CEIJE. 16. DECEMBRA 1976 — ŠTEVILKA !S0 — LETO XXX—CENA 8 DINARJU GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE. LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Bralec MARKO VESELIN iz Celja mi piše, da je letos več središč v republiki dobilo UKV radijske oddajnike in sprašuje kdaj ga bo dobilo tudi celjsko območje. Njemu in vsem, ki radi poslušajo oddaje našega radia bi rad pojasnil, da prav v tem mesecu razpravljamo v vseh vodstvih občinskih organizacij SZDL tega območja o postavitvi UKV oddajnika na Boču, ki bi, po zatrdilu RTV Ljubljam, pokrival vse širše območje. Gre skratka za enoten program mreže, pri tem pa se je potrebno sporazumeti tudi na našem območju, ne toliko glede financianja, kot glede med- sebojnih razmerij, če bo potrebno, načrt to predvideva, bodo na primerni lokaciji v laški in mozirskl občini postavili še dodatna radijska pretvornika, da bo zagotov- ljena slišnost na vsem območju. Ta načrt je v skladu z zahtevami mednarodne kon- vencije o uporabi radijskih frekvenc, ki prične veljati v letu 1978. Ko bodo ta pri- pravljalna dela sklenjena, ne bo potreben daljši čas za postavitev. Kot kaše bi po- mladi lahko poslušalci radia Celje poslušali program še iz novega UKV oddajnika. Kaj več pa bom sporočil, ko bo čez kak mesec bolj zanesljivo mogoče reči tudi o datumu pričetka oddajanja z Boča. VAS UREDNIK Fotografija: Drago Medved 22. decembra mineva 35 let, odkar je tovariš Tito leta 1941 v mestecu Rudo, sredi vojne vihre in pregažene Evrope, stopil pred Prvo proletarsko brigado, pred prvo redno enoto narodnoosvobodilne voj- ske Jugoslavije. Tako se je tedaj, pred 35. leti, rodila naša ljudska vojska, revolucionarna in socialistična sila, prekaljena v neštetih bitkah s fašističnimi in nacističnimi oku- patorji ter domačimi izdajalci. Iz revolu- cionarne in osvobodilne vojske fantov in deklet iz vseh krajev naše domovine se je v letih med vojno in po njej sno- vala in razvijala naša Jugoslovanska ljud- ska armada, oborožene sile naše samo- upravne socialistične družbe. Naša vojska je torej nastala v narodnoosvobodilni voj- ni in ljudski revoluciji ter je pod vod- stvom Komunistične partije in maršala Tita izbojevala v štiriletnem boju svobodo svojemu ljudstvu, hkrati pa je kot zma- govalka iz tega ljudstva tudi rastla in se oblikovala ter utrjevala temelje za svojo današnjo vlogo — vlogo trdne hrbtenice naše splošne ljudske obrambe. Korenine, ki jih je pognala naša JLA v letih med NOB in v težkih preizkušnjah v povojnih letih, ko so našo neodvisno in neuvrščeno deželo ogrožale — in jo tudi še — imperialistične in hegemonistič- ne sile, te korenine so se v treh deset- letjih in pol razrasle v mogočno in odpor- no drevo, v neločljivi del naše samouprav- ne socialistične družbe. Naša armada, naše oborožene sile sta realnosti, ki ne črpata svojih moči le Iz najsodobnejših vojnih tehničnih pripomoč- kov in oborožitve, ki je sedaj že skoraj izključno domače proizvodnje, ampak je njuna neizpodbitna moč predvsem v po- vezanosti z vsemi našimi delovnimi ljud- mi, z našo samoupravno prakso. Prav zato o Dnevu JLA ne moremo govoriti kot samo o prazniku oboroženih pripadni- kov JLA, temveč kot o naši skupni sloves- nosti, ob kateri sme nazdraviti vsakdo, ki mu je za obrambo naše socialistične domovine — vojak v vojašnici, delavec ob stroju, kmet, študent... Mi vsi praznu- jemo praznik naše vojske, kajti mi vsi smo na braniku naše domovine. In da sto- jimo budno na naših mejah, je nedvomno potrebno in nujno. Naša politika miroljub- nega sožitja in neuvrščenosti, politika, za katero stoji danes več kot sto dežel vse-i ga sveta, je namreč še vedno trn v peti vsem tistim, ki menijo, da bi smele od- ločilno in gospodovalno vlogo v medna- rodnih odnosih odigravati izključno velike sile, manjše države pa naj bi služile le za drobiž pri barantanju o pomembnih in usodnih globalnih zadevah. Zavedati se moramo tudi, da je Jugoslavija zavoljo svojega strateškega položaja sila, »zani-^ miva« za vse mogoče tokove, ki tvorijo | motno vodo okoli naših meja. Izpostav-i Ijeni smo različnim pritiskom, raznim psi-3 hološkim in propagandnim zbodljajem, v; raznih sumljivih mednarodnih kuhinjah so: izdelali že številne »dušebrižniške recep- te« o tem, kaj bi bilo treba storiti z Jugo- slavijo sedaj in v prihodnje. Zaradi teh in še vrste drugih vzrokov moramo biti v svojem boju za mir budni in vsak hip sposobni, da se v okviru na- šega splošnega ljudskega odpora ter na osnovi smernic In idej našega vrhovnega komandanta tovariša Tita, postavimo po robu vsem tistim krogom v tujini, ki jim ni po volji svobodna, neodvisna in neu- vrščena Jugoslavija. Naša armada je poleg svoje osnovne funkcije — oborožene obrambe domovine — tudi eden izmed najpomembnejših de- javnikov pri utrjevanju bratstva in enot- nosti vseh naših narodov in narodnosti. V njej se kali prijateljstvo med mladimi Iz vseh koncev naše dežele. V tem je naša JLA nadaljevalka tradicij NOB, med katero se je to bratstvo gradilo in utrje- valo s krvjo. Kot rečeno, gre za naš skupni praznik, zakaj naša vojska, poleg že vsega ome- njenega, ni nekakšna zaprta kasarniška sila, ampak je v stalnem stiku in poveza- nosti z vsemi občani. Ko pišemo in po- ročamo o gradnji naših cest, železnic, naselij, letališč, ko je treba priskočiti na pomoč ljudem, prizadetim ob FK)tresih, malone ni primera, ko ne bi omenili tudi deleža, ki ga daje JLA. Tako je tudi v našem ožjem — celj- skem — okolju. S polno gotovostjo lahko trdimo, da hodimo skupna pota, da skoraj ni tovarne, šole in drugih ustanov, kamor ne bi zanesel vojaka delovni in prijateljski korak. V tej povezanosti Je naša nezlomljiva , moč. In prav zato je 35. rojstni dan JLA i resnično naš skupni praznik. NIKOLA MITRIČ, major 2. stran — NOVI TEDNIK št. 50 — 16. december 1976 PIŠE IVAN SENICAR V PRiBrHKiLIH DNESH so se predstavnika obeh or- ganizacij koroških Sdavencev prvič po »preštevanju« ponovno sestali z avstrijskim kanclerjem in zahteva.ll obnovitev pogajanj z izhodišč 7. člena Državne pogod- be, kar je Kreiskv tudi obljubil, če bodo v to privoli- le tri parlamentarne stranke. V poMbičnem komiteju generalne skupščine OZN so sklenili, da bo leta !9t76 posebno zasedanje generalne skupščine o razorožitvi, kar je na konferenci v Colombu predlagal predsednik Tito. Kurt Waldiieim je bil ponovno iavciljen za gene^ ralnega sekretatrja OZN (do 31. decembra lota iSBil). V poslanskem domu italijanskega parlamenta poteika razprava o ratifikaciji oslmskih sporazumov, prav tako pa v slkupš.čind SFRJ. ZA NASE SODELOVANJE Z ITALIJO — (53.7 mili- jona prebivalcev, 3i01.245 kv. km) nastopajo novi časi. S temi našimi sosedi imamo bogate izkušnje. Po voj- ni smo z njimi sklenili mirovni sporaHuim 10. febru- arja leta 1947, medtem ko je bil Londonski memoran- diun o soglasju — s katerim sta obe državi prevzeli v svojo upravo tisti del ozemlja, ki ga ni zajela mi- rovna pogodba: Italija cono A in Jugoslavija cono B — sklenjen 5. oktobra 1S54. leta. Naša država je ta sporazum ratificirala. Italijani pa ne. Kljub sodelova- nju, odprti meji in dobri volji je občasno prihajalo do kriz v medsebojnih odnosih — predvsem zaradi neu- rejenih obmejnih vprašanj, zaščite slovenske manjšine in izbruhov neofašističnih struj v Italija. Po 14 mese- cih pogajanj so bili 10. novembra leta 1975 v Osimu (Anoona) podpisani trije sporazumi: — »Pogodba med SFRJ in Republiko Italijo« o dokončni meji, o držav- ljanskih, premoženjskih in socialnih zade\^ah oseb na obmejnem področju in o piobrebi razvoja ekonomskih odnosov; — »-.Sporazum o pospeše^-jsaju gospodarskega razvoja med SFRJ in Rep-tfoliko Italijo« o poživitvi teh stikov, o urejanju voda, prometa, o sodelovanju pristanišč in o ekonomskem razvoju na obmejnih področjih; — »Protokol o svobodni coni«, ki predvi- deva ureditev prste industrijske cone v zaledju Trsta, na določenem ozemlju obeh držav. — Ratifikacija osimskUi sporazumov je bila v Rimu predvidena že spomladi, pa je bila odložena. Tudi zdaj so se oglasili neofašisiti, liberalci in radikalci ter poskušali ponovno doseči odložitev. Odgovor na ta odpor pa je bil odlo- čen: za potrditev sporazumov so se izrekli taista, ki imajo večino v parlamentu, predvsem krščanski demo- krati, Siocialistd in komunisti, prav tako m.noge orga- nizacije in telesa kot tržaški občinski in pokrajinski svet, tržaška mladinska gibanja, deželni svet Furlanije — Julijske krajine in drugi. Italijanska vlada in de- mokratične sile so pokazale odločnost, da se ratifi- kacija opravi čim prej, kar bo prineslo koristi obema državama, predvsem pa mir, sodelovanje m prijatelj- stvo ob Jadranu in v tem delu Evrope sploh. S tem pa se rešuje tudi staro tržaško vprašanje — in to brez tujih posrednikov. NA OBISKU PRI NAS — Predsednik kongresne stranke Indije, podpi"edsednik sveta revolucionarne komande Iraka, namestnik predsednika ministrskega sveta Sovjetske zveze, delegacija KP Italije v Slovenija (obiskala Velenje), delegacija domoljubne narodne fronte Madžarske, študijska delegacija enotne sociali- stične stranke Nemčije in delegacija sindikatov Ukra- jine (tudi v Sloveniji), MI NA OBISKU — Delegaciji skupščme SFRJ on J!LA na Kubi, delegacija ZSJ na Poljskem (na kongre- su poljskih sindikatov), naša delegacija na proslavi ljudskega gibanja za osvoboditev Angole (MPLA), gospodarska delegacija v Vietnamu, delegacija za znanstveno-tehnično sodelovanje v ZDA in podpred- sednik ZIS dr. BeriBlav Sefer v Sovjetski z/vezd. ŽALSKA STANOVANJA KONEC KRIZE? letno 245 stanovanj v žalski občini so v minu- lih letih zgradiU približno 1000 novih stanovanj, skoraj • polovico je bilo družbene ^ gradnje. Hiter razvoj pri sta- novanjski gradnji pa se bo I nadaljeval tudi v prihodnjih letih, ki bodo s pospešeno izgradnjo stanovanj skušali kar najbolj omiliti stanovanj- ske probleme. V srednjeroč- nem načrtu so si namreč za- stavili cilj, da naj bi letno gradili po 245 stanovanj, od tega 180 družbenih. Ob kon- cu leta 1980 naj bi tako v žal- ski občini imeli 1225 novih stanovanj. • To pa je zahteven načrt in j fi sedaj veljavnim načinom j združevanja denarja za po- ( trebe stanovanjske gradnje ga ne bo mogoče izpeljati. V pripravi je zato že nov sa- moupravni sporazimi, s kate- rim naj bi se podpisniki za- ▼eczali, da bodo letno združe- vali za reševanje stanovanj- skih vprašanj najmanj 8 od- stotkov sredstev od bruto osebnih dohodkov. Doslej so v občini združevali odstotek manj. Tako zbrana sredstva naj bi delili na sredstva de- lovnih organizacij, solidar- nostni stanovanjski sklad, sredstva za kreditiranje sta- novanjske izgradnje, sredstva za gradnjo študentskih in di- jaških domov, kadrovska sta- novanja in za obnovo starega stanovanjskega fonda. Vsi podpisniki naj bi se zavezali tudi, da bodo stanovanjska sredstva, ki se iz tega pri- spevka zbirajo na skladih skupne porabe, najmanj v 59 odstatkih namenili za druž- beno blokovno gradnjo. Nov samoupravni sporazimi o fi- nanciranju stanovanjske grad- nje v žalski občini naj bi ve- ljal od pričetka prihodnjega leta. B. S. CELJE VAŠ DA, SMEH V OČEH PROGRAM DRUGEGA SAMOPRISPEVKA SESTAVLJEN Celje je na pragu nove soli- darnostne akcije. Pred vrati je drugi samoprispevek, s katerim naj bi hitreje rešili nekatere probleme in naloge s področja vzgoje in izobra- ževanja, otroškega varstva, kulture, zdravstva in social- nega skrbstva. Program del, ki bi jih naj uresničili s pomočjo solidar- nostnih sredstev, zajema 18 objektov. Med njimi sedem otroških vrtcev, in to v Novi vasi, Vojniku, na Otoku III s, Ljubečni, na Aljaževem hri- bu, v Centru ter na Dolgem polju. Izredno pozornost vzbu- jata pobudi o gradnji dveh zdravstvenih postaj, in to v Vojniku ter v štorah. V obeh primerih gre za reševanje sta. rih pro.blem'ov in nujnih po- treb, v obeh primerih za po- staji, ki bosta imeli po okoli 50 prostorov, med njimi več splošnih ordinacij, prav tako več zobozdravstvenih, pa la- boratorije in vse, kar sodi k nudenju osnovnega zdrav- stvenega varstva občanov in delovnih ljudi. Območji, ki ju zajemata obe postaji, sta veUki, saj nanju gravitira po okoli 15.000 ljudi. Ni naključje, če imata ta dva objekta med občani, zla- sti še na vojniškem in štor- skem območju, izredno pod- poro. Sedem novih otroških vrt- cev je dokaz velike družbene skrbi za razširitev organizira- nega otroškega varstva. Prav tako gradnja nove osnovne šole v Novi vasi-CJolovec. In še — tudi denar, ki je na- menjen za adaptacijo dveh kulturnih domov oziroma pro. štorov za to dejavnost, govo- ri, da se reči premikajo tudi na tem področju. Prva sred- stva so resda skromna, zlasti glede na potrebe. Toda, zače- tek je tu in nikjer ne piše, da bi v naslednjem obdobju kulturnoprosvetne dejavnosti, zlasti v krajevnih skupnostih, ne dobila debelejšega kosa družbene oziroma solidar- nostne pomoči. Izredna je odločitev o grad- nji di*užbenega centra oziro- ma prizidka pri osnovni šoli na Hudinji. Gre za rešitev dveh problemov naenkrat, za rešvanje šolskih vprašanj in zahtev tamkajšnjih ljudi, da vendarle dobijo prostor za svojo družbeno aktivnost. Program drugega samopri- spevka v celjski občini zaje- ma še nekaj drugih nalog. Tako graditev dveh telovad- nic: pri osnovni šoli Franko- lovo ter pri osnovni šoli Prve celjske čete v Celju. Z obema telovadnicama bo rešen os- novni problem pouka telesne vzgoje, poleg tega pa bosta zlasti obe šolski športni dru- štvi dobili boljše pogoje za delo. Na Frankolovem pa bo telovadnica na voljo tudi za športno in rekreativno udej- stvovanje domačinov. S tem pa seveda program, ki bi ga naj uresničili z dru- gim samoprispevkom, ni za- ključen. Gre še za glasbeno šolo v Celju, zatem za ure ditvena dela pri domu oskr bovancev v Novem Celju itd Kot je znano, bodo delovni ljudje in občani celjske obči ne glasovali o uveljavitvi dru. gega samoprispevka na refe rendumu, 16. januarja 1977 leta. ROGER MANSER V CELJU Pred dnevi je Celje obi- skal Roger Manser, gene- ralni sekretar mednarod- ne študentske organizacije pri Organizacija združenih narodov. Gost se je najprej usta- vH na občinski konfetren- cl ZSMS Celje, kjer je v kratkih besedab obrazlo- žil osnovno orientacijo mednaroidnega študentske- ga gibanja in odgovarjal na številna vprašanja čla- nov konference, zlasti še na vprašanja o delovanju OZN nasploh. Roger Man- ser se je zelo pohvalno iz- razil o delu klubov OZN v C^lju. Gost je v kratkem času, ki ^ je prebil v Celju med mladirni, obiskal še osnovni šoli I. celjske če- te in Ivana Kovačiča-Efen- ke. Srečanja generalnega sekretarja mednarodne študentske organizacije pri OZN z osnovnošolci so bila zelo prijetna in še posebej zanimiva, saj je Roger Manser odgovoril na vrsto vprašanj, ki so zanimala mlade. MILENKO STRAŠEK USPEŠEN IZID REFERENDUMA V LASKI OBČINI POVSOD „ZA" S POUDARKI NA VOLIŠČA JE PRIŠLO 93 ODSTOTKOV VOLIVCEV Izid glasovanja na referen- dumu v laški občini, ki je bil minulo nedeljo, je bil pre- senetljiiv. Upravičeno lahko zapišemo, da je bil samopri- spevek izglasovan — s po- udarki, kajti p>oudarkov je zares več. Zadostimo najprej interesu po številkah in primerjavath. V občini Laško je 12.827 vo- livnih upravičencev. Na voli- šča je prišlo in svojo dolž- nost opravilo 11.921 občanov ali 92,93 odstotka — praktič- no 93 odstotkov udeležbe. 234 neveljavnih glasovnic lahko razdelimo na neresnost voliv- cev in na premajhno priza- devnost komisij, da bi obča- nom na volišču razložili po- stopek, zlasti če so imeh pred seboj starejšega volivca aU pa »novinca«. Za uvedbo novega samopri- spea'ka v višini 1,5 odstotka neto osebnih dohodkov za iz- gradnjo šol in za financiranje najbolj potrebnih komimal- nih objektov v krajevnih skupnostih se je v laški ob- čini izreklo 10.083 občanov, aU 78,61 odstotka. Proti uved- bi samoprispevka so glasovali 1604 volivci, kar predstavlja 12,5 odstotka vseh volivcev. To so zdaj prej omenjeni poudarki. R)udarek zase je visok od- stotek udeležbe na voliščih. To pomeni, da so bile poli- tične priprave dobro oprav- ljene, da pa je tudi zavest občanov na visoki ravni. To- krat je bilo samo 906 obča- nov, ki jih na voHišče ni bilo, toda med temi so TOi ki so pri vojakih, zdomci, bolniki in upravičeno odsotni. Poudarek zase je tudi 12 odstotkov občanov, ki so re- kli ne. Politične organizacije in vodstva na vseh ravneh bodo analizirali rezultate re- ferenduma. Zdaj je veliko manj občanov, ki so »poza- bili«, ki se jim ni dalo, ki niso vedeli, če je to sploh važno. Precej več je občanov, ki so prišli in rekU ne. Raz- misliti je treba, če ni v mi- nuli politični praksi kaj tar kega, kar je občane vznevo- Ijilo. Vsel, ker program ni nastal, tako kot tokrat, od spodaj na- vzgor, iz programov krajev- nih skupnosti (kajti tudi na zborih občanov je bilo naj- več spomih stališč okoli po- razdelitve 0,50 odstotka, na- menjenega krajevnim skijp- nostim). Treba bo v analizi rezulta- tov referenduma primerjati vse številke. Tako so na pri- mer na voliščih: Udmat, Ole- šče, Laliomšek, Mala Breza, Radeče-Obrežje, Jelovo, Mo- člLnio, Jalnjenica in Gorelce pri Vrhovem beležili udelež- bo 100 odstotkov. Toda niso v vseh teh kraji tako visoki odstotki »za«. V Udmatu j< ta odstotek celo med najniž jiima v občini. In če na koncu še pri mer jamo: Pet krajevnih skupnosti ob močja Radeč je skupaj z gla sovi »Za« na prvem mestu območje Rimskih Toplic m drugem, laško področje p« zaostaja za radeškim za oko U 8 odstotkov. Najboljša kra jevna skupnost pa je Sedraž kjer so belžili 99,39 odstotne udeležbo, za samoprispevei pa je glasovalo 96,56 odstotka volivcev. Izredno lep uspeh kljub dejstvu, da se asfali na oesti v Sedražu, ki je re zultat minulega samoprispeiv ka še ni dodobra ohladil. J. KRAŠOVEC Obrazi IVAN . KOPAČ Leta hitro bežijo, toda delo ostaja. Pravzaprav ga je še več. Vsak dan več. In tako je tudi šest- desetletni življenjski jubi- lej direktorja celjske bol- nišnice, primarija dr. Iva- na Kopača (praznoval ga je včeraj) povezan z de- lom, ki nima primere. Z delom, ki se je priče- lo tedaj, ko je kot mlad zdravnik stopil med par- tizane, in nadaljevalo v vseh letih po vojni, ne glede na delovno mesto in kraj. In tudi zdaj ga ne manjka. Nasprotno, spet je nosilec akcije, ki bi marsikomu pomenila življenjsko obeležje. Toda, tu bi se težko opredelili za takšno oznako, kajti v minulih letih je bilo več takšnih mejnikov in težko bi jih razporejali po teži- ni. Na vsak način so se ta pomembna življenjska dela pričela že z vstopom med partizane, s poho- dom Štirinajste divizije na štajersko, s prejšnjimi bitkami pri Turjaku, Ko- čevju, pri Stampetovem mostu in kdo ve še kje. Kot zdravnik-partizan je postal tu na štajerskem upravnik in organizator partizanskih bolnišnic. Zlasti na severozahodnem predelu tedaj okupirane štajerske. Te bolnišnice. ki so delale pod izredno težkimi pogoji, je uprav- no in strokovno vodil sam. Skupaj so imele okoli 300 ležišč. In kadar je bilo treba, se je uve- ljavil kot kirurg. Kolikim borcem je prav s temi nujnimi posegi rešil živ- ljenje! Leta po vojni so ga tu- di na zdravniškem področ- ju peljala v specializacijo. Postal je vodilni slovenski ftiziolog-pulmolog. In kot tak je delal kot upravnik specialne pljučne bolnice v Topolšici. Že 1948. leta je bil imenovan za rav- natelja bolnice za TBC v Novem Celju. Iz skromne- ga azila se je ta bolnišni- ca prav pod njegovim vodstvom razvila v sodob- no zdravstveno ustanovo. V letu 1959 je stopil na čelo celjske bolnišnice. Kot ravnatelj jo uspešno vodi še danes. In ne sa- mo to. Veliko del v tej re- gionalni ustanovi je veza- nih na njegovo ime. na njegovo aktivnost. In ta- ko je tudi zdaj z najno- vejšo akcijo o moderniza- ciji bolnišnice. Je nosilec pobude. Navzlic delu, ki ga vsa- kodnevno obremenjuje z organizacijskimi posli, ni nikoli nehal biti zdravnik. V pravem pomenu besede. Tak je tudi kot človek. Sicer pa ob življenj- skem jubileju ne kaže prezreti še ene poti. To je strokovne, zlasti pa pisa- nje člankov s področja ftiziologije o kliniki in te- rapiji tuberkuloze in o smernicah njenega zatira- nja. Tu je bil ploden, ši- rok. Prav tako na področ- ju poljudne znanosti in zdravstvene vzgoje. In ne nazadnje — uspešen in delaven je txidi na druž- benopolitičnem področju. Zato ob sklepu — še ve- liko zdravih let, še dosti delovnih uspehov. UREDNIŠTV NT-RC St. 50 — 16. december 1976 NOVI TEDNIK — stran 3 RADEČE: TEDEN KOMUNISTA olovek, delo, kultura je geslo letošnjega tedna ko- munista. Te tri besede so med seboj tesno povezane. Delo je ustvarilo človeka in ga privedlo do vlsoteo razvite civilizacije, toda notranjost človeka bi osta- la prazna, če bi človeka ob delu ne spremilijala kultura, ki je danes, v na- š< samoupravni družbi dostopna vsem ljudem. Tako je ob tednu komu- nista v Radečah med osta- lim poudaril slavnostni go- vornik Mitja Botovnik, član predsedstva republiš- ke konference SZDL. In kdo je poskrbel za kultur- ni spored? Kdo drug, če ne člani dramskega krožka radeške osnovne šole. To- krat so se predstavili z re- ciljalom Ivana Cankarja Bela krizantema, S to stvaritvijo so učen- ci dostojno zaključiJa te- den komunista, hikrati pa so z njo zaključili tudi Coinkarjevo leto. KARMEN STRNAD, 8. a OS Radeče CELJE VEČ KONKRETNOSTI V RESOLUCIJI O PRIHODNJIH OBSEŽNIH NALOGAHi Čeprav je šlo šele za prvo razpravo o osnutku resolucije o politiki uresničevanja sred- njeročnega družbenega plana razvoja občine v prihodnjem letu, je bilo na ločenih sejah delegatov vseh treh zborov celjske občinske skupščine, 8. in 9, decembra, veliko pri- pomb. Vse to dokazuje, da je že predlog pomembnega do- kumenta sprožil dosti aktu- alnih razprav, veliko pobud in misli. Tako ni naključje, če so delegati sprejeli tudi pobudo predsedstva občinske konference SZDL, ki je ob ugotovitvi, da je osnutek si- cer primeren in dobra osno- va za javno razpravo, še me- nilo, da naj končni dokument bolj natančno opredeli vse naloge. V tej zveži tudi ob- veznosti celjskega gospodar- stva do izvoza izdelkov v de- žele v razvoju in v neuvršče- ne države. Prav tako je pred- sedstvo frontne organizacije opozorilo, da bo treba v konč- ni dokument vnesti tudi tiste panoge kot gradbeništvo, ki so bile zdaj izpuščene. In ne nazadnje gre tudi za opre delitev nalog na področju za sebnega obrtništva, kadrov ske politike in podobno. Si cer pa je frontna organizad' ja še predlagala, da naj re solucija v večji meri kot njen osnutek opozori na stabiliza- cijske obveznosti. Izredno zanimivo razpravo v tej zvezi je sprožila delegat- ka iz Topra, ki je opozorila, da ostajajo v mnogih kolek- tivih sredstva za stanovanj, sko gradnjo neizkoriščena. Gre za dejstvo, da je na trgu skromna ponudba za nakup stanovanj in ne nazadnje, da je tudi način zbiranja teh sredstev v delovnih kolektivih takšen, da je treba čakati daljše obdobje, da se denar sploh nabere na določenem računu. Gre v resnici za prob- lem, ki se ga zavedajo vsi in ki hromi hitrejše reševanje aktualnih stanovanjskih vprar šanj. Zanimiva je ugotovitev, da p>oročilo o preskrbi z živili v občini Celje, vsaj na zboru združenega dela, ni vzbudil razprave. Ali to pomeni, da je torej preskrba z živili v redu? Sicer pa so bolj kot delegati o tem vprašanju go- vorili predstavniki kolektivov — nosilcev preskrbe in opo