List 25. Tečaj gosp dar i brtnišk in naro Izhajajo vsako sređo po celi poli. Veljajo v tiskarnici j emane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gold. 80 kr., za Četrt leta 90 kr., pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr.. za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 19. junija 1867. Gospodarske stvari. Občni zbor kmetijske družbe v Ljubljani in stroške vsak đružbenik lahko pogleda v pisarnici kmetijske družbe Po većini gl to vani udje. so bili sprejeti vsi na novo sve- (Konec.) 8. predmet občnega zbora je bil ta, da se sadje-in murvorejcem podelé častna pisma in sre-berne svetinje. Sklep je bil, da se častna diploma poděli po nasvetu glavnega dru- štvenega odbora prečastitemu gospodu L. Pintarju fajmoštru v Zabreznici, po kterem je naši deželi vstal pravi drugi Piree po nasvetu predstojnika poddružničinega gospoda grofa Barbo-ta prečastitemu gospodu K. Gasperlinu, fajmoštru v Bučki, in ri : gospodarju Janezu Prijatelju v Hrastnem, po predlogu glavnega odbora gospodarju Janezu Pintarju pri sv. Tomažu v selski fari, gospodarju Blažu Bergantu pri sv. Tomažu v selski fari kajžarju Juriju Koblarju na Zalem Logu ? gospodu Martinu Potočniku, učitelju na Trati v poljanski dolini s priporočilom za Metelkovo ustanovo gospodarici Jerici Eberlovi na Zalem Logu. Sreberna svetinja pa je bila priznana: po nasvetu glavnega odbora gospodarju Jernej u Pintarju pri sv. Tomažu, gospodarju Blažu Pintarju pri sv. Tomažu, kmetiškemu mladenču Matevžu Okornu pri sv. Tomažu po nasvetu predstojnika poddružničinega gospoda 7 grofa Barbota gospodarju M at iju Rormanu v ; Dobruški vasi po nasvetu predsednika kmetijske družbe gosp. F. Trpinca: kmetiškemu mladenču Francetu Korbarju v pmci Viri i Vrtnarske skušnje. Da se lep sparge lj izredi treba je po- snemati Angleže. Oni kSaalu po vseh Svetih odsekajo špargeljnova stebla; ko so nekoliko dní ležala, jih sežgó, inpepél ta raztresejo po špargeljnovih gredah. Potem na gredo 20 čevljev dolgo in 6 čevljev široko denejo en voz frišnega gnojá, kteremu se nekoliko kurjeka ali golo bje ka pridene, zgodaj spomladi se greda plitvo okoplje in s soljo potrese. Živinozđravniške skušnje. * Proti hromoti žebet (Fohlenlahme), ktera je ena najhujših bolezin, priporoča Stockhardov časnik G1 a u b e r j e v o sol kot gotovo zdravilo. Mi sicer nismo tako lahkoverni, da bi mislili, daje to gotovo; vendar skušnje vredno je, ker je zdravilo dober kup in tudi sicer škodovati ne more. Žebeta hromasta že pridejo na svet; taka žebeta se ne morejo spraviti na noge, ne morejo glave vzdigniti, križ jim omahuje, kakor da bi bil mrtvuden. Neka kobila v Ukermarku na Nemškem je že več tacih žebet rodila; gospodar uboga svet zdravnikov, naj ko bil i, kadar bode zopet breja, vsak dan četrt lota v prah stolčene Gl aube rj eve solí (Glaubersalz) daje in sicer tako dolgo, da porodí. In žebé tako gleštane kobile bilo je zdravo. Oni zdravnik priporoča po velikosti in naturi kobile več ali manj omenjene soli na dan dati. (Samo tega ni povedal, ker povedati ni mogel, kako se kobili pozná, da nosi hromasto žebé v sebi?) D m irji poleg Medvod po nasvetu odbornika kmetijske družbe gospoda kmetovalec 4 lote mlek met pleneg y tim svetuje franeozk ona (Schwefel- dr. Orla: cestniku Janezu Rus-u na Lesnem Brdu. antimonium) in 6 lotov janeža v prah zmletega Ta Pri tej priliki nasvetuje g. dr. Orel zboru: naj se zmes se na vodi dá kravi zvečer. Tri jutra potem se li • i «• «lit i « • "1 t 1 • V • 1 1 • • v sl. vlada naprosi, da bi vprihodnje krepko podpirala poredoma daje kravi pol maslica jesiha, zmešanega s zasajevanje drevés ob cesarskih velicih cestah. Na- poličem vode, in pa perišče navadne kuhinjske soli. svet je bil soglasno sprejet. Omenjeni kmetovalec pravi da že fťiicv jJi cii v ji , ua zjkj prVl uau oc pri taki kravi, ktera sicer dobro molze dan se pok Gospodar Net iz Kokrice je ponudil na prodaj mleko zbolj družbenikom lepo in zdravo seme gorenskih svilnih pa njeno mleko ; to pak o ima 7 da ima pre mal črvičev. Račun družbeni za 1866. leto je hodki so znesli 5949 gld. 45y2 kr., stroški smetane do- 5283 gold. 67 kr., tedaj se je prihranilo 665 gold. 78*/2 kr. Prevdarek stroškov za 1867. leto je bil potrjen v kazal, da pa Kupeija sadjera na Stajarskem. Na železnici v Gradcu so naložili štajarskega dohodkih na 5393 gold. 78*/2 kr., v stroških na sadja od oktobra 1864. do majnika 1863. leta 85.887 4649 gold. 45 kr., po takem bi ostajalo konec leta centov, od tega je šio 70.286 centov na Dunaj in 844 gold. 33V2 kr. — Na drobno naštete dohodke 14.867 centov v Budo na Ogersko; ostalo se je od- 202 ložilo na železničnih postajah v Požunu, Rađenu poleg Dunaja, Sopronu itd.; 114 centov ga je šlo celó v Varšavo. — Ako se pomisli, da to sadje je samo na eni postaji (graški) iz dežele šio na prodaj, je pač očitno, da se ga veliko spečá po svetu in da je potem sadjereja vredna, da se je loti veliko pridnih rok. Obrtnijske stvari. Fužinske kosé. Iz Fužin na Gorenskem. Visoko na Gorenskem pod sivim Mangortom je ro-marjem na sv. Višarje dobro znan trg Šenfels ali Weissenfels. Po zemljepisni legi spada ta trg na KoroŠko, kajti od Rateč, najviše vasi v savski dolini, se Çride po dolgem klancu navzdol v grad „Pod Klancem." 