13. stew. Postnina placana ? Kotovini. Gelje, četrtek 2. februarja 8328. Leto X, Ishnla * torttk, četriek la »oboto* SUne mesečno Din 7*— ca Inoiemstvo Din 20"—. PosameKnn fttevltka I Din. Raton poštno-čekovnega zavoda Stev. 10.666. ¦B^HiB^bV Bb^BB .^B^BbYbYbYbt^B^bW BB^B^b\ ' B^BlBBr ^Ba^B^Bfe^MTK ' Kt^^S^r '•V'' '', A ^^ .^B^BbYbYb^E^bYb^Bl bYbYmVbYbY^B^bYbYbW ^Bb^BbSbbA Dr-editlAtva Ib apravaifttva i C.tje Strossmayerjeya nfica I pritHčje. Rokoptsov ne vračamo, Oataal W tarHu. Telefon Int Itev. 65. Borba v demokratskem klubu. V Celju, 1. februarja. Kakor smo javili v zadnji številki, je pričela v pondeljek seja demokrat- skega parlamentarnega kluba, na ka- teri se je imelo po naročilu demokrat- skega strankinega kongresa odločiti, kako politiko naj zastopa v bodoče demokratski k!ub v parlamentu. Ker so demokratje skupno z muslimani odločujoči činitelj za sestavo sedanje vladne večine, je popolnorna naravno, da je vladal za sejo, ki je trajala v pondeljek in včeraj celi dan, v Beo- gradu naravnost ogromen interes. Nič manje seveda tudi pri nas v Sloveniji, ker je bilo pričbkovati, da se spre- meni vladni režim ali pa da se vsaj omiii silen pritisk, ki ga sedaj izvajajo kleroradikali na vse na5e javno živ- Ijenje. Vendar pa do kake odločitve ni priSlo niti včeraj in se bode šele da- nes glasovalo o tern, ali se odloči klub za Davidovičevo ali za Marinkovičevo tezo — ali pa, kar je tudi zelo ver- jetno, za kako kompromisno rešitev, ki sicer ne bo niti naimanje reSila problema, bode pa podaljšala življenje sedanji vladi. Na§ list je naravno premajhen, da bi mogel objaviti vsebino te dolge raz- prave, ki so se je s pro- in contra- govori udeležili skoraj vsi odličnejSi poslanci demokratske stranke. Prva sta zagovarjala v pondeljek vsak svojo misel g*. Ljuba Davidovič in dr. Voja Marinkovic. Jedro Davidovičevih iz- vajanj je obstojalo v vpraSanjih: 1. Ali ste za koncentracijo? 2. Ali ste za to, da se združita kluba Demokratske za~ jednice in Kmečko-demokratske koa- Mcije v enoten parlamentarni klub z enotnim vodstvom? Ne zahtevam, da o tern takoj glasajete. Preden pa otvorimo debato, izjavim 2eto:Zadnje dm se zopet govori o novih volitvah Jaz te grožnje obžalujem in se jim čudim. Zdi se mi nespametno govo- riti o volitvah v času, ko narod umira od gladu. Nove volitve hočejo samo oni, ki žele, da ostane g. Vukičevič na krmilu. VpraSam Vas: ali je g. Vukičevič važnejši kakor sta narod in država? G. Marinkovic je pa iz- vajal v giavnem sledeče: Predlog g. Davidoviča je tako dalekosežnega in usodepolnega pomena, da je treba o njem razpravljati z najveČjo resnostjo. ldeja koncentracije je dobra in o njej ni treba še posebej razpravljati. Ne- rešeno je le §e vprašanje, po kateri poti naj pridemo do nje. Po mojem mnenju je najbolj sigurno, ako vza- memo za bazo bodoče koncentracije sedanjo vladno koalicijo. Ne smatram za potrebno, da se odpovemo svojemu položaju v vladi, in zdi se mi tudi povsem neutemeljena bojazen, da bi se mogla ustvariti kaka kombinacija brez nas in preko nas. Kar se tiče ustanovitve skupnega parlamentarnega kluba Demokratske zajednicein Kmečk.- demokratske koalicije, smatram, da to ni niti dobro, niti potrebno. Če pa pride do tega, moramo izstopiti iz vlade. Zato se mi zdi, da je vsaj za- enkrat 5e preuranjeno razpravljati o tern. Naravno pa je, da nam je SDS najbolj blizu, in sem zato mnenja, da bi se morala SDS najprej vrniti v svojo matico in se izvesti fuzija obeli strank. Toda SDS tega noče in je to preprečila s tern, da je osnovala Kmečko-demokratsko koalicijo in ustva- rila nekako prečansko fronto. Zato je treba še počakati, da se vse to prej uredi in ne smemo ustvarjati ničesar, s čimer bi se ruSilo to, kar obstoja Iziavljam, da iz navedenih razlogov ne morem glasovati za predlog gosp. Da- vidoviča, marveč sem mnenja in pred- lagam, naj