Poštnin« platana ? gotovini. Izhaja vsak dan zjutraj razven r ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1*—, lanskoletne 2‘—: * mo-sečna naročnina Din 20'—, za tujino 80’—, Uredništvo * Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva BO-70. 80-63 fn 30-71 I. izdaja. 1931 Cena Din Jugoslovan Rokopisov na vračamo. Oglasi po tarifi la dogovora. Uprava v Ljubljani, G nad išče 4. tel. 30-68. Podružnica v Mariboru. Alefc-sandrova cesta 51 24. tel 29-60, V Celju: Slomškov trg 4. , Pošt tek. rač.t LlnMjana IR621 St. 168 Ljubljana, petek, dne 24. julija 1931 Leto LL Poroka na romunskem dvoru Prihodnjo nedeljo se bosta poročila v Sinaji pri Bukarešti romunska princezinja Ileana in nadvojvoda Anton Habsburški, Poroka na romunskem dvoru Bukarešta, 23. julija, n. Včeraj in danes prihajajo v Bukarešto tuji gostje, ki se udeleže svečanosti ob poroki princese Ileane in Antona Habsburškega. Jutri pride tudi jugoslovanska kraljica Marija. Proslava 10-letnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra Subotica, 23. julija, k. Dane3 dopoldne se je v mestni' posvetovalnici vršila konferenca zastopnikov kulturnih in humanitarnih društev, Iti nameravajo prirediti velike svečanost ob priliki tOletnice kraljevanja Nj. Vel. kralja Aleksandra' I. Na konferenci so izbrali poseben odbor 12 oseb, ki bodo izdelali program za te svečanosti. Madjari hočejo posojilo Budimpeštu, 23. julija, n. Pogajanja madjarske vlade za najetje velikega posojila v funtih v inozemstvu še niso končana. Bivši zunanji minister Valko in mnogi ugledni madjarsld politiki in finančniki se mude v Parizu in Londonu in delajo na to, da se to posjilo čimprej zaključi. Trdijo, da madjarski parlament ne bo šel prej na počitnice, dokler ne bo sklenjeno to posojilo. Komunistični nemiri v Bolgariji Sofija, 23.^ julija. AA. Komunisti so včeraj priredili več skupščin, da protestirajo proti aretacijam svojih tovarišev. Pri tem je prišlo do nemirov. Najhujši izgredi so bili v Jambulu, kjer je nekaj stotin ljudi skušalo demonstrirati in zasesti policijski komisarijat. Ker se niso hoteli raziti, je policija rabila orožje n ranla dva demonstranta. Eden je ranam podlegel. Pokret za proti japonski bojkot Šanghaj, 23. julija. AA. Kitajske banke in borza danes niso poslovale.- Vse mesto je danes proslavilo spomin na žrtve nedavnih proti-kitajskih izgredov v Koreji. Med prebivalstvom je jak pokret za protijaponski bojkot. Pred likvidacijo dvolastni-ških posestev na jugoslov.-bolgarski meji Sofija, 23. julija. A A. Za člana mešane bol-garsko-jugoslovenske komisije za likvidacijo dvolastniških posestev je imenovan Nikola Ma-aolov, načelnik policijskega oddelka v Sofiji, Nov romunski zakon o samoupravah Bukarešta, 23. julija, n. Včeraj je stopil v veljavo novi zakon o samoupravah. Po tem zakonu bo mogoče vladi, da razpusti vse dosedanje občinske in mestne svete, ki so bili izbrani pred dvema letoma za časa vlade Julija Maniuja. Namesto teh se bodo postavili občinski odbori z dekretom. Ukine se avtonomija vasi, katero prevzamejo občine. Za tem se ukine 7 avtonomnih oblasti. Po novem zakonu postanejo občinski tajniki državni uradniki. Do konca t. 1. pa bodo še nadalje prejemali plače od občiu. Ukinitev 151 srednjih šol v Romuniji Bukarešta, 23. julija, n. Romunska vlada je sklenila, da ukine 151 srednjih šol, ki So postale odveč. Preustroj italijanske vseučiliške milice Rim, 23. julija. AA. Predsednik vlade je potrdil preustroj univerzitetne milice, štela bo 5 legij in avtonomnih koort. Za sprejem v te legije bodo merodajni posebni kriteriji. Legije bodo nastanjene v poedinih univerzitetnih mestih. Zaključek londonske konference Značilni govori Lavala, Stimsona, dr. Briininga in Grandija — Mac Donald se raduje nad sporazumom — Uradno poročilo o sporazumu — Dr. Curtius obsoja napade angleških listov na Francijo — Nemčija si bo morala tudi sama pomagati... London, 23. julija. AA. Londonska konferenca se je končala danes ob 12-30. Pred razstankorn konference so se oglasili k besedi voditelji poedinih delegacij. Predsednik francoske delegacije Laval je končal svoj govor o pomenu in delu konference s tem, naj sedanja in prihodnja pogajanja ostvarijo od vseh pričakovano politično sodelovanje med Francijo in Nemčijo. Stimson je govoril o pomenu dosedanjih razgovorov med zastopniki Nemčije in Francije. Podobna pogajanja bodo po mnenju ameriškega ministra okrepila zaupanje v gospodarsko življenje po vsem svetu. O konferenci sami je Stimson dejal, da je prisostvoval prav velikim dogodkom in da pričakuje z močnim zanimanjem sadove te konference. Dr. Briining se je zahvalil posebno za ameriško pomoč in veruje v bodoče uspehe francosko-nemške kooperacije. Grandi pa je dejal, naj bo konec sedanje konference začetek novega življenja vsega sveta. Konferenca bo omogočila nove in dobre odnošaje med evropskimi narodi. Konferenca je po krajši razpravi odobrila predloge, ki jih je bila sestavila sinočnja seja ministrov financ. London, 23. julija. AA. Po končani konferenci je predsednik angleške vlade Mac Donald izjavil novinarjem, da se prav iz srca raduje sporazuma, ki je bil dosežen med sedmimi državami. Pot do njega je bila težka. Navzlic temu so se pogajanja končala z velikim uspehom. Važnost sporazuma je ogromna. Nemčiji bo dana maksimalna podpora. Ameriški minister Stimson je sprejel zastopnika Reuterja ter mu izjavil, da je z uspehom konference docela zadovoljen. Uradno poročilo London, 23. julija. AA. Po konferenci so objavili ta-le komunike: »Odtegnitev kapitala iz Nemčije je povzročila hudo gospodarsko krizo. Inozemstvo je odpovedalo Nemčiji kredite, ker ni imelo zaupanja v njen gospodarski in finančni položaj. Ker je ohranitev finančnega ravnovesja Nemčije bistvenega interesa za ves svet, so države, zastopane na konferenci, sklenile pomagati Nemčiji, kolikor morejo, da se obnovi zaupanje v njeno gospodarstvo. Krediti Nemčiji bodo, ko zapadejo, podaljšani za tri mesece. To odredbo bodo izvedli finančni zavodi raznih držav in tako ohranili Nemčiji kredit, ki so ji ga že dovolili. Konferenca predlaga, naj banka za mednarodna izplačila takoj imenuje odbor delegatov osrednjih bank, ki naj bi proučili vprašanje novih kreditov nemške države in delne konverzacije kratkoročnih kreditov v dolgoročne. Konferenca je z zanimanjem sledila poročilu kancelarja Briininga o skupni garanciji nemške industrije v korist banke za zlati eskompt. Konferenca meni, da bo ta garancija omogočila, da sc najde zdrava podlaga za normalne med-nrodne kreditne operacije. Dalje je mnenja, da bodo te odredbe omogočile bolj trajnejšo akcijo v korist Nemčije.« Komunike sta podpisala predsednik konference ministrski predsednik Mac Donald in generalni tajnik Maurice Han-key. konferenca je dalje sklenila, da bo odbor strokovnjakov nadaljeval delo za izvedbo Hoovrovega načrta. Dr. Curtius hvali Francijo Pariz, 23. julija. AA. Havas poroča iz Londona: Snoči je nemški zunanji minister Curtius na sestanku novinarjev demantiral pisanje londonskih listov, ki so hoteli naslikati francoski nastop na konferenci kot nepopustljiv in nepomirljiv. Curtius je izrekel Franciji vse svoje spoštovanje za njeno lojalnost in pomirljivega duha. Poset angleških državnikov v Berlinu London, 23. julija. AA. Ministrski predsednik Mac Donald in zunanji minister Henderson posetita Berliu prihodnji teden. Henderson odpotuje iz Londona v nedeljo, ministrski predsednik Mac Donald pa v ponedeljek. Poset bo zelo kratek. Angleška državnika odpotujeta iz Berlina že prihodnjo sredo. Nemški kancelar je zadovoljen London, 23. julija, d. Po konferenci je voditelj nemške delegacije, zvezni kancelar dr. Briining v pogovoru s časnikarji izrazil svoje zadovoljstvo nad rezultati konference in je opisal obširno težave dolgoročnega kredita. Izjavil je, da se je Nemčija zaradi tega omejila na to: 1. da se kredit 100,000.000 dolarjev podaljša za na-daljne tri mesece in 2. da se poskrbi za to, da se ne odtegnejo še nadaljni kratkoročni krediti. V nadaljnih izvajanjih je dal državni kancelar dr. Briining spoznati, da je ipalc dana možnost, da bi dobila Nemčija kasneje dolgoročno posojilo. Povedal je tudi, da bodo imeli nemški delegati nocoj sestanek s Stimsonom in Mel-lonom. Zato bodo nemški ministri šele jutri odpotovali v Nemčijo. Končno je sporočil tudi, da se je Stimson odločil, v soboto priti v Berlin in ostati tam dotlej, da prideta tja tudi Mac Donald in Henderson, ker se bo zgodilo najbrže v ponedeljek. London, 23. julija. AA. Kancelar Brii-ning je novinarjem dejal, da je izid londonske konference zelo zadovoljiv in da so njeni sklepi v veliki meri v skladu z nemškimi željami. Nov sestanek med Nemci in Francozi London, 23. julija, d. Listi pišejo, da se bosta Laval in Briand že v začetku avgusta v Berlinu ali v Švici vnovič sestala z dr. Briiningom in dr. Curliusom. Nemčija si mora sama pomagati Berlin, 23. julija. AA. Po štiridnevnih posvetovanjih je londonska konferenca sedmih držav sklenila, da Nemčija ne dobi mednarodnega posojila. O konferenci so objavili komunike, ki med drugim priporoča, naj se podaljšajo Nemčiji kratkoročni krediti in imenuje odbor strokovnjakov, obstoječ iz delegatov emisijskih bank, kt bo pripravil vse potrebno za konverzacijo kratkoročnih kreditov v dolgoročne. Odločal bo tudi o potrebi novih kreditov Nemčiji. Po zaključku konference je imel Mac Donald spravljiv govor. Nato se je kancelar Briining zahvalil ministrskemu predsedniku za nepristransko vodstvo sej. Govoril je tudi francoski ministrski predsednik Laval, ki je poudaril prednosti odkritosrčnih razgovorov. Konferenca se ni sporazumela o širokogrudnem načrtu za gospodarsko obnovo Nemčije, temveč ji je prepustila, da sama po svoji moči uredi svoje zadeve. Komentarji nemškega časopisja Berlin, 23. julija. AA. Zaenkrat komentira le malo časopisov zaključek londonsko konference. Splošni vtis je, da Nemčija s to konferenco ni bila rešena finančnih skrbi za bodočnost. Vsi se vprašujejo, kako dolgo ostanejo v veljavi vladne zasilne odredb©, ki paralizirajo posle in trgovino. Politični in finančni krogi priznavajo, da pomenijo sklepi lond oske konference le zasilno pomoč Nemčiji, ki naj ublažijo krizo v prihodnjih tednih v upanju, da se najde med tem dolgoiskana osnova za mednarodno sodelovanje. Vladno časopisje meni, da je londonska konferenca le začetek procesa rehabilitacije Nemčije, ki ga bo nadaljeval odbor strokovnjakov emisijskih bank. Prav tako upajo, da bodo prinesli poseti ameriškega državnega tajnika Stimsona in angleških ministrov nadaljno razjasnitev mednarodnega p ložaja. Z zadovoljstvom so sprejeli gospodarski krogi mnenje londonske konference, da nemške finančr > krize ni povzročila mednarodna panika, ampak v glavnem odtegnitev inozemskih kreditov nemški državi. Takse za potne liste iz Nemčije Berlin, 23. julija, n. Včeraj je stopila v veljavo naredba, po kateri mora vsak nemški državljan za potni list v inozemstvo plačati pristojbino 100 mark. Državni potniški urad je izilal 90 potnih listov in je torej državna blagajna izterjala 9000 mark. Zato pa so bili vsi vlaki in aeroplani v inozemstvo prazni. Aeropla« »Lufthanse«, ki vzdržuje promet med Berlinom in Londonom, je imel samo 1 potnika. Prav tako tudi aeroplan v Pariz. Aeroplana na Dunaj in v Ziirich sta imela pa po dva potnika. Vlaki, ki gredo preko meje, so bili popolnoma prazni. Zastopniki velesil na londonski konferenci. Zastopnike velesil sta sprejela na kolodvoru predsednik an^Teške vlade MacDonald in angleški minister za vnanje zadeve Honderson. — N« stilu so (od leve na desno): angleški minister za vnanje zadeve Henderson, italijanski minister za vnanje zadeve Grandi, nemški minister za vnanje zadeve dr. Curtius. nemški državni kancler dr. Briining, predsednik angieške vlade MacDonald, francoski minister za vnanje zadeve Briand, predsednik francoske vlade Laval in francoski finančni minister Flandin. fHacfjarslii revizionizem Včeraj srno razpravljali na tem mesiti o strukturi in predstavni vrednosti novega »ladjarskega parlamenta, ki se je sestal te dni k svojemu prvemu zasedanju. Videli smo, kih fevdalcev. Pred desetimi leti sta bili v Evropi — ugotavlja naš avtor — dve plemiški oazi — ena v' Avstriji, druga na Ma-djarskem. Vojna je prvo uničila, medlem ko se ogrska aristokracija bori še vedno za svoj privilegij, in to z nekakim uspehom. Ogromna večina madjarskih vprašanj, ki delajo v tem hipu skrbi evropskim diplomatom, so izraz oblastne volje starih plemiških rodbin. Po zmagi zaveznikov prerojeni nacionalizem je povsod pospešil razpad nekdanjega plemenitaštva, V Jugoslaviji, na Čeho-slovaškem in v Romuniji so stopili na me-irto nekdanjega skoro neomejenega zemljiškega monopola aristokracije »neplemeniti« posestniki. Ta sprememba, ki je navidezno tako revolucionarna, se je kmalu izkazala kot mogočen element socialnega miru. Jugoslavijo, čehoslovaško in Romunijo — predvsem pa Romunijo — je rešil pregon bojarov ter avstrijskih in madjarskih grofov z njihovih zemljišč pred bolj-ševiš.ko nevarnostjo, ki je grozila z boka. Morda imajo male kmetije v teh deželah mnogo napak, toda one so stvarnost bodoč-. osti. Ti mali kmetje tvorijo v večji meri, nego se morda sami zavedajo, najtrdnejše in čedalje močnejše jamstvo za mir v vzhodni Evropi. Zadovoljni kmetje so proti hujskačem. Madjarski ari stokrat je se dobro zavedajo, da gledajo njihovi kmetje brez zemlje na svoje slovanske sesede z nekakim zavidaj), in. To je vzrok, da vihti madjar-aka aristokracija s tako močjo zastavo svojega šovinizma in zopetnega zavojevanja. Naj pa bo ta madjarska aristokracija še tako mogočno, inteligentno in globoko prepričana o svojih »pravicah« — edina aristokracija, ki še obstoja m evropskem kontinentu kot organizirana sila — se vendar ne da tajiti, da je glavni nagib, ki vodi njeno energijo, strah, da bi utegnila zgubiti svoj privilegirani gospodarski položaj. \ dolgi dobi njene živahne zgodovine ni prišlo madjarski aristokraciji niti nižjemu plemstvu nikdar na misel, da bi utegnila biti zahteva človečanstva in tudi poHtike, da bi ee z nairodi, ki so bili podložni Štefanovi kroni, ravnalo vsaj v nekoliko po načelu enakosti. Njihova tisočletna ustava je bila od nekdaj in je še danes le ogrodje, ki naj drži na površju fevdalno kasto: v slu-iaju potrebe tudi proti kroni, vedno in v vsakem času pa proti ljudstvu brez naslova. Taka je sodba bivšega italijanskega dr Javnika in diplomata o sodobni Madjarski 4n njeni splošni politiki. Iz strahu pred nezadovoljstvom lastnega ljudstva in da bi se to poslednje odvrnilo od razmišljanja o svoji lastni žalostni usodi, uganja torej vladajoča kasta v tej deželi ves povojni čas politiko, ki je preračunjena na nove vojne in nove požare. V neobveščenih madjarskih masah se vzdržuje popolnoma umetno in neutemeljeno prepričanje, da se ji je zgodila nezaslišana krivica s tem, da so se Slovani in Romuni osvobodili izpod jarma iste