zarjah na težave, s katerim?) se srečujejo pa tudi na načrte za rešitev nekaterih vprašanj. Ce sodimo njihove besede, potem jim brezbriž- nosti do tega pomembnega vprašanja ne moremo očitati. Kolektivi se zavedajo svoje odgovornosti, žal, pa so pre- nekaterikrat pri reševanju vprašanj tudi v resnici brez moči. Delegati so na tej seji ob- činske skupščine sprejeli še p>oročilo o vpisu p>osojila za ceste in se tudi strinjali s predlogom, kako porabiti pre- sežena sredstva. MB VPRAŠANJE JAVNEMU DELAVCU Spoštovani tovariš FRANCI PUSAR, predsed- nik občinske konference ZSMS Celje Dovoli mi, da ti posta- vim povsem kratko vpra- šanje z nekaj drohnicni podvprašanji, vse pa v že- lji, da skupaj z ostalimi pripomoreva k boljši in učinkoviteijši udeležbi na- še mladine v telesni vzgo- ji. Zakaj gre? Zanima me predvsem naseldnje: a) katera športna dru- štva T celjski občini že imajo ustanovljene mla- dinske aktive (šport je navsezadnje predvsem za mlade, mladi pa so ali naj bi bili člani tudi in pred- vsem mladinske organiza- cije!), kako je do njih prišlo (vistanoviitve nam^ reč!) in kakšna je bila pri t«m vaša vloga kot osred- nje družbenopolitične orgo- niaacije, nosilca, 6e ho- češ? b) Kakšna je dejavnost teh »špOTtniha miaddnsikih aktivov? C) Ce jih ni (naladinskih aktivov po športnih dru- štvih), zakaj jdh ni. Bodi skupaj s sodelavci kon- kreten v odgovoru. d) Ali se kot mladinska organizacija tudi drugače vključujete v področje te- lesne kulture, kot samo ob racaniih priložnostnih tekmovanjih? e) SIfcratkia — odgovor naj zajiame vse tisto, kar je vezano na konkretno prisotnost mladinske orga- nizacije v tisti sredini, ki je (bodimo odkriti) naj- bolj prisotna prav v šport- niih društvih. V pričakovanju cenjene- ga odgovora (še v letoS- njem letu!) lep pozdrav. TONE VRABL, novinar NT-RC Prizor z letošnjega pohoda mladine laške občine po poteh legendarne XIV. divizije. Z mladinkami in i^^adinci prostovoljci 80 šli na pot tudi mladi vojaki iz Postojne in Celja ter seveda dva, trije borci, nekdanji udeleženci resničnega pohoda Štirinajste, Tudi ta naporen pohod je Ml eden od dosežkov, s katerim so si mladi iz laške občine prislužili letošnje od- Učje JLA. Foto: L. OJSTERŠEK MLADINI LAŠKE OBČINE ODLIČJE JLA! PREVZELA GA JE F. LAPORNIK Pred dnevi je bila v Po- stojni svečanost, na kateri so podeliili odlioja, plakete in priznanja najboljšim aktivom zveze socialistične mladiine v Sloveniji. Ta odličja so pode- Ijeaiaili za najboljše uspe- he na področju oživljanja tra- dicij NOV, za dobre stike z enotami JLA, za uspešno vključevanje mladih v enote prostovoljcev teritorialne ob- rambe. Za mladimi v garni- ziji Kranj, mariborsko mla- dinsko konferenco se je po uspehu zvrstila mladina laške občine. že leta sem prireja pohod- na mladinska skupina skupaj s prostovoljci-pripadniki teri- torialne enote izredno zahtev- ne orientacijsko-taktične po- hode, združene z urjenjem v vseh osnovnih vajah voja- ških spretnosti. V minulih treh letih so z večdnevnimi pohodi prehodili dobre tri četrtine poti legendarne XIV. divizije na Štajerskem. Poleg tega vzdržuje mladinska or- ganizacija laške občine zelo dobre stike z vojaki celjske in postojnske gamizije, z mladinci v vojnem zjdravUišču v domači občini. Letos je odličje JLA za ob- činsko konferenco 2SSMS sprejela Panika Lapomik, biv- ša predsednica občinske kon- ference ZSMS Laško. -ea SAMOZAŠČITA ~ KAJ JE TO ZOPER ŽIVLJENJE IN TELO Od osebne lastnine, pre- mične predvsem, smo se zadnjič poslovili. Vrnili se bomo k njej ob vpra- šanjih varovanja pred po- žari, eksplozijami. Tokrat se lotimo osebne varnosti in obrambe pred kaznivi- mi dejanji, ki so usmer- jeni »zoper življenje in te- lo«. 2al uboji, težke in lažje telesne poškodbe niso red- kost v naši stvarnosti. Kot so motivi zelo različni za taka dejanja, je tudi krog morebitnih storilcev mno- go večji, kot recdmo pri kriminalu zoper lastnino. Kaj želim s temi beseda- mi povedati. Povzročitelj, oziroma storilec takega kaznivega dejanja lahko postane človek, ki bd mu kaj takega ne pripisovali, gre za dejanja, ki so po- sledica nekega predhod- nega dogodka, dejarya, psihične ali drugačne ne- uravnovešenosti, naj gre za trenutno ali trajno ob- liko. Seveda je treba najprej omeniti zlikovoe, Id smo jih v teh zapisih omenjar li doslej. Tat in ropar ni- sta daleč od roparskega napada, od uboja, če se tak negativni element naj- de v zagati ali pa da je rop osebe že sestavni del načrtovanega ssločina. Kako storilca zamika rn zmami v roparski napad? Povodov in pobud je do- volj. Danes niso to več sejmski dnevi, ko so ro- parji prežaJi na prekui)če- valce, na kmete, ki so bahato poganjali z veri- gami snetimi z vratu pro- dane živine. Danes ropar ve za izplačilne dni, pro- učuje pota in navade ku- rirjev, ki hodijo v banke itd. Ropar v gostilni prav- tako hitro opazi, kdo ima pri sebi veliko denarja, zlasti še, keir prenekateri neprevidnež naravnost ho- če, da bi vsi videli, kako zajetno denarnico ima in kako velikodušno razsipa- va z njim za svoje in so- sednje omizje. Ce je kakš- na ženska zraven, na ka- iero bi rad naredi] čim- večji vtis, je to razkazo- vanje 'šopov bankovcev še bolj poudarjeno. Ropar navadno ne načrtuje ubo- ja. Uboj se mu prej ali slej »ponesreči«, ker koga, ki ga je hotel omamiti, le »prehudo udaril«, ker 5e žrtev brani aJi pa, kar se tudi dogaja, da žrtev sto- rilca spozna. Takrat je v veljavi pravilo: le mrtva usta ne povedo ničesar! Tu velja že iz dosedaj napisanega dovolj jasno napobUo. Ne nosi vredno sti s seboj. Ce pa že mo- raš, tega ne razglašaj na vsa usta. Vse bolj je raz- širjena praksa plačevanja s čeki. Ukraden ček ni ni- komur v korist. Sicer pa, če nosiš denar ali druge vrednosti, stori to podne- vi in izogibaj se samotnih poti. In dekle? Dekleta sku- šaj pridobiti s pametjo, z vedenjem, M ji bo všeč, z značajem, ki Je kaj vre- den. PIŠE IN UREJA JURE KRAŠOVEC (14) KONJIŠKE DROBTINICE GOSPODARSKA RAST NAČRT RAZVOJA RAČUNA Z 900 NOVIMI DELAVCI Črpalka in ženske nogavice — Pred dnevi smo dobih pr- vo bencinsko črpalko na novi cesti Slovenikl od Maribora do Celja, in sicer v neposred- ni bližini naselja Tepanje v konjiški občini. Črpalka je na obeh straneh ceste, torej sta v bistvu dve. V njih pro- dajajo vse, kar vozniki po- trebujejo za varno vožnjo. Milko Turk, upravnik poslo- vne enote Petrol v Celju, je povedal, da bodo že prihod- nje leto (do prihodnjega na vso srečo ni daleč) začeli v neposredni bližini obeh črpalk graditi restavracijo z nočitve- nimi kapacitetami. Tako op- remljeni črpalki bosta brez dvoma izredno dobrodošla objekta na hitri cesti Slove- niki. In še zanimivost: ha obeh črpalkah (teh pa je v Petrolovi »lasti« v Sloveniji kar bilzu 260!) prodajajo tudi ženske nogavice, katerih po besedah upravnika črpalke prodajo več, kot v trgovinah. Vzrok za to je verjetno ali v »nežni grobosti« moških voznikov do sopotnic ali pa slabih nogavic ... Eno kot drugo pa Je za voeaika in. voznice dobro! črpalka in no- gavice namreč, da ne bo ne- potrebne pomote! XXX Za razvoj trgovine v konji- ški občini v glavnem skrbi delovna organizacija Dravinj- ski dom, TOZD Trgovina, vendar bo zaradi njene so- razmerno nizke akumulacije v bodoče razvoj trgovine bolj slonel na pripomočku SOZD Dobrina z njenimi vejami v konjiški občini. Pred krat- kim so začeli z izgradnjo po- slovno-stanovanjskega centra v Slovenskih Konjicah, ki bo imel v spodnjih prostorih več kot 3(X)0 m^ površin, name- njenih za razvoj trgovine in podobnih dejavnosti. Hitreje pa bo treba skrbeti tudi za nadaljnji razvoj osnovne pre- skrbe v nekaterih novonasta- jajočih naseljih zlasti v Ko- njicah in Zrečah. Zato bo po- trebno zgraditi še nekaj sa- mopostrežnic za osnovno pre- skrbo prebivalstva. Čvrsto pa se bo treba tudi dogovoriti za oblike sodelovanja in de- liiteiv dela med delovno orga- nizacijo Dravinjski dom in Kmetijsko zadrugo v Sloven- skih Konjicah, ki se prav ta- ko ukvarja s trgovino. Sode- lovanje pa bo pHDtrebno dose- či tudi z vsemi ostalimi, in to v enem samem interesu — dati občanu najboljše in najkvalitetnejše. Doslej je bU v konjišld občini samo en taborni.ški od- red, in sicer »Odred heroja Bračiča«, ki je za svoje plod- no sodelovanje na tem pod- ročju letos prejel občinsko nagrado. Zdaj pa je v pri- pravi ustanovitev taborniških odredov v Stranicah pa Zre- čah in Vitanju ter kasneje morda še kje, s tem pa bodo dani tudi vsi pogoji za usta- novitev občinske taborniške zveze. Skratka, to področje v konjiški občini dobiva zlar sti med mladino vse večji po- men, kar je brez dvoma prav, potrebno in koristno v vseh ozirili. Pripravil: TONE VRABL 4. stran — NOVI TEDNIK §t. 50 — 16. december 1976 PO NESREČI POD TROJANAMI NAFTA V PITNI VODI? NAD 8 TON NAFTE OGROZILO CELJSKI VODOVOD Dober teden dni od nesreče cisterne pod Trojanami, po kateri se je iz razbitih rezervoarjev v Bolsko zlilo nad 8 ton nafte in večja količina ben- cina, še vedno ne vemo, ali je nevarnost za celjsko pitno vodo minila. Narasla Bolska je namreč v borih nekaj urah po nesreči že izlila nevarni tovor nafte v Savinjo, organi civilne zaščite in strokovnih institucij pa so lahko le nemočno spremljali, kako teče onesnažena Savinja, mimo zajetij pitne vode v Levcu. Nesreča je bila nov dokaz človeške neprevidnosti, hkrati pa ostro opozorilo na našo nepripravljenost ob podobnih nesrečah. Kakovost pitne vode v Celju sedaj nenehno preverjajo, vendar ob za- ključku redakcije še ni jasno, ali je nafta onesnažila talnico, ali pa je po srečnem spletu okoliščin nevarnost že minila. KRIV JE ČLOVEK Katko je prišlo do nesreče? Vozmik cisterne Transporta iz Ilirske Bistrice Drago No- vak je vozil svoje vozilo s Trojan proti Celju. Na prvem ostrem ovinku pod Trojana- mi je vozilo na poledeneli cc- siti, verjetno tiidi zaradi ne- primerne hitrosti, pričelo za- našati. Cisterna se je prevrni- la, rezervoarji razbili. Člove- ških žrtev k sreči ni bilo, ne- varnost pa je zagrozila z dru- ge strani. Mesto, kjer je pri- šlo do nesreče, je pravzaprav soteska, po kateri teče tudi potok Bolska. Nafta in ben- cin iz razbite cisterne ste ta- ko stekla naravnost v potok, ki je, narasel in manj po- hleven kot običajno, ponesel 5 seboj nevarni tovor. V ne- varnosti ni bil le ribji živel j, ampak tudi ljudje. Za nekaj | ur je morala prenehati obra- tovati Tekstilna tovarna v Preboldu, saj uporablja vodo iz Eolske v svoji kotlarni in usitrašili so se eksplozije, še huje je to, da je že ob Eol- ski in kasneje ob Savinji v Vrbju in Levcu več zajetij pitne vode. Naj takoj pove- mo, da pomeni onesnaženje talne vode z nafto smrt za pitno vodo. Teh zaijetij v pri- meru onesnaženja mog- li uporabljati več deset let. UKREPOV NI BILO štabi civilLae zaščite in vod- nogospodarske organizaciije, pa tudi republiška in občin- sOji inšpekcijski organi, so hi- tro reagirali. Žal pa so lah- ko le nemočno opazovali pre- tek onesnažene vode skozi Žalec in kasneje Ctelje. Na po- dobne nesreče smo namreč vise premalo pripravljeni. Ker se je nafta v deroči vodi pre- cej razkrojila, je ni bilo mo- goče zažgati. Edini drug mo- žen ukrep je čiščenje vode s posebnimi kemičnimi spoji- nami. Teh pa ni bilo. Bojda z njimi razpolagajo le ob oba- la, kjer je možnost vdora naf- te v morje velika. Vsa ukrepi so se torej ome- jili na raapostavitev straž ob vodnih zajetjih in nenehno kontroliranje kakovosti pitne vode. Najbolj je bil ogroža prvi vodnjak v Levcu, ki je bik ob Savinji. Možnost vdora nafte v ta vodnjak je bila \'ečja, še zlasti, ker je bil vo- dostaj visok. Profesor Stopar s celijskega Nivoja nam je po- vedal, da zaenkrat še ne mo- rejo z gotovostijo trditi, ali je prišlo do onesnaženja. Ce se je onesnažilo obrežje ob zajetju, traja namreč dalj ča- sa, da nafta sko^a zemeljske slotje prodre do talnico. Tu- di če je prišlo do onesnaže- nja, pa je vprašaLnje, v koli- kšni meri. Okus in vonj po nafti v pitni vodi se čuti, če pride vsaj do koncemtracije miligram nafte na kubični me- ter vode. Trenutno na tere- nu preverjajo, aU je prišlo do onesnaženja in če je, ali je koncentracija 'nafte tako močna, šele ob koncu tedna bo to mogoče z gotovoistjo trditi. Inženir Leban, uslužbenec Nivoja, nam je povedal, da tudi v piimeru, če je prišlo do onesnaženja, posledice ne bodo tako hude, kot smo se sprva bali. Iz uporabe bi bil izključen le en, prvi vodnjak, saj na dnigih zajetjiih ni mog- lo pritd do onesnaženja. Iz- ključitev tega vodniiaika iz uporabe pa bi pometiila pri- bližno 3 odstotke manj vode v Celnu. KAJ BI BILO, ČE . . . Izguba treh odstotkov pit- ne vode za Celje vsaj v tem letnem času ne bo problema- tična. Huje pa bo poleti, ko oskrba z vodo že tako šepa, seveda, če je do onesnažejnja prišlo. v Ta nesreča je hudo opozo- rilo na našo nepripravljenost in nezadostno budnost ob po- dobnih nesrečah. Vsi še pom- nimo podo.bno nesrečo z ve- leijsko pitno vodo. Celjanom bi se laliko pripetila še več- ja nesreča. J^e so vzroki, da v občinah nimajo ustreznih spojin in aparatov, s kateri- mi bi lahko uničili nafto v vodi? Kot da ne vemo, kako velike so možnosti za podob- ne nesreče, saj prav po cesti, v bližini katere so zajetje pit- ne vode, vsak dan vozi veli- ko šte\''dlo cistern. Nedavna nesreča je bila res prva, to- da kdo nam lahko ob pro- metnem položaju na naših cestah zagotovi, da je bila zadnja. In če bo kljub veli- ki nevarnosti kdo trdil, da iz muhe delamo slona, naj ga vprašamo, kaj bi bilo, če bi prišlo do podobne nesre- če ob še težjih vremenskih pogojih, nizkem vodostaju ali celo v Levcu samem? Priznati moramo, da ,smo slabo pripravljeni na podob- ne nesreče in da dogodite pač prepuščamo nemočni sre- či ali nesreči. O naši nepri- pravljenosti pa govori tudi dejstvo, da imamo v Celju aparate, s katerimi je mogo- če izmeriti koncentracijo nat- te v talnaci, nimamo pa ljudi, ki bi naprave znali za to upo- rabita. Po nesreči cisterne nam to- rej ostajajo številna huda vprašanja in grenak priokus Upajmo, da t^ ne bo tu- di v celjski pitni vodi. BRANKO STAMEJCIC Cisterna se je prevrnila, promet po magistrali med Celjem in Ljubljano je bil Ziiprt do. brih osem ur. Iz razbitih rezervoarjev je še nekaj ur po nesreči curljala nafta. Ostanek nafte iz rezervovarjev je namreč moralo prečrpati podjetje, katerega last je bila ponesre- čena cisterna. Od Ilirske Bistrice do mesta nesreče pa je tri ure vožnje. Tačas je nafta počasi curljala v unprovizirane posode in se razlivala po cestišču, od tod pa, v Bolsko . Foto: S. STAMEJCIC! CELJSKO GOSPODARSTVO ZAPOSLOVANJE POD NAČRTOVANO RASTJO Podatici o uspešnosti celj- skega gospodarstva po deve- tih mesecih letošnjega leta kažejo, da je stanje mnogo boljše kot ob polletju, da pa je oživljanje gospodarstva še vedno le postopno in počas- no. Gospodarstvo še vedno zaostaja za načrtovanimi re- zultati, pa tudi za tistimi, ki jih je v povprečju doseglo celotno slovensko gospodar- stvo. Celotni dohodek je tako za 3 odst. višji kot je bil v enakem lanskem obdobju, če pa ga ugotovimo po fakturi- rani realizaciji, je višji celo za 9 odstotkov. Močen je za- ostanek pri doseganju plani- ranega družbenega proizvoda, ki smo ga načrtovali za 6 od- stotkov višje kot lani, po de- vetih mesecih pa še za od- stotek zaostajamo za lanskim in za 7 za načrtovanim. Med- tem, ko je bila ob polletju industrijska proizvodnja le za 2,7 odst. nad lansko, je po devetih mesecih ta odstotek že nmogo boljši. Industrijska proizvodnja je višja za 4,4 od- stotke in do načrtovane rasti manjkata le še dobra 2 od- stotka. Splošna slika o gospodar- jenju v letošnjili devetih me- secih torej ni neugodna, kljub temu pa je že sedaj ja- sno, da planiranih dosežkov ne bo mogoče doseči. Se ve- dno je med delovnimi organi- zacijami nekaj takšnih, ki se ubadajo z izgubami. Teh je bilo skupaj skoraj za 460 mi- lijonov dinarjev, vendar gre pretežno za izgubo zaradi ne- doseganja dohodka, ki je na- stala zaradi prehoda na nov način ugotavljanja dohodka po plačani realizaciji. Z več- jo izgubo še vedno posluje- jo tozd TIOj v Cinkarni, tozd Posode v EMO, tozd 114 v Že- lezarni štore in nekateri dru- gi- Ugoden pa je položaj pri zaposlovanju, saj prvič po mnogih letih beležimo bolj smotrno pridobivanje novil delovnih moči. število zapo slenih je namreč poraslo 1( za 1,3 odstotka, v gospodar stvu pa celo le za dobregj pol odstotka. Nekoliko za skrbljujoč pa je še en poda tek, ki govori o tern, dl gospodarske organizacije na menjajo investicijam soraa memo malo denarja oziroma, da investicije zaostajajo zi načrti. Vsekakor bo treba ' lasten razvoj vlagati več, sa bo le to zagotovilo nadaljnji hitro gospodarsko rast. In ob koncu le splošni ugotovitev. Devetmesečni po datki o gospodarjenju v celj ski občini pričajo, da je hi tra akcija ob polletju poma gala, saj so slabe dosežJce skoraj na vseh področjih po pravili. To pa je nov dokaz da je z organizirano družbe no akcijo mogoče premagat tudi najhujše težave. B. STAJMEJC« JIM LAŠKO CILJ 550 MILIJONOV USPEŠNI KOMERCIALNI DNEVI V REČICI Organizacija združenega de- la »TIM« Laško je pred ted- nom povabila na obisk vse svoje dosedanje in potencial- ne poslovne F>artnerje in kupce. Za to priložnost so v ludarskem prosvetnem domu v Rečici organizirali razstavo ki prikazuje raznovrstnost proizvodne usmeritve te de- lovne organizacije, hkrati pa tudi razvojno pot od prvih mesecev preusmeritve do da- nes. Teh nekaj let je delovna organizacija, ki je proizvod- no in samoupravno organizi- rana v šest TOZD, dosegla tolikšen razvoj, kakršnega tudi najdrznejši načrtovalci v kolektivu niso predvideva- li. Ko na tej razstavi prika- zujejo najbolj preprosto re- zane stiropome plošče brez vsakršne dodatne obdelave, in se človek spomni ponosa iz tistih prvih mesecev, ko jim je uspela ta, zelo eno- stavna operacija, se mora skoraj nasmehniti. V podalj- šku stiropvornega programa so namreč prikazali izredno za- htevne sisteme izolacij, ki sodijo v sam vrh tovrstnih dosežkov. Minuli teden in prve dni v tem tednu se obiski v TIM neprestano nadaljujejo. Pri- hajajo poslovni partnerji iz vse države. Tu so jim na vo- ljo strokovnjaki, ki dajejo zelo izčrpne informacije, ki morajo zadovoljiti še tako za- htevnega, vendar neinformi- ranega kupca. Organizirali so predavalnico, kjer s filmi, dia posnetki prikazujejo po- leg tehničnih postopkov tudi objekte, ki so jih do sedaj zgradili v celoti ali pa sodei;> vali v izgradnji kot speciali- zirani partner. V soboto so kolektiv obi- skali tudi predstavniki občin- skih političnih organizacij, skupščine, izvršnega sveta in d'ugi. V razgovoru z glav- nim direktorjem in direktor- ji TOZD so se temeljito se- znanili z načrti delovne orga- nizmi olje, ki ima tudi v pri- ncchijem obdobju dovolj an biciozne naloge, saj načrtuji jo za ieto 1977 ustvariti 5S milijonov novih dinarjev di hodka. To je za kolektiv nK ja, če hoče obdržati naskd Kj ga v svoji branži v d ž£vi ima in izpolniti priči kovanja, ki se v gospodarstv in potrebah celotne druži kažejo. Kajti če je kolekti s svojimi dosedanjimi usp hi, predvsem pa z izkušnj: rra tn znanjem, ki ga združ je v svoje proizvode in usl ge, ustvaril med zainteresir nimi potrebo in apetit, tali mora zdaj to dvoje tudi porazuma o združitvi treh delovnih organizacij v sestav- ljeno organizacijo združene- ga dela niso zaprli vrat, mar- več jih puščajo odprta na široko za vse in vsakogar, ki bo našel v tej sredini svoje mesto, ekonomsko in razvoj- no utemeljeno. Samoupravni sporazum so podpisali poleg vseh treh di- rektorjev delovnih organizacij tudi predsednika delavskih svetov oziroma zbora delega- tov pri Gozdnem gosp>odar- stvu. MB ^ ^^^^^ ^ ^^j^^ Znova se je vrnila v sredino, kjer je začela svo- jo delovno pot v kolektivu celjske podružnice Lju- bljanske banke. Ko je pred približno šestimi leti pri- šla v kolektiv celjske po- družnice Ljubljanske ban- ke — prišla je prav tako iz bančnega kolektiva, iz celjske enote Službe druž- benega knjigovodstva, kjer je bila tri leta — se je prav v Celjski mestni hranilnici srečala s prvi- mi nalogami bančnih pos- lov s prebivalci. Poteon je na sedežu podružnice pre- vzela odsek za organizaci- jo dela in za kadrovske za- deve. In zdaj je od pi-ve- ga decembra direktorica Celjske mestne hranilnice, torej bančne enote z več kot stoletno tradicijo, eno- te, ki uživa zlasti v Celju veiik ugled. Zato tudi prev- zem najodgovornejšega de- lovnega mesta v tej hra- nilnica sam po sebi terja posebne odgovornosti. »Tega se dobro zavedam, saj vem, kaj pK)meni Celjska mestna hranilnica za Celje in njegovo okoli- co. Za ljudi. Toda, pri vsem tem je treba vedeci, da ne gre za ločeno po- slovax) politiko, marveč za delo, ki je sestavni del srednjeročnega in letnega načrta tako Ljubljanske banke kot celote kot celjs- ke p>odružnice. Gre za enot- ne smernice, čeprav so lah- ko poti za dosego nekate- rih rezultatov v določenih odtenkih tudi različne. Te pa so seveda odvisne od ljudi, njihove prizadevnos- ti .odgovornosti...« je de- jala Jožica Herman. Tako že tiidi denar, no varčevanje spodbuja nove oblike, zlasti motiviranega varčevanja. Na tem po- dročju je na vsak način še veliko dela in dovolj od- prbiih pobi. Treba jih bo sa- mo iakoristiti. Podobno velja za riakd- zOvanje osebnih dohodkf-rv oziroma še bolje pokojnin na hranilne knjižice. Tudi tu je še nekaj nalog, ki ča- kajo na svojo uresničitev. Ne nazadnje, tudi uva- janje tekočih računov in čekovnih knjižic nalaga določene obveznosti. Lah- ko bi celo rekli velike, saj gre za korak, ki sodi v naša splošna stabili2ia- cijska prizadevanja in za izredne prednosti lastni- kov tekočih računov. To da, treba se Jtti bo prav zavedati. Zato tudi vzgoja, pojasnjevanje ne bo od- več. Sicer pa bo praksa opravila svoje. In potem odobravanja posojil obča- nom, in še in še. »Dela torej ne manjka in ga ne bo. še zjlasti tu, v Celjski mestni branilnid, ne. Zavzela se bom, da bom uspela tudi t/u!