Štev. 75 TRST. v torek 16. marca S909 Tečaj XXXIV IZHAJA VSAKI BAN tb ntSeljah 'n prazniki- ob 5-, eb poredeijk.h ob 9. zjutraj, ^^»mlčr.e štet. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogii jjdtarc&h v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Potru, Zastoj ni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdovih ai. Dornbergu itd. Zastarele šter. po 5 nvč. (10 stot.). 4MLA8I 6E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 carice. CENE : Trgovinske in obrtne og'ase po 3 st. mm, .*.=rieice. zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po JO si. mm. Za ogla-e v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »-»iaijna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-vvj»j pa 40 aC'Ot. Oglase sprejema Inseratni oddelek cprave — Plačuje se izključno le upravi ..Edinosti". Glasilo političnega druttva „Edinost* V ecHnosa J* mo&i H AH OČNI A ZNAŠA n vs» leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na h*~ ročbe brez dopoelane naročnine, se uprava ne ozira. aferoenin« na aadaljako ljtdanj« „EDISIOSTI" «te.a» : ..... letno K 5 20, pol leta 3 GO —— — Tsi dopisi mtj se požiljajo na uredništvo lista. Nelraak«- vaaa 'pisma sa as sprejemajo »n rokopisi k« M vračaj«. Bsročnino. oglasim reklamacijeje pošiljati na upravo listi. U&B&Ni^VO: olica Giorgio Gateitl lb (Narodni dwis) Jzdajateij ia odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastwk fenasorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna koasorcija h sta „Edinost" v Tretu, nI. Giorgio Galatti i*- 18. PaStno-hraftitrritnl ra«un JL 841 652. TELEFON It 11-57 Brzojavne vesti. Ožje volitve v Italiji. RIM 15. (Opolnoči). Doslej je od 125 ožjih voiitev znanih 61 izidov. Izvoljenih je bilo 43 konstitucijonalcev (mej tem 29 mini-stsrijalcev, 3 radikalci ia 2 poslanca katoliške stranke ter 3 poslanci ustavne opozicije), nadalje tt republikance?, 11 socijalistov in 1 krščarski sccijalec. Rlil 15. (Opoiudne). Doslej je znanih (i7 izidov ok'ih voiitev. Izvoljenih je bilo 49 konstitucijonalcev in sicer 34 mimsterialcev, 10 radika'cev, 2 katolika in 3 poslanci — ustavne opozicije, nadalje 2 republikanca, 11 socijali3tov in 1 ea krščanski socijalec. Državni podtajmk za pcšte ia brzcjave Bertetti ni bil zopet izvoljen. Z ozircm na izid ožjih volitev pravi „Popclu Romano", da bi izid mogel biti bol'i, vendar je bil za konstituci-jonalce precej dober. Ministerstvo bi imelo v novi ibarnici 350 do 360 ministerijalnih poslancev. Budimpešta, 15. 15 marec se je v prestolnici in na dežen primerno praznoval. Budimpešta 15. (Ogr. birc). Mimster-ski predsednik dr. AVekerie je ob 2 in 30 m. odpotoval na Dunaj. Avstrijski državni zbor. DUNAJ 15. — Zbornica je nadaljevala debaro o rekrutni predlogi. Za rekrutno predlogo so govorli dosI. Jesser, Schachinger, grcf Steraberg in Lang ia sicer z ozirom na unanu položa*. Posl. Jesser se je cdločno zavaroval preti temu, da bi sa Ogrski dovolilo vo fašk:h koncesij. Posi. Seitz in Svecer.y E?ti odkionivši rekrutno predlogo naglasala s-, o e načelno nasprotstvo proti obstoječemu vojaškemu sistemu in sta iziavila, da nimata zaupanje do sedanje vlade. Oba sta se zavarovala proti izzvanju vojne nevaraosti. — Po»l. T;yiovraki se je pritoževal o trpinčenju maloruskih vojakov. Omenil je, da mu je Deki podčastnik pravil, da so za časa bosanske vojne avstroogrski vojaki razbeljali svoje rajonete in prcbadali ž njimi Bošnjake. Mimster deželne brambe je z roko vdaiil ob mizo in vskLkn.l : To so pravljice ! Kaj taceg3. m ne dovoljujem. Po govoru posi. Tiylcwćkega se je dvignil minister za deželno brainbo Georgi ter izjatil, da se proti takim pravljicam zavaruje. Nagiasal je, da ne dovo-lju e, da se armado na tEk način napada. — Avstroogrski vojak, je rekel minister ni nikdar zmožen takega čina, kakor ga je omenil posi. Trylow k:. (Živahna pohvala in pioskanie.) Minister se je ob enem opraviči!, če se je pre^-ešsi proti hišnemu redu, da je napravil m- ki;c, toda p03raviti «9 ie treb^ v n egov pcložtij. da ni tncgel takia cbdolžitev mirno prenesti. Nato je bila seia ob 9 uri in pol zvečer zaključena. Prihodnja seja jutri, * * * Češki poslanec Hrasky za Slovence in Slovansko zvezo. V seji zbornice posiancev minolega petka je češki poslanec Hrasij začel govor 8 sledečimi slovenskimi stavki : Visoka zbornica ! Oglasil sem te k besedi k nu;noiti predloga gospoda tovariša Klofača — ker ta predlog v resnici za nujen smatram, in aicer re samo za razmere na Češkem, ampak tudi v splošnem pomenu zlasti za odn .saje v slovenskih pokraiin ah. V tem se Čehi in Siovenci v Avstriji odlikujejo od drugih narodov, da ima za nje državna uprava v-ebi iziemre nsradbe kci pri roksh, laški soc. demokratični poslanci prosili, naj takih njegovih argumentov je izvaianje češ : da, khdarkoli vladi uga;a, izključi pssii-Jih še štedi, ker bi j-m takojšnie podržav-;„če smem izdati rento, ki je nikoli ne vz^-mtznike ali tudi oba naroda v celoti iz za-jijenje «lov. šole v Trsta v očeh Italijanov raemo nazaj, smem izdati samo posebi k oni ti h pravic, da ju postavlja tx lex. i škodilo. Ako to ne odgovarja resnici, naj se|umevno tudi zakladnice, ki počenjajo le :ga izkaza, radi tega si ni delal prisilil, da sem postopanje soc. demo kratic aih nobene težke vesti. Tako je bil n. pr. nje-jco.laacev vendar ne koliko osvetlil. G. Pit- gpv visoki g-aa leta 1907 etvarno neopra-! toni naj se torej zahvali pri svojih slovenskih vičen. sodrugih, ako sem se v javnosti bavil z Spor s Srbijo velja našo vojaško upravo 1 vprašanjem, glede katerega ne bi bil več spre- do danes 2—300 milijonov, v vojaške nagovoril, ker sem se jaz ve3ehl vspeha brez mene pojde nedvomno tudi del zakladnic, kar ozira na osebe, ki je pripomogla do ojega. j seveda Bilinski zanikuje. Kar se tiče trditev g. Pittoniia samih, Bilinski si je zagotovil samo dovoljenje i konštatiram iz istih, da se je delovanje laških ! kontrolne komisije za državne dolgove. Ta soc. dem. poslancev omejilo na en obiik pri ( komisija je sthlen odbor, v katerega pošiljajo ■ tržaškem namestniku in na izjavo, oddano na i tako ogrski kakor avstrijski poslanci svoje ! poseben poziv miu 1 da oni s o g 1 a š j državi. G. Pittoni dostavlja, da bo to storili j na ustaven način. ; brezpogojno. Jaz se temu nasproti sklicujem Bilinski ne more stvarno opravičiti, zakaj ; se je doms kakor advokat in v zbornici kakor spreten parlamentarec. Dasi ni imel nobene strokovne naobrazbe, ie bil poklican v železniško ministerstvo kakor Wittekov naslednik. Da se je na tem mestu odlikoval v gospodarskem oziru ne moremo trditi. Kaiti vse predštudije za poaržsvniške akcije železo,c je nanravil že Wittek. D*ug vzrok je. da smo Slovenci postali pozorni nani : D-rrschatta ie u*el strogo germanizacijo na vseh državnih progah po slovenskem ozemlju. Ustanovnik Lloyda je bil sredi tridesetih let kasnejši avstrijski trgovinski in finančni minister Bruck, sin nemškega porenskega krojača. Brucku je bila pred očmi Velika Nemčija, ki bi segala oa Trsta do Danziga, na čelu jej Habsburžani. K temu se pridružuje še dejstvo, da nemški kapital zadnja leta v Trstu zelo narašča največ na škodo italijanskemu. Kake načrte pa nosi seboj Derschatta — o tem iz-pregovore morda najprej politiki. Srebrni novci v Avstriji. Srebrnih