anahronistične fevdalne kaste, katera Madjare same še dalje tlači ter jih drži v položaju srednjeveškega socialnega sir ženjstva. Le na ta način se morejo nevedne mase madjarskih kmetov zaslepljati, da se ne zavedo svojega žalostnega položaja in da ne spoznajo resnice glede pravega razpoloženja sosedov napratn madjarskemu ljud stvu. To razpoloženje ni razpoloženje sovra šiva, temveč razpoloženje solidarnosti in sodelovanja, od katerega je odvisen trajni blagor vse srednje Evrope. S tem, da je sedanja vsemogočna fevdalna kasta na Madjarskem nepremostljiva ovira za vsako politiko miroljubnega sodelovanja s sosedi, je največja škodljivka tudi svoje lastne dežele, saj bi od takega sodelovanja imel največjo korist v prvi vrsti ravno madjarski narod sam. Sporazum med finančnimi ministri Sporazum je v interesu Zedinjenih držav — Nemči ja je dala v promet za 600 milijonov mark novega papirnatega in kovanega denarja O prvi točki je tehnična komisija ministrov že snoči dosegla saglasen sporazum. Tudi glede druge ločke so našli formulo, s katero so menili olajšati končni sporazum na današnji plenarni seji ministrov. Kratkoročni krediti znašajo namreč v svoji celoti 1.200,000.000 dolarjev, Od teh je 60% ameriških, francoskih pa le 5%. Raš spričo tega, ker je francoskih lako malo, so menili, da bo končni sporazum na plenarni seji ministrske konference toliko lažje dosegljiv. Glede tretje točke o kreditu 100,000.000 dolarjev nemški državni banki za stabilizacijo in eventualno povečanje njenih zlatili rezerv pa so francoski zastopniki še snoči vztrajali na odklonilnem stališču. Med tem na londonske finančne in politične kroge ni malo ni vplivala vest, da je po nasvetu Bruninga in Curliusa Hindenburg podpisal in izdal dekret, po katerem je vlada stavila v promet nove bankovce in kovan denar v skupnem znesku <500,000.000 mark. Vlada je med tem tudi poostrila odredbe, s katerimi se je deloma zabranil odtok kapitala iz Nemčije. London, 23. julija. AA. Po snočnji dolgi seji finančnih ministrov je bil objavljen uradni komunike, ki pravi, o sporazumno s predstavniki priznanih veroizpovedi določil, kateri verski prazniki se praznujejo na srednjih šolah. Za eno leto odklonjeni učenci 4. in 8. razreda se smatrajo za redne učence, vendar pa v tej dobi ne morejo hoditi v šolo. Učenci srednjih šot smejo biti člani Sokola kraljevine .Jugoslavije in Ferijalnega saveza, izven šole pa so lahko člani verskih udruženj svoje versk^zajednice. Roparstvo v Paraguaju Pari*, 23. julija. AA. Havas poroča iz Buenos Airesa: Uporniki, ki so jih včeraj vladne čete pognale proti Paragvajski meji, so v obmejnem mestu Corrientes ubili poveljnika posadbe in vlomili v 2 banki, odnesli 2 milijona pesov in izginili čez mejo. V neki vasi blizu meje je patrulja prijela 20 upornikov. Zdaj je v vsej Argentiniji mir. — Po vesteh Jz paragvajskega glavnega mesta Asuncion se Je voditelju upornikov Irigoyenu posrečilo prekoračiti mejo z 200 uporniki in 6 topovi. Odličen poljski gost v Zagrebu Zagreb, 23. julija, k. Jutri zjutraj ob 7.25 je prispel iz Splita v Zagreb poljski književnik in predsednik .lugoslovansko-poljske li^e v Varšavi prof. dr. Anton Ferdinand Ossendovvski. Obsodba v beograjskem procesu Brograd, 23. julija. AA. Državno sodišče zn zaščito države je danes ob 11. dopoldne razglasilo sodbo o procesu proti Ivanu Ljevakoviču in tovarišem zaradi umora Andrij Beriča, bivšega načelnika občine v Novi Gradiški, in zaradi udeležbe pri teroristični akciji. Krivi so in se obsodijo: Ivan Ljevakovič, pokojnega Mateja, in Ivan Rosič na smrt na vešalah; Ivan Ljevakovič, pokojnega Frana, na 15 let lobije, Ivan šaup na 30 let robije; Ignjat Terihaj na 6 mesecev strogega zapora; Adolf Muller in Ivan Jelič na 3 leta robije; Stjepan Papac in Fetar Nožarič na 2 leti robije; Vsi, ki so obsojeni na robijo, so obsojeni tudi na trajno izgubo državljanskih časti. Obenem morajo solidarno poravnati stroške sodnega postopka, izvzemši preiskovalni zapor in zagovor-ništvo, kar mora poravnati vsak zase. Odškodnino za umor pokojnega Andrije Beliča plačajo solidarno Ivan Ljevakovič, pokojnega Mateja, Ivan Rosič in Ivan Ljevakovič, pokojnega Frana. Oproščeni so Milan Lukač, Franjo Tusakovjč in A. Stjepanov Petranovič. Beograd, 23. julija. 1. Ko je predsednik državnega sodišča Arnerič prečital obsodbo teroristov Ljevakoviča star. in njegovih tovarišev, je sodnik Kurtovič prebral utemeljitev obsodbe. V utemeljitvi je naveden sestanek med Ljeva-kovičem star. in šaupom, na katerem sta sklenila zasnovati teroristične akcije in pred vsem umor Karla Kovačeviča. Brez vsakega pomena je obramba Ivana Ljevakoviča star., da bi bil kdo drugi dal pobudo za atentat na Karla Kovačeviča. Da je storil to on, je popolnoma dokazano. On je deloval proti obstoječemu režimu. Prav tako ni resnična njegova izpoved, da je bil nasproten umoru župana Beriča, ker bi ga bil lahko preprečil, ko je vendar zanj vedel, še predno se je izvršil. Tudi izpovedi Ljevakoviča ml. ne drže, če se vzame v poštev vse ono, kar sta povedala Rosič in Petranovič. Rosičeva trditev, da je ubil Beriča po lastni inicijativi, je docela brez vsake vrednosti, ker so proti temu pričale priče. Umor župana Beriča je bil izvršen zaradi terorja, če bi bilo res, da ga je Rosič umoril v pijanosti, bi se v nobenem slučaju ne mogel tako natančno spominjati vseh okoliščin, kar nasprotno izpričuje, da je bilo dejanje pred izvršitvijo do zadnje podrobnosti premišljeno. V ostalem pa ie Rosič povedal tudi eni izmed prič, da je bilo zanj lažje ubiti Beriča nego Kovačeviča. Izpovedi Ivana Sauba so naivne in prav tako neresnične, ker so priče dokazale njegovo krivdo. Nadalje je v utemeljitvi obrazložena in podana krivda vsakega posameznega izmed ostalih obtožencev. Pri sodbi so upoštevali, da so se obtoženci dobro vedli in da so sami vse vsaj deloma priznali. Konkurz velikega industrijskega podjetja Čakovec, 23. julija, k. Največje industrijsko podjetje v Medjimurju rudnik Paklenica je prišlo v konkurz. 800 delavcev je ostalo brez dela. Papeško odlikovanje nadškofa dr. Kordača Rim. 23. julija, n. ^Ofiservatore Romano« poroča, da je p n pez sprejel ostavko praškega nadškofa dr. Kordaša in ga imenoval za tilularnega škofa v Amasi ter mu dal časten naslov čuvarja papeževega pečala. Dviganje ponesrečene ladje »St. Philibert« Pariz. 23. julija. A A. Iz Nnntosn poroča jo: Pela za dvignjenje ponesrečene ladje »St. Phili-bert« napredujejo. Ker je bilo danes lepo vreme, «o že jx)skušali pripravljalna dela m dvig-njeoje ladje. Včeraj so položili jeklen kabel pod prednji del ladje. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 23. julija, d. Jasno ln topleje. Pelelc, 24 julija 1931. JUGOSLOVAN Stran 3 Ogromno zanimanje za Levstikovo proslavo v Velikih Laščah Hranilnica Dravske banovine Celje - Ljubljana • Maribor O Pupilarno varni denarni zavodi Dravske banovine, ki tudi jamči za vse njihove obveznosti z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Sprejemajo vloge na knjižice in tekoči račun z naj višjim obrestovan jem. Dovoljujejo kredite, posredujejo v vseh denarnih poslih! o Najbolj «arna naložba prihrankov! Zanimanje za proslavo 100 letnice roj.~tva Franceta Levstika, ki se bo vršila v Velikih Laščah v nedeljo, je ogromno. Poleg zanimanja domačinov, ki bodo postavili v sprevod, ki so bo vil po prihodu jutranjega ljubljanskega vlaka v Sp. l!etje, veliko število okrašenih kmečkih voz, Sokole, ognjegasce, šolsko mladino ter župane z občinskimi odbori vseh okoliških občin, je zadnji teden dospelo tudi veliko število naročil za legitimacije za četrtinsko vožnjo po železnici iz vse Dravske banovine. Skoro vsak pomembnejši kraj je naročil večje število legitimacij. Naročila so pa prispela tudi iz drugih krajev države, kakor iz Beograda, Zemuna. Zagreba, Osjek in celo iz Boljevcev, Kutine in Senjskega Rudnika, itd. Od zastopnikov oblasti so dosedaj prijavljeni ban Dravske banovine dr. Drago Marušič in zastopnik komandanta divizije. Sresko načelstvo bo zastopal sreski načelnik Alfred Plazer. Od naših kulturnih institucij bodo po dosedaj prispelih prijavah zastopali: Slovensko Matico Bela Krajina svojemu rojaku dr. N. Zupaniču V nedeljo mu bodo slovesno izročili diplomo častnega obfanstva v Adlešičih Iz Črnomlja nam pišejo: Občina Adlešiči v Beli Krajini je izbrala bivšega ministra dr. Nika Zupaniča ob priliki njegovega 30-letnega javnega delovanja za častnega občana. Originalno diplomo, umetniško delo akademskega slikarja Gasparija, mu bo izročila občina v nedeljo 26. t. m. na hribu Pritožniku iznad starega gradu Pobrežje, ki ga je sezidal prvi general Vojne krajine Ivan Lentovič na skali ob Kolpi. Te domače slavnosti se udeleže vsi bližnji belokranjski rojaki in hrvatski sosedje. Tudi Bojančani ne bodo pozabili svojega prijatelja, ki se jih je vedno spominjal pred vojno v svojih delih, a po vojni jim je s svojimi intervencijami omogočil edino pot, ki jih veže s svetom. Svetozar Banovec na oddihu v Begunjah Nova koča -- 30 češkoslovaških letoviščar-jjev-akademikov - Banovžer koncert Begunje na Gorenjskem, 23. julija. Smučarski klub Begunje si je zgradil kočo na vznožju Begunjščice, zelo priljubljeni izletni točki. Koča je oskrbovana celo leto in nudi gostom vsak dau mrzla in topla jedila ter inleko, dobro pijačo po navadnih cenah. Posebno ob nedeljah ima dosti obiskovalcev, ki prihajajo peš, z izvoščeki in avtomobili. Radi se ustavljajo tudi turisti, ki obiskujejo flore obilno Be-gunjščico. Prihodnjo nedeljo bodo podjetni smučarji ob lepem vremenu postregli s pečenim jarcem. Letoviščarji so zadnji čas zasedli vse razpoložljive sobe v Begunjah iti Poljčanah. V šoli imamo nad 30 čeških akademikov, ki jim je naš kraj prav povseči. Žal, da pogrešamo prepotrebno kopališče. Nameravamo ga pa zgraditi že drugo leto. Med nami živi tudi operni pevec g. Svetozar Banovec na oddihu po naporni, a slavni turneji po Ameriki. V nedeljo 2. avgusta napravi v tukajšnjem Gasilnem domu izbran koncert v dobrodelne namene. Na koncert našega gorenjskega slavčka še prav posebno opozarjamo ljubitelje lepega petja iz cele Gorenjske. Naši malčki na oddihu v Kraljeviči Prva kolonija 104 otrok v Deejeni domu Franje Tavčarjeve. — Obisk bana g. dr. Marušiča. Kraljeviča,. 22. julija. Prva kolonija j. s. v Ljubljani je odšla 6. julija t. 1. v Dečji dom Pranje Tavčarjeve. Vozili so se po železnici čez Karlovac do Plaz. od tu pa z avtobusi »Tapred« do Kraljeviče. Kako so stremeli naši malčki, zlasti oni, ki so prvič zagledali — morje. Vzklikali so od veselja ln nestrpno čakali, da ga vidijo od blizu, da se kopljejo v njem. Pozabljena je bila utrujenost ko so dospeli v Kraljevico. V Domu jih je čakal zajtrk in kmalu potem poziv, hajd v morje, saj kopališče je zadaj za vilami Dečjega doma. To Vam je živžav v kopališču! Razumljivo saj je 104 otrok v prvi koloniji. Parniki prihajajo čisto blizu kopališča iz Sušaka v Kraljevico ln takrat zakliče 104 grl: Zdrav, zdrav, zdrav, da vsak ve za tukajšnjo kolonijo. In tako se je začelo življenje kolonistov v Dečjem domu. Dnevni red: najpreej zajutrek, t ,j. kava in kruh, potem pospravljanje po sobah, solnčenje, kopanje. Tu se kosajo, kdo že zna plavati, učijo druge, ali iščejo školjke, polže, morske ježe in rake, da jih poncso svojcem domov. Pravijo, da plavajo kot ribice in le malo jih je, ki še ne znajo, a se gotovo nauč do konca letovanja. Hitro pa so iz kopelji, ko zagledajo ga. Gašperlinovo, ki skrbi materinsko za našo slabotno deco pri velikih jerbasih, ki so napolnjeni z dobrim, z medom ali mezgo namazanim kruhom. Disciplino pa vodi nadzorstvena učiteljica Vida Schottova. Ko použije deca ju-žino, se še koplje ali leži na solncu pred Do-momo. Kmalu je poziv h kosilu. V lepi prostorni jedilnici se vsede deca za belo pogrnjene mi_/.e in čaka na obed, ki ga Je okusno pripravila pridna kuharica Micka in njena pomočnica. Veselje Je gledati deco, kako ji vse tekne. V-’’: dan dobe za obed Juho, 2 prikuhi in meso. Ob nedeljah pa pečenko in še močnato jed. Po obedu je počitek, solnčenje, pisanje domov, čttanje ln drugo. Po južini je zopet kopanje, nato pa večerja. Ko mine vročina, pa v Ljubljani društveni blagajnik Josip Vidmar, družbo sv. Cirila in Metoda tajnik Fr. Škulj, Zvezo kulturnih društev dr. Stane Rape, Kmečko Prosveto Franc Gerželj, Vodnikovo družbe Božidar Borko, Sokolsko župa Ljubljana večje število starešinstva. Zvezo kmečkih fulo« in oeklet dr. Viktor Maček. Iz Olomuca prispe književnik in ravnatelj študijske knjižnice v Olomucu dr. Bohuš Vybiral. Jugoslovansko učiteljsko udruženje, sekcijo za Dravsko banovino v Ljubljani bo d m zastopali tajnik Josip Kobal, Andrej Škulj, urednik Učiteljskega Tovariša in Josip Ribičič, urednik Mladinske Matice in Našega Roda. Napredna ženska društva bo zastopalo več gg. odbornic. Obe poslednji deputaciji položita pred spomenik venec s kratkimi nagovori. Nadaljnih prijav oficijelnega zastopstva še pričakujemo. Ves popoldanski program izpred spomenika v Vel. Laščah bo oddajal radio Ljubljana. pokažejo, svoje spretnosti v petju, telovadbi in igri. Vsako nedeljo se udeleži kolonija s spremstvom službe božje, popoldne pa napravi izlete v Bakarac ali še dalje. Tako letuje naša deca že več kot 14 dni v Kraljeviči in se počuti izredno dobro, zdravo in zadovoljno. Pretekli teden nas je doletela izredna čast. Obiskal nas je g. ban dr. Marušič s spremstvo in se zelo pohvalno izrazil o domu. Zal le prihitro bodo minuli 4 tedni, ko se bodo morali vrniti v Ljubljano, toda okrepčani bodo od solnca, morja in zraka. Pomagajte nesrečnim nadleškim pogorelcem Darove in pomoč sprejema poseben odbor Za pomoč pogorelcem vasi Nadlesk se je osnoval ta-le odbor: predsednik Škerhec Jakob, namestnik župana, tajnik Jernej Hafner, župnik, blagajnik Miloš Benčina, odborniki Leon Schauta, nadnpravitelj graščine Snežnik in pogorelra Janez Škerbec ter Franc Gregorič. Danes gre poročat župan in trije člani odbora g. banu in prosit pomoči. Včeraj so cenili škodo. Poskrbljeno je najnujnejše za življenje in zdravje ljudi in živine. Zavarovalnice (največ Vzajemna) že tri dni popisujejo. Tukajšnje prebivalstvo bo pomagalo z blagom in delom; za živež, krmo in orodje bomo prosili bližnje občine; za denarno pomoč pa oblasti in vsakogar, ki bi mogel kaj žrtvovati nesrečnim pogorelcem. Darove za pogorele« sprejema občinski urad v Starem trgu pri Rakeku, deli jih pa pomožni odbor. Pogorelcem samim je prepovedano nabirati darove. Zato naj se vsakega, kdor bi se izdal za nadleškega pogorelra, aretira in zapre, ker. drugače ni mogoče za-braniti zlorabe tujih sleparjev. Pogorelci bodo imeli s čiščenjem svojih ruševin in vzpostavljenjem svojih domov toliko dela, da bi bilo uprav nečloveško, ako bi se jim potisnila beraška palica v roko. Upamo, da bodo oblasti in tolikokrat izkazana darežljivost našega ljudstva, tudi tem nesrečnikom omogočila, da pridejo čimprej pod svoje krove. Občinski urad v Starem trgu, dne 22. julija 1931. Zupan: Ludvik K ržič. Silno naraščanje Drave Bati se je poplav Marenberg, 22. julija. !