'a kraj se tudi imenuje „na Fužinah", ker so tukaj od nekdaj fužine za železo, okoli kterih so se Nemci naselili, tako, da je tukaj več Nemcev kakor Slovencev; imé „Belapeč" je pa na novo izkovano, in domaćini nič ne vedó od „Belepečí." Toda danes, dragi bralec, ne bom ti popisaval sta-novcev, njih jezika, šeg in navad, tudi ne podrtin starega grada „Weissenfels" na strmem hribu unkraj trga na koroško stran, o kterem pravijo, da so metličarji iz Rateč iz sovraštva do Senfelcev, ki so jim v rokodel-stvo segali, po hudem boji razdjali, marveč peljal te bom v ondotne znamenite fužine, kjer od 1864. leta posebne izvrstne kosé izdelujejo. Dasiravno v pre-teklih zadnjih letih kupčija s to robo ni bila posebno dobra, našle so vendar fužinske kose kupca v domačih in tudi inostranskih krajih, posebno jih mnogo gre na Rusko, Poljsko, severno in južno Nemčijo, na Ces ko, Ogersko, Laško, Spansko in še drugam. Da so fužinske kose res izvrstne, lahko se tudi iz tega sklepa, ker so v kupčiji spodrinile druge dosihmal bolj znane in navadne kose, in povsod, kjer je bila ta roba očitno razpostavljena, je gosp. Klin cer, vlastnik teh fužin bil poslavljen, tako na priliko, v Mariboru leta 1865., kjer so se poganjale vse notranjo-avstrijske fužine, ie dobila sama ta fužina sreberno svetinjo, leta 1865. vCelovcu, leta 1866. na Dunaj i, in letos v parižki razstavi tudi sreberno svetinjo. Prednost teh kosá mimo druzih pripisuje se pa so-sebno umetnim pripravam fabrike, gnjeli jekla, in skrb-nemu izdelovanju. Pri izdelovanji se namreč rabijo plamenice (peči na zubelj , Flammofen), kjer se, namesti z ogljem in premogom, z drvmi kuri. Následek tega je, da se po vsi peči gorkota v enaki meri razdeli, na enaki stopinji obdrží, in se tako jeklo na vse strani enako razbeli, in ne pregreje, pa tudi njega posamezni deli ne zgoré, kar se pri navadnih vignjah zato večkrat primeri, ker ni mogoče, da bi celi kos jekla na enkrat enako razbelile, kajti navadne vignje se z ogljem in premogom kurijo; ogenj predježeljem (Esseisen), skozi kterega sapa piha, ima večo moč, kakor na straneh, zatoraj se ondi tudi jeklo hitreje ko drugod razbeli; tù se že skoro vari, predno se drugod za podelovanje pripravno segreje. Zatega-del se na sredi jeklo dostikrat pregreje , tudi večkrat sežge, in izdelek je potem krhek, se rad izkruši, in kosa postane na rezu zobata. Za izdelovanje se ne rabi samo navadno, temuč tudi vlito jeklo. Zato pa, ker navadno jeklo ni še popolnoma izčiščeno, in so mu večkrat še nekteri bolj surovi delci pridruženi, se ono večkrat pod kladvom na vodo dobro podela in pregnjete, predno se začnó iz njega kôse izdelovati. Potegnejo se namreč iz njega tanke šine; le-té se zopet zgrejejo in v ognji zvaré, potem pod kladvom v celoto dobro podelajo, in iz le-té štirivoglate, palec debele štange potegnejo. Vsaka štanga se razseka potem na posamezne kosce, kakor se za izdelovanje različnih kosá vpotrebujejo. Sedaj se še le izdelovanje kosá začne. Surovih delov že prosto, vlito jeklo se pa ne gnjete več kakor uno pod kladvom, ampak potegnejo se precej Štirivoglate, po palcu debele štange, in le-té se raz-sekajo kakor une na posamezne kosce. Zdaj se kosa, iz jeklenega kosca pod kladvom po večem potegne, in se ji prvotna podoba dá. Na to se začne njeno ročno izdelovanje, ter se ji prava podoba dá. Potem pride zopet pod kladvo, pod kterim se mehka pa tudi že trda in sicer dvakrat ostro in dvakrat gladko kieplje in gladi. • "„iSj ■ S tem podelovanjem in gnjetenjem se odpravijo vse plene, mehurci, in zagladijo se dolinice, in vse to k izvršenju enacega kaljenja cele kôse dosti pripomore. Posebni stroji (mašine) gladijo in likajo še kôse ; tù se toraj ogladijo in olikajo lepše in ličnejše kakor je to z rokami izvršiti mogoce. Tovarna (fabrika) ima tudi posebno umetno napravo, s ktero kôse kalí; ona obdrží neko pri kaljenji potrebno maščobo zmirom na enaki stopinji gorkote, in le to z drugimi umetnimi napravami vred v to pripomore, da se vsaka kosa more na vse strani enako kaliti. Vsakdo se popisanih dobrih lastnosti fužinskih kosá tudi lahko sam prepriča, ako jih pogleda v štacuni g. Bučarja v Ljubljani, kjer so te kose na prodaj. Umetnost jugoslavenska. * Iz zgodovine hrvaške bode na svetio dal 12 krasno litografiranih slik gosp. J. F. Mik e, obrazar in povestni slikar v Zagrebu. Prva slika: Do laz Hrva tah u danšnju domovinu svoju godine 638. prišla je ravnokar na svetio. Druga: Ljutovid čini savez sa Slovenci proti Frankom godine 819. pride na svitlo v 2 mesecih, in tako poredoma tudi vse druge. Kdor se naroči na te podobe in plača brž pri naročilu 2 gold, za 1. in 12. sliko, prejme vseh 12 po 1 gold. Kdor pa plača 10 gold, na enkrat, dobi celo zbirko. Cena posameznim slikam pa je 1 gld. 60 kr. Kdor si želi omisliti krasno povestnično zbirko, naj se oglasi pri izdatelj i samem v Zagrebu, ali pa v bukvarnici Giontinovi v Ljubij ani. „Novice" živo priporočajo krasno delo vsakemu našinců; zlasti čital-nicam utegnejo biti primeren kinč. Iz državnega zbora. Govor dr. Toman-a o adresi v državnem zboru 3. junija 1867. (Konec.) Moja gospoda! nečem slavne zbornice opominjati, kako so govorili nekteri državni poslanci; nečem zbi-rati besed, ktere smo zadnja leta slišali o izgubljenih pravicah ; ali to je resnica, niti se ne more tajiti, da je bila večina sklepov v državnem zboru taka, da ni bilo mogoče misliti na spravo, kakoršna je denes na- rejena. (Na desnici: dobro!) Tudi to je res, da so posamezni glasovi govorili za državne pravice ogerske dežele; — ti glasovi so se slišali s te strani vže 1861. leta itd. Res je, da je te zbornice preizvrsten poslanec med razpravami sprožil vprašanje, ktero je imel vedno in vedno pred očmi, kakor