kron zelo primanjkuje v prometu. Dočim prihaja n. pr. na Nemškem na vsakega prebivalca povprečno po 18kron srebra, prihaja v Avstriji srebrnih kron (*n?. kakor pet-kronskih novcev) komaj po 7 K na vsako glavo. Pomanjkanje srebrnih norcev ie včasih tako veliko, da je A7*tro-Ogr*ka B. nka izdala v*e do zadnjega v promet. Zato je sklenila vlada, da izda za 150 milijonov no?ih enokrcn3kih novcev. Teh kron pa ne bo možao kovati poprej, dok'er ne privole Ogri v novo novčno pogodbo, pri-čenši z letom 1892, do konec leta 1910. Na novo pogodbo ni misliti prej, nego bo reš-no bančno vprašanje — to pa se nahaja seda; stoprav v pričetku svoje krize. Tako mine še dolgo časa, predno se je nadejati, da naša vlada realizira svojo namero o nadalinem potrabnem kovanju brnih kron. Zlato na Dunaju. Zlato roma neprestano na Danaj. minulih dneh ga je dospelo zopet za več lijonov. kar stoji deloma v zvezi z emisijo državnih avstrijskih zakladnic. Nove množine zlata so napovedane zopet za prihodnje dni. Še vedno je Nemčija vsled trenotae gospodarske konstelacije tisti faktor, ki je pri tem najbolj prizadet. V teh dneh pristopi še sre- mi- lid. predsednika, bar. Becka, zastopnike. Ali po zakonu ima ta komisija j Francija, kajti vse kaže, da bosta Berolin in lajo. da se slov. šola po-: sam > nalog, skrbeti za to, da se obstoječi i Pariz glavna remiteota pri izdaji naših za- i državni dolg preminja t. j. zmanjšuje ali veča i kladnic. C. P DOGODKI NA BALKANU. i jednostavno na to, kar sem že' lani na jav-jje najel posojilo brez parlamenta, pač pa se i ^ SR®? , inem shodu objavil, da mi je namreč min. j poskuša, kakor omenjamo gorej, iz,iti iz ne-j BELIGRAD 15. V diplomatičnin krogib I predsednik bar. Beck izrecno rekel, da so ga prijetne mi situacije na sofističen način. Eden enoglasno obsojajo srbski odgovor na avstro- PODLISTEK, Z za — Povest iz makedonskega življenja. — Piie Niko Nlnlć. Ali pri Danici mu je šlo vse preveč počasi. Ob kaki drugi priliki ne bi bil tako hitro izgubil potrpljenja. Sšdaj pa se mu je mudilo. Mudilo, da odpotuje 8 svojo hčerko Fatrmo v Stambul ter jo tam izroči paši, a se potem povrne v svoje gore aam, z naslc-vem in do3tojaustvom paše. Tu je sedei pred deklico, ki je zrla nemo in v enomer pred-se. Kako naj si pridobi ljubezen in zaupanje te deklice r* Primaknil se je bližje k Danici, jo pri-za roko ter jej rekel: Dete moje, aii se me bojiš ? Čim je Danica začutila, kako se je topla begova roka doteknila njene roke, se je stresla ia poskusila umakniti jo. A beg je držal roko, da-si nežno, vendar dobro, tako, da je Danica me rala obdržati svojo roko ▼ njegovi. Beg je, držeč z eno roko roko Danice, mei tem ko jo je z drugo božal po lica, nadaljeval : :el Srce moje, govori vendar in ne boj se me 1 Privedel sem te semkaj, ker te ljubim 'in ker ti želim dobro. Poglej mi vendar v 1 obraz ! Prijel jo je pri tem za podbradek ter j jej privzdignil glavo. Oči Danice so se nehote srečale z očmi Husejn-bega. Danica je občutila neko posebno magično moč, ki je prihajala kakor ognjeni plameni iz Huaejn-begovih oči. Ni mogla prenesti pogleda, ki je imel v sebi rataotoliko privlačnega, kolikor odbijalnega. Bilo je v tem pogledu nekaj sličnega, kakor v pogleda Lazovem ; to io je privlačevalo k Husejn-begu ter jo omamljalo; a bilo je v istem tudi nekaj druzega, kar je povzročilo, da je vstrepetalo v nekem nepojmljivem strahu, kar jo je navdajalo z neko posebno | grozo, ki si je ni mogla r&ztclmačiti ; in to jo je odbijalo. Zatisnila je oči. Ali kmalo jih je zopet odprla pod utiaom neke nepojmljive sile, ki se je ni mogla ubraniti. Husejn-beg jej je neprestano govoril, 'lepe, sladke, omamljajoče besede. Kaj je bilo v tem človeka? Kaka sila je bila skrita ▼ njem ? Danica je sliSala besede Husejn-bega, a ni omela njib smisla, dozdevalo pa se jej je, da sedi poleg nje Lazo, da jej govori Lazo lepe, sladke besede, o sreči, o blaženstvu in ljubezni. Polaščala i se je ie neka utrujenost in prijetna omotica. Husejn-beg pa je bil tu, pred to nedolžno devojko kakor malo dete. Tu ni bil oni Husejn-beg, pred katerim je v strahu trepetala vsa dežela, bii je tu le ljubimec, ki je koprnel po onem trenutku, ko mu bo možno zadostiti svoji strasti. Božal je Danico, govoril jej sladke, omamliive besede; postajal je mehek kakor vosek. Prevladala ga je strast in koprnenje. Nbhajal se je t stanju one ljubavne besnosti, kakordno prov-; zročajo v človeku speči živalski nagoni. Primaknil se je še bližje k Danici in jo ; hotel objeti. Oaa oa se je v tem trenutku stresla ter se iztrgala Ha*ejn-begu iz rok. On je skočil po konci in proti njej, hoteč jo zagrabiti; kar se je oglasil zunaj Husejn-begu dobro znani glas zvestega mu sluge : O Husejn-beg, Husejn-beg! Kje je Fa-tima, tvoja hči Fatima ? Odvedel jo je Traj-kovič. In tvoj konak, kje je ? Ni ga več! Tvoj lepi, krasni konak leži ▼ pepela. Zažgala ga je raja. Hodi, teci brzo k svojim ljudem, ki ao zbrani, da jih povedei na rajo, na osveto. Začurši to, se je Huiejn-beg naenkrat streznil. Postil je Danico in hitel ven. A čim je bil zunaj harema, Hosejn ni je še i bil več oni strastni zaljubljenec, ki ga j prevladovala slepa strast; bil je edino le oče Fatime in beg-Husein. XII. Trajkovič se je bil napotil z Lazom in 'nekaterimi četniki iz Črnegapolja naravnost ! proti Husejn-begovemu konaku. Laze ni pu-• stil od sebe, ker se je bal, da ne bi ta sic-r napravil kake neumnosti. A čim je Lazo čul ; tako odločno zatrdilo Trajkoviča, da Danici ne preti nevarnost, se je precej pomiril, ker :je zaupal slavnemu vojvodi. Mejpotoma pridružilo se je Trajkoviču še kakih sto oboroženih mož. Glede on li mož. ki so se imeli zbrati v Črnempolju, ie Trajkovič odredil, da ima iti en del za njim. k Husejn-begovemu konaku, drugi del v bli-ižino Oabir-kule, a glede glavne sile je odločil, da se ima postaviti nekako v sredino med Onbir-kuio in Haiejn-begov konak, tako, | da bi jo lahko poklical, kamor bi bilo po-'trebno. Ker je dobil že prvi večer sporočilo, po katerem je sklepal, da se je Husejn-beg skril z Danico t Oabir-kuli, in mu je bilo to poročilo med potoma potrjeno, je poslal takoj nekaj mož v bližino omenjene kuie z narnčilom, da opazujejo, kaj se godi tam okoli, ter mu takoj »poroča, ako bi se zgodilo kaj poiebnega. ^ (Dalje.) Stran II .EDINOST« Štev. 75 V Trstu, dne 16. m.trc3 190* os?r r.o co:o od 6. r. m. Izraža je splošno začudenje o n:ti, ki je v največem nasprotju z do5 danjlmi izjavami srbskih miiis^ro/. — Tu 3 i od roaka strani so bije svetovali srbski vtedi, na* casproti a 'stroograk? noti pokaže » ojo' koncilijautacst. V srbskih krogih vlada o s: b.kem o igovoru vesata z^iasčeaje, ser ga smatrajo kak^r moško Lesedo, 3 katero je srbska viada natanko določila stališča Srbi ie. L'«t „Politika" pra7i: Dunajski in bu-dHpeštan~ki listi, ki so na podlagi vedenja srbskega časopis a naprej vidiii, da se bo srbska nota tako g-asi:3- poročaj o, da stori a v-t^-o ogrska v a3a v Belemg-adu korak in sicer t mnogo os.reji cbliki. Na; ga stori; lahko nam pošlje, če hoče tudi ultimatum. BELIGRAD 15. Miaisterski predsednik N:>vakovič je dal odposlancu v Carigradu Lalcg, naj na porti naj energičnoj e demontira razširjene govorice, češ, da namerama Srbiia uoreti v sar-d?ak Ngvi bazar. Oberem je b.lo odposlancu