Rosp. Davidovič še nadalje sondira teren pri vseh skupinah, ki prihajajo v poätev za koncentracijo. Ker ni znana vsebina obeh resolucij, o katerih bode sklepal danes demo- kratski klub, ie naravno težko govo- riti o izidu te pomembne debate. »Ju- tro« je obveščeno, da bode Davidovi- čeva resolucija morda v giavnem samo zahtevala, naj zamenja sedanjo vlado nova koncentracijska vlada in da klub pooblaSča gosp. Davidoviča, da takoj prične z vsetni strankami pogajanja za sestavo koncentracijske vlade. Druge verzije pravijo, da se pristaSi g. Ma- rinkoviča ne mislijo pokoriti niti taki, že itak kompromisni reSitvi in da raje klub razbijejo. Ostali bi potem kot posebna skupina z muslimani, kleri- kalci in radikali na vladi. Zanimivo je, da je gosp. Davldovič sinoči zaključil klubsko debato z jako energično iz- javo, da če v naši državi še obstoja parlamentarizem, če obstoja parlamen- tarna večina, mora dobiti v roke vod- stvo državnih poslov demokratska stranka. Kakor smo izvedeli danes ob 3. url popoldne, je glasovanje v demokrat- skem klubu ponovno odloženo na 5. uro popoldne. Govori se, da se sestavl koncen- tracijska vlada z radičevci (?). Nastop g. polkovnika Naumovica v Skoplju. V Celju, 31. januarja. V nedeljo je sklical novi »zastopnik velikega župana», kakor ga uradno nazivajo, polkovnik g. Naumovič vse odličnejše može iz Skoplja in okolice, da se jim predstavi in razvije svoj program. Ker g. polkovnika dobro po- znamo po njegovem dolgoletnem de- lovanju v Celju i v službenem i v nacijonalnem oziru, bodo na5e občin- stvo gotovo zanimali nekateri odstavki iz njegovega nedeljskega govora v skopljanskem «Prosvetnem domu» : «Pasiravno Vam je, gospoda, ki tukaj stalno živite, dobro znana zgo- dovina Balkana, pa mi vseeno dovo- lite, da Vas opozorim na nekatera dejstva, ki si jih je treba vedno držati pred oČmi, kajti preteklost je učiteljica in sedanjost je podlaga za delo. Balkan je bil vedno važen činitelj v medsebojnih narodnih odnoSajih. On je bil nekdaj zveza med kulturnim vzhodom in zapadom in sedaj zopet zveza med kulturnim zapadom in vzhodom. Velike države so kretale svoje armade preko Balkana, po do- lini Morave in Vardarja. Tod je snu- jilo živahno gospodarsko življenje. Ni čuda, da se : je borilo veliko narodov za posest teh arterij in ni čuda, da se je naselilo tod več raznovrstnih na- rodov, dasi bi bilo prirodnejSe, da bi eel Balkan zasedel samo jeden narod. Morda je mnogim padlo v oči, da stoji pred Vami tu, kjer bi moral biti nekdo s suknjo, vojak. Toda ne treba se nikomur čuditi. Izvanredne okolščine zahtevajo tudi druge ljudi. Kocka je padla na mojo malenkost Toda povedati moram vnaprej, da ne bodem imel onega uspeha, katerega bi se pričakovalo, ako ne bodem na§el podpore pri Vas. Gospoda, Vi veste, da smo te kraje v prošlosti iz- gubili z meCem, prsa proti prsim, vi- teški na Kosovem. Viteški, z mečem v roki smo jih zopet vrnili domovini na Kumanovem. Minili so časi, ko so se celi narodi in dežele dajale ob ženitvah za doto. Mi nismo te dežele dobili za doto, temveč smo si jo pri- borili s krvjo našega naroda in s pravilnimi pogodbami. Mi se tudi ne damo uničiti z bombami, temveč samo s silo in topovi. (Veliko pritrjevanje navzočih.) Naravno je, da nekateri na§i sosedje niso zadovoljni s tern, kar smo ustva- rili s tolikimi žrtvami. Oni se trudijo z vsemi sredstvi, da uničijo vero, ka- tero imamo vase in s tern tudi naSo odporno silo. Če se jim bo to posre- čilo ali ne, je v največi meri odvisno od nas samih. Toda če se ne potru- dimo za domovino samo gmotno tem- več če delamo za njo tudi s sreem in dušo, naklepi naSih sovražnikov ne bodo nikoli uspeli. Mi nismo nikoli bili zahrbtni bo- jazljivci. Oni, ki nas napadajo, posto- pajo podlo in zakulisno. Zakulisna borba je vredna samo ničvrednežev in zato ona tudi nikoli ne more roditi pravih