s srednjeročnim planom.
Delo — življenje:
Očitno svoje delo opravljate zelo resno. Kako ocenjujete razmere na začetku šolskega leta?
Slobodan Poljanšek:
Materialni pogoji so sedaj zelo dobri, enoizmenski pouk, učilnice so dobro urejene, zlasti, če se primerjamo z ostalimi. Drugo vprašanje je kadrovsko; učitelji in vzgojitelji so na višku
Ob začetku šolskega leta
Boštjan Velkaverh
Wm®®
RAZGOVOR ZA UREDAIKOYO ffliZO
svojih zmogljivosti. Izgubili pa smo dva matematika in zdaj ne dobimo nikogar z opravljeno diplomo. Prva naloga šole je zagotoviti reden in dober pouk matematike. Dobili bomo dva učitelja tik pred diplomo. Drugih prijav ni bilo, čeprav so na razpolago stanovanja.
Delo — življenje: Kako se lotiti učnega programa? So novosti?
Slobodan Poljanšek: Stari učni programi se dopolnjujejo. Letos ima nov program 7. razred, naslednje leto 8.
Novi učni programi prinesejo marsikaj dobrega, po drugi strani pa tudi marsikaj slabega. Programu dodajamo vedno nove podatke, velika slabost je ta, da starih, slabih in nepomembnih ne znamo odstraniti. Nikomur ne bo koristilo, če bo vedel, kdaj je umrl Ludvik XIV. ali kakšne zaloge premoga ima Anglija. To so taki nesmisli, ki bi jih lahko odstranili v korist novih. Snov razširjamo, balasta pa ne od-stranjamo.
Delo — življenje:
Kaj lahko proti temu napravi šola sama?
Slobodan Poljanšek: Nimamo veliko vpliva na sestavo programa. Lahko se pa tudi sami znajdemo. Na pedagoški konferenci se dogovarjamo, da učitelji presodijo, kaj je prav in kaj ni. Helena Zakelj:
Učitelji se dobivamo tudi na občinskih strokovnih aktivih in tam se dogovarjamo o tem.
Delo — življenje:
Ali imate take strokovne skupine tudi na šoli, da se pogovarjate o tem pouku? Slobodan Pojanšek: Imamo interne skupine (aktive) posebej za 1., 2., 3., 4., itd. razred, potem se pa združujejo v posamezne interne aktive učitelji na predmetni stopnji, če jih je več. Npr.: aktiv matematikov od 1. do 8. razreda, aktiv slavistov, aktiv za glasbeni, likovni pouk, občinski aktivi, regijski, republiški.
Delo — življenje:
Ali pri aktivih učitelji pogrešate sodelovanje staršev in ali se vam staršem zdi, da bi bilo potrebno kaj svetovati? Helena Zakelj:
Starši tu težje pomagajo, ker gre za strokovna vprašanja. Slobodan Poljanšek: Dejal bi, da je sodelovanje staršev zaželeno v vseh smereh. Predlogi in pripombe staršev so dobrodošli, čeprav nekateri mislijo, da bi posledice čutili njihovi otroci. Ponavljam, kar sem rekel že na roditeljskem sestanku: brez skrbi povejte, kaj vas moti.
Delo — življenje:
Kako pa so organizirane iz-venšolske dejavnosti? Slobodan Poljanšek: Letos bomo spet organizirali pestro izvenšolsko dejavnost. To so razne stvari: telesno-vzgojne
Vesna Karner
dejavnosti, kulturno-umetniško področje, matematično naravoslovno področje. Najmočnejši smo v telesno-vzgojnih, malo manj v kulturno-umetniškem področju. Zelo malo zanimanja je za pevske zbore. Pri tehnični vzgoji se počasi popravlja. Letos bomo krožke razširili.: fotografski, modelarski ipd. Najslabše smo organizirani na kmetijskem področju. V zadnjem času se poudarja, da to mora priti v osnovno šolo. To želimo doseči s pomočjo kmetijske zadruge in zunanjih sodelavcev.
Delo — življenje:
Kakšen je interes delovnih organizacij do izvenšolskih dejavnosti za veščine, ki bi jih lahko pridobili v šoli v korist bodočega poklica?
Slobodan Poljanšek:
Poliks je vse leto dobro vodil dva krožka na šoli; sodelovala sta dva mentorja, ki sta bila plačana od delovne organizacije. Šola je dala samo prostor in učence. Krožka sta bila dobro obiskana. S tem mislimo nadaljevati. Računamo tudi na sodelovanje kmetijske zadruge in drugih.
Tudi Alpina bi imela veliko možnosti: čevljarstvo in kovinar-stvo, Etiketa knjigovezništvo, prav tako mizarji. Z Alpino pa že sodelujemo na področju računalništva.
Delo — življenje:
Morda bi sedaj nekaj več pozornosti posvetili vrtcu. Kako je ta pripravljen?
Helena Zakelj?