ukazino, naj izjavi, da Sibija na to aneksijo niti ne miti«. BELIGRAD 15. Miniaterski predsednik Norakavić jo danes opiiudne obiskal avstrc-ogr;.kega odposlanca grofa Forgacha in o?tal iri n;em dlje čass. Pri tem je prišlo do rosne izjavo o 7nača]u srbskr-ga odgovora. BELIGRAD 15. V Niš je prispelo včeraj okrog sto ruskih kozaških častnikov dabro-voljcev. Prišli so iz Carigrada. Toliko jih prido še jutri. Vsi ostanejo v Nišu, da ne izzovejo demonstracij s svojim prihodom v Bcligrad. DUNAJ 15. Srbski odposlanec je izročil danes ministerstvu za unanje stvari srbsko noto kakor odgovor na noto, ki jo je nedavno izročil v Belemgradu tamošnji avitrocgrski odooslanec Forgach. SKOPLJE 15. — O tajnih sejah srbske skupščine, ki so bile dovršene koncem mino-le^3. m-s-ca, so podrobnosti se-!e sedaj znane. Naj zanimive je je, da se je srbski propagandi odprlo novo polie delovanja s t&m, da 60 ge-nerslni konzul Balugdžić in poslanci napadali tur?ko vlado radi „predaje" Bosne in Hercegovine. Izražena je bila želi a, naj bi Turčija predala Srbiji Sandžak in ker so je zdelo to neverjetno, so mnogi poslanci odkrito izražali namero, da hočejo sedaj v volilnih okrajih r.giti ati za cravico Srbije, da se obrne proti Sandžaku, ako jo ne puste v Bosno. V tem tiči morda načrt bodoče srbske politike. Avstro-srbski spor. — Srbska nota. V svoji noti, doposlani avstro-ogrski vladi in signatarnim v lastim, označa srbska svoje stališče tako le: Srbija je mnenja, da je pravno razmerje med njo in Avstro Ogrsko nespremenjeno in mora zato vršiti doižaosti dabre sosedinje in gojiti razmerje, odgovarjajoče materijalnim interesom obeh strani na podlagi reciprocitete s sosednjo monarhijo. Zato meni srbska vlada, da bi bilo bolje odgovarjalo materijalnim interesom obeh držav in položaju, ustvarjenem po trgovinski pogodbi, sklenjeni minolega leta (ta pogodba ie v Srbi i že zadobila zakonito veljavo) ako bi avstrijska vlada predložila to pegodbo parlamentoma na Dunaju in v Budimpešti v odobrenje, če tudi je termin določen za ratifikacijo, že potekel. V vsprejetju n~igodoe od strani obeh parlamentov, bi bilo najgotoveje preprečeno, da ne preneha pogodbeno razmerje. Če pa se pogodba odklon?, bi se mogla začeti nova pogajanja, pa bi v nasorotnem slučaju postalo jasno, da z czirom na agrarne etru e v obeh parlamentih ni možno skleniti pogodbe ter da se treba odreči ideji sklepa tarifae pogodbe med Avstro Ogrsko. V slučaju, da bi avstro-egrska parlamenta radi nedo%tadka Časa in parlamentarnega položaja ne m~gla rešiti nove pogodbe do 31. marca, je srbska vlada pripravljena privoliti, da se veljavnost pogodbe podaljša do 31. decembre t. i. Srbske vojne priprave. Iz Belegagrada poročajo : V vojaških krogih se govori, da so doslej izdelali v Kra-gajevcu 50.000 ročnih bomb ;n jih že oddali vojaškim skiadiščem. Srbski primas. Dunajski „Vaterland" ie priobčil sledeči dopis iz Rima: V sedanjem času, ko se to* liko govori o srbskem vprašanju, je malokdo pomUiil na institucijo naslova „srbski primas", ki je v zvezi z nadškofijsko stolico v Baru v Craogori. Ta gizdavi naslov ni brez „veliko-srbske" primesi, ker so stari bivši srbski primasi raztezali avojo jurisdikcijo ne le na vse pokrajine bivšega srbskega carstva, marveč tudi na vso Albanije. Oni so bili posredovalci med papežem v Rimu in srbskimi vladarji. Ta naslov je dobil od Vatikana barski nadškof Milinovič dne 7. marca 1902, ko je v imenu Črnogore vodil pogajanja v sveto jero-nimskem vprašanju. Skupščina. BELIGRAD 15. Skupščina je razpravljala zakonski načrt glede minimalne tarife. Finančni minister Protić je rekel, da je vlada predložila zakonsko predlogo, da prepreči oškodovanje srbskih trgovcev. Lansko leto sklenjeno trgovinsko pogodbo je skupščina že v s prejela. Avstrijska in ogrska zbornica pa niite trgovinske pogodbe vsprejele, akoravno potrče trgovinski provizorij med Srbijo in Avstro-Ogrsko že 31. t. m. — Ranić (nacije naliat) je izjavil, da ne bo srbska skupščina nikdar padpirala vlade, ki bi za gospodarske koristi skušala pro ;ati srbske narodne interese. Zakonski načrt je bil potem vsprejet v prvem čitanju. Bolgarsko-turški sporazum dosežen. SOFIJA 15. Bolgarska vlada je dobila iz PeTograda cficijelao poročilo, da je z ministrom za unanje stvari Rifaat pašo doscg.o popolno sptsrazumljenia o bolgarskem vprašanju ia sicer v sledeč. ;n cmisiu : I. Turčija v-orejme 125 m'1, kakor odškodniao od strani Bolgarije. II. O J te s?ote ee na;prej cdško-dšije orijentsk* železnica za vzto čn^-rume-liisko progo ia sic9r na podlagi dogovora. sVlenjanesa msJt m n.arrom L;apŠevem in porto. III. Rusija zbriše toliko letnih odplačil, kolikor je potrebno, d a se kapitaliziranih s 5% dobi svoto 125 mil. D-Inje podrob no3ti man^ka^o. TURČIJA. CARIGRAD 15. — Tukaj se jo osnoval odbor za izjeljavanie mohaiiiedancev iz Basne in Hercegovine. Siični odbori se osnujejo tudi v dragih turSkih mestih. RUSIJA. Spor med carjem in velikim knezom. BEROLIN 15 „L^kal Anzeiger* p roča i?: P_crog ada, da med carjem in vel kim kaesom Nikolajem Nikolajevi čem. ki je imel velik vpliv r.a vladarja, na:tal hud spor, vsled česar odloži veiiki knez poveljstvo telesne etraže in vojaškega ok-aja petrograjskega. Izvoljski odstopi ? „Ecfco de Pariš* poroča iz Petrograda, da je stališče ministerekega predsednika Izvoij-skega omajeno. Iz7cijski je baje določen za poslanika v Parizu. Bolezen Stolipina. PETROGRAD 15. Bolezen r,e je obrnila Stolipinu na bolje. Vendar so zdravniki izjavili, da bo popolnoma okreval še le v dveh ali treh mesecih. PETROGRAD 15. Kolegij zdravnikov je pri miniBterskem predsedniku Stolipinu kon-statiral pljučnico. Minister ie imel včeraj zjutraj 39 stopinj mrzlice. Hišne preiskave v Petrogradu. PETROGRAD 15. Včeraj je bilo izvršenih tukai več hišnih prei kav in aretiranih mnogo Oieb. Močao oddelek redarjev se je podal v patoneurologični zavod, kjer je bilo aretiranih 20 oseb. PETROGRAD 15. — Policija je včeraj odkrila velike zaloge orožja revolucionarjev in zaplenila 40 revolverjev in 3000 patron. Dre osebi s:& bili aretirani. „Veleizdajniški" proces v Hrvatski. Ker smo tu izrekli svoje obžalovanje radi vedenja „Slovenca" nasproti „veleizdajniškem^ procesu v Zagrebu, nam veleva lojalnost, da ponatisnemo, kar piše ljubljansko glasilo prd naslovom „Srbska avtonomija" v svoji nedeljski številki : „Prinašamo obširna poročila o velezani-mivem jako značilnem procesu proti Srbom v Zagrebu. Izvajanja branitelja Adama Pribiče-viča, dr. Popovića, dokazujejo upravičenost obstoja Srbstva na Hrvaškem in nujajo globok vpogled v njihovo visoko-razvito avtonomijo, katera se je utrdila in skoro nanovo ustanovila od cesarja Franca Josipa, ker so se Srbi izkazali za eno naj trdne j š ih opor monarhije! Iz njegovih vrst so se rekrutirali za časa oajhuiših kriz v Avstriji najboljši naši generali in vojaki. In danei?.... Mažari dosledno delajo na to, da stro srbsko in hrvaško avtonomijo, kolikor jo je še in iz izvajani dr. Susteršiča posnemamo, kako dobro in natančno premišljen je njihov načrt s p'jui jčjo izredno privilegiranega denarnega zahoda osvojiti ti B?sno. Hrvati ječe pod Rauchom in se znedseboj koljejo. Srbi so v verigah, nanovo se vnema plemensko sovraštvo, zraventega pa preti nevarnost odzu-naj. Kam bo to dovedlo ? Do kam je prignala dunajsk o-b udimpeštanska modrost narode, ki so nekdaj bili na j zvestej š i brani vc i doma in oltarja!.. .w DROBNE POLITIČNE VESTI. Štrajk brzojavnih uradnik ov. Med brzojavnimi uradniki centralnega pošt ne?a urada v Parizu je izbruhnil štrajk. Francoski admiral Gervais se je iz zdravstvenih ozirov odpovedal pred-sedništvu francoske fiotne lige. Odbor bo zato mesto predlagal senatorja in bivšega ministra Bandina. Proti Angležem v Indiji. — Iz Kalkute poročajo: V raznih mestnih delih krožijo pretilna pisma proti Angležem. — V uredništvu lista „The Englishman" so našli peklenski stroj. Ženske v mestnem zastopstvu. I Te dni so se v Eodanju vršile volitve za : mestni svet iu so prvikrat izvoljene tudi ženske. Socijalisti so dobili 30 odbornikov j z dvema ženskama, radikalci 12 odbornikov z dvema žeDskama, desnica 16 odbornikov tudi z dvema ženskama. Izvoljen ie bil tudi en duhovnik. Glasovalo je 78°/„ volilcev. Primanjkljaj v francoskem proračunu za 1910.