uspehov. Razvoj dogodkov bode pokazal, kdo ima prav. Jaz samo povdarim, da če kedo ve, kjer je bolje, naj pove tudi nam : mi gremo tje vsi. Vi veste, da je bilo med vojsko ve- liko rušenja in uničevanja narodnega premoženja. Padlo je tudi v vojni okrog 20 milijonov ljudi. Ko je bila vojna končana in narodi osvobojeni, je bilo treba ustvarjati. Toda zato je manj- kalo ljudi in sredstev. Življenje je bilo težko. Ljudje so samo hlepeli po bo- gastvu iii so gazili drug preko druzegs. Malo delati in mnogo zaslužiti, to je bil cilj velikega dela človeške družbe po vojni. Toda to mora propasti. Ko prevzemam svoje mesto, se ho- čem v prvi vrsti potruditi, da vrnem Ijudstvu zaupanje v na§o politično nižjo in višjo upravo. Mislim, da mora biti tudi vaša želja, da se vam osi- gura varnost osebe in imetka, da bode vsakdo sadove svojega dela tudi lahko užival. Mi živimo kakor da bi bili v vojni. Kdo je tega kriv? Oni poedinci, kateri so se navadili lahko živeti in pljačkati. Tone Kamenjak — B. R.: Navadna povest. Utihnil je in bil navidezno miren. Samo oči so se mu iskrile in na lieu so §e ostali sledovi bolesti in one- mogle jeze. Vlak je počasi sopihal proti mali postaji v srednji Istri. bt.sn.l mi je strastno roko in iz- stop.l Nit. z Bogom mi ni smel reči, ker sta stopila v oddelek dva milič- mka. A laSko se nisva hotela poslo- viti. Gledal sem za njim. Lepa isirska postava. liodil je ravno, samo glava mu je bila sklonjena. kot da mu težka svinčena misel grize možgane. Pri iz- nodu se je obrnil. Pozdravila sva se ge enkrat z očmi. Niti z roko ni hotel *arm*!]mti- Ba« se je, da me ne kom- Promitira. ^Osda ga ne bom več videl . . . In takoiaiaSVa se vvIaku Trst-Pulj. in takoi naju je nekaj veza,o zi, V vlakuie V THrStU Sem S* °Psi- je nekako nezauPljiV0 mofril ' n S1 upal nagovoriti me. Tudi jaz nisem bil čisto gotov. Kdo ve? Dasi „M™ gledal kot čmosrajčnik, vendar človek ne ve nikdar, ali ne bo morda odkril v svojem rodnem bratu Judeža. Taki so časi. Do Herpelja sva ostala sama. Vedno bolj me je zanimal. Videl sem, da ni vsakdanji človek, tak kot jih navadno srefavamo. Iz žepa sem vzel knjigo, zdi se mi, da G. Prezzolinijev »Kapo- reto« v cirilici. Zaiskrile so se mu oči. Naš je. Plaho me je vprašal: »C questo slavo?« Odgovoril sem mu hrvatsko. Rekel je: »Mislil sem, da jo imate ... kar tako v roki . . .« Razumel sem ga. Ni mi čisto za- upal. Ko je pa v sedanjih Casih toliko vohunov, kot gob po dežju. Raznovrst- nih. Neumnih in pametnih. Takih, ki ne znajo niti pisati, in takih, ki znajo tudi cirilico. Pozneje mi je priznal, da je nekaj časa mislil, da sem tudi jaz eden izmed tistih, ki si s knjigo v ro- ki in perfektnim znanjem jezika (ve- činoma dalmatinski »iredentisti«^ pri- dobe človekovo zaupanje in ga, ko iz- blekne neprevidno besedo odvedo »in nomine della lege« . . . Povedal sem mu svoje ime in svoje bivaliSče. Da ga popolnoma uverim v resničnost svojih besed, sem privlekel izza suknjičeve podloge (a tudi tu ni dosti skrita) sokolsko legitimacijo. Go- voril sem mu o nekaterih znancih in prijateljih, ki jih vsak zaveden Istran pozna. Tudi o stvareh, za katere faSist ne more vedeti, sem se pogovarjal z njim. »Cim ste povedali svoje ime, sem vas spoznal. Pripovedoval mi je o yas ta in ta iz . . .« in povedal mi je ime nekega svojega prijatelja iz sred- nje Istre. »Ali ste tudi vi iz . . .«, sem ga vpraSal. »Da, jaz sem . . .«, in povedal mi je svoje ime. »Vi ste tisti?« sem ga vprašal za- čudeno. »Čul sem o vašem slučaju!« In res sem že čul o njem. Njegova zgodba, danes v Italiji nekaj vsakda- njega, mi je bilo sluCajno znana, Pra- vim »slučajno«, ker-niti največje tra- gedije naSega naroda ne morejo in ne smejo prodreti preko ozkega kroga zair.teresiranih. Kajti vsako razSirjanje govoric je zločin proti javnemu redu in varnosti države in se kaznuje s konfinacijo. «Povejte mi, prosim vas, kako je bilo v resnici«, sem mu rekel so- čiitno. Zamahnil je z roko. »Nima smisla! Sebi ne bom poma- gal, vi pa tudi ne boste zvedeli niCesar novega.