Ze v začetku prejšnjega leta je bilo vpisanih 97 otrok, kar je največ, odkar vrtec obstaja. Letos je po zadnjem vpisu le 123 otrok. Zato smo odprli nov oddelek za otroke od 2—3 let. Največ zanimanja je za jasli, ki so stalno polne, njihova zmogljivost pa je 14—16 otrok. 6 oddelkov imamo polno zasedenih. To-varišice so na novo šolsko leto dobro pripravljene. Delujejo po določenem načrtu. Poudarek je na vzgoji. Lahko rečem, da imamo dobro usposobljene ljudi. Pri tem se povezujemo s šolsko sve-
tovalno službo (psihologinjo), s svetovalno službo Zdravstvene skupnosti Škof j a Loka (logope-dinjo, psihologinjo), z zdravstveno službo v Žireh, s starši, da je smoter našega dela vsestransko oblikovanje otrokove osebnosti, s poudarkom na vzgoji, omogočiti mu prijetno otroštvo in razvijati njegova nagnjenja ter ga čim bolje pripraviti na šolo, oz. na življenje. Letos bomo organizirali 4 oddelke male šole — enega v okviru celodnevnega varstva in tri v okviru obveznega 200-urnega programa za ostale otroke. Z urnikom bodo starši seznanjeni na prvem roditeljskem sestanku v začetku septembra. Organizirali bomo tudi »potujoči vrtec«, odvisno od števila otrok. Lani smo imeli 3 take skupine otrok, starih od 3 do 5 let. En oddelek je deloval na Selu.
Trudimo se, da bi delo čim bolje potekalo. Želimo si tudi čim več sodelovanja s starši preko roditeljskih sestankov, govorilnih ur ali posamičnih pogovorov.
Delo — življenje:
Kako pa je z opremo v vrtcu? Helena Zakelj:
S tem je kar precej problemov. Igrala na igrišču propadajo. Prenovili smo streho na uti, prebarvali ograjo, okna. To so nujna vzdrževalna dela, pri katerih je pomagala skupnost otroškega varstva, vendar je tega denarja malo.
Igrače pogosto izdelujejo vzgojiteljice same.
Delo — življenje:
Ali je igrače, ki so primerne za posamezno otrokovo starost, možno tudi kupiti?
Helena Zakelj:
Take igrače se dobijo, so pa precej drage. Najdihojca jih izdeluje. Toda za 70.000 din sem jih dobila samo za najnujnešje potrebe. Včasih je lažje, ker je vrtec v sklopu šole. Kombiniramo lahko pri stroških kuhinje, energije in drugih stvareh.
Delo — življenje:
Omenili ste sodelovanje s starši. Ali so predvidene kakšne zanimive oblike, ki bi starše pritegnile v vrtec? Helena Zakelj:
Za starejše skupine (mala šola, predšolski, otroci, ki se odločajo z poklic) bi radi, da bi starši prišli v vrtec in otrokom povedali kaj o svojih poklicih. Izletov in podobnih stvari se lahko udeležijo tudi starši.
Vzgojitelji z otroki obiskujejo delovne organizacije: pekarijo itd.
Delo — življenje:
Kaj o teh stvareh mislite učenci?
Goran Klemenčič:
Dodal bi, da imamo med šolskim letom dovolj krožkov, pogrešamo pa jih med počitnicami, ko ne vemo, kaj bi delali. Igrišče na Jezerih propada, drugje v Zireh pa še tega ni.
Delo — življenje:
Igrišče propada predvsem zaradi poškodb.
Helena Zakelj:
Na igrišču pri šoli delajo največ škode tuji otroci. Tudi živa meja ima precej lukenj.
Delo — življenje:
Ali imate kot predstavniki sveta staršev, šole, še kakšna vprašanja?
Silva Pivk:
Na vseh sestankih sem bila bolj kot eden izmed staršev. Mislim, da stvari potekajo v redu.
Jelka Mlakar:
Sodelovanje staršev je odvisno od tega, kakšne potrebe čutijo. Premalo sodelovanja je ob neuspehih otrok.
Helena Zakelj:
Mislim, da je za sodelovanje dosti možnosti. Pri učencih, ki se slabo učijo, je manj stika, kot bi si človek želel, večkrat pridejo starši, ki imajo povprečne oz. pridne otroke.
Včasih ne zaleže niti pismo staršem. Moram pa reči, da je takih staršev malo.
Silva Pivk:
Ljudje so večinoma mišljenja, da bodo otroka v šoli učitelji tudi vzgajali, doma pa g& bodo sami.
Maja Jerman:
Starši računajo, da je vzgoja stvar šole. Otroka pa je v šoli težko vzgojiti, ker je natrpan program.
\\7
1
Goran Klemenčič
Delo — življenje: Kaj pa menite o celodnevni osnovni šoli?
Slobodan Poljanšek:
Stvari se počasi spreminjajo.
Ob začetku šolskega leta
kako uftyarjfimo
Iz naših prodajaln
RAZGOVOR ZA
Ob začetku šolskega leta
(Nadaljevanje s 7. strani) Sedaj nihče več ne vztraja na tem, ker so izkušnje slabe.