« 6. stran — NOVI TEDNIK Št. 50 — 16. december 1976 ZDRAVSTVENO VARSTVO NA REŠETU V OSPREDJU SO DIHALA LANI V CELJSKI OBČINI 5500 NESREČ PRI DELU v drugi polovici tega meseca bo občinski svet Zveze sindikatov v Celju obravnaval problematiko zdravstvenega varstva delavcev. Podlaga za raz- pravo in oblikovanje stališč bo gradi vo, ki ga je pripravila posebna delov- na skupina. Problematike zdravstveiiega varstvu in odisotoosti z de- la so se lotila zato, ker ni vseeno, kakšno je gibanje odsotnosti z dela zaradi bo- lezni, ker ta odsotnost nega- tivno vpliva na gospodarje- nje. Gdlbainje nesreč pri de- lu v letošnjem letu kaže si- cer tendenco upanja, še ved- no pa je višja kot je bilo le- ta 1973. Letno v celjski občini za- beležijo okoli 5500 nesreč pri dolu. Manj ugoden premik pa se kaže v dolžini odsot- nosti zaradi nesreč, saj je lani adravljenje posledic nes- reč poprečno trajalo 18, le- tos pa že 20 dni. Temu uteg- nejo biti vtarok hujše posle- dice nesreč, kar še posebej opozarja na prepotrebno za- asitritev odgovomositi pri de- lu. Izosrtjanki z dela zaradi bo- letani tudi letos — kar je že kar kronično — v celjski ob- čini odstopajo od poprečja v regiiiji in republiki. Zaradi bo- leand v celjski občini dnev- no ne dela okoli 1800 delav- cev, keo- je več kot polovica vseih odsotnih delavcev v re- giji (3821). Analitiki ocenjuje- jo, da je vizrok tako visoke- mu absentaizmu iskaM tudi v pomanjkanju zdravnikov, še zlasti v obratnih ambulantah, kjer je ta problem najtežji. Seveda pa so vizroki tudi subjektivne narave. Se ved- no delavec ni dovolj spod- bujen k čuvanju lastnega zdravja, kar kaže tudi poda- tek o zdravljenih do 30 dni. Te namreč hitreje narašča- jo kot bolezm, katerih ssdrav- Ijenje je dolgotrajnejše. Zanimiv je podatek, ki ga je zbrala delovna skupina, namreč izostanki z dela gle- de na vzrok obolevnosti v letu 1975. Med 14. skupina- mi bolezni so na prvem me- stu pošikodbe iaven dela (90,442 iBguibljenih dni — ob- rat s 323 delavci dnevno ne dela), kar potrjuje našo prejšnjo oceno o nezadostna skrbi za lastno zdravje. Ta- koj iiaza teh, v samem vrhu lesiti\'ice, so bolezni dihal (79,066 dnd), kar bi Oljane motralo bolj kot le skrbeti za zdravo okolje in čitsejše ozračje. Kajiti, če nič druge- ga slabo oaračje tem bolni- kom ni koristilo. Analizio zdravstvenega var- stva gledano skozi odsotnost z dela zaradi boleeim in nes- reč, ki jo sindikati namera- vajo obravnavati v prihod- njih dneh daje dovolj spod- bud za drugačen odnos do problemov. Ne le sindikate, tudi druge dejavnike, še zla- sti samoupravne organe ča- kajo pomemibne naloge, da bi nenormailno odsotnost z dela spravili v normalne ok- vire. Med drugimi uikrepi, ve- lja posebej omeniti razveja- nost zdravstvene službe, ki v dosedanjem razvoju ni mo- gla hoditi vštric z razvojem na ostalih področjih. Zato so tudi razumljiva prizadevanja sindjikatov, da bi v Celju s samoprispevkom z dodatno injekcijo zboljšali pogoje zdravstvenega varstva. Novi zdravstveni postaji v Vojni- ku in štorah bd to vrzel že v dobršna meri zapolnili. BOJAN VOLK V odkupljenih prostorih neManje Opekarne v LožnicI pri Žalcu je Minerva uredila svoj nov obrat, v katerem bodo proizvajali drenažne cevi. Te dni že teče poskxi.sna proizvodnja, svečana otvoritev obrata, v katerem bo 20 delavcev proizvedlo letno šest milijonov metrov drenažnih cevi, pa bo prihodnjo soboto. Foto: B. S. OŠ L CELJSKE ČETE UPI NA TELOVADNICO DRUGO LETO OSEMDESETLETNICA ŠOLE Na osno\-no šolo I. cedjske čete prihaja k pouku vsak dan 917 otrok, ki v dveh iz- menah zapolnijo 33 oddelkov. Zvečer, ko se učilnice isipraz- nijo, pa pirihaja k pouku 184 odraslih, ki so razporejeni v šest oddelkov. Zanimanje od- raslih za večerni pouk je iz- redno močno, čeprav mar- sikdo, ki bi rad izpopolnil svoje znanje, ne more priha- jati k večernemu pouku, saj se prične res šele db 18. uri in se konča ob 21. uri. De- lavci iz oddaljenih krajev pri- hajajo zavoljo tega pozno domov, po drugi strani pa čakajo na pričetek pouka od 14. ure dalje. Toda zaenkrat drugače ne gre, pravijo na šoH, kjer se dobro zavedajo vseh težav, še zlasti tistih, ki izvirajo iz prostorske sti- ske. Težave, taikžine ald drugač- ne, pa na tej šoli nimajo za posledico Slabih učnih rezul- tatov ali neaktivnost v izven- šolskih dejavnostih. Nasprot- no! Na šoli se lahko pohva- lijo z dobrim odstotkom anarija tn z aktivnostjo 27 krožkov, ki delujejo na šoli. Vsak učenec je vključen vsaj v enega ali morda dva krožka, kjer si izpopolnjuje svoje znanje ob tistem, kar ga najbolj veseh. čeprav so vsi ti krožki izredno delav- ni, velja morda le izpostaviti delo pionirske in mladinske organizacije, uspehe oitroške- ga in mladinskega pevskega zbora, ki bosta tudi letos so- delovala na celjskem pev- skem festivalu. Mladinski bor se bo predstavil tudi mari- borskemu občinstvu, in sicer na festivalu Kurirček. Kkib OZN dela na šoli že osmo leto in to ne brez uspeha. K delu so pritegnili učence še- stih, sedmih in osmih razre- dov. Cland krožka tesno sode- lujejo z občinskim centrom OZN, Prav danes pa se mudi pri njih na obdsku predsed- nik mednarodne študentske organizacije ISMAN pri 025N in Ženeve. Še in še bi lahko našteiva- Id deilo in uspehe posamez- lah krožkotv, ki zaradi po- manjkanja prostora zaživijo le v poznih popoldanskih urah. Zsi, šolo, ki sitoji skoraj v živem mestnem jedru pa je značilno tudi dejstvo, da j« bo edina jjopolna osnovna šo- la v CJelju, ki nima telovad- nice. Prostoru, M služi sedaj za aasvajanja programa teles- ne vzgoje in kd meri borih 7 krat 13 metrov, bi namreč le s težavo rekli teloa^adni- oa. In prav od tu izvirajo upi in vroče želje po nof\d tekAnadnlcd, ki naj bd jo zgradili na šolskem, komu- nalno že urejenem OizemJj-i. Z izgradnjo sodobne telovad- nice, bi učencem na šoli omogočili primeren pouk te. lesne vzgoje. Nova telovadni- ca bi imela za posledico tudi boljšo organdziiranost pouka, postopoma bi uvedli kabinet- ni jKiuk in nenazadnje bi bi- lo možno bolje organiziraiti pKDuk za odrasle. V prostem času bd novo telovadnico Uu hko koristno urvoraibili za po- tretoe rekreacijskega prostora za skupne roditeljske sestain- ke in šolske proslave. Največja želja vseh na šoM j€, da bd naslednje leto praiz- novaild sojetnico šole skupaj z otvoritvijo nove telovadni- ce. MATEJA PODJED PREBOLD: O NEUVRŠČENOSTI Na povabilo Društva inže- nirjev in tehnikov ter tovar- niškega komiteja Zveze ko- munistov v tekstilni tovarni sta Prebold obiskala sekretar medobčinskega sveta ZK za celjsko območje Janez Zahra- stnik ter član OK ZKS Emil Roje. Gosta sta v dvorani gasil- skega doma v Preboldu pred- vsem govorila o neuvrščeno- sti in p>omenu pete konferen- ce neuvrščenih držav v Co- lombu, razen tega pa tudi o problemih, ki nastajajo zara- di kršitev pravic narodnost- nih manjšin. Tu je šlo pred- vsem za naši narodnostni manjšini v Avstriji ter za po- ložaj makedonske manjšine v Bolgariji, Po končanem predavanju sta predavatelja odgovarjala Se na nekatera vprašanja. DARKO NARAGLAV ALŽIRCI NA OBISKU: Pred dnevi Je v spremstvu predstavnika Gospodarske zbornice Slovenije obiskala Celje tričlanska gospodarska delegacija iz Alžira, ki se je predvsem zanimala za stanje in razvoj malega gospodarstva v Celju in na našem območju ter o mož- nostih sodelovanja. Goste je sprejela predsednica poslovnega združenja Formator, Majda Trogarjeva, In skupaj z n^mi obiskala nekatere obrtne in druge delovne kolektive. Tako INDE na Vranskem, celjsko Zlatarno in kolektiv celjsk^a Kreatorja. MB DOM OSKRBOVANCEV NOVO CELJE K^imisljti za rasspto delovz^ mest vocBlnUi delavcev razpisuje prosta delovna mesta 1. DIREKTORJA ZAVODA 2. VODJE DOMSKEGA VARSTVA — glavne sestre 8. VODJE FINANČNO EKONOMSKE SLUŽBE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev in moralno-poli- tične neoporečnosti isBpolnjevatd še naslednje pogoje: pod 1 — najmanj vilžja strokovna iBotxraxba ustrezne smert (družboslovna smer) — 10 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 5 let na pod- ročju socdalne dejavnosti ali na voddlnih delovnih mestdh ^ družbenih službah — da predloži koncept dela aavoda pod 2 — višja meddcanska Sala s stetih letih izdatneje pripomorejo, da bo oeljs-ka bolniš- nica nudila botoikom višjo raven zdravsitvenega varstva in ugodnejše počutje pacientom. Na seji so obravnavali tudi oceno o iiresničevanju vsebinske zasnove časnika Novi tednik in Radio Celje. Menili so, da glasilo SZDL sedem občin celjskega ob- močja sproti obvešča bralce in javnost o dogajanjih na območju. 2alčani so zadovljnd s pestrostjo in ko- ličdno infoirmacij, kar so tiKil izrabili v stališču, ki daje kolektivu redakcije NT—-RC vse poznanje. Menili pa so, da bi naj v bodoče na straneh časnika bilo še kaj več o športnih aktivnostih med mladimi špoirtniki v občini. In kot je nekdo dejail, kdaj pa kdaj, naj kakšen aifctualenm dogodek v občini najde pot med uvodni fbtos Novega tednika. Predsedstvo je še sprejelo gradavo samoupravnih in- teresnih skupnosti o skupni poirabd v prihodnjem letu, ki ga je dalo v javno razpravo. Ta bo v KS in delovnih organdeacijah do 15. deoemibra. BV. §t. 50 — 16. december 1976 NOVI TEDNIK — stran 7 JEAN FRANCOlS PAILLARD AMBASADORJI GLASBE IZ PARIZA USPEŠNO GOSTOVANJE KOMORNEGA ORKESTRA V CELJU v dneh ko »o se vršili po- govori na najvišiji ravni med Francijo in 'našo državo, je gostoval v Jugoslaviji komor- ni orkester »Jean Francois paillard« iz Pariza. Politič- nim in gospodarskim razgo- vorom se je torej pridmaila kulturna izmenjava. Omenje- ni orkester je opravil vrsto koncertov v Hrvatski in Slo- veniji ter prispel v Celje, kjer je koncertiral v četrtek, 9. decembra v okviru IV. abon- maja. Naslednji dan dopold- ne je koncert ponovil za gim- nazijsko mladino. Orkester vodi mladi entu- Eijast Jean Francois Paillard in po njem ima 12 članski ansambel svoje ime. Viziitka orkestra navaja, da so do- slej posneli 150 (!) plošč in 16 krat je bil dobitnik »Grand Prix du Disque«« (Velika na- grada za plošče). Paillard pa je evropska avtoriteta na po- dročju glasbene zapuščine 17, in 18. stoletja. Dovolj dobra legitimacija, da je celjsko ob- činstvo z zanimanjem priča- kovalo nena^radLii glasbeni do- godek. In zares ni bil nihče razočaran. Ansambel godal z obvezno spremljavo spineta je uvodo- ma zaigral 9 francoskih ple- soiv iz 17. stoletja, že uvod- na glasba, lahkotna in pri- kupna je dala slutiti o viso- kem nivoju izvajalcev. Manj znani francoski skladatelj in virtuoz na violi da gamba Louis de Caix d'Herveloy« (izg. Lui de Keks d'Herve. lod.) je pisal pretežno glas- bo za svoj instrument, dan- danes izvajajo njegove sklad- be z violo. Pet skladb je in- terpretiral violist Alain Me- haye s krasnim, polnim in toplim tonom, ni pa manjka- lo tehničnih težav, katere je obvladal z lahkoto. Težko bi rekli, kateri del sporeda je bil boljši, a vsekakor je bil Claude Debussy s svojimi an. tičnimi epigrafi edinstven. Šest skladb, ki nosijo tipl6 ne Debussyjeve naslove kot. n. pr. »Da pokličemo Pana', boga vetrov«, »Da bi bila noč prijetna« ali pa »Zahvala ju-' tranjcmu dežju« itd, je De-^ bus'sy komponiral za klavir^ 4-ročno, Paillard je skladbe inkrumentiral na komorni or- kester. Svoje delo je opra^^il nicjstrsko, kajti muzika diha pravi francoski duh, impre- sioni.stične barve se menja- vajo kot mavrica, Debussy je navzoč v vsej lei>oti. Drugi del konc&ria je bil posvečen Vivaldiju, ki so ga gostje predstavili s tremi kon- certi za eno, tri in štiri vio- line. Benečan Antonio Vival- di (1678—1741) je bil v bist- vu mojster koncertne obli- ke in danes ga častimo za- radi njegovih solističnih kon- certov za vioUno kot zaradi njegovih concertov grassov. Znano je, da je J. Š. Bach tako občudoval njegova dela, da je 16 violinskih koncertov priredil za klavir, orgle in orkester. Po Vivaldijevi smr- ti je takorekoč vsa njegova glasba utonila v pozabo, ob- ležala je v knjižnicah. Šele nekako pred 50 leti se je po- vitiila pozornost javnositi in dobila v repertoarju velike glasbe pomembiio mesto, ki ga zasluži. Neverjetno, kako se Vivaldije'\'e skladbe po 250 letih .sveže, iskrive, a tu- di tehnično zahtevne. Solisti, njdm na čelu prvi violinist Gerard Jarry, so tvorili z an- samblom enovito, zlito celo- to, v kateri se je pojavil 25daj ta zdaj oni, vedno v pravilnem sorazmerju s sku- pino, tonsko oblikovano do potankosti, v ritmu in akor- dih čvrsto. Nežnim spevom v andante stavkih so sledih eruptivni Allegri obrobtiih ptavkov v briljantni tehniki, v enovitem zagonu, ki je ob- časno jemal dih. Za dolgo- trajne aplavze vzhičenega ob- činstva, ki je v nezakurjenj dvorani vztrajalo do konca, se je dirigent oddolžil z dve- ma doda/tkoma iz Vivaldije- ve simfonije v e molu. To sta bila dva bisera italijanske baročne glasbe. Nepozabni gostje so bili pravi ambasa- dorji francoske glasbe, ki bi jih še želeli slišati. EGON KUNEJ »SVOBODA POJE IN IGRA« VEČ KOT LJUBITEUSTVO OB NASTOPU CELJSKE SVOBODE V NARODNEM DOMU Minuli teden je pred pol- no dvorano Narodnega doma Svoboda pokazala, kaj ima in kaj zna. Vsakoletna tra- dicionalna prireditev služi predvsem za pregled dela 168 afctiivn^ih članov te stare, de- lavske prosvetno kulturne or- ganizacije, ki ima svoj sedež v Gaberju, združuje pa kul- turne delavce iz različnih kra- jev. Kot je bilo že uvodoma za- pisano, je bila dvorana Na- rodnega doma polna. Nika- kor ne gre tudi prezreti, da so bili na omenjeni priredit- vi tudi najvidnejši predstav- niki družbeno političnega živ- ljenja celjske občine. V pro- cesu pod ružbl Janja kulture je tudi to važen trenutek, kar se žal v preteklosti ni mno- gokrat zgodilo. Prireditev je pričel z otvo- ritvenim govorom predsednik »Svobode« Feliks Smola in orisal dejavnost društva. Sle- dih so nastopi obeh tambu- raških zborov pod vodstvom dolgoletnega zaslužbega delav- ca Ferda Pihha. Harmohikar- ski orkester je pokazal viden' napredek^ pod vodstvom Pav- la Završnika, ki je' v orkest- ru še pred letom dni tudi sam igral. Najvidneijši napre-; dek je pokazal moški pevski zbor pod vodstvom prof. Vi- da Marcena. Sledil je tudi nastop narodno zabavnega an- sambla Francija Zemeta in vokalnega kvarteta Fantje iz Celja in zabavnega ansambla Kavalirji, ki ga vodi Franjo Erjavec. Stoosemnajst ljubiteljev svoje dejavnosti je bilo na od' ru Narodnega doma. Koliko je to dela, samoodpovedi in truda. Tega najbrž nihče ne more izmeriti. Pa tudi če bi se lotil tega dela, bi ne bilo objektivno opravljeno — že zaradi neizmerljive volje pri- zadevnih članov. Kje se je vi. del največji kakovostni na- predek? Predvsem tam, kjer pomagajo po svojih najbolj- ših močeh mladi strokovni delavci. To, kar že nekaj ča- sa v amaterizmu ponavljamo: m.anjka 'nam strokovnih sode- lavcev. »Svoboda« je ravno na tem področju v zadnjem času na- redila nekaj odločilnih kora- kov. Spreminjanje mentalite- te samoizadovljstva v a-ma- terskih vrstah je največje vrednosti. Toda vsa društva so pred enakim problemom — tudi Svoboda: denarja ima- jo premalo. A ne v tem smi- slu, da bi svojo dejavnost ši- rili. Gre predvsem za hono- rarje strokovnim sodelavcem. Pet starih milijonov ima do- mala dvesto članov Svobode za vse leto! S tem komaj kri- jejo najnujnejše za zunanje sodelavce pa še se kdaj zgo- di, da morajo z lastno orga- nizacijo pridobivati sredstva za kritje stroškov. In še en problem je pri Svobodi: se- danje prostore ob Maribor- ski cesti pri prireditveni ha- li Golovec nameravajo podre- ti. Kaj bo jutri? Dvom raz- jeda tiste, ki že desetletja živijo od obljub. Povzeti moramo, da se bo treba v tem primeru skrajno odgovo^nio vesti do ljudi, ki polovico s^.^ojega življenja pu- ščajo v tisti mali zeleni hiši. čeprav ne velika pa je ven- darle dom in streha nad gla- vo deja^\'nosti, ki je minuli teden dokazala, da ni zaman med 'nami in da jo »Svobo- daši« izvajajo z vso odgovor- nostjo in ne le z Ijubite^ljst- vom. DRAGO MEDVED V soboto, 18. decembra ob 19.30 bo gostovala v Celju Baletna skupina iz Ljubljane pod mentorstvom Lidije Sotlarjeve s pestrim programom, M bo prav gotovo zadovoljil vse ljubitelje baletne umetnosti. JOŽE PERČIČ NIKOLI ZADOVOLJEN S SVOJIMI DOSEŽKI Jože Perčič ni neznan. 2e vrsto let zastavLjia svoje de- lovne moči na najrazličnejših področjih. Najdlje je zvest delovni organizaciji Nivo v Celju. Ko smo pred kratkim ob njegovi razstavi v Topru kramljali o njegovem likov- nem delu, je dejal, da se in- tenzivno vikvarja s sUkans- tvom šele zadnjih deset let, čeprav je že kot osnovnošolec znal marsikaj bolje narisati kot kdo drug. Ustvarja v svojem kletnem ateljeju, kjer živi v svetu ži- vih barv m z utrinki dobro nam znane Kozjanske motivi- ke. Tisti kraji so ga pritegnili in rekel si je, da bo ustvaril cel ciklus starih mlinov, zi- danic in domačij. Tudi njego- vo terensko delo ga veže na spoznanje pokrajine in ljudi, ki tam živijo. Zato ni bilo težko zvečer sesti pred stoja- lo in v razmahu vtisov in ob- čutenj z nekaj kretnjami pou- stvariti doživeto čez dan pod Kozjanskim soncem ali ve- trom. Jože Perčič - Juškin, dela zelo hitro. Ukvarja se namreč z emajlom, to pa je tehnika, ki ni za »lenuhe«, saj se lak hitro suši. V svojem likovnem snova- nju se je lotil tudi zelo so- dobnega izraza, kjer je v po- sameznih trenutkih bolj uspel kot v piOSkusu realistične upo- dobitve. Ne manjka mu sme- losti in tu nekje se tudi sam primerja s svojim dobrim pri- jateljem Jakijem. Kdo ve, kako bi se odvilo ustvarjalno življenje če ne bi moral z bratom na gradbeno šolo in ne v tisto za umetno obrt, še v predvojni Jugoslavi- ji. Toda življenje je bilo pač tako in danes si Jože daje du- ška z banjami in kretnjami, ki poleg notranjega poguma izražajo tudi zelo subtilno plat njegovega gledanja na svet. To se najbolj odraža v vrsti slik, ki jih je Juškin posvetil cvetju. Najbrž zaradi raznoterih oblik organskega spleta, ki v sokovih poganja življenje do živopisanih, s kronami ovenečih glav teh priljubljenih rastlin. Ta nje- gova subtilnost se odraža še v preteklosti, ko je napisal besedilo za prenekatero pe- sem — O Savinjskem dekletu. Veseli šoferji, Na flosarskeih baiu, pisal je tudi za Ota Pestnerja in zdaj še Tririi! himno na melodijo Edija Goršiča, ki jo je posnel an- sambel Pepel in kri. Pa je spet prišlo v ospre- dje slikanje. Ne samo to. Nje-^ gov zvesti spremljevalec je' tudi fotoaparat, ki mu pomaga' v beleženju pojarvov v naravi. Preprost in tih je Juškin. Kot njegove Kozjanske panorame — v sodobnejših poskusih pa se nepritajeno zrcali temipera-' ment značaja neumornega is- kalca. DRAGO MEDVED Odbor za medsebojna razmerja Doma oskrbovan- cev Novo Celje — Žalec objavlja prosto delovno mesto TAJNIKA ZAVODA POGOJ: višja šolska izobrazba pra- •vne ali upravne smeri ozi- roma popolna srednješol- ska izobrazba z najmanj 10 let prakse na enakem delovnem mestu. Za de- lovno mesto velja 2-meseč- no poskusno delo. Kandidati za objavljeno delovno mesto naj vložijo prošnjo na gornji naslov v 8 dneh po objavi. KULTURA V TOPRU IZJEMNO DEJANJE PIŠE DRAGO MEDVED Ko smo še pred nedavnim v dogovarjanju za skup- no in frontno organizrano akcijo Celjski kulturni utrip govorili o tem, da bodo morali tudi samoupravni orga- ni v tozdih spregovoriti o kulturnih potrebah delavcev, se je to v Topru že zgodilo. In najbrž to ni naključje, saj smo v zadnjem času priča pogostim prireditvam, predvsem pa likovnim razstavam, ki najdejo svoje mesto v proiz\''Odnih obratih te znane tovarne. Odbor za kulturno dejavnost v Topru je imal svojo drugo sejo konec oktobra. V začetku decembra pa je delavski svet organizacije združenega dela Toper v šesti točki svojega dnevnega reda obra-^Tiaval tudi finančni in vsebinski načrt omenjenega odbora. Tej točki so še sledile druge, med njimi ocena o poslovanju tozdov in ocena dosedanje organiziranosti delo\'ne organiza- cije ... V Topru deluje amaterska dramska skupnia, ki jo vodi Emu štukelj. Deluje tudi likovna skupina pod mentorskim vodstvom Toneta Pratnemerja. Pravkar •ustanavljajo (na novo) pevski zbor, ki ga bo vodil Julij Goric. V naslednjem obdobju načrtujejo obisk dvanajstih gledaliških abonmajev, ustanovili bodo foto krožek, instrumentalni ansambel, krožek za kreiranje, sodelovab bodo pri urejanju okolja, organizirali bodo praznovanja. Deveti sklep pravi, da je treba delavcu omogočiti obisk vaj in nadomestilo osebnega dohodka če vaja ne more biti drugače, kot med delovnim časom. Mislili bodo tudi na pridobitev poklicnega organizatorja kulturnega življmja. Za vso dejavnost v naslednjem letu so predvideli 32.5615 dinarjev. Ko je delavski svet razpravljal o pa^ogramu je bilo rečeno, da je treba kul- turni razvoj v Topru z vsemi silami podpreti. Po mnenju direktorja Topra Marka Jeizemika je finančni predračun - preskromno postavljen in ne bi smelo biti vprašljivo kritje zahtev. Bolj pa bo potrebno v kultur- no delovanje zajeti tudi obrate izven Celja. Kulturni program je dobil tudi vso po-dporo družbenopolatičnih organizacij Topra. če upoštevamo, da bodo v nasled- njem letu mladi iz Topra nastopili v Naši besedi 77 (doslej druga delovna organizacija — lani je bil Ingrad prva), da je bil v Topru organiziran razgovor s film- skimi delavci v času TDF 76 in da so pripravili štiri likovne razstave in še kaj — potem res ni bojazni, da bi tudi zastavljenega načrta ne izpeljali. In zato tudi ni težko osrednjemu samoupra.vnemu organu Topra in njegovim družbeno političnim organizacijam izreči po- polno podporo kulturi in njenemu pohodu med delov- aimi ljudmi Topra. Vsekakor gre za izjemno prizade- vanje ustvarjalcev samih, organizatorjev kulturnega živ- ljenja in vseh tistih, ki niso samo po poklicnih dolžno- stih dolžni dajati vsaj moralno podporo. Primer Toper je vsega poisnemanja vreden. Pa če že začnemo od tam, ko vstopimo na ursjeno tmar- niško dvorišče, v svetle in lepe delovne prostore, do izredno okiisne TV reklame, ki jo gledamo domaa pri televizorjiih, medtem ko v Topru marljivo brnijo šival- ni stroji za lepši jutri. Kajti s kulturo in izobrazbo bomo samoupravljanje lahko razumeli in živeli tako, kot nam veleva dialektika po naše zastavljenega življe- nja. In nedvomno v Topru to tako tudi razumejo in delajo. DRAGO MEDVED 8. stran — NOVI TEDNIK Št. 50 — 16. december 1976 ŠMARJE PRI JELŠAH NASPROTJA p I s E M I L E N K U ri I i{ A S E K Da lahko le strokovno sposobni in politično zavedni kadri pospešijo gospodarski razvoj občine, je jasno vsem odgovornim ljudem v srjiarski občini. Na osnovi tega spoznanja v občini že dalj časa teče akcija o ka- drovski preobrazbi v vseh delovnih organizacijah kot tudi v občinskih institucijah, pri čemer pa velja po- udariti, da niso dosegli zuzeljeiiih uspehov. Prav zaradi tega stoje v nekaterih delovnih organizacijah takorekoč na mrtvi točk. Ce smo včasih govoili, da je močna ovira pri kad- rovski politiki v šniarski občini šibka razvitost osnov- nega šolstva, je to danes popolnoma udveč. Položaj se je v zadnjih letih, po potresu pa še sploh, toliko po- pravil, da lahko ugotovimo, da imajo danes v občini več ali manj enake pogoje izobraževanja vsi otroci. Rezultat taksnega izboljšanega stanja je povečano šte- vilo otrok, ki nadaljujejo šolanje na srednjih in viš- jih šolah. Trenutno je v občini okoli 800 mladih, ki dobivajo štipendije iz združenih sredstev, kar je brez dvoma precejšen napredek, ce bi torej sodili prihod- nost zgolj zo številu štipendirancev, bi bila zaskrb- ljenost odveč. Vendar temu ni tuko: praksa zadnjih let namreč še vedno kaze, da se zelo malo študentov in dijakov, ki končajo šolanje, vrača nazaj v domačo občino. Kje so vzroki? Najmočnejši je vsekakor nizka stop- nja razvitotsi občine. Delovna mesta, četudi dobra, za mlade niso zanimiva. Neredkokdaj je kriv tudi ne- gativen odnos že ustaljenih kadrov do mladih strokov- njakov, lahko bi rekli celo zajx>stavljanje. V občini se dobro zavedajo, da posvečajo premalo pozornosti študirajoči mladini, razen tega pa so redki primeri, da bi v delovnih organizacijah imeli za svoje štipendi- ste program dela, konktaktov in seznanjanja s proble- matiko delovne organizacije. Stiki so omejeni le na občasne in zelo redke razgovore in pa seveda obvezno prakso, katere program pa največkrat ni ustrezen in bodočemu strokovnjaku ni v vzpodbudo. Utrjevanje teh odnosov bo vsekakor morala biti v prihodnje naj- važnejša orientacija. Večina problemov v zvezi s kadrovsko politiko pa vsekakor izvira iz stare obrtniške miselnosti, iz neza- upanja do mladih strokovnjakov, pa trdnega oprijema- nja že ustaljenih načinov dela. Navada je že, da mla- demu človeku takoj ob vstopu v delovno organizacijo ponudijo