« »Povedal bom naSim onstran mc- ja . . .!« »In . . .?« me je prekinil. »To bo vsaj kaplia v kupi trplje- nja . . .« »Kupa je velika . . .« »Kapljice enkrat napolnijo tudi naj- večjo kupo . . .« Še nekaj časa se je obotavljal nato je z globokom vzdihom začel praviti, kot, da pripoveduje staro povest. »Sama sva z materjo. Majhna go- stilna naju vzdržuje. Očeta je raznesla laSka granata leta sedemnajstega ob Soči. Vem, oni niso krivi, bila je voj- na. Ali vendar, verujte mi, v vsakem izmed njih vidim morilca svojega oče- ta. Bedasto je to, ali, kaj hočem . ..« Nekega večera so bili pri nas neki dijaki. Pozno v noč smo se še pogo- varjali. Naslednjega jutra sem 5el v Trst. Ko sem se zvečer vrnil domov, sem naSel hišo prazno, Poklical sem: »Matil« Nič odgovora. Takoj me je sprele- tela zla slutnja. Klical sem: ni je bilo. Skočil sem k sosedu. Nihče ni vedel ničesar o njej. Vrnil sem se domov. Tedaj sem Sele opazil, da je vse raz- metano. Postelje, omare, knjige, vse je ležalo po tleh. Mislil sem, da so bili razbojniki. Skočil sem k skrinji, kjer je imela mati nekaj denarja. Nič. Vse Danes v sredo, dne 1. februarja zvečer IX. obrtniski pies v vseh gorniih prostorih „Narodnega doma". Stran 2. »NOVA DOB A« Stev. 13 Ti že najdejo kakega človeka, kateri tudi sam nima pravega poklica in se trudi priti do lahkega življenja. Tak človek napravi za denar nekaj, kar pozneje škoduje celemu narodu. Vpra- šanje je seveda, ali niso še večji nič- vredneži oni, kateri take ljudje vzdr- žavajo. Državna naša sila je dovolj velika, da more zaščititi vsakogar. Toda treba je vedeti, pred kom, in tu je poklican narod, da sam označi one ljudi, ki nam delajo Skodo in nas vznemirjajo. Dokler sem tu, naznanjam, da bode našel vsakdo v meni polno oporo, kdor želi, da izrujemo zlo do korena. Vse ono, kar gre za tujo pomočjo, se mora izčistiti, pa naj je, kar hoče in naj pri- pada komur hoče. Tu nas ne sme ovirati nobena bojazen in nikaki po- misleki.« Želimo g. polkovniku, da bi se mu posrečilo napraviti red in mir v tej lepi na§i pokrajini, ki to absolutno po- trebuje za svoj kulturni in gospodarski napredek. Te želje ne ovira niti po- mislek, da ne gre postavljati vojakov tja, kamor spadajo po ustavi in za- konih civilisti. Kajti makedonski do- godki bi nas lahko zapleli v novo straSno vojno, ki bi bila lahko naša nacijonalna in ekonomska poguba. Novi davčni zakon je bil včeraj v Narodni skupščini na- čelno sprejet s 182 glasovi proti 72. Predlog Pavla Radiča za znižanje dav- čnih stopinj za zemljiSki davek, ki so zlasti za manj5e posestnike znatno pre- visoke, je bil zavrnjen. Danes se prične razprava o državnem proračunu. Pogajanja za državno posojilo v Londonu se nadaljujejo. Finančni minister g. dr. Bogdan Markovič se nahaja že teden dni v Londonu. »Financial News« so mnenja, da je to posojiio namenjeno za stabilizacijo jugoslovenskega dinarja. O rezultatih Markovičevega pogajanja pa še ni ničesar znanega. Nova naredba o delovnem času. Kakor smo že javili, je izdelal mi- nister za socijalno politiko g. dr. Gosar v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo novo naredbo o delovnem casu, o odpiranju in zapiranju trgovin ter o nedeljskem počitku. O teh vpra- Sanjih se vrši dne 7. in 8. februarja v Beogradu anketa, katere se udeležijo trgovsko-obrtne in delavske zbornice. Nova uredba predpisuje 8, 9 in 10urno delo v pisarnah, obrtnih, trgovskih in industrijskih podjetjih. Nova naredba dovoljuje nedeljsko dvourno delo v trgovinah po krajih, ki imajo manj kot 10.000 duS in so oddaljeni več kot 10 km od mest z več kot 10.000 pre- bivalci. Uredba regulira tudi odpiranje in zapiranje trgovin tako, da so lahko odprte od 