V Žireh smo istega mnenja. Imamo pa organizirano podaljšano bivanje s 4 oddelki in pokrivamo vse potrebe po varstvu nižjih razredov.
Delo — življenje:
Morda še beseda dve o dveh oblikah: o dopolnilnem oz. dodatnem pouku. Kako je organizirano to?
Slobodan Poljanšek:
Dodatni pouk je namenjen učencem, ki se v rednem programu dolgočasijo in hočejo nekaj več. Nikomur ne omejujemo prihoda na dopolnilni oz. dodatni pouk. Seveda je več dopolnilnega pouka, ker je namenjen slabšim učencem. Dodatni pouk pa je namenjen boljšim.
Jelka Mlakar:
Kaj pa podaljšano bivanje? Nekateri starši mislijo, da otroci vse naredijo v šoli.
Slobodan Poljanšek:
Podaljšano bivanje ima tudi svoj program. Pri takšnem prihodu in odhodu otrok, kot je pri nas, ni mogoče pričakovati, da bodo otroci vse naredili v šoli, ampak je nujno še delo s starši doma, zlasti to velja za slabše učence.
Jelka Mlakar:
Kdo pa kontrolira prihajanje in odhajanje otrok? Učitelji ali starši?
Slobodan Poljanšek:
Vozni redi so tu različni, poleg tega so tu še dodatni in dopolnilni pouk in učitelji ne morejo imeti take kontrole.
Delo — življenje:
Mogoče bi kakšno besedo rekli o prehrani.
Slobodan Poljanšek:
Pri prehrani je več problemov.
Kuhinja ni popolnoma izkoriščena. Število kosil je majhno. Staršem govorimo, naj vključijo čim več otrok. Dogaja se, da otrok je šele malico v šoli, kosi pa ob 15.30 s starši.
Delo — življenje:
Kako pa je urejeno s prevozi otrok?
Slobodan Poljanšek:
Glede vozačev je urejeno. Prevozi so organizirani, kjer je to le možno.
Menil bi še, da se otroci do odhoda potepajo po kraju. Ne bom rekel, da so za to krivi otroci. Naj povem še, da imajo vsi vozači možnost dopolnilnega in dodatnega pouka.
Jelka Mlakar:
S stališča prometne varnosti je postaja za otroke na neprimernem mestu. To velja za avtobus na bencinski črpalki, kjer je veliko prometa.
Delo — življenje:
Želite na koncu povedati še kaj?
Slobodan Poljanšek:
Mislim, da smo s sodelovanjem z delovno organizacijo lahko zadovoljni. Tudi zato, ker imamo v šoli domače ljudi, ki stanujejo tukaj. To poglablja povezanost šole in kraja.
Zaključek:
Toliko stvari je še, o katerih bi se lahko pogovarjali, boste rekli, ali bi jih kazalo izboljšati.
Torej je sedaj priložnost za to. Pripravljenost je, tudi možnosti niso majhne. Četudi stvari poenostavimo, moramo vedno imeti pred očmi: sedanji učenci bodo nekoč naši delavci, krajani...
Prodajalna Škofja Loka I. v starem delu Škofje Loke na Mestnem trgu, je bila odprta leta 1954. Edina obnova doslej je bila leta 1978. V skladu z zahtevami spomeniškega varstva je bila popravljena fasada prodajalne in izložba, zamenjali pa so tudi notranjo opremo. Skratka, urejena je bila tako, da tudi po zunanjem izgledu sodi v staro mestno jedro.
Prodajalna meri s pomožnim skladiščem vred 66 kvadratnih metrov. Sam prodajni prostor je še polovico manjši in tako je naša največja težava premalo prodajnega in skladiščnega prostora. Res imamo približno 200 metrov stran skladišče, ki pa zaradi vlage skoraj ni uporabno.
Letos je naš prodajni plan 12000 parov oz. 53 milijonov din. V prvem polletju smo dosegli plan 126 % po parih in 144 % po vrednosti. Konkurenca je zelo močna, saj je v tem razmeroma majhnem mestu pet prodajaln s čevlji, poleg tega pa je stari del mesta zaprt za dostop z avtomobili, kar se pozna tudi pri prodaji. Dosedanji rezultati vendarle kažejo, da smo na dobri poti, da uresničimo tudi letni plan.
Do avgusta sva bila v prodajalni zaposlena samo dva, sedaj pa je prišla še ena prodajalka. Upamo, da se bo tako povečala tudi prodaja.
Sedaj delamo in se trudimo po svojih najboljših močeh: Slavka Peternel, Irena Justin in Vital Justin.
Kolektiv prodajalne Škofja Loka I. __
Aktualni intervju
Pred poslovodsko konferenco
Pogovarjamo se z direktorjem TOZD Prodaja
Ivanom Capudrom
Delo — življenje:
Kakšna bo vsebina letošnje jesenske poslovodske konference?
Ivan Capuder:
Okostje bo praktično enako kot je vsa leta doslej. Vsebino lahko spreminjamo praktično le v splošnem delu.
Kar zadeva novosti na tej konferenci naj omenim, da bomo skušali poslovodjem še bolj prikazati značilnosti naše obutve.