delovno mesto, ki njegovemu položaju ni primerno, ki ga postavlja v jKidrejen položaj in ki mu cesto vzbuja občutek nezaželjenosti in nepomembnosti. Predvsem je treba poudariti, da se pri tem sre- čujejo v občini z ljudmi, ki si ne žele sprememb, naj- bolj vneti zagovorniki takšnega ravnanja pa so prav ljudje ki strokovno ne ustrezajo in se boje za svoja mesta. Prav zaradi takšnega odnosa je večina delov- nih organizacij še vedno na istem mestu kot je bila, nekatere pa so v sorazmerno kritični situaciji. Le redkokje imajo izdelan program izobraževanja kadrov, pač pa gre politika izobraževanja svojo pot sti- hijsko. Nihče se ne vprašuje, kaj storiti v primeru, če kdo zboli. Takrat se je pač treba okleniti stare, preizkušene oblike reševanja, improvizacije. Ze pred leti so v občini sprejeli družbeni dogovor o osnovah kadrovske politike. Sestavili so komisijo, ki naj spremlja to problematiko in jo koordinira, for- mirana je bila strokovna politična služba, sestavljena iz kadrovikov vseh delovnih organizacij. In rezultat: znova so ostali na pol poti. Zaključek seveda ne more biti vzpodbuden. To po- meni, da se pri odgovornosti v šmarski občini vedno zatika, da ljudje ne izvršujejo nalog, sklepi, četudi dobro zastavljeni, ostajajo na papirju, kadrovska poli- tika ostaja slej ko prej stihijska. In posledice: stro- kovnjaki odhajajo na razvitejša območja. Kdo torej zavira? V grobem smo to že nakazali, in vendar bi bilo potrebno narediti temeljito analizo mo- ralno političnih kvalitet obstoječih kadrov in izločiti tiste, ki zavirajo napredno kadrovsko politiko. Navidez- no sožitje brez kakršnihkoli kadrovskih menjav ne vodi k nikakršnemu napredku. GOSTOVANJE MGL IZ LJUBLJANE ZARADI INVENTURE ODPRTO! VRTILJAK ŽIVAHNEGA HUMORJA IN JEDKE SATIRE MILOŠA MIKELNA v petek je v celjskem gle- dališču gostovalo Mestno gle- dališče iz Ljubljane s »sati- nčmm kabaretom s peljem, plesom in proslavo« našega rojaka Miloša Mikelna — Za- radi inventure odprto. Po daljšem premoru se nam Mikeln aiova predstavlja kot duhovit, spreten in pogumen satirik, katerega kabaret je mdi isaradi kroničnega po- manjkcuija tovrstne ustvarjal- nosti deležen posebne naklo- njenosti gledalcev. Oblika Ka- bareta omogoča avtorju več- jo ustvarjalno svobodo in hkrati tudi aktualističnost, saj v njem niza posamezne aforizme, domislice in skeče, i ki so učinkoviti le. Če zade- nejo v živo in izzovejo v gle- dalcu odmev. Prav od udar- nosti in odmeraosti posame- znih domislic zavisi tudi uči- nek kabareta v celoti. Le malo domislic-bodic je ostalo med gledalci brez odmeva, zato lahko govorimo o avtor- jevem uspehu. Mikelnova sa- tira sega z razmeroma red- kan pogumom predvsem na področje aktualnih družbeno, političnih odnosov in živah- nih sprememb, ki se zdijo prav zaradi izjemne dinami- ke in zapletenosti neizčrpen vir in cilj poštene satire. Na dnu teh vsakdanjih anomalij in nesmislov — papirne voj- ne, sestankomanije, prosiavo- manije, sporazumomanije .. . — pa vendar brez težav od- krivamo splošne ali »večne« človeške slabosti, ki jih si- stem sam ne vzpostavlja, niti jih ne odpravlja. Ustvarjalcem predstave gre zasluga, da drobci te satirič- ne lepljenke zabavajo in me- stoma celo navdušujejo, ne da bi za to segali po cenenih sredstvih ali padli na raven amaterizma. Režiser Miran Herzog je besedilo postavil na oder z velikim smislom za humor v detajlih, v celoti pa je z natančno kompozicijo uprizoritvenih elementov do- dal Mikelnovi satiri ironične in včasih celo groteskne raz- sežnosti. Primerno vzdušje je dajala scena Melite Vovkove, kostumi Darje Vidičeve in lučna oprema Chris Johnso- I nove. Režiser je združil dvo- rano in oder že z začetno do- mislico, ko se igralci pred gledalci »pripravljajo« na na- stop in se potem ob reševa- nju prvega problema tudi sa- I mi predstavijo. S tem dezilu- j zionističnim prijemom je j omogočil tudi vrsto komedi- ( jantskih metamortoz vsakega I od igralcev, ki mora oživljati I le kratke utrinke. Majda Grb- čeva. Marjeta Gregoračeva, Marjana Klanškova, Vera Pe- rova, Danilo Bezlaj, Janez Er- žen, Ivan Jezernik in Zlatko šugman so ta satirični ko- laž ubrano odigrali, odpeli (songi: Ervin Fritz, glasba: Urban Koden in odplesali (gib: Andres Valdes), Izrazi- tejše igralske dosežke so pri- spevali: Zlatko šugman, Vera Perova in Danilo Bezlaj. Vsekakor je kabaret obli- ka, ki daje lahko gledalcu največ aktualistične satire in humorja, zato bi mu bilo treba kot posebnemu žanru posvetiti večjo pozornost. Cas je, da bi začeli tudi na Slo- venskem razmišljati o poseb- nem satiričnem gledališču, saj se za naklonjenost občinstva ni treba bati. (Vzgled bi nam lahko bil zagrebški Jazavac). S tem bi tudi preusmerili zmogljivosti gledališč, ki .se trenutno ukvarjajo tudi z de- li zgolj zabavnega žanra, v uprizarjanje ambiciozne j ših del, kar je njihovo osnovno kulturno poslanstvo. Obe letošnji gostujoči pred- stavi sta bili lahkotni, name- njeni zabave željnim gledal- cem. Upoštevaje hvaležnost večine gledalcev, ki so oba- krat napolnili dvorano in ži- vahno sprejeli predstavi, pa bi vendar želeli v prihodno- sti videti na celjskem odru tudi kakšno ambiciozne j šo, izpovedno in gledališko vzne- mirljivejšo predstavo ostalih slovenskih gledališč. SLAVKO PEZDIR PRED KONCER- TOM KMZ Kakor smo že poročali, se j nam bo prihodnji teden, v sredo, 22. t. m. ob 19.30, v ve- liki dvorani naro'dnega doma, zopet predstavil KMZ, tokrat s samostojnirri koncertom. Zapel bo pod vodstvom- prof. Egona Kuneja, ki je po I dveletnem intermezzu zopet stopil pred zbor, da je izvr- šil program, ki ga je imel I pred seboj: od medobčinske I revije pevskih zborov v Ro- j I gaški Slatini do republiškega tekmovanja pevskih zborov v Mariboru. To šestmesečno ob- dobje, junij — november, po- meni — odbivši letne počitni- ce — trdo delo: številne vaje, tudi po trikrat na teden, in 13 nastopov, koncertno turne- jo v Konstanzo in uspeh v Mariboru. Napovedani koncert bo re- priza slednjih dveh nastopov, kar pomeni, da bomo slišali najboljše iz zborovega želez- nega repertoarja in tisto, kar je bilo pripravljeno za ome- njena dva nastopa. Obeta se torej zanimiv in izbran kon- certni večer. Vstopnice so na razpolago v Glasbeni šoli. Vljudno vab- ljeni! G. G. Jutri bo ob 18. uri v Muzeju revolucije otvoritev razstave mednarodne likovne skupine JUNIJ, ki jo je pred petimi leti osnoval akademski slikar Stajie Jagodic, rojen Celjan. Takrat so bili v skupini le štirje likovniki, danes pa jo sestavljajo ob Stanetu Jagodiču še Enver Kaljanac, Hari Draušbaher, Milomir Jevtič, Viktor Gojkovič. Peter Vernik, Alan Sundberg, Vlasta Zabranskjj. Zazuo Kitaima. Boštjan Putrih in Božidar Grabnar. Razsta- vo je pod pokroviteljstvom celjske Kovinotehne pripravil Likovni salon, ob otvoritvi pa bo tudi literarni večer sodelavcev revije Obrazi. Svoja dela bodo brali Neža Maurer, Mi- lenko Strašek in Drago Medved. Na sliki: Stane Jagodic: Poezija sence, 1975. DRAGO PARKIRANJE Vozndiki vemo, kako tež- ko je s parkiranjem v Celju, saj je tronutek, ko pred se- boj v središču me.sta le opa- ziš praano parkirišče, pravi praznik. Seveda je za parki- ranje treba plačati ustrezno pristojbino in tudi s tem smo se vozniki že sprijaznili. Kaj takšnega, kot se je pred dnevi pripetilo vož-iiku fička CE 898-47, pa že dolgo ne. Mladi voznik fička je iskal parkirni prostor na Trgu pe- tega kongresa, žc od daleč je opazil čuvaja parkirišča, ki mu je dajal znamenja, da ima parkirni prostor zanj. Usmeril ga je na prostor pred vhodom v Muzej revolu- cije. Do tu vse lepo in prav, narobe je bilo le to, da je parkiranje na tem me,sLu pre- povedano. Zato je bilo začu- denje voznika, ko se je čez dobre pol ure vrnil k svoje- mu fioku in tam zagledal miličnika, ki je pravkar iz- polnjeval obvestilo o prekr- šku, neizmerno. Miličnik mu je vljudno pojasnil, da je vozilo parkirano na mestu, kjer je to prepovedano ui zahteval plačilo kazni. Zaman je bilo dokazovanje, da je prostor pokazal čuvaj par- kirišča in za parkiranje tu- di zahteval plačilo »komuLial- ne takse« 1 dinar na uro. Miličsiik je ravnal prav — vozilo je bilo parkirano na prepovedanem mestu in voz- nik je zato upravičeno moral plačati 50 dinarjev kazni. To- da, nedvonmo ni ravnal prav čuvaj paikirišča Janez Ram- pre, ki še predobro ve, kje je na njegovem prostoru do- voljeno in kje prepovedano parkirati. I'n če je voz-nik fička že parkiral tam, kjer ne bi smel, bi ga lahko v naj- slabšem primeioi le opozoril, da je parkiral narobe, nika- kor pa nc bi smel za njego- vo parkiranje zairačunaiti še plačila »komvmalne takse«. Naravnost smešno je bilo poslušati kako je to pojas- njeval, še bolj smešno pa je bilo videti nadzornika celj- skih parkirišč, ki je dogaja- nje ob fioku zelo previdno opazoval le od daleč. že večkrat smo izražali svoje dvome o upravičeno- sti pobiranja pristojbine za parkiranje 'na parkingih, ki so zarisani na cestišču samem. Ne le zato, ker smo pristoj- nino za uporabo cest plačali, še posebej zaito, ker nadzora nad parkiranimi vozili vsaj uradno ni. Na parkirnem li- stku namreč jasno piše, da za poškodbe vozila ali krajo TOZD Javne naprave, ki up ravlja parkirišča, ne odgo- varja. Toda pustimo to ob strani. Nevzdržno pa vseka- kor je, da čuvaj parkirišča najde parkiitii prostor, pobe- re zanj komunalno takso, na koncu pa se izkaže, da je našel prostor, kjer je parkira- nje prepovedano in s tem voznika oškodoval ne le za dinar, ki ga je zaračunal, pa zato ni imel pravice, ampak tudi za pet starih tisočakov, ki jih je voznik moral pla- čati kot kaz-en. Na posnet.ku desno: oba listka — taksa in kazen. BRANKO STAMEJCIC JANEZ BELAK MAGISTER OEC Konec prejšnjega meseca je v Zagrebu na Ekonom- ski fakulteti Janez Belak iz Gubnega na Kozjanskem uspešno zagovarjal magistrsko delo z naslovom Iz- gradnja dokumentacijskega podsistema informacijskega sistema OZD, Novica sama po sebi niti ne bi bila za bralca ne vem kako zanimiva, če ne bi pKJznali njegove življenjske poti, želje za znanjem, neprestane borbe s težavami. Novi magister je bil rojen leto po vojni, ko je bilo na Kozjanskem zelo malo upanja, da bi lahko otrok ne ravno bogate družine študiral na višji šoli. Janez se je sprijaznil z dejstvi: po končani osnovni šoh na Pilštanju je odšel v Štore v kovinarsko šolo. želja za znanjem pa je bila močnejša: leta 1956 ga srečamo kot absolventa železniške prometne šoile. Janez je hii pet let na ŽTP Maribor kot vlakovni odpravnik. Kmalu je vpisal na VEKŠ v Mariboru organizacij- sko smer na drugi stopnji in študij pred tremi leti tudi končal, Vse-skozi se je skozi labirint življenja, povezan z nenehni^m študijem, prebijal sam. Zaposlil se je na Zavodu za napredek gospodarstva v Celju kot ekonomist organizator, leta 1974 pa ga sre- čamo na VEKŠ kot asistenta, kjer je še sedaj. Pot od ključa\Tiičarja do magistra gotovo ni bila lahka, to ve vsak. ki je študiral pa četudi v boljših pogojih kot Janez Belak. Janeza je reševala vztrajnost in velika želja za znanjem, vse to pa je bilo obilno poplačano zadnje novembrske dni. Čestitkam se pridružujemo tudi mi! MST St. 50 — 16. december 1976 NOVI TEDNIK — stran 9 NOVO V CELJSKEM PROMETU ODLOK O NOVI PROMETNI UREDITVI ZAČEL VELJATI 19. NOVEMBRA v zadnjem času lahloo vsi vozniki opažajo, da pri- haja v urejenosti celjskega mestnega prometa do -"eč- jih sprememb, ki so pogojene z novostjo 6. člena re- publiškega zakona o varnosti cestnega prometa, kjer so dane s področja prometne varnosti občinam nove pristojnosti za ureditev m aagotovitev večje varnosti prometa. Na tej podlagi je občmska skupščina 27. septembra sprejela odlok o ureditvi cestnega prometa v naseljih v občini Celje, ki je začel veljati 19. novembra. Ta od- tok je prinesel predvsem naslednje novosti: o omejitvi prometa v ožjem mestnem delu, o ome- Ji/tvi področja za učenje vožnje z motornimi vozili, o parkirnih prostorih, režimu parkiranja m dovoljenem parkiranju za tovorna motoma vozila samo na dolo- čenem parkirnem prostoru, o posebni uporabi javnih prometnih površin, dovozu kuriva, o znižanju ograj, o pristojnosti občinskega upravnega organa pristojnega za promet in o pristojnosti občinske straže itd. Torej odlok je bil sprejet, občani z njim seznanjeni in zdaj je prav, da ga vsi izvajajo in mu dajo mož- nost, da bo zaživel v praksi, žal pa so nekateri odlok »napačno« razumeli, se prve dni ravnali po njem, po- tem pa začeU delati po starem. Zaradi tega so bili po- trebni dodatni ukrepi, ki jih bodo ustrezne službe striktno izvajale. Kakšne pa so glavne fizične spre- membe v mestu? Predvsem naj povemo, da je veliko novih prometnih znakov in da ni priporočljiva vožnja »na pamet«. Ravnanje po prometni signalizaciji vam bo zagotovilo, da ne boste naredili prekrška, v obratnem primeru se bo pač potrebno pogovarjati z ustrezno službo. Bistvene novosti: Le^^stikova in Aškerčeva ulica sta dvosmerni, iz Aškerčeve (smer iz centra) pa je zavijanje v Levsti- kovo ulico in to v levo prepovedano do časa, ko bo križišče opremljeno s semaforji oziroma dokončno ure- jeno. Stanetova ulica je od kina Metropol do Miklo- šičeve enosmerna, enosmerna pa ostane tudi Mikloši- čeva do Levstikove. Levstikova in Dečkova sta pove- zani za dvosmerni promet po Vrunčevi ulicd, ki pa Je zaenkrat v obupno slabem makadamskem in luknji- čavem stanju. Partizanska cesta je sicer prevozna dvo- smerno, vendar je do nadaljnjega zaprta za ves promet, ker jo je zasiil plaz. V območje, ki ga obkrožajo Dečkova, Mariborska, Aškerčeva, Titov trg, Ul. XI'V. di- vizije. Partizanska in Oopova ni dovoljen dovoz s to- vornimi motornimi vozili težjimi od 4,5 tone, vansen 7 Vodnikovo, Cankarjevo oz. Gregorčičevo in Levsti- kovo. Za omenjena vozila tudi ni dovoljeno zavijanje iz Teharske v Aš.kerčevo in ne iz Aškerčeve v Can- karjevo. Za dvosmerni promet je urejen podaljšek Kersni- kove z možnim uvozom v Novo vas. V štorah je ome- jena hitrost na 50 km/h in prepovedano ustavljanje na regionalni cesti tudi za avtobuse, razen na izogibališčih. Za tovorna motoma vozila je parkiranje dovoljeno samo na označenem parkirnem prostoru in sicer v podaljšku Kidričeve ulice na vzhodnem delu Ohokame. časovno omejeni i>arkirni prostori so trenutno za osebna vozila na Titovem trgu, v čuprijski, Mikloši- čevi in Kocbekovi, na Trgu svobode s podaljškom v Zi- danškovo, v Vrtni uhci in na trgu V. kongresa, M je od 0—15 in od 20—24 slei>a ulica. Savinova ulica je preko tržnice z dovoljenim parkiranjem na čuvanih prostorih prevozna od 15.—20. ure, sicer pa je za prost promet z vozili zaprta! Parkiranje na dvoriščih stano- vanjskih blokov je dovoljeno le za vozila stanovalcev, kar pa je zelo čudno. Brez dvoma takšen odlok ne bo dolgo zdržal, saj nI pravzaprav nobene posebne osnove, da bi sploh lahko bil. V Stanetovi proti Miklošičevi ni dovoljeno parkirati, je pa možno ustaviti. Začasni večji parkirni prostori za osebna vozila so ob I"eharski ce- sti, Ul. xrv. divizije ob Savinji, pri hotelu Celeia, na Trgu oktobrske revolucije, ob Stanetovi — Miklošičevi ulici in dmgje. TONE VRABL O VARNOSTNIH PASOVIH ZAKAJ NEPOPOLNOSTI O UPORABI PASOV? s. 1. januarjem prihodnje leto bo začel veljati zakon, da morajo vsi vozniki oseb- nih vozil imeti montirane varnostne pasove, ki naj bi preprečih večje število nes- reč, predvsem pa ob more- bitni nesreči težje poškodbe. Zdaj, ko smo pravzaprav pred »zdajci« pa ugotavlja- mo, da je na tem področju še mnogo nedorečenega in da zaradi tega prihaja do ne- potrebne zmede med vozni- ki. V čem je problem? v »Pra- vilniku o napravah, opremi, dimenzacijab in skupni teži vozU v cestnem prometu« (izdala AMZ Slovenije v Lju- bljani lani) piše o varnost- nih pasovih v dveh členih. člen 64: »Osebni avtomobi- li morajo imeti vdelane pri- ključke za varnostne pasove, in sicer vsaj za sprednjo vrsto sedežev. Vozila iz pi-vega odstavka tega člena morajo imeti vde- lane priključke za varnostne pasove tudi za vse diaige sedeže, deklarirane po pro- iz-vTajalcu. Bočni sedeži v vozilu mo- ra.jo imeti priključke za var- nostne pasove, ki se prive- žejo na treh točkah, slednji sedež pa najma:nj na dveh točkah. Določbe 2. in 3. odstavka 64. člena se bodo uporablja- le za vozila, ki bodo izdelana in vključena v promet po I. januarju 1980.« člen 65: »Osebni avtomo- biU, ki imajo vdelane pri- ključke za vamostne pasove, kakor tudi osebni avtomobi- h, ki bodo izdelani in vklju- čeni v promet po 1. januarju 1977, morajo imeti vdelane vamostne pasove za prvo vr- sto sedežev. Varnostni pasovi iz prvega odstavka tega člena morajo imeti toliko priključkov, ko- likor je predpisano v 64. čle- nu tega pravilnika.« Priročnik o prometnih predpisih, ki ga je tudi iz- dala AMZ Slovenije letos ju- lija navaja glede varnostnih pasov na strani 171 naslednje besedilo: »Osebni avtomobili morajo imeti vdelane priključke za vsaj za prednjo vrsto sede- žev. Osebni avtomobili, ki imajo prikljtičke za vamost- ne pasove, morajo imeti vdelane varnostne pasove za prvo vrsto sedežev.« Iz teh tekstov je zelo ma- lo ah skoraj nič razvidno, kako in kaj, sploh pa je po- manjkljiv ali bolje rečeno na- pisan »v oblakih« drugi tekst. Sicer pa je predpis pomanjkljiv v naslednjem: 1. če imaš vamostne paso- ve nikjer ne piše, da moraš tudi z njimi biti privezan. 2. Zgornja določila ne ve- ljajo za tista vozila, ki ni- ma,jo vdelanih priključkov in 3. ker ni predvidenih sank- cij za tiste, ki bi sicer mo- rah imeti varnostni pas, ker imajo za to vgrajene priklju- čke, pasov pa nimajo. Težave so se pojavile tudi okoli montiranja teh pasov. Avto moto zveza Slovenije ima v Sloveniji pet svojih baz, od tega pa samo tri takšne, kjer lahko montirajo pasove. Tako je izpadla tudi celjska baza, kot je povedal vodja tehnične baze Anton Skorja in bo to delo verjet- no moralo prevzeti Avto mo- to društvo šlander aU kdo dmg. Sploh se ne priporoča nestrokorao montiranje, kaj- ti s tem lahko dosežemo več- jo napako, kot korist. Skrat- ka zaradi varnostnih pasov smo se trenutno znašli na slepem tiru. Kakorkoli že, eno je jasno: ne glede na vse skupaj (po- jasnila bodo verjetno krna- lu podana), je priporočljivo, da si vozniki nabavijo var- nostne pasove, kajti tako bo- mo prispevali k večji varno- sti v cestnem prometu. Pri tem pa poskrbimo za to, da bomo kupili prave pasove (najboljši so na tri priključ- ke sistem iks), jih pravilno montirah m tudi med vož- njo uporabljali. Tako posku- šajmo sami po trezni preso- ji reševati nepotrebno zme- do, ki je nastala v različnih pravilnikih o uporabi in montaži varnostnih pasov. TONE VRABL NA MAJAVIH NOGAH PIŠE MILENKO STRAŠEK Na zadnjem ustnem časopisu, ki ga je na Vinskem vrhu priredilo uredniš- štvo Kmečkega glasu, so organizatorji pobarali prisotne občane, kaj menijo o potresu na Tolminskem, gledano seve- da s stališča obnove domačij. Vprašanje je umestno in aktualno predvsem zara- di podobnosti položaja, v katerem sta se v različnih obdobjih znašli obe fio- venski pokrajini. Občani Vinskega vrha in okoliških vasi z odgovorom niso oklevali. Meni- li so, da je bila pomoč Posočju vzorno Organizirana^ prišla je takoj, bila je torej efektna. Sredstva so bila na vo- ljo takrat, ko je bilo to najbolj treba, zastojev ni bilo. Za Kozjansko tega .ne- reda ne bi mogli trditi, saj se reševanie potresne problematike vleče še kar m- prej s polževo hitrostjo. Ne bomo po- segali po številloah, so dejali na Vinskem vrhu, dejstvo pa je, da je zelo malo ljudi vseljenih v objekte, razporejene v četrto potresno kategorijo, četudi je večina najhujših problemov vendarle rešena. Tudi z objekti v tretji kategoriji ne moremo biti zado- voljni in najbrž tudi sanacije ne teko tako, kot bi si želeli. Razlog za takšno stanje je seveda preprost: še vedno je na razpolago premalo sredstev pa tudi prepočasi se stekajo tja, kjer jih nujno potrebujejo in kjer jih morajo trgati na drobne koščke, kar pa ne pomeni zadovoljivega reševanja. Pri tem pri- znavajo dovolj objektivno, da so marsi- česa krivi sami zaradi pretirano veli- kih gradenj. To tudi pomeni, da ob sa- nacijah in novogradnjah ni bilo dovolj trdne roke in močnega programa,, ki bi takšne predimenzionirane gradnje odsvetoval ali pa jih sploh prepovedal. Ker so mnoge zgradbe nekdanjih šols- kih poslopij ostale zaradi novogradenj prazne, nekatere pa še bodo, četudi skorajda neuporabne, se je domala pov- sod po Kozjanskem pojavila nova mi- selnost. Večina krajanov krajevnih sku- pnosti želi, da bi v te stavbe namestili dislocirane obrate. Da je to neumestno, torej tudi neekonomično, ni treba po- sebej poudarjati, če bi bilo tako, bi imeli na Kozjanskem dislocirani obrat skoraj vsakih pet kilometrov. Zagota- vljanja občanov, da jih le takšen obrat lahko reši iz nerazvitosti, gotovo nimajo osnove. Pokazalo se je namreč (ne pov- sod!), da ljudi primanjkuje in da bo treba za odpravljanje nerazvitosti po- iskati kakšen drug način reševanja. Takšne želje so občani vnesli tudi v svoje srednjeročne programe razvoja krajevnih skupnosti. Na prvem mestu domala povsod so ceste, takoj za njimi vodovodi pa kulturni domovi, ki jim stoje ob strani gasilski domovi in po- dobno, v nekaterih pa so tudi disloci- rani obrati. Ne bi sicer mogli oceniti tega kot neresnost, prav gotovo pa takšen pro- gram razvoja, ki ne temelji na realnih možnostih, ni in ne more biti nekaj, na kar bi se mogli resno opirati v nada- ljnjem načrtovanju. Pri tem nočemo trditi, da bi bilo treba iz nekaterih pro- gramov, sprejetih v srednjeročnem programu razvoja občine nekatere za- hteve (beri: pobožne želje!) enostavno črtali kot nezaželene, pač pa bi bilo treba občane na ustrezen način informi- rati, kaj je mogoče in kaj ni. Tako bi srednjeročni program dobil dovolj tr- dno podlago. V mnogih krajevnih sku- pnostih (recimo: skorajda v vseh) na- mreč povsem napak predvidevajo, da bodo vse svoje probleme, ki so jih spra- vili v občinski program, ki je sprejet in objavljen, s pomočjo pravkar spreje- tega samopnspeiyka tudi rešili. To je se- veda ne le nesprejemljivo, ampak tudi nemogoče. I OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD Ril SPOMINI IN SREČANJA SEDEMDESET LET IVANA KRETTA JUBILEJ DOLGOLETNEGA REVOLUCIONARJA IN ŠPANSKEGA BORCA Ži-vlijenje Ivama Krefta je ozko povezano z nekaterimi dogodiki, ki &o se v predvoj- nem obdobju odvijali na celj. sikem področju. Le redkim preživelim iz tistega časa se ob njihovih jubilejih lahko daLies zahvalimo za njihov prispevek v boju delavskega razreda za lepše in pravič- nejše življenje ročnih in um- skih delavcev, še danes se — sedemdesetletnik Ivan Kreft — pozorno zavzema za ures- ničevanje idealov socializma. Nestrpen proti vsemu lažne- mu in olepševanju pri reše- vanju vsakdanjiih gospodar- skih problemov, nepomirljiv napram odklonom, vsem in vsemu kar kvari ugled ko- munističLii stranki oz. Zvezi komunistov. Z odkrito bese- do šiba pojave nepoštenosti, okoriščanja in oportunizma. Kdorkoli pozna Ivana Kref- ta iz mladih let, se ob sreča- njih ne bo čudil njegovim prizadetim ocenam o pKDlitič- nem in gospodarskem stanju doma in v svertvu. Iz njih iz- vira poštenost in iskretiost. Vesel je uspehov, ki jiih do- segamo v mednarodnem po- litičnem življenju. Pravi, da je lahfeo vsak predvojni pre- živeli član ZK osebno pono- sen, da je sodeloval pri iz- vedbi revolucije. Pomisliti in vedeti moramo, da je bila KPJ, tik pred razpusititvijo. To je bilo v času, ko je v težkih razmerah predel vod- stvo organizacije Josip Broz, lavesti revolucijo in prevze- ti oblast v jugoslovanskih raz- merah ni bilo lahko. Kaj so dosegle ostale KP v Evropi, četudi so imele velike revo- lucionarne rezerve v prole- tariatu na zapadu in veliko pomoč Rdeče armade, tiste na vzhodu? Istočasno ztia Ivan Kreft s pravo besedo reisno šibati naše pomanjklji- vosti. Toda kdo, če ne ravno našd revolucionarji najstarej- še garde, so poklicani, da so zaskrblj^ ob negativnih po- javih v naši družbi? Njiho- va mladost ni bila labka. Pot jih je vodila skozi polno ovir. Tudi danes ne morejo »sede- ta v zapeoku, ne morejo in nočejo bdti z vsem zadovolj- ni. Znajo vpodbujati in .sve- tovati. Nočejo in ne znajo prizanašati. Takšne jih je sko- valo življenje, vzgajala jih je njihova predhodna, še starej- ša generacija komimistov. Po- zitivne strani tradicij ne ve- lja opuščati, niti jih ne sme- mo. Politično življenje Ivana Krefta se prične odvijati ze- lo zgodaj. Iz Vidma ob ščav- nici, iz Biserjan, kjer je do- življal mladost vaških otrok, je prišel v gimnazijo v Ma- ribor. 