4. ure zjutraj do 10. ure zvečer, vendar.pa nameščenci niso pri- siljeni delati ves ta čas, ker imajo krajši delovni čas. Za trgovska in obrtna podjetja pa se sicer določa več ko 8 ur dela, t. j. devet do deset po velikosti podjetja. Privatni namešČenci sklicuiejo proti tej uredbi dne 5. in 12. februarja protestne shode. Celjske westi. Prihodnjjja številEca izide v pondeljek 6. februarja. c Visoko odlikovanje. Bivši po- veljnik 39. (celjskega) pešpolka pol- kovnik g. Jovan N. Naumovič je bil odlikovan z redom Karadjordjeve zvezde 3. reda. Iskreno Častitamo ! c IX. obrtniškl pies se vrši danes v vseh gorniih prostorih Narodnega doma v Celju. Želeti je, da se ga narodno občinstvo v čim večjem številu udeleži. c Neplsmenl učencl, odnosno taki, ki niso dovrSili vsaj osnovne sole, se vbodoče glasom odloka ministrstva za trgovino ne smejo sprejemati v trgo vinah in obrtih. c Umesten predlog. Pišejo nam: Prostori celjske bolnišnice nikakor niso zadostni za vse oddelke, ki so za da- našnji obrat te boIniSnice in tudi za druge občekoristne higijenske zavode potrebni. Ker bi nove stavbe stale preveč, bi bilo najbolje preseliti inva- lide v kako prazno graščinsko po- slopje na deželi, invalidski dorn pa bi se preuredil za pomožni institut celjske bolnišnice. (Dvomimo o izvedljivosti, op. ur.) c V Št. Jurju ob južni žel. priredi Sokolsko druStvo z soboto 4. t. m. svoj prvi plesni venček pod pokro- viteljstvom gospe ravn. PetkovSkove. Godbo oskrbi jazz-kvintet iz Celja. Cela prireditev obeta mnogo zadeve. Vljudno vabimo tudi Celjane, ki nas radi obiskujejo, da se našega plesnega venčka udeležijo. c Vojaška zglasltev. Občinski urad Okolica Celje pozivlja vse mladeniče, stanujoče v niegovem področju, ki so rojeni leta 1908., ne glede na njih pri. stojnost, da se nemndoma, a najkasneje do 15. februarja t. I. zglasijo radi vpisa v naborne sezname. Tudi vsi letniki 1910 se ponovno pozivlja jo, da se takoj zglasijo za vpis v sezname poslednje odbrane. Vsi neupravičeno izostale se bode pozvalo na odgovornost po vo- jaških zakonih. c Pasje znamke so imetnikom psov na razpolago na okoliäkem občinskem uradu. Treba jih je kmalu dvigniti. ker je tozadevni rok skoro že potekel. c Prljatelji maHh trgovcev, obrt- nlkov in industrijcev. Predzadnji >Trgovski list« je izračunal, kako so obdačeni mali trgovci, obrtniki in in- dustrijci sedaj in kako bodo obdačeni po novem zakonu o neposrednih davkih, ki se ravnokar razpravlja v Narodni skupščini. Doslej so plačali obrtniki z manj ko 4 pomočniki z let- nim donosom do Din 6000'— samo Din 60 skupnega davka (pridobnine, osebne dohodnine tu ni), v bodoče boao na plačali Din 480, torej za celih Din 420 več. Naslednja stopnja te ka- tegorije, ki ima letnega donosa do Din 12.000, torej večina mali obrti, je doslei plačevala skupnega davka Din 858'18, odslej bo pa plačala Din 970. Enako je znatno vi§je obdačena tudi srednja obrt, trgovina in mala indu- strija. Ampak če je treba voliti klero- radikale v javne zastope, je mnogo teh ljudi z dušo in telesom za to. Ne- umnost je dejansko najdražja stvar na svetu. c Družba sv. Clrila in Metoda v Ljubljanl sporoča, da je mestna žen- ska podružnica v Ljubljani priredila dne 5. t. m. veselico, ki je prav lepo uspela. Nadalje napravi podružnica na Savi dne 2. februarja in podružnica v RuSah 4. februarja veselico v prid družbe. Družba prosi, da tudi nekatcre druge podružnice v tern predpustu napravijo kako veselico. Ker je družba humani- tären zavod, je oproščena državne takse. c Polovična vožnja za planince. Savinjska podružnica SPD v Celju na- znanja svojim članom, da se je prva partija legitimacij odposlala v Ljubljano v svrho potrditve in da bodo iste prišle nazaj predvidoma do 10. februarja. Za drugo partijo se zbirajo legitimate od 3. do 10. februarja pri blagajniku g. Vrtovcu, drogeristu v Celju, Kralja