Delo — življenje:
Torej so poslovodje pomemben člen v naši prodaji?
Ivan Capuder:
Na poslovodski konferenci se morajo odločiti šest mesecev preden bodo neko obutev prodajali. To sigurno nekaj pomeni.
Torej morajo prav tako spoznati modne tokove in še posebno razmere na »svojem tržišču«.
Delo — življenje:
Toda kolekcija ni le skrb poslovodij.
Ivan Capuder:
Seveda moramo mi »v centrali« spremljati, kako je tekla prodaja, kakšna je moda in pripraviti predloge za novo kolekcijo, ki jo izdelajo naši modelirji. To je nepretrgan proces
vnžno IE
kcidroy/ke novke
V mesecu agustu smo nadaljevali z zaposlovanjem, največ je bilo pripravnikov, prav tako smo sprejeli v delovno razmerje še nekaj dijakov za delo med počitnicami in nekaj delavcev za redno zaposlitev. Vendar se kljub 20 novo zaposlenim delavcem v tem mesecu še izkazuje pomanjkanje delavcev, predvsem v neposredni proizvodnji.
Delovno razmerje so v TOZD Proizvodnja nastopili: Tatjana Tolar, Branko Mlakar, Brigita Berčič, Marko Broder, Mateja Pešič, Nadja Frlic, Simona Pivk, Metka
ki mora teči neprestano. Gre za izrazito timsko delo, kjer je posameznik le člen v verigi.
Delo — življenje:
Ali je to osnova za tako imenovano centralno naročanje?
Ivan Capuder:
Ne samo to, poslovodje iz tega niso izključeni. Gre za skupno delo in odločitev.
Delo — življenje:
Idealne kolekcije vendarle ni in je ne bo, kajne?
Ivan Capuder:
Seveda ne; važno je, da je pretežni del kolekcije dobro prodan. Vendar nekaj velja poudariti: važna je prava izbira, strokovna dodelava kolekcije in tretje kakovostna in pravočasno izdelana obutev.
Delo — življenje:
Se vam ne zdi, da se pogosto zatakne pri zadnji fazi, za kar pa vzroki včasih koreninijo v predhodnem delu?
Ivan Capuder:
Mislim, da se stvari izboljšujejo. S tem, da imamo vedno natančnejše napovedi prodaje, je možno tudi natančnejše planiranje dela in zmogljivosti ter boljša organizacija dela na relaciji nabava—proizvodnja, kjer se pogosto ne odvija po načrtih.
Delo — življenje:
Kaj torej pričakujete na konferenci od poslovodij?
Ivan Capuder:
Računam, da bodo dobro pripravljeni, da bodo res naročili tisto, kar bo prodajno. To ne sme vplivati na količino naročanja. Seveda so kasneje možna tudi odstopanja.
Neiko Podobnik
■HHOMl

Dn vemo
Zaje, Irena Eniko, Brigita Vehar, Marko Novak, Nikolaja Drmota, Nadja Vehar, Tomaž Zupančič, Dušan Kavčič in Marko Kramper-šek, v obratu Gorenja vas je pričela z delom Francka Pe-trovčič, ter še 6 dijakov, ki so delali med počitnicami.
V Delovni skupnosti skupnih služb je nastopila delovno razmerje Vilma Klemenčič, v TOZD Prodaja pa Edi-ta Globočnik v prodajalni Domžale in Irena Justin v prodajalni Škofja Loka I.
Z delovnim razmerjem so v TOZD Proizvodnja prenehali: Vanja Poljanšek, Jože Zakelj, Damjana Milardovič in Stanko Prelog, ter v obratu Col Nataša Vidmar. Prav tako sta z delovnim razmerjem v TOZD Prodaja prenehala Dražen Patalen iz prodajalne Zagreb III in Kristina Raj h iz prodajalne Ljubljana V.
CPC9ZOCili 60 6(1
Sodelavkam Javorki Jovanovič, Ivanki Cigale, Sonji Poljanšek, Suzani Baje, Heleni Jereb, Kristini Ferlež, Jožefi Dolinar in Marinki Čerin ob sklenitvi zakonske zveze iskreno čestitamo, ter jim želimo vse lepo, predvsem pa sreče, zdravja, zadovoljstva in razumevanja v zakonu.
So morda med njimi naši bodoči delavci?
Kako pomembno je, da znamo prav svetovati našim kupcem
Z njimi je rasla Alpina
»Nič kaj rada«, je odvrnila Marija Novak ali Meri, kot ji pravimo, ko sem povprašal, če bo sodelovala v naši rubriki.
No, pa smo se vendarle nekako dogovorili.
»Res je bilo čisto drugače, kot je sedaj«, je pripovedovala. »Imeli pa smo veliko volje in zavest, da bomo le z delom zaslužili za kruh, pa naj bo to z delom v tovarni ali udarniškim delom popoldne«.