kakošno podobo, rekoč, da s februarskim patentom ni nič opraviti; da se mora sprava z Ogri ustano- 203 močí > nego viti, ter da je treba iokati po vsem drugačnih so bile tedanje. Ali državni zbor se nikoli ni dokopal do sklepa ali do razuma, kako se je trebé z Ogri pomiriti ; nikdar ni državni zbor zatajil februarskega patenta paicuia , ampak * " »«jmuwim , «m^aift i/uui. u o ta v ii u luičfc bilo s tem paten- Hrvatska svojo državno pravico. Cesarski patent od pripoznavši svojega kralja, avstrijskega cesarja, in kteri so to žrtvo zapečatili s svojo krvjo, ter si takrat z dejanjem osnovali samostojnost. (Na desnici: dobro!) Pa ne samo dejanski, ampak tudi ustavno ima vedno ga je branil, tom priti do podloge, ter nemogoče je ktero je oprta ogerska sprava aprila 1850. leta, s kterim so se resile slovansko- Torej ustavljeni februarski patent z delavnostjo držav- hrvatskega deželnega zbora predloge, posebno hvali nega zbora je bil po mojej prostej misli prva stopinja starodavno zvestobo in navdušeno udanost, in za pra-do sprave, kar je tudi sama Ogerska potrdila. vično plačilo teh zaslug priznava trojedne kraljevine A da moramo to spravo zdaj tako drago plačevati, popolno samostojnost od ogerske dežele. jaz tega je kriv nekdo drug, samo njegovo načelo: „utegnemo počakati vam hočem imenovati Tako Sklep 27. septembra 1861. leta rekše 42. člen u 1861. leta — ki je bil priložen za doklado reprezen- ste čakali do Kraljičinega gradca, in od takrat je vedno tacii 27. septembra 1861. leta, trojedne kraljevine sa-rastla cena, ktero ste plaćali, ter dorastla je sedanji mostojnost z ozirom na obsego vseh dežel in ta sklep, Hrvatska prihodnjič z VV/ll« y OWV UIMVUAI y wvi v^vx W^WA^V JW W V • ------J ker je bila ta nesreča kriva, da so onostran Li- ki je imel tudi vrh \ tave od avstrijske vlade zahtevali to, kar 1848. leta še pristavek, da Ogri drugace ne stopi v zvezo, nego samo z enakimi Tega je krivo načelo: „utegnemo počakati", rekše pravicami, ta sklep je hrvatski kralj novem- državnega zbora februarsko načelo. Dokazal sem, kakor bra 1861. leta ves potrdil, pristavljaje mislim, da po februarskem patentu ogerska sprava ni od tega ni mogoče več odstopi ti." ; » da bila mogoča, ampak da smo stali na prvej stopinj tej spravi še le potem, ko je bil patent ustavlj Imel bi bil razpis, s kterim je bil ustavljen febru- ki je ustavno postala? Zdaj je toraj vprašanje: ali je mogoče, da se Ogrom povrne ustava brez ozira na hrvatsko državno pravico, arski patent, tudi še drug následek i eden j ego vih na- Tukaj je, moja gospoda mej a ktera je odločena stopkov bi namrec bil nenavadni državni zbor ker ? povrnenej ogerskej ustavi. Ali morda ne ukazuje pra- da se trojednej vica, ne ukazuje li modrost in razum Ogersko spravo imamo zdaj dovršeno pred seboj prepozno zborujemo. Ko bi se bil 2. januarja sklicani nenavadni državni morda hočete do obupa gnati Hrvate, ki so državo oteli . ^^v« , wx^uvwjv iOJVVtAVWW AAA IMIflUUI , VIa. OC ti UJ CU.XJLC 1 kraljevini ta pravica tako potrdi kakor Ogrom? Ali zbor sešél, bilo bi morda mogoče, da bi se bili poprej ^w. —-- j^a^aa, m xvi oxj znucrvm posvetovali o stvaréh, ktere se dostajajo vse Avstrije, na bojiščih prelivali krv za državo? Ali hočete zopet in tako bi morda svojim mislim o teh in o narodno- prirotiti 1848. leta krvave dneve? (Na levici: oho! gospodarskih, novčnih ter druzih rečéh bili mogli pri- desnici: Vrlo dobro!) Kar se dostaja, koliko in kakove pravice naj bi se takrat kakor tudi ob Marii Terezii in ki so zmerom Na praviti veljavnost Mi toraj ne moremo druzega, nego da obžalujemo, dale Ogrom, moram povedati, da jaz tega ne bi hotel pre- zakaj avstrijskih kraljestev in dežel zakoniti zastopniki puščati ogerske kraljevine radovoljnosti in močém. Ogri « TI 1 w 1 1 • V ___ _ ^ __ - ^ .— — — «u — _ I_ ^ _ ^ _. I _____ i celoskupnost, ki se niso na potu svobodné združbe mogli o pravem času priznavajo avstrijsko razodeti svojih misli o ogerskej spravi; kajti preverjeni matično sankcijo. Kar se je storilo, da se ohrani vsa opira na prag- smo, da bi bili to spravo dobili bolj kup Jaz se toraj ne morem ujemati s tistimi besedami v adresi, ktere zametajo februarskega patenta ustavitev. država; vse velike nosti; zlasti 1848. leta notranja k dovršenemu činu, da je nam reč po Ce dalje prestopim ogerska ustava v glavnih stvaréh zopet povrnena vojne, ktere so bile zarad celoskup- vojna: vse to je priza-Ali se dalje ni z velikimi " ~ ' Ni delo neizmerne stroške. stroški napravilo vec naredeb in zavodov Ogrom? ogerska dežela tudi imela in proti sebi še več de- arskem odpisu, 17. februarja 1867. leta poslaném teža nego druga kraljestva in zemlje na državnem ogerskemu deželnemu zboru, to moram povedati, da jaz, ki Avstrijo ljubim, in ki od druge straní v tej do godbi vidim nove nevarnosti, grozeče avstrij skej enoti imetku od tistega časa, kar . smo bili vsi vkupe? ) pek Iz tega sledi državopraven in sploh praven nasto-, da je Ogerska dolžna pripoznati našo vso pra- ín ki dalj vse tehtnovelj ki sem pravnik in sovražnik teorii izgubljenih pravíc, ki toraj moram priznati ogersko državno pravico, ako razmere pregledujem, ter vico, kakoršna je in kolikor je je Želeti je, da bi slavna vlada bila gledala, če že ne na pogoje s številkami zapisane reči > JVi lUIctJ iliUičtLM uriZLLćtll UgCISHU UI VIl U ^lavxuy J <*iw aa«, jjv^vyj V/ KJ ouu»uuaun se tudi dovršenemu činu nasproti postavim, pa vendar tanjše določene; kajti bojim ne morem nikakor lehko izreci