- Iz Pariza poročajo : Zdi se, da znaša sedaj primanjkljaj v proračunu za 1910, ki ga fijančni minister Cail-laui predioži zbornici po Velikinoči, 180 mil. i frankov, mej temi je uračunanih 30 mil. za upravo vojne mornarice. Finančni minister, ki nadaljuje svoje proučavanje, se nadeja, da spravi v nekoliko tednih proračun v ravnotežje. Cesar V i 1 j e m se odpelje kakor poročalo iz Bdrelina, dtie 8. aprila s cesarica iz Kiela v Sredozemsko morje, cikoier se pada v Banetke, kamor prispe na velikonočni torek. — 01 tamkaj sa cesarska dvojica podi na Krf. Na povratku obiščeta Masaiao. Kakor poročajo iz Madrida, se cesar na srojem pavratku ustavi morda v Vigo, kjer sa sestane s španskim kraijem. Dnevne vesti. Volilni Imeniki za prihodnje dežeInozbor3ke volitve ae sicer pridno preg:eduj9io. ali nikakor še v zadortnaj meri. v kolikor zahteva to važaost tega reklamacijokega postopanja. — Da se olajša naš:m ljudem vpogled v volilne imenike dalo jih je oolitičn') društvo na razpolago na več k ajih mesta in okolice. Raz«en v centralnem uradu v ulici Lavatoio št, 1, I. nad*tr., udajajo 8 3 volilni imeniki posebej. Za V. volilni okraj (Barriera Vecchia) in biižnji Rncol v gostilni „Al Chcciatore". u!. Petronio št. 2, ter z a IV. mestni okraj v ulici Stadion štv 19, I. nadstr. (Trž. podporno in bralno društvo). V teh lokalih dajata poverjenika vsa potrebna pojasnila za reklamacije od 5. do 7. ura zvečer. Slovenski delavci, ki volite v VI. kategoriji zavarovancev, ne zabite, da se volitve v pred stoj ništvo zavarovalnice zoper nos^ode bližajo svojemu koncu in da sta kandidata vseli aorodno zavednih delavcev tovariša: Anton Jeriha, delavec papirnica D. Marije v Poba (Vevče) in namestnik njeg07 Fran Gomišček, poslovodja mizarske zadruge v Solkanu. Za ustanovitev društva mej lastniki to-bakaren. V restavraciji „Centrale Pilsen* se je minole nedelje po?oiudne vršil sestanek lastnikov tobakaren. Namea sestanku je bilo vatanovite7 društva mej tobakarnarji. Na sestanka je bil zastopan večinoma ženski spol; vdeiežili so se pa tega sestanka tudi mnogi slovenski lastniki tobakaren, mei temi istrski deželni poslaaec in župan v Dolini g. P t» n-g e r c, tržaški mestni svetovalec in, deželni DOtlanec, g- Andrej S a n c i n, iz Skednja, g. S t a n t i č, g. E r c i g o j i. dr. Sestanku je predsedoval predsednik pripravljalnega odbora, g. J o s i p G i r a 1 d i, ki je prečitnl pravila, ki se imajo — kakor je bilo sklenjeno na sastanku — predložiti namestništvu v laškem in v slovenskem jeziku. Gt. S a n c i n je predlagal, naj se pravilom doda še en paragrsf, ki naj izrecno zagotavlja, da bo društvo poslovalo — izdajalo vabila, pobotnice itd. — tudi v slovenskem jeziku, to je, da bo v društvu slovenski jezik popolnoma ekvipariran italijanskemu. Nekateri prisotnih, kakor g. Hir?ch in g. Busolo, so skušalt temu prigovarjati, ali pa vsaj odložiti ta sklep do tedaj, ko bo društvo že vstanov-Ijeno; a r.avzoči Slovenci so zahtevali, da se po g. Sancinu predlagani paragraf sprejme njim v garancijo. No, predsednik, g. J. Gi-raldi je slednjič izjavil, da tudi on podpira rečeni predlog in ga je ob enem dal na glasovanje, ki je imelo ta vspeh. da je bil predlog gospoda Sancina soglasno vsprejet. Na tem sestanku smo izvedeli, da je v območju tržaške zaloge tobaka 350 tobakar-narjev, od katerih je dobra polovica Slovencev, kajti, poleg tega, da je mnogo Slovencev lastnikov tobakaren v me it u samem, spada v območje te zaloge vsa okolica in ves Kras tja do Spodnjih Ležeč, do Nabrežice, in celo del bližnje Istre. Iz poštne službe. C. kr. poštni asistent Silvij Baiestra v Trstu je imenovan c, kr. poštnim oficijalom istotam. Za medsebojno ljubav in složno delo. — V nedeljo je lepo število pevcev in pevk priredilo obisk v „Konsum. drmštvu" pri Sv. Jakoba. Da-si ni bila to nikaka oficijelna prireditev, ampak le privaten prijateljski sestanek, ae je na sam glas o tem obisku nabralo toliko ljudstva, da so biii prostori „Kons. društva* veliko pretesni in je moralo mnogo ljudi j odhajati, ker niso dobili prostora. Predsednik „Kons. društva" g. Peter Može — ta naša stara korenika — je prisrčno pozdravil goste izlasti zato, ker sta si obe društvi — „Kolo" in „Konromno društvo* pri Sv. Jakobu — sorodni v tem, da sti obe — društvi delavcev. Dal je v imenu svojega društva izraza veselju, na zopetnem oživljanju „Kola" in mu zaželel poleg velikih vspehov v minolosti novih še lepši b. Predsednik Čitalnice pri Sv. Jakobu, g. V. Engelman je istotako prisrčno pozdravljal „Kolaše*Tudi on se raduje na novem življenju „Kola4* uvažujoč, da imajo ravno pevska društva velik del zasluge za narodno probujo v Trstu in njega okolici, in uvažujoč, da je društvo „Kolo" med temi društvi zavzerualo odlično stališče. Zaželel je, da bi društvo tudi v bodočnosti — kakor je v minulosti — vspešuo vršilo svojo misijo. Na ta dva govora se je odzval predsednik , ,Kola", g. M. C o t i č z iskreno zahvalo za toli prisrčne in vspodbujevalne besede. Kakor glavni vzrok, da so pevci „Kolau po zopetnem oživljenju hoteli priti v obiske najprej k Sv, Jakobu, je povdarjal čuiatvo hvaležnosti. — Tu je dobilo drušivo „Koif.,f ob svojem zaČ^tcu prvo, a r:a pozrejem d:lovaniu svoiem vedno glavno oporo. Če si ie društvo „Ki! u, k - kor v.» n gtaša-a predgevornika. zadobilo zaslug razvoj narodne zavesti na tržaškem ozemlju — je pripisati te zasluge njim, ki so se svojo podporo društvu omogočali delovanje — torej našim vrlim rojakom v svetjiakobškem okrožju. Temu čutu iskreae hvaležnosti srn • hoteli dati i?raza z današnjim obiskom. A i dovel-i n*s je tudi še neka druga žel a. V zadnjih letih sto si tu pri S*. Jakobu — je nadaljeval govornik — 03t.ovali v.