Meri je pri nas najprej delala v dretami. Takrat smo namreč za gojzer šivano izdelano dreto izdelovali kar doma. Tudi še potem, ko je bila zgrajena nova tovarna, je nekaj časa smolila in uganjala dreto. Pozneje je delala pri polnjenju (fartanju) delavskih čevljev. Potem, ko je vmes nekaj časa delala v krajevni čevljarski delavnici v Rovtah, je spet prišla v Žiri, v šivalnico. Obiskovala je tečaj za kvalifikacijo in tako se je lažje lotevala del v šivalnici.
»Moram reči, da sem delala praktično vsa dela: na pripravi, šivanju, v prikrojevalnici..največ pa sem bila v šivalnici«.
Kasneje je opravila tudi strokovni izpit za viso-kokvalificirane delavce. To ji je odprlo pot na še
zahtevnejša dela. Bila je na kontroli, vodila je delo na pripravi, bila mojstrica na »težkem traku«, in-štruktorica za nove delavke, nekaj časa je delala tudi na »plošči«, torej je delavkam pripravljala delo. Približno taka je bila njena strokovna pot, vse tja do upokojitve leta 1982.
-e se spomnim nazaj, je bilo včasih težav res veliko. Ko se, na primer, delo menja zaradi sezonskega značaja proizvodnje, je težav ponavadi največ. Mislim pa, da smo vse težave kar dobro prenašali, čeprav še v veliko slabših razmerah, tako v delavnici kot drugje.
Tudi prehrana ni bila tako urejena, temveč smo v začetku malice nosili od doma, kar je kdo imel. Vrtca ni bilo, prevozov z avtobusom prav tako ne, pa nihče ni računal, da lahko zamudi, kot se včasih zgodi sedaj, če avtobus ne pelje ...
No, vem, tudi sedaj so težave, samo drugačne; trg je nasičen, zahteve se večajo, kvaliteta, zahtevnost del se povečuje. Važno pa je, da je delo, ne pa da bi bilo tako kot nekoč, ko so nas klicali v Sindikalno dvorano in povedali, kdo bo šel na brezplačni dopust.
Nejko Podobnik
od tu
• • ♦
in mm
Obilo zanimivosti za jesenske in zimske dni, bi lahko rekli za dvojno številko novega žirov-skega občasnika.
Med AKTUALNIMI ZADEVAMI štejemo nekaj avtorjev in njihovih sestavkov:
Bojan Stih: Novoletni psalm tožbe, Srečo Zaje: Strah z Zirov-skega vrha, Janez Škrlj: O senčni hiši.
Zanimiva sta tudi sestavka: Znanje — temeljni dejavnik razvoja, Krajevna skupnost Žiri za obdobje 1986—90 in možnosti realizacije.
V SREDICI je najprej poezija: narodnoosvobodilna pesništva na Žirovskem, pesmi Franca Kopača, Igorja Pustovrha in drugih.
Tu je sedem proznih sestavkov, od katerih naj omenim Spomine dr. Karla Bernika, Po-
tepuh, avtorja Matevža Pečelina, Vlastja Simončič pa piše o smetišču idealov.
Likovno kulturo v Žirovskem občasniku predstavljajo sestavki o Janezu Sedeju, dr. Ivan Sede j objavlja odlomke k monografiji Janeza Sedeja.
Christophoros, je film režiserja Andreja Mlakarja. Tu je še več zanimivosti...
Če vas zanimajo pretekli dogodki, boste lahko prebrali ži-rovsko kulturno kroniko zadnjih trideset let.
Izredno zanimivi so sestavki naših rojakov v TEORIJI: tu pišejo dr. Jakob Kavčič, dr. Stanko Žakelj, dr. Zdravko Mlinar.
ZGODOVINSKE ZADEVE so zanimive: tu je šolska kronika po letu 1817, pa župna kronika; Stanko Petelin piše o NOB, jeseni 1943 na našem področju. Tu
lahko preberete še kaj zanimivega.
DOMOZNANSTVO predstavlja Račevsko jezero, žirovske naravne bisere; zanimivosti iz okolice in arhitekturno dediščino na slovenskih tleh, izpod peresa Marije Stanonik.
Čeprav se Žirovski občasnik, vsaj kar zadeva izhajanja, ni izneveril svojemu imenu, (je pa ušel načrtom), nam obeta spoznati marsikaj, kar še ne vemo.
N. P.
S prvim septembrom radio Žiri trikrat tedensko
Po sedmih letih oddajanja, najprej v žirovski krajevni skupnosti, kasneje za Poljansko dolino in Škofjo Loko in od 6. decembra lani dalje tudi za Selško dolino, so stvari sedaj toliko napredovale, da bo na Radiu odslej zaposlena profesionalna ekipa in sicer v okviru delovne organizacije za obveščanje, ki je trenutno v ustanavljanju.
Od srede julija je kot administratorka — blagajničarka zaposlena Vasilija Jesenko, s prvim avgustom je začela delati nova glavna in odgovorna urednica Jelka Mlakar, s profesionalnim novinarskim delom pa se od septembra dalje ukvarja Karla Bernik.
Po novem letu nameravajo zaposliti še enega novinarja za področje gospodarstva in začeti oddajati štirikrat tedensko.