trdne sodbe o tej stvari, važnejše Obžalovati je, kakor sem vže poprej govoril se je tostran Litave čakalo dotlé, da so Ogri ugoden hip za spravo , pa vsaj na pogoje se, da je poroštvo za naj-ktere bi imele zadevati vso državo , za • v nic ? da jeli novce in vojsko (armado) preslabo, ali da ga celó ni ? in tako bi se utegnilo zgoditi, da bi kdaj mi pač morda imeli pravico, toda brez dovršilne moči, s ktero Ker sem pravnik, z državnopravnega stajališ bi mogli pravico doseći. A po vsem tem se mi oger- priznavam ogersko ustavo, ali vprašam, ^^ aaj^aa« ,^ —— vťiv0v»v, — ▼ ™ meja, in kaki pravni nasledki nastopijo iz tega Avstrii denem podobo, neko dogodbo, ktero sem nedavno bral in Ogrom? Kar se dostaja prvega vprašanja, to se mi v časopisih. Govorjenje je bilo o sijamskih dvojčkih. zdi, da ima povrnena ogerska ustava svoje meje v tem, Zrastena sta samo na rokah nad komolci, a sicer sta samostojna po vsem telesu in po duhu. Vrhá sta dorasla, in ko sta bila moža, utrdila sta si svoje posebno je njena ska sprava zdi taka: oprostíte da vam pred očí kar - -s * se je porodilo iz ogerske ustave lastivnosti, v tem, kar je prava stara ogerska ustava, ktera je nekoliko veljala do 1848. leta, a ne v tem, kar se jej zdaj tujega pridruža, torej ne v pravnih razmerah Erdelj skega in hrvatske mlj ; ktera ima nedvomno utrj drža gospodarstvo. Zarad nečega prepira se njima vec ni hotelo vkup živeti, in začela sta siliti, da bi se ločila. Šla sta v vopravne razmere. Molčati hočem o tem, kar se je na London, kjer sta znanstvenih prvakov vprašala, se je Ogerskem godilo po deželnem zboru, bivšem 1848. leta; mogoče ločiti. Po dolzih preiskavah in premislikih njima molčati hočem o notranjej vojni, ko je morala Avstrij rekó da bi ločitev morda ne bila nemogoča, ali eden napeti vso moč in silo > da je zopet bil] mljo; toda eno reč naj smem povedati XL(\t JL\. V D LI lj X V^rvv^ , \AC*I k/A AUWUVV UlVl^M AAV. jila poprej- njiju bi utegnil najbrže umreti. y so Hrvatj e, kt so tél trij sk A t Vrlo jako se bojim, moja gospoda, če kdaj vstane ) prepir med nami in med Ogri, ko bi se namreč obudila 204 nezado volj nost zarad reci, ktere imamo z pa ko bi potem kteri izmed obéh delov hotel biti zopet bi torej bilo treba rezati, njimi vkupe, vseh javnega ter domačega življenja razmerah. Gospoda ter nezvezan, in ko moja ; denes bi rekel samo dve, tri besede sam svoj da bi se rezalo naših rok mesó nakloniti smrt. besed y kar nam utegnilo ja nj hočemo, t m ne morejo več pomagat lad dejanja, d htevamo in pričakujem bod P dom Dalje, če pripoznavam ogerske dežele državno pra- Z globoko žalostjo moram poudariti, da v Avstrii več vico, ne morem si kaj , da ne načelo državopravnih razmer djanje postaviti. bi rekel, da se mora to uradnih in neuradnih listov Slovane tako grdi in v Avstrii popolnem v kakor še ni bil psovan noben narod v Evrop suje, ■ le- Kar se tega dostaja, trdno se držimo obljub v pre- ktero more Avstrij vici: oho! v sredini: dobro!); psovanje, gospoda moja. stolnem govoru, in držimo se tudi posebne obljube strij o bi se 7 ixuiu í.x y oblijauuu , 1x1 u. iuuj domoljubnost iz srca pregnati če mu tudi gori duša za Av psovanje, ojskovali z Avstrijo; psovanje, kakor da smo kakor mi ktero je slavna vlada poslala kranjskemu deželnemu zboru; potem ko je bil zbor razpuščen, da se namreč barbarji, kakor da ne gledamo z obrazom proti nebu ima samoupravstvo (avtonomija) povećati; kajti morda kakor da nismo ustvarjeni z istim čutom, z istim du samo zarad tega in pa zarad naše lojalnosti smo zdaj hom kakor da nismo narod, kteri z duševnimi močmi mi sem prišli. gotovo dosp tisto Mi se tega trdno držimo, in v stopinjo, ktero koli 7 zdi prešibka. Kaže se nam, da ne oznanja z veseljem tej reči se mi adresa narod na svetu, in če na tej stopinj V je samo potrebe povečanega samoupravstva. Vzroke imamo bati vici: Moskva.) s dosegel kteri aj še nismo, to zato, ker prosimo in molédovamo.....(Na le- se ne 7 da slavna vlada in slavne zbornice večina morda bode našim upravstva, kakoršnemu željam hotela podati niti tacega samo- ne ustavlj Prvosednik: prosim, naj gospoda govornika nihče so se v prestolnem govoru meje Poslanec dr. Tom prosim, gospoda moja postavile. Bojimo se, pa morda tudi vemo, zakaj se ste govorili to besedo, ste jo nepremišlj ojimo, da gre več za to, kako bi se tostran Litave imeli vzroka, meni kaj tacega reči. tako centralizovalo, kakor se je poprej pod Schmer- pohvala.) lingom vsa država centralizovala. Poprej izrekamo, da se tacega delovanja ne bo- 7 če m niste desnici živa 7 Prositi in molédovati moramo zavi, v kterej, kakor moremo po statisti ravnosti v dr dokazati, na X. vpvj imVUMUlV, --—----J— ---* 7 * -J ,---^»v^wx^ v^w^^^v,*, demo vdeleževali; da zamétamo našega samoupravstva pr. na Českem, Moravském in Kranjskem, plačujemo pomanjšavanje; da zahtevamo, naj se nam samouprav- dosti vec davka, nego kteri koli drug narod. (Na des- stvo po veča, in o centralizacii, bodi-si tudi dvalistična, nici: dobro!) sodimo, da je grob našemu življenju. Še eno stvar, o kterej adresa govori, imam na srci. Adresa odobrava naše zdanje vlade vnénjo politiko. Svoj pravice moramo prositi mi, ki plačujemo tem ni kaj govoriti. Pripoznavam britkost, ktero prositi in mnogo veči krvavi davek, nego drug ); mi vedno zvesti Avstrij desnici gola čutijo Nemci, ker je Avstrija ločena iz Nemčije, ±u. j^o« proti temu ne morem izkušati žaljivih besed, ali izreci hoče JL __. » A A ^ am ^^ « A ^ « * ^ m m molédovati, in moramo