2e tu se pričnejo tre- nja med slovenskimi in nem- škimi dijaki. Proti koncu srednješolskega študija orga- nizira upor in štrajk proti vladnemu režimu Pašič — Prebičevič. Takrat je šel prvič skozi vrata policijskih zapo- rov, katerih gost je bil kas- neje še večkrat, študij teh- nike je pričel v Ljubljani, na- daljeval v Gradcu in zatem dve leti na tehnični visoki šoli v Dresdenu. Povsod je bil član marksističnih krož- kov in sodelavec, član pre- ganjane KP. V Dresdenu je bil v skupini nemških in tu- jih študentov odstranjen iz fakultete. Po prihodu Hitler- ja na oblast v 1933 letu, je bil tri mesece zaprt v tedaj nastajajočih koncentracijskih taboriščih. Iz tega obdobja je izšla 1936 leta pri nas bro- šura »Olimpijada nasilja tra- ja dalje«. Po vrnitvi iz Nemčije je Ivan Kreft veliko sodeloval pri akcijah KP v Sloveniji, Sodeloval je v času volitev proti kandidatom meščanskih strank, povezoval je sunpati- zcrje KP v Društvih kmečkih fantov in deklet, pri širje- nju in tiskanju legalne in ile- galne partijske liiterature. Vidni so njegovi stiki s pred- stavniki delavsko-kmečkega gibanja. V povsem spremenjenih razmerah so doletele naloge Ivana Krefta v Španiji. Bil je udeleženec in oficir med- narodnih brigad od januarja 1938 do februarja 1939. Še posebej velja omeniti delo Ivana Krefta v dogod- kih, ki so zabeležili in posta- vili Celje v politično areno predvojnih let. Stojadinovič — Koroščeva vlada je po zna- menitem in veličastnem zletu »Svobod« iz vse Slovenije v Celju (7. julija 1935) razpu- stila ta delavsko kulturna društva. Toda KP je prisluh- nila zagnanosti revolucionar- nega toka in z uspehom na- daljevala ,s povezovanjem na- prednih ljudi v delavsko gi- banje. Osnovana so bila dru- štva »Vzajemnost«, ki so na- daljevala v del. središčih po- slanstvo »Svobod«, na pode- želju so člani in sunpatizerji KP delovali v Društvih kme- tskih faiitov in deklet, viso- košoici so, posebno v počit- nicah, delovali v odborih na- rodne obrambe. Povezovanje s kršč. socialisti v JSZ, ena- ko ponekod s »Sokoli«, Je posta/jalo vse močnejše. V ta čas spada tudi akcija Pokra- jinskega komiteja KP za Slo- venijo, da bi se naj predstav- niki nekaterih naprednih li- stov (Slovenska zemlja, Bo- jevnik .in Ljudska pravica) dogovorili za .skupen časo- pis, ki naj postane glasilo kmeoko-delavskega gibanja. Sestanka sta se v Celju v imeenu KP 24. 11. 1935 leta udeležila Ivan Kreft in dr. Jože Vilfan. Do pozitivne re- alizacije takrat sicer ni pri- šlo, toda razčistila so se ne- katera odprta vprašanja. Drugi pomemben dogodek iz naše polpretekle zgodovine, pri katerem je v Celju sode- loval Ivan Kreft, je bil 3. sep- tembra 1933 leta. To je bilo zborov^anje delegatov delav- skih in kmetskih skupin Iz raznih krajev Slovenije. Pred- stavniki kmečko-delav-skega gibanja in predstavniki bivše Slovenske kmetske stranke so se zedinili, da preimenuje- jo gibanje v Zvezo delovne- ga ljudstva Slovenije. Ta do- godek pomeni revolucionarno delo pod vplivom KP Slove- nije in upravičeno imenuje- mo Zvezo delovnega ljudstva Slovenije za predliodnico Os- vobodilne fronte, ki je nasta- la v usodnem času aprila 1941 leta. Tudi dogodek, kateremu je prisostvoval v Celju pred 36 imenu KP 24. 11. 1935. leta neizbrisnem spominu. Na Sil- vestrovo 1939 leta se je v Joštovem mlinu v Medlogn vršila partijska konferenca, ki jo je vodil Edvard Kar- delj. Za CK KPJ je prisost- voval Milovan Djilas, a za Izvršni komite Komunistične intemacionale odposlanec šverma, rodom Slovak. Iva- na Krefta je pričakal na žel. postaji dr. Dušan Kraigher, ki je padel v vojni. Enako usodo je delilo veliko udele- žencev te kotiference, na ka- teri so največ razpravljali o nevarnosti nacifašistične voj- ne agresije in o predpripra- vah ter dolžnostih partijskih forumov v primeru vojne. Ivan Kreft se je prav tako v času narodno osvobodilne vojne srečal v številnih tež- kih situacijah. Kdor je pre- živel Španijo, Bilečo, domače in tuje zapore, je vzdržal na- pore vojnih dni in ostal na borbenem položaju vse do konca vojne. V povojnem obdobju je bil Ivan Kreft v službi na raz- nih družbeno političnih dolž- nostih in v tujini. Napisal je nekoliko knjig iz predvojne- ga časa in boja slovenskega delavskega razreda. Dobro spoznanemu politič- nemu aktivistu z delavskim gibanjem in z zgodovino na- še partije želimo, da bi še veliko let aktivno tnadaljeval svoje publicistično delo! FPwANJO FIJAVŽ TUDI Ml SMO BILI PRIPRAVLJENI Tudi na osnovni šoli Frana Kranjca na Polulah smo prebraU članek v va- šem tedniku o gledališki igri »Salemske čarovnice'<. Naj pKJvemo, da nam je bila predstava všeč. Mo- tUi so jo le nekateri ne- discipUnirani učenci, ki so s svojim govorjenjem mo- tili celo igralce. V zapisu tudi piše, da so bili na predstavo pri- pravljeni le nekateri učen- ca tretje osnovne šole. Veaidar to ne drži. Na predstavo smo bili pri- pravljeni tudi mi. Že kak- šen teden pred njo nas je tovarišica za slovenščino seznanila s tem delom, po predstavi pa smo imeli nekateri učenci celo refe- rate o njem. Zato — na to predstavo je bila pri- pravljena tudi naša šola! FRANJO ROZMAN 7. r. os. šole Franca Kranjca JE TO LOGIKA? Kot slišimo in beremo, v občini Velenje ne vedo, kje naj bi bil center za ženski rokomet, češ da so rokometašice iz Smartne- ga boljše od Velenjčank, zato pa imajo v Velenju potreben kader, čudno! Kako je potem mogoče, da so šmarčanke boljše od onih iz Velenja? Logi- ka pa taka! ZORKO KOTNIK POZORNOST Podobno kot sejalec se- je žito, smo ljudje pose- jani na različna tla. Po hribih, dolinah ... Pone- kod bolj nagosto pa zo pet bolj prostrano. Vsi je življenje. Brez njega ni jela. V domačem kraju ni zaposlitve. Zato se tudi sam vozim z avtobusom na delo v tovarno do na- šega lepega Celja že veli- ko let. Prištevam se med tiste, ki smo se že srečali z Abrahamom. Pa naj kar začnem s svojim redkim doživetjem. Čakal sem na avtobus za smer Dobrina. Lahko bi trdil, da je bilo v njem toliko potnikov, ki preko- račijo število stojišč, še nisem dobro vstopil, ko sta mi sedež odstopili mladinki Irena Pilih in njena prijateljica Jožica iz Vojnika. Vem, da ni dos- tojno, ker sem poškihl na njvmi mesečni vozovnici in prebral imeni. Toda, hote, S tem hočem vzbuditi pozornost na prenekatere mlade, ki bi lahko dajali enako vzorno naklonje- nost do starejših. Žal, tak primer, kot sem ga opi- sal, srečujemo poredko, škoda. Lahko bi ga več- krat, vsak dan, na vsakem koraku, v vsakem avtobu- su in drugod! _____.3M. PRIJETNO PRE- SENEČENJE Spoštovani tovariš ured- nik, morda boste v vašem cenjenem časopisu le naš- li nekaj vrstic prostora, da bi se zahvalila podjet- ju, ki mi je pripravilo prijetno presenečenje, kar je danes tako redek dogo dek. Pred kratkim sem ku- pila hlačne nogavice, iz- delek tekstilne tovarne Prebold. Naslednji dan sem ugotovila tovarniško napako. Na dopis, ki sem ga poslala na naslov tek- stilne tovarne Prebold, sem že po nekaj dnevih sprejela vljudno opraviči- lo, poleg tiega pa še dva para novih hlačnih noga- vic. Res prijetno preseneče- nje. Zato želim tudi s tem pismom obvestiti javnost, da so tudi tovarne, ki jim je skrb za zadovoljstvo potrošnika prva naloga. S tovariškim pozdra- vom! FRANCKA PLEŠKO, Puštal 65, Skofja Loka NAŠ KRAl HOM: ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE Planinska društva že dalj časa pri- pravljajo razna tekmovanja v orienta- ciji. Letos so pripravili tudi orienta- cijsko ligo planinskih dmštev in v ne- deljo je bilo na Homu četrto kolo te lige. V orientacijskem tekmovanju so se pomerili člani, mladinci in pionirji iz planinskih društev Zabukovica, Laško, Prebold in Žalec ter člani jamarskega kluba črni galeb iz Prebolda. Med 26 člani so bili najboljši planinci iz PD Zabukovica, med 14 mladinci prav tako planinci PD Zabukovica in med 40 pi- onirji planinci iz PD Prebold. Korist- nost teh tekmovanj je predvsem v tem, da se udeleženci usposabljajo za orien- tacijo in gibanje v neznanem prostoru. Tekmovanje je dokazalo veliko mero iznajdljivosti in tudi znanja, žal pa tu- di, da le na redkih šolah mlade sistema- tično učijo veščine orientacije. Vse pohvale gredo osnovni šoli Prebold in delno tudi šoli v Grižah, za vse osta- le pa velja, da z mladimi na tem pod- ročju vse premalo delajo. FRANC JEŽOVNTK ROGAŠKA SLATINA: BRUCOVANJE Akademski ples z brucovanjem v ve- liki dvodani rogaškega Zdravilišča je že dolga leta tradicija, ki jo šmarski klub študentov goji z veliko zavzetosti. Tako je bilo tudi letos, ko so se v ne- deljo zbrah v Rogaški Slatini šmarski študentje in ob veselem programu za- plesali ob zvokih ansambla ŠOK, ki mu je s petjem pomagala pevka Elda Viler. Akademski ples, ki se ga vsako leto udeleži tudi precejšnje število občanov, tako je bilo tudi letos, je pod pokrovi- teljstvom Zdravilišča Rogaška Slatina docela uspel. MST ŽALEC: SEMINAR ZA MENTORJE ŠŠD v organizaciji Telesnokulturne skuip- nosti Žalec je bil v sredo 10. novem- bra v Žalcu seminar za mentorje ššD in učitelje telesne vzgoje iz žalske obči- ne. V pregledu dela za leto 1975/76 so ugotovili precejšen napredeh tako na tekmovalnem področju, kot tudi na področju samoupravnega organiziranja in delovanja ššD v občini. Udeležence seminarja je pozdravil svetovalec teles- ne vzgoje šolskega zavoda iz Celja Karel Jug. Učitelji telesne TOgoje in mentorji ŠŠD so od Telesnokulturne skupnosti zahtevali, da glede na širši program de- la za šolsko leto 1976/77 odobri za okoh 40 % višja sredstva za nemoteno delo. To zadevo so na zadnji seji Telesno- kulturne skupnosti obravnavali in spre- jeli. V razpravo po ŠŠD so dah osnu- tek programa za prihodnje leto, ki ga bodo sprejeli v mesceu decembru. KRISTIJAN MARKOVIČ CELJE: POT NA MAKALU Zaradi izredno zanimive teme sta se tokrat celjsko planinsko in turistično društvo odločili za skupno organizacijo predavanja o poti naše alpinistične od- prave na peto najviše goro na svetu, na Makalu (8481 m). Predavanje je bilo v torek, 14. t. m., ob 19. uri v hotelu Evropa, predavatelj, Aleš Kunaver, vodja te alpinistične od- prave, pa je ob tej priložnosti pokazal še okoli 200 barvnih diapozitivov. Vstopnice so na voljo v pisarnah pJaninskega in turističnega društva. ŠENTJUR: DELO S KMEČKO MLADINO čeprav si na občinski konferenci Zveze socialistične mladine v Šentjur- ju že dlje časa prizadevajo ustanoviti komisijo za področje kmetijstva, jim to še ni uspelo. Vzrok za to je iskati v nepravilnem pristopu za organizira- nje kmečke mladine v krajevnih skup- nostih. Osnovne mladinske organiza- cije namreč niso evidentirale mladih kmetov, čeprav so se o tem dogovorili. Zato so na zadnji seji članov pred- sedstva občinske konference ZSM skle- nili, da se pogovorijo s kmetijskim kombinatom., da vnovič preverijo, ko- liko je .iiL takoj delal O vsem na prvi h nih skupno Prav taj ve o orgaj stva. Vrh vsod tam, dih zadrui so v šentj viU en aj osnovni oj de na s^ dela, polc^ GRI Ob dnevi nizacija Zi Griže s so( renče SZDl no uspelo no dvorano ca v Grižai mladih, tan Svobode Gi pina vojako ni govor nj borec Zupai Po sploš ritmična va borbo med Zelo usj program je krajanov. LESli v drugi v Mariboru dopisnikov, Ijem udelež V Marit« v osnovni I Glede na to dva dni, so gostiteljica ; reda Sonja,] prijateljici. ' Zvečer si skih glasil, mariborski l kako nas taji imeli razgol za mladino, Tako stal nedeljo pa .i kateri nas j( ni k Zveze j bom. Pisati podelila naj glasila. Oglel ka republiki IREli BiSTFl POGOl LJEI\i Sedeli sri nic v osnd Staneta. Nei stolih in vs^ pričakovali I lista« in nji skega pisat^ dopisniki »i bih povablji dih dopisni!) tovariši »Pid kal je sami smo si, da radi bolje si ga kot rf ki, ki se dJ^ na kakršen^ sem se. čez' pil mlad, je buren af' la glavo in! jetno prešel^ sanja nekat^ varjal in od jem, smo d pogovorom i nasmejali nJ Ne da bi ^ smo se posi udejstvovanj knjigo »Odji tero je Sla^ med nami, i satelj vpisal' ribora sem želim si, da go več. , META PeJ OSN. ŠOL* ^etov in da začnejo ^ročju kmetijstva, paj bi razpravljali tudi jjjci mladih iz krajev- se odločili za razpra- pju in razvoju kmetij- l)odo organizirali po- so pogoji, aktive mla- Zanimivo je to, da občini doslej ustano- pnečke mladine, dve aciji pa sta dobili gle- (^liko in specifičnost ^va kmečke mladine. META PLOŠTAJNER 1: USPELA ZSTAVA lUblike je osnovna org-a- socialistične mladine aiijem kraje\Tie konfe- pravila v Grižah izred- javo. Pred nabito poS- pastopiM cicibani iz vrt- ;iiirji, dramska skupina BŠki zbor, prvski zbor godba na pihala in sku- garnizona Celje. Uvod- [jSlavi pa je imel prvo- udvik-Ivo. Kjeni je najbolj uspela jladink, ki je prikazala Bin in zlim. D pripravljen in bogat jI vesesplošno pohvalo F. JEŽOVNIK 10: PIONIRJI IPISNIKI Dvici novembra je bilo 10 srečanje pionirjev — terega sem se z vese- udi jaz. !Stno se najprej zbrah i:ff'ranc Rozman-Stane«. smo v Mariboru ostali isprejeli domačini. Moja Sa učenka sedmega raz- latero sva postali dobri n ogledali razstavo šol- go jutro pa smo bila v [ami, kjer smo videli, isopis. Razen tega smo z novinarji, ki pišejo inila petek in sobota, v ola glavna svečanost, na aprej pozdravil predsed- »teljev mladine v Mari- »Nada Gaborovič pa je ie za najboljša šolska limo si še film »Užič- !ACER, OS š. LESIČNO A OB SOTLI: DR S PISATE- 5. PREGLOM f eni izmed mnogih učil- ' šoli Franca Rozmana- ho smo se presedali po fas gledali na uro, kajti D urednika »Pionirskega fe sodelavce ter mladin- Slavka Pregla. Bili smo Sirskega lista«, ki smo 'ia VIII. srečanje mla- ' v Mariboru. Končno so Sk^a lista« prišli, manj- ov. Slavko Pregl. zeleh 'prišel, ker bi se z njim ^ali. Predstavljala sem ^a, čokatega moža z br- ■^uto in ni pripravljen ' Pogovor. Toda zmotila '^j časa je v razred sto- •^ejan mož. Pozdravil ga Začudena sem dvigni- zagledala. Bila sem pri- Ko je na prva vpra- ^ Učencev prijazno odgo- še povezal s humor- •"Pogumili še drugi. Med Se rrmogokrat od srca ^^im dovtipom in šalam. je minila ura. Morali Kot nagrado za naše Pfi pisanju, smo dobih ^ Zelenega zmaja«, s ka- * Pregl postal priljubljen J^inii bralci. Vanjo je pi- svoje posvetilo. Iz Ma- I a polna lepih vtisov in ^ilo takih srečanj mno- "^^GrazER 7. RAZRED BISTRICA OB SOTLI JUBILEJ PD PREBOLD USPEHOV NE MANJKA OB PETI OBLETNICI ZNAČKE, DIPLOME, SPOMINČKI Minulo nedeljo so člani planinskega društva Prebold v domu pod Reško planino svečano proslavili peto ob- letnico obstoja in dela svo- jega društva. Proslave so se udeležili številni prijatelji gorskega sveta in člani dru- štva, ki je v skromnih pe- tih letih zraslo v eno naj- bolj množičnih in najuspeš- nejših planinskih društev na celjskem območju. Predsed- nik društva Adi Vidmajer je na proslavi orisal prehojeno pot in dosežene uspehe, vsem prizadevnim planincem pa se je zahvalil za njihov trud pri razvoju in napredku društ- va. Proslavi je sledila svečana podelitev spominskih značk za prehojene slovenske pla- ninske poti in transverzale. PodeliU so 30 značk za pre- hojeno Trimčkovo planinsko pot in tri značke Koroške planinske transverzale. 32 pionirjev, članov društva je letos opravilo planinsko šo- lo in vsem so v nedeljo po- delili /mačke in diplome. 62 članom društva pa so poda- rili še srebrne in zlate spo- minske planinske čeveljčke. Družabno popoldne, s ka- terim se je nadaljevala pla- ninska nedelja, bo mnogim še dolgo ostalo v spominu, saj so člani narodnozabavne- ga ansambla Prijatelji izpod Reške planine dobro razteg- nili svoje mehove. Planinski dom, ki je bil še pred leti opuščena podmžnična šola, pa se je z delom pridnih preboldsikih planincev spre- menil v prijetno izletniško točko in je največji dokaz vztrajnosti in ljubezni, ki jo do tega kotička svojih planin gojiijo preboldski planinci. DARKO NARAGLAV □RAZA VAS NASTAJA ŠPORTNI PARK OBUJENO DELO MLADINE V KRAJEVNI SKUPNOSTI v krajevni skupnosti Dra- ža vas pri Ločah so se leta in leta ubadali s problemom mladinske organizacije. Mla- di Dražljani so sicer bili združeni v OO ZSMS, le-ta pa ni imela pravih možnosti za delo. Mladina bi rada ra- zen sestankov imela tudi pri- ložnost za šport in druge vr- ste razvedrila, vendar teh priložnosti iz objektivnih ra- zlogov ni bilo. Letos je zaživelo pristno sodelovanje sveta krajevne skupnosti in OO ZSMS in že so vidni prvi rezviltati. Kra- jevna skupnost je vzela v večletni najem večje zemlji- šče, ki ga bo skušala kasne- je odkupiti in ga dala v upo- rabi mladini. Mladinci so pod vodstvom Predi j a Raz- borška pridno poprijeli za delo in v Draži vasi že na- staja pravi .športni park. Op- ravili so nad 500 udarniških ur in uredila igrišče za mali nogomet, zastavili pa grad- njo igrišč za košarko in od- bojko. Pri tem so jim pri- skočile na pomoč mnoge de- lovne organizacije, sklad za inves.ticije v družbeni stan- dard in telesnokultuma sku- pnost občine Slovenske Ko- njice in prispevali finančna sredstva, največji pa je go- tovo delež prostovoljnega de- la mladih. V naslednjih letih bodo z izgradnjo športnega parka nadaljevali. Predvsem bi ze- leh asfaltu-ati košarkaško ig- rišče, nadaljevati z gra^dnjo igrišč za odbojko in roko- met, urediti strelišče in ke- gljišče v naravi, 2elje so velike, morda bi kdo rekel, da prevelike za majhno Krajevno skupnost Draža vas. Ko pa sem pri- sluhnil prizadevnima entuzd- atoma Tonetu Pilpaherju, predsedniku KS in Frediju Razboršku, predsedniku OO ZSMS, sem ugotovil, da veje iz njiju trdna volja in pre- pričan sem, da bosta v svo- jih hotenjih ob podpori mla- dih in starejših občanav, pa tudi širše daiižbene skup- nosti, gotovo uspela. P. M, TABORNIKI SLOVENSKIH KONJIC VAJE S TERITORIALNIMI ENOTAMI - NIČ PRESENEČENJ »Orel javi se! Orel javi se! Kliče krokar! — Po levi stra- ni ceste se bliža 8 modrih, ki so oblečeni v maskirne obleke, oboroženi in med nji- mi sta dve ženski!« »Orel tu. Krokar sprejeto, opazuj dalje!« Tako je v meglenem sobot- nem popoldnevu in večeru odmevalo okrog cerke na Barbari, iz prenosnih radij- skih sprejemnikov. Tu je imel štab Rdečih svoj sedež. Zbiral je poročila iz šestih opazovalnic, na katerih so bdli razvrščeni vodi taborni- kov ODREDA HEROJA BRA- ČICA IZ SLOV. KONJIC. Opazovalnice so bile razpo- rejene vse od Slov. Konjic, pa do Barbare, pri cerkvi. Okrog opazovalnice so bili skriti taborniki, ki so opazo- vali in zasledovali Plave. (enote TE), pa so se premi- kale v smeri proti Barbari in spotoma opravljale diver- zantske naloge. Vse to se je odvijalo v okvim akcije: »Nič nas ne more presenetiti« v kateri so sodelovali tako taborniki kot pripadniki teritorialnih enot. Ob koncu ni bilo mogoče reči, kdo je bolje opravil na- logx), kajti vodstva so po- dala soglasno oceno. Tako komandant akcije TR tov. Maks Tajnikar, kot stareši- na tov. Aldi Jelenko, sta po- dala oceno, da je akcija od- lično uspela. Pripadniki TE so uspešno preizkusili svoje sposobnosti, taborniki in ta- bornice pa so tudi v praksi preizkusili svoje veščine, ki so jih pridobili med letom. Neprecenljiv pa je vzgojni in obrambni pomen priprav- ljene akcije. H. V. CELJE: HORTIKULTURA NA OBČNEM ZBORU Danes, v četrtek, 16. t.m. ob 16. uri bo v dvorani ko- muLiahiega zavoda za social. no zavarovanje v Celju redni občni zbor domačega horti- kulturnega društva. Gre za oceno dela in spre- jem prihodnjega programa tistega društva v Celju, ki se je že neštetokrat uveljavi- lo in potrdilo svoje delovne in organizacijske sposobno- sti. Društvo tudi za začetek pri- hodnjega leta pripravlja bo- gat spored strokovnih preda vanj in demonstracij, tako o zaščiti rastlin na vrtu, o sad jarjenju vrtičkarjev, o gojit- vi kaktej, ureditvi obhišnega vrta, o balkons.kem cvetju in drugem. Sicor pa bo beseda tekla tudi o petnajstletnici dela te- ga društva. Zato bodo na zboru podelili najbolj zasluž- nim članom tudi priznanja. MB ŽALEC: SEMINAR ZA REKREATORJE V OZD Telesnokultuma skupnost Žalec je v četrtek 18. no- vembra pripravila seminar za vodje rekreacije v organiza- cijah združenega dela iz žal- ske občine. Razpravljali so o organizaciji oddiha in rekre- acije za delavce v prihod- njem letu, pregledali osnutek programa dela za leto 1077, svoje stališče pa so podali tudi člani aktiva ZK športnih delavcev. V razpravi, v kate- ri je sodeloval tudi seki-etar za rekreacijo republiškega sveta Zveze sindikatov Jože Malic, so poudarili potrebo po hitrejšem izobraževanju kadrov za rekreacijo v OZD tn po pridobivanju ustremih rekreacijskih prostorov. Pre- gledali so tudi rezultate sin- dikalnih športnih iger za le- to 1976, ki so lepo uspele, tako po organizacijski kot tudi po tekmovalni plati. Žal pa je to še vedno plod na- črtnega dela peščice ljudi, ki takorekoč sami organizi- rajo in vodijo celotne igre. Na koncu so se dogovorili, da bo zaključek letošnjih iger 10. decembra v Žalcu pod pokroviteljstvom Ferrali- ta iz Žalca. Organizacijo pa je prevzela Telesnokultuma skupnost v sodelovanju z Novim tednikom in Radiom Celje. KRISTIJAN MARKOVIC M^*^ ANKETA VEDNO VSi SKUPAJ Letos poteka 3.5. let, kar je v majhnem bosanskem mestecu Rudu bila ustanovljena prva proletarska bri- gada, kar je pomenilo začetek slavne jugoslovanske vojske, katere prva gla^ia naloga je bila izredno te- žavna — pregnati sovražnika in zagotoviti poštenemu prebivalstvu ponovno mirno življenje. Ko je bil prvi uspeh dosežen pa se je začeila druga, pravzaprav še težja akcija — »pometanje« z vs'3m tistim, kar ni so- dilo v nastajanje nove, socialistične Jugoslavijo. Ta- krat so stopili skupaj vsi tisti, ki so nosili imiformo in civilisti, kar pomeni tudi začetek resničnega med- sebojnega sodelovanja. Jugoslovanska ljudska armada tako ni nekaj »za sebe«, ampak je dejainsko skupaj s civilnim prebivalstvom vseh starosti in struktur močna neprekinjena veriga, ki hoče samo eno: Živeti mirno, kajti spomini na leta začeti tam okoli 1^0 so še vse prehudi. SVETOZ.IR VULIKIČ — komandant vojašnice »Slavko šlander« Celje: »šele kratek čas sem v Celju, vendar se mi izdeno zadovoljen s sodelovanjem med vojaki in občani. Kaj takšnega na svojih prejš- njih delovnih mestih še nLsem videl. V Celju de- jansko sodeluje vojska s pionirji, mladinci, sploh občani. Predvsem pa naj povem, da je dan JLA naš narodni praznik, to- rej praznik nas vseh, ne samo tistih, ki nosimo uniformo. Odprh smo vra- ta vojašnic zato, ker mo- ramo vedno in povsod bi- ti skupaj, kajti samo v tem je možnost našega ANDREJ JERAM, zapo- uspeha.