Stav, 45, Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Ured- zajetih ruskih vojakih so se našli leta-l.i v ruskem jeziku, podpisani: -Vaš nesrečni car Nikolaj . v katerih car pozivlje vojake, naj obrnejo svoje orožje proti velikemu kneza Nikolaje viču in njegovim .i-tr;: »m, njegovoim sovražnikom. Car pmvi. tla ne bi bil nikdar privolil v vojno. ! i so jo izzvali s svojimi spletkami veli-! i linez Nikolajevič in njegovi pristaši, ker i je predvdeval. da vojna poteče nesrečno za njegovo hišo. Povpraševanja pri ujetnikih so dognala, da se je ta očividno na mistifikac jah tcineiječi, toda duši ruskega naroda pri-tiierjeni proglas pojavil pred kratkim v ruski armadi. V svoje veliko začudenje pa je avstro-t gr^ko armadno vodstvo izvedelo za ne-I o sporočilo ruskega generalnega štaba z jI. januarja t. I., v katerem se obdolžuje-j > Avstrijci, da po nalašč za to izbranih vojakih razdeljujejo ta proglas med ru-skimi četami. Le popolna demoralizacija i*1 spoznanje nezmožnosti za nadaljevanje roštenega boja. je moglo dovesti sovražnike Rusije do tega zločina nezaslišane podlosti. Vsakemu zvestemu državljanu je znano, da se v Rusiji vsi, od vrhovnega poveljnika, do preprostega vojaka, po-i; re v si edino le sveti, vzvišeni volji car-ievi, ki ima edini moč, da začne in konča vojno. Končno se odreja, da se vsak. pri katerem dobe oni proglas, postavi pred vojno sodišče. Povelje je podpisano po vrhovnem poveljniku Nikolaju. Nasproti temu zlaga u emu potvarjanju. da ta proglas izhaja od nas. in nasproti tej li lin jen ogorčenosti se ugotavlja, da se hujskanje nasprotniških čet in državljanov ki ga ruski vrhovni poveljnik po vsej • ravici žigosa kot zločinsko, z ruske strani uganja že od začetka vojne v najrazličnejših iZpremembah. Z lepaki in letaki, ki so se razdeljevali, metali z letal, da, streljali k našim četam, se je skušalo na- PODLISTEK Hadame Bovary Roman. - Spis*! Gustav« Hiufccrt Polovico svote je dobila takoj, drugo polovico je hotela izročiti trgovcu. Joda dejal je: -Pravzaprav mi ie žal, če pmi->?im. da morate oddati tako lepo svoto iz rok.' Zrla je v bankovce, mislila na neomejeno število sestankov z Leonom, ki bi jih "mogoči! ta denar, in je jecljala: »Toda kaj naj storim ?« • Ah,t je dejal z nasmehom poštenjaka, »o se vse lahko zapiše na račun! Saj vem. kako je pri gospodinjstvu!« Zrl je vanjo je držal med prsti dva po-dolgasta papirja. Nato je odprl svojo list-rico. vzel iz nje štiri nove menice po ti-soč frankov, jih položil na mizo in dejal: Podpišite te stvarice in obdržite si celo svoto.* Odklonila je boječe Nato je menil nesramno: Saj vam napravim uslugo, če vam pustim preostanek.« Vzel je v roko pero in je zapisal pod račun: .PrcicI od gospe Bovary štiritisoč frankov.* j>Xaj naj bi vas še vznemirjalo,.* je vara- še čete in narode, skupno in posamezno, Madžare, Slovane, Poljake, Maloruse in Romune, zapeljati, dabi odpadli od monarhije, pri čemer so na najnevrednejši način zasramovali našega častitljivega vladarja. napačno slikali naše razmere in podajali hinavske obljube. Z lažnivo trditvijo v tem armadtiem povelju dokazuje vrhovni poveljnik, kako žalostne morajo biti razmere v njegovi armadi. Kajti, da bi odvrni! nevarnosti, ki prete njegovi armadi po revolucionarni propagandi, ki ima izvor v lastni deželi, posega po najskrajnejšem sredstvu, obrekovanju sovražnika, ki mu je vedno stopal nasproti le v noštenem in lojalnem boju. ' . BERO!.IN, 13. tivor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 13. februarja 1915. Zapadno bojišče: Ob obali so tudi včeraj sovražni letalci metali bombe, po katerih je bilo civilno prebivalstvo in njihovo imetje obžalovanja vredno oškodovano, dočim smo nitlitarično Imeli le neznatne izgube. Na naši zapadni fronti smo našli artiljerijske krogHe, ki brezdvomno izvirajo iz amerikanskih tovaren. Število pri napadu, ki je bil včeraj zavrnjen pri Souainu, zajetih sovražnikov sc z\išuje na štiri častnike in 173 mož. Pred našo fronto smo našli 200 mrtvecev, dočim znašajo naše izgube v teh bojih 90 mrtvih in ranjenih. Severno od Massige, severozapadno od Sasut Mcnhoulda, smo nadaljevale svoje napade od 3. Se'»ritfu-?a pridobili zopet tisoč in dvesto metrov glavne francoske pozicije. Ob Sudplfcopfa v Vogezih ie sovražnik ponovno poizkušal napadati, pa je bil povsod zavrnjen. Vrhovno armadno vodstvo. 3EROLIN. 13. (Kot.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 13. februarja, 1915. Vzhodno bojišče: Operacije ob vzhod-nopruski in onostran meje povsod srečno napredujejo. Kjer se je skušal sovražnik upirati, se je odpor hitro zlomil. Na Poljskem, na desni strani Visie. so naše napadalne čete prekoračile dolnjo Skrwo in prodiralo v smeri proti Racion-zu. S poljskega bojišča, na levi strani Visle m ne da poročati nič ^posebnega. Vrhovno armadno vodstvo. Strožim cenzura razglednic na Francoskem. LYON, 13. (Kor.) »Le Nouvellist« poroča iz Pariza: Po naročilu vojnega ministra se bodo v prihodnje razglednice cenzurirale strožje. Ta odredba je potrebna, ker se je na dopisnicah pisalo o pozicijah čet ter delala propaganda za mir. Dalje naj se tudi prepreči prodaja obscenih in preojstrih karikatur. Nemčija za nevtralnost Francoske. LONDON, 13. (Kor.) V dolnji zbornici je državni tajnik Sir Edvard Grey odgovoril na vprašanje, ter francoskemu poslaniku in angleškemu kabinetu predložil v drugem dodatku k francoski rumeni knjigi zadržane brzojavke gle-Je nemškega poskusa, da bi dobili od Angleške poroštvo za francosko nevtralnost. Grey.je opozoril na od lorda Cecila dne 28. avgusta 1914 dan odgovor, iz katerega jasno izhaja, da vlada*glcde narave predloga, ki ga je storil nemški poslanik, popoten nesporazum in da ni bilo vsled tega o tej zadevi francoski -vladi in angleškemu kabinetu pred 3. avgustom ničesar poročati. Ako ie Nemčija, kakor se je najprej mislilo, predlagala, da bi ostala nevtralna. | ako bi ostala nevtralna tudi Francoska, 1 bi bil jaz. je nadaljeval državni tajnik, to francoski vladi sporočil. Izkazalo pa se je, da je imel nemški predlog namen, da naj bi ostala Prauco3kaiMVreviralna, ako bi Nemčija začela vojno z Rusijo, z drugimi besedami, da naj bi Francoska ne ostala zvesta svoji zaveznici Rusiji. Teiia nisem mogel predlagati Francoski in Francozi bi bili s pravico odbili vsak tak predlog. Ministrski predsednik Asquith je razodel, da bo general French v prihodnje v sak teden dvakrat poslal kratko poročilo o jispehih angleškega ekspedieiiskega zbora. Poročilo se takoj po prejetju objavi. Trgovinski minister Runciman je predložil zakonski načrt, glasom katerega naj se omeji prenos angleških ladij na osebe, ki niso za to sposobne. Hapcđ angleških letal h belgijsko obal. LONDON, 13. (Kor.) Uradno se poroča o napadu angleških letal na belgijsko o-bal: 34 letal in povodnih letal ie napadlo ozemlje pri Briigge, Zeebriigge, Blanken-berghe in Ostende. Uspeh ie uezuau. Tekom napada so se letalci morali boriti s hudim snežnim metežem. Letalca Grabama \Vrygbta. ki |e 38 milj od Nieuporta j prčez šest mesecev dobite denar za barako, in jaz vam določim dan dospelosti zadnje menice po tem plačilnem roku.