zvedeti, da moramo zastonj nas sme v prestolnem mestu vladi pred očmi psovati, kolikor kdo kličem Avst moram uiuxaui željo , JU X JL* 13 l/l JJ M» *VWV*iMI 4.WÍAIW.JV , VIW Ml M * »« A * w vlada nikdar več ne imela kacih želj, po kterih bi narodom pravič svoje tenke niti metala na ono stran in Avstrijo zopet ko je Avstrija ločena iz Nemčije, da bi bit bit p o z naj m m k kaj m m mat 7 t m d d kako privezavala k Nemčii; kajti za to zvezo je šlo dovolj naših materijalnih žrtev. da bi se vlada v izhodu rope osnovati srečno raznih naro žino, ker sicer te ne bode nihče branil pet přidej rugo željo imam izreci držala človeške in krščanske politike, da ne bi podpírala trhlega poslopja. Azijatu, kteri si, kakor on sodi P osnovati kraljestva, s 1 ■ s H ki od zunaj; sicer se te nobene prsi ne postavijo proti sovraž-ku, kteri te hoče razrušiti. Samo če bodeš avična, če posilno stiskanje narodov od- o državi in veri, ne more v Evropi kjer bi člověku in veri mogla prebivati svoboda. Kajti utegnila bi izgubiti svoje moči, in utegnilo bi jo suniti, kader se trhlo poslopje podere. Avstrii je gledati na to, da si nabere prijateljev v sosedstvu, ker sovražnikov imamo dovolj, in ker zopet utegne nastopiti čas, da bi mi samotno stoječ brezupno vili z rokami, ko bi tolikim sovražnikom utegnili biti prešibki. Avstrijske vlade prva naloga toraj je, zbirati prijatelje; in najprvo naj si avstrijska vlada naredi prijatelje iz narodov, kteri prebivaj o v Avstrii. iz srca, uteg det > resni- cen taprigovor: „Austriaerit in orbe ultima, si na t justa gentib mlj i poslednj (( 7 k 7 bod Avstrija bod dom. (Na desnici: dobro! dobro!) pravičn na Govor Svetčev o adresi v državnem zboru 3. junija 1867. Tudi jaz, moja gospoda, moram svoje mnenje o tako ±jlà 11CV1 \j ViV 5 y JJL UVI jl J^/ JL V MA ^ MJ V-T ¥ «.A f M va mv J.CJ& V VX y VAMI MV ^ V JJUVJ VII li ULAULMiXA-W J. v vw mw m Odkrito naj povem, da smo z bridko žalostjo po- ktere so med avstrijskimi narodi. Ta misel je JL UM.J, j%aá£j j UJ.WJ CV ^UkJ^/VVit« j ixiVAVW^ui, W ▼ v J ^ **** glavnej misli, ktero ima adresa v svojem v vodu izreči, da se po mojem nikakor ne_opira na razmere, > da je ker se z visocega prestola ni spregovorila niti bila Avstriji tolika nesreća, ker se je grešali, besedica, da se imajo narodnostim in jezikom ohraniti patent, pravice ustavil februarski Gospoda moja! predrzam se vas zarad tega opom- ,________, « _________________ niti samo te zgodovinske resnice, da je ustavitev febru- govorí o tej važnej reči, ktera se najbolj tiče vse arskega patenta radostno sprejela avstrijskih narodov Avstrije, po moje niso dovolj tehtne, da so celó Dalje moram reči, da besede, s kterimi se v adresi večina. in to Česka, Moravska, Gališka, Tirolska 7 Pri" omahujoče, in da moram želeti, naj slavna zbornica, morje in posebno Hrvatska in Ogerska. Stvar pa, ktero ako v srci pripoznava vseh narodov enakost in ravno- tolika večina narodov tako radostno sprejme, vendar ne pravnost, to tudi tako pové, kakor zahtevajo vseh na- more biti tako napačna. Ustavitev, moja gospoda, pak rodov pravice, in kakor je narodnost pripoznana tudi v je bila vrhu tega, kakor je vže dokazal čestiti govornik • • *1 • M A i A 1 » 1 I • • 1 *1 "1 • "11 m j 1 v • 7 dan ej marca 1849. leta, v kterej je bila s pred menoj, gospod dr. Toman, potrebna, če seje ustavi posebnimi zakoni zagotovijena ravnopravnost vseh na- hotel ogerskej spravi napraviti pot. Kajti 7 gospoda rodov in po raznih deželah navadnih jezikov in to v moja 7 po februarskej ustavi je pred širji državni zbor 205 spadalo vse, kar se tiče vsega cesarstva; a če je o tej stvari hotel govoriti ogerski deželni zbor, gotovo je morala poprej nehati vpravičenost širjega državnega zbora, ker sicer bi se moralo reči, da isto reč ob enem smeta presojati dva vpravičena zbora, kar bi gotovo bilo nesklapno (absurdum). A ustavljeni februarski patent tudi ni bil avstrijske nesreće kriv; naj se smem opirati na to, moja gospoda, kar je vam še vsem pred očmi, ker smo to sami videli, da so namreč bili avstrijski narodi lansko leto, ko se je začela vojna, bolj edini nego kadaj poprej pod februarsko ustavo. Saj še Slovani, moja gospoda, kterim vojna ni obetala nikakoršne koristi, vendar so jo materijalno in moralno podpirali, kolikor so mogli, ker so naj prej hoteli Avstrii oteti moč in čast. Naravnost smešno se mi pa zdi očitanje, ktero od mnozih straní leti na poprej šnj e ministerstvo, da je namreč krivo poboja pri Kraljičinem gradci. Gospoda moja! ako hočemo tega poboja dolžiti poprejšnjega ministerstva ali ustavljenega februarskega patenta, potem moramo tudi zmago na zapadu , namreč zmago pri Kustoci in Visu prisojati poprej šnjemu ministerstvu. Prava nesreča, moja gospoda, ni bila ustavitev, ^mpak meni se zdi nesreča ta, da se je ustavitev pre-hitro odpravila, da se je prosti pot prenaglo zaprl. Odprt je zdaj prosti pot, ali samo Ogrom, pa vendar je septemberski manifest prosti pot odpiral vsem avstrij skim narodom. Toda prosti pot se je tekój spet zaprl, ko se je z Ogri naredila sprava dvomne vrednosti. Tako je bila ustavitev, gospoda moja, samo polovično delo, in zato je več škodila nego koristila, kakor sploh vsaka polovična reč; kajti zdaj so si Magjari izbrali najboljši kos mesá, a nas čakajo samo bremena, in vrh tega se je med narodi obudil srd, kterega do zdaj ni bilo še nikdar. Resnica je, da se moramo čuditi ogerskim politikom, ne samo zato, ker znajo v motnej vodi ribe loviti, ampak tudi zato, ker