« slen v vojašnici »Jožeta Meniha Rajka« Celje: »Tam v okolici Idrije sem bil rojen, potem sem med dmgim študiral in služ- boval v Beogradu, se za- poslil tudi v Mariboru in zdaj pred dobrim letom pristal v Celju. Kaj lahko rečem? Popolnoma sem zadovoljen. Uniforma po- časi izgublja vse tisto, kar je včasih imela pri ci- vilnem občinstvu. Sploh ni bistveno, kaj nosiš, bi- stveno je, kako misliš in kako delaš. Tu pa smo enotni in to je najvažnej- še.« RADOJLE FAVIX)VIČ je zaposlen v vojašnici »Slav- ka šlandra«, med drugim pa tudi skrbi za politično izobraževanje mladih vo- jakov: »Mirno lahkjo po- vem, da ni sestanka, kjer ne bi razpravljaU tudi o prošnjah mladih vojakov za sprejem v z\'ezo komu- nistov. Temu področju posvečamo izredno veliko pozornost in saj nam ni vseeno, kakšne občane, državljane če hočete, bo- mo imeli. Fantje se res- nično trudijo, da bi v voj- ski čimveč pridobili tako na področju »obuke« kot opravljanja z najmoder- nejšim orožjem. Vojska je pomembna šola.« JOŽE PRISLAN je tudi zaposlen v vojašnici »Slav- ka šlandra«, sicer pa do- ma v Velenju: »Po kon- čani osemletki sem se vpi- sal na srednjo sanitetSKO šolo v Novem Sadu in kasneje opravil še nekaj drugih stvari. Danes mi sploh ni žal, da sem šel v ta pokUc, o katerem go- vorim tudi mladim po šo- lah. Reči moram, da je zanimanje za vojaške med mladino veliko, žal pa grešimo, ker še tega ne razlagamo staršem, ki ve- likokrat otroka odvrnejo od njegovih želja. Naredi- li smo veliko, so pa še možnosti, ki jih je treba izkoristiti.« Resnično mimo lahko zapišemo, da smo v pet- intridesetih letih obstoja jugoslovanske ljudske arma- de resnično veliko dosegh zlasti na področju utrje- vanja medsebojnega sodelovanja. Vrata vojašnic so še posebej v Celju resnično že dalj časa odprta, kar pM>meni, da vojska ni več »bau bau«, ampak sestavni del družbe, ki na braniku meje vamje vse težko pri- borjeno. Naj bodo torej pred praznikom izrečene na- slednje besede: vsem čestitke ob prazaniku JLA, seveda pa le ne nazadnje predvsem tistim vrlim fantoan, ki nosijo uniformo, želja? še nadaljnje razvijanje in utr- jevanje medsebojnih vezi! Tekst in foto: TONE VRABL 12 stran — NOVI TEDNIK St. 50 — 16. december 1978 Vzpodbudo za »spremljavo« miličnikov ob kontroli prevoza nevarnih snovi in obremeni- tve vozil, ni dala prevrnjena cisterna pri Tro- janah. Vzrokov je bilo mnogo več, nafta v Boiski in Savinji pa služi temu le kot ilustra- cija, dokaz trditvi, da se ne zavedamo, kakšne nevarnosti nam pretijo na naših cestah iz dneva v dan, ne samo kot uporabnikom cest, temveč tudi nasploh kot občanom. Zato tudi naslov TU VOZI SMRT ni in ne more preti- ravati. Čeprav je letos smrtnih žrtev mainj na naših ce- stah, Itiot preteMo leto, bi težko iz tega potegnili ugotovitev, da je stanje manj nevarno kot je bilo. Z razvojem innustrije so na našiih cestah tudi vse pogostejši prevozi nevar- nih tovorov — od eksplo- zivov do lahko vnetljivih tekočin aU plinov. Ničkolikokrat smo že peljali za tovornjakom, ki mu je posebna tabla na zadnji strani označevala prevoz nevarne snovi in — le redko smo pomislih, da takšen tovornjak pred- stavlja ne"iamost. Čudili smo se tudi znaku, ki mu o.mejuje hitrost na 70 ki- lometrov, pa je drvel pred namii z 90 kilometri na uro. Kaj bi bilo v primeru nesreče? S tistim, ki bi mu zasitaval pot-, s tistim, ki bi biJ za n.idm in verjet- no še z drugimi. Vprašanje, ki si ga v teh dneh postavljamo je — koliko prevrnjenih ci- stern z nafto bo še po- trebno, da bomo spoznali nsvamost, ne samo za zdravje ljudi temveč tu- di za ogromno materialno škodo, ki bi v konkret- nem primeru nastala, če bi se cisterna prevrnila samo nekaj kilometrov na- prej. In koliko je takšnih cistern in koliko je takš- nih tovornjakov, ki vozijo skozi naša naselja, mimo šol in vrtcev, vsak dan nevarne snovi. Vozijo pomanjkljivo opremljeni, brez potreb- nega znanja in prehitro! So vedno odgovorni samo vozniki? ODGOVORNOST ODGOVORNIH OSEB LOJZE HORVAT, UJV Celje: »Delo, ki so ga mi- ličniki opravili 9. decem- bra dopoldne ni bila akci- ja v klasičnem pomenu besede, temveč pobuda v smislu zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah. Pobuda zato, ker nismo mi prvi ali poklicani za odgovor- nost pri prevozu, shranje- vanju in manipuliranju z nevarnimi snovmi. Zakon precizira to odgovornost. Naš namen je bil: vzpod- buditi tiste, ki so pi-vi za- dolženi, da se drugače obnašajo pri odgovornosti na tem področju. To je vsakodnevna igra z žav- Ijenjem. FRANC ŠTIHERL, UJV Celje: »Zakon kliče prve- ga k odgovornosti tistega, ki daje v cestni promet nevarne, vnetljive snovi. Predvideva kazen do 6 sta- rih milijonov za prekrške pri tem prevozu, m.edtem, ko je najvišja zagrožena kazen pri ostalih cestnih prekrških do 3 milijone.« Zal, ugotovitve četrtko- vega dopoldneva pa so p>okazale, da odgovornost tistih, ki bi naj bili od- govorni v delovnih organi- zacijah ni vselej takšna, kot bi morala biti, čeprav gre resnično za vsakodne- vno igro z življenjem, ne samo voznika tvemveč tu- di drugih. PO SLOVENIKI GRE HITRO Vozniki tovornjakov so »stari mački«, imeli so mnogo manj treme kot vo- zniki osebnih avtomobilov, ko so jih miličniki za- ustavljaU. Na dveh relacijah so bi- le postavljene štiri kon- trolne točke, peta skupi- na miličnikov pa je bila leteča in je skrbela za ob- močje mesta Celja. Niko- mur od njih ni bilo lah- ko. V Ločici pri Vran- skem smo skoraj zmrzniU na silovitem vetru, v La- škem pa smo se pri teh- tanju tovornjakov dobe- sedno nažrli izpušnih pli- nov. Ze takoj po 9. uri, ko se je akcija pričela, je bilo v Ločici ob desni strani ceste lepo število tovornjakov s posebnimi označbami — prevoz ne- varnih snovi. LJ 149-187 — Chemo Ljubljana. Voznik pelje jeklenke s plinom. Bežen pogled od- krije, da sploh niso pri- čvrščene tako, da bi ob trčenju ne padle s keso- na. Zadaj tega ni mogoče odpreti, ker bi jeklenke zgrmeie na tla, jžatp ga odpirajo ob straneh. Kaj bi bilo v primeru trče- nja? CE 561-64 — Prevoz Do- nat. Med obvezno opremo v kabini ima voznik Skrabl tudi zastavice. Pove, da bi z njimi moral opozar- jati v primei-u nesreče. Vendar kako, pravi, če sem pa sam? Mimogrede: rezervna guma slaba, pred- nja lučka za označevanje vozila ne gori. LJ 142-550 — Belinka. Avtomobil urejen, razen ene od lučk, ki ne gori. Voznik pozna predpise. Spremljevalec prav tako. Podobno je z avtomobi- lom — Tovarne dušika Ruše — Tehnični plini. Odhčno O2ma.čeno vozilo. Včasih so prevažali kar v sodih, se spomnijo mi- ličniki. Tehnično brezhibno, le voznik ni upošteval pred- pisa o hitrosti. Prekoračil jo je in to kar »solidno« kot pokaže tahograf. »Veste, na sloveniki...,« se skuša izmotati^ toda ne poanaga. Prevelika je ne- varnost, da bi bili milič- niki usmiljeni. Pred eno od gcstiln sto- ji tovornjak — cisterna s prikoUco V2 211-41. Pred- pis — voznik ne sme za- pustiti tovornjaka, ki pre- važa nevarne snovi! Voz- nik in spremljevalec ma- Ucata. »Moral sem nekaj po- jesti — že dva dni in no- či nisem zatisniJ očesa. Vozim!« • Čudovito opravičilo, se vam ne zdi? Za nameček miličnika ugotovita, da je spojka med kamionom in prikolico poškodovana. Pavao: »Vem, poškodo- vala se je pred petimi dnevi.« In če se prikolica na ovinku ali luknji na cesti odklopi? Kdo bo žrtev, kdo bo kriv? * To so samo nekateri povprečni primeri, ki so jih t)eležili miličniki in mi z njimi. STRAN OD GOSTILNE Druga kontrolna točka je bila pri gostilni »Pri Grofu« za avtomobile, ki so prihajali iz smeri Ljub- ljane. MiUčnikd namreč težko izločajo iz prometa velike tovornjake, če za to ni primernega prostora, za- to izberejo kraje, ki so najprimernejši. Vendar, miličniki povsod niso za- želeni. Nekdo iz te gostil- ne — solastnik aM nekaj takšnega — je prišel ven »naganjat« fante v uni- formah: »Zakaj tu stojite, si nih- če ne upa na malico!« jim je jezno zabrusil. Takšen odnos zasebnega gostilni- čarja je nerazumljiv, saj so miUčniki tisti, ki skrbe za varnost in voznik, ki vozi urejen f>o naših ce- stah nima straliu. Je res- nično toliko dobička od pol htra vina, prodanega šoferju? No, niso vsi go- stilničarji takšni. KOT ZAKLJUČEK Franc Štiherl: »Pet kontrolnih točk je delalo aktivno štiri ure. Kontroliranih Je bOo 39 tovornih vozil. En tovor- njak je vozil eksploziv, ostali vnetljive tekočine. Neurejenih je bilo 21 vozil in sicer zaradi več- jih in manjših nepravil- nosti: Dva brez ustreznih li- stin za prevoz! Brez obveznega sovoz- nika ali spremljevalca, ki je počival doma — štirje. Brez ustreznih oznak — trije. Brez ustreznih listkov nevarnosti — šest. Na pri- mer: tovornjak vozi zabo- je z radioaktivnimi snov- mi. Na vsakem bi moral biti listek, ki opozarja na nevarnost. Lahko se zgo- di, da kamion tak zaboj izigubi! Brez potrebne opreme — dva in drugi prekrški. Sicer pa — brez sovoz- nikov Avtoprevoz Tolrnin in brez oznak ter opreme Prevoz Šempeter ter Ke- lios. Zoper delovne organiza- cije in odgovorne osebe bo podanih 17 predlogov sodniku za prekrške. Ti bodo obravnavali še 4 predloge zoper voznike, ki so prekoračili hitrost in dva zaradi neoznačevanja vozila. Miličniki so izrek- li tudi štiri opozorila. VSEH ENAINDVAJSET VOZIL — NEPOPOLNIH — JE PREDSTAVLJAT/) POTENCIAI,NO NEVAR- NOST! tekst: Milan SENIČAR foto: Tone VRABL (Konec prihodnjič) Le redki so avtomobili z dobrimi označbami nevar- nega tovora. Prevažanje jeklenk — bolj ali manj zavarovanih — je vsakodnevna stvar. št. 50 — 16. december 1976 NOVI TEDNIK — stran 13 KMETIJSKE POVRŠINE PAMETNO NAČRTOVATI PROSTOR Vprašanje, kako ohraaili kar največ kmetijskih povr- sti neokrnjenih, je še poise- Ijej akiuahio sedatj, ko bo skoai Savinjsko dolino šla nova avtocesta, duhove pa razburja tudi nova obvozni- Ki m končno, čez dolino naj bi Slekla tudi novi plinovod in elekt^rioni daljnovod. Ko so v Savinjski dolini ustanovili kmetij siio zemlji- ško skupnocit, je poklalo že iT začetku jasno, da bo ena poglavitnih oriejitacij prav ohranjevanje kmetijskih po- irršin še posebej zaradi te- ga, ker obema še nuna m"ba riLstičnega načrta, ki bi zaje- zil gradnje. Le te bi nam- reč morale biu prilagojene Itmetijskim zahtevam. Nasied- nje leto spomladj bo končno izdelan kmeLijski prostorski aaort, potrebno pa je pove- dati, da vendarle nekoliko pozno. Kot osnovo za takšen aačrt j C žalski hmeljarski inštitut že opravil kaiegoriza- cijo zemljišč, trenutno pa je na vrsti razvrščanje v tri območja. Na zemljiški kme- tijski skupnost: pravijo, da bodo vztrajali, da se bedo za zidave širile predvsem okoli na.selij in pa na manjvred- nih kmetijskih površinah. Do- ločena je že tudi trasa avto- ceste. Ta bo potekala v glav- nem po severnih obronkih doline, kar pomeni, da se bo v veliki meri izognila glavnih kmetijskih površin. In %'endarle bo kljub vsem prizadevanjem le prizadetih 18 hektarov boljših zemljišč. Ker je novogradnja v sploš- nem Itjudskem interesu, je zemljiška skuipnost v to pri- volila. Omenili smo plinovod. Le tega bodo speljah v globini 80 do 120 cm, kljub globini pa bo le omejeval rabo zem- Ijiišč pri postavljanju hme- Ijevk in saditvi sadnega in gozdnega drevja. Popolnoma upravičen je torej predlog skupnostd, naj bi plinovod na- peLjald čimbolj tesno ob avto- ce,Siti. Tam, kjer naj bi ureje- vali melioracijske sisteme, pa naj bd globino povečali na 150 do 180 cm. Podoben položaj bo nastal tudi z gradnjo električnega voda. Pokazalo se je namreč (taiko govore izkušnje), da gre na mestu, kjer stoji elek- trični vod, v izgubo okoli 200 m^ zemilje. Kmetijska zem- lji.ška skupnost že ukrepa bnem sestanku s predstav- niki elektrogospoidarstva zah- tevala odškodnino. Trajna od- škodnina za stojLTO mesto električnega voda v hmelji- šču naj bi bila 14.000 dinar- jev, za preostale kultm-e pa se bo vsota spreminijala. Kljub prizadevanjem skup- nosti pa je že vsem jasno, da se bodo zemljišča ven- darle krčila. Da bi na kakšen koli način to preprečila, zem- Ijiiška skupnost že urekpa in ne le razmišlja. Usmerja denar za pridobivanje novih zemljišč prcdvs.em z meliora- cijami, za katere so načrta že narejeni, nekatere pa že izvajajo. Tako obdelana zem- ljišča naprej preoirjejo in po- sejejo s silažno koru?x3, ob- delujejo pa jih kmetije, zdru- ženi v strojnih skupnostih. Da je takšna rešitev povsem utemeljena, pove že podatek, da je v Savinjski dolini oko- li 1700 hektarov zamočvirje- nih zemljišč. Kljub preplahu, ki so ga vnesle novogradnje in predvi- devanja v Savinjsko dolino, pa so se hit.ro znašli in tako t.udi ukrepali. Pričakujemo lahko, da bomo na podobne probleme prej ko slej nale- teli tudi drugod. Zato bd bi- lo praviloma naj}>C'ljše rav- nanje tisto, ki bi zagotovilo racionalno izrabo zemljišč, to pa bi dosegli le s pi-avočas- no in dobro pripravjenimi načrti, ki jih je žal še vse premalo. M. S KAJ BO NOVEGA? Kak>,iii buiiu j;u.'>t>u(tui>ki pu- goji v lotu, ki se naglo pri- bližuje.' laku se sprašujejo iiiiiugi kiiietovalei, ki se za- vedajo letošnjili neaehnili ui- liauj cen, predvsem odkupnih cen za govedo in inleko. .Naj- brž bo za vse veselo prese- nečenje novica, da je skupšči- na SfRJ dobila v obravnavo zakone, ki naj tudi v letu 19<7 zagotove ustrezne premi- je. Hkrati pa lahko postreže- mo z neljubim podatkom, da sc lepublikam še do sedaj ni l?o.srečilo dogovoriti, kakšen bo razvoj kmetijstva in živil- slva v srednjeročnem obdobju. iTen skupščino so torej Irl- .je osnutki zakonov, s kateri- mi se podaljšuje dosedanji način zasjotavljanja premij za pšenico, sladkorno peso, mle- ko, pitana teleta, junce in jag- njeta, kakor tudi kompenza- cij za umetna snojila. Zakon v osnutku zaenkrat podaljšuje izplačilo premij za mleko, pi- t.ir.ii toleta, junce in jagnje- 1:1 do 30. junija 1977. Da je temu tako, so razlo- r,i podobni onim izpred krat- kega. Tudi letos smo namreč vse leto čakali, da bomo spra- vili do'.'ovor o razvoju kmctij- .stva pod streho, se to nI po- srečilo. Zato mora zveza nuj- no zas^otoviti v proračunu 1.300 milijonov dinarjev . PIŠE IDA TEPEJ POGLED PREHOJENEGA O DELU MLADIH ZADRUŽNIKOV SLOVENSKIH KONJIC Ob koaicu iela se vsak ko- ličkaj skrben gospodai- vpra- ša, kakšen je učinek njego- vega dela. Tudi mi, ki dela- mo s kmečko mladino, se Siprašujemo, kaj smo naredi- U. Ali je bilo to, kar smo de- lah dobro, au ^mo delali do- volj. Bi laiiko kako stvai' op- ravili bolje? Akitiv ai-adih zadružnikov Kmetijske zadruge Konjice šteje kakiii štirideset članov, ki se stalno udeležujejo se- stankov iir dejavno^ni, ki jih goji aktiv. V letošnjem letu smo orgiuiizirala za kmečko miadmo tečaje, predavanja, tekmovanja, strokovno elts- kurzijo, sort-ne poskuse, udej- stvovali pa smo se tudi kot posipeševalci kmečkega turiz- ma. V začetku ieia smo organi- zirali tečaj ročLiega dela, ker smo ugotovili, da kmečka de- kleta ne zinajo plesiti, kvač- kati in veati. Vsaka dobra mama mora znati narediti svojemu otroku in možu jo- po, tople nogavice, sebi pa prt, s katerim bo imela ve- selje. V Vitanju je bil kuharski tečaj. Tečaj je zadruga or- ganizirala tako za starejše kot za mlajše kmečke žene in dekleta. Trajal je enajst dnd. Obi.skovalo ga je trinajst kmečkih deklet in šest žena. Na našem področju je mno- go traktorjev, premalo trak- toristov, ki bi imeh traktor- ski i25pdt. Da bi izpolnili to vrzel, je zadruga organizirala traktorski tečaj. Izpit je us- pešno opravilo šest mladih bodočih kmečkih gospodar- jev. Nekaj jili je seveda na izpitu padlo, pa tKKio dru- gič poskušali srečo pozimi, ko bo končal z delom drugi 'tečaj traktorisLC'V. Da bi se seznanili z razni- mi problemi, smo imeli pre- davanja o družbeno politič- nih in gospodar,skih rečeh. Culi smo predavanja na te- mo: vera in kleiikalizem, raz- voj samoupravljanja, po stro- kovni plati pa, kako čobelari- mo in, kako moramo uporab Ijati herbicide. Udeležili smo se tekmova- nja »Kaj več o kmetijstvu«, ki je bilo organizirano na p>o. dročju Hmezada v Trna vi. Udeležili smo se tudi trak- torskega tekmovanja v ora- nju in sprettiostni vožnji, ki ga je organiziral Hmezad na Zeriavkah. Mladinci so hoteh vedeti, kam gre industrijsko sadje, ki ga zadmga ne daje v hla- dilnico. Da bi jim pokazali potek predelave industrijske- ga sadja, smo jih peljali v tovarno »Dana«. Med kmečke proizvajalce nove sorte žita težko prodro. Da bi pregnali strah pred no- vostmi, smo se odločili za sortne poskuse. Poskuse smo zastavili na sedmih mestih s koruzo sorte Pau, Oeseska (OSSK) ter Bece (BC). V je- seni smo posejali nove sorte pšenice na osmiih mestih. Se- j ali smo Zlato dolino, No- vosadsko ratio, Drino, Parti- zanko z namenom, da jih pri- merjamo med seboj. Za Zla- to dolino vemo, da se dobro obnese, za dnjge sorte pa ne. Ni 'namreč prav, da seje vsa Slovenija eno samo sorto. V primeru, da bi zaradi slabih pogojev sorta odpovedala, bi laliko ostali Slovenci le ob polovici kosa kruha. Aktiv mladih zadružnikov Kmetijske zadruge Konjice sestoji iz mladih članov. Mla- di pa imajo radi hrup, ve- selje in zabavo. Da bi po- magali pri razvoju kmečkega turizma, smo organizirali tek- movanje »Najlepši kmečki dom«. Na kmečkem prazniku v Lo- čah smo prikazali nekaj kmečkih običajev, organizira- U tekmovanje v traktorski vožnji, tekmovanje v košnji in sodelovali smo na razsta- vi jedi. Delo aktivov mladih zadmž. nikov bi bilo lahko mnogo bolj uspešno, če bi aktivi imeli prave mentorje. Men- torji bi morali biti ljudje, ki delajo 'na terenu. Taki, da bi obiskali mladince vsaj en- krat na mesec na njegovem domu. Tedaj bi lahko pri- sluhnili prav vsem proble- mom, s katerimi se mladi srečujejo pri gospodarjenju in pri urejanju svojih oseb- nih zadev. Mentor bi moral biti tak, da ima rad ljudi, da rad dela z njimi. Biti bi moral človek, ki lahko nave- zuje stike z drugimi, človek, ki mu ljudje zaupajo. Tedaj bi merutorstvo aktiva mladih zadružnikov imelo svoj pravd pomen. OB ZAKLJUČKU DŠI V ŽALCU ^^^jj ^^^^^^ ^^^^l^^^^^ll^j^l Minuli petek so na za- bavno-glasbeni prireditvi ob zaključku letošnjih de- lavskih športnih iger v žalski občini, svečano raz- glasili rezultate teh iger, hkrati pa proglasili še naj- boljše tekmovalne ekipe, rekreacijske organdzacije, šolska športna društva in najprizademejše rekre- atorje. Prireditev sta so sodelo- vanjem našega uredništva in pod pokroviteljstvom Ferralita pripravila teles- no kulturna sktipnost Ža- lec in občinski svet zveze sindikatov. Da pa prireditev le ne bi bila preveč uradna in svečana, so poskrbeli vsi sodelujoči v zabavnem de- lu programa: Pevski zbor Svobode iz Prebolda, an- sambel Borisa Terglava s pevko Anko Hribovšek in dramski igralec Volodja Peer. Ta je, v vlogi Maksa Hamerja, nekvalificirane- ga delavca, z nizko zgra- jenimi osebnimi dohodki, zaposlenega pri Ferralitu, svojimi šalami sprožil prave salve smeha. Kdo pa bi ostal resen pri nje- govih duhovitih opisih se- je delavskega sveta, s ka- tere je prišel opremljen z boksarskimi rokavicami. No tudi svojo taščico, svoj sonček, je iepo opisal. Po- vedal je, da jo sončece kliče predvsem zato, ker jo je naravnost v oči gle- dati prav tako težko kot sonce. Volodja Peer je s svojim humorjem in pri- jetnim nastopom dosegel, da je prireditev tekla res sproščeno in v zabavnem duhu. Obiskovalcem v dvorani, teh je bilo kljub prvemu snežnemu metežu zunaj ta dan preko tristo, smo seveda pripravili tudi vr- sto razgovorov in tri nag- radne igrice. Pri teh so dokazali, da so dobri športniki, saj so dekle ta kot za stavo s težkimi medicinkami zadevale koš, pa tudi reketu za namiz- ni tenis so bili tekmoval- ci še kako vešči. Zanimiv je bil tudi po- govor s predsednikom de- lavskega sveta Farralita Danijem Kisovarjem, ki je pojasnil vse razloge za izredno hiter in obetaven razvoj Ferralita, opisal je tudi njihovo novo samo- upravno organiziranost, v kateri si v novih treh toz- dih obetajo še lepše in boljše dosežke v prihod- nijih letih. Končno je napočil tudi svečani trenutek, ko smo razglasili rezultate letoš- njih športnih tekmovanj v žalski občini. Na delav- skih športnih igrah so iz- jeinno uspešno nastx)pili delavci Ferralita. Ti so bili najboljši prav v vseh konkurencah in zasluženo prijeli 6 pokalov: za zma- go starejših članov, zma- Dvorana Kombinata Hmezad v Žalcu je bila pohia. Med našo nagradno igro pa so obi.skovalci razburjeno iskali žig, fci je bil le v dveh številkah Novega tednika. go mlajših članov, zma go deklet, prehodni tek- movalni pokal za doseže- no množičnost pri rekre- aciji delavcev. Predsednik odbora za rekreacijo v Ferralitu, Viiiko Banov- šek, je na prireditvi po- vedal, da je v kolektivu Ferralita razumevanje za športno življenje izjem- no, da imajo vso podpo- ro vodilnih in da lahko tako rekreacijo in sindi- kalni šport res razvijajo v najboljši smeri. Zato tudi uspehi na DŠI, na igrah ITC, tradicional- nem peteroboju in inter- nih športnih igrah. Sledila je podelitev po- kalov najboljšim tekmo- valnim ekipam v repub- liških ligaških tekmovan- jih in razglasitev najbolj- ših športnikov občine. Najboljša tekmovalna eki- pa v občini letos je bila ekipa rokometašev Miner- ve iz Griž, ki jo po pr- vem delu prvenstva v re- publiški rokometni ligi na na tretjem mestu. Pred- stavnik ekipe pa je pove- dal, da še niso pokazali vsega kar znajo in da ima- jo v nadaljevaiiju prven- stva lepe možnosti za zmago in s tem za uvr- stitev v drugo ligo. Naj- boljši špKDrtnik v občini je letos Ludvik Kačič, ki je na državnem prvenstvti v kegljanju zasedel odlič- no tretje mesto in s tem spet postal kandidat za državno reprezentanco. K uspehu mu je pomagal oster trening in boljši po- goji, v katerih je treniral. Tudi Ludvik Kačič meni, da še ni povedal zadnje besede. Na novih stezah v Preboldu bo lahko še bolje in več trenira' in nadeja se, da uspehi ne bodo izostali. In za konec prijetns? od- daje smo v goste pripe- ljali še državnega rekor- derja v metu diska Zdrav- ka Pečarja, ki se je pred nedavnim vmll s svojega študija v ZDA in se za- poslil v Celju. Tudi raz- govor z njim je bil prije- ten, saj je Zdravko pove- dal, v čem je razlika med delom s športniki pri nas in v Ameriki, kjer tekmo- valnemu športu posveča- jo več skrbi, z? to pa sploh ne poznajo delavske rekreacije in sindikalne- ga športa, ki je pri nas tako razvit. In kaj laliko povemo ob koncu? Le to, da je bilo zabavno in prijetno, kljub nemogočemu vreme- nu zunaj. Takšna prir3di- tev je pač že tradicional- na in najmanjše možno darilo vsem tistim, ki so skozi vse leto skrbeli, da je delavski šport v žalski občini živel polno življen- je- BRANKO STAMEJCIC Pokale najboljšim ekipam na delavskih športnili igrah v žaLski občini je podelil pre k dobremu razumevanju sicor težkega in vsebinsko zaplete- nega dela. Cas, v katerem se prizori odvijajo, je današnjim poko- lenjem malo znan. Citalniško obdobje in takratna prizade- vanja domoljubov za enot- nost narodnostno ogroženega slovenskega ljudstva si danes težko predstavljamo. Tudi mltjše gledalce je dobra ig- ra spodbudila k