Ta ekipa bo lahko bolje koordinirala celotno delovanje radia, delovnih redakcij in dopisništev v Gorenji vasi, Škofji Loki in Železnikih. Naša občina je namreč po geografski plati zelo raznolika in razvejana, prav tako pestro je tudi življenje.
Na sliki z enega od zadnjih dogovorov za delo — z leve proti desni: Milica Primožič, Viko Oblak, Jožica Kacin, Nej-ko Podobnik, Karla Bernik, Martina Mlakar, Dušica Jur-man, ki vodi priprave za ustanovitev delovne organizacije za obveščanje in Vasilija Jesenko.
Na razgovoru so bili tudi Jelka Mlakar, Karla Križnar in Jože Kavčič.
Nejko Podobnik
Izšel Žirovski občasnik
V Živi bi radi pomagali
Vsi že dolgo vemo za to svetovalnico za življenje. Tokrat so se oglasili uredništvom tovarniških časopisov.
Takole nam med drugim pišejo:
Želja slehernega med nami je imeti varen dom. Za srečo in toplino družinskega življenja pa se moramo potruditi tudi sami.
Svetovalnica ŽIVA vam pri tem lahko pomaga. Zakaj? Zato, ker
v	ŽIVI to znamo. V 17 letih našega dela je šlo skozi naša vrata več kot 50.000 ljudi, ki so morda tako kot vi z nezaupanjem zrli na takšno pomoč. Danes nam pišejo in pod njihovimi toplimi pozdravi so že podpisi njihovih otrok.
Vsak, ki si želi spoznati primernega partnerja, ima možnost, da mu svetovalnica pri tem pomaga, odločitev za trajno zvezo pa je seveda nujna. V ŽIVI delamo po določenih načelih. Prvo je seveda diskretnost. Veliko ljudi v vašem kraju si je morda našlo partnerja pri nas, toda tega ne veste. Drugo je poštenost. Pričakujemo pošteno izražene želje in odnos. Ne zase, temveč za tistega, ki se je tako kot
vi	vpisal pri nas. Ljudje nam zaupajo tudi stvari, ki so jim že desetletja ležale na duši.
V zadnjem času raste med mladimi dekleti zanimanje za delo na kmetiji, pa seveda ne vedo, kam bi se lahko obrnile po nasvet, kje najti fanta z enakimi željami in seveda po možnosti že s posestvom. Te srčno vabimo tudi zato, da naše modernizirane in zdrave domačije ne bi propadle.
Vsem bomo skušali pomagati in rešiti težave, ki jim sami niso kos, tudi našim zdomcem, izseljencem in zamejcem.
In kje nas najdete? Če boste prišli v Ljubljano osebno: za Bežigradom na Hranilniški 7/a (za blagovnico Astra), pripeljete se lahko z mestnimi avtobusi št. 12, 6 ali 8. Lahko pa nam samo pišete in po pošti vam bomo poslali vse potrebne Informacije. Tudi telefonirate lahko na številko (061) 313-186. Uradne ure za stranke imamo v po-nedljek od 8. do 12. ure, v torek od 8.do 17. ure, v sredo od 8. do 17. ure, v četrtek od 8. do 12. ure, v petek od 8. do 12. ue in v soboto od 8. do 12. ure. Toda kot rečeno: tudi izven tega časa vas bomo vedno rade volje sprejeli.
Naš Lojze Oblak zmagal že drugič
Konec avgusta je bil v bohinjskem kotu že drugi triatlon jeklenih. Ponovno je bil med vsemi nastopajočimi najboljši naš serviser Lojze Oblak, ki je prispel na cilj osem minut pred ostalimi.
Izkazala se je tudi Helena Dolenc, ki je bila druga med ženskami. Zelo dobro sta se uvrstila tudi Jože Stanonik, ki je bil peti in Silvo Benedik — deseti.
Našega Lojzeta so po tekmovanju seveda oblegali novinarji. Kako tudi ne. Zmagati že drugič v taki konkurenci ni mačji kašelj.
No, meni je bilo mnogo udobneje.
»Imaš deset minut časa, Lojze?« in se že pogovarjava.
»Veš, ko je človek mlajši, mu veliko pomenijo priznanja, pokali, diplome«, pripoveduje.
»Jaz sem v športu od mladih nog in kmalu jih bom šti-

to je nnf KRfii
rideset. Taka preizkušnja mi pomeni veliko več. Človek je vesel, ko premaga vse težave, zmaga nad svojimi slabostmi in pride na cilj. Potem pa je v družbi s svojimi tekmeci, ki so tvoji prijatelji. Zares pristna in vesela druščina«.
Kako pa ocenjuješ samo tekmovanje?
»Bojiš se, da se ti kaj zgodi, ali je kaj narobe s kolesom, ali s čolnom; mimogrede lahko stakneš kakšno poškodbo. Tudi tek do cilja pri
Vodnikovem domu ni brez nevarnosti. Samo ena napačna stopinja in vsega je lahko konec. Letos nekateri, pred leti najboljši, niso nastopili, kot kaže niso bili najbolje pripravljeni ali pa so imeli smolo. Tako sem si do cilja prigaral kar precejšnjo prednost. Kar zadeva tekmovanje pa moram poudariti izredno organizacijo. Za vse je bilo poskrbljeno«, je končal najbolj jekleni izmed jeklenih.