znajo vodo izvrstno kaliti. ■ j $ ; j. Premota je, gospoda moja, kar trdi adresa, da je nam ustava zopet dana. Moja gospoda, ustava se nam ni povrnila. Ko bi šio samo za načelo, tedaj pač; ali o načelu se nikoli ni dvomilo ; toda ustava, ktera je nam bila dana z oktoberskim diplomom in februarskim patentom, ta še ni povrnena; ampak ravno narobe je zdanja vlada samooblastno brez naše pritrditve prena-redila najvažnejši del ustave, to je stvari, ktere se ti-čejo vseh avstrijskih dežel, — samooblastno je osnovala spravo, s ktero je ta del ustave vničen, in zdaj je pred nas stopila z dovršenim delom, rekše „fait accompli", kar bi morali mi naravnost odobriti. Taka je vlada sama brez pritrditve avstrijskih narodov popustila državno celoskupnost, odprla je dvalizmu vrata. Moja gospoda! Kar se tega dostaja, moram obža-lovati, da nam sedanje ministerstvo ni obranilo toliko ustave, kolikor nam je je poprej šnj e obetalo. Poprej-šnje ministerstvo nam je namreč obetalo, da hoče spravo z Ogri, predno se jej dá, končna veljavnost, pred nas oložiti, da bi poprej zvedelo ravno tehtno sodbo za-onitih zastopnikov iz ostalih dežel in kraljevin. Zdaj-njej vladi se ta sodba ni zdela več potrebna — in ta dokazani razloček med poprej šnj o in zdanjo vlado posebno poudarjam. Jaz se ne protivim spravi z Ogri, ampak želim je iz vsega srca, ter gotovo si bodem na vso moč prizadeval, pospešati jo, kolikor bodem koli mogel; vendar obžalujem, da se ostalih dežel in kralj evin zakonitim zas topnikom ni dala prilika, da bi poprej povedali, kako mislijo o tej reči. Kajti, moja gospoda, zoper spravo, ktera se je utrdila z Ogri, imamo po mojej preverjenosti toliko važnih vzrokov, da o njih nikakor ne morem molčati. Sprava se je začela s tem, da so ogerski zakoni (postave) 1848. leta zopet obveljali. Moja gospoda! že samo to, da so kar vsi zakoni 1848. leta zopet obveljali, že to je zeló nevarno. Ti zakoni so si navskriž sè zgodovinskimi razmerami med ogerskim kraljestvom in med drugimi avstrijskimi de- želami. •Do 1848. leta je bila razmera splošno-avstriiske vlade z Ogri vsa druga, nego po zakonih 1848. leta. Kar se tega dostaja, hočem v misel vzeti samo dve glavni stvari. Zakoni 1848. leta samo ogerskemu deželnemu zboru na izvoljo stavijo, koliko se noče vdeležiti pripomočkov, s kterimi bi se branila splošno-avstrijska država, namreč pripomočkov v novcih, v kreditu in vojaštvu; tudi izvrševanje (executive) splošno-avstrijskih reči se deva pod samoedino ogersko odgovorno ministerstvo. Do 1848. leta je bilo to vse drugače. Do tega leta je namreč splošno-avstrijska vlada imela tudi na Ogerskem prihodke, kterih ni še le dovoljaval ogerski deželni zbor. Semkaj so spadala kronska posestva in davki. Splošno-avstrijska vlada je smela na Ogerskem nabirati vojake, ukazovala je vojaškej granici, pa ni bilo treba poprej o tem povpraševati ogerskega deželnega zbora. Kar se dostaja izvrševanja, imela ga je v vseh važnih rečéh splošno-avstrijska vlada v rokah. Ogerska dvorna Eisarnica, ogersko namestništvo in dvorna komora so ile podložne samoedinemu ogerskemu kralju. Dvorno vojaško^ svetovalstvo je imelo vso državo v svojem področji. Ker so zakoni 1848. leta te razmere v glavnih stvaréh prenaredili, torej bi rekel, da so jako segli v državno celoskupnost. A ti zakoni niso okraj šali samo državne celoskupnosti, ampak bistveno so premenili tudi pravice ogerskih postranskih dežel, rekše trojedne kraljevine in erdeljske zemlje, pa tudi druzih narodov pravice. Prosim, naj se o tem samo to premisli, da izvrševanje , ktero so osnovali zakoni 1848. leta, brezozirno séza tudi na postranske dežele, česar poprej nikoli ni bilo; da so magjarski jezik ogerskim narodom po sili vrivali, ter da brez tega jezika celó do političnih pravic več ni bil pot odprt, česar poprej tudi nikoli ni bilo. Ta oskrumba pravic, moja gospoda, ta je gnal na enej strani državno celoskupnost, a na drugej nema-gjarske narode in ogerske postranske dežele v tisto ža- lostno vojno, ktera se je vojevala 1848. in 1849. leta. Avstrijska vlada bi te vojne vzrokov ne bila smela f>ozabiti, in predno je zopet dala veljavo zakonom 1848. eta, morala bi si bila zagotoviti poroštvo, po kterem bi se več ne bilo moglo povrniti to, kar so bili ti zakoni v 1848. letu porodili. 7 ["ji Gospoda moja, morda mi boste ugovarjali, da v mnozih ozirih osnovana sprava državnej celoskupnosti podaja dovolj zdravila. Meni ta sprava nikakor ni za-dostna za brambo državne celoskupnosti; kajti, gospoda moja, prosim, da samo to edino stvar premislite. Pragmatična sankcija govori, da morajo vse avstrijske dežele braniti državni obstanek ; tako govori tudi ogerska sprava. Ali, gospoda moja, če bramba zadeva vse avstrijske dežele, morajo vse dežele zadevati tudi pripomočki te brambe, rekše novci, vojaki in kreditni posel ; a ogerski državni zbor je po sedeminšestdeseteričnem iz-delku sam sebi prihranil, da on privoljuje davke, vojaške nováke (rekrute) in tudi kredit. Gospoda moja! opominjam vas, da bode po tem načinu samo ogerskemu državnemu zboru na iz volj i, ali imajo vse avstrijske dežele Avstrijo braniti ali ne. 306 Pomislite ako ogerski državni zbcr ne dovoli pripo močkov za brambo, ali ne bode država hipoma oslab in mir božji cerkvi in svojemu podlož 1 jena ? JL/čllJC p uoim J ^lOUilOUkO J vi«, u^vioaui cesarstvu ni toliko, kolikor vseh druzih zemelj l j estev, in da ima torej manj šina v Dalj prosim, premislite stavo, pravico nemu ljudstvu ohraniti, kar bom najbolj