Petra cesta, kjer je tudi plačati čla- narino za leto 1928. c Sokolski dom v Novem Pazarju. V malem mestecu Novi Pazar, ležečem vzhodno od nekdanje bosanske meje, so bila te dni izvršena zadnja dela na tamošnjem Sokolskem domu, ki je bil zgrajen s prostovoljnimi doneski me- ščanov in s podporo sokolskih organi- zacij. V domu se bode telovadilo, se bodo prirejale diletantske predstave in bodo imela v njem tudi ostala patrijot- ska druStva svoi sedež. Za zgradbo sta se po poročilu beograjske »Politike« največ trudila gimnazijski ravnatelj g. Jordan Petrovič, okrajni glavar Ilija ivanovič in sodnik Božo Veselinovič. Ali bi ti gospodje v »nekulturnem« Novem Pazarju gledali, če bi jim po~ vedali, kai vse v »kulturni« Sloveniji ni — patrijotsko in kako se obnašajo v takih in podobnih slučajih razne ob- lastne »špice«. c Zdravstvena predavanja. Društva, ki bi reflektirala na zdravstvena pre- davanja se vabijo, da to javijo na vodstvo «Bakterijološke stanice»- Celje. c Ljudsko vseučillšče v Celju. V pondeljek 6. t. m. ob 20. predava prof, dr. Zelenik o Goethejevem Faustu. Predavanje se vr3i kot običajno v ri- salnici deške mešč. Sole. c Staro poslopje okrožnega so- dlšča je res, človek bi rekel, zaušnica drugače še dosti dobro urejenemu in snažnemu Celju. Poslopje propada, za njim pa je prostor, ki spada kam na js::i3Nro gase Sreda 1., četrtek 2. (Svečnlca), petek 3, februarja 6., 8 1/4 «** 4., 6. in 8 V* url orkesttr 8 V4 uri orkesfer Rdeča čFha „A" a % s & #^ ? » O (0 OTQ M K. J ** L ä ^ *** ^^ ^ *«' je bilo prebrsKano, a denarja nikjer. A mati, kje je? Na ognjišču že ni bilo več ognja in večerja samo napol ku- hana. Pograbil sem klobuk in pohitel k karabinjerjem. Mislil sem: razbojniki so jo napadli, prijavil bom napad, morda jih ujamejo. Potrkal sem na vrata. Takoj so jih odprli, kot da so me čakali. Vrata so za menoj zaklenili. Ali to mi ni bilo mar. Odvedli so me k brigadirju. Pogle- dal me je s prisiljenim nasmeSkom in rekel: »A, priSel je.« »Da, prišel sem. Okradli so me. Prišli so razbojniki — matere ni — bojim se . . .«, sem jeclial in gledal zdaj brigadirja, zdaj vojake, ki so stali okoli mene. »Ha*ha-hal» se je začel smejati bri- gadir. »Lopovi, a, razbojniki!« Razburil sem se. Meni je šlo na jok, a on se je smejal in se mi rogal. »če nočete — pa bom sam poiskal razbojnikel« Obrnil sem se, da odidem, ali zaletel sem se v dva karabinjerja, ki sta stala za menoj. Druga dvojica se mi je približala. »Kaj je to?«, sem rekel in se obr- nil k brigadirju, ki se je dvignil s stola. Ostro je zapovedal: «Zvežite ga!« Kot, da me je udaril s pestjo v oko: «Zvezati? Mene? Zakaj?« »Zakaj? Kako se dela, kot da ne ve ničesar. Zvežite ga!« je zaukazal vdrugič. Nisem se upiral. Mislil sem, da so se zmotili. Vest mi je bila čista. Zvezali so me in me vrgli na stol. Brigadir se je razkoračil pred menoj. »Kdo je bil sinoči pri vas?« »Kdo?«, sem se začudil, »nekaj go- stov, kot vsak večer.« »Ne vprašujem po teh. Oni drugi!» »Kateri ?« »Oni — oni — neki dijaki — neki revolucijonarji . . .« Sedaj sem šele razumel. Pri meni so videli minuli večer dijake in nekaj drugih fantov. Zato so preiskali hišo in odpeljali mater. Namesto, da bi od- govoril, sem ga vpraSal: «Kie je mati?« »Pusti mater! Ona je že vse pri- znalal« Udaril me je z vso silo po obrazu. »Zapomnite si, kdo laže. Mati je priznala, da so oni dijaki govorili o vstaii, da so imeli revolverje in bom- be. Tudi imena je navedla . . . »Lažete!« Druga klofuta. »Ta in ta je bill« Res sta bila dva izmed navedenih. Ali ne. Nisem verjel. Moja mati! Ne! Dovolj dobro sem jo poznal. Tudi, če bi res kaj bilo in bi jo mučili, ne bi priznala. »Kdo je vse bil, tega vam ne bom pravil. Ali«, vzpel sem se na prste in mu pogledal v oči, »kdo je ukradel denar iz skrinje?