razmišljanju o vsebini diaiOgov na odru. želeti je, da bi videli to uspelo igro tudi na drugih odrih, ne samo v mozirski občini Oj robu še nekaj mish o amaterskem delu, ki bi mo- ralo postati prva ustvarjalna preizkušnja mladih in ki naj bi prispevalo k podružblja- nju kulture. Uspeli bomo v množičnosti, če bodo takšna pojmovanja glasna v sleher ui krajevm skupnosti in še posebej v vsaki delovni or- ganizaciji. To je delo, ki ga bo treba zastaviti ob pomoči vseh aružbenopohtičnih or- ganizacij. Razumljivo pa je, da brez delovnih organizacij ne bo sjC . One imajo pri tem zelo odg(n-orno nalogo. Svoj delež odgovornosti in nalog pa nosi tudi občinska Zveza kultumoprosvetnih organiza- cij, še predvsem za vzgojo s-tiokovnih in drugih kadrov. ALEKSANDER VIDEČNIK Predsednik občinske skupščine Velenje, Nestl 2gank, izroča odliko- vanje Olji Medved. POPLAVLJENO OBSOTELJE Deževje zadnjih dni je zno- va presenetilo Obsotelje, ki je že tako znano po vsakc*- letnih nenehnih poplavah. Ni ^leba poudarjati, da je pod vodo precejšen del kmeijij- skih površin, na katerih si- cer ni ničesar, vendarle pa nastaja škoda. Vodovje, ki se je razlilo po travnikih na obeh stra- neh obsoteljske železniške proge, vztrajno narašča, naj- več vode pa je zlasti ob so- točju reke Sotle z Mestinj- ščico v Sodni vasi, v Bistrici ob Sotli pa je nevarno ogro- zila tudi cesto Bistrica ob Sotli—Celje. Blatne valove je le nekohko zaustavila in zaje- zila omenjena proga, ki je preprečila in preprečuje, da bi se vodovje razlilo tudi drugam. V Obsotelju ugotavljajo, da bi bila voda še večja, če ne bi pred kratkim spustili v novi vonarski jez prve litre vode in tako nekoliko ukro- tili vodo, ki se steka z roga- ške strani. Tako so nekoliko mirnejši tudi v Atomskih to- plicah, ki so bile doslej vsa- ko leto vsaj enkrat pod vo- do. če ne bo prenehalo deževa- ti, obstaja resna nevarnost pred ponovnimi vehktmi po- plavami. ' mst IZ DELA ŽALSKIH MLADINCEV Konec tega tedna bo v Gotovljah kviz mladih na temo LETO 1941. Z njim želijo mladi iz občine obuditi spomine na prvo leto naše revolucije in utrditi znanje o poteku narodnoosvobodilne borbe. * Tudi prihodnje leto bo v žalski občani občinska prireditev Naša beseda. Predvidoma bosta osrednji prireditvi marca v Preboldu In na Polzeli, s posamez- nimi deli mladih pa bodo gostovali tudi po drugih kra- jevnih skupnostih. Cilj Naše besede 77 v žalski občini je, da naj ne bi bilo organizacije mladih, ki v njej ne bo sodelovala. Prihodnje leto bodo v občini prvič tudi mladinske športne igre. V njih se bodo mladi pomerili v 13 športnih disciplinah. Te igre so prvi plod tesnejšega sodelovanja z društvi, organizacija^md in interesnimi skupnostmi. Pokrovitelj iger bo TKS. V akciji »10 din za Posočje« so žalski mladinci do- slej zbrah 6.270 dinarjev. Kljub temu z akcijo niso zadovoljni, saj je precej osnovnih organizacij mladih povsem zatajilo. Osnovna organizacija ZSMS 2alec je koncem no- vembra pripravila delovno ekskurzijo v Tolmin. Ude- ležilo se je je 45 mladincev iz Žalca in Vrbja, ki so v Tolminu in okoliških vaseh cel dan pomagaM s svojim delom, da bi kar najhitreje odpravili posledice potre- sa. Akcija Žalčanov in mladih iz Vrbja je lahko vzor ostalim organizacijam mladih. VELENJE: NOVOLETNI SEJEM _ Včeraj dopoldne so v ve- lenjski Rdeči dvorani odprli drugi novoletni sejem. Zani- manje zanj je izredno, raz- stavljalci in prodajalci pa so imeli pri tem prav gotovo v mislih lanski sejem, ki ga je obiskalo okoh 25.000 ljudi. Na sejmu sodelujejo števil- na velenjska in druga pod- jetja. Dosti prostora so od- stopili tudi zasebnim obrtni- kom, svoj boutique pa ima tudi znani slikar Jože Horvat- Jaki. Društvo za vzrejo in var- stvo ptic je pripravilo razsta- vo ptic. Organizator sejma bo letos podelil razstavljalcem tudi plakete. HINKO JERCIČ AERO: KORISTEN SIMPOZIJ Aero, ki je glavni zastopnik družbe FASSON na našem tr- žišču, je v torek pripravil v Cellju izredno- koristen sim- pozij, o uporabnosti folijskih sistemov za okna i in .stekle- na vrata. V zadrijen} času je namreč opaziti vse večje, za- nimanje za te folijske siste- me, s katerimi se prelepijo vse steklene površine. Upora- ba teh folij pa omogoča pri- jetnejše bivanje v nekoliko zatemnjenih prostorih, vrh te- ga pa tudi velike prihranke pri energiji. Simpozija so se udeležili strokovnjaki družbe Fasson, predstavniki Aera in verjetni bodoči kupci, ki so z zanimanjem spremljali av- dovizualni prikaz o uporab- nosti folijskih sistemov. -ič ŠMARTNO OB PAKI: PITNA VODA Ker sedanje zajetje pitne vode ne zadošča več, so se lo- tili dela za izdelavo projekta za izgradnjo vodovodnega si- stema za Šmartno ob Paki. Vsa dela bodo predvidoma opravljena že prihodnje leto. Za izgradnjo vodovoda, ki bo priključen v Šoštanju in na- peljan do Šmartnega, so po- trebna denarna sredstva že odobrena. Zaradi zagotovlje- nih sredstev je tudi komunal- no obrtno podjetje dalo so- glasje za gradnjo zdravstve- nega doma v šmartnem ob Paki, ki že raste iz tal: To bo res lepa pridobitev zA ;kraj. ^ ^ ^ , .. . ZORKO KOTNIK VELENJE: TITOVA ODLIKOVANJA v času »Tedna koiimnista« v ve- lenjski občini je bilo več prire- ditev. Na posebni slavnosti, ka- tere se je udeležila tudi uradna delesacija Komunistične partije Italije, so sprejeli v vrste ZK 114 novih članov, največ iz simnazije, Rudarsko elektroenergetskesa kom- binata pa tudi iz Gorenja. Ob tej priložnosti je predsed- nik občinske skupščine Velenje Nestl 2;?:ank podelil nekaterim do- mačinom Titova odlikovanja. Ta- ko so Keil dela s srebrnim ven- cem prejeli: Olua Medved, Jože Jerič. Todor Dimitri jevič, Milan Valenčak in Franc Ojster.šek. Red zaslug za narod s srebrno zvez- do Ljuban Naraks, medaljo dela pa Hermina (Jroznik, Marija Na- glost in Marjan Korun. Slavnost so lepo dopolnili še učenci osnovne šole Gustava Šili- ha s pevskimi in recitacijskiml točkami. r.OJZE OJSTERŠEK MOZIRJE: ZA DAN JLA Skrb za izvedbo glavne proslave v počastitev dneva JLA je v mozirski občini prevzela občinska Zveza re- zervnih vojaških starešin. Od- ločili so se, da bo proslava v soboto, 18. t. m. ob 17. uri v Gornjem gradu. Na proslavi, ki jo bodo izpopolnili s kul- turnim sporedom, bodo po- delili priznanja in plakete za- služnim rezervnim vojaškim starešinam in drugim ter ra- zen tega imenovali tiste svoje člane, ki so napredovali v viš- ji čm. Ob koncu bo predsednik občinske skupščine priredil še sprejem za vojaške in družbenopolitične delavce. MB NA ŠMOHORJU DOMAČE KOLINE Mladinski odsek Planinske- ga društva Laško prireja le- tos 9. tradicionalno zimsko srečanje planincev na šmo- horju. Srečanje, tako imeno- vane »domače koline« bodo v soboto zvečer. Na šmohor vodijo pešpoti iz Tremarij, Dobrega, Rečice, ki so približno enako dolge (1,5 do 2 uri). Ce bo cesta suha, se »planinci« lahko tu- di pripeljejo, če pa bo za- padlo kaj snega, prinesite s seboj smuči za nedeljsko ša- ljivo tekmovanje. F. L. FRAN ROS 15 »Ni tako hudo gospod ravnatelj! Vojnih dobičkarjev vendar ne moremo prištevati k zglednim patrijotom!« Podpisati je moral zapisnik in je nato jadrno odšel iz pisarne. že nekaj dni pozneje je vstopil ravnatelj ob razredni- kovi uri v razred. Z resnim, dostojanstvenim obrazom in s papirjem v roki. Pozval je Poldeta, naj vstane, m je či- tal razločno s povzdignjenim glasom dopis deželnega šolskega sveta. Končal je: »Leopold Veninšek, izključeni ste torej od nadaljnjega obiskovanja zavoda. Takoj zapustite zavod!« Polde se je nasmehnil: »Prav rad, z veseljem! Marsikaj na tem zavodu mi je že presedalo. Kmalu bom stal na jronti kot branilec do- movine. Morda mi bo tam dana prijetna prilika, da sledim Antonu Belaju. Toda v tem. primeru vam prepovedujem, da bi se na tem mestu kdaj slavilo ime mrtvega Leopolda Veninška. Naj pogine, pes, za domovino!« »Nehajte vendar, nesramnež, in pojdite!« je vmes onemoglo hropel ravnatelj. S trdim korakom je Poide stopil iz razreda in ni vzel knjig s seboj. Ravnatelj je težko sopeč in rdeč mahal z rokami in polgdasno mu je siknil vzklik iz ust: »So ein Volk!« In nato: »Prepovedujem vam vsem, da kdorkoli vzdržuje vezi s tem bivšim našim učencem!« Tedaj je vstal Tine Praznik z ogorčenim obrazom: »Ne moremo zatajiti njega, ki nam ostane tovariš. Za nekaj mesecev bomo stali ž njim morda v istem strelskem jarku.« Mnogi so pritrjevali. Ravnatelj je grgrajoč grožnje hi- tel iz razreda. Zunaj je stal Polde in si na šolskem hodniku prižgal Cigareto. , Xxxx Komaj se je bil blatni sneg umaknil z ulic in je za- dišalo po pomladi, so za vogalom zaklicali veliki beli lepaki: \ ■ »Na temelju Najvišjih sklepov, s katerimi se je skli- cala vsa C. kr. in kr. ogr. črna vojska, se v letu 1898 rojeni pritegnejo na črnovojno službovanje z orožjem, ako se na prebiranju spojna, da so sposobni za to. Priti ni treba tistim, ki nimajo ene noge ali ene roJie, ki so slepi na obeh očeh, ki so gluhonemi, bebasti ali sodno proglašeni za blazne, umobolne ali slaboumne, nadalje drugim bolnikom na umu, ako je na prebiranju predložen dokaz.. .« Mimo lepakov so drdrali vozovi in švigali avtomobili z ranjenci. Obvezani vojaki, rum.eni v obraz, so ob palicali šepali mimo. Na travnikih zraven mesta so se vežbali vojaki, osem- najstletniki med petdesetletnimi, vsi v zmečkanih kopri- vastih oblekah. In iz daljave je bobnel grom nove italijanske ofenzive, ki je kot vse prejšJije zaman butala ob kraško karnenje, orošeno s krvjo. Tam je bil Doberdob. Milan Travnar je bil sam v izbici. Okno je biV odprl in je čutil prve dihe pomladi iz parka onkraj reke, ki še ni bila upadla po poplavi. Negotova mu je bila bodočnost, majnik mu odloči usodo. Tudi njemu ne prizanese. Vzame mu svobodo, mir, knjige, izroči ga tuji volji, prostaški in nasilni. Ob misli na Vero je trpel. Toliko mescev je bilo že minilo, odkar je nosil v srcu Tijeno podobo. »Zdaj je vseeno, čemu bi se zakrival pred njo? Laše bi prenašal vsa nova bremena, če bi vedel, da je Vera z menoj, da me čaka po vseh viharjih ona, da hoče svoje svetlo življenje navezati kdaj na moje.« Napisal ji je pismo: »Vera, mislim, da si razumela vse, kar sem ti v pes- mih povedal, in tudi to, o čemer sem ti pozneje molčal. Obogatila si me s svojim prijateljstvom. Jaz pa sem te ljubil ves čas sveto in čisto. Minili so meseci, v njih sem se preizkusil. Danes vem, da moja čustva niso bila hipna, da so trajna in trdna, če bi tebi bil jaz to, kar si ti meni, najsrečnejši človek bi bil. Ali ti bom kdaj več kakor le prijatelj? Vsakemu ple- menitemu človeku moreš biti prijateljica, vsa svoja naj- lepša čustva in svoje dneve pa moreš posvetiti le enemu. Ali bom mogel biti kdaj izbranec in srečnež jaz? O božiču sva govorila zadnjič, čutila si, kako so mi bile besede težke, ker so molčale o tem, o čemer so ho- tele kričati. Morda bi bilo bolje, da molčim tudi danes. Toda ne bi več prenesel molka o tem. Vojak bom. Ločim se od preteklosti, bog ve, kom me zanese kruti val, v očitek bi mi bila zavest, da nisem storil ničesar, kar bi te moglo ohraniti meni, ako sem ti drag. Ne obsojaj me, ker sem se ti razodel. Ze kot prijateljica mi odgovoriš odkrito. Zdaj je na tehtnici vse. Ko prejmeš jutri to pismo, odločaj! S to izpovedjo izzivam tvoj odgovor. Morda po- rečeš, da sem sebičen. Prav! Ko stopam težavnim dnevom naproti, se bojim za vse, kar mi je najdražjega. To je moja sebičnost. Ne boti milostna. Vera! Odgovori naravnost! Prenesel bom vse, ne boj se! Bolje mi bo že tako, ker sem se izpovedal. Preden nastopim pot, mi daj jasnosti! Ako me dvigneš k sebi in hočeš, da bo najina pot odslej le ena, me obo- gatiš neizmerno. Močan pojdem skozi vsa neurja, ki mi groze. Že zaradi tebe. Vera, ki te ne bi smel izgubiti, bi hotel živeti, živeti!« S tresočimi rokami je Milan tri dni poznej odprl Ve- rino pismo. Mehke, drobne črke so mu odgovarjale: St. 50—16. december 1976 NOVI TEDNIK — stran 15 REŠITEV IZ PREJŠNJE t ŠTEVILKE TRIJE ENAKI 4—C, 4—h MALA KRI2ANKA Vodoravno: IcaipiLan, srtd- na, M, alt, Como, oear, MI, gad, smalta, ikofein. ANEKDOTA Viktor Emanuel J. (1820—1878), italijanski kralj od ustanovitve kraljevine do leta 1878, je nekega jutra stopil h kmetici, ki je v ko- šarici nesla jajca za kraljico, in ji rekel: »Daj meni tistale jaj- ca!« xNe morem.« »Dam. ti dvajset lir.« »Niti če mi daste sto lir! Ta jajca so za kra- ljico.« »Jaz pa sem kralj...« Kmetica je debelo pogledala, ga premerila od nog do glave in re- kla: »Velik lažnivec ste! Vi — pa kralj! Tako le- pa ženska, kot je kra- ljica, «e ne bi nikoli poročila s tako grdim moškim, kot ste vi!« ALPINISTIČNI KOTIČEK OBRAČUN ZA LET01976 Sedaj ko je zamedlo hribe tako kot »v starih, dobrih časih« in so alpinisti na prisilnem oddihu, je čas, da sc napravi obračun op- ravljenega dela. Sezona, ki se Iz- teka, je bila za celjski alpinizem najbolj »delovna« po vojni, saj zbir vzponov pokaže kar 720 po- novitev v domačih in tujih ste- nah. Od tega je 17 smeri v let- nem času in 3 pne zimske pono- vitve. Po težavnostni lestvici so te smeri ovrednotene takole: 60 vzponov II. stopnje, 202 III. stopnje, 129 IV. stopnje, 166 V. stopnje in 62 VI. stopnje. Vrednost pri teh ocenah je še višja, če računamo, da je bilo precej petič in šestič preplezanih v tujih stenah. V Dolomitih, Cen- tralnih Alpah In VVilder Kaiserju ni pri ocenah nobenega »popusta« in prav tam beležijo celjski alpi- nisti najtežje vzpone. Trvič lelos so med ponovitvami tudi take, ki štejejo med najtežje v Evropi. Ctrlo najtežja in najbolj tvegana mcid njimi (francoska spominska) v Zahodni Cini je na našem se- znamu, In nova »Celjska smer« v funta Fridi. Razveseljivo pri letošnjem de- lu je predvsem to, da se mladi pripravniki In celo tečajniki zelo hitro vključijo v aktivno pleza- nje in pri tem včasih celo pre- hitevajo normalen razvoj, kar la- hko postane nevarno. Alpinizem še vedno ni in tudi ne bo »norma- len« šport, čeprav se mu zelo pri- bližuje predvsem tam, kjer govo- rimo o treningu in vsakodnevni vežbi. Pred desetletji se je pleza- lo priložnostno in res samo v zabavo iu sprostitev, današnji vr- hunski dosežki pa zalitcvajo poleg psihične tudi popolno fizično pri- pravljenost in atletsko utrenirane- ga plezalca. 'J°t;bnii'na ocena A4 (francoska diretissima) je zastra- šujoče garaško delo, ki .se ga lo- tijo samo izjemni plezalci. Na zaključku v Logarski dolini je bilo sprejetih l.i tečajnikov med pripravnike, štirje (lisjak Ivan. Deželak Vinko, Šah Marja- na in Bergant Andrej) pa so po- stali člani AO Celje. V odseku deluje danes 18 članov in 20 pri- pravnikov. Nov odbor: načelnik Ciril Debeljak-Cic, namestnik Cre- pinšek Janez, tajnik Zevnik Cvet- ka, gospodar Canžek Franc, bla- gajnik Šah Marjana. Na sliki: Te- čajniki nad Turškim žlebom ob prvem letošnjem zimskem vzponu. CIC HALA GOLOVEC MNOGO HRUPA ZA MNOGO DENARJA če Isthlko vse, kar se je dogajalo v petek, 10. de- cembra v športm dvorana Go- lovec, opišem z besedo mno- go, potem je bilo to mnogo hrupa za mnogo denarja in mnogo preveč maiiganov v krvi publike, katere povpreč- na starost se je gibala nekje okoh 17 let. Da so ansambla PREDME- STJE, ki je riastopdil name- sto najprej najavljenega an- sambla OKO, YU GRUPA in PARNI VALJAK, kvalitetni ansambla in predetavraika JU- GOSLOVANSKEGA ROČKA, to vemo. Da pa se v petek mi dogajalo nič senzaedonal- no novega, smo slišali. In ker nisem poklican niti na- prožen, da koncert kritizi- ram po glasbena platj, naj pri tem tJudd ostane. V očd p>a me jc zbodel 6lab obisk koncerta. Nekaj sto obojskovalcev je razočara- lo še največje pesimiste. Varoka pa ni bilo treba iska- ti daleč, saj se je ponujal kar sam od sebe. Sest starih tisočakov je bilo treba odšte- ta za VpStopnioo in lahko si predsita^iljamo razočaranje ve- likega števila mladih, ki so zaradi plitkega žepa posluša M koncert kar pred vrati. In še lahko verjamemo Ha- sanu Juseiiiu Efendiču — vod- ji ansambla PARNI VALJAK ter 2iki Jeliču, ki je v še- stih letih z YU GRUPO pre- meril Jugoslavijo po dolgem in po čez, je bila cena, ki je bila višja kot kjerkoli drugje v Jugoslaviji, glavni vzirok slabega obisika.. Vzdušje, ki ga lahko opi- šemo z besedami poskako- vanje, ploskanje, žvižganje in kričanje, pa ni botrovalo to- liko glasba kot alkohol, ki so ga pridno točili v bifeju pred dvorano. Tako je maj- hen del publike, ki je mimo sedel na stolih, prisostoval dvema programoma. Tistemu glasbenemu na odru in tiste mu pred njim, ki ga je izva- jala publika. In ta je bil, če že ne boljši, pa vsaj pestrej- ši, saj smo lahko spremljali vse od prerivanja, dvobojev, plavanja p>o parketu, pa do najnovejših in najnevadnej- ših gimna,stičnih ter telovad- nih prvin, od katerih bi lah- ko Miito Trefalt nekatere mir- no ijvmsiil v TV tram oddaje. Pa še nekaj o ponosu celj- ske športtie dvorane pod Go. lovcem. Ce pod besedo šport razumemo nekaj, kar je v pravem nasprotju z alkoho- lom in nikotinom, potem dvorana po končanem kon- certu ni kazala nobene podob- nosti s športno dvorano. Ce- le in razbite steklenice od pi- va, čdkd in podobni odpadki nam verjetno ne smejo biti v potios. In ker je vse dobro kar še dobro konča, potem mora tako biti tudi v tem piimeru. Želja pa je, da bi bik) takih prireditev več, ven- dar ob nižjih cenah in zapr- tem bifeju. BORIS KMET (ma.) ŽALSKA MLADh NA: POMOČ PRI GRADNJI CEST Tudi žalski mladinci so od- ločno ix>dprli načrt akcije sindikaitov v občini, s kate- ro naj bi v prihodnjih šti- rih letih zagotovUi denar za gradnjo cest do višinskih kmetij v občini. Delavci ia žalskih organizacij združene- ga dela naj bi v teh letih prispevali svoj enodnevni za- služek in tako zbrali denar, ki bi omogočil gradnjo cest do teh kmetij. Še vedno je v občini namreč 150 kmetij, ki nimajo niti osnovne cest- ne povezave z dolino. ŽialiSki mladinci pa ne mi- slijo ostati le pri načelni pod- pori tej akciji. Na nedavni seji predsedstva občinske konference ZSMS so skleniU, da bodo organizirali mladin- ske delovne akcije na grad- biščih teh cest. Delavci lah- ko torej pomagajo z denar- jem, mladi pa bodo pomaga- li tudi z detlom. Staša Gorenšek FOLKLORA V Wl V zadnjem času išče moda vse več idej in domislic v ljudskih folklorah sirom sveta. Takole v jesenskem in zimskem času se seveda največkrat spomni na Ru- sijo, rusko narodno motiviko in njene značilnosti. Tako je tudi letošnja jesensko-zimska moda prežeta z njenimi posebnostmi. To so izrazito ruske moške srajce % ravnimi ozkimi ovratniki, ki jih zdaj oblečemo že kar čez debele vol- nene puloverje in ki morajo izgledati vsaj eno številko prevelike. Naj bodo ozka, nagubana in ravna krila še bako moderna, k takšni srajci bomo oblekle debelo volneno valovito krilo, ki je prav tako del folklore. Pa seveda obule ravne usnjene visoke škornje in poveznile na glavo toplo krzneno kučmo. 16 stran — NOVI TEDNIK Št. 50 — 16. december 1976 ŠPORTNI NOVINARJI SLOVENIJE IZBRALI TUDI CELJANI NAIBOUSI EKiPNO NAJBOLJŠI URHOVA IN MAR^NČEVA Kot vsako leto so tudi letos športni novinarji Slovenije v posebni anke- ti izbrali najboljšega športnika, športnico, šport- no ekipo in prireditelja športnega tekmovanja. Med ženskami je zmaga- la odlična igralka tenisa in evropska amaterska pr- vakinja Mima Jaušovec iz Maribora, med športniki pa evropski mladinski pr- vak, ki prav v tem času z velikim uspehom nasto- pa v Češkoslovaški, pla- valec Borut Petrič iz Kra- nja. Med športniki se je na četrto do sedmo me- sto uvrstil edini celjski olimpijec Vlado Bojovič, član RK Celje. Med ekipami sta prvi svetovni prvakinji v keg- ljanju Magda Urh in Ja- nja Marine (KK Celje), drugi Rokometni klub Ce- lje in 4.-5. Atletsko dru- štvo Kladiv ar. Za najboljšo organizaci- jo tiskovne službe so iz- brali organizacijo na Bal- kanskih atletskih igrah v Celju, kjer je v mnogem do tega pripomogla tudi redakcija NT in RC. Podelitev priznanj bo danes popoldne v Novem mestu. Vsem dobitnikom visokih odličij tudi naše čestitke. TONE VRABL ŠŠ[ v Kiuua a©iega'ujv v Ljubljani so v preteklem tednu na svečan način po- delili zlate značke najbolj zaslužnim mentorjem SSD v naši republiki. Od 14- nagrajencev srečamo tudi štiri iz celjskega področ- ja: Slavka Kokota iz celj- ske gimnazije, IVUIeno Kolnik iz osnovne šole Franja Vrunča na Hudi- nji, Teo Podgoršek iz os- novne šole Biba Ročk v Šoštanju in Karla Juga iz zavoda SRS za šolstvo, enota Celje. Predsednik repubMškega centra ššD mag. Milan Fabjančič je uvodoma pod- črtal množičen razvoj ššD na osnovnih in srednjili šolah v naši republiki, kjer je še posebej omenil uspešno rast in množič- nost te mlade organizacije v celjski regiji. Sekretar C ŠŠD prof. Tine Rožanan je ob podelitvi prvih do- bitnikov teh značk pod- robno podčrtal utemelji- tev republiške žirije. Iz teh utemeljitev velja pou- dariti, da sta Slavko Ko- kot in Karel Jug pionirja šolskega športa tn ššD v Celju, kjer delujeta na tem področju že nad 30 let, Milena Kolnik že pol- nih 20 let uspešno dela v ŠŠD, zadnjih 15 let pa je pn nipni veliki zaslugi ŠŠD Hudinja med naj- boljšimi v repubhki. Tudi Tea Podgoršek ima za se- boj že skoraj 20 let peda- goškega dela v telesni kul- turi, kjer Je bila nadvse aktivna v 'delu ŠSD, še predvsem pri razvijanju tabomištva tn drugih množičnih obhk delovanja sekcij in krožkov na os- novni šoli Biba Ročk v Šoštanju. ŠSD B. Ročk se pravtako že vrsto let uve- ljavlja med najboljše v naši republiki. Pi*vim dobitnikom zlatih značk mentorja ŠSD ve- ljajo tudi čestitke našega uredništva. SMUČANJE: BODOČA USMERITEV SMUČARJEV Po dveh ietih so polagali ob- račun svojega dela tudi smučarji, zbrani v SD Izletnik. Okrog 300 mladih udeležencev na tej skupšči- ni, ki je bila v dvorani AD Kla- di var, je z največjiiH navduše- njem pozdravljala bodočo usmeri- tev tega smučarskega kolektiva v naši občini. O uspeliiti teianoval- cev, predvsem v alpskem smuča- nju, ki postavljajo SD Izletnik med deset najboljšili smučarskili društev v SFR.I, ne velja ponov- no ponavljati rezultatov. Morda velja odvojiti visoke uvrstitve An- dreje Jezernikove, ki je sedaj stal- na članica državne reprezentance, pa perspektlvniii mlajših mladin- cev in mladink Barbke Jagrič, Daše Jug, Roblja Klakočar ter pionirja Janka Cesarja. Za njimi je še I.') mladih tekmovalcev, ki s svojimi točkami po kategoriza- ciji vse boli »filMo v os;r)rpfI!r. Podčrtali vcija v vccji lucti no- vo usmeritev v razvoju smučar- skega športa v celjski občini. V prihodnje bo društvo enakovred- no razvijalo vse tri discipline — alpsko smučanje, skoke in teke! Trenutno je za skoke prijavljenih kar 76 skakalcev. Zal zadnji dve zimi nista omogočili izvaj.anje vad- be in tekmovanj na skakalnici v Mestnem parku, na Gričku in na Polulah. Za nadomestilo je slu- žila le 23 m skakalnica na Gol- teh, ki so jo uredili vrli skakalci iz Andraža. Oblikovana je tudi že prva skupina za smučarske teke. Treninge bo vodila izkušena biv- ša tekačica, večkratna državna pr- vakinja in udeleženka OI v Corti- ni Arbajter — Belaj Amalija. Za alpsko smučanje, kjer je trenut- no največ interesa, sta na voljo 2 profesionalna trenerja in nad 36 aktivnih smučarskih učiteljev in vaditeljev. Ves strokovni ka- der bo v novi usmeritvi smuča- nja imet polne roke dela. Delavci SD Izletnik bodo vse strokovne kadre usmerili v ŠŠD, kjer bi naj poživili delo smučarskih krožkov in sekcij, strokovno po- magali pri izvedbi smučarskih šol (začctniških in nadaljevalnih), perspektivne mlade talente pa us- merili tudi v tekmovalno smuča- nje. Načrt predvideva vadbo tri- krat tedensko — dvakrat na sne- gu in enkrat suho vadbo v telo- vatlnlcah in na igriščih. V prvih akcijah se je v SD Izletnik že prijavilo 2,56 pionirjev in pionirk od šestih do desetih let starosti. Skratka gre za zgodnjo usmeri- tev, saj vselej trdimo, da je smu- čanje šport mladih. Ob tej novi uspioritvi pa velja podčrtati zdrav- stv< lin in življenjsko pomembnost smučarskega športa, kjer je med drugim zahteva ponovno navaja- nje kar najširšega kroga občanov In delovnih ljudi z bivanjem v naravi. V tem ima smučanje v vseh svojih oblikah kot individu- alni in množični šport še po.seb- no mesto v naši telesni kulturi. V tem smislu je izzvenela tudi razprava predsednika ObK ZSMS Francija Pusarja. ki je ob takšni usmeritvi dela obljubil tudi širo- ko podporo mladinske organizaci- je. K. JUG ŠAH: ODLOČITEV V NEDELJO v soboto bo padla odločitev o letošnjem zmagovalcu v šahovski republiški ligi. Celjski šahisti bo- do namreč v zadnjem kolu v Le- scah pri Bledu igrali proti edine- mu protikandidatu za osvojitev pr- venstva. To srečanje bo težkol Celjani so v predzadnjem kolu premagali v Celju* Novo mesto z rezultatom ",5:2,5. Tu so popravili spodrsljaj zadnjih dveh kol, ko so dosegli nekoliko slabše rezultate proti Braniku in Izbiri ter izgubili vo- deče mesto. Toda s takšno vo- ljo In formo bi lahko uspeli tudi v srečanju proti Lescam. Tokrat so Celjani zaigrali Iz- vrstno. Po zanimivih igrah so to- čko osvojili Pešec, Cegler, .Stud- nička, Krambergerjeva, Ermanova In Planine. Remlzirali pa so Ber- var, Jazbe in Mikac. Izgubil pa je Streiher v zelo zanimivi in Ize- načeni Igri. Zadnji rezuUati pa so prinesli dvema celjskima šahistoma mož- nost, da osvojita naslov mojster- skega kandidata. To sta Frane Pešec, ki je že zbral dovolj točk in Robert Ceglar, ki potrebuje za ta naslov v zadnji tekmi samo remi. Zato za ta podvig naše če- stitke. J. KUZMA ŠAH V ŠENTJURJU Kot vsako leto so se tudi letos pomerili na zaključnem brzopo- teznem turnirju v Šentjurju pri Celju najboljši šahisti. Nastopilo jih je petnajst. Zmagal je llrib- šek pred Kunsbergerjem, Kolma- nom in ostalimi. jk KOŠARKA: PORAZ V ŠIBENIKU Celjani so v X. kolu II. ZKL — zahod gostovali v Šibeniku. Do- mov so se vrnili praznih rok. Sre- čanje so izgubili s 67:79 (33:41). Sam rezultat pa ne daje prave po- dobe borbe pod koši. Vendar so domačini le uspeli v zaključnem delu prvega polčasa odlepiti .se od nasprotnika in si priigrati le- po prednost. Tudi v II. polčasu so se Celjani Se krepko upirali gostom, znižali razliko na vsega 6 točk, potem pa se .je ustavilo. Trener Zmago Sagadin je med drugim dejal: »Nismo igrali sla- bo. Vendar sem tokrat imel na voljo nckompletno ekipo. Stefan- čič je zaradi poškodbe z Medve- Sčakom še vedno nesposoben za igro. Kralj .