mogel in znal da gerskih dežel v Tudi škofom božje cerkve hočem skazati spodobno in ki postavno čast, in to ohraniti ) kar so cesarji in kralj i avstrij ske dr- cerkvi dali in za njo ustanovili. Opatom, grofom in va-žave obstanek, rekše splošno-avstrijsko brambo, in jaz zalom hočem skazati pristojno čast po nasvetu svojih mislim, da taka država, ki ima njen obstanek v roči zvestih. Tako miBog pomagaj in to sv. božje evangelije." Na to so se brale litanije vseh Svetnikov. Potem je sabljo ; UJW1UU 7 * --------' državna manj šina, stoji na nenaravnih podlogah Dalj bi vlada bila morala ogerskim postranskim kralj deželam, ogerskim nemagjarskim narodom dati take nazaj přišedši za oltarjem odložil dolman ) in poklekne, in primas kakoršnih so gotovo vredni za to, ker so se A kalpak (prvi škof ogerski) ga mazili s s v. oljem na desni roki in med ramama Na to se podá Njih Veličanstvo zopet pred oltar in od takrat tod na predstol, kjer je cesarica še sedela. Primas pridobili ; zdaj vlada podira jezove/kteri so se bili ta- ogrne cesarju plašč sv. Štefana. Po gradualu gre cesar pravice, 1848. leta vzdignili, avstrijsko celoskupnost branec zda Jim je vlada zopet vzela vse, kar so bili krat postavili, da bi zakoni 1848. leta več ne mogli čez mejo udariti, in tako kop ob enem tudi sovra- velikemu oltarju, dobi goli meč sv. Štefana v desnico, iz ktere ga primas vzame in v nožnice vtaknenega štvo nemagjarskih narodov in ogerskih postranskih dežél, opaše cesarju.^ Njih Veličanstvo se obrne proti ljudstvu ter s tem podira poroštvo državnega ostanka 7 in gub pred-se, na desno in > na tudi ljubezen tistih narodov, kteri so do zdaj branili cesarstvo potegne meč in mahne trikrat: levo. Zdaj vzdigne primas roke in blagoslové govori: „aceipe coronam regni!" (sprejmi krono kraljestva ; .OtVU. 77----X-- ---------O----x l j w^w «a waj^uwy w j Moja gospoda! niti ne morem dalje zamolčati strahú, cesar vzame kraljevo palico v desno in državno jabelko v levo, na to meč in ga dá najvišemu nadčastniku. Z vsemi da dvalizem ni tista državna znamenji okinčanega kralja peljejo nastran evangeljsko kteri čutim zarad dvalistične uredbe avstrij ske države ivo sem preverjen, ___ ____________ ______ ____________________# „ w „ „ „ - - _____0 4, oblika, ktera bi mogla okrepčati Avstrijo. Dvalizem si in ga posadé na predstol. Se le zdaj je smel minister- je navskriž z državno celoskupnostjo , kakor sem že stva predsednik zaklicati : „Eljen a kiraly" (živio kralj !} dokazal. Dvalizem ne ustreza materijalnim koristim, o Kralj se podá potem s krono na fflavi do primasa, ki U. U IS. čl Zi čl 1. V člil&Clll 11C UDbJLCi&č* uuauci ijdiuilll ftUliouui J "-"J ~ ~ «.AViiv ^jiot v A \A.KJ j^i. ILUMOOI , ai čemur se morete preveriti, ako samo pogledate v se- je sedel pred velikim oltarjem in na to se začne slo- deminšestdesetericni izdelek, pa tudi ne ustreza držav- vesno venčanje cesarice. —- Iz farne cerkve so šli v cerkev posadke; kralj je jezdaril na belcu, kraljica so je pa peljala v kraljev grad. Pred farovžem je bil na- nemu namenu niti ne državnej svobodi; kajti njegov, če tudi ne naravnost povedan, pa vsaj zadej lesketaj namen je, v Avstrii samo dvema narodoma dati gospo- rejen oder in ko kralj pride do tega 7 skoči s stvo, a tema dvema podvreči vse druge narode konja m (Konec prihodnjič.) Dopisi. gre na oder. To naredé tudi primas, nadškof Haynald in ministri. Ko na vrh pridejo, vzame kralj križ v —------; T *xx«,xj m« levo in prisega po besedah, ki mu jih primas bere. V Buda-Peštu 12. junija Ogerska je dosegla Zdaj se podaj o na trg Franc-Jožefov k griču kronanja. Njih Veličanstvo s krono na glavi jezdi v galopu na grič, na vrh dospěvši potegne meč in mahne na vse zdaj tudi to, da je na glavi njenega kralja sv. Stefana straní svetá v podobi križa 4krat: v prvo proti vzhodu, krona. Svečanosti pri kronanji 8. t. m. so bile jako v drugo proti zahodu, v tretje proti jugu in v četrto proti znamenite. Na kratko hočem bralcem pred oči postaviti, severu. Tisočerni „Eljen" ga potem spremlja v budimski kako se je vršilo kronanje ogerskega kralja. Že ob 5. severu. Tisočerni „Eljen grad. ga potem spremlja v budimski Po kronanji so se vsedli k obedu kronanja. uri zjutraj se je podalo Njih Veličanstvo, ko ogerski jedel ni po stari šegi nobeden nič in maršal oblečeno, v kapelo kraljevega grada in ob 3 na ljica sta malo vina pila. kralj in kra- Precej na to se je pričela je zapustilo grad. Na dvoru mu je bilo nazna- ljudska siovesnost na generalovem travniku v Budi. Ko njeno, da so zastopniki zbornic sebráni in na to se je je knez Lichtenstein odřezal en kos vola za kraljevo pričel obhod kronanja. Ob uri sta se pripeljala v mízo se je vse ostalo meso podalo ljudstvu. šestih JJJL VU11UU XXX \J 1JLC4* IJ.J CV» V_/ U i« Uli O ICV X X JJ Kj X j CM I CM Y XXJIZi Wj O \J J \J cerkev cesarjevič in nadvojvodinja Gisela, in precej šotorih seje potem so zvonjenje in eljen-klici naznanili odhod iz ga je ljudstvo zajemalo. Razdelilo se je med ljudi ra- vino iz sodov v kadí iztakalo, iz kterih grada. Na čelu so jezdarili stanovi, velikaši, ministri zun omenjenega vola, 300 vedrov vina 4000 parov 1500 t. m. bilo je vse razsvetljeno. 