« Stresel se je. Pogledal je po kara- binjerjih. Enega, znanega pijanca iz Sardiniie, je obiila rdečica. Uganil sem. ta je bil. Ali brigadir ni na to pol»gal važnosti, ali pa ni hotel z njim v moji prisotnosti obračunati. »To je vseeno. Glavno je, da pri- znate in spustili vas bomo domov. Če vam je z,manjkal denar, nisem jaz zato odgovoren.« »Nimam Cesar priznavati.» S' očil je kot besen pokonci, me vrgel s stola in me pričel brcati z nogo. »Odpeljite ga tja!« Odvedli so me v klet. Ko so me pahnili skozi vrata, sem začul vzdi- hovanie. Kriknil sem: »Mati!« Jok. Svetilka, ki jo je nosil prvi karabinjer, je osvetlila prostor. Zarjul sem od bolečin in skočil. Vrgel sem dva na tla, a bil sem zvezan in kmalu so me obvladali. Še bolj so me zve- zali in me obesili na tram, da sem se le s prsti dotikal tal. >Mati, matil« . Tudi mati je bila zvezana in obe- I Sena in usta so ji bila zamaiena. Sa- mo malo močneje se je zazibala. Škri- pal sem z zobmi in začel rjuti kot blazen. Zastonj. Na moj krik je odgo- varjalo iz polmraka samo satansko re- žanje. «Zamašite psu gobec!«, je ukazal brigadir. V usta so mi vtaknili neko cunjo. »Ali boS sedaj govoril? Dve minuti čakam«, je rekel in vzel uro v roko. Minuli sta dve minuti v nemem ča- kanju. Jaz sem čakal na to, kar se bo po teh dveh minutah zgodilo, a oni na moje priznanje. Prinesite snop slame!« Prinesli so slamo in jo položili pred mojimi nogami na tla. Mati se je v obupu vzpela in zazibala na vrvi. «Ali boš pr!znal?« AAolčal Sem. Obrnil se je k materi. »Če ne priznaš, ga spečem pred tvojimi očmi.« Ona se je samo vzpela. Misleč, da hoče govoriti, je ukazal: »Potegnite ji cunjo iz ustl« Hitro so ga ubogali. »SinI«, je vzkriknila. »Kdo je bil in kaj se je delalo«, jo je vprašal brigadir. »Nič«, je odgovorila zamolklo. »ZaŽgi!«i je brezobzimo rekel bri- gadir. Zažgali so slamo. Dim me je zaCel dušiti. Mati je pričela naglas jokatL Spet so ji zamašili usta. Dim mi je štev. 13. »NO'VA DOB A« Btran 3. kak vaški pašnik, pa ne v sredo mesta. Mislimo, da bi niti toliko ne stalo po- pravilo poslopja in zagraditev tistega paSnika — saj na kako novo okrožno sodišče v Celju v sedanjih časih ni niti misliti. Klero-radikali bi samo radi v mestu komandirali, v Beogradu pa ničesar ne store za take reči, dasi imajo tarn dovolj moČi in ugleda. In Se nekai: nekdanja kaznilnica je postala sedaj naravnost strahotna stanovanjska hiSa za razne reveže. Po sedem do osem ljudi ie dostikrat natrpanih v enem samem mrzlem prostoru brez vsakega pohištva. To je grozna slika socijalne bede, ki pa magistratn najbrž ni znana, drugače bi se vendar dala dobiti kaka odpomoC. c Domača veselJca pri «Cestnem Jožeku». V nedeljo dne 5. februarja popoldne se vrši v znani gostilni pri Cestnem Jožeku v Št. Jurju ob južni žet. domača veselica v korist Dijaške kuhinje v Celju. c Svetovna tvrdka Julfo Meinl uvoz kave in čaia, priredi v svoji po- družnici Celje, Kralja Petra cesta 10 v petek dne 3. februarja poskusno kuhanje kave. Cenjeno občinstvo se najuljudneje vabi, da se prepriča v izborni kakovosti Meinlove kavine meSaniee. — 107. c Iz tajništva SDS. Z ozirom na časopisno razmotrivanje o zadevi taj- nika g. Drag. Žabkarja pojasniujemo, da je g. Žabkar bil obtožen in ob- sojen radi zadeve, ki se je izvrSila pred Stirimi leti, v Času ko g. Žabkar še ni bi! niti clan SDS. To zadevo so tedaj smatrali vsi prizadeti in tudi pravniški krogi za civilnopravno. Radi tega tudi nikomur ni prišlo na um jo vlačiti pred sodiSče. Šele ko so v minulem letu prišli klerikalci in radi- kalci vsled nezakonitega razpusta upravr.ega odbora mestne hraniln'ce v ta zavod, so vložili ovadbo. G. Žabkar je bi! sicer obsojen, je pa vložil proti razsodbi okrožnega sodišča ničnostno pritožbo, o kateri bo končno sodil stof sedmorice v Zagrebu. Radi tega smatramo za neprimerno in tudi ne- pripustno o zadewi sami že sedaj raz- pravljati javno ali jo pojasnjevati. Ker