|e nastopil poškodo van. Saholčkl .Je ves teden prebo- leval gripo, Suhotič pa zaradi služ- bene odsotnosti teden dni nI tre- niral. Tako sem krpal peterko v vsej tekmi. Tokrat je naše igral- ce zapustila sreča pri zaključnih metih pod koši. pa tudi od daleč niso zadevali skozi obroč. V tem je glavni vzrok našega poraza. Bi- li smo zelo neučinkoviti. V sami igri pa smo bili enakovredni do- mačinom. V samem finišu so nam gostje pobegnili, saj so zaradi pe- tih osebnih napak odšli Iz igri- šča kar trije naši igralci — Roz- man, Kuljad In Pongrac. Naš si- cer najboljši igralec SabolčkI je bil tokrat zaradi bolezni nemočen pri zaključnih metih na koš. kar se nam je močno poznalo. Odlič- no sta zaigrala Trobiš in Gole. SIcer pa si Iz tega srečanja ni- smo obetali kaj dobrega.« Uspešni strelci pa so bili — Trobiš In Pipan po 10. Kralj in Rozman po 9, Gole 19. Pongrac 4, Kuljad in Sabolčki po 2. Po predzadnjem kolu I. dela prvenstva imajo Celjani 12 točk, so še kljub negativni razliki v ko- ših n« četrtem mestu. Na.slednii teden bodo nastopili doma v der- bi srečanju s kranjskim Trigla- vom, ki .je kot republiški prvak trenutno na z.idnjem mestu v tej ligi. Prepričani smo lahko, da si bodo celjski igralci opomogli in se na domačih tleh revanžirall za poraz, ki so ga letos doživeli v republiški ligi v borbi za naslov prvaka Slovenije. Jt. JUG LUDVIK KAČIČ: ŠPORTNIK ŽALCA Ob zaključku letošnjih sindikahiih Športnih iger v Žalcu so razglasih tudi najboljšega športnika ob- čine, najboljšo tekmoval- no ekipo, ŠŠD in organi- zacijo. Za športnika leta je bil proglašen kegljač reprezentant Ludvik Ka- čio, ki je letos na držav- nem prvenstvu osvojil tretje mesto, za najboljšo tekmovalno ekipo so pro- glasih rokometaše Miner- ve iz Griž ter za najbolj- šo organizacijo meddrušt- veni planinski odbor pla- ninskih društev. T. TAVČAR ROKOMET ZLATA VREDNI TOČKI ODLIČNA !GRA — VUKOJE DAL 12 GOLOV četrti nastop celjskih ro- kometašev pred domačim ob- činstvom v I. zvezni ligi se je na vso srečo končal — srečno! Gostje iz Niša so mo- rali priznati premoč domačih igralcev, ki so zmagali pred- vsem zaradi boljše igre v drugem polčasu z rezultatom 19 proti 14. Kaj lahko pove- mo o tekmi, ki si jo Je ogle- dalo blizu 3000 gledalcev (za- radi obiska se Celjani uvr- ščajo med najmočnejše v Ju- goslaviji za to športno pano- go!)? Predvsem to, da so do- mači igralci bili tako kot mnogokrat doslej zlasti v pr- vem polča.su povsem zgub- ljeni, da so igrah nervozno, nepovezano, preveč na pamet, da so zapravljali »stoodstot- ne« žoge za dosego gola in da so se dah vse preveč pro- vocirati gostom, ki so i.grali SVOJO igro s svojo računico. Temu so do neke mere na- sedli tudi gledalci pa oba sodnika, ki sta sicer dobro vodila srečanje, tako da je prišlo večkrat do prav muč- nih situacij. Na vso srečo se je situacija bistveno spreme- nila v drugem polčasu in Ce- ljani so zasluženo zmagali, dragoceni točki pa sta ostali v domači vitrini, ki se je zdaj povzpela že na osem. Pri tem gre vsa pohvala resnično do. bremu strelcu Vukoju, ki je sam dosegel 12 golov, pa re- prezentančnemu vratarju Zor- ku, ki je bil v kritičnih tre- nutkih na mestu. S to tek- mo pa lahko tudi ponovno ugotovimo, da trener Tone Goršič razpolaga s sorazmer- no skromnim izborom igral- cev, saj breme ekipe slej ko prej nosijo oba brata Boje- vič pa Zorko in Vukoje, del- no Mrovlje, Božič, Levstik, Ivezič in smo že pri koncu. To je brez dvoma premalo za tako pomembno tekmova- nje, kot so naporna srečanja v zv2zni ligi. Zdaj so Celjani z osmimi točkami na osmem mestu s pozitivno razliko v golih — 190:187. V prihoanjem kolu bodo gostovali v Bjelovarju proti pokalnemu prvaku Par- tizanu, ki Je trenutno z dese- timi točkami na petem me- stu. Srečanje bo zanimivo, saj bodo na obeh straneh nastopih številni reprezentan- ti. Glede na to, da Celjani zlasti dobro igrajo v gosteh in da po drugi strani Parti- zanu v novem prvenstvu ne gre najbolje, je ob pametni igri prčakovati tudi kaj več kot samo poraz. TONE VRABL Balet na igrišču bi lahko zapisali pod posnetek, ki ga je na zadnji tekmi med niškim Železničarjem in Celjem napravil naš sodelavec Tone Tavčar. Na posnetku so z leve proti desni bivši reprezentančni vratar Živkovic. D. Živkovič (2), Miha Bojevič, Mrovlje in v padcu mladinski državni reprezentant Slako Ivezič. Foto: TONE TAVČAR Zastopnik republiške ZTIiS Kari Jug izroča zlato značko zvezne ZTKJ reprezentančnemu vratarju Zdenku Zorku za vrhunske dosežke v rokometnem športu. Ob njem na levi strani je Miran Pevnik, ki je prejel darilo kluba za odhod na novo življenjsko pot (poročU se je!), ob Zorku pa so še Anderluh, Petro\ič, Božič, Ivezič in predsednik kluba Stane Bizjak. Foto: TONE T.AVČAR HOKEJ NA LEDU: ZMAGA NAD MEDVEŠČAKOM Celjskim hokejistom je uspel ve- liki jiodvig. Dolgoletna želja se ,je uresničila. V prijateljski tekmi so premagali odlično ekipo IVlcdve- ščaka iz Za.greba z rezultatom 12:11 (4:2, 2:1, 5:4). Bila je to vsekakor lotos najboljša predsta- va domače ekipe. Gostje, ki so na-stopili s Felcem in Ivom Ja- nom, so v začetku nekoliko pod- cenjevali domačine. Ti so povedli s 4:0 in gost.je so se morali moč- no truditi, da so rezultat izena- čili do kraja druge tretjine. Naj- lepšo igro pa smo videli v zad- njem delu tekme. Gost,ie so že vodili z 10:7, ko so ccl.Jski igralci z izredno igro na.Jprej izenačili in pozne.je z zadetkom Br.atca v zad- nji sekundi zmagali. V ekipi Celja so tokrat bili od- lični prav vsi. Posebno pa so uga- jaU Bratec, Vrtovšek. LesJak. Dani in Bojan Kerkoš ter mlada trojka Zorko, Ograjenšek in Ant- lej. In še strelci: Dani Kerkoš 3, Zorko in Bratec 2, Vajdetič, Vr- tovšelf in Ograjenšek po en za- detek. Preteklo soboto Celjani niso odigrali prvenstvenega srečanja proti Mladosti. V Zagrebu doma- čini niso dobili ledene ploskve. Srečanje je tako preloženo. Nastopili pa so mladinci. V pri- jateljski tekmi so premagali član- sko vrsto Stavbarja v Mariboru z rezultatom 8:3 (4:3, 1:0, 4:0). Strelci na tej zanimivi tekmi so bili Perčič 3, Lukanc 2, Zupane, Sendelbah in Dimec. Po tekmi je trener Jože Trebu- šak povedal: »Ko bi igrali na vseh tekmah tako! To je naša ig- ra. Žal pa imamo premalo težkih tekem, da bi fantje napredovali. Potrebno bo le nadaljevati z vad- bo in takšno igro, pa bodo tudi še večji uspehi.« J. KUZMA ODBOJKA: NOV USPEH GOLOVCA v tretjem kolu ženske od- bojkarske lige so tekmoval- ke odbojkarske sekcije Golo- vec v Slovenj Gradcu prema- gale Mislinjo z rezultatom 3:0. Celjanke so bile premoč- ne in so s sigurno igro navdu- šile. V prihodnjem kolu se bodo Celjanke srečale v ne- deljo v Celju z vrsto Jesf^^ic. St. 50 — 16. december 1976 NOVI TEDNIK — stran 17 NOVOLETNI SEJEM DARIL V HALI POD GOLOVCEM DARILA ZA VSAK ŽEP! Vsakdo od vas, dragi bralci, ki je šel danes dopoldan po Dečkovi cesti mimo hale pod Golov- cem, si je prav gotovo z zanimanjem ogledal veliko lutko dedka Mraza na strehi hale. Dedek Mraz pa ni postavljen samo zato, da bi napovedal trenutke veselega pričakovanja, ki sprem- ljajo vse zadnje dni starega leta, temveč razigrano, kot samo on zna, razglaša novico, da je odprt prvi novoletni sejem daril v Celju. Mnogi Celjani in prav tako tudi okoličani, smo te novice gotovo veseli, saj nas bo sejem novolet- nih daril rešil iz marsika- tere zadrege. Je že tako, da pričakovanje novega leta prinaša s seboj tudi skrb. s čim obdarovati svoje najbližje. In tako pričnemo v zadnjih de- cembrskih dneh mrzlično stikati po trgovinah, se prerivamo v množici, ki se prav tako ogleduje za darili in kupuje, kupuje ... Največkrat pa se nam pri- peti, da se po številnih obiskih v trgovinah še ve- dno ne moremo odločiti za nakup darila. Zato se nekaj dni pred silvestr- skim večerom zapodimo še zadnjič v trgovine in kupimo, kar nam pač pri- de pod roke. S kupljenim darilom pa seveda nismo zadovoljni. Novoletni sejem daril v hali pod Golovcem pa nam obeta pravo zadovoljslvo pri izbiri daril za naše najbližje. Kajti na okusnih, predvsem pa preglednih Ifi dobro založenih pultih. bomo našli na tisoče pred metov, med katerimi bo- mo lahko izbirali darove. Za obdaritev otrok bodo kot nalašč številne igrače, med njimi priljubljene kocke, lutke in avtomobili. Darila odraslim pa bomo lahko izbirali iz bogate za- loge usnjenih izdelkov (za katere bo veljal vseh pet dni novoletnega sejma da- ril še poseben popust), kristala, v katerega bo moč vgravirati tudi posve- tilo ali ime obdarovanca, posode, eiektroakustike, bele tehnike, galanterije in boljšega, darilnega pro- grama konfekcije ter ob- lačil. Pa kaj bi še našte- vali! Raje se v dneh no- voletnega sejma daril kar sami podajmo v halo pod Golovcem ter si osebno oglejmo pestro parado iz- delkov, med katerimi vsak zase predstavlja tudi svo- jevrstno darilo, in še to- le: proizvajalci, ki v se- jemski hali razstavljajo in seveda prodajajo svoje iz- delke, so ob tej priložno- sti pripravili tudi poseben sejemski popust, veliko proizvodov pa bomo lahko kupili še pod ugodnimi kreditnimi pogoji. In še ena ugodnost je vezana na novoletni sejem daril v hali pod Golovcem v Celju: to je velik parkir- ni prostor. Čeprav se zdi ta omemba komu nepo- trebna, je marsikateri ku- pec v Celju zelo nejevo- ljen, ko mora prenašati številne zavitke ali težje predmete od trgovine da- leč proč do parkirnega prostora. Nejevolja zaradi tega bo minila, če se bo- mo zapeljali pred halo pod Golovcem in se na- menili na sejem novolet- nih daril. V sejemskih dneh pa bo v hali pod Golovcem še več spremljajočih prire- ditev. Tako bo tekel v dneh do nedelje tudi po- seben sejem rabljene smučarske opreme, obi- skovalci bomo zavili tudi v novoletno restavracijo, ki bo nudila sladokusno izbiro najrazličnejših jedi, morda pa si bo kdo od vas privoščil tudi kako sladico v sejemski slašči- čarni. In še presenečenje- v sejemskih dneh, oziro- ma večerih, bo v poseb- nem družabnem prostoru hale ples, kjer se bodo obiskovalci lahko zavrteli v veselem ritmu disko glasbe ter ob zvokih dveh zabavnoglasbenih ansamb- lov. Ples se bo vsak večer pričel ob 20. uri, zaključil pa uro po polnoči Ob koncu pa smo dolžni še povedati, da bo sejem odprt od danes, 16. de- cembra, do srede. 22. de- cembra, in sicer vsak dan od 10. do 20. ure. In ne pozabite: dedek Mraz vas vabi na prvi sejem novo- letnih daril v Celju! Naj bo sejemsko d?ri!o tudi vaše darilo' Po velikem uspehu obrtnega sejma, s katerega je naš posnetek, se nam obeta še etna privlačna sejemska pri- reditev. RAZGLEDOVANJE PO BENEČIJI (2) SVETLOBA IN SENCE RONK v spodnjem t-olcu Soče, M se ji po laško reče — Isonzo, ima človek morje nenehno v nosni- cah, čeravno ga vid še ne doseže. O bližini morja vreščijo galebi, ki se spo- zabijo v let nad lenimi vodami »bistre hčerke pla- nin«. Ronke. Pravzaprav Ron- chi dei Legionari. Ne vas, Z besedo Jure Krašovec in sliko Drago Medved ne mesto. V ravnini leži in ob križišču železsniških prog iz Italije proti Trstu in Gorici. Beseda Ronke pomeni srp in bržčas je bila tu zares žitnica Be- nečije. Bližina industrij- skega Tržiča je poljedelj- ski značaj Ronk spridila, tako je zdaj mešanica vse- ga, industrije, obrti, tu- rizma, trgovine in še ne- kaj kmetijstva. Tod nao- koli niso redki sadonos- nifci in vinogradi, ki jih v času zorenja prekrijejo z mrežami, da bi ptiči ne obrali letine, ko se na je-. sen tod čez sehjo iz se-.i verne Evrope na jug. Kakor so Ronke pravza-] prav majhne, tako se v njenem cestnem labirintu ^ lahko vrtiš ure v krogu, kot bi te nosUe coprnice — zaradi znamenitega eno- smernega prometa v so- sednji Italiji. In takoprav- zap'-av ne morem reči ali so Ronke takšne kot Ža- lec ali so precej večji kraj? So pa Ronke kraj, kjer je še vedno veliko Slo- vencev, ki se naslanjajo na bližino dveh močnih oporišč, na Trst in na Go- rico. »Nekaj sto se nas zbere, če je priložnost za to, pri- poveduje Edo Vižintin, ki v Ronkah velja za mece- Pred i>etuni leti, 4. avgusta je bila v Ronkah v osnovni šoli Leonardo da Vinci raz- stava del skupine Junij, ki bo ravno jutri tudi v Celju po petih letih imela razstavo v Muzeju revolucije. V njem so pred šestimi leti razstavljali slikarji iz Ronk, Foto: LEBAN, RONCHI na likovnega ustvarjanja. Ljudje z manj zanimanja za Ukovno umetnost pa ga zagvišno poznajo kot oš- tirja in taksista. Živahen človek je ta Edo Vižintin. Vsestranski. Z enim oče som pogleduje po gostil ni, ki jo izza točilne mi- ze vodi njegova žena, z drugim ošvigne cesto, kjer stoji njegov merce- des ter opreza za stran- kami. No, medtem ves zagret razlaga o dejavno- sti domačih likovnih ama- terjev, o stikih s sosed- njimi skupinami, o raz- stavah. Ena takih je bi- la ravno tisti čas v go- stinskem salonu njegove- ga nekoliko razsežnejše- ga bifeja. Tile ljubitelji čopiča in barv pač nima- jo nobenih kompleksov zaradi tega, ker visijo njihova dela v gostišču. Zakaj neki? Tu jih vsaj ljudje vidijo . . . No, res je tudi, da se tu v Ron- kah najbrž ljudje v go- stilnah ne nasekajo do onemoglosti in da ni ne- varnosti, da bi slike po- škodovali. In še eno last- nost morda imajo, da o tistem, česar ne razume- jo, ne govorijo na ves glas. »Celje. Oh, Celje! Se veda! Oni dan sem peljal neke stranke skozi Celje v Rogaško in Atomske toplice, pripoveduje Edo Vižintin, ki meje niti ne omenja ~ kot da je ni. On gre v Ljubljano, v Celje, v Zagi-eb . . . Kot doma se počutijo. Mi pa pokažemo nos v Trst in so nas polna usta o potovanju v inozemst- vo. Z Dragom, ki so mu Ronke bolj domače, gre- va na slepo srečo iskat Antonia Ferfoglia. Fur- lan? Lah? Kje pa. Slove- nec in kakšen! Borec od leta 1941. Tolkel se je med primorskimi in med italijanskimi partizani. Vstopiva v njegovo trgo- vino z obutvijo. Mlada prodajalka obžaluje. V Ljubljano da je skočil. Je bila prodajalka hči, so- rodnica? Slovenka vseka- kor. Pa imajo Ronke tudi neprijazno lice. Recimo v uhci, ki je ena najlep- ših, najbolj širokih in se je pred vojno, med njo in po njej imenovala Via D'Annunzio. Pesnik pač. Seveda, pesnik že, pa tu- di intervencionist in li- terarni steber fašistične ere v sosednji Italiji, še bolj kot to je neprijazno njegovo ime v Reki, kajti Gabriele D'Annunzio je popeljal čmosrajčnike na pohod nad Reko. Takim spomenikom in pomnikom, ki poudarja- jo vzhodnim sosedom na- perjeno ost ni ravno ma- lo. In kot kaže, jih skrb- no negujejo. Lahi, seve- da. Nadaljujmo pot čez be- neško ravan. Gradež iz- pustiva iz seznama. K sreči med potresniki, ki so jih selili v obmorska letovišča, da bi prezimili, ni veliko beneških Sloven- cev. Ostali so v svojih razrušenih vaseh in raz- majanih domovih. Zaslu- tih so nevarnost, da bi, če bi enkrat odšli, ne pri- šM več nazaj. ROČK IN POLITIKA 220 V CARTER PRI VOLITVAH GLASBENA PODPORA Zadnje ameriške predsed- niške volitve so nazorno po- kazale, da tudi v politiki ne gre več brez podpore glas- benilkov. Velik del svoje zmage na volitvah lahko Ji mmy Carter pripiše pomoči ročk glasbenikov, že v pre teklosti so bili znani prime- ri, ko so imena iz glasbene- ga, še bolj pa filmskega sve- ta odločno zastavljala svojo besedo za tega ah onega predsedniškega kandidata. Tako je bil, na primer, Frank Sinatra velik prijatelj Kennedijevim, John Wayne je močno podprl Johnsona in še bi lahko naštevali. Prvič v zgodovini ameriških voh- tev pa se je eden od kan- didatov tako močno oprl na ročk glasbenike in — požel uspeh. Kot da je to slutil že Robert Altman, ko je po- snel svojo uspešnico — film Nashville, ki smo ga pred tedni še gledali na celjskem filmskem platnu. Kajti prav kot v tem filmu, ko so bdh glasbeniki tisti medij, ki naj kandidatu pribori kar največ glasov mladih, se je pripetilo v resnici. Guverner Georgie in sedaj ameriški predsednik Jimmy Carter se je v času predsed- niške kampanje spoprijate- ljil z vidnimi ameriškimi ročk glasbeniki in ljudmi iz industrije gramofonskih plošč. Pogosto se je pojav- ljal na nastopih znanih sku- pin, predvsem nastopih All- man Brothers Band in izko- riščal priložnost, da je ne- mirnim mladeničem, ki so čakah svojo skupino pred nastopom povedal nekako ta- kole: »Samo nekaj naj vam povem! Ime md je Jimmy Carter in borim se za me- sto predsednika ZDA. Rad bi vam predstavil svoje prija- telje — Allman Brothers Band«. Carter zelo ceni tudi Boba Dylana tn med kampanjo si je večkrat pomagal s citati iz njegovih pesmi, uporabil pa jih je tudi v svoji avto- biografiji, ko je med drugim zapisal: »Dylanove misli so mi bile v pomoč, da sem pričel razumevati, kaj je v tej naša družbi prav in kaj narobe«. Pa poglejmo, kdo je z in- kasom s svojih nastopov, ki so jdh reklamirali kot po- moč Carterju pri volitvah, novemu predsedniku še po- magal. Naj omenimo le naj- bolj zveneča imena: James Brown, Johnny Cash, BiH Graham (impresario), Jerry Moss, Diccky Betts, Chuck Leavel itd. Carter je pravočasno spo- znal, kolikšno moč vpliva na ljudi, predvsem mlade, ima- jo ročk glasbeniki. Spoznal je, da njim in besedilom nji. hovih pesmi prisluhnejo raje kot puhlemu političnemu go- voričenju. In to spoznanje je pravočasno spremenil v prijateljstvo z znanimi ročk imeni, ki so mu v kampanji bistveno pomagali. To pa je tudi dokaz, da bo v prihod- njih letih tudi na področju pop in ročk glasbe vse več zakulisnih in intrigantskih poskusov, s katerimi bodo ti ali oni kandidati skušali zase pridobiti čim bolj zve- neča imena. Bo to tudi ko- nec iskrenosti glasbe, ki se je rodila kot odpor proti si- stemu, kot vipor proti vla- davini denarja tn nehumano- sti? BRANKO STAMEJCIC V nedeljo sc je končal dvomesečni tečaj za gasilske podčastnike, ki ga je pripravila Med- občinska gasilska zveza v Celju. Tečaja se je udeleževalo 42 kandidatov, uspešno pa so ga končali iz OGZ Celje 7, OGZ SI. Konjice 16, OGZ Šentjur 2, OGZ Šmarje pri Jelšali 6 in OGZ Velenje 6. Pomlajen strokovni kader bo poživil delo v gasilskih društvih. F. MAVER NEPRIČAKOVANA VRNITEV: WAKEMAN SPET PRI VES v svetu pop glasbe je kot bomba odjeknila vest, da se je eden najboljših instrumen- talistov na vseh mogočih in- strumentih s tipkami Rick Wakeman vnovič priključil svoji nekdanji skupini Yes. Presenečenje je še večje, ker je le nekaj tednov pred tem VVakeman ustanovil svojo no- vo »super« skupino z Bili Bufordom In John Wettonom. Pred dobrima dvema letoma je Wakeman po izredne uspe- hu svoje solo plošče »Poto- vanje v središče zlmeje« za- pustil skupino Yes in se od- ločil za samostojno nastopa- nje. Izkazalo pa se je, da ni ravnal prav. Res je Wakeman izvrsten instrumentalist in dO zadnje podrobnosti obvlada vse instrumente s tipkami, Mnogi so ga zaradi izvrstne in raznovrstne igre na klavir- jih, orglah, moogu in sinte- tizatorjih, melotronu in dru- gih čudesih sodobne elektron- ske glasbe uvrsti h prav na vrh, žal pa mu zgolj tehnika ni pomagala. Manjkalo mu je svežih idej in kompozitorske svežine. Njegovi projekti »miti In legende kralja Artu- rja in vitezov okrogle mize«, »šest žena Henrika VIII.« m »No earthly connection«, so se izjalovili, izgubil je precej priljubljenosti, v zahtevnih glasbeno-baletnih predstavah pa tudi mnogo denarja. Zato odločitev o nastopa- nju v novi super skupini ni bila presenetljiva, bolj pa preseneča, da se je odločil vnovič nastopati s skupino Yes. Trenutno je skupina v Švici, kjer snema svoj nov album, člani skupine so pred odhodom v Švico po vrsti iz- javili, da jih povratek skesa- nega Ricka nadvse veseli. Se bo Rick pri Yes vnovič našel in dokončno umiril? Bomo vi- deli. NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slov, Konjice, Šentjur. Šmarje pri Jelšah in Žalec - Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5. poštni predal 161; Naročnina In oglasi: Trg V. kongresa 10 - Glavni In odgovorni urednik: Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Medved - Redakcija: Milan Bo- žič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Senlčar, Brane Stamejčič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Stra- šek, Tone Vrabl - Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Delo«. Ljubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena posa- mezne številke 3 din - Celoletna naročnina 120 din, polletna 65 din, četrtletna 35 din Za inozemstvo je cena dvojna, rekoči račun 50102-601-20012 CGP »Delo« LJubljana - Telefo n: 22-369, 23-105, oglasi in naročnina 22-800,