Nejko Podobnik
2.	Ciril Zalar — SI. avto
3.	Primož Pleško — SI. avto Ekipno AMD Slov. avto
do 125 ccm
1.	Darko Pandur — Šentvid pri Stični
2.	Davorin Vrelec — Bled
3.	Robert Hribar — Tržič 23. Niko Tavčar — Žiri Ekipno AMD Bled
do 250 ccm
1.	Miran Jovan — FAM Luko-vica
2.	Daniel Stepišnik — Orehova vas
3.	Lovro Čuden — SI. avto
8.	Albin Jesenko — AMD Žiri
9.	Marjan Mlinar — AMD Žiri
15. Božo Šemrov — AMD Žiri Ekipno Slovenija avto
Nejko Podobnik
Uspešne priprave skakalcev
Breznica 86 spet zanimiva
V	okviru priprav na novo sezono, so smučarski skakalci nastopili tudi na nekaj tradicionalnih tekmah na plastičnih skakalnicah. Za tekmovalce so take tekme v tem obdobju dodaten motiv za treninge, kateri bi sicer postali preveč enolični, prav pa pridejo tudi trenerjem, ki tako lažje spremljajo pripravljenost posameznikov.
V	članski konkurenci je od naših tekmovalcev imel največ uspeha Borut Mur, ki je v odsotnosti Ulage in Tepeša, prepričljivo zmagal na tradicionalni tekmi za pokal Kranja, potem pa je uspešno nastopil še na mednarodnih tekmovanjih v zahodno-nemškem Berchtesgadenu, kjer je bil 10., ter v francoskem Les Rousesu, kjer je bil kot drugi najboljši Jugoslovan 15.
Robi Kopač je zaradi šolskih obveznosti nekoliko manj nastopal. V Kranju je osvojil 7. mesto, v T. Velenju je na prvi tekmi osvojil 6. mesto, na drugi pa je zmagal z novim rekordom skakalnice.
V	septembru bosta oba tekmovalca nastopila še na dveh mednarodnih tekmovanjih in sicer na Grand prix v Frenštatu na Češkoslovaškem, ter na ledeni smučini olimpijske skakalnice v Sarajevu.
Pri mladincih je Primož Kopač med najboljšimi, kljub teža-
vam s kolenom. V Kranju in T. Velenju je bil drugi, v Lomni-cah na Češkoslovaškem pa kot najboljši Jugoslovan 7.
V kategorji mlajših mladincev je zaenkrat največ pokazal Matej Oblak, ki je bil na tekmi v Mostecu tretji.
Pri pionirjih je Andraž Kopač, kot edini predstavnik te kategorije, ki je že v mladinski reprezentanci, med najboljšimi, kar je dokazal z zmago v Titovem Velenju, ter uspešnimi nastopi v višjih kategorijah.
Mlajši pionirji vseh treh kategorij so imeli pomembnejši mednarodni nastop v okviru treninga na Češkoslovaškem. Blizu dvesto tekmovalcev iz NDR, ČSSR in Jugoslavije je pokazalo lepe skoke, dobro pa so se odrezali tudi Alpinini najmlajši skakalci. Pri pionirjih C je Andrej Gladek osvojil 8. mesto, Pogon David pa 10. Simon Lukančič in Matej Žerjal sta bila najboljša v naslednji kategoriji, osvojila pa sta 19. in 20. mesto. Pri pionirjih A pa je Zoran Zupančič osvojil 7. mesto, Sebastjan Jereb pa je bil 16.
Vsi tekmovalci do kategorij mlajših mladincev bodo po koledarju smučarske zveze Slovenije septembra nastopili na poletnem prvenstvu SRS za posamezne kategorije.
Niko Dolinar
Borut Mur na 120-metrski skakalnici v Planici
Atraktivna vožnja motokrosistov vedno pritegne množico gledalcev
tošnja ocena, pa tudi ocena uradnega delegata tekmovanja, ki je še posebej pohvalil organizacijo tekmovanja, ki sta ga spet pripravila AMD Žiri in Slovenija avto iz Ljubljane.
Tri tisoč gledalcev, med katerimi jih je bilo veliko tudi iz drugih krajev, je uživalo v lepih akrobatskih vožnjah 52 tekmovalcev.
Prav škoda, da je manjkal eden glavnih favoritov za prvo mesto v kategoriji motorjev do 250 ccm Vid Mlakar, čeprav so se tudi ostali domači tekmovalci borili po svojih močeh, med katerimi naj omenim zelo soliden nastop Albina Jesenka.
V tekmovalnem in organizacijskem smislu torej letošnji motokros za republiško prvenstvo (v kat. 80 ccm so tekmovali tudi za državno prvenstvo), ocenimo kot uspelo prireditev. Za nameček je bilo organizatorjem in tudi gledalcem že sedmič zaporedoma naklonjeno tudi vreme.