č svojih Jastnih organizacij: izobraževalnih, zabavnih in gospod irskih. Te organizacije so uar.av a posledica trajnega vipešneg . razvoj, razveseljiv znak so, lepega napredka. Taka de«en-tralizacia pa okrajih je v veiiki h me it h, kakoršaie je Trst, neizogibna potreba. Zato s-3 mura sleherni Sio^enec !e radovati na teh vfcšib organizacijah, ki naj nas spajajo 5e tesne'e v veliko narodno armado z istimi stremljenji. Organizacija naša je v evoluciji — cilj nam pa ostaja vsem iati! Za:;o proaijo „Kolaši-, naj j'm preko lokalnih organizacij pri Sv. Jakobu oitanejo tudi nadalje ohranjene tiste iskiene bimaatije, ki jih je to društvo uživalo vsikdar pri zavednih prebivalcih svetojakobške^a okrožja. Ne prosimo tega — ie vskliknil govornik — morda le radi našega društva, iz n^Čimernega samo-ljubja, ampak radi velike stvari, ki jej služimo vsi! Vezi mej nami naj postanejo Še temneje, še iskreneje. Povscdi nai nas vodi medsebojna ljubav na složnem delu! Tekmovanja bodi med nami. Saj to je pogoj za dosezan:e vspshov. Aii to tekmovan e bodi vsikdar plemenito ! Vodi naj je povsodi — slovensko rodoljubje. V»i trije govori so izzivaii veliko navdušenje mej občinstvom, ki je pričalo, da si „Kolaši" in Svetojakobčani ostanejo stari — prijatelji. Mej in po govorih so „KMaŠi" krasao pevaii možte in mešane zbore pod vodstvom vrlega pevovodje g, M.ahkote in razvila se je prekrasna prisrčna 2abava. Nove uniforme za gsneralni štab. — Dunajska „Zeit* je zvedela, da namerava vojna uprava uvesti za generalni štab sive uniforme. Nove vojne hdijs za avstro - ogrsko mornarico. Tukajšnji Stabilimento Tecnico je, kaker se ču e, že odposlal upravi vojne mornarice načrte za nameravane štiri nove vojne ladij«. Načrte je izdelal generalni inženir Popper. Kolikor se doznaie bodo nove ladije oborožene veaka z 10 težkimi topovi, poleg tega bodo imele primerno postransko topništvo. Stroji bodo iz močne turbine od približno 30.000 konjskih sil, s katerimi se ima doseči hitrost vsaj 24 pomorskih milj na uro. Lidije bodo imele 20.000 tone!at. Ves materijal, potreben za gtadujo, sa nabavi v državi in se porabi muogo tisoč za žeiezo Z gradnjo prve teh bojnih ladij se prične že tekom tega leta. Tržaška maia krorsžica. Poskusen umor. Štirikrat ustrelil iz revolverja proti ljubimcu svoje žene. Včeraj ob 8. uri dopol. se je odigral v mestni zasL»? ljavmci krvav prizor. Bivši mestni redar Henrik Persich jo štirikrat z revolverjem ustrelil na podblegijnika Henrika Sblattero ter ga ranil na obrazu. Pre Izgodoviaa tega čiua je nastopna: Henrik Per.icn, izučea kovač, je bil od meseca decembra 1904 mestni redar, iz katere službe jo izstopil pred dobrim mesecem. Pred petimi aii šestimi meseci poročal je svojemu preddtajniku, da ga njegova žens vara skupaj z n-k»m uracmikjm mestne zastavljalnica ; prosil je dopusta in se zopet spravil s svojo ženo, a!i eprava ni trajala dolgo. Januvavia meseca t. 1. je vložil prošnjo, naj se mu izplača predujem za pokritje stroškov 7 svrho ločitve zakana. Sa predao pa je dobil naprošeni znesek, je Persich vložil prošnjo, naj se ga odpusti od aiužbe, ter da ozirom na njegovo duševno razpoloženje ne more več opravljati svoje službe. Sel je v bolnišnico, kjer je ostal tri dni. Dne 6. fe-bruvaria popoludne je sreČai svojo ženo skupaj s Sblatterom na južni postaji od kode" sta odpotovala v Italijo. Persich je svojo ženo parkrat pošteno oklofutal, ne da bi se zmenil za njenega l;ubimca Ta nastop ga je bil silno razburil. Včeraj zjutraj je prišlo do katastrofe. Persich se je kmaiu po 8. uri zjutraj pedal v mestno zastavljalnico, kjer služi l ubimeo njegove žene v prvem na'i-.t'-opju. Isti je samo pri okencu blagRine izpsčeva! neki ženici denar, ko je varari so: .:<% vstopit skozi cdprta vrata v naperi revolver proti blagajniku Sblattero v\ štirikrat sprožil proti njemu. Sblattero eo jo zgrudil na tla, na kar mu je Persich vrgel revolver in paket, v kutereiu sta bili dve kiii caesa, z vso močjo v obraz. Streljanje je preplašilo celo hišo, v kateri ie, bilo kakor običajno ob tej uri, veliko ljudi, zlasti ženske. Persich je bil tako aretiran, dočim je ranjeoca spravila zdravniška postaja v bolnišnico. Ta so našli, da ga je zadela le ena kicglja, kije prodrla spodnjo čeljust in izstopila ven iz ust. Persich je bil pri zaslišaaju na policijskem ravnateljstvu še vedno kakor izven sebe. Ša le 9 pomočjo g. Treve^a so ga nekoliko pomirili in spravili v opazovalnico bolnišnice. V Trstu, dne 16. marca 1909 > EDINOST* štev. 75 Stran III Kar.jenec Sblaitfro je o^ločco zavika I vs. ko preše^treno razmere d j Per&icbeve žete. I-ti ,]-* rsa dru^o kskor lip člcvok, pr: t jrn je še pi&vi r,rit:ikovec in ima eno steklem g oko. Je tcdi upravitelj hiše, hjer stanu e Peracb. 23 let star in že 27-krat kaznovan! V nedeljo p > noči malo pred eao uro je neki r??dar, ideč po trgu Barriera vecchia. flišal b!'7'.: one b^e, ki jo ssdaj gradijo in ki trer? eg?l z ulico d^lia E^ffineria, ropot, prihajajoč iz omenjene hiše. Pnbiižal se je, in v tistem hif u se je izza lesene ograje prikazal reki človek, ki je pričel z vso naglico bežati. Rt dar, ki je sumil, in ne zaman, da morajo b:ti tamka; skrite še druge osebe, je z revolverjem ustrelil v zrak, da pok-iče poraoč, Koifslu n?to ;e prišel še neki drugi redar. Pre skaia fta novo zgradbo in našla v ntkem kotu v pritlič u ležati človeka, na vidts pijanega, ki se je delal kskor ds epi. Redarja sta ga takoj aretirala. Pozneje se ie konstatiralo, d i sta cbe omenjeni osebi skušale1 pre rtati streho lesena hišice, ki so jo provi-zor čno rgraaui tik nove zg aiibe in v kateri se nehaja tebakarna Antona Kr lenca. — V sretirancu so spoznali starega žutica t:žišUh ječ, kurjača Cezarja Snidarich i z R-jVinja, ki je \ kljub svojim 23 letom b:l laii raznih zloč no?, največ radi tftvine, kaznovan že 27 krat!! Povožen, Sinoči je 31-letr.i ogl-sr Sretko Jez ic. stauujoč v ulici Montecchi št. 2, prišel pri Sv. Andreju pod neki dvovprežni voz. Prvo pomoč mu je prožila zdravniška posta.a „Igea", ki ga je dala prenesti v bolnišnico. Zadela ga je kap. Včeraj pepoludne se je Domemko Piacentini. star 61 let, ko je šel po ulici S. Giovanni, zgrudil na tla; zadela ga je kap. Nekateri pasanti so ga vzdignili in spravili v bližni lokal. Zdravniška postaja ga ]e spravila v bolnišnico. Poskus tatvine. V nedeljo okolu 11. ure po noči so tatovi s ponarejenimi ključi udrli v stanovanje soprogov Furlani v ulici delle Acuue št. 14. II. nadstropje, katerih ni bilo doma. Tatje so zbrali maogo perila in obleke ter vse povezali v veliko culo. Na njih nesrečo jih je pa ne stopnici, h srečala neka gesps, iz strahu so izpustili culo na tle in ure o pobegnili. Kakor v Abruci. Karla Gemer iz Ljubljane, ki je včeraj zvečer ob 8, uri Šia po zgornjem delu u'. Rossetti, so napadli neznani lopovi in ji vkradli znesek 40 kron in srebrno uro z verižico. Tatovi so zginili brez sledu. Koledar in vreme. — Danes • Hiiarij in Tacijau muč. — Jutri : Patricij Škof. — Temperatura včeraj ob S?, uri pc-poiudae +90 Cels. — Vreme včeraj : oblačno. — Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno, deževno. Zmerni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. V začetku slabo, potem bolje. __ Naše gledališče. V petek, na dan sv. Jožefe, se bo zvečer igrala znana burka „Pri belem1 konjičku"*. * - rrkška gledaliičft: POLITEAMA ROSSETTI. — Včeraj j zvečer je vprizGrila dramatična družba C.j Gr.tiso Dlcenta vo dramo „Juan Joat-". — Interpretacija je bila izborna in zato tudi; občinstvo ni štedilo z aplavzom. Danes zvečer Moregliova drama „N;'ca". VERDI. Včeraj se je ponovil Wagnerjev i umotvor ,.R~nsdahšče bo imelo tudi nove vhode. Vse delo bo bu;e dovršeno do prihodnje jeseni. GLEDALIŠČ NA DVORANA ,APOLLO' ulica Domemco R:ssetti 4. Marijonetistična družba. — Danes (torek) predstava ob 5. m pol. Oruš+vene vesti. Pevcem pevskega društva „Kolo" se r.aznama, da bo jutri ob naradni uri vaja za moški zbor in dne 24. t. m. vaja za mešani zbor. — Narodni pipčarski klub pri Sv. Jakobu priredi v petek, dne 19. t. m. domačo pevsko zabavo v eostilni g. Babiča s sodelovanjem Devikcga društva rIiinja". Začetek ob 6. uri zvečer. Na obilno udeležbo vabi Predsednik. Dramatično predstavo vprizoriio v ne-del.o v „Narodnem domu" pri Sv. Ivanu v korist novoustanovljenega otroškega vrtca na Vrdeii. Začttrk ob 5. uri pop. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda. B r$ara delav. organizacija Odbornike konsumne zadruge N. D. O, .-e tem prjtr.m vabi na važno cdb o..« sejo. ki se vrši danes zvečer ob 8. uri v .ušivtnih prostorih. Darovi. Za moško podružnico dražbe Cirila in Metod ja na Greti je nabr la c ospica Rcfaela Msrte'&oc tobakarnarica v .Narod, domu" v Barkovljah K 6'— Denar se je izreči blagajniku. Za isto podružnico nabral je gr. La^renčič Mati a po občnem zboru aae 14. t. m. v gostilni rojanskega „K.nsuomega društva" K 10. Za moško podružnico družba sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu nabrali so pevci društva „Koio" v društveni gostilni pri S/. Jakobu K 3*04 st. Denar je shranjen v „Del. podpornem društvu". Gospodarstvo. III. redni občni zbor „Jadranske banke" se je vršil v Tratu mmolo nedeljo ob obili udele'bi. N&vzoč'h je bilo 47 delničarjev, ki so za topili 4733 delnic a 456 glasovi. Ob-čn/ga zbora se je udeležil todi predseduik ,.Z vDostenuke banko", g. ceiarzki svetnik I. O 11 o. Predicžena bilanca je bisa vsprejeta eneglasno. Istotako drugi predlogi upravnega g?eta; mej temi tudi predlog, s katerim se je pooblastilo upravni s tet, da sme glavnico zvišati od 3 na 6 milijonov kron. Vipre-jeli so tudi predlog, da se za leto 1908 izplača 6°/0 dividenda. Izvoljen je bil enoglasno do&edanii upravni svet in dosedanje nadzorstvo. Občnemu zboru je predsedoval v odsotnosti predsednika g. Ivana Mankoća nodpredsednik gosp. dr. G. G r e g o r i n . Obširnejše poročilo prinesemo jutri. V seji upravnega sveta, ki te je vršiia takoj po občnem zboru, sta biia vnovič izvoljena predsednikom g. Ivan M a n k cć, podpredsednikom g. dr. Gustav Grego r i n. A' ■■mesca ALLA ČUTA Dl TRŽESTE V DOBROZNANJ PRODAJAL-NICI MOŠKIH OBLEK fpV TRST — ulica Giosue Carducci St. 40 (prej Torrente) — TRST novi dohodi za zimsko sezono. Moške obleke kamgarn barvane in črne. Obleke za otroke in dečke od 3 do 10 let. Velika Izbers paletot za moške In dečke; - Površniki !n jo?e z ovratnikom astraham ali zajčevo kožo. Specijaliteta tu- in inozemskega blaga ter lastna krojačnica za izdelovanje oblek po meri. — Fnštanjaste, srajce, hlače iz bombaževine, spodnje hlače, plete in druge potrebščine za delavoe po cenah brez konkurence. —GOVORI SE SLOVENSKO. mm raacz^c: -jg tm jpcaag a« sm Gostiha „Jkl tonon ritro^o" TRRT — Ulica Stadion št 19 W z lepim hladnim vrtom. Toči se Istrsko, dalmatinsko, vipavsko pristno vino; Piv O ĐBC5SS prve vrste. DOMAČA KTJHI5JA. E3A5SI TCKAB. AlfDEilJ FOSLAS, lastnik. „Konsumno društvo^ v Rojanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom vabi na SLOVENCI! Kupuite Nar.^olek Umetni zooje Plombiranje zocov. Izdiranje zobov brez redni občni zbor ^ ^ vsake bolečine l v zobozdravniškem kabinetu ki se bo vršil • v nedeljo 21. marca t. L ob 4. uri pop. §r. 3, CeriMK in g. Susdižr v lastnih prostorih ▼ Rojana. DNEVNI RED : 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. „ blagajnika. 4. „ nadzoraistva. 5. Poaamezni predlogi in na«veti. K goiovi udeležbi uljudno vabi TRST ulica della Caserma štev. 13, H. nadst. ODBOR. Vesti iz Goriške. Živinorejski odsek c. k. (laske) kmetijske družbe v Gorici bo imel dne 30. t. m. sejo glede razdfclitve državnih podpor v povzdigo živine ia ♦»vinjereje v slovenskem delu nnšs dežele. Omeniti moramo bicer, da so gospodje pri omenjenem društvu zelo čudni z razdelitvijo, Slovence namenjenih državnih DVORANA ZA SOOBENE DRAŽBE ulica Sanita 23 25 pritličje. Dražba, ki se bo vrSiia jutri 17. t. m. od 9. do 12. Tirjatve za K 14*991, najmanjši ponudek K 100—, bakrene poiode, r gledala, toilette, ch'ftoDiers z ogledalom, modiljoai, slike, nočne omarice, umivalniki, glasovir, divan, naslonjači, bronometrična ura, stolice, sedež za brivce, in stolica. KKXXKXX£i m*X*MJ*M* XX TISKARSKEGA HU sprejme TISKARNA EDINOST. Zahteva se najmanj dve srednji šoli. - Prednost XX imai° zdravi 14-letni dečki. XXXgXXXXX^ XX Tržaška posojilnica lu hranilnica vkajiž. zadruga z o mej. poroštvom VABILO VAR1ETE - GLEDALIŠČE A Zvs\, ulica ^cqaedotto št. 35 (ex gledal. Filodrammatico) Danes, torek PREDSTAVA :: ob 8*30 zvečer. Vspored: 1.) Koračnica. 2.) Valček 3.) Ouvertura. (Orkester) 4.) Katarina Biati. iUiijan. ^anaonetka. R.) Tha 2 original Zaral, komićni prizor 5.) Frizzi Larisoa. medaar. plesalka. 7.) Ester de Lanza. it*l. 4ansonetka. 8.) Baronica Hilda de Bernegg, operetna, dim. 9.t Pollyani Day. ral«'ni prizer. 15 minut odmora. ]«.) OEKESTER. 11.) Eraina Valverde, ekrilibrista s ple- tom na železni žici. IX.) Pavlina Giorgi. i tal. Sansonrtka. 13.) Ludovik SellT. komik. 14.) Tha Dafils. kralji inti- 15') Ouartet Espanna, španski plea in petja. RAVNATELJSTVO si pridržujs pravi«* menjati kako loč ko. Prihodnji petek: dve predstavi. ob 330 in ob 8*31 popoludne. Režiser: C. MAURlCE Veliki mestni orkester pod. vodst. napotit, kapeln. G. MULLER-ja Gospe uaj pridejo t pritličje brez klobuka. E. M Mili k Cfl. in bogata zaloga pohištva Spalne in jedilne eobe na iabero. Najnovejši uzorci. Trst, Via dei Rettori št. I Telefon št. 71 Romano IV. • • v Pisarna dr. Rybara in dr. Abrama išče spretnega stenografa Vstop takoj. Plača po dogovoru. r;jmiiw:iTiiBifiiiii"',-,ir""" Dr. Fran Korsano Specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorij Y Trsta v ulici San Jficoio štev. 9 (nad Jadransko banko) sprelsia od 12. do 1, ii oa 5. ia pel dr. 6. ii pol peial. ki se bo vršil v četrtek, dne 25. marca 1909 vb 10. ari dopoiudne v veliki dvorani v lastni hisi (Piazza deila Caserma 2) DNEVNI RED: 1. Letno poročilo in potrjenje letnega računa. 2. Kazdeiitev čistega dobička 3. Poročilo o gospodarstvu z rezerv, zakladom. 4. Kazni predlogi*). 5. Volitev nadzorstva. Trst, doe 14. marca 190f». Načelništvo. .\ko bi ta občni zbor ne bil sklepčen po ti. 49. zadr. prsvil, se vrši drngi v nedeljo, dne 4. aprila t. 1. ob 9. uri predpoludue z istim dnevnim redom, ki je sklepčen ob vsakem številu zadružnikov. *) « 50. Vp»k »dru/nik »me pri obc-oen zhoru stariti pr?i* 'uge, kateri niao na dneniem reda. <» t«-h pr-tiiogih pa obćni zbor ne more precej sklepati, ampak la odloči, će ae »ploh rzamejo v pretres, ali če »e morajo Izročiti [luvlinunu odseku ali nadzurstru, ali pa načelstvu. d» »• • njih poruča t bodoćem občnem zboru. Ti prellogl morajo piatariti tia dnavni red boiočefa občnega zbora. Mnenje g. dra. Josipa Fiket-a azistenta na dunajski polikliniki. • + Gosp. J SERRAVALLO Trst. Potrjujem jako rad, da sem dosegel s Vašim izdelkom ŽE LBZNATO KINA - VINO SERRAVALLO (Vino di China Ferruginoso Serravallo) izvrstne vspehe, in da zamorem isto vsem kolegom toplo priporočiti. DUNAJ, 11. oktobra 1907. Dr. Josip Piket. ALBERT BROSCH Trst, ul. Sv. Antona 9. Kožuhovinar in izdelovalec kap odlikovan na razstavi v Trstu leta 1882. Mb zaloga lomim m kao u vojake ii civiliste. IzvrJuje poprave hitro in za nizke cene; sprejema v shrambo zimske kožuhovine ter jamči za Škode provrrofeno po mo'jih ia po požaru. r t PEKARNA in SLADClCARNA VINKO SKERK, Trstf ul. Acquedotto 15, podružnica uL Hlramnre 9 B V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom. Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov, biškote in posebno pa specijaliteto za čaj. Dobi se tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter B3 ▼se to po najnižji cenL Spočtovagjem_V;_SKERK. J Stran IV »EDINOST« štev. 75 V Trstu, 16. marca 190S pod chi « pian, gradi m k, trta ie ni pojemala, pridelovalo Mladenič & aTstg^ £ pufmi'"^ I HOCOte •azdelievama veliko vica. ki ee }e vsled svoiega posebnega ____. p.n.Hhp ^ i odvajalna pijača (ima por in to menda po geslu : san. Ako je pa ta način razdeljevanja veliko vics. ki ee je P°dpor visoki vladi prav, izjavljamo slovesno, značaja kot zd arilns, d a p a n a m i n n a š i m ž i v i n o r e j ce m x n i: ! Mi zahtevamo odločno, da se državne podprre, kamor namenjene, takoj razdele. Še nekaj važnega nam leži na srcu. — Po deželnem zakonu ima namreč omenjena c. k. družba (slovensko „Goriško kmeti;sko namreč vsa svojstva dolenjskega cvički;) dobro in bitro prodajalo. Odkar ao se pa jele vpeljavami, v.-led boiazni pred trtno ušjo, tudi v te kraje tuje iintsjše trtne vrste, k čemur bo mnogo pripomogli od dežele in države subvencionirani trtni nasadi košanske društvo" je izključeno) glavno besedo pri raz- kmetijske podružnice v Bujah ob reški cesti, deljevanju državnih podpor sploh, če tudi so se *ie vinski pridelek kvantitativno in kvalita-vei zavedni Slovenci izstopili iz društva in ti vso tudi tcd znatno zboljšal, tako, da se nima v odboru razun notarja Kotnika vino napravljeno iz novih trt po novem pra nobenega Slovencs. V dotičoem živinorejskem vilnem načinu, jako razlikuje po moči in cdseku , ki mu predseduje g. dr. Cosclo iz cku.u od prave nekdanje vremščine, — Toda Fagliana 80 naravno tudi sami čistokrvni tudi navadna vremščina je letos, ker je Lahi. ki ne poznajo Dašega slovenskega dela grozdje prav dobro dozorelo, mnogo boljša dežele in temmanj naše krajevne in gospodar* od prejšnih letin, tuii veliko se je pridelalo ske razmere. Prepričani smo, da nobeden t— (namreč okrog 7000 hI.) tako da je vsled izmed njih niti ne ve, kje leži in kakšen je neprimerne konkurence z iz^enkranjskimi. Tolmin, da molčimo o Cirknem in Bovcu, zlasti istrskimi vioi. kupčija vkljub nizkim Tnrej ta furlanska gospoda, — ki jej sicer cenam prav s!aba. Vremščine so posebnu v priznavamo vse potrebne časti in če tudi vročem časn jako čisla ^gled srojega zdra-treba znanosti na kmetijskem polju in gospo- vega 'inskoki&iega okusi*. Prava vremščina iz darstvu. na kar se tiče le Furlanije, a ne starejših trt je rdečkaste barve, bolj kisla, naših hribov, — de facto odločuje o cscdi nekoliko trpka in ne močna, Da spoznajo naše živinoreje torej o plemenih ali pasmah to vino tudi širši krogi ter da se kupčija govede, ki se imajo ukupiti in uvesti v naše i nekoliko na bolje ohrne hribe. vinski ge^eni za vremščino Okoli 30 let, bo že kar se kupujejo za t. m. » Št. Petru ob južni železnici. K temu naše hribe izključno belanski biki in se je Femrru iona vsakdo prost pristop in kupec vsled tega živinoreja osobito v Tolminskem more direktno s producentom, ki prinese okraju, še prej dobro zboljšala. Izkazalo se vzorce (1 do 2 litra) lastnega pridelka a je torej to pleme edino pravo in priležno za seboj, ikieniti poljubno kupčijo in to brez naše hribe. Nu, razsvetljena gospoda ome- posebnih stroškov, ka;;ti Št, Peter leži tik njenega c. k. kmetijskega društva, so pa po- južne železnice, od koder je zveza z viaki gruntsli nekaj boljega, namreč oni hočejo na vse strani (proti Ljubljani, Trstu in Rtk>) opustiti belansko pleme in nakupiti pincgavske dopoiudne in popoludne jako ugodna. Želeti bike. — To je na dnevnem redu v začetku bi bilo torej obile udeležbe zlasti od sfcrsri omenjene seje živicor*jskfga odseka. Ni naš kupcev. — Pred otvoritvijo bo ob devetih, namen, da bi tu razpravljali o dobrotsh pouk o kletarstvu z ozircm na novi vinski pincgavskega plemena ; to pa omenjamo, ker zakon in o napredku vinarstva v Vremski bi se morali gospodje pri rečenem odseku prej dolini. Fr. Gonbač v imetu vinogradnikov prepričati o dosedanjem stanju živinoreje vremske dohne. in prtem morda tudi po zaslišanju prizadetih Novega snega je pčdio v nedeljo na interesentov še-le sklepati. Gorenjskem do kolena. se priredi prvi v sredo, dne 17. MALI OGLASI. nn 1/rnn takoj V najem me-mLcL £U KrUII blirana soba. tuui hrano. cena po dogovoru. Via dei Fabbri (tik cerkve sv Antona starega- St. 1, prvo nariatropie._717 14—IG let star dobi službo v Hotelu Balkan. Predstaviti se «J.—8. 526 vori slovensko, nemško in italijansko. E. P.u na Inseratni odd. Edinosti. Ponudbe pod 816 se prepričati? obiščite velika skladišča Mladenič Kako stališče ho pa visoka vlsda zavzemala pri takih sklepih in predlogih C. k. kmetijske družbe, smo pač prav radovedni. Telefonska proga Gorica—Ločnik. C. k. trgovinsko ministerstvo je dovolilo z odlokom cd 10. p. m. Št. 35548/P-08 ustanovitev samostojnega telefonskega omrežja v Ločniku in zgradbo medmestne proge Gorica— Ločnik. Dotična dela se bedo kakor hitro mogoče pričela in po pripustu vremenskih razmer dovršila. Za govorilno razmerje Gorica—Ločnik je odmerjena pristojbina 20 st. za tri minu te i pogovor. Pristojbino za ostala razmerja se bodo pozneje določile. Hn^finHirna ki gov?ri popolnoma francosko J Ženska podružnica družbe sv. Cirila in »"SpOUlUnd angleško, nemško m .tabjansko »Iiono F""'""""" . " " " 7 * se pnporcca za pifarniSka dela, prevajanja na domu Metoda V Sežani je prejela od rodoljubov IZ „jj drugje. Ponudbe pod „BUREAU" na Inser. odd. Divače svoco K 73*10, ki sta jo nabrali gospica Edinosti. 52» Dobra šivilja, ne premlada, mora držati perilo v re-lu, stanovanje in hrano v hi?i. dobi stalno slu/bo v Hotelu Balkan. Predstaviti se 6.—8. \ 527 I Baibira Eppich, učiteljica in gca. Jožica Ma- prnH„ co ncina horčič. Kakor redne udine so s svoto K 2 irUCM StJ lUVOKtl p d I Od. [prepeiičar-deutach- pnpomogle sledeče gospe in gospice : Fari kurzliaarj izvrstno dresirana, v drugem polju, tf. nos L-sunif To7i>r Mhhnrčič K Arhar M i aPel- Ceim 350 kron- Xa °Sled P" grmjekem lovco Uzsmig, JOZica Mfanorcic, n. A. nar. ^-;Andre;u Veble, Kapele pri Brežicah, Štajersko 520 Aociacčič, Anica Pirkouč, Vuma Ambrožič, --—-—5---- O be rsuel Antoni]a, Ober.u.1 Zofi.a, 0*r.™i V najem Z • Angela, Balbina Eppich, Ana \ViessI, Minka uijCa s. Nicolo 12. prvo._f»31 Mskorati, Pina Vandual, A. Ealiker, M. Suša, | - . — Prettner -Avgusta, Ana Sokiič. Nadalje aoDve gOSpOdiCMI »t^ IS, darovali p. n. gg. : Jakob Sedmak, župnik ; druga 22 let. želita seznaniti se radi ženitve z dvema K 4 ; Arhar Ivan, Sokiič Ivan, Gregorič Fran,; mladeničema državnima uslc/.bencema ali z drugo uradnik južne želez. Kociančič Fran 2 K ; »talno službo. Ugodne ponudbe pod ,J A." poste Buč. Vernik. M. Bir&iČ, Julii s Steblaj, M. I re"tente' Y" protl lzkazDlt"- Rannež, M. E-žen, Makoroti, Perme. Hader- ! Oddcl boleč, Al. Vadual, Rado Srebotmak, Mo- 1 horčič Ana. Rebec M., Ivaa Bano, L. Sancir, Magajna, Perhavc Amaliia, Fran Grt-gorčič. Dovgan Jos., Rošer E, Reši ver Pavla, Dc-lecc Karolina, T. Eržen, Sieberer Aca, Ogrinc Rulolf no K 1. B .