« Ema ni mogla več natančno slediti njegovemu računanju. Zdelo se ji je. da že sliši pred seboj rožljanje zlatov. LIieureu\ ii je še izjavil, da ima v Rouenu prijatelja, bankirja Vuicarta, ki bo diskoiUiral te štiri menice. Potem ji prinese prebitek, v kolikor presega resnični dolg. Mesto (ivatisoč frankov ji ie izročil samo tisoč in osemsto, kajti prijatelj Vuicart si je zaračunal (kakor ie bilo pravilno in pošteno) dvesto frankov za komisio in diskont. Nato je mimogrede zahteval še pobotnico. >Saj razumete ... v poslih . . . prosim z datumom . . . dan in mesec prosim!a Ema je bila zatopljena v sladke domišljije in mislila ie na kaprice, ki si jih bo odslej lahko privoščila. Bila je še dovolj razumna, da je položila na stran tritisoč frankov, s katerimi je poplačala prve tri menice. Toda četrta ji je bila predložena slučajno nekega četrtka, in Karel je v strahu pričakoval svojo žeao. da hi mu razložila vso stv ar. Ko sc je v rniia, mu je dejala, da mu ni omenila menic, ker mu je hotela prihraniti doiiiačc skibi. Sc'a uui je ua kolena, ga božala in mu je naštevala množino predmetov, seveda same reči, katere so bile neobhodno potrebne in ki so bile razun-tega zelo poceni. > Priznati moraš,« je menila konečno, »da cena vseh teh reči gotovo ni previsoka.«' «' ; : - : . - Karel ni vedel drugega izhoda, kakor da je tekel k Lheureu\u, ki mu je obljubil, da uredi stvar, če mu Bovary podpiše dve menici, plačljivi v treh mesecih. Da uredi svoje denarne zadeve, je pisal svoji materi patetično pismo! Mesto da bi odgovorila, je prišla osebno. Ko je Ema vprašala Karla. da-li mu bo mati kaj dala, je odvrnil: > Seveda, toda videti hoče račune.« Prihodnjega jutra je tekla Ema že navsezgodaj k Lheureuxu in ga je prosila, naj napiše račun za tisoč frankov. Kajti če bi morala pokazati račun od štiritisoč frankov, bi prišlo na dan, da je prodala hišo, česar Kargl ni smel še izvedeti. Kljub nizki ceni vsakega posameznega predmeta, je stara gospa Bovary menila, da so izdatki vendar preveliki iu pretirani. % Kaj je bilo treba preproge? Cemu ie bilo treba preobleči naslanjače? Za moje ijiladosti so imeli doma samo en naslonjač za stare ljudi — vsaj pri moji materi je bilo tako, ki fe bita poštena ženska, to mi morje. Pokvarjeno letalo je odpeljala neka angleška topničarka v luko mesta Diinkir-chen. Letalca so rešili. Pogrešana angleška torpedovka. FRANKOBROD OB MENI, 12. (Kor.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Pariza: Glasom nekega poročila »Agence Ha-vas« iz Algecirasa, ni o angleški torpedov-ki štev. 93, ki je varovala morsko ožino pri Gibraltarju, nobenih poročil. Vsled viharjev, ki razsajajo vedno v ožini, so v skrbeh za torpedovko. Incident na železniški progi pred angleškim dvornim vlakom. LONDON, 13. (Kor.) Kralj je dovolil, da se ustanovi nova gardna četa, ki se bo imenovala \Velsh Gards. Ko se je peljal kralj v Cambridge, da si ogleda čete, je stroj, ki je vozil pred kraljevim vlakom, trčil pri nekem železniškem prehodu ob neki voz. Barijera se je zlomila. Progo so še pravočasno, oredno je prišel dvorni vlak, očistili. Aprovizacija na Angleškem. KODANJ, 12. (Kor.) »Berlingske Tiden-de« javlja iz Londona: Ministrski predsednik Asquith je izvajal v parlamentu, da so višanja een pri vseh vrstah drobnega blaga izzvala cene, ki so v Londonu povprečno za 23 in pol odstotka višje, nego v juniju minulega leta. Posebno so prizadeti sladkor. meso in oglje. Vzrok naraščanja cen žita ie v avstralski slabi letini iu v omejitvi iiidijskega eksporta, v argentinski slabi letini in v zapretju Darda-ncl. Pomanjkanje pa ne bo trajalo dolgo. V iuniiu pride zadostno pšenice na trg. Tudi težave transporta da so uplivale v veliki meri. Ali zdi se. da se težave pretiravajo. Voziiiue/iiiso nikakor odločilen faktor, marveč naraščanje cen v CMicagu in Ncvvyorku. Ministrstvo ne pozna nobenih sredstev za kontrolo nad špekulacijami, ki so se redno same regulirale. Na Angleškem se bo sejalo letos več žita. LONDON, 1.3. (Kor.) V spodnji zbornici je odgovoril državni tajnik poljedelskega urada na vprašanje, da bo po zadnjih uradnih poročilih v Veliki Britaniji icui 1915 obsojane veliko več zemlje z žitom, posebno s pšenico. Angleški glas o Nemčiji. DUNAJ. 12. (Kor.) »Daily MaiL piše v svojem glavnem članku: Kažejo sc vznemirjajoča znamenja, da se zaupanje, s katerim pričakujejo Angleži konca vojne, razrašča v nevaren in neupravičen optimizem. London je poln ljudi, ki pričakujejo skorajšnjega popolnega sovražnikovega pogina. List navaja vzroke, K i dozdevno govore za to misel, in nadaljuje: Nemčija še ni poražena in še daleč ne na koncu svojih pomožnih virov. Veliko u-krepov, ukrenjenih sedaj, ima namen, da Nemčija preuredi svojo organizacijo za dolgo vojno. To še ne pomenja propadanja moči ali volje za zmago. Vsi činitelji govore v prid zaveznikom, toda samo pod enim pogojem, da zastavimo vse svoje moči. Sedaj je čas. da podvojimo napore za naloge, ki jih imamo pred seboj. O izmenjavi vojnih ujetnikov. BEROLIN, 13. (Kor.) xNorddeutscl»e Allgcmeine Zeitungv; piše k izmenjavi vojnih ujetnikov: Angleški list »Zentral News je razglasil, da je angleški zunanji urad dobil potrdilo, da sc Nemčija preti v i lahko verujete. Vsakdo si ne more kaj takega privoščiti! In zapravljivosti je kmalu konec tudi pri največjem premoženju! Sramovala bi se sama sebe, ko bi sc tako omehkužila kakor vi, in jaz sem vendar stara in nekoliko počitka bi tudi potrebovala . . . Toda ne, vi hočete živeti razkošno! Kaj? Za podlago rabite svilo po dva franka meter? Saj se vendar dobi "al-pagas«, kr je mnogo cenejši in ravnotako uporabljiv!« J Ema, ki je udobno sedela na svoji stolici, je odvrnila z največjo mirnostjo: »Dovolj, madame, dovolj!« Toda starka je nadaljevala svojo pridigo in jima je dejala, da umreta še nekoč v ubožnici. Siccr je bil vsega kriv Bova-ry. Prava sreča, da ji je obljubil, razveljaviti pooblastilo. »Kaj?