10. so se razna darila podajala kralju in kraljici. Zbornici bliskalo ; težko kje se najde taka bogata obleka, polna ogerski ste njima podarili po 50.000 cekinov v krasno in in drugi. Zastave Bulgarije Kumanij e, Srbije, Lodome- klobás f 3000 kosov špeha, 3000 kosov sira in rije, Galicije, Bosnije, Dalmacije, Erdeljskega, Slavonije, kosov kruha. Hrvaškega in Ogerskega so nosili velikaši. Vse se je kinča bliščečega. Koliko je mogla veljati še le obleka umetno izdelanih srebernih skrinjicah. Njih Veličanstvi veiikašev, lahko se preudari po tem, da so oblačila za cesar in cesarica ste podarili teh 100.000 cekinov vdo- do 4 služabnike po 16.000 do 20.000 gold, veljala. vam in sirotám honvedov (vojakov puntarske armade Pravijo pa tudi ogerski časniki sami, da so velikaši za 1848. in 1849. leta) in pa hromastim honvedom. Temu več let naprej že pšenično žetev prodali na Nemško. bogatemu darilu se je pridružilo še to, da so bili vsi p o 1 i- Za predsednikom ministerstva grofom Andrassy-om je tični hudodelniki in taki, ki so bili zarad razžalj enja jezdarila kralj, životna straža in gospodje nadvojvodi, cesarj evega obsojeni, pomilosteni, in da vsak, Njih Veličanstvo je bilo povsod navdušeno sprejeto, kdor je kriv ravno imenovanih hudodelstev in je za to ravno tako tudi cesarica, ki se je peljala v pozlačenem iz dežele pobegnil, se sme brez kazni in brez ugovora vozu > kterega je vleklo 8 belcev težkega španskega vrniti domů, Je samo tisti, ki so v tujih deželah bivali, plemena v zlati napravi. Dolge grive in repi teh konj so bili z zlatimi traki opleteni. Ko do farne cerkve V se pa skem neprenehoma prekucije skušali vžgati na Oger-morajo obljubo storiti, da vprihodnje so zvesti " Uiwmuii «1 W"* u^iuuviJi. XXV uv 1H1UV OlV^Iii ^ UUJJUUU ObUiJ.ll , ua vu pridejo, podali ste se Nj. Veličanstvi pred véliki oltar, kralju in pokorni postávám ogerskim. Ob n S « A * r«A X/\l /\ /\Uko ' /V ^V X « ' ^ ____ _____*___ J ^ J_____ _ ___J__• __ na 8. se je začelo obhajanje venčanja. Cesar temu popisu dodamo še to zgodovinsko crtico Naj konečno da s " J ^ uwvviv uviiwjuujv v \JU VMill I MI. v^vowi bV/JLUU puklou, UVUCI LU \J OVž IU ŮgUUUVlUOúl/ V/l UV^U , VIC* w vstane, stopi^pred oltar in prisega klečé: „Jaz Franc krono sv. Štefana je bilo od leta 1000. do 1867. kro- Jožef po božji volji nastopni kralj ogerski, spoznavam nanih 51 vladarjev, med kterimi jih je bilo 15 iz rodu in obljubujem pred Bogom in njega angelji, odslej po- sedanje cesarske rodovine. Maribor 16. junija. Tukajšnja čitalnica napravi đa tudi oni mu ne morejo nasprotniki biti ako pri- • — --J---j — ----'---J--1--i----- - j kj 1 Vi , a ft. U UI j 7. julija izhod v Jarenino. S tem se tedaj izhod, ki znavajo tista tri načela, ktera njega vodijo, in ta so je v tukajšnjem „Slov. Gospodarju" na danes teden zvestoba Cesarju, zvestoba narodu in skrb napovedan, preklicuje in se zarad neprevidenjh zaprek za blagor mestni. „Dobro-klici" odbornikov, ki so Odbor. Iz Novomesta 16. junija za-nj glasovali, pa tudi zbranih poslušalcev pritrdijo Včeraj zvečer nas resnico pomenljivih županovih besedi, ki so kratko pa --- - - • --- J----J------^ ^--J--------------* ^/V^VIAAJ* * «vfc^/^iAv i y AVA UV 1X1 CIIIXV ^J CL je zapustil bivši predsednik tukajšnje c. kr. okrožne tehtno izrekle, da le ta, ki se drži teh pravil, je pravi Potem Je sodnije vitez Scheuchenstuel ter se podal v svojo zastopnik glavnega mesta, a nihče drug! novo službo v Gradec. Kakor se je videlo, je težkega na vrsto prišla volitev podžupana, al ta ni se mogel srca slovó jemal od meščanov, ki so mu voščili srečno iz v o lit i, ker odbornik Zevnik po trikratni volitvi pot. Gospod predsednik je na vso moč dělal, da bi ná- ni mogel dobiti postavne čezpolovičnice (16) glasov. rodna ideja ne plamtela tukaj preveč y bojé se i da bi Namesti volitve je bil tedaj le po većini glasov za pod- v • r\ r\ i*ii r? • i tralno delegacij posred ? (to se volili iz večine sklep storila, za to damo ob svojem času odgo stim, ki so nas poslali na Dunaj. Luka Svet ti 1 razsajajo Magj tako > bi poslanci v cen-drž. zbora. — Na da Hrvati niso živ- 9 Današnji „Oglasnik" vabi na naročilo časnika tizma v ustavno življenje pritožbam pravičnim odgovarja komisar da je povsod taka o prestopu iz absolu- Nekteri so gosp. Svetca že celó za Magjarona razglasili, čea, Popravek. Na 196. v dop » I Hal da je v Pest sel, čeravno se je takrat v Feslau-u .poleg opusčen y 5. redku po besedi y Ptuju stavek glasec 7. junija je Dunaja kopal. čil in p astirjeval P Mal delj kjer je Vabilo naročita na 33 Novice it za Ćastite naročnike drugo 5 so naročeni polovico tega leta. do konca tega meseca, ali pa nove naročnike prosimo? veljajo naj se oglasijo kmalu, da brž prve liste prihodnjega meseca poredoma dobivajo. „Novice4, za pol leta po posti gold. 20 kr. 5 za četrt leta 1 gold. 15 kr. 5 55 55 55 v tiskarnici 55 80 55 55 55 55 55 90 55 med letom 10 kr. Ňaročnina naj se založ niku (J. Blazniku na bregu his. št. 190) pošilja franko za pošiljanje na dom v Ljubljani se plača 18 kr., za prenarejanje napisa 5 to je, postnine prosta Kdor ima „Novice", dobiva poduka v mnogovrstnih rečéh 5 brez 5 tudi kratkočasnega berila ne pogreša v njih 5 kterega člověk dandanes zraven tega pa tudi vse i z v é, biti ne more kar se pri nas domá na Slovenskem in sicer po vesoljnem svetu imenitnega godi. Vse to ostane tudi vprihodnje zvesto vodilo našemu listu. asi 5 vsaki dan važnejši; zato nam je berila treba, vsaki dan, jim je od druge straní na kořist Kar da to Je pretehtano. In poleg tega jim je cena zeló nizka. 5 v kterih živimo, so zelo važni in prihajajo Novicam" o tem na škodo, da ne izhajajo kar prinesejo vsaki teden, je temeljito in dobro 55 Odgovorni vrednik: Janez fflurnik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.