žic Franm 40 st., Vokilič Jo ip 50 s*., Marta Zadnik 20 st., Al. Pfrba^c a'. O^ersuel Nini 20 st, Fra a Mršnik 40 st. Ja ,čur 80 at. Vsem p. n. darovatelj: m. kfckor tuii gospicaina, ki btii ae trudiii l iiabirunjem, se naj prisrčne je zahvaljuje Odbor Ženske pcdružnice t»v. <' r. in Met. v Sežani. se soba za i <» K in mala sob:ca za K ul. < iHspt>re Gozzi 3, II. vraia 5. (533 l7rorlna rtriliLa Vsled od potovanja pro-|£| CUlIa JJI llllia« da se uiala prodajalnica manifakturnega blaga in raznovrstnih potrebščin, police in svetdk«. Ulica Cavana 4. 532 7alnnQ vipavM»ega in i?trpkega vina od 24 d j Ldlu^d 28 kron od 5B lit. naprei. Anton Kette Opčine Žtev. 169_14, Išče kant' prahtikanta 14—16 letnega za trgovino papirja. Ponudbe pod ,Prakti-na Inseratni odd Edinosti. o06 se Vesti iz Istre. Smrtonosen dvoboj v Puli. V petek sta se v Puli z revolverji dve bojevala nadporočmk 5. trdnjavskega polka Viljem vit. Rosner in linijski poročnik H-nrik Seis'.er, Ta je imel prvi streljati iu je zadel Rosnerja pod srce. Ranjenca ao odvedli v vojaško bolnišnico, kjer je kmalo potem umrl. Vzrok dvoboju je baje soproga jednega obeh častnikov. Tujci v Opat ji. Od 1. januarija do 11. marca 1909 je obiskalo Opatijo 5019 oseb. Od H. do U. marca 1909 ja došio 498 novih gostov. Dne 11. marca 1909 je bilo navzočih 28i* oseb. Umrl je v St. Lovrencu v Daili tamošnji župnik g. Blaž Schlosser. Pokojnik je bil rojen leta 1833 v Klani na Kastavščini. Beda v Istri. Za olaišane bede v Istri ie ritlo iumi3ttr*tvo ntt razpolago: za okraja Koper ju Poia 50.000 K. Poreč, P*zin 70.000 K. Lošinj 10 000 K. Volosko 20 tisoč kron. Vesti iz Kranjske. Vremščina in vinski semenj v Št. Patru M Notranjskem. Med vin*ke kraje, kjer je bila janska letina izvanredno dobra, te pri-Sfeva tudi Vremkka dolina na Notranjskem, U j. dolina raztegajoča se od primorske meje ob vodi Reka proti II. Bistrici. V tej dolini •e je pred leti, ko so bili ie zdravi vino- Mlad knjigovodja LfniL/aJ^ namesčenja Nastopi takoj Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti. 365 ogomil Fino Ml nrar v Sežani ^Ti ima svojo nouo prodo- ialnico v ur v TRiTU ul. Vinc. Sellini 13 nasproti cerkve svet. Antona novega Vsakovrstne verižic po pravih tov. firtim pstruzzi pok. jln\. kovač-mehazL.'k za stroje la motorje Tovarna sledilnih peči (SPARHERD) TRST, ulica Pondares 10. Telefon 971. asrsje «a. Pont8 delia Fabra 2 o c o « & « s • PRVA IN EDINA na v vejaski stvari kouceaijoniraoa od ris. c. k. name tnUtva ulica B&cM št. 12, H. nad. ji UHOD POD PEEHODIŠĆEM. L ul. Poste Nuove (vogal Torrente) Alla citti di Londra j Velik izbor izgotovlienih oblek za mo^ke in dečk; | kostumi z« otroke. PovrSniki, mofne jooe. kožuhi ir rnrnih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavsk. j obleke. Tirolski loden. Nepremočljivi plašči (pristni j angleški) Specijaliteta : blago tu- in inozemskih tovarn. Izgotovljajo se obleke po meri po najnovei'i modi, točno, solidno in elegantno po nizkih cenah. RfiftftnnnnnnftRfiftfift Mirodilnica: Daja nasvete in informacije o vsem. kar se tiče novačenja in vojaške službe. Izdeluje in odpošilja vsako vreto prošenj vojaškega značaja — oproščenje od vojaških vaj ia kontrolnih shodov, enoletno dobro-voljBtvo, ženiibe, dosezanje zakonitih ugodnosti gleie prezenčne Blužbe, vsprejetja v vojaške šole itd. — Pooblaščena je zastopati stranke pred upravnimi oblastnijami. Posreduje v najtežavnejih slučajih. — Reševanje hitro in točno U B A I) N S URE: Ob delavnikih od H.-l-J. predp. in 4.-7. pop. Ob nedeljah in praznikih od 10.-12. opol. firturo Casfeipeggio ______ nasledniki G. MIZZAN Trst, Campo S. Giacomo 2. - Tel. 12-2 i Zaloga m - fiarv is šm. Peirclej in špirit. Mrežice za Auerjevo luč. (znamka zvezda) po 30 stoiink. eUUUtttfMUUUMMBMUžI TVRDKA === m milu m ANTON REPENSEK knjigovez v Trstu, v*a Ceollla 9 priporoča slavnemu občinstvu svojo moderno urejeno delavnico. v kateri se izvršujejo vsa v to stroko spadajoča dela točno in po zmernih cenah. = SVOJI K SVOJIM ! ===== jadranska banka v črstu Na podlagi sklepa rednega obe. zbora delničarjev z dne 14. marca t. I. sa bode Izplačala iz dobička za leta !9C8 na Kostoris skladišče oblek za moška in dečke Trst, Via 5. Giovanni i6, i. n. (zraven Restavracije Cooperativu ex H ne ker t prodaja na mesečne aii tedenske obroke obleke in površnike za moške$ perilo i. i, d. Naj dogovorne] še eene. Pekarna Josip Siritof Trst, ulica S. Giust«. 9 Zalogra na debelo ulica S Giusto it. 1 Fllijalka Piaz2a Veochia št. 6 [Rosarta) kruh trikrat na dan svez Angle/ki in narodni prrpe#enci (hiSkotinil ^Postrežl>a na dornl. — Je.tviue in koioiiijAino bla^o. Izti«ra napoljske in holMDjttke zmesi u*r moke iz pr.ih ogrskih uiltnov. — Olje, jesih, milo itd. Pošljejo se poštne posiijatve od 5 kg naprej. i s novi prodajaire&ci = dividenda in sicer bode se izplačeval kupon št 3 delnic poćenši I. aprila 1.1. zneskom K 24* — pri blagajniku banke v Trstu. F. Upravni svet. TRST, uliea S. Lazzaro 15 ob strani cerkve sv. Antona novega — se prodaja — izvrstno olje po 88 stotink. PRODAJALNICA. ŠVICARSKIH UR J3SIP OPPEHHEIM 1| urar in Izdelcvatelj ćasomerjev £ Irst. Corso štev. 5 (bliza knjigarne Vram) BOGATA 1ZBERA zlatih, srebrnih in kovinastih ur. Stenske ure z modernim zvonilom. PRSTAN!, UHANI. VERIŽICE itd. po.zmernih oenah. Popravljanje se umi po m- cenaH in z garancijo G. EKKAS - Trst Zaloga umetnih gnojil • in svakovrstnih potrebščin za poljedelstvo. Rtdilni praški za živino, j Smola proti mrčesi. Sredstva za ćišćenu — hlevov. — i Raznovrstno olje in masti za poljed. stroje i CENIKI in UZORCI na zahtevo brezplačno in poštnine proato. Nova !ziI<'L»vaIinca 3 glasovir je v Tovarna za zgradbe In artistične predmete T. DEUTSCH, GRPZ tiprejnce po jako zmernih cenah tolik© za tuzemstvo j kolikor za inozemstvo vsakovrstna fina de!a kakor n. Pr. železne ograje, štedilne peei, vsake vrste dela v železu za zgradbe, kakor tudi železna okna in železne rouleau. Ob ul. Felice Venezi&n 13, in ul. Madonci* del Mare (pritličje) fflasGiirji in Planini ™ Ortcstroni zatajili m-:W Prodaja — Menjala — Pcsojuje Oglašanja in popravljanja. — CENE ZMERNK s love pogrebno poujetje pisarna in prodajalna Oia Vincenzo Sellini St 13. Telefon št. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon št 1402 Zaloga oprave ulica MaMim«* D' Azeglio št. 18 Prireja po&rebe od najfrostejše do najelegantnejše vrste r odprtih, kakor tudi r s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo vBeii potrebščin za mrliče, kakor : kovinaste in iepo okrašene lesene rakve; čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perL Bogata zaiuga: VOŠĆENE SVEĆE. Cene nizke, da te ni bati konkurence. Zm slučaj potrebe se uljudno pripoiočajo HENRIK ST1BBLJ in dragi. mehanična delalnica Trst — ulica del Trionfo 1 izvršuje vsakovrstna kovaška in mehaniška deia kakor tudi nikelovanja. Slaviieinu občinstvu se priporoča "MINERVA " v ulici de!l' Acquedotto 22 >'ajHnej^i likerji p«» naj/.meruej^lb cenah. POSTREŽBA TOČNA. Na razpolago bu tostom ra/ni slovenski, italijanski in nemški tukajšnji ln ... zunanji časopisi, kakor tudi ... NAJBOLJE ILUSTRIRANE REVIJE