« »Obljubil mi je zatrdno,« je ponovila dobra žena. Ema ie odprla okno, poklicala je Karla in je reveža prisilila, da ji je priznal obljubo, ki mu io ie izvabila inati. Ema je nato izginila in se je kmalu vrnila z velikim papirjem, ki ga je obema pomolila nasproti. »Hvala,« je dejala stara žena in je vrgla pooblastilo v ogenj. Ema se je. jela glasno krohotati in Icar oddati ujetnike, ki nrso vce sposobni za vojno službo. Ta vest je lažnjiva. Nemčija je obratno zamenjavo takih vojnih ujetnikov določila na 15. in IG. februarja. Turčijo proti trosporazumu. CARIGRAD, 12. (Kor.) Perzijski list »Haver« je doznal iz Teherana, da je neko afgansko odposlanstvo došlo na perzijsko mejo. Njegov prihod sc smatra kot ugodno znamenje za zbližanje med Afganistanom in Perzijo. Po informacijah iz prvega vira je baje zbližanje med Turčijo in Perzijo že dovršeno. V Teheran prihajajo neprestano o-boroženi vojaki. Perzijski poslanik v Petrogradu je bil radi svojega, volji šahovi nasprotujočega vedenja premeščen v Rim in nadomeščen po namestniku državnega tajnika za zunanje stvari. Turški glas o avstrijski Rdeči knjigi. CARIGRAD, 12. (Kor.) Objavljenje avstrijske Rdeče knjige je bilo sprejeto tli z velikim zadovoljstvom, ker knjiga jasno dokazuje, da je storila monarhija vse, da se izogne vojni in da proti Srbiji ni mogla postopati drugače, tako da pade vsa odgovornost za vojno na države trospora-zunuL »Sabalu, ki razpravlja v svoji današnji številki o Rdeči knjigi, poudarja, da je že za časa londonske konference tripleenten-ta vršila politiko, ki je male balkanske države vedno bolj hrabrila in bodrila, posebno pa Srbijo, orodje ruskih intrig. Kajti če ne bi dobile častilakomne sanje v Londonu podporo, bi bclgrajski politikastri no razvijali tajnega delovanja, iz katerega je nastal sarajevski zločin. Ti dokazi, pravi »Sabalu, so velikega pomena za bodočnost. ker pojasnjujejo popolnoma vprašanje odgovornosti. Avstrija in Nemčija sta zav>:eli stališče, ki je bilo skrajno konservativno. Odgovorni za vojno so oni, ki so hoteli zagovarjati zločin proti častivredni osebi prestolonaslednika in njegove soproge. Za Rdeči polmesec in revne umetnike. DUNAJ, 13. (Kor.) Nadvojvodinja Marija Valerija je prevzela protektorat dam-skega komiteja avstrijskega odseka za turški polmesec in je že obvestila o tem predsednico, ckscelenco baronico Burian. Nadvojvoda Karel Štefan je prevzel protektorat vc»jnopomožnc akcije umetniških srečk, ki ga je imel dosedaj nadvojvoda Evgen. Komite priredi loterijo na korist revnim umetnikom. Dobitki loterije bodo dela ti-metnikov. Dela bodo razstavljena dne 16. t. m. v oficirskem kazinu. Razstavo otvori ob 4 popoldne nadvojvodinja Izabela. Srečke stanejo tri krone in se dobe v vojnopomožni pisarni. Srečkanje se bo vršilo dne 28. februarja. Vojna u kolonijah. Portugalci so imeli v boju z ustaši 14 mri vili. PARIZ, 13. (Kor.) »Temps* poroča iz Lizbone: Čete, ki so zapustile dne 21. januarja Portugal, so dospele v Mossamc-des. V boju proti ustaŠcm so imeli Por-tugizi 14 mrtvih, med temi cnc^a podčastnika. Garnizija Cuamate je izgubila, od- ni hotela prenehati, prijel jo je živčni napad. »Za boga svetega,« je vzkliknil Karel, »zakaj delate take nastope?« Karel se ji je prvikrat uprl in je zagovarjal svojo soprogo, tako da je hotela takoj odpotovati. Prihodnjega "dne je res pripravila vse potrebno, in ko jo je hotel Karel v zadnjem hipu zadržati, mu je odvrnila: »Ne, ne, ti imaš raje njo nego mene in to je popolnoma v redu. Sicer boš že videl, kam še prideta . . . Želim, da se kmalu popravi . . . Kmalu bo zdrava, čim odidem in čim se ne bove več prepirali:« Ravnotako se je Karel potem sramoval svoje žene. ki nikakor ni skrivala svoje jeze, ker ji ni več popolnoma zaupal. Dolgo jo je moral prositi, predtio je sprejela iz njegovih rok novo pooblastilo. Karel se je sam napotil ž njo k notarju, da ga je sestavil.« »To mi je popolnoma umljivo,* je dejal notar. »Mož, ki se peča z znanostjo, ie ne utegne baviti z vsemi malenkostmi vsakdanjega življenja.« Ne samo, da se je Karel čutil prijetno ganjenega od teh besed, temveč naravnost kamen se mu je odvalil od s.rea, če je pomislil, da dozdevno niso opazili i:jc-gove nevednosti., ki so jo pripisovali pre-obložendsti z detesn. Stran IV. „EDINOST" Ste*; 45. V Trstu, dne 14. februarja 1^15. kar je zapustila Cuamato, enega podčastnika in šest vojakov. Poveljnik varnostnih čet v nemški južno-z a padu i Afriki. BEROLIN, 13. (Kot.) Poveljnikom varnostnih čet v nemški južno-zapadni Afriki imenovani oberMlajtnant Franke je rodom Avstrijec. Razsodba najvišjega sodnega dvora province Pandscha v zarotniški obravnavi LONDON, 13. (Kor.) »Times« poroča iz Delhi: Najvišje sodišče province Pandscha je razsodilo dne 5. februarja na rri-zive v zarotniških obravnavah. Štirje zarotniki so bili obsojeni na smrt, dva v sedemletno in eden v dosmrtno ječo. Amerikansku nota. BEROLIN* 13. (Kor.) Amerikanska nota na naznanilo nemške admiralitete v zadevi proglasitve angleškega vodovja za vojno območje, je bila danes tu izročena in se nahaja sedaj v stadiju presoje. Domnevna vsebina odgovora, ki jo razširja Reu-iterjev urad, se na pristojnem mestu ezna-Ča ' endencijozno. London, 13. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz NVashingtona: Besedilo amerikanske note Angleški pravi, da je državni oddelek bil obveščen o izjavi nemškega državnega mornariškega urada, da je angleška vlada izrecno dala pooblastilo za uporabo nevtralne zastave, in omenja tudi slučaj Lusitanije in časniška poročila o izjavi Foreign Office, ki zagovarja uporabo nevtralne zastave. Nota izjavlja, da se amerikanska vlada boji, da bi angleške ladje, ki bi plule po vodovju, ki je označeno v nemški izjavi, nekako splošno uporabljale amerikansko zastavo. Zakon o nakupu ladij. WASHINGTON, 13. (Kor.) Predsednik ^ ilson je zavrnil sklep kompromisa za zakon o nakupu ladij, po katerem naj bi bil pritrdil dodatnemu predlogu, ki omejuje sodelovanje vlade pri pomorski plovbi na dve leti po koncu vojne. — V senatu je bil predlagan konec debate. Izdelovanje pušek na Španskem. PARIZ, 13. (Kor.) Kakor poročajo listi iz iMadrida, se bo v najbližjem času v orožarni v Aviedo izdelovalo še enkrat toliko pušek in strojnih pušek kakor dosedaj. Ravnatelj tovarne je odpotoval v Zedinjene države, da nakupi potrebnih surovin. Trgovinski in prometni odnošaji do Bolgarske. BUDIMPEŠTA, 13. (Kor.) Uradni Ust priobčuje naredbo, glasom katere je v trgovinskih in prometnih odnošajih do Bolgarske do nadaljnih odredb, najkasneje pa do 31. decembra 1915 uporabljati princip najvišje ponudbe. Pošiljatve bolgarske kraljice darovalcem za ranjence v bivši bolgarski volni SOFIJA. 13. (Kot.) Kraljica Eleonora je pustila poslati vsem onim osebam in zavodom, ki so ji za Časa bolgarske vojne poslali denarja ali darov za bolgarske ranjence, cigaret. Obrekljivo rovanje grškega lista prod Bolgarom. SOFIJA, 13. OCor.) *Agence Tel. Bul-gaire« poroča: Časnikarsko vodstvo priobčuje naslednji komunike: »Agence d'Athenes« je od nekaj dni sem začela zopet svoje opravljivo rovanje proti Bolgariji s tem, da poroča o pro-tigrških zborovanjih v Strumnici in o u-morifa Grkov, kjer navaja celo imena žrtev. Najboljši odgovor na to opravljanje je naslednja brzojavka prefekta v Strumnici: Ni Grkov v mojem okraju, izvzemši nekaj ljudi, ki se poslužujejo že od prej sem grškega jezika. V zadnjem času ni bilo v Strumnici nobenega zborovanja. Athanas Kirnizof, ki naj bi bil po poročilu atenske brzojavke v svoji hiši obešen, leži že dva meseca v Strumnici bolan. Za velikopotezno državno investicijsko akcijo. DUNAJ. 