Rezultati:
do 80 ccm
1. Dragan Vrtovec — N. Gorica
Takih prireditev, kot je bil motokros na Breznici zadnjega avgusta, si še želimo. Taka je le-
Albin Jesenko med vožnjo

--.-^
»DELO - ŽIVLJENJE« je glasilo ALPINE, tovarne obutve Ziri, Strojarska ul. 2, n. sol. O., ki ima v svoji sestavi TOZD Proizvodnjo, TOZD Prodajo in Delovno skupnost skupnih služb. — Ureja ga uredniški odbor: Marija Albreht, Tatjana Dolenc, Milena Lukančič, Tatjana Mohorič, Helena Kavčič, Marjan Pišljar, Anuška Kavčič — tehnični urednik, Nejko Podobnik — glavni in odgovorni urednik. — Izhaja mesečno, naklada 2200 izvodov. Fotografije: Brigita Zemlja-rič. Tisk: TK Gorenjski tisk, Kranj V_,
Priprave za gradnjo pločnikov se nadaljujejo
Tu bomo začeli z gradnjo pločnikov in obnovo ceste, pa vse tja do žirovskega mostu. Vmes je še veliko nerešenih vprašanj
to ie aa j kraj
Po sprejetju in uvedbi samoprispevka v Žireh za izgradnjo pločnikov z obnovo ceste, od priključka za industrijsko cono, do mostu čez Soro, sta Skupščina in svet krajevne skupnosti začela načrtovati začeta dela. Ustanovljen je bil gradbeni odbor, ki bo vodil vse aktivnosti v zvezi z izgradnjo in ki bo stalno delovno telo do zaključka gradnje.
Zaradi zahtevnega dela, ki ga narekuje referendumski program, je svet krajevne skupnosti razpisal delovno mesto referenta za investicije, vendar ni bilo ustrezne prijave, zato bo z gradbenim odborom sodeloval predstavnik strokovne organizacije (RPC Idrija). Gradbeni odbor tako sestavlja:
— ožji gradbeni odbor, kjer je več strokovnjakov različnih strok: ekonomske, organizacijske, projektantske, gradbene, investicijske in finančne.
V širšem gradbenem odboru pa so vključeni poleg naštetih še predstavniki vseh DPO v kraju.
Referendumski program je izredno vsestranski in zahteven, treba bo veliko sredstev, pomemben je tudi čas dograditve, zato bo moral gradbeni odbor pripraviti časovni plan in seveda z urbanističnimi rešitvami doseči kolikor mogoče najboljšo izrabo površin;
Tak pristop k urbanističnemu urejanju zagotavljanja lokacije v prostoru, omogoča izbiro najustreznejših tras komunalnega in energetskega omrežja.
Dela naj bi dokončali do leta 1990, pri čemer bo treba poskrbeti za res kvalitetno izvedbo; to
bomo dosegli s smotrnim izborom vseh opravil in del, potrebnih za uresničitev programa, njihovo razporeditvijo po vrstnem redu in določitev potrebnega časa za njihovo izvedbo. Na tej osnovi sloni časovni načrt vseh del in tako lahko določimo rok dokončanja izgradnje.
Doseči oba cilja s kolikor mogoče manjšo izrabo delovnih ur in s čim manjšimi stroški.
Potrebno je doseči ustrezno kvaliteto uporabe gradiva in tehničnih rešitev; kar pa bomo dosegli tako, da se bo gradbeni odbor ukvarjal s pregledom dokumentacije, z uskladitvijo vseh projektov, komunalnih naprav, priprav popisov za izdelavo ponudb in pripravo pogodbe o izvajanju: tudi s stalnim nadzorom izvajanja gradnje, kontrolo uporabljenih materialov in tehničnih rešitev pri izvedbi posebnih detajlov in omrežja v celoti naj bi dosegli hitro, kakovostno in smotrno gradnjo.
Kako bodo torej tekle nadaljnje priprave in gradnja?
Vsa pripravljalna dela: načrti, soglasja in ostala soglasja naj bi bila zaključena sredi prihodnjega leta. Potem bo izbran izvajalec del; gradnja pa se bo po predvidevanjih začela novembra prihodnje leto in končala leta 1990.
Zavedati se moramo, da se posamezne faze dela lahko časovno zamaknejo, da pa glavni cilj, to je dokončanje del, mora biti dosežen v času zbiranja referendumskih sredstev.
Slavko Mohorič
Kot kaže, bo z gradnjo ceste Žiri—Trebija veliko dela, neprijet nosti in stroškov
Regulacija Sore se je ta mesec premaknila že nad žirovski most
Morda sitnarimo, bi rekli, ko kar po večkrat objavljamo neprijetne fotografije. Toda že po tem, ko so z odlagališča sekundarnih surovin v nekdanjem kamnolomu v Osojnici odstranili smeti in odpadke, ki so skorajda že silili na cesto, so nekateri čez noč navozili novo navlako. Kljub kontejnerju in organiziranemu odvozu smeti v kraju