pa g. Žabkar ne želi, da bi se to nje- govo povsem zasebno zadevo izrab- lfaVo z ozirom na njegovo funkcijo pri stranki, je za čas do popolnega raz- čišuenja odlož-l tajniStvo SDS in so- trudniStvo «Jutra». c Uradnl dan zbornice v..t\ trgovino, obrt In industrijo v Lfubljani za Celje in celjsko okolico. Gremij trgovcev Celje naznanja vsem gospo- daiskim krogom v mestu Celje in njegovi bližnji in daljSi okolici, da uraduje referent Zbornice v torek dne 7. februarja t. 1. od 8. do 12. ure pred- poldne v ravnateljski sobi Prevozne družbe d. d. v Celju, Savinisko na- brežje št. 7. Stranke ki žele kako po- jasnilo alt svet v zadevah, katere za- stopa Zbornica, se uljüdno vabijo, da se pri njem v določenem Času zglase. c Izžrebane srečke. Gremij trgovcev Celje obvešča kupce srečk društva Trgovska akademija v Ljubljani, da udarjal v oči in nos in me davil. Skozi dim in ogenj sem videl obrise obeSene matere z izbuljenimi očmi. »Ali ne bo5 govoril?«, sem zetul Nic\ Besno je sunil z nogo ogenj ravno pod moje noge. Dim me je du 5il. Začelo se mi je vrteti v glavi. Sence so se začele poSastno premikati in zidovi so se zavrteli. Onesvestil sem se. ¦ * Zbudil sem se na postelji. Eden iz- med karabinjerjev me je škropil po Ücu. Pogledal sem svoje roke. Proste. Brez besed me je dvignil. Postavil sem se na noge. Predmeti okoli mene so zaplesaij. Alj hitro je yse minilo. »Lanko jrreste domov«, mi je rekel. »Domov? a mati?« *Ona je že odšla.« Odvedel me je tiho do vrat. Žive dohodnina pa je oproščena avtonomnih doklad. Po novem zakonu bo plačal tak trgo- vec na omenjeni dohodek 1O°/o pri- dobnino 6000 Din in dopolnilnega davka 2050 Din skupaj 8050 Din. Brez avtonomnih doklad bo državna obre- menitev v bodoče manjša. Ako pa vza- memo, da so do sedaj znašale vse avtonomne doklade v kraju njegovega bivališča 300 °/r»iča/jte> se! Vljudno opozarjam p. n. občinstvo na svojo mesarijo in prodajalno vsakovrstnih mesnih izdelkov po nizkih cenah. Prodajam sveže volovsko meso, prekajene Sunke kg po30 Din in raznovrstne svcče k!oba?e. ' 18 Oddajam na drobno in na debelo ! 36 Specijaliteta blaga zajamčena! Točim tudi več vrst domačih vfn. Vljudno se priporoča JOSIP GORENJAK, mesar in klobasičai, CELJi:, Kralja Petra cesta. Sfanovanje obstojeČe iz 1 do 2 sob, kuhinje in pritiklin, išče mirna stranka. Ponudbe pod šifro »Dve osebi« na upravo lista. P. n. občinstvu na znanjef Spec//a/no izdelovanje vseh vrst finega mehkega in škrobljenega moškega peril a po meri in dunajskem kroju priporoča c. občinstvu konfekcija moškega peri la M. L. 3>ajh Celje, Do I go po/je 9 a {vila Winter) 52-26» Prvo infoira vinori ii\w v Celin CanKarJeva ul. 61. 11 priporoča svoja izvrstna namizna ten odbrana sortimenina VINA vseh vrst v sodih in steklenicah po zmernih cenah. Vzorci na razpolago ! Eramofoni in plošie iz tovarne Edison Bell-Pcnkala Ltd. kakor tiidJ plo5če *His Master's Voice» in «Columbia« katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih prr Baričor I Leskovsefe, Celje knjigarn«! in veletrgowina s papirjem, pisalnimi in risalnimi predmeti. Dciaj, nabiraj in Popolnoma vamo naložite denarne pnhranke pri varčuj v miadosti, hrani, varčevati , .... ..• . . . . /» l • . #> •• da stradal nc boS se ne brani I stavbeiii in krecflitm z^dfugi z omei. zavezo v Gaberju pri Celju ,¦ starostü LASTNI DOM Obrestuje hratnllne vloge po 611 O |2 O VeČje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Jamstvo za vloge uad 2,000.000 Din. Marljivost, treznost in varčnost so prcd- pogoj nravnosti! Pri naložbi zneska do SO Din se dobl nablralnik na dom. Pisarna v Celju, Prešernoua ulica 6. Iz malega raste veliko! Poprapila fpto-aparatoii. huhal, pisalnih strojep ^^X1:^::^^ Joško Aman, Celje, ^,°^°26a Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovoren za izdajatelja, tiskarno in redakcijo Milan Cetina v Celju.