*<> zadnjih hudih nalivih v gornjem delu Dravske doline, posebno pa v Avstriji, je začela Drava zelo naraščati. Pri Marenbergu je bila že v noči približno 3 m nad normalo. Kakor pa poročajo iz Avstrije, narašča Drava z veliko nagliro ter se je bati poplav. V' gornjem toku že Drava več let ni tako uarastla, kakor letos, ti lavni val še le pride ter ho uarastla Drava že pri nas med dnevom 1 do 5 m nad normalo. • v * v • -a • • Počitniško življenje na Gorjancih 50 tabornikov — Imenovanje potov .j .. Novo mesto, 22. julija. Nasi bajni Gorjanci so med počitnicami kar najbolje obiskani. Stalnih tabornikov je vedno okrog 50, med katerimi je precej Ljubljančanov, Mariborčanov in Zagrebčanov. Seveda tudi domačinov, zlasti dijakov je vedno dosti gori. dni je taborilo pri »Gospodieuu 20 novomeških šolskih otrok pod nadzorstvom! učitelja g. Ivanetiča, katerega so s otroci krstili za svojega »gorjanskega kralja«, in njegove soproge, kateri so dali ime »gorjanska tetka«, ki skrbita z-a red, in pazila ua otroke. Sedaj se pripravlja že druga partija otrok za odhod na Gorjance. G. Zenrija-k, oskrbnik šiškine tovarne v Gorjancih, je za otroško planinsko zavetišče, daroval veliko leseno lopo, katero bodo postavili pri »Gospodični«. V nedeljo 19. julija je bil na Gorjancih prav rekorden obisk. Ta dan je napravilo gori izlet tudi novomeško pevsko društvo »Gorjanci'. ki je s svojo pesmijo prineslo tja še več živtIjenja. Ob tej priliki se je izvršilo tudi pri-imenovanje nekaterih gorjanskih potov po podružnici SiPD. Tako je dobila pot iz Jugorja k Sv. Miklavžu ime Kosova pot. Pot, ki vodi iz Gaberja do »Gospodične«, so krstili za Petričevo pot. Ža Lilijvo pot je imenovana pot doli pod tovarno čez košenice. Od »Gospodične« gori čez skale je SJcaletova pot. Ivanetičeva pot je pot od »Gospodične« do Miklavža, a pot od tovarne čez gozd proti Trdinovemu vrhu pa se imenuje Ferdinand Seidlova pot. V kratkem bodo dobila nova imena še druga pota, ki vodijo iz najrazličnejših krajev na naše bajne Gorjance in katere so po večini markirali naši vneti turisti in članni novomeške podružnice Sl’I). Gradbeno gibanje v Ljubljani Zadnji dež je nekoliko oviral zunanja zidarska dela, v stavbah samih so pa zidarska, mizarska, pleskarska, pečarska in inštalaterska dela opravljali neovirano. V Verstovškov! ulici je malone gotova viso-koprillična hiša Josipa Dolinarja. Zdaj so zaposleni v poslopju samo pleskarji, ki bodo ta teden dodelali. Za njimi pridejo v hišo mizarji in ključavničarji. Prve dni prihodnjega meseca se bodo stranke vselile v lepa moderna stanovanja, ki so v visokem pritličju, prvem nadstropju in pod streho. V tleh so pa drvarnice, pralnica ln drugi gospodarski prostori. Stanovanja imajo električno razvetljavo ter ognjišča za kuhanje s plinom. Hiša stoji toliko od ceste, da ne bo silil v sobe nadležen prah, ki ga dvigajo motorna vozila. Zidala je Prva slovenska zidarska zadruga. Ob podaljšku Marmontove ulice, ki gre od Groharjeve ulice sporedno s Tržaško cesto proti jugu, je od zunaj gotovo visoko-pritlično, enonadstropno poslopje, ki so si ga postavile šolske sestre de Notre Dame. V notranjih prostorih so zaposleni samo še pleskarji ln kr- ' vni-čarjl, ki pa bodo svoje delo že prihoc* dni dovršili. Na vzhodni strani tega lepega i op-ja je v načrtu trg, torej bo v sobah dovolj svetlobe ln solnca. Najkasneje v štirina‘tih dneh bo stavba posvečena 'in izročena svojemu človekoljubnemu namenu. Zidarska dela je izvršil stavbenih Matko Curk. Na vogalu Oražnove in Postojnske ulice na nekdanjem gozdnem vrtu ob Tržaški cesti ima A. Urbančič svojo visokopritlično enonastropno domovanje do malega dogotovljeno. Notranji prostori so ometani, zunanje stene bodo pa v dveh, treh dneh. Svetla, suha in zdrava .stanovanja bodo vsaj v avgustu uporabna. Zidarska dela dovršuje Prva slovenska zidarska zadruga. Na, vogalu Glinške in Postojnske ulice, torej blizu Urbančičeve hiše, je sezidana, pokrita in znotraj ometana visokopritlična, enonadstropna hiša strokovne učiteljice Katinke Košiša, Tudi zunanji zid je domala že ometan. Svetla moderna stanovanja bodo v visokem pritličju, prvem nadstropju ter ena soba pod streho in v nizkem pritličju. Zidarska dela je prevzelo stavbno podjetje Ivan Slokan. V Idrijski ulici, ki gre skozi Slan in’ dom s Tržaške ceste prott južni železnici, je sezidana in spravljena pod streho visokopritlična, enonadstropna vila dr. Henrika Steske. Notranje stene so ometane. Svetla, moderna stanovanja bodo v visokem pritličju in prvem nadstropju, ki bo imelo verando z odprtim razgledom v Rožno dolino in na Rožnik. Zidarska in razna druga dela se izvršijo v dobrem mesecu in bodo stanovanja porabna. Zidarska dela ima v rokah zidarsko podjetje Angelo Battelino. V Žitnikov! ulici pri Cesti v Rožno dolino je sezidana in pokrita vsokopritlična, enonadstropna hiša g. Hele Dekleva, vdove po podpolkovniku. Zdaj ometavajo stene. V pritličju so obširni prostori, ki so namenjeni obrtnim podjetjem. Svetla moderno urejena stanovanja bodo v visokem pritličju in prvem nadstropju, kjer bo v uporabo velika, samo do polovice pokrita veranda z odprtim razgledom zlasti v južno stran. V poldrugem mesecu ali še prej, če bo vreme količkaj ugodno, bodo odzunaj in od ' znotraj vsa dela končana in stanovanja izročena strankam v uporabo. Zadnja leta se je v Ljubljani in njeni okolici sezidalo veliko število ličnih hiš in vil. Tudi letošnjo stavbno sezono se odpre mnogo lepih, suhih, zdravih stanovanj, s katerimi se bo kolikor toliko omilila stanovanjska mizerlja in povečala mičnost slovenske prestolnice. Avtomobilska nesreča letoviščarjev iz Prage Jesenice, 23. julija. V torek popoldne se je v Kranjski gori pripetila manjša avtomobilska nesreča. Odlična družba iz Prage, med njimi prof. pharmak. na praški univerzi g. Starkenstein so letovali na Bledu, Ta dan so napravili avtomobilski izlet proti Kranjski gori. Tu so iz dosedaj neznanega vzroka zadeli v obcestni kamen, sunek je bil precej močan, tako da je zdrobil stekleno ploščo in kosci tega stekla so prileteli neki dami v obraz ter povzročili več manjših ran. Prvo pomoč ji je nudil zdravnik v Kranjski gori, nato pa so jo preobvezali v bolnici tukajšnje bratovske skladnice. Sove iz Maribora za cirkus v Berlinu ( irkus Hngenheek jih je naročil pri gospodu Ziringerju Maribor, 23. julija. Znani veliki berlinski cirkus llageubeck je kupil pri tukajšnjem preparatorju Ziringerji* 40 mladih sov. Živali bodo te dni odposlali v Berlin, kjer jih bodo zdresirali. Makole Smrtna kosa. V Jelovcu pri Makolah je umrl prevžitkar Anton Dorčič. Moramo reči, da je dosegel prav lepo starost, kajti enaindevetdeset let ne bo učakal vsakdo izmed nas, Pokojnik je bil čudne narave — vendar zmlraj dobre volje. V kljub visoki starosti je do zadnjih let zmlraj kaj delal, dokler mu niso opešale oči. Prav malo takih korenin je pri nas in še te kar po vrsti legajo v grob. Lahka mu zemljica. 50-letnica Gasilskega društva v Toplicah Proslavili jo bodo v nedelj« pod pokroviteljstvom bana ilr. Drago Marušiča Toplice, 22. julija. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo bo slavilo v nt'di'1'o 2t>. t. ni. 50-letnico svojega obstoja. Gasilno društvo v Toplicah jo drugo Ignacij Turk, rojen 25. julija 1849 v Višnji gori, ki je nad 50 let v plemeniti službi gasilstva, soustanovitelj gas. društva v Toplicah, kjer je vnet gasilec še danes. Po poklicu je brivec. po starosti izmed vseh društev od Ljubljane^ do Metlike. Ko so se začela po naši domovini' ustanavljati gasilna društva, so bile Toplice izmed prvih, ki so si ustanovile svojo požarno stražo s potrebnim gasilnim orodjem. Pokret za ustanovitev gasilnega društva je začel takratni zdravnik in zakupnik kopališča Toplice pokojni dr. Avgust Kulovio. On je bil prvi načelnik društva od ustanovitve (17. aprila 1881), ki je takrat štelo 67 članov, od katerih sta še danes dva redna člana in izvršujeta težko gasilsko nalogo. Društvena kronika je zanimiva; po krajcarju so zbirali člani za nabavo ročne brizgalne iz Samassove tovarne, zatem za gasilni dom, potem za zastavo in lani je dobilo društvo motorno brizgalno najmodernejše vrste, 500 m cevi ter voz za moštvo. Vse je stalo nad 75 tisoč dinarjev. V polstoletni dobi je društvo uspešno delovalo pri številnih požarih, ki so bili po večini velikega obsega. Zvesto je čuvalo imetje bližnjega in stalo na braniku za narodne ideje. Prijatelji vabljeni, da se udeležite proslave 50-letnice! * Seja občinske uprave celjske okolice. Nocoj ob 20. se vrši v občinski posvetovalnici na Bregu javna seja občinske uprave. Razpravljalo se bo o interesih okoliške občine pri izvedbi agrarne reforme, v bivši mariborski oblasti. ‘ Zborovanje sadnih trgovcev Dravske banovine. V nedeljo 26. t. m. ob 10’30 se bo vršila v mali dvorani Celjskega doma konferenca sadnih trgovcev Dravske banovine, ki jo sklicuje Zveza trgovskih gremijev v Ljubljani. Na kon-lerenci se bo razpravljalo o položaju v naši sadni trgovini, o pospeševanju strokovnih interesov in ou reditvi izvoza po novem pravilniku. ‘Smrtna kosa. Včeraj je v Gaberju v Kovinarski ulici 8 umrla ga. Marija Waland roj. Svetič, vdova po tovarniškem uslužbencu, stara 74 let. N. p. v. m! * Avtomobilski promet v mestu je sedaj v poletni seziji zelo živahen. Zlasti po Aleksandrovi ulici se vozi mnogo avtomobilov. Je pa ta ulica tako ozka, da se mora človek naravnost čuditi, da se tam še ni zgodila večja nesreča. Poleg številnih zasebnih avtomobilov vozijo skozi to ulico še mestni avtobusi. Od več strani se sliši želja, da bi mestni avtobusi raje vozili po Cankarjevi ulici ter Kralja Petra cesti, da bi se tako vsaj deloma razbremenila Aleksandrova ulica in povečala osebna varnost na tej ulici. * Nezgode. 65-letni delavec pri stavbeniku Neradu, Mahne Ivan je pri delu padel z lestva in si zlomil desno roko. — 60-letni posestnik Tepež Ignacij v šaleku je padel po stopnicah ko je zvečer šel spat in si pri tem zlomil desno roko. Obo ponesrečenca so prepeljali v celjsko javno bolnico. * Nogomet. V nedeljo 23. t. m. ob 16 45 bo na igrišču pri Skalni kleti prijateljska nogometna tekma med SK Svobodo iz Ljubljane ter Atletiki. V predtekmi nastopita SK Olimp iz Gaberja ter novoustanovljeni SK Retje iz Trbovelj. Ptuj Minoritski kapitelj. Včeraj je bila izvršena olitev novega minoritskega gvardiana. Izvoljen je bil p. Ciril Šparovič, dosedanji ravnatelj tukajšnje minoritske redovniške gimnazije. Š tem je bil zaključen kapitelj jugoslovanskega minoritskega reda in gosti ter odlični delegati so se pričeli razhajati. Smrtna kosa. Na Bregu pri Ptuju je v sredo nnirl, star 04 let, tamkajšnji občinski tajnik Ivan Lasbacher. V občinski službi je bil 25 let. Pogreb bo danes ob 16. uri z doma na pokopališče v Hajdini. Krvav pretep. V vinotoču Špicerok so se le dni spili fantje. V preteku, pri katerem .so rabili nože in celo samokrese, sta bila Alojzij Matjašič in Ivan Pavko tako nevarno ranjena, da so ju morali odpoljati v bolnišnico. Brata Josipa in Ivana Matjašiča pa so orožniki od- gnali v zapor. Velik vlom. V noči od srede na četrtek so neznanci vlomili v trgovino Ogrizka Ivana v Hajdini in odnesli iz nje blaga v vrednosti okrog 40.000 Din. d »Jugoslovanova« družabno potovanje v Pariz. Prvo »Jugoslovanovo« družabno potovanje v Pariz na mednarodno kolonijalno razstavo bo od 10. do l!t. avgusta. Ponovno vabimo vse one, ki se ga nameravajo udeležiti, da se nam javijo najkesneje do vštetega 25. t. ni. Vse potrebne informacije daje ustno in pismeno uredništvo »Jugoslovana*. d Levstikove proslave v Laščah se udeleži tudi g. dr. Bohuš V y b i r a I, direktor študijske biblijoteke v Olomucij, znani prijatelj Slovencev in prevajalec slovenskih pripovednikov, ki si je mnogo prizadeval, da bi pojasnil dobo Levstikovega študija pri nemškem križniškem redu v Olomucu. V Lašče se pripelje že v soboto popoldne. d Razvitje sokolskega prapora v Poljanski dolini. V nedeljo dobi Sokol v Poljanski dolini prapor, ki bo svečano razvit in mu bo kuni oval ban br. dr. Drago Marušič. Udeleženci le sokolske svečanosti, Id se pripeljejo z vlaki do Škofje Loke bodo imeli zjutraj in opoldne na razpolago avtobuse po znižanih cenah, kar velja tudi za povratek k večernim vlakom. Za prebrano po zmernih cenah dobro preskrbljeno. Kdor se bo hotel ohladili, se bo lahko kopal v Sori. Obisk dr. Tavčarjevega groba na Visokem bo po prihodu jutranjih avtobusov okrog pol 0. Zdravo! d Počitniška kolonija ljubljanskega krajevnega odbora RK v Polhovem gradcu bo priredila v nedeljo 26. julija t. 1. ob 15. v Marijinem domu v Polhovem gradcu akademijo v korist krajevnega odbora Rdečega križa v Polhovem gradcu. d Opozorilo našim Anierikanceni. Iz resnega in zanesljivega vira smo zvedeli, da se širi med našimi izseljenci v Ameriki čudna govorica, da se gradi v Jugoslaviji ogromna tovarna, pri kateri ne bo zaposlenih nič manj nego kar 300.000 delavcev! Naše izseljence opozarjamo, da je ta vest popolnoma izmišljena in da ni o gradnji take tovarne nikomur nič znano, ne tu v Ljubljani ne po drugih središčih države. S d Društvo odvetniških uradnikov in uradnic. V Zagrebu so pokrenili akcijo, da bi se ustanovilo društvo odvetniških uradnikov in uradnic kraljevine Jugoslavije. Pripravljalni odbor je izdal poziv, v katerem pravi, da številni uradniki in uradnice po odvetniških pisarnah sploh niso organizirani, torej tud ne preskrbljeni za starost in za bolezen. Ustanovni občni zbor bo 26. t. in. ob 9. dopoldne v beli dvorani Novinarskega doma v Zagrebu. Priglasiti se je treba akcijskemu odboru, in sicer g. I. Majerju v odvetniški pisarni dr. Gavraničiča, .Tu riževa 5, Zagreb. d Konjska dirka na Krškem polju. Spored konjske dirke, ki se vrši na Krškem polju v nedeljo 2. avgusta bo ta-le: I. dirka: za 3- in 4Ietne konje. Daljava 1800 m. Vozovi na 4 kolesih 30 m popusta. Konji, ki so dobili darila, za vsako darilo 40 m doklade. II. dirka: Za konje od 5 let in starejše. Daljava 2700 m. Vozovi na 4 kolesih 30m popusta. Konji, ki so dobili darila, za vsako darilo 40 m doklade. III. dirka: Enovprežna za amerikanske dirkače. Daljava 2700ni. Doklade in popust določi razsodišče po rekordu in dirkanju. IV. dirka: Dvovprežna dirka. Daljava 2700 m. Doklade in popust kakor pod točko 11. V. dirka: Jahalna dirka. Daljava 2700m brez zaprek in brez izenačenja teže. Dirko bodo vodili: gg. Franc Zupančič, župan iz Rakovnika, dr. Josip Čeh, živinozdr. iz Ljubljane, Anion Gliha, pos. in Irg. iz Krškega, Ivo Sancin, načel. km. odd. v pok., Ljubljana in Franc Žnidaršič, pos. iz Leskovca. Prijave za dirko je poslati najkasneje do 1. avgusta na naslov Anton Gliha, Krško. Prijavnina 20 Din. Prijave naj vsebujejo: ime in bivališče posestnika konja, popis konja, ime, starost, spol, barva. S prijavo se podvrže vsakdo vsakemu izreku vodstva dirke. Za eventualne nesreče na dirkalnem prostoru, ne bo prevzelo vodstvo dirke uikake odgovornosti. Tovarna Jos. Reich sprejema mehko ln škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. 398-1 d Nagrajene umetniške fotografije. Natečaja Pripravljalnega odbora za prireditev tujsko-prometne razstave se je udeležilo šest konkurentov, in sicer pod gesli: »Visla« s 24 slikami, »Fot. Ario;: z 31 slikami, »Narava« z i) slikami, »Kodak« z 12 slikami, »Tessar« z 82 slikami in »Lepa Jugoslavija« z 21 slikami. Priznalo je sliki »Pohorje« pod geslom »Tessar« (profesor Jože Kozak, Ljubljana) prvo nagrado Din 750, sliki »Gornje Jezersko« pod geslom »Lepa Jugoslavija« (Josip Kunaver, Ljubljna) 2. nagrado Din 500, sliki »Kranj* pod geslom »Kodak« (Skerlep Janko, Ljubljana) 3. nagrado Din 300. Dalje je priznalo nagrade po Din 150 še slikam: Peč-Petelinjek, Bled, Golica, Martuljkova skupina, Kamniške planine, vse pod geslom »Tessar«, ter Špikova skupina, Kamniška Bistrica, pod geslom »Lepa Jugoslavija«, ter P.-a-stara gorenjska kuhinja pod geslom »Fot. Ario« (Cvetko Švigelj, Ljubljana). d V zadrtižuo-knjigovodski tečaj (od 1. do 14. avgusta) so sprejeti: Bizjan Fran, Tržišče; Božič Adalbert, Trbovlje-Vode; Čehovin Rudolf, Radmožanci; Dodič Ivan, črna; Fatur Josip, Dobrova; Gajšek Stanko, Senovo; Godicl Rudolf, Celje; Grabeljšek Karel, Arliče; Gradišnik Stanko, Št. lij; Herbst Pavel, Mokronog; Hrovat Ivo, Ihan; Intihar Alojzij, Krka; Jereb Milan, Ra'-henburg; Jesih Adolf, Trbovlje; Kabaj Ljudevit, Cerklje; Koglot Josip, Kruplivnik; Košmerl Vinko, Zagorje; Mislej Josip, Stara cesta; Lapanje Anton, Št. Peter; Lapajne Ivan Vojnik; Omerzu Karel, Trbovlje; Pergar Viktor, Toplice*; Pečar Franc, Rateče; Perko Marija, Jese- nice; Petrovče Ciril, Ljubljana; Pleničar Josip, Zgornja Šiška; Potočnik Adalbert, Zagorje; Razpotnik Franjo, Griže; Rošker Janko, Sv. Benedikt; Rusija Josip, Artiče; Rutar Ludvik, Za-bukovje; Slapšak Dora, Ribnica; Slapšak Julij, Ljubljana; Slokan Filip, Trbovlje; Štravs Karel, Logatec; Tavš Gabrijel, Sv. Anton; Tušar Ivan, Sovodenj; Vovk Viktor, Rakek. Tečaj se prične nepreklicno 8, avgusta t. 1. Udeleženci naj se zglasijo ta dan ob 8. uri na drž. moškem učiteljišču v Ljubljani. — JUU, sekcija Ljubljana. Generalno zastopstvo »PAN« ovratnikov, Sv. Petra cesta. 1629 d Volna, bombaž, nogavico in pletenino v veliki Izbiri pri Karlu Prelogu. Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12. 600 d Preklic dražbe. Dražba občinskega lovišča občine Dragomelj, ki je bila'razpisana s tukajšnjim odlokom z dne 15. 7. 1931. No. 1598-1 .za četrtek 6. 8. 1931. ob 10. uri pri sreskem načelstvu v Kamniku, se ne bo vršila. UjMhljzsmzsi tt Sokolska žiipa Ljubljana. V nedeljo 26. t. m. se vrši v Velikih Laščah svečana proslava 100-Jelnice rojstva Frana Levstika, pisatelja in narodnega probuclilelja ler soustanovitelja Južnega Sokola . Ker je ta svečanost tudi izredue •važnosti za Sokolstvo, je župna uprava oklenila, da se udeležimo te proslave korporativno z društvenimi prapori. Vabimo torej članstvo vseh društev naše župe, predvsem pa članstvo naše sokolske Ljubljane in okolice ter ribniške doline, da se udeleži proslave v čini večjem številu v slavnost,nem kroju. Vožnja četrtiuska. Odhod iz Ljubljane ob 7-30 gl. kol. Potrebne legitimacije za čelrtinsko vovijo se dobe pri .»Put-niktK v hotelu Miklič. Zdravo! Župna uprava. B Pogreb dr. Stanka Novaka. Včeraj popoldne se je vršil iz mrtvašnice splošne bolnice pogreb tragično preminulega tajnika banske uprave dr. Stanka Novaka. Pogreba so se udeležili poleg številnega občinstva njegovi stanovski tovariši z banom dr. Marušičem in pod-banom dr, Pirkmajerjem, dalje zastopniki Sokola g. Flegar, ravnatelj Šapla in inž. Bevc in oficirski zbor ljubljanske garnizije. V sprevodu je korakala ludi častna vojaška četa. Voz s krsto je bil poln vencev in rož, pa ludi v sprevodu so nosili 4 vence, znak, kako zelo je bil dr. Novak priljubljen in uvaževan. ■ Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi decembra 1930. zastavljenih predmetov, in sicer za dragocenosti (zlatnino, srebrnino itd.) 6. avgusta, efekte (perilo, obleko, stroje, avtomobil itd.) pa 12. avgusta t. I. od 15. ure dalje v uradnem prostoru na Poljanski cesti 15. B MOTOH kava dnevno sveža! Kličite telefon 2577! 1470 H Telefon na policiji. Policija je dobila le dni novo avtomatično telefonsko centralo. Bil je že skrajni čas, da jo je dobila, ker je bila doslej edina telefonska številka, ki jo je policija imela, zlasti dopoldne skoro vedno zasedena. Policija ima odslej telefonski številki 2099 in 3099, upravnik g. Kerševan pa 3399. Internih telefonskih številke ima policija odslej 16. H Izgnan iz ljubljanskega policijskega okoliša. Za nedoločen čas je izgnan iz policijskega okoliša ljubljanskega Jakob Čolliar, berač, rojen leta 1882. v Sv. Petru pri Postojni in tja pristojen. m Občinska seja. Po daljšem presledku bo v četrtek 6. avgusta zopet redna seja mestnega občinskega sveta. Seja bo ob 18. uri v mestni posvetovalnici z običajnim dnevnim redom in se bo bavila le s tekočimi zadevami. m Občni zbor orožnikov, V nedeljo 2. avgusta bo v gostilni Senica v Tattenbachovi ulici občni zbor orožniških upokojencev. m Zgodovina in načela ruskih boljševikov. Tukajšnja Prosvetna knjižnica je pravkar izdala svoj osmi zvezek: Dr. Fr. Vatovec: Zgodovina in načela ruskih boljševikov. Poljudno pisana brošurica, ki obsega 16 strani, bo najbolj dobrodošla našemu podeželju, posebno še, ker -stane samo 1 Din. m Nove zvonove dobi znana Marijina romarska cerkev v Rušah, Tehtali bodo 3850 kg. Izdelala jih je Mariborska livarna in tovarna kovin. m Ugovor proti občnemu zboru trgovskega gremija. K naši tozadevni notici nas obveščajo vlagatelji pritožbe, da je mestna občina kot prva instanca ugovor sicer zavrnila, da pa je še vedno možen priziv na bansko upravo. Ta priziv bodo vložili v zakonitem roku. m Gasilske vaje. V nedeljo 26. t. m. dopoldne bodo v Radvanju velike gasilske vaje. ki se jih udeležijo vsa gasilska‘ društva okrožja na desnem bregu Drave, Ob 9. uri bo strel na Slovenski Kalvariji naznanil, da gori v Jurkovičevi graščini v Radvanju. Vaj se bodo udeležili tudi mariborski gasilci. m Srbska pesnica v Mariboru. V Mariboru se mudi te dni na letovanju znana velika srbska pesnica Jela Spiridionovič-Savič. Njena dela spadajo med najboljše umotvore novejše srbske poezije in so prevedena tudi že na tuje jezike. ni Pijte original »CHABBSO«. 1114 m Orhideje cveto. Kraljice tropičuih pragozdov, aristokratinje med cveticami in ponos vsake vrtnarije, so te dni prvič zacvele v vsej svoji krasoti v tukajšnjem vrtnarskem velepodjetju »Vrt«, Džamonja in drug. Nekaj lepih eksemplarjev je razstavljenih v trgovini podjetja v Gosposki ulici. m Kinematografi. Grajski kino predvaja od včeraj dalje senzacionalni zvočni velefilm »Submarina«, kino Union pa zvočni velefilm »Poročim svojega moža ...« m Nesreča dečka. Po slopnjicah je padel > sredo zvečer v gostilni Tržaški dvor na Tržaški cesti 6-lelni Drago Blažič in se tako po škodoval na glavi, da je obležal nezavesten na tleli. Prepeljali so ga v bolnišnico. m Popadljivi psi. V sredo dopoldne je v Krčevini ugriznil pes 12-letnega učenca Ivana Lorbeka, popoldne pa je neki drugi pes ugriz nil v levo nogo v Dajnkovi ulici stanujočo učenko Elzo liaglerjevo. Obema so nudili prvo pomoč na reševalni postaji. 111 Izginila je. Raškar Franc, sluga na 1]I deški ljudski šoli na Ruški cesti je javil policiji, da je v torek dopoldne brez sledu izginila njegova 58-lelna sestra Elizabeta, zaposlena pri Mariji Felberjevi v Dravski ulici. Ker je bila Elizabeta zadnje dni zelo potrla in se je bala, da bo po 12 lefili službe odpuščena, ni izključeno, (la se je umorila. Nosila je temno obleko, ruto in črne visoke čevlje. m tatvina kolesi Pred trgovino Jaš in Les. i ilv v tj lici 10. okiobra je v sredo popoldne neznanec ukradel sobarici Jožici Gajškovi dobro ohranjeno moško kolo znamke »Ricord« st. 1,274.563. Kolo je vredno krog 1200 Din in je deloma modro emajlirano. Pred nakupom se svari. 1 in tatvina priprave za montiranje plaščev. I i e vozi lik Ivan Sluga s Tržaške cesle je v sredo opazil na nekem avtomobilu svojo pripravo za montiranje avtomobilskih plaščev, vredno 480 Din, katera mu je bila pred tremi meseci ukradena, šoferja je ustavil in mu pripravo od-v?el- Tatvine je osumljen neki delavec, ki je bil svoječasno pri Slugi zaposlen. m Aretacije. V sredo so bili v Mariboru aretirani: Malija K. in tovariši zaradi pretepa in telesne poškodbe. Rozalija J. radi prepovedanega povratka iu Terezija S. radi nedostojnega vedenja. Murska Sobota Karambo) sladoledarja z avtomobilom. Ko je zadnjo soboto vrtnar iz Čakovca pripeljal zelenjavo na trg in zavil s tovornim avtomobilom na setališče, so mu nenadoma odpovedale zavore in je zavozil v sladoledarski tricikelj. Sladoledar je sicer še pravočasno odskočil in se tako izognil nesreči, tricikelj pa se je spremenil v bicikelj. šofer je škodo na licu mesta poravnal. Slovenska Histrica Nabori za slovenjebistriški okraj bodo letos od 24. do 27. t. m, v dvorani okrajne hranilnice. Upajmo, da bo poteklo mirno, kot je poteklo preteklo leto, brez večjih incidentov. Slovesna instalacija novega župnika v naši mestni fari pri sv. Jerneju bo 1. avgusta t. 1. 2:upnikom je bil imenovan č. g. I. Soline, dosedanji mestni kaplan. Sokolsko delo. Člani slovenjebistriškega Sokola so v nedeljo 19. t. m. nastopili v odbojki proti prvovrstnemu moštvu iz Hoč, ter jo skupili, kljub temu je bil rezultat za naše mlado domače moštvo povoljen. Drugi del tekme se bo odigral v kratkem v Slovenski Bistrici. — Isti dan je imela svoj dobro pripravljen nastop sokolska četa v Keblju. Nastop se je vršil pod vodstvom oplotniškega načelnika Hudeka in je bil prav dobro obiskan. Polnoštevilno se je udeležila sokolska četa iz Tinja. šest zabodov z nožem je dobil A. Arbeiter, 24-letni posestniški sin iz Kalš, občina Šmartno, v nedeljo 19. t. m. pri šmarjeti, kjer je bilo žegnanje. Imenovani je miren človek, a jo je skupil, ko je branil avojega brata, ki so ga napadli. Trije zdravniki iz Kolini pri sv. Martinu so ranjenca obvezali in odredili takojšen prevoz v bolnico. Kočevje Odgeden občni zbor Sokola. Za 23. I. m. določeni izredni občni zbor Sokola je odgoden. Gimnazijsko izvestje. Te dni je izšlo izvestje, ki nam podaja delo in stanje naše gimnazije v preteklem šolskem letu. Izvestje bo dobrodošlo vsakemu, ki se hoče poučiti o tem ali onem iz dijaškega življnja, delu profesorjev in stanja šolskih ustanov. Zlasti zanimiva so poročila o izvenšolskem življenju dijakov, ki kaže njihovo inicijativno silo in dozorevajoče zmotnosti, čeprav posebnih uspehov ne moremo beležiti. Od mladine bi pričakovali, da bi se iz njihovih prireditev velo malo več mladosti in resnega mladeniškega stremljenja. Zrcalo posameznih dijakov je v precejšnji meri tudi izbira za referate, od katerih so nekateri zelo srečno izbrani, v splošnem pa dokaj vsestranski. Izvestje je obširneje od lanskega. Natisnil ga je g. J. Pavliček v Kočevju. Pismo iz Poljčan Poljčane, 22. julija. Zaradi suše so trpele zlasti njive, vrtovi in travniki. Boljšj kažejo pa zato vinogradi: če ne bo loče, se nam obeta prav dobra in obilna vinska letin a. — Gradnja vodovoda. Je pa imela la suša za posledico tudi dobre struni. Ker je skoro v vseh vodnjakih zmanjkalo vode, so nekateri, da v bodoče ne pridejo več v >vodno< zadrego, jeli mislili na gradnjo vodovoda. Prvi je to misel uresničil gostilničar in mesar gosp. Josip Gajšek, ki je le dni že zavel z gradnjo vodovoda za lastilo uporabo. Za njim pa si ga zgradijo iz skupnega rezervoarja se zdravnik dr. IIronovsky, hotelir Josip Baumann in trgovec Sima. Pri leni pa se nam vsiljuje sania-obsebi misel, da bi bilo prav, da M se gradil vodovod za celo občino. — Nesreča kolesarja. Zgodila se je le noči v l.ušečki vasi pri Poljčanah. Dva kolesarja, ki sla vozila v temi sla trčila skupaj. Medtem ko je eden bil le lažje poškodovan, je padel pri karambolu 30-lelni invalid Josip Jamnik iz Lušečke va«i pri Poljčanah na kup gramoza tako nesrečno, da si je /lomil desno nogo. — Poroka na Boču v cerkvici sv. Miklavža je bila v sredo. Poročila sla se predsednik planinsekga društva naš zdravnik g. dr. A. Hronovslty in gdč. Marjeta Rupnikova, hčerka veleposestnika iz Kostrivnice, čestitamo! — Nabori za leto 1931 se vršijo za mladeniče občin Poljčane, Pekel in Brezje danes, in sicer v Slov. Bistrici v hotelu Beograd. — Šahovski turnir se bliža b konou in je »tanje z dne 21. (torek) sledeče: Živko 13. Mahorič Zmago 11, Mahorič Fr. 9 in pol, Gener s, D e u t sc hm a n n 7, Birnetingl, Kozjek 6. Kobližek 5, Zelenka 4 in pol, Brence, Zavadla 4, Červeu-Rki 8 itd. — ank. Savo je preplaval in pobegnil .illad begunec iz poboljševalnice v Ponovičah Litija, 23. julija. Prod dnevi je pobegnil iz poboljševalnice v Ponovičah neki učenec. Oblečen je preplaval med postajama Sava in Litijo reko Savo, nakar je neznano kam izginil. Prijavljen je bil takoj orožniški oblasti, ki pa ga dosedaj še ni našla. Čudno je, zakaj pobegnejo ti mladeniči, saj se vsi skoraj brez izjeme, čez nekaj dni vrnejo in priznajo, da jim res ni nič hudega v Ponovila h. Sin rešil očeta-samomorilca •lesenice, 22, julija. V torek opoldan je skušal končati življenje tovarniški delavec G., stanujoč v tovarniški baraki onkraj Save v Kurji vasi. S svojim bratom je bil v sobi, tega je odslovil in se v sobi obesil. Njegov sin je skočil skozi okno v sobo, odklenil sobo od znotraj in hitro obvestil domače in poklical na pomoč. Sosedi so takoj priskočili, prerezali G. vrv ter ga budili z umetnim dihanjem. Poklicani zdravnik g. dr. V. Marčič mu je nudil prvo pomoč in nesrečnež je ostal v domači oskrbi. Vzrok samomorilnega namena ni znan. Napad iz zasede Murska Sobota, 23. julija. V nedeljo je bilo proščenje v Murskih Črncih. Ob takih vaških slovesnostih se fantje vedno pošteno napijejo in ravno v obmurskih vaseh se konča vsako proščenje s tepežem. Tudi ob tej priliki so se fantje sporekli. Zvečer je šel mimo gostilne Benrak Jožef iz Rakičana, ki sploh ni vedel, kaj se je zgodilo. Kar pa je skočil k njemu nekdo iz teme in ga z vilami tako močno udaril po licu, da mu je zdrobil levo spodnjo čeljust. Prepeljali so ga v soboško bolnico. Storilec je nepoznan. V hiralnico se je bala in odšla neznano kam Zagorje, 22. julija. Kdo ne pozna v dolini majhne suhljate ženice, ki je imela 35 let povezano levo roko, ker jo je, kakor ji je povedal neki vaški padar, »uro-čil;i < neka ženska. Je to 70letna Lenčka Vičič, ki je imela po svojem sinu, ki je hišo prodni in odšel v Ameriko, izgovorjeno sobico do smrti. Ker bi pa morala, kakor je pripovedovala sama, iti v hiralnico, katere se je zelo bala, je ženice zmanjkalo o Sv. Petru in Pavlu. Od tega časa Vičičevo pogrešajo. Ne ve se o njej ali je pri sorodnikih, katere ima v neki vasi pri Vranskem, ali pa je med potoma kje onemogla in obležala. Ta leden so njeno skromno sobico odprli vpričo dveh mož; ker pa je bilo v perilu in posteljnini precej mrčesa so vse znosili na prosto ter sežgali slamnjače in perilo, kar pa je imela pohištva so pustili zunaj, da se prezrači in očisti. Če bo ženica prišla nazaj, se bo čudila, kje so njene stvari. Upamo, da bo našla še vedno toliko usmiljenih Src, da ji bodo postavili sicer staro in skromno pohištvo nazaj, da preživi v miru še zadnje dni svojega življenja. Vrhnika Poročita sta se bivša večletna načelnica vrhniškega Sokola Mici Zitkova in železničar g. Karlo Zupan. Po poroki sta odšla na njegovo službeno mesto v Mursko Soboto. Mlademu paru iskreno čestitamo. Kupovina hrane za živino. Kakor prejšnja leta, bo vojaštvo tudi letos kupovalo potrebno množino ovsa, ječmena, sena in slame, potom vojaških komisij neposredno od producenta. Za vrhniško okolico bo poslovala komisija na Vrhniki. Datum začetka komisijske kupovine se bo objavil pozneje. Kupovina živinske hrane se bo vršila vsak dan od 7. ure zjutraj do 18. ure zvečer. Vsak producent dobi izplačilo za oddano blago takoj na licu mesta od komisarja. f*©I©v£?*i/e po večernici 142. Tam neskončno daleč doli na zemlji je prav v tistem trenutku stal pri sprejemnem aparatu inženir šimek. Ko je zaslišal klic in pozdrav iz vsemirja, se je od presenečenja in razburjenja zrušil na stol. Profesor Kozorog je planil k njemu in ga zagrabil za roko. Kaj je? Kaj se je zgodilo? je vprašal. »Postala na planetu Veneri nas kliče...« je odgovoril inženir Gimek. Uspela tekma žanjic v Jastrebcah Sv. Bolfenk pri Središču. 10. julija. V nedeljo 12. t. m. se je vršila v Jastrebcah pri Sv. Bolfenku zanimiva in zelo uspela tekma koscev. Kmetsko-delavska mladina je praznovala dan svojega dela. Tekmo je priredilo Društvo kmetskih fantov in deklet« iz Sv. Bol -fenka pri Središču. Okoli 4. ure popoldne se je zbrala v Sv. Bolfenku velika množica ljudi iz bližnje in daljne okolice. Nad 700 ljudi je tvo- čast in ugled, ki mu gre. Po žrebanju so se razporedile žanjice po številkah, vsaka k svojemu pasu žila. Zbrana množica je '/■ navdušenjem sledila tekmi in ugibala, katera bo zmagovalka. In ocenjevalna komisija je določila: prvo in drugo mesto si delita tov. Puklavec Liza in P o d g o r e 1 e c Tilka; 3. V o g r i -nec Mioika; 4. Vincetič Micika in 5. Kolarič Pavlina. Tekmovalo pa je deset deklet. rilo povorko, ki se je pomikala proti Jastreb-cam, kjer se je vršila tekma.. V povorki so šli najprej kmetski fantje na konjih, za njimi godci — jedro povorke pa so tvorile žanjice oblečene v »dečve- — nato pa številno občinstvo; kolesarji pa so povorko zaključevali. Med potjo so se povorki pridružili še kmetski fantje in dekleta iz Središča ob Dravi. Prišedši na njivo, kjer se je tekma vršila, je zbrano množico pozdravil predsednik »Društva kmetskih fajitov in deklet« iz Sv. Bolfenka, za njim pa je v jedrnatih besedah tov. Riz-m a n povdarjal važnost' in pomembnost kmetskega dela ter vzpodbujal kmetsko-delavsko mladino, naj vztraja v tem delu ter mu pribori Vse so sprejele prav lepe nagrade. Ob razdelitvi nagrad je g. Ivan Tomažič, župan iz Vitan v lepih besedah čestitali Društvu kmetskih fantov in deklet" k lepemu uspehu ter mu želel še mnogo plodnega dela med kmetsko-delavsko mladino. Po končani tekmi se je vršila še dostojna prireditev. Bodi še omenjeno, da je vse navzoče občinstvo zelo sinipatično sprejelo to mladinsko prireditev ter pokazalo mnogo razumevanja- za gibanje in udejstvovanje kmetsko-delavske mladine. Zastopnik ptujskega sreskega načelnika je bil g. Peter Grešil i h. župan iz Jastrebcev. Naši mladini na Štajerskem pa želimo še več močnih in lepili uspehov pri njenem velikem prizadevanju. Živ pokopan v gramozni jami Nenavadna in grozna nesreča 17-letnega mladeniča Maribor. 23. julija. V sredo dne 22. t. m. zjutraj se je odpravil 17-letni ključavničar in posestniški sin Avguštin Pobratinšek iz Zrkovccv v neko gramozno jamo, da pripravi pesek za neka hišna popravila. Izpodkopaval je steno in napravil preveliko luknjo, tako da se je gornja plast zrušila in ga vsega zasula. Ker je bil v jami sam, je nesrečo opazil šele njegov brat, ki ga je prišel opoldne klicat h kosilu. Zagledal je velik kup peska in gramoza, iz katerega so molele le še bratove noge. S pomočjo sosedov so nesrečnega mladeniča takoj odkopali, toda bilo je vendar že prepozno. Avguštin se je bil med tem zadušil. Pokojnikovo truplo so prepeljali na pokopališče na Pobrežje, kjer bo danes pogreb. Krvav pretep zaradi 50 par Dva brata ranjena, eden aretir Maribor, 23. julija. Sinoči so prišli v neko gostilno v Vetrinjski ulici trije bratje Matija, Blaž in Josip Kilak, rojeni v Rogaški Slatini, stanujoči v Mariboru, odnosno na Pobrežju in si naročili večerjo. Ko so povečerjali, so vse pošteno plačali, samo zaradi ene same žemlje, katero jim je natakarica tudi zaračunala, so se tako razburili, da je eden izmed njih pograbil kozarec in ga zagnal v lino za oddajanje jedil ter zdrobil na njej šipo. Ko je iz kuhinje prihitela gostilničarka in zahtevala, da se pomirijo in plačajo nastalo škodo, jo je Josip z vso silo udaril po obrazu, Matija je pa pograbil nož in navalil na gostilničarja, ki je prihitel na pomoč svoji ženi. Gostilničar je še v zadnjem trenutku odskočil, tako da mu je napadalec razrezal samo suknjič. Med tem je prišel tudi hlapec Anton Podgoršek in z njegovo ter s pomočjo ostalih gostov se je končno posrečilo gostilničarju, da je an v Vetrinjski ulici v Mariboru nasilne brate pognal iz lokala na dvorišče. Prepir in pretep je privabil tjakaj vse polno ljudi in kmalu se je na dvorišču pričela nova bitka, v kateri sta brata Blaž in Josip Kitak bila težje ranjena na glavi, Bočim je Matija napadal še dalje. Lotil se je tudi stražnifk Cirila Hrena, ki ga je hotel zagrabiti in aretirati. Osvobodil ga je šele šofer Josip Pičečnik, ki je Matijo Kitaka podrl na tla. Med tem sta ostala dva brata še dalje napadala hlapca Podgorška, ki se je branil s palico. Pretepače so razgnali šele potem, ko je prihitel na pomoč še policijski stražnik Franc Golun. Blaža in Josipa, ki sta bila ranjena na glavi in sta krvavela, so odvedli na reševalno postajo, Matijo pa v zapor. Na reševalni postaji so ugotovili, da sta Blaž in Josip Kitale tako poškodovana, da ju je treba spraviti v bolnišnico, kar se je tudi zgodilo. Prepir in pretep je opazovala velika množica radovednežev. Vsi trije bratje bodo izročeni sodišču. Zločinsko delo neznanega požigalca V Podvrhu v Savinjski dolinice zažgal gospodarsko poslopje Ivana Nateka — 150.000 Din škode Braslovče, 23. julija. Danes okrog 030 je pričelo goreti novo gospodarsko poslopje g. Ivana Nateka, p. d. Rizmala, v Podvrhu. Poslopje je zgorelo do tal. Spet nastane vprašanje, kako je izbruhnil ogenj. Bila je vmes pač znova zločesta roka. Nekoliko po 9. uri zjutraj, ko so bili vsi na polju, oddaljeni najmanj 300 m od poslopja, je vzbudil pozornost domači pes, ki je silno lajal na nekega tujca, ko je prišel mimo, in se prav sumljivo oziral. V mnenju, da jih bo tujec že poklical, če bo kaj potreboval, so ljudje delali dalje, ne da bi gledali za njim. Ko pa se je tujec dodobra odstranil, se je nenadoma zakadilo na vasi. Domači še niso ugledali ognja, pač pa so bližnji sosedje že pričeli vpiti, da gori. Ogenj se je širil s silno naglico. V gospodarskem poslopju je zgorela vsa letošnja krma, razen 2 vozov detelje, ki jo je imel Rizmal na kozolcu. Na podu je imel že pripravljeno pšenico, ki so jo nameravali popoldne mlatiti. Ko so prihiteli na pomoč, je bilo že vse v plamenih. Za reševalci se je tramovje že podiralo. S silno težavo so rešili 9 glav goveje živine in prašiče, 3 koze pa, ki so bile zaprte« v posebnem prostoru, so v ognju zgorele. Od kmetijskih strojev so rešili le stiskalnico, slamoreznico, 2 druga stroja in nekaj poljskega orodja. Ostalo je požar vse uničil. Gasilci ir Kamrni' in Glini so prihiteli takoj na pomoč, morali pa “o zelo slediti z vodu. ker so jo lahko črpali le iz vodnjaka. Potok je namreč preveč oddaljen. Ognja so obvarovali Št. Jernej na Dolenjskem Osebna vest. V kratkem nas bosta zapustila oba dolgoletna naša kaplana. G. Anton liavtar pojde v Leskovec pri Krškem, g. Fran Kovačič pa v št. Peter pri Novem mestu. Na njuno mesto se nam obetata dva mlada gospoda. Prenovljeno cerkev bodo v nekaj dneh imeli v bližnji Dolnji Stari vasi. Pod spretnimi rokami slikarskega mojstra Goriška in njegovih pomagačev, v prvi vrsti odličnega samouka Pušnika, bo dobil ponosni božji hram povsem novo in svojevrstno posrečeno notranj lice. Pripomnili bi le, da če se je že toliko žrtvovalo, naj bi se še nekaj ter bi se vsa cerkev znotraj in zunaj popolnoma prenovila. Mislimo namreč še stopnjice v cerkvi in zunaj nje ter vrata. Krasna stavba z divnim položajem ob vznožju Gorjancev zasluži to. Ko bo vse gotovo, se k stvari še povrnemo v točnem popisu. Slednjič vendar se nas je v ponedeljek popoldne usmililo dobrotno nebo in nam poslalo blagodejni dež, ki je v malih presledkih rosil in tudi lil vse popoldne in skoro vso noč. Kakšna sreča, da ni imel nobenih zlohotnih spremljevalcev. Močno se je pač bliskalo, hujšega pa ni bilo. Ni ga sicer dosti, a vendar bo mnogo pripomogel in še marsikaj rešil. Vsaj je bilo ljudstvo že čisto obupano. Oblačno nebo pa nam vzbuja še nadaljne nade. Gorjanski sveti Miklavž je doživel preteklo nedeljo rekorden obisk. Novomeško pevsko društvo »Gorjanci« je s svojim članstvom in številnimi prijatelji gorjanske narave in lepega petja pohitelo k ljubki cerkvici z edinstvenim razgledom. Tudi iz naše doline jih je bilo nekaj, najbolj pa so bili zastopani Ncvome.ščani, ki zelo obrajtajo — in to povsem zasluženo! — naše gore. Trebnje Roko si jo zlomil. Malemu Metnemu Frančku Beilene iz Gorenje vasi se je pripetila huda nesreča. Med tem ko so se domači mudili na njivi, je splezal na visoko drevo, odkoder je z višine 15 metrov padel na tla ter se močno poškodoval po glavi in zlomil levo roko v zapestju. Prepeljali so ga k zdravniku v Trebnje, ki pa je odredil prevoz v bolnico. Srečno naključje je hotelo, da se otrok pri padcu iz le višine ni ubil. Vojni razpored. Vsem vojnim obveznikom in dajalcem živine bo v nedeljo razglašen vojni razpored. Občine sodnega okraja se ta dan zberejo na meškem zbirališču v Trebnjem. Hišni davek. S pi ihodnjo nedeljo prične občina pobirali banovinske davščine na hiše. Prispevek za pokopališče. Občina razglaša vsem občanom farne občine Trebnje, da znaša prispevek za pokopališče 24% osnovnega davka ju da je odpadajoče zneske takoj vplačali pri županstvu Trebnje. Priporoča se občanom da |N> možnosti pridejo vsi v nedeljo ob priliki vojnega razporeda v občinsko pisarno, kjer se jim objavi odpadajoči znesek, katerega bodo lahko takoj poravnali. Ginljiv pogreb. Kakor smo že poročati, se je smrtno ponesrečil državni cestar Franc Zakrajšek iz Dol. Pcnikev. Kako je bil priljubljen, je pokazal danes pogreb pri Sv. Marjeti. Pokojnika je spremljala na zadnji poli množica ljudstva in gasilci prost, gasilnega društva Ponikve. Pogrebno opravilo je opravil pokojnikov brat ka plan. Menjalna pogodba. Občina Trebnje kot upravitelj vaške iin javne iinovine in Delniška družba dolenjskih železnic, zastopana po direkciji državnih železnic v Ljubljani, sta sklenili menjalno pogodbo zaradi razširjenja postaje Trebnje, in sicer občina Trebnje je prepustila družbi travnik, ki je bil potreben za razširjenje postaje, za kar je prejela odgovarjajočo parcelo, ki je vpisana v seznamu javne imovi.ne dolenjskih železni. Razširjenje postaje Trebnje se je izvršilo še pred vojno in deloma med vojno do podpisa pogodbe je pa zadeva dozorela šele letos. Tudi rekord svoje vrste! Blagodejen dež. Dež, ki je padel nad našo dolino, je ljudem prinesel knker zatrjujejo sami, tisoče in tisoče. Namočil je toliko našo dolino, da kmetje sedaj lahko orjejo in sejejo ajdo, sicer bi bil la posevek lelos uničen. Tudi drugim kulturam je mnogo koristil, vendar ga je bilo še premalo. Zemlja je izsušena kot že malo kdaj. Naša dolina je letos mnogo trpela, in sicer najprej zaradi toče, sedaj pa še zaradi suše. Letina je slaba, javna bremena neznosna, kaj bo, se boječe vprašuje obubožani naš kmeti novi kozolec, ki je bil blizu gospodarskega poslopja in tudi s slamo krito uto, ki je bila lik pogorišča. S precejšnjo zamudo so prihiteli gasilci iz Gomilskega in Braslovč z motorno brizgalno. Braslovčani so se zamudili, ker v trgu niso našli konja, da bi ga upregli v voz. Spričo tega se je znova pokazala potreba po gasilskem avtomobilu, ker takšni zadržki, kakršen je bil danes, le še več škodijo, kakor more koristiti motorna brizgalna. Škoda, ki jo je imel g. Nalek, znaša okrog 150.000 Din, zavarovan je bil pa le za 40.000 dinarjev. Trbovlje Smrt vrlega narodnjaka. V sredo zjutraj ob pol 3 je preminul v tukajšnji rudniški bolnici vpokojeni rudniški uradnik Franc Meterc. Pokojnik je bil eden od onih, ki tudi v robskih dneh niso klonili glave in se neustrašeno boril za pravice svojega naroda. Z marljivim delom in skromnostjo si je v službi prihranil toliko, da je na svoje stroške obiskoval in dovršil 2 letno rudarsko šolo v Celju. Takoj nato je bil sprejet pri rudniku kot jamski paznik, čez nekaj lel pa je postal nadpaznik. Po preobratu je napredoval v šihtnega mojstra (jamski tehniški uradnik). V skoraj 33-letnem službovanju v jamskih rovih si je nakopal težko bolezen-revmati-zein, ki ga je mučil do zadnjega zdihljaja. Tej bolezni se je pred 14 dnevi pridružil še pik neke strupene muhe, kar je še pospešilo smrt. Moral je nemudoma v bolnico — a bi’ ■> je že prepozno. Vrlemu narodnjaku naj bo zemlja lahka, žalujočim preostalim naše sožalje. Ljubljana, petek. 24. juliia. 12.15 Plošče (Odlomki iz oper, simfonije,) 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.30 Salonski kvintet. 10.30 Gdč. Cilka Krekova: Gospodinjska ura. 20.00 Gdč. An t a Kovačič: »Wilde«, pravljice za odrasle. 22.00 Časovna napoved, dnevne vesti, šport. 23.00 Napoved programa zn naslednji dan. Ljubljana, -tihota. 25. julija. 12.15 Plošče. (Mešan program).12.43 Dnevne vesli. 13.00 Čas, plošče, borza. 18-30 SaJon.ki kvintet. 1930 Dr. Bajec: Slovensko pravorečje. 20.00 Prenos iz Salzburga, Rossini: SevisJki brivec. 22.00 Časovna napoved, dnevne vesli, spori. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Zagreb, petek. 24. julija. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. -13.30 Novice, 20.15 Poročila. 20.30 Beograd. 22.30 Novice in vreme. 22.40 Lahka večerna glasba. Zagreb, sobota. 25. julija. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 19.30 Novice. 19.45 Uvod k prenosu. 20.00 Salzburg: »Sevilski brivec«, opera, Rossini. Beograd, petek, 24. julija. 11.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 19.00 Narodne na harmoniko. 19.30 Vokalni koncert. 20.00 Predavanje. 20.30 Klavirski koncert. 21.20 Komedija. 22.00 Radio orkester. 22.30 Novice. 22.50 Plošče. Beograd, sobota, 25. julija. 11.30 Plošče. 12.35 Radio orkester. 13.30 Novice. 19.00 Plošče. 19.30 Radio orkester. 20.00 »Sevilski brivec;, opera, Rossioo (Salzburg). Praga, petek, 24. julija. 11.30 Plošče. 14.30 Bratislava 17.10 Plošče. 19.30 Narodne pesmi. 19.50 Brno. 21.00 lčoncerl češke Filharmonije. 22.15 Plošče. Praga, sobota, 25. julija. 11.30 Plošče. 12.30 Bratislava. 14.00 Plošče. 16.00 »Sevilski brivec«, opera (prenos iz Salzburga). 19.05 Ljudski večer. 21.00 Koncert. 22.20 Brno. Stran 6 JUGOSLOVAN Potok, 24. julija 1981. Novi jugoslovansLo-a^s^rifski carinski tfarifi (Konec.) Glede izvoza ii Avstrije »o glavne odredbe nove pogodbe te-le: Za nilevno ali pečeno magnezijo in dolomit je predvidena carinska autononma postavka 4 zlatili Din namesto 1 v prejšnji pogodbi. Za ogljikovo kislino je povišana carina na 23 zlatili Din (prej 15), za dele zabojev za slive je po stari pogodbi znašala carina 10 zlatih Din, po novi pogodbi se bo izvajal avtonomen carinski tarif po 15 zlatih Din. Prav lako bo znašal za fruuirske deščice avtonomni carinski tarif 15 zlatili Din, prej pa je bil 10. Za in-kruslaoije bo znašal tarif 1‘iO zlatih Din, za umetna dela 130 zlatih Din (namesto prejšnjih 90 in 100). Za opravo iz lesa se bo izvajal avtonomen carinski tarif 20 zlatili Din namesto dosedanjih 75. Na inkrustirano opravo bo avtonomen carinski tarif 300 zlatih Din mesto dosedanjih 110. Na sirova transniisijska kolesa bo carina za vsako 120 zlatih Din, prej pa je bila 50. Papir za zavijanje se bo po pogodbi carinil po 15 zlatiti Din (14), svileni papir pa po 50 zlatih Din (prej 40). Carina na papirnate čipke bo znašala 25*) zlatih Din (prej 100 in 120). Bergmanove cevi se bodo carinile po pogodbenem tarifu 100 zlatih dinarjev (prej 50). Za magnezine opeke se ho uporabljal avtonomen carinski tarif 150 zlatili dinarjev (prej 1), za kladiva po 1 kg in več je odrejen tarif 28 zlatih dinarjev (25), za neobdelane grablje in vile 35 zlatih dinarjev (25), za obdelane grablje in vile pa 45. Za 'vijake, .matice in ostalo slično blago se bo po novi pogodbi uporabljal za predmete preko 14 mm pogodben tarif 30 zlatih dinarjev, ?a dolžino 7 do 11 111111 40 zlatiti dinarjev, za dolžino manjšo od 7 nun 70 zlatih dinarjev. Po stari pogodbi je bil določen za te predmete preko 7 mm. tarif 30 zlatih dinarjev, za manjše od 7 mm pa 70 zlatih dinarjev. Za okove pri vratih in oknih ter slično določa nova pogodba tarif 40 in 45 zlatih dinarjev (prej 40 in 50). Za vrtne ograje predvideva nova pogodba carinski tarif 55 zlatiti dinarjev (prej 50). Za izdelke iz kovanega železa določa nova pogodba 25 zlatih dinarjev do 100 kg, od 25 do 100 kg 30 zlatih dinarjev, od 5 do 25 kg pa 35 zlatih dinarjev, napram prejšnjemu tarifu 22, 27, 32 zlatih dinarjev. Za izdelke do težine 5 kg se bo uporabljal avtonomni carinski tarif 45 zlatih dinarjev mesto prejšnjega tarifa 36 in 44 zlatih dinarjev. Za obdelane izdelke iz kovanega železa se bo uporabljal carinski tarif 35, 40, 50 in 70 zlatih dinarjev napram prejšnjemu tarifu 32, 37, 42 in 5(i zlatih dinarjev. Za električne žarnice se bo uporabila (arina 400 zlatih dinarjev meslo 330 zlatih dinarjev po dosedan ji pogodbi. — A A. Ljublj ana v jeseni Kulturna, tujsko-promctna in gospodarska razstava v okviru ljubljanskega velesejma. Ljubljanski mednarodni velesejm priredi pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra I. v prvih dneh meseca septembra veliko kulturno, tujsko-prometno in gospodarsko razstavo — Ljubljana v jeseni. Razstava bo trajala od 29. avgusta do 9. septembra. Nameščena bo v 10 velikih razstavnih zgradbah, ki obsegajo preko 8000 kv. metrov površine. Razstava, kakor jo je začrtal ravnatelj velesejma dr. Milan Dular, bo obsegala deset oddelkov. Ljubljana v jeseni bo glavna in najbolj privlačna v vrsti prireditev in slavnosti, ki se bodo vršle v prvih dneh septembra v Ljubljani. V tistih dneh bodo odkrili spomenik kralja Petra Prvega Velikega Osvoboditelja, otvorili prenovljeni rotovž, priredili tekmovanje slovenskih harmonikarjev, velik koncert na pihala, opreme in dram. predstave na prostem, pevski koncert Pevske zveze tn celo vrsto športnih turnirjev. Tujsko-prometni oddelek v okviru Ljubljane v jeseni bo obsegal propagadni del z reliefi ln diorami, umetniškimi slikami in fotografijami naših najlepših turističnih krajev, strokovno poučni del z vzorno opremljeno gostilno, podeželskih hotelom, točilnico, kuhinjo, tujskimi sobami, kopalnicami ter izložbami naših turističnih organizacij in ustanov, ter tehnični tujsko-prometni del, ki ga uredijo poštna in železniška direkcija ln prometne organizacije in podjetja. Mestni oddelek, ki bo prav tako tujsko-pro-metnega značaja, bosta organizirali Zvezi za tujski promet v Ljubljani in Mariboru. Ta oddelek pa bo obsegal tudi vso tvarino o zgodovinskem in gosjiodarskem razvoju naših mest. Kmetijski oddelek bo obsegal strokovno poučni del, sirarsko in mlekarsko razstavo naših zadrug, razstavo jajc, čebelarsko razstavo ln sejem za med, zelenjadno razstavo, razstavo in sejem vina, perutninarsko razstavo, razstavo kuncev ter razstavo poljedelskih strojev ln orodja. Higijenski oddelek, ki ga uredi s priznano spretnostjo dr. Pirc, direstor državnega higijen-skega zavoda v Ljubljani, bo v prvi vrsti nazorno pokazal hlgijenske službe v Drav. banovini. Oospodinski oddelek uredi Splošno žensko društvo. Obsegal bo tvarino, ki se nanaša na stanovanje po načelu smotrenega gospodinjstva zgrajene hiše, opravljanje hišnega dela, uporabo blaga po narodno gospodarskih načelih, nakupovanje, gospodinjsko knjigovodstvo, obleko gospodinje, štednjo zdravja ln telesnih moči gospodinje, domačo mlekarno in načelo: svoji k svojim. Obrtni oddelek uredi zavod za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI v Ljubljani. Oddelek za domačo obrt, za pohištvo, hotelske in gostilniške opreme, industrijski oddelek in oddelek za strojno In kovinsko industrijo pa organizira velesejmska uprava s pomočjo naših gospodarskih podjetij in ustanov. Za razstavo je prometno ministrstvo dovolilo 50 odstotni popust na vseh vlakih razen SOE. Ta ugodnost bo trajala za prihod od 25. avgusta do 9. septembra, za povratek pa od 29. avgusta do 13. septembra. Doseženi so pa tudi popusti za voznine na jugoslovanskih ladjah, na železnicah v Avstriji, Bolgariji, CSR, Grčiji, Italija, Madjarski, Nemčiji, Poljski in Romuniji. Velesejmska uprava bo izdala kakor vsako leto permanentne legitimacije. Na glavnem kolodvoru bo instaliran stanovanjski urad, ki bo delil posetnikom Ljubljane v jeseni stanovanja v hotelih in drugod. Pričakovati Je, da bo to veliko in pestro kulturno, tujsko-prometno In gspodarsko razstavo poselilo še več ljudi in interesentov ko lani, ko jih Je bilo nad 100.000. Gospodarske vesti X Posojila DHB. Državna hipotekarna banka je pričela s 15. t. 111. spet podeljevati kratkoročne kredite za dobo 5 let in dolgoročne za dobo 25 in 30 let. Svojim podružnicam je že dala nalog, da izdajajo takšue kredite. Kakor znano, je DHB lani znatno omejila izdajanje »ličnih kreditov. X Vinogradniške razstave. Avgusta in septembra meseca t. 1. bodo vinogradniške iu sadjarske zadruge s pomočjo kmetijskega ministrstva in banovinskih uprav priredile velike razstave vina, grozdja in modernih priprav za izdelavo vina. OUZD v letošnjem juniju Povprečno število zavarovanih delavcev je bilo v juniju 1931 za 4833 manjše nego v juniju 1930. Padec članstva je bil v maju nekoliko manjši, in sicer 5116. Zmanjšanje padca članov pa ne pomeni še zboljšanja oziroma omiljenja gospodarske krize, kvečjemu stabiliziranje gospodarske krize na gotovem niveauju. Poleg tega ne smemo pozabiti, da se je začela gospodarska kriza čutiti meseca junija 1930, ko članstvo OUZD-a prvič ni doseglo pričakovane (računske) višine kakor prejšnje mesece. Zdravstvene razmere članov so bile v juniju 1931 približno iste ko v juniju 1930. Število bolnikov je sicer absolutno padlo za 159 oseb radi manjšega članstva, toda odstotek bolnikov (vštevši porodnice) je ostal skoraj nespremenjen, namreč 2-44%> napram 2-48%> v juniju 1930. Interesantno in važno jo dejstvo, da so ostale zdravstveue razmere samo v celoti približno nespremenjene. V potankostih so se pa bistveno spremenile. Odstotek moških bolnikov je padel za 0 13°/o, dočirti je odstotek ženskih bolnikov (vštevši porodnice) narastel za 015%. Ker se la pojav opaža že več mesecev, bo moral OUZD poiskati vzroke, zakaj odstotek ženskih bolnikov narašča, dočim odstotek moških bolnikov pada. (Znaka + odnosno — pomenita prirastek odnosno padec bolnikov.) Mesec moški ženske april — 0 07"/o + 019“/o maj — 0-22% + 011»/» junij — 0’13*/i> + 0-13*/o Povprečna dnevna zavarovana mezda, ki približno odgovarja povprečnemu dnevnemu delavskemu zaslužku, se je v juniju pri moških povečala za DitL 012, dočim je pri ženskah padla za Din (i?9. Padec zavarovalne mezde pri ženskah je deloma posledica zmanjšanja faktičnega zaslužka, deloma pa tudi posledica kategorizacije služkinj, natakaric itd. Padec celokupne dnevne zavarovalne mezde znaša Din 143.038-80. Bolniški prispevki OUZD-a so se radi lega znižali od lanskega leta dnevno za ca Din 9.000 ali mesečno približno za 250 lisoč dinarjev. T« padec prispevkov, ki traja že cel čas gospodarske krize, povzroča OUZD-u velike težkoče. Borzna poročila dne 23. julija 1931, Devize Ljubljana, 23, julija. Amsterdam 2272'40 do 2279-24. Bruselj 785-63—787-99, Curib 1097-25 do 1100-55, Dunaj 793-30-795-70. London 273-07 do 273-89, Newyork 5634-34—5651-34, Pariz 221-53 do 222-19, Praga 167-22—167-72, 'Prst 295-15 do 296-05. Zagreb, 23. jul. Amsterdam 227240—2279-24, Dunaj 793-30—795-70, Bruselj 785-63—787-99, London 273-07—27389. Milan 295-15—29605, Newyork kbel 5645-34— 5651-34 ček 5634-34 do 5651-34. Pariz 221 -53—222'19, Praga 107 22 do 167-72, Otirili 1097-25—1100-55. Dunaj. 23. julija. Amsterdam 286-70, Atene 9-2088. Beograd 12-5775, Bruselj 99-15. Bukarešta 4-2125, l.ondon 34-50. Madrid 65 Milan 37-22. Newyork 711-20, Pariz 27-97, Praga 21-97, Sofija 5-1475, Stockholm 190-10, Kopenbagen 189-65. Varšava 79’69. Beograd, 23. julija. Amsterdam 2272*24 do 2279-24, Bruselj 785-63—787-99. Dunaj 793-30 do 795-70. London 273-07—273*99, Milan 295-15 do 296'06, Nevvvork 5634-34—5651-34, Pariz 221-53 do 222-19, Praga 167-22—167-72. Turih 1097-25 do 1100.55, Cnrih, 23. julija. Beograd 9095. Pariz 20-175, London 24’88, Newyork 514-50, Bruselj 71-55. Milan 26"87, Madrid 4690, Amsterdam 20690. Dunaj 72"27, Stockholm 137*30, Oslo 137-125, Ko-peuhngon 137*125, Sofija 3*73, Praga 15-23. Varšava 57 65, Budimpešta 90-025, Atene 6*65. Carigrad 2-43. Bukarešta 3-0475. Helsingfors 12*925. Vrednote Ljubljana. 23. julija. 8% Bler 88. Vse ostalo neizpremenjeno. Zagreb, 2». julija. Drž. papirji: 7% inv. pos. 85-50 bi., 4% agi. obv. 43—46, 1% Bler ar. 74-75—75-50. kasa 75-75-50, 8% Bler ar. 85-50 do 88, kasa 85-50 d., 1% pos. hip. b. 76'50 do 77-50, (>% begi. obv. 59—61. vojna škoda ar. in kasa 360—361, uit. jul. H60—368. uit. dec. 365 do 370. — Banke: Hrvatska 50—60, Prašte- Agitirajte za Jugoslovana! d iona 957-50— 965, .lugosl, union 150—154. Jugo 67—68, Ljublj. kred. 120 bl„ Srpska 190—192, Zemaljska 120—122. — Industrija: Seče-rana Osijek 225—235. Trboveljska 220—230, Slavonija 200 d., Vevče 120 d.. Nar. šum. 25 d., Ciuttniann 110 d., Stavek* 25—27*50, Danica 65 do 67*50, Drava 235—236. Isis 46 bi., Dubro-vačka 300—330, Jadranska pl. 460—510 Oceania 190 d. Beograd, 23. julija. 1% inv. pos. 83 bl„ 4% agr. obv. 44 bi., 7% pos, hip. b. 74—77. 6% begi. obv. 61-50 bi., vojna škoda 358—360, uit. dec. 370—372, Narodna banka 6350. Dunaj. 23. julija. Bankverein 14-30. Ditnav-Sava-Adria 13-45, Prioritete 93. Trbovlje 27-10. Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu London, 23. julija. 7% Blaire 71—72. Newj ork, 23. julija. 8% Blaire 85-50—87. 7% Blaire 73—75, 1% pos. drž. hip. b. 72"50—75. Les Ljubljana, 23. julija. Tendenca: mlačna, promet: 2 vagona jelovih desk. Žito Ljubljana. 23. julija. Tendenca: čvrsta, promet: 1 vagon koruze. Novi Sad, 23. julija. Pšenica: nova sremska 78-79 kg 164-166. 79-80 kg 165-167. nova slavonska 78-79 kg 164—166. Oves: novi baški, sremski, slavonski 155—160. Ječmen: novi baški, sremski 63-64 kg 112-50—115*50. Vse ostalo nespremenjeno. Tendenca nespremenjena. Promet: 56 vagonov. Spevi 1’ODSAVEZNO PLAVALNO PRVENSTVO Plavalni šport Je pri nas zavzel velikanski razmah. Ljubljana ima v svojih vrstah pla-vače, ki zavzemajo v Jugoslaviji edinstven položaj. Zgraditev športnega kopališča SK Ilirije je pomenila za slovenski plavalni šport ogromen preobrat. Začeli smo resno konkurirati z ob-marskimi klubi in ni več daleč čas, ko jih bomo na vseh točkah dohiteli. V nekatrih panogah smo jih že: naši skakači že od vsega po-četka prvačijo. Kakor telovadba, Je tudi vedno skakanje absolutna domena Slovencev. Jutri in pojutrišnjem bo kopališče SK Ilirije pozorišče plavalnih tekem za prvenstvo pod-saveza, ki obsega vse območje Dravske banovine. Prvenstvo bo revija vseh naših najboljših moči. Po dolgoletnem presledku se bodo tekmovanja prvič udeležili tudi izven ljubljanski klubi. Našo provinco bosta zastopala SK Kamnik iz Kamnika in SK Elan iz Novega mesta. Prav čudno se nam zdi, da niti eden od mariborskih klubov ni prijavil udeležbo. Vsekakor daje to Mariborčanom spričevalo o pojmovanju plavalnega športa. Ljubljanski klubi so na pod-savezni skupščini soglasno zavzeli stališče, da se v svrho propagande vrši letošnje prvenstvo v Mariboru, kar pomeni za oba ljubljanska kluba Ilirija in Primorje ogromno finančno žrtev. Mariborčani niso Izvršili nlkaklh predpriprav, tako dolgo so oklevali, da je bil Ljubljanski plavalni podsavez prisiljen, da je prenesel prvenstvo v Ljubljano, ako je hotel, da ga bo spravil pod streho. Mariborčani so prišli na ta način radi lastne malomarnosti ob priliko, da vidijo res lepe plavalne tekme. Tekmovanje se torej vrši v Ljubljani. Zopet se bo odločila borba med Ilirijo in Primorjem, ki postavita gros udeležencev. Lani si je Ilirija osvojila naslov prvaka banovine in si priborila naslednja prvenstva: v plavanju juniorjev, wa-terpolo juniorjev ter skoki juniorjev in seniorjev, Primorje pa prvenstvo v plavanju ln vaterpolu seniorjev. Letos nastopi Ilirija, ki brani naslov prvaka 53 tekmovalci (32 moških in 21 dam), Primorje s 34 (21 in 13), Kamnik s 5 (2 in 3) in Elan s 3 moškimi. Radi določitve maksimuma (vsak klub sme na poedino točko prijaviti največ štiri tekmovalce oziroma dve štafeti), se bodo razen v dveh točkah, takoj vršila finalna tekmovanja. Spored je naslednji: Sobota: Dopoldne ob 9"30: 1. 50 m prosto juniorji predtekmovanje, 2. 50 m prosto juniorke finale, 3. 100 m hrbtno seniorji finale, 4. 200 m prsno dame finale, 5. skoki juniorjev finale, 6. 100 m prsno juniorji finale, 7. 3 krat 100 m mešano juniorke finale, 8. 100 m hrbtno dame finale, 9.. 1500 m prosto seniorji finale. Popoldne ob 15: 1. 100 m hrbtno juniorji finale, 2. 100 m prsno juniorke predtekmovanje, 3. 100 m prosto seniorji finale, 4. 3 krat 100 m mešano seniorke finale, 5. skoki juniork finale, 6: 200 m prsno seniorji finale, 7. 100 m prosto seniorke finale, 8. 100 m prosto juniorke finale. 9. waterpolo juniorji. Nedelja: Dopoldne ob 930: 1. 50 m prosto juniorji finale, 2, 100 m prsno juniorke finale, 3. 400 m prosto seniorji finale, 4. 3 krat 100 m prosto seniorke finale, 5. skoki seniorjev s 5 ln 10 m, 6. skoki senlork z deske, 7. 3 krat 100 m me- šano juniorji finale, 8. 3 krat 100 m mešano seniorji finale. Popoldne ob 15: 1. 200 m prosto juniorji finale, 2. 100 111 hrbtno juniorke, 3 4 krat 200 m seniorji finale, 4. 400 m prosto seniorke finale, 5. skobi seniork s 5 in 10 m, 6. skoki seniorjev z deske, 7. 4 krat 50 m prosto juniorke finale. 8. 4 krat 100 m prosto juniorji finale, 9. waterpolo seniorjev. RAZPIS Športni klub »Bratstvo« na Jesenicah razpisuje za v nedeljo, dne 26. julija 1931, ob priliki slavnostne otvoritve lastnega novo dograjenega športnega igrišča in »Športnega dne« veliko medklubsko kolesarsko dirko na progi, dolgi približno 10 km. Proga: Jesenice—Tržič—Jesenice—Kranjska gora—Jesenice. — Start: Ob 7. uri zjutraj pred kolodvorom na Jesenicah. — Cilj: Istotam kot start. — Tekmuje se v dveh skupinah in sicer: 1. skupina seniorji, 2. skupina juniorji. Proga je za obe skupini 110 km. Nagrade: Prvi trije vsake skupine prejmejo praktična darila. Splošna določila: 1. Dirka se po pravilniku Koturaškega Saveza Kraljevine Jugoslavije. 2. Pravico startati imajo vsi člani klubov, ki so včlanjeni v Koturaškem Savezu Kraljevine Jugoslavije. 3. Vsak ozač vozi na lastno odgovornost in se ima strogo držati cestno-policijske-ga reda. Kolesa morajo biti opremljena z zanesljivo zavoro in zvoncem. Prireditelj ne odgovarja za škodo, katero povzroče dirkači med vožnjo. 4. Vodstvo dirke je v rokah kolesar-skega-tehničnega odseka SK »Bratstvo«, kateremu se mora vsak dirkač kar najstrožje pokoriti. 5. Vsi dirkači se morajo javiti pol ure pred startom vodstvu dirke pred kolodvorom. 6 Razpored starta je naj točne jše upoštevati. 7. Eventuelni protesti se morajo vložiti najkasneje 15 minut po poteku dirke vodstvu prireditve z vplačilom 20 Din, ki se v primeru ugodne rešitve vrne, ali pa v nasprotnem zapade v korist Kolesarskemu odseku SK »Bratstva«. 8. Prijave s prijavnino 10 Din je treba vposlati na naslov: Športni klub »Bratstvo«, Jesenice«, najkasneje do 25. Julija t. 1. do 12. ure dopoldne. 9. Razglasitev rezultatov in razdelitev daril je ob 10. uri dopoldne na dan dirke na sportnem igrišču, kjer je ob pol 11. url otvoritev igrišča. — Za stanovanje je preskrbljeno. Morski vrag eden najlepših romanov svetovno znanega ameriškega pisatelja Jacka Londona, se dobi za nizko ceno Din 20-—, vezan izvod Din 30-—. Naroča se pri upravi »Jugoslovana«, Ljubljana, Gradišče št. 4. Za počitnice berite »V okiopnjaku okoli sveta«. Pestro in zabavno čtivo. V dveh delih; vsak del po Din 20—, vezan Din 26-—. Naroča se pri upravi »Jugoslovana«. Ljubljana, Gradišče št. 4. Gramofonske plošče po 3 Din izposoj it j e „SLAGEfl“, izposojevalnica gramofonskih plošč in gramofonov, Ljubljana, Vegova ulica 2 1501 Vrtne 579 zaklopne stoie prodata pisarnaTribuč na Glincali —tel. 260”) Kolesa 422 po Din 1500.— »CENTRA« Ljubljana Masarykova cesta |faUla4 umi papir se poceni proda Na razpolago večja količina Naslov pove uprava Jugoslovana Prikrojevale«: odličen, tudi za damske plašče in kostume, išče zaposlenja. Ponudbe pod Zanesljiv na upravo lista. II',81 Zakon o uradnikih (U.Z.) Nujno potreben vsakemu državnemu uradniku, dobite v upravi .Jugoslovana", Ljubljana, Gradišče 4. Knjižica obsega 194 strani, od katerih odpade 17 na stvarno kazalo. Cena 18 Dtn. Za poštnino 1 Dtn v znamkah. Naročite ga še danes, ker te zaloga majhna. loesii Imn prekrasni ljubavni ro man. Cena Din 30-—, v platnu vezan 35 —. Naroča se pri upravi „Jngoslova#ia“, Ljubljana, Gradišče štov. 4 Za slaščičarje Najfinejia nougat masa m modelir-marcipan kg d D5n 60*— nudi tvrdka 1868 Fr. Dolinar, Ljubljana - Poljanska cesta 19 Službene objave Razglasi kraljevske banske uprave I. No 7160/1. ‘2001—3—3 Razpis. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podstavi člena 82 do 105 zakona o državnem računovodstvu za ekonomat kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani dobavo sledečih pisarniški1' potrebščin: 50.000 pol finega min:strskega papirja 16 kg 50.000, pol fir-?ga pisarniškega papi ja H kg 50.000 pol finega pisarniškega papirja 12 kg 200 000 j)< I finega pisarniškega papirja 10 l<8 300.000 >ol finega dnki mentnega papirja 10 kg J00.000 pol finega strojepisnega papirja 9 kg 200.000 pol finega strojepisnega papirja 6 kg 50.000 listov finega strojepisnega j apirja 6 kg 15.000 pol finega strojepisnega papirja 10 kg modro črtanega 20.000 po! ovojnega natron-papirja 100 g 20.000 pol ovojnega natron-papirja 70 kg 150.000 pol sesalnega papirja 10 kg 7t)0.0Marabou< 401 50 škalelj pisemskega papirja jlmpe-rial« 150.000 kuvert rjavih 12X18 400.000 kuvert, rjavih 14X21 50.000 kuvert, rjavih 19X27 20.000 kuvert, rjavih 23X25 50.000 kuvert, rjavih 15X40 10.000 kuvert, belih 12X18 30.000 kuvert, belih 14X21 5 ducatov pisalnih trakov, trnih 11 mm 80 ducatov pisalnih trakov, črnih 13 m/m 2 ducata pisalnih trakov, črnih, 14 mm 2 ducata pisalnih trakov, črnih, 15 mm 6 ducatov pisalnih trakov, črnih, 16 mm 2 ducata pisalnih trakov, črnih, 22 mm 2 ducata pisalnih trakov, črnih, 25 mm 100 rol voščenega papirja 200 škatel j matric lla (za Gestetner) 30 škatelj matric-« za sensator 30 škatelj matric za Rapaks 100 škalelj matric za Rotafix 50 škatelj matric za Roto model 10, elektro-folio 50 škatelj matric za Roto model 10, elektro-dvofolio 20 komadov rol za šapirogra! 800 komadov črne barve Otin, tuba po 500 gr 30 komadov črne barve za Rapaks 30 komadov črne barve za Sensator 100 kg gumija v zrnu 100 klopk motvoza, debeli, (Vi kg) 100 klopk motvoza, srednje debeli (X kg) 30 klopk motvoza, tanki, za šivanje spisov 150 klopčičev narodne vrvice 50 škatelj pečatnega voska F. F. 150 škatelj sponk Mephisto st. 11 150 škatelj sponk Mephisto št. 12 50 škatelj risalnih žrebljičkov razne velikosti 200 komadov radirk za pisalni stroj 50 komadov blazin za štampiljke znamke Pelikan št. 1—3 250 posodic barvila za štampiljke 100 Ur. črnila 20 Itr. rdečila 6 groš svinčnikov Hardinuth No 2 5 gros svinčnikov Mephisto kopirni 5 gros svinčnikov Mars kopirni ru-deči 5 gros svinčnikov Koh-i-nor 5 gros svinčnikov Koh-i-nor kopirni 10 gros peres aluminij 10 gros peres aluminij s kroglico 10 gros peres angleških 10 gros peres klaps 2(!0 kom. radirk, trdili 100 kom. radirk mehkih. Vse naštete dobave se izvrše franka ekononiat kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, in to v raznih količinah v okviru vsakokratne potrebe, ki se bo dobavitelju sproti prijavljala. PonuJba lahko vsebuje ena vse potrebščine, lahko se pa vloži tudi za posamezno vrsto bla ;a posebn'1 ponudba. Licitacija se bo vršila v soboto dne 8. jjv^uk' 19SJ ob enajstih v sobi š!ev. zl banske palače Bleiveisova cesta 10. 1'oiiudbe, opremljene s kolkom za Din 100"— v zapečatenem ovitku, na katerem mora biti naveden ■ ime ponudnika in označba Ponudba za dobavo pisarniških potrebščin«, je vložiti po pošli, osebno ali pa po pooblaščencu najkesneje na dan li-cilaciie do 11. ure roke dražbe.le komisije. Ponudnik mora položiti najkesneje 1 uro |,re! pričetkom licitacije predpisano kavcijo 10 % skupne .'rednosti ponujene do’ e pri blagajni finančnega oddelka kraljevske banske uprave. Ponudbi mora biti priloženo potrdilo o jilačanih davkih in o dražileljski si osobnosti. Ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da so mu pogoji licitacije znani in da nanje pristane. Natančnejše informacije glede jobave in vzorcev potrebščin be interesenti v eko-nomatu kraljevske banske uprave Dravske banovi"" / Ljubljani. Kraljevska banska uprava Dravske banovin«' v 1 jubljav' dne 15. jul. 1931. * I. No. 7290/1. Razpis. Na podlagi pooblastila ministrstva za trgovino in industrijo z dne 13. julija 1931., I. br. 23100/N, se razpisujeta v tekstilni šoli v Kranju službi: 1. strokovnega profesorja dipl. strojno-elektro inženjerja s specialno izobrazbo in prakso v tekstilni stroki; 2. predmetnega učitelja, absolventa višje 4 letne tekstilne šole, eventualno tehniške srednje šole s specialnimi študijami in prakso v tekstilni stroki. Prosilci za ti mesti morajo izpolnjevati splošne pogoje iz §§ 3. in 4. zakona o uradnikih za sprejem v državno službo in zgoraj navedene specialne pogoje za razpisani mesti. Lastnoročno pisane in s kolkom za 5-— Din koLkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami, je vložiti najkesneje do 2. avgusta 1931 pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. julija 1931. * I. No. 7170/1. 2062—3—1 Razglas o licitaciji Tuuradni razpis z dne 15. julija 1931, 1. No. 7171/1, zadevajoč dobavo kuriva za urade banske uprave, se izpreminja v toliko, da morejo interesenti nuditi premog v kosih poljubnega izvora, a z najmanj 4>500 kalorijami. Obenem se dan licitacije preloži na dan 14. avgusta 1931 ob enajstih istotam in rok za izvršitev dobave podaljša do 15. septembra 1931. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 22. julija 1931. Razglasi sodišč in sodnih oblastev A 58/31—3. 2070 Oklic, s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči. Mlakar Katarina, roj. Urbas, vžitkarica, iz Knjižje njive št. 7, je umrla dne 18. maja 1931, in ni zapustila nobenega sporočila poslednje volje. Je li kaj dedičev, sodišču ni znano. Gospoda Žnideršič Alojzija, posestnika iz Loža št. 7, postavlja sodišče za skrbnika zapuščine. Kdor hoče zahtevati zapuščino za s6, mora to v enem letu od danes naprej javili sodišču in izkazati svojo dedinsko pravico. Po preteku tega roka se bo zapuščina, v kolikor so zahteve izkazane, izročila, v kolikor se to ni zgodilo, se bo zasegla državi v prid. \ Okrajno sodišče v Ix>žu. odd. I., dne 8. julija 1931. ;j; E V a 1157/31-6. 2054 Dražbeni oklic. Dne 1. septembra 193 1 ob de vetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: hiša z delavnico, šiijia, vrt, slavbišče; zemljiška knjiga k. o. Zbilje, vi. št. 30. Cenilna vrednost: 1)6.000'— Din; najmanjši ponudek: 64.000’— Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 11. julija 1931. * E IX 988/31—9. 2032 Dražbeni oklic. Nne 16. septembra 19 3 1 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi t. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Sv. Marjeta na Dr. p., vi. štev. 140, k. o. Sv. Marjeta na Dr. p., vi. štev. 297. Cenilna vrednost: 6819 Din 40 p; vrednost pritikline: 65 Din 50 p (ki je zgoraj všteta); najmanjši ponudek: 4546 Din 29 p. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX., dne 8. julija 1931. Vpisi v zadružni register. Vpisale so seizpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 794. Sedež: št. Janž. Dan vpisa: 27. junija 1931. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Št. Janžu, r. z. z n. z. Izbrisal se je izstopivSi načelstveni član Knez Ignacij, vpisal pa novo-izvoljeni član načelstva Repovž Janko, posestnik iz Ko-luderja. Okrožno sodišče v Novem mestu, dne 27. junija 1931. Firm. 81/31 — Zadr. I 69/31. * 795. Sedež: Kočevje. Dan vpisa: 27. junija 1931. Besedilo: Ljudska posojilnica v Kočevju, r. z. z n. z. Izbrisala sla se izstopivša načelstvena člana Studen Franc in Lončar Ivan, vpisala pa novoizvoljena člana načelstva dr. Lavrič Janko, odvetnik v Kočevju, in Oberstar Janez, trgovec in posestnik v Rakitnici štev. 69. Okrožno sodišča v Novem mestu, dne 27. junija 1931. Firm. 112/31 — Zadr. 111 128/4. Konkurzni razglasi S 23/31—4. 7%. 2061 Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Pfeiferja Ivana, trgoca v Kranju. Konkurzni sodnik Gregorc Jurij, starešina okrajnega sodišča v Kranju. Upravnik mase dr. Ženko Franc, odvetnik v Kranju. Prvi zbor upnikov pri sodišču v Kranju dne 3 0. julija 193 1 ob desetih. Oglasitveni rok do dne 5. septembra 19 31 pri sodišču v Kranju. Ugotovitveni narok pri sodišču v Kranju, 10. septembra 19 31 ob desetih. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. 111.. dne 18. julija 1931. * Sa 24/31—2. 2068 797. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Potokar Angele, trgovke z mešanim blagom v Teznem št. 99 pri Mariboru. Poravnalni sodnik: dr. Kovča Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru. Poravnalni upravnik: Šoštarič Ivan, trgovec v Mariboru, Aleksandrova cesta. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba št. 84 dne 7. septembra 19 3 1 ob devetih. Rok za oglasitev do 2. septembra 1931 pri okrožnem sodišču v Mariboru. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 21. julija 1931. Sa 11/31—50. 2041 798. Potrditev poravnave. Med dolžnikom Loschnigg Rihardom, trgovcem v Slovenski Bistrici štev. 91, in njegovimi upniki pri naroku dne 8. maja 1931 sklenjena poravnava se potrdi. Po tej poravnavi plača dolžnik upnikom, ki jim ne gre pravica do prvenstvenega poplačila (§ 30. por. zak.), 45% kvoto, plačljivo v 4 tromesečnih obrokih, začenši od dneva pravomočnosti poravnave. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 9. julija 1931. Razglasi raznih uradov in oblastev Štev. 1596/2. • 2067 Preklic dražbe. Dražba občinskega lovišča občine Dragomelj, ki je bila razpisana s tukajšnjim odlokom z dne 15. julija 1931 No. 1598/1 za četrtek dne 6. avgusta 1931 ob desetih pri sreskem načelstvu v Kamniku, se ne bo vršila. Sresko načelstvo v KamniRu, dne 21. julija 1931. No. 125/1—31. 2015 Prepoved. Bregar Francu, roj. 15. septembra 1898 v Hudošah, pristojnemu v Slovenijo vas, rim. kat. vere, oženjenemu posestniku v Hodošah, občina Slovenja vas, srez Ptuj, banovina Dravska, je okrajno sodišče v Ptuju z razsodbo z dne 27. maja t. 1. Kps. V. 08/31, preipovedalo posečanje gostiln za dobo enega leta, in sicer začne doba prepovedi dne 7. avgusta 1931 ter konča dne 6. avgusta 1932> Sresko načelstvo Ptuj, dne 14. julija 1931. Razne objave 2043—3—1 Poziv upnikom. Bi korejska zadruga pri Sv. Katarini, občine Trbovlje r. z. z o. z., se je po sklepu občnega zbora z dne 5. oktobra 1930 raz-družila ter prešla v likvidacijo. Upniki se pozivajo, da prijavijo likvidatorjem zadruge morebitne terjatve. Trbovlje, dne 20. julija 1931. Likvidatorji: Kovačec Franc, s. r., Potrata Frane, s. r., štrovs Ignae, s. r., Zupan Jože, s. r., Žagar Frane, s. r., Babič Jože, g. r., Dernovšek Martin, s. r., Zorko Ferdinand, s. r., Huš Anton, s. r. 2059—3—1 Razpust zadruge. "Viničarska gospodarska zadruga, r. z. z o. z. v Vinskem vrhu, se je po sklepu občnega’zbora z dne 8. marca 1931 razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidator Grlica Matej, čevljar, Kajžea- št. 19, p. Sv. Miklavž pri Ormožu. Pozivajo se vsi upniki, da se do 30. oktobra 1931 javijo pri likvidacijski firmi. CiSrliea Matej, s. r., likvidator. * 2058 Objava. Podpisana Blažej Ana, otroška vrtnarica na Prevaljah, sem izgubila dekret prosvetnega ministrstva o stalni namestitvi v učiteljski službi O. N. broj 65.442 z dne 8. junija 1928 in ga tem polom proglašam za neveljavnega. Prevalje, dne 19. julija 1931. Blažej Ana, s. r., otroška vrtnarica. * 2064 Objava. Pri potovanju z vlakom iz Sevnice ob Savi v Zagrb mi je bil ukraden orožni list, glaseč se na posest puške dvocevke. Proglašam ga za neveljavnega. Sevnica ob Savi, 22. julija 1931. Petan Franc s. r., posestnik. Objava. 2069 Izgubil sem izpričevalo Mahrove trgovske šole v Ljubljani iz leta 1912/13 na ime-Šumi Peter, rodom iz Kranja. Proglašam ga za neveljavno. Šumi Peter, s. r. ^ 2006 Objava. Izgubila sem izpričevalo iz 4. razreda deške meščanske šole v Brežicah, z dne 29. avgusta 1929. Proglašam ga za neveljavno. Vaš Zvonimira, s. t. * Objava. 2060 Izgubil sem potni list štev. 5386/29/72, izdan od sreske izpostave v Škofji Loki dne 24 maja 1929, ob obmejno karto št. 7607/348/29, izdano istotam dne 31. julija 1929, oboje na ime: Zgaga Janko, sin trgovca v Podporeznu št. 9. Proglašam ju za neveljavna. Zgaga Ivan, e. r. P. Itipson: 22 Marsove skrivnosti (Roman.) Ko se je spet prebudil, je občutil prijetno toploto. Zdelo se mu je, da ga greje solnce. Odprl je oči in opazil pred seboj čudno razdrapane, rdečkaste skale. S težavo je zlezel iz vreče in z začudenjem gledal granato, iz katere je stopil. Nekaj metrov izpod skal je bilo temno morje, ki je lahno valovilo. Stopil je do peščene obale, ki ni bila daleč, in čudno se mu je zdelo, kako lahko da stopa. Zdelo se mu je, da je silno močan, samo šumelo mu je po ušesih, kot bi se nahajal na zelo visoki gori. Lačen je bil in vse se mu je zdelo nekako nerazumljivo. Kje se je nahajal? Menda je napravil s Trinavatom izlet po Indijskemu oceanu. Stopil je do bližje mlake v pesku in se opazoval v vodni gladini: izgledal je tako strašno suh, da se ni spoznal. Kako je bilo to mogoče? In zakaj je imel tako dolge nohte? Predvsem mu je pa bilo nerazumljivo, kako je prišel v veliko granato. -Menda se je Trivanat z menoj ponorčeval in me je izstavil na kakšnem daljnem obrežju, a sam si je hotel prilastiti mojo iznajdbo. Kako sem bil bedast, da sem verjel besedam Indijca! Sklonil se je k vodi, jo zajel z roko in poskusil, a bila je strašno slana in grenka. Kaj bo moral umreti tu v tujini od lakote in žeje? Šel je počasi naprej in slednjič zapazil na neki skali modrikasto rastlino z mesenimi, debelimi lističi. Bil je tako lačen, da jih je začel trgati in devati v usta. Imeli so prav dober okus in pojedel jih je celo pest. Trde peclje je izpljunil, a sočnata zelenjava mu je zelo ugajala. Ker toliko časa ni bil ničesar zaužit,mu je malenkostni obed popolnoma zadostoval. Nato je stopil nazaj k granati, jo zavlekel na varno mesto, spet zlezel vanjo in znova zaspal. Zdelo se mu je, kot bi bila jajce ,on pa pišče. Ko se je prebudil, mu je bilo v glavi bolj jasno, toda je bil še mnogo bolj kot preje. Dolgi spanec ga je okrepil in ni več občutil šumenja v ušesih in vrtoglavice. Zdelo se mu je, da je nenavadno lahek, kot bi njegovo telo ne imelo skoraj nobene teže. Ko je hitel po obrežju naprej, je z lahkoto delal skoke do sedem metrov dolge, da kar samemu sebi ni mogel verjeti. Tega si ni mogel razlagati, morda so bile spet kakšne fakirske čarovnije. Šel je do morskega obrežja, se tu slekel in skočil v vodo, da se skoplje. Kopelj ga je zelo osvežila, tako da je bil prav dobre volje. Zankal je na glas, a se kar prestrašil, kajti njegav glas je zadonel kot grom mogočno in odmeval od skalovja. Ko je plaval proti suhi zemlji, je zapazil v vodi nebroj školjk, podobnih ostrigam. -To je imenitno, si je dejal. Lakote že ne bom umrl in če bi moral tudi delj časa jesti samo školjke in listje. Nabral si jih je, razbil jih je na skalah in pojedel . Njih okus je bil izboren. Nato je še kot poobedek vzel zelo sočno mesnato rastlino in imel je občutek, da je naravnost imenitno obedoval. Polagoma je prišla noč in Robert je, sede poleg svoje granate, razmišljal. Vse mu je bilo nerazumljivo: granata sama, v kateri se je nahajal, barva neba, morje temne barve, brez vsake ladje, megle, ki so se podile druga ze drugo preko vodne gladine, vse to je pričalo, da ga je Trinavat dal spraviti v kataleptično spanje ter ga nato izpostavil na dalnjem obrežju, gotovo daleč proč od Indije. Samo kje naj bi bila ta čudna dežela? Morda je na kakšnem južnoavstralskem otoku? Najbolj čudno se mu je pa zdelo, da so dnevi in noči tako dolge. Ure mu niso pustili, tako da tega ni mogel določili, loda vse-kakor so je moral nahajati na popolnoma drugi zemljepisni širini, da je bila sprememba tolika. In vendar s to razlago ni bil zadovoljen, kajti vedel je, da so noči kratke, ako so dnevi dolgi, in obratno, toda tu so bili dnevi in noči dolge. Sklenil je, da se naslednje jutro poda dalje, in zaspal je. Ko se je po dolgem spancu prebudil, je bila še vedno noč. Spet je legel in zaspal, a tudi ko se je drugič prebudil, je bila še vedno noč. Prestrašil se je bil kajti mislil je, da je izgubljen v dolgi polarni noči. Toda slednjič se je vendarle prikazalo solnce. Rdečkasto in slabo je sijalo skozi meglo. Vstal je, zaju-trkoval je in nato je začel plezati po strmem skalovju navzgor. Bilo je zelo visoko in čeprav mu plezanje ni delalo nikakih težav, je vendar trajalo celo uro, dokler je prispel do vrha. Imel je tu krasen razgled, na eni strani neizmerno morje, na drugi strani pa velikanska hosta, koje listje je bilo rudeče in rumeno. Spoznal jc med čudnim drevjem tudi bukev in oreh, med tem ko so na tleh rast le robide in rdeče jagode in cvelljice, la jih še nikoli ni bil videl, v najlepših barvah. Rastlinstvo ie bilo tu nenavadno bujno. Le težko je stopal naprej preko praproti, grmovja in meter visoka mahovja. Čeprav se mu je čudno zdelo, da je barva listov vseh rastlin bo'j rdečkasta kot zelena, 11111 je zelo ugajalo, da liocli po gozdu. Občutil je čisto otroško veselja. Toda nikjer ni mogel najti človeškega sledu, ni bilo niti polov, n.ti s*eza. Bil je prepričan, da se nahaja nekje na kanadskem obrežju, kajti- tam je domovina rdečega lesa. Takoj si je napravil načrt. Dejal si je: Nemški državni kancler (lr. Briining govori v francoskem radiju Za časa njegovega bivanja v Parizu so naprosili časnikarji dr. Brtininga. naj spregovori v radiju nekaj besed Francozom, Dr. Briining, ki se je ravno pripravljal na odhod na neko konferenco, je tej želji ustregel. Umetno drago kamenje Najlepše in najboljše na umeten način izdelano drago kamenje izdelujejo v Nemčiji iu znana tvrdka >1. G. Farbenfabrikenc ima v mestu Bitterfeldu pravcato tovarno za izdelovanje »umetnega« dragega kamenja. To umetno drago kamenje pa ni ponarejeno iz stekla ali iz kakšnega drugega manjvrednega materijala, ampak je pravo drago kamenje in zato mu pravijo »sintetično« drago kamenje, da ga razločujejo od steklenega blaga. Narejeno je po isti metodi, kakor jo rabi tudi narava; razlika je le v tem, da traja naravni proces nekaj stotisoč let, tu pa traja le nekaj ur. Sintetično drago kamenje sta prva izdelovala Francoza Doville in Ceron. Ta dva sta pustila delovati fluoraluininij na borovo kislino. Pri tem procesu se je izločila glina v kristalni obliki in kar je ostalo, je bil čisti korund. Še bolj so se obnesli poskusi, ki sta jih delala Fremi in Feil, ki sta topila glino, v kateri je bilo nekaj kalija, skupaj s fluorovim kalcijem, dovajala pa sta tudi moker zrak. Oba sta do-dobila še večje in Se lepše kristale. V teku zadnjega desetletja pa so izdelovanje umetnih dragih kamnov tako'izpopolnili, da se je mogla razviti cela industrija. Izdelovanje umetnega dragega kamenja je jako zamotano. Izdelujejo pa. umetno drago kamenje v posebnih pečicah, ki so silno odporne proti ognju in zelo trdno stoje. V gorenji del pečice je zataknjena cevka, na koncu cevke zgoraj pa se nahaja škatljica z najfinejšo glino. To glino vedno meša železna žica, ki jo suče elektrika. Glina, ki je pomešana z različnimi barvami, pada navzdol na plinov plamen, ki razvija 200 stopinj Celzija vročine. Plin je mešanica kisika in vodika, ki ga uvajajo v pečico od strani in ki se na sredini vžge.. Pri tej siln’ temperaturi se začne glina topiti in stopljena glina se zbira okoli palčice iz Samote. Ves proces traja do 4 ure. Prva kapljica postaja vedno večja in dobiva počasi obliko hruške na ceplju. Zanimivo je tudi to, da ves proces lahko opazujemo skozi okence, ki je višnjeve barve, Bicer bi oči preveč trpele. Opazujemo lahko ves razvoj, in vse je tako zanimivo kakor kak film. Cisto avtomatično pa se la proces le ue vrši in treba je paziti na nebroj malenkosti, da se nič ne pozabi, sicer dobimo nečisto blago. Rubine delajo s tem, da primešajo glini kromov oksid, satire pa, če pridenemo glini železo in titan. Na ta način dobimo lahko najlepše barvne tone. Umetni dragi kameni pa ne pridejo v trgovino samo za lepotičje. Trgovci z dragimi kameni se zanimajo le za najlepše kamne, ki pa niso nič cenejši kakor naravni. Večino tega kamenja pa porabi industrija, zlasti urarska, pa tudi druge obrti. Preveč bigi jene! Neki ameriški zdravnik piše: »Nasveti, kako naj si človek ohrani svoje zdravje, so gotovo koristni; če jih je pa preveč, pa človeka tako zmešajo, da več škodujejo kakor koristijo. Zanimanje, ki ga kažejo ljudje za svoje zdravje, je nekaj prav lepega; če pa zaidemo predaleč, nam postane to zanimanje težko breme. Današnje gospodinje se že ne morejo več spoznati v ogromni množini vitaminov, kalorij, hidratov in kislin; in prav nič ne vedo, kaj in kako naj kuhajo. Zenske hočejo ostati vitke in tudi otroci naj ne bodo presiti — kako pa naj jim mati vtolaži lakoto, če pridirjajo zvečer lačni domov? Če bi hotela moderna mati ubogati vse, kar ji svetujejo moderni zdravstveni apostoli, bi morala študirati na vseučilišču ali pa ponoreti. To, kar mi danes potrebujemo, so ljudje, ki imajo pogum javno nastopiti proti takim izrodkom, in pa ljudje, ki vedo, da je na svetu treba Se kaj drugega kakor pa samo skrbeti za svoje telesno zdravje. Človek je vseeno lahko zdrav, čeprav ne misli noč in dan na svoje zdravje. In če- pomislimo, da so bili ljudje zdravi in stari tudi prej, ko so živeli še brez kalorij in vitaminov, vidimo, da je današnja skrb nekaterih ljudi za zdravje znatno pretirana.« Najnovejši amerikanski šport — branje z ust Vsak glas, ki ga človek izgovori, dobi svojo posebno >-barvo« ali obliko od položaja ustnic. To vedo dobro učitelji gluhonemih otrok in te reveže nauče, da nam bero na ustnicah ali iz ust to, kar jim hočemo povedati. Branje z ust pa je postalo v Ameriki poseben šport in tam se uče tega branja tudi čisto zdravi iu normalni ljudje. Ta šola je seveda zelo težavna in tudi precej dolgo traja, je pa v danih okolnostih zelo koristna in praktična. »Rekorde v branju z ust ima v Ameriki gluhonema gospodična Parry, ki je danes ste- nografinja pri veliki tvrdki »General-Motorsi. Tvrdka sama je ponosna na svojo uradnico iu jo tudi dobro plačuje. Gospodična Parr.v pa je imela in ima od svojega znanja tudi drugo užitke. Pri nemih filmih je n, pr, vse razumela, kar so govorili igralci, ker jim je to brala z ustnic; ko pa se je nekoč peljala po železnici in sta si dva gospoda nekaj prav na tiho pripovedovala, se je nenadoma glasno zasmejala, ker je dobro razumela šalo, ki jo je eden od gospodov povedal, čeprav zelo tiho. Branje z ustnic pa je praktično posebno za policaje, ker na ta način marsikaj »berejo« in zvedo, kar bi sicer nikdar ne zvedeli. Na sodiščih pa »berejo« detektivi z ustnic, kaj si šepetata zločinec in njegov zagovornik ... Stvar torej ni samo dobra, ampak je tudi nevarna! Namesto k poroki — v umobolnico ! Neki dunajski pondeljski list poroča, da se nahaja v umobolnici v Tulln-u (Nižja Avstrija) 201etna hči ogrskega državnega poslanca Ebmer-ja Farkas-a, kamor jo je dal zapreti lastni oče, ki nikakor noče dovoliti, da bi se njegova hči poročila s sinom slovitega ogrskega odvetnika Dojkoviča. Dekleta je pripeljal v umobolnico ogrski zdravnik dr. Bohodv... Stari Farkaš se protivi poroki svoje hčere baje zato, ker noče dati iz roke uprave ogromnega premoženja svoje hčerke, ki ga je podedovala po svoji materi. Dekletu pa se je posrečilo spraviti iz umobolnice nekaj pisem in tako je zvedel za ta neverjetni škandal ves svet. Industrializirano beračenje Glavno zbirališče newyorških beračev je ulica Bowery in pa njena bližnja okolica. Tam so shajajo berači iz vseh delov Amerike in marsikateri trgovec, ki je preživljal nekdaj lepe dni, najde tukaj svoje zadnje zavetišče. Ti ljudje so prava nadloga za mimoidoče. Najprej tujca lepo pozdravljajo; če pa se tujec za njihove pozdrave ne zmeni, ga ozmerjajo z najbolj izbranimi psovkami. Zato pa skoro vsak rajši vrže beraču kakšen novec kakor da bi izzval kak neprijeten dogodek. Beračenje v Newyorku pa ni slab posel. Znan je slučaj neke beračice, ki je priberačila 8 posebnim trikom v 2 letih nad 25.000 dolarjev. Stala je navadno na kakšnem voglu in prodajala balončke za otroke. Če je kakšen gospod kupil balonček za svojega sinčka, je ženska odvezovala balonček nalašč tako nerodno, da so ji vsi balončki ušli v zrak. Zaradi te »nesreče« je ženska začela milo jokati in tarnati na ves glas, češ kaj bo rekel njen brezposelni mož iu kaj bo dala otrokom jesti. Ta »trik« je redno pomagal: ljudje, ki so se nabrali okrog ženske, so ji nametali toliko srebrnih milodarov, da je napravila sijajno kupčijo... Ta posel pa je kasneje ženski precej pokvarila policija. Rado se dogodi tudi to: Greš na sprehod iri se ne zmeniš za nič. Nenadoma pa se skloni pred teboj človeška postava, nekaj pobere in nese v usta. Čisto navadna, trda skorja kruha je to, a človek gloda in gloda... Komu se ne bi smilil siromak, ki niti kruha nima? Tako tudi ti sežeš v žep in mu daš novec za kruh, ker ne več, da je berač sam vrgel trdo skorjo pred sebe in tebe, saino da vzbudi tvoje usmiljenje... Organizirane so pa tudi cele rodbine. Oče obiskuje razna dobrodelna društva, kjer dobiva denar ali pa vrečo premoga in kakšno kilo sladkorja, mati prosjači od vrat do vrat, otroci pa prodajajo na ulici razne priberačene stvari. Priberačeni denar pa nosijo v banko in če tak berač umrje, zapusti navadno prav lep kupček dolarjev svoji rodbini. Velika seja razsodišča v Haagu Mednarodno razsodišče v Haagu je imelo v ponedeljek javno sejo, na kateri so presojali vprašanje nemško-avstrijs ke carinske zveze. Otvoritvena fanfara za slavnostne igre v Bajreuthu 21. julija so 8e začele slavnostne predstave \Vagnerjevih oper v Bayreuthu. Peli so opero _______________________ »Tannhiiuser«, dirigiral pa je dirigent Toscanini. ____ Izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva ulloa 23. Za tiskarno odgovarja Otmar Mihilek. - Urednik Milan Zadnek. — Za inseratnl del odgovarja avgust Kotmtn. — Val * Ljubljani