13. (Kor.) »Fremdenblatt« piše: Kakor čujemo, se vrše že več časa pri vladi posvetovanja, ki se tičejo priprave za velikopotezno državno investicijsko akcijo. Predmet tem za sedaj še povsem neobveznim razgovorom je proučevanje nekaterih že dlje časa nameravanih in vrste novih projektov. Opetovano se je že opozarjalo na to, da ima narodno gospodarstvo sedaj trfi v Avstriji močno oporo v bogatem zaposlenju vojne industrije. V primernem momentu naj industrija tudi kasneje zadobi močan impulz po drugih državnih naročbah, ki bodo služile mirovnim namenom. Pomožni zaklad za vdove in sirote vse vojne sile na Češkem. PRAGA, 12. (Kor.) Na slovesen način se je vršila danes ustanovitev deželnega sedeža pomožnega zaklada za vso oboroženo silo na Češkem. Ob navzočnosti nadvojvode Leopolda Salvatorja, namestnika kneza Thuna. grofa in grofice Berchtold in številnih drugih oseb je otvoril kardinal Skrbensky sejo. Na to je izpregovoril nadvojvoda Leopold Salvator in se je zahvalil kardinalu na dejanskem zanimanju za patnjotično delo, rekši, da je to dolžnost. katere izpolnitev je nam vsem v sveto zapuščino padlih. O naših častnikih in vojakih na bojišču gre le ena sodba: drug je vrleji od drugega. Ce je danes možno, da gospodarsko življenje nadaljuje in da more prebivalstvo po svojih navadnih Spravilih, se imamo zahvaliti na vsem tem naši junaški armadi. Izkazovanje hvaležnosti za to, je v sveto dolžnost. Kajti vsak vojak na bojišču mora vedeti, da je nsoda njegove žene in otrok zagotovljena za slučaj, da on da svoje življenje za domovino. Župan dr. Groš je oozdravil nadvojvodo in je zagotovil tej akciji podporo. Ko je govorilo še več drugih udeležnikov, je kardinal Skrbensky zaključil sejo z besedami zahvale. Podraženje piva. BEROLIN, 12. (Kot.) Iz zveze pivova-ren Berolina m okolice javljajo, da s 17. t. m. nastopi povišanje cen za 2 pleniga pri litru v sodih ali steklenicah. To povišanje se opravičuje s trajnim povišanjem dobavnih troškov vsled podraženja surovin in potrebščin, kakor tudi z naraščanjem stroškov za razpečavanje. Koroški deželni predsednik prevzel vodstvo deželne vlade. CELOVEC, 13. (Kor.) Deželni piedsed-nik dr. Kari grof Lodron-Laterano je prevzel danes vodstvo deželne vlade, kjer so se mu predstavili uradniki iste in oni o-krajnega glavarstva. Prihod novega krškega knezoškofa v Celovec. CELOVEC, 13. (Kor.) Danes popoldne je dospel semkaj krški knezoškof dr. lie-fter. Na kolodvoru so ga sprejeli načelniki oblasti. Patrijotična manifestacija južno*h-olskih kmetov. INOMOST. 13. (Kor.) Kakor je znano, je imel bivši predsednik društva »Lega dei contadini« Patrizio Borectl, ki je bii razvi? svoje delovanje v okraju »Vallc Lavarone«, v Iteliii celo vrsto govorov, ki so zelo žalili patrijotično čustvovanje njegovih sodeželanov. V dokaz protesta proti temu veleizdajniškemu postopanju, je priredilo več kot 3000 članov »Lege dei contadini« iz omenjenega okraja patrijotično manifestacijo, katero so potom namestništva odposlali na cesarja. Cesar jo je z zadovoljstvom vzel na znanje. Žitni trg. VRATISLAVA, 13. (Kor.) Pšenica 25.65 rž 21.65, oves 20.60. Sličice iz vojne. Bele miške na podmorskih Čolnih. Bili so časi, ko noben angleški podmorski Čoln ni odplul iz pristanišča, če ni bilo na njem belih mišk, ki so pomorščakom, kakor v prejšnjih čas;h rudarjem, naznanjale oma-rnljive pline. Znano je namreč, da so miške takoj začele postajati nemirne, Če so se začeli razvijati strupeni plini, in trenutek nato omagovati. Ce so začele pogi-njati, je bilo nujno treba s čolnom vzpla-vati na morsko površino. Tako se je godilo v prošlosti, kajti danes je posadka podmorskega čalna opremljena s kisikovi-mi patronami, ki jih uporablja, če čoln o-stane pod vodo. Tako je bela miška prišla na podmorskih čolnih ob svoj kruli. Učinek topovskega strela. »Leipziger Neueste Nachrichten« poročajo o sledečem velezanimivem učinku topovskega strela, ki so ga opazovali v biližini Arra-sa. Granata je namreč priletela na neki vrt ob cesti in se tu zarila v zemljo. Padla pa je tik pred visoko drevo, izkopala pod njim veliko jamo, vzdignila drevo s koreninami vred ter ga vrgla čez štiri metre visoko vrtno ograjo na cesto. Drevo je bilo tako nekako nasilno presajeno z vrta na cesto. kali smo v dobrega pol metra globok jarek, kjer smo morali vzdržati do 11. ure fn poveljevati bateriji v najhujši toči granat in šrapnelov. Tu so nam bili tndi pre-strelili telefonsko žico in nas tako ločili od baterije. Ni kazalo torej nič drugega, nego nazaj k bateriji. Vsak je pograbil, kar je imel pri sebi in smo Jo ubrali po bregrt navzdol. Ogenj je bil grozen, pokalo je pred nami in za nami in okolo nas. Od tu smo morali na drug grič. Crez nekaj časa so tudi tušem doletele kroglje, ali vzdržali smo vendar tako dolgo, dokler nam ni prišel nekdo javit, da se baterija in vse drugo umakne. Ko sem prišel na mesto, kjer je bila prej naša baterija, je ni bilo več tam. Moral sem peš za njimi ter jih dohitel v Belgradu, kjer so morali čakati na prehod čez most. Pri mostu je bila velika gnječa. Po pet vrst vozov je stalo na cestah. Vendar so napravili red. In tako smo prišli tudi mi ob 8. uri zvečer črez most Desno krilo Belgrada je gorelo. Bila so tudi naša skladišča. Šrapneli so bili že za nami in so že skoro dosezali most. Tudi naši so se on Topčlderju izvrstno držali Vsakokrat so odbili srbski napad in so preprečili Srbom, da niso mogli razstreliti mostu. Med Savo in Zemunom Je velikanski prostor — sam p&ek. Tu je bila velika muka z vozovi, da smo jih spravili v Zemun. Polnoči je bila, ko smo dospeli na svoje prejšnje stanovanje. Ni treba praviti, da smo bili grožno utrujeni in izdelani. Jaz in še dva tovariša smo legli in zaspali, kakor da nas je kdo ubil. Toda zjutraj nas je pričakovalo neprijetno presenečenje. Ko smo vstali, smo hoteli k bateriji, ali ni je bilo nikjer. Odpeljali so se brez nas. Šli smo pogledat na oni peščeni travnik. Vozov je bilo še polno. Srbi so ga sicer obstreljevali, toda z malo učinka; najbrže od daleč. Iskali smo, in našli tudi dva naša voza, ki nista mogla dalje. Končno smo ju vendar izvlekli in se odpeljali za baterijo. Zvečer sem se javil pri stotnik«, ki je bil jako zadovoljen, ker je bil že v skrbeh radi nas in obeh vozov. Šteli smo in šteli in prepričali se, da je bilo vse tu, razen par malenkosti. Potem smo marširali par dni, dokler nismo dospeli v .... Tu smo še sedaj. Kaj bo v prihodnje z nami — ne vemo. Zima je precej huda. Razpoloženje med nami je dobro in tudi zdravstveno stanje povoljno vzlic štrapacom, ki smo jih pretrpeli. Na sploh vlada trdna vera, da bo izid vojne srečen za nas ter da se srečno povrne-mo zopet v mile slovenske kraje._ Z Južnega tojtiča. j[Izvirno cenzurirano poročilo.) Pri tridnevni vožnji iz Pule smo bili koncem novembra dospeli v **, kraj v Slavoniji, kjer smo ponoči izvagonirali Od tu smo se prekladali od vasi do vasi. Mnogo smo jih pustili za seboj. Skoraj vse so bile prazne. Edino le kakega starca si še videl v njih. goveda, gosi, kokoši in prašiči so letali okoli brez gospodarja. Mnogih smo se usmilili ter jih vzeli seboj, ali tudi pri nas jim ni bilo usojeno dolgo življenje, prvi lonec ali kozica jim je bil — grob. Tako smo bili dospeli tudi v Zemun, kjer smo ostali par dni in bili prosti. Zato smo mogli tudi v Belgrad, ki je bil tedaj zaseden po naši vojski. Občudovali smo ga že oddaleč, ko smo šli preko rastrelje-nega železniškega mostu. Na srbski strani je bil vržen popolnoma iz stebra. Toliko je bil popravljen, da so mogli pešci črez. Belgrad ima lego zares krasno. Oddaleč je izgledalo mesto popolnoma ohranjeno; Šele od blizu so se opažali učinki avstrijskih projektilov. Hiše ob obrežju, med katerimi je največ skladišč, so bile popolnoma razdejane. Tudi v notranjosti je doletela ista usoda marsikatero poslopje. Pred obema konakoma Je padlo na trotoar par krogelj velikega kalibra. Palače so ostale nepoškodovane, ali šipe ni ostalo niti ene na njih. Cez par dni smo marširali z vso baterijo skozi mesto. Ali tedaj nismo imeli časa za opazovanje. Začelo se je delo. Istega dne so nas že pozdravljale srbske kroglje vseh možnih kalibrov. Dne 13. decembra smo se končno ustavili. Kopali ^mo jarke vso noč in zjutraj smo bili zopet pripravljeni. Jaz sem bil pridodeljen poveljniku baterije in tako sem bil dne 19., kakor tndi 14. na gričku, par sto metrov pred baterijo. Ko smo dospeli mi, so bili Srbi še jako daleč, toda v noči med 13. in 14. decembrom so se naši umaknili in Srbi približali. Zjutraj smo se podali na naše opa-zovališče; par korakov pred nami je ležala naša infanterija. Postavil sem svoje optične instrumente; ali komaj da sem se malo ozrl po dolini pred nami, so že letele kroglje na nas. Prvi trenotek se niti nisem prav zavedal, kal Je. Ali kmalu sem J si bil v svesti o resnosti položaja. Poska-1 Ifovl boli ob flandrUskem obrežja. »Tid« poroča iz Sluisa o novih bojih, ki se vrše ob flandri^kem obrežju, sledeče: Od srede preteklega tedna so boji zopet v polnem teku. Posebno prve tri dni so morali Nemci mnogo pretrpeti radi angleških ladijskih topov. Zalibog so napravili angleški topovi v Westendu in Mid-delkerke težke poSkodbe na hišah in je bilo ubitih tudi mnogo meščanov. Meščansko prebivalstvo obrežnih mest, ki se je deloma vrnilo v svoja bivališča, se je vsled novih bojev zopet izselilo v Osten-de in Tourut Pri Nieuportu je bil pod zaščito angleških vojnih ladij hud boj. Med tem ko so zavezniki prodirali »iz St. Oe-orgesa in napadli Nemce, ki so stali vzhodno od Lombartzyda, so prodirali istočasno tudi v smeri na Westende, kamor so že poprej ponovno prispele pred-straže, a mesta kljub hudim bojem niso mogle zasesti. Francozi in Angleži hočejo na vsak način dobiti v roke Westende in Middelkerke. Toda pred Mariakerke in Ostendom čakajo zaveznike težki boji. Angleške ladje so se v zadnjih dneh pojavile večkrat tudi pred Zeebriiggom. Nemške obrežne baterije so sicer vedno izstrelile par krogelj, toda do pravega bombardiranja angleškega brodovja ni prišlo. V obrežnih mestih Knocke in Heist je vladalo pri tej priliki vedno jako živahno vrvenje. Nemci so močno ojačili svoje tamošnje posadke. Tudi v zraku so se vršili srditi boji. Angleška in francoska letala so se včasih kar po večkrat na dan pojavila nad Zeebriiggom in metala na-mesto bombe. Večkrat so se pojavila letala v petih do šestih oddelkih. Ponoči razsvetljujejo nebo reflektorji, ki preiskujejo nebo po teh sitnih »ptičih«. K vsemu temu se pridružuje še strašna beda v obrežnih mestih. Kruha ni mogoče dobiti in so dale zato nekaj svojih zalog na razpolago nemške vojaške oblasti. V nedeljo je bilo v zapadni Belgiji mimo, toda v pondeljek je že zopet grmelo v zraku. Grmenje topov je prihajalo tudi z morja in napadi v zraku so bili mnogo energičnejši. »Telegraaf« poroča iz Sluisa, da je bilo slišati v nedeljo in ponedeljek močno grmenje topov, posebno v ponedeljek dopoldne, ko so pričakovali Nemci napad na Zeebriigge z morske strani. Toda do tega ni prišlo. Neko nemško letalo se je dvignilo in letalo nad Zeebriiggom in okolico. Tudi na fronti pri'Ypernu so se vršili v zadnjih dneh hudi boji, ne da bi prišlo do kakih izprememb na fronti. Sploh se tekom zadnjih 14 dni taktika ni čisto nič iz-premenila. Podnevi so artiljerijski boji, ponoči pa napadi na strelske Jarke, spremljani od pokanja pušk in bajonetnih naskokov. Razne politične vesti. O razptfta boeenslco - hercegovskega deželnega zbora piše »Pester Lloyd« med drugim: Sppodpis ročnega pisma je zadnje guvemementalno delo odstopivtega ministra dra. Bilinskega. Deželni zbor za Bosno in Hercegovino Je bil odgoden takoj ob zadetku vojne« Bifeje to le interi- nristična odredba, katere trajanje pa ni bilo želeti že več mesecev in iz raznih razlogov. Izprememba na upravi skupnega finančnega ministrstva je dala sedaj ugoden povod za razpust deželnega zbora. Z razpustom izgubijo člani deželnega zbora svoje dnevnice, ki so jih uživali dosedaj, ali uprava teh pokrajin dobiva možnost, da nemotena po političnih vplivih vrši svojo dolžnost izključno v tistem duhu, ki ga zahteva potreba teh resnih časov. Gospod Bilinski sam je v svojem poslovilnem govoru označil bodočo organizacijo te dežele kot odprto vprašanje. Razpust deželnega zbora zagotovlja tudi v tem pogledu večjo mero svobode gibanja. Tako nemški pisan madjarski list in več ali manje glasilo vsake ogrske vlade. Potemtakem bi se imelo v Bosni in Hercegovini brezparlamentarno življenje u-domačiti za daljši čas — vsaj dotlej, dokler ne bo sedanji velikoevropski spor definitivno likvidiran. V nasprotju s temi na-povedbami in — željami piše neki drugi madjarski list »Az Est«, ki ima baje tudi zveze z odličnimi krogi, da razpust bo-sensko-hercegovskega deželnega zbora ne pomenja odprave ustave. In tudi novi skupni finančni minister dr. Korber je v svoji brzojavki deželnemu poglavarju Bosne in Hercegovine izrecno naglašal, da računa na sodelovanje naroda, kar pomenja isto, kar trdi »Az Est«. Vendar pa se sodi, da deželni zbor nikakor ne bo sklican do maja, ko potečejo mandati sedanjih zastopnikov. (Dekret o razpustu stopi v veljavo namreč s tem trenotkom.) Kdo je torej bližje resnici: ali »Pester LIoyd«, ali »Az Est«?! Kdor želi dobro Bosni in Hercegovini, kdor želi pomirjenja in zdravega razvoja v teh dveh deželah, kdor torej želi dobro naši monarhiji, mora le želeti, da se zgodi tako, kakor sta govorila »Az Est« in Korber. Pripravljanje druge ruske obrambne linije na Poljskem. Korespondent »Natio-nalzeitunge« na rusik meji, je dobil iz zanesljivih krogov sledeče informacije: Rusko armadno vodstvo je najelo na tisoče delavcev, da izdelajo takozvano drugo o-brambno linijo v večjem obsegu, kakor dosedaj. Zlasti trdnjavi Kovno in Brešč-Lito\vski ojačujejo noč in dan z novimi utrdbami; istotako trdnjavo Ivangorod. Kovno in Brešč-Litowski sta zaprta v obsegu 75 angleških milj in sicer za vsak promet. Okoli utrdb pripravljajo Rusi velike in široke jarke in žične ovire in postavljajo v kratkih presledkih težke tokove. Posebno pri Brešču so bile pripravljene poplavljalne naprave, ki bodo zamo-gle spraviti pod vodo velike dele ozemlja. Domneva se, da pride v kratkem do umeknitve ruske armade. Narod ima še vedno močno zaupanje v velikega kneza Nikolajeviča in generala Ruskega-Vse vesti o kaki predstoječi odstavitvi velikega kneza, so izmišljotine. O kaki vojni utrujenosti med ruskim narodom, ni opaziti nobenih sledi. Na carjevem dvoru obstoji majhna mirovna stranka, ki pa nima nobenega vpliva. Njej pripada baje tudi carica, ki pa ne more prodreti, ker ji širši sloji naroda kot »Nemki« ne zaupajo. V vseh večjih mestih Rusije se vežbajo znatne množine vojnih obvezancev, ki predstavljajo deloma zelo dober človeški materijal. Monopol na čaj v Rusiji. Poljski listi pišejo: Na Ruskem razmatrajo sedaj najraz-novrstneje načrte, da bi se pomoglo državnim financam. Med drugimi predlogi se nahaja tudi predlog na uvedbo državnega monopola na čaj. Zamislil je ta načrt svietnik v finančnem ministrstvu, Migu-lin, ki je izračunal, da bi ta monopol prinašal državi 244 milijonov rubljev na leto. Če se pomisli, da ima ruska država že sedaj od prodaje čaja 70 milijonov rubljev letnih dohodkov, potem je razumljivo, da se resno razpravlja o Migulinovem predlogu. Svetnik Migulin izjavlja, da bi se čaj čisto nič ne podražil z uvedbo monopola, ker pomenja čaj za Ruse prav isto, kakor za nas kava. Načrt proučujejo sedaj v finančnem ministrstvu. Japonski dar belgijskemu kralju. Kakor poročajo listi, je te dni prišel v Belgijo posebni japonski odposlanec Ašahi, ki je prinesel belgijskemu kralju Albertu častni dar Japonske, krasen starinski meč, u-metno ročno delo iz leta 1570. V meču je skrit duh Samurajev, japonskih junakov. Odposlanec Ašahi je odšel na bojišče, kjer je slovesno izročil dar kralju Albertu. V nagovoru je odposlanec poudarjal, da Japonska občuduje junaštvo malega naroda na zapadu. Kralj Albert se je prisrčno zahvalil za dar. Domače vesti. Princ Hohenlohe. „Učiteljski Tovariš" je ponatisnil karaleteristiko, ki smo jo ponatisnili mi o odhajajočem namestniku tržaškem, princu Hohenlohu, ter pridodaja: „Da je bil pravičen in naklonjen tudi našim šolskim in sploh kulturnim potrebam, utegne biti splošno znano. O tem nam bo dana prilika še posebe govoriti. Zlasti iz tega ozira nam je žal, da ni več na tako važnem mestu moža, ki je imel zmožnost, voljo, pogum in srce, vladati po načelih pravice in pravičnosti. Ukaz ces. kr. namestništva z dne 10. februarja 1915, št. Gew. 111-1791/13-14, s katerim se izdajo določbe glede izdelovanja in kupčevanja kruha in peciva za Primorsko. — Na podlagi ministrskega u-kaza z dne 30. januarja 1915, drž. zak. št. 24, se izdajajo za obseg primorskega namestništva za izdelovanje in kupčevanje kruha in peciva sledeča določila: § 1. Po določbah § 5 goriomenjenega jninistrskega ukaza izdelano malo peci- sprejel tilogo skoro zadnji hip. Zato vabimo vo se sme speči samo v hlebčkih po 35 ir 120 gramov, cena hlebčeka cd 35 gramov teže ne sme 4 vin., ona hlebčeka od 120 gramov teže 12 vinarjev prekoračiti. Ta prodajna cena velja za vse javne prodajalnice in štacune (kavarne, gostil-nice itd. § 2. Izdelovanje vsake druge vrste peciva iz pšenične moke (rogljičkov, ženi Ijičk, itd.) je brez izjeme, prepovedano. § 3. Spečenje malega peciva mora biti končano v vseh mestih na Primorskem ob 12. uri opoldne in se ne sme do 7. urr zvečer zopet začeti. § 4. Iz higijeničnih vzrokov se sme razdajati med povžitki samo popolnoma o-hlajen kruh in pecivo. § 5. Vsi prodajalci kruha in malega peciva morajo nabiti ta ukaz v prodajnih prostorih na vsakomur očitno mesto. § 6. Prestopki tega ukaza se kaznujeio v smislu § 15 gorinavedenega ministrskega ukaza z denarnimi globami do 50U0 K ali z zaporom do šest mesecev. § 7. Ta ukaz stopi v veljavo z dnevom razglasitve. Za c. kr. namestnika: Lasciac s. r. Mestni urad za nadzorovanje živil je pred kratkim zaplenil 176 škatljic kon-serviranih rib, s katerimi si j< pokvarilo želodec, k sreči ne nevarno, sedem oseb. Škatljice so se preiskale v laboratoriju mestnega fizikata in dognalo se je, da so v njih pokvarjene ribe ter je nadaljna-mi-kroboskopična preiskava pokazala, da s o v teh ribali mikroorganizmi Colijeve vrste. Ker se pogosto dogajajo težka zastrup-Ijenja, povzročena od pokvarjenih kon-serv, mesa in rib in v očigled dejstvu, da te vrste živila spadajo h glavni ljudski prehrani, iz jazloga slednjič, če bi kak trgovec razprtfclajal pokvarjene partije tc vrste živil, je treba, da je prebivalstvo tudi v stanu spoznati, če so ista pokvarjena ali ne in sicer v svrho, da se lahko izogne zlim posledicam, ki jih povzročajo živila. Uživanje pokvarjenega mesa povzroči lahko zelo opasno zastrupljeneje, določeno ali pa strupenih snoveh, ki učinkujejo že v zelo majhnih količinah, povzročajoč posebne živčne bolezni, ali pa po strupenih kaleh, iz katerih se razvijajo bolezni, večkrat smrtonosne, kjer preobvladu-jejo pojavi v želodcu in črevesih s hudo diarejo. Pokvarjenost mesa in konserviranih rib je lahko spoznati po zunanjih znakih škatljice. Ako se vidi, da je ena njenih pločnatih strani izbočena in se ne da u-pogniti s prsti, je očividno, da se je v Škatljici že razvil plin in sicer vsled tega, ker stvari, ki so v njej, gnijejo. Ako se v takem slučaju odpre šktaljica s ključ-kom, ki ji je pridejan, ter se napravi vanjo samo majhna odprtina, ali ako se jo enostavno navrta z žebljem ali svedri-čem, puhne iz nje plin in tekočina, ki včasih smrdita, včasih pa tudi ne. Pa tudi če se na škatljici ne zapazi, da je izbočena, se vidi včasih, da ob robovih pušča olje. Skozi luknjice, ki jih ni moči zapaziti, ki so ali ostale, ko se je škatljica zapirala ali pa tudi slučajno na kak način nastale pozneje, pride zrak v šktljico, v njej je malo oJja in meso ali ribe, kar je že notri, so bolj ali manj suhe. Torej toliko v slučajih, če je škatljica Izbočena kot v onih, če ima luknjice, ss konserv ne sme jesti, ker so absolutno nevarne. V prvem slučaju gnije meso ali ribe ter se to pojavi na tak način, da se razvije plin, v drugem slučaju pa gnilobo povzroča zrak, ki je vdrl v škatljico. Pripomniti je tudi treba, da se ne smemo zanašati na duh in okus, ako hočemo dognati, če so ribe in meso v škatljici zdrave in dobro ohranjene ali ne. Večkrat namreč tega ni mogoče dognati vsled soli in drugih vonljivih primesi. Važna naprava glede oh ranjen ja rib je ona glede slanikov, sardin in tone v olju. Treba je, da so te vrste ribe vedno pokrite z oljem, a opazilo se je, da se tega ne drže vse prodajalne, krčme in bufeti. Ako se prebivalstvo drži te naprave, se lahko izogne nezgodam, ki jih večkrat ni mogoče več popraviti. Prodajalci in prebivalstvo naj pazijo, da nikoli ne kupujejo škatljic, ki ne nosijo napisa tovarne. Ako dvomijo, dali so stvari v njih zdrave ali ne, naj jih drže nekoliko dni na gorkem. V toplejši temperaturi začno stvari hitreje gniti in škatljice se izbočijo. Urad za nadzorovanje živil pridno išče pokvarjene take stvari. Ker je pa znano, da se je več družin preskrbelo s konser-vami, je potrebno, da se prebivalstvo sprijazni z vsemi odredbami, a v dvomljivih slučajih naj se obrne na imenovani urad. rad. Za Družbo! Velike vrednosti in koristi je za nas tržaške Slovence CMD! To vedo vsi oni, ki se zanimajo zanjo in sledijo vsem dogodkom, kl se godć po Slovenskem. In ravno ta družba, ki nam toliko koristi, ki troši tisoče in tisoče za Trst in okolico, ta ,družba je prva, za katero moramo žrtvovati, kateri moramo pomagati! Vzlic slabim časom ne moremo, ne smemo mirovati, ampak skušati hočemo na eden ali drugi način, da jej pridobimo denarnih prispevkov. In ravno danes se bo ponavljala pri Sv. Ivanu „MA-RljANA*, ljudska igra v 5. dejanjih. Evo tu prilike, da vsak priskoči na pomoč z majhnim darom — saj je vstopnina le 40 vin. — in pomaga do lepe skupnosti. Saj: kamen do kamna palača. Zato vsi rodoljubi k Sv. Ivanu, da pomagate Družbi, da vidite naše domačine, kako se oni potrudijo, ko gre za našo sveto stvar I In poleg njih boste videli našega dobroznanega igralca in pisatelja g. Stoka, ki je iz posebne prijaznosti V Trstu, dne 11. februarja 1915. »EDINOST« $t. 45. Stran I1** Še enkrat vse skupaj in vsakogar posebej in kličemo: Dobro došli k Sv. Ivanu! Začetek prodstave ob 4 popoldne. Iz Przemysla se je oglasil bivši strojni stavec v naši tiskarni, g- Štefan Velaj. Pozdravlja najprisrčnejše vse znance in sporoča, da je zasedaj živ in zdrav. S severnega bojišča pošilja pozdrave vsem našim Športnim društvom znani slovenski dirkač, g. Zorko Š i š k o v i č. Otroški vrtec CM D v Skednju ostane radi nalezljivih otroških bolezni za delj časa zaprt. Dan zopetne otvoritve se objavi pra-časno. Vodstvo. Telovadno društvo „Sokol- v Rojanu ponovno vabi slavno občinstvo na svojo domačo prireditev z obilnim sporedom danes ob 6 in pol v dvorani Konsumnega društva v Rojanu. Društvo se nadeja obilne udeležbe že zaraditega, ker gre polovica dobička za našo požrtvovalno podružnico CMD. Adrijanska konferenca — v Celovcu. tiraški listi poročajo, da se je dne 6. t. m. vršila v Celovcu takoimenovana jadranska konferenca, za katero smo v Celovcu izvedeli naknadno šele iz graških listov'. Seja se je vršila na dreganje državnega poslanca Doberniga. Povabljeni so bili zastopniki za tujski promet Nižje Avstrijske in vseh drugih dežel južno od Donave. Predsednik dvorni svetnik Albert Frankfurter je pozdravil dvornega svetnika Lobmeverja, ki je zastopal tržaškega namestnika, barona pl. Fries-Ske-neta. in poudarjal, da je poslavljajoči deželni predsednik, ki je imel veliko zanimanja za gospodarske potrebe dežele in za ves jug, sedaj poklican, da zastopa državno vlado ob Adriji in da je to ugodno znamenje za naše delo in zunanje znamenje tesne skunosti jadranskega ozemlja z deželami, ki so zadej. Cesarski svetnik Aleksander Neumann iz Trsta je nato poročal o vprašanju, kaj da bo storiti za po-vzdigo tujskega prometa. Izvolil se je odbor. v katerem so državni poslanec Do-bernig, vladni svetnik dr. Kofler, generalni tajnik Oerenyi, cesarski svetnik Neumann in ravnatelj Stradner in zastopnika državnih železnic in južne železnice. Dve ptičici in njiju prijatelji. Te dni ste bili aretirani 17 letna Antonija Coverlizza in njena 18 letna prijateljica Marija Bu-ličeva, ki ste obe doma iz Pule in ste tu stanovali v ulici della Barriera vecchia št. 14, in sicer Coverlizza pod imenom Antonija Koetanič in Buličeva pod imenom Marija Rocco. Izdajali ste se za hotelski kasirki, se jako elegantno oblačili in si privoščali marsikaj dobrega. Antonija Coverlizza je bila v Puli v službi pri gospe Antoniji Tomšičevi, a je dne 16. januarja ukradla tej gospe mnogo draguljev, hranilno knjižico in 980 kron denarja v gotovini ter nato pobegnila iz Pule skupaj z Buličcvo. Tu ste se spoznali z 21 letnim breposelnim mehanikom Justom Jerav-škom in 19 letnim Marijein Pavanom, ki sta tudi aretirana, ker sta v noči od 20. na 27. januarja t. 1. vlomila v «buffet« gosp. Ivana Varisco v hiši št. 16 v ulici della Barriera vsecchia, torej tik one hiše, v kateri ste stanovali Coverlizza in Buličeva. Iz rečenega »buffeta« sta Pavan in Jravšek odnesla, mnogo slanine, salamov, Ikatelj sardin, kolo in 11 kron drobiža. fca policiji je Pavan priznal, da se Je udeležil tavine v *buffetu», a JeravŠek je priznal ne le to tatvino, temveč je povedal, da se je vdeležil tudi minole nedelje po noči izvršenega vloma v trgovino z obuvalom tvrdke J. Rosenbaum v ulici sv. Boštjana št. 2, kjer so tatovi odnesli za 300 kron blaga. Obenem je pa JeravŠek povedal, da sta mu pri tej tatvini pomagala 24 letni javni izvošček Avgust Zampa-ro in 19 letni mesar halo Galli. Interesantno je, da sta bila Zamparo in Galli že tisto noč aretirana uprav pred prodajalno tvdrke Rosenbaum. Zamparo je namreč Čakal pred prodajalno s svojo kočijo, a ko je prišel redar ,ki se mu je zdelo sumljivo, da kočija čaka pjed prodajlno, sta iz trgovine skočila in pobegnila dva človeka. Pri tem je pa eden bežečih padel in redar ga je vjel — bil je to Italo Galli — in ga skupaj z Zamparom odvedel na po-ficijo. Tu sta trdila: Zamparo, da sta ga dva človeka najela, naj ju pelje do prodajalne tvrdke Rosenbaum, a da ni vedel, da nameravata krasti: »če bi se bil Čutil krivega, bi bil lahko pobegnil, ko je prišel redar« — je rekel, — *a ostal sem tam. ker sem popolnoma nedolžen!« Galli Je pa rekel, da je šel le slučajno tam mi-jno in da ga je neki bežeči človek podrl, vsled česar da ga je redar prijel. Ker je tudi Zamparo rekel, da Galli ni eden o-nih dveh, ki sta ga bila najela, je policija dru^i dan izpustila oba. Seveda ju je sedaj zopet aretirala. Najlepše je pa pri tem Je to. da policija ni tedaj ničesar poročala časnikom o tej tatvini, a je šel sam oče Zampara v urednišvo »Piccola« in tam povedal, kako je bil njegov sin po nedolžnem aretiran in potem izpuščen. — Tudi Antonija Coverlizza je na policiji priznala, da je okradla gospo Tomšičevo. Rekla je pa, da je to storila za to, ker je \£dno želela biti elegantno oblečena in ker je uvidela, da bi se ji ta želja ne spol-sila nikdar in nikoli. Če bi pošteno delala. Dolgoprsten regnikolo. Trgovec z manufakturnim blagom Knežič, ki ima svojo prodajalno v ulici della Barriera vecchia. je imel v službi za težaka v tej svoji prodajalni 28 letnega Josipa Pensierinija, ki je doma iz Pian di Castelio v Italiji ter k tu stanoval v ulici del Molino a vento it. 39. Knežič je večkrat opazil, da mu je kaj zmanjkalo iz prodajalne, a ni mogel nikakor dognati, kdo da mu krade. Slednjič je pa nekega dne zasačil Pensierini-|a, ko je hotel nekaj odnesti. Seveda ga je trdo prijel in mu zagrozil, da ga izroči policiji, nakar mu je Pensierini skesano priznal, da je tupatam kaj odnesel domov. No, naslednji dan je Pensierini prinesel Knežiču nazaj, kar mu je bil ukradel, vsled česar mu je Knežič vse odpustil in ga še dalje obdržal v službi. Od tedaj je pa Pensierini še bolj kradel, nego prej. Seveda je Knežič opažal, da mu zopet zmanjkuje razno blago iz prodajalne, vendar pa to pot ni mislil, da mu krade Pensierini. Slednjič se je pa vendar odločil in ovadil vso stvar policiji, ki je Pensierinija aretirala. Knežič trdi, da mu je bilo ukradenega vsega skupaj za 800 kron blaga. Pri Pensieriniju — ki je trdil na policiji, da nima prav nič denarja — so pa našli nič manje nego 3600 italijanskih lir denarja v bankovcih in 62 kron našega denarja. Karakteristično je, da je Pensierini vedno beračil pri raznih pomožnih odborih za podporo, dasiravno je imel toliko cvenka. O tem denarju je Pensierini rekel na policiji, da ga je pošteno zaslužil in prihrani! še ko je bil pred nekaj leti tu v Avstriji in da ga je potem v Italiji zme-njal v italijanski denar. »Ne kradi!« Pod tem naslovom smo priobčili včeraj notico, v kateri je povedano, da je bil 30 letni uslužbenec državne železnice Ivan Sever aretiran zato, ker je policija, izvršivša hišno preiskavo, našla na njegovem stanovanju razne predmete, ki so bili ukradeni v nekem skladišču državne železnice. Vsled te notice je pa prišel v naše uredništvo človek iz krogov, ki so o tej stvari dobro poučeni, in nam zatrdil, da ni policija na Severjevem stanovanju našla nič druzega, nego par omotov stenja, katerega je bil Sever res vzel v skladišču, a še to z dovoljenjem dotičnega uradnika, Dominika Zulmina. Vendar zna tudi sorodstvo večkrat biti koristno ! Dne 30. m. m. so bili neznani uzmoviči ulomili v stanovanje zakonskih Ferruccia in Emilije Sandri v III. nadstropju hiše Štev. 18 v ulici del Bosco, ter tam vse prevrnili in ukradli mnogo obleke, kovinasto uro in kolo (bicikelj, vsega skupaj za kakih 800 kron vrednosti. Nekaj dni kasneje sta pa brata 20-letni Marcel in 18-letni Mihael Bizar, oba brezposelna mizarja, ki prenočujeta na ljudskem prenočišču v ulici Ga-spare Gozzi, prišla k trgovcu s kolesi Jurju Marconu, ki ima skladišče v ulici della Pieta št. 3f ter mu ponudila na prodaj neko kolo. Marcon si je ogledal ponuđeno mu kolo in je spoznal za Sandrijevo. Marcon je namreč stric Emilije Sandrijeve in ta mu je bila že povedala, kako da so tatovi obiskali njeno stanovanje in kaj da so ukradli. — Čujta prijatelja I — je rekel nato Marcon. — To kolo ostane sedaj pri meni, vidva pa brž prinesita Se ostale svari, ki sta jih s tem kolesom vred ukradla na Sandrijevem stanovan u Brata Marcel in Mihael Bizar sta skušala protestirati, češ, da onadva ne vesta ničesar o kaki tatvini, da sta našla kolo zapuščeno v ulici del Coroneo in da sta ga ponudila njemu zato, da bi dobila nekoliko kronic. Ker jima je Marcon grozil, da jih izroči policiji, sta slednjič obljubila, da bosta skušala priti $e do ostalih Sandrijevima ukradenih predmetov ter sta se zmenila z Marconom za sestanek v kavarni „Trieste". Marcon je šel s Sandrijem res na ta sestanek, a bratov Bizarjev ni bilo: pustila sta pa tam za Marcona pismo, v katerem sta nanovo trdila, da sta našla kolo v ulici del Coroneo. Predsinočnjim pa ju je Marcon slučajno srečal na ulici ter ju je dal aretirati. Na policiji sta zopet pripovedovala, kako in kje da sta našla kolo in slednjič sta rekla: — Namesto da bi nama bil hvaležon in nama dal vsakemu kakih 5 kron, ker sva mu pripeljala ukradeno kolo, naju je dal pa še zapreti. Utopljenka. Včeraj zjutraj so našli v kanalu ob ulici Rosini blizu ulice Vienna truplo utopljene, približno 50-Ietne ženske. Ne-srečnica, o kateri se še ni ugotovilo, kdo da je bila, je imela na sebi slabo, ponošeno obleko. Ne ve se, če se gre za sammor, ali če je reva po nesreči padla v morje. Truplo utopljenke je bilo prenešeno v mrtvašnico pri Sv. Justu. Umrli so: Prijavljeni dne 13. t. m. na mestnem fizikatu: Tavčer Stanislava, mesec dni, Škorklja št. 207; Strnad Marij, 6 dni, Barkovlje št. 348; Violin Viktor, 50 let, ul. Stadion št. 13; De Martin David, 55 let, ul. del Boschetto št. 13; Vekjet Nerina, 13 mesecev, ul. dei Giutiailt' št. 29 ^ Miroslav Geržina, poldrugo leto, ul. Economo it. 6; Cotič Karo!ina, 37 let, Sv. Marija Magdalena zgornja Št. 72; Bello Peter, 3 leta, ul. della Guardia Št. 12; Narduzzi Dante, dva meseca, ul. G. Vašari št. 17; Ciarnuti Ari-steja, mesec dni, Kjadin št. 676; Marvin Nedeljko, štiri tedne, Kjadin št. 411; Skam-perle Nada, 2 meseca, ul. Torquato Tasso št. 4; Lupieri Ana, 9 mesecev, ul. sv. Frančiška št 10; Orlandi Karmen, 16 dni, ulica del Coroneo št. 29. — V mestni bolnišnici 9. t. m.: Privileggio Ivanka, 28 let; To-niuzzi folanda, poldrugo leto. — V mestni bolnišnici dne 10. t m.: Mahorčič Ferdinand, 42 let; Corsi Dominik, 35 let; Fermo Valerija, 5 let; Federia Margarita, 50 let; Lorenzut Peter, 38 let in Premru Josip 19 let. Vesti iz Gortibe. Pastirski list goriškega knezoškofa, Izdan za postni čas, se bavi v glavnem s sedanjo vojno, povdaijajoč, da vojna sama na sebi ni ono zlo, ki bi bilo moralo biti prepovedano v vsakem slučaju. Topot je vojna potrebna in je bila neizogibna. Vojna je porojena v zavretju čutstev človeške narave. Že prva brata Kajn in Abel sta se bojevala in prvi je ubil druzega. Vsi narodi so edini v tem, da je pravično, braniti se prod prizadetim fkn krivicam, zahtevati zadoščenje, in ako se ga ne doseže polom mirnih pogajanj, vzeti orožje in kaznovati zločin ter vzpostaviti red. Seveda tudi v vojni se morajo vpoštevati oni zakoni, ki so jih napravili civilni narodi in se imenujejo vojni mednarodni zakoni. Ako imamo pred očmi načela kato!iške morale, moramo priznati, da je sedanja vojna, napovedana od našega cesarja, pravična in na mestu .... Obrača se proti Srbiji in Rusiji, rekoč, da najbližji vzrok za napoved vojne je bil strašen zločin v Sarajevu, pripravljen v Srbiji, Rusija bi bila morala podpirati Avstrijo pa se je postavila na stran Srbije in je postala pokroviteljica zločincev. Do take krivice je privedlo Rusijo tndi njeno sovraštvo do katoliške cerkve, ona bi rada, ako le mogoče, uničila katoliško Avstrijo. Naša vojna ni vojna za pridobivanje novih dežel, ampak je vojna za ohranitev naše vere, resnice proti šizmi in herepiji. Omenja, kako se je dvignil verski čut v ljudstvu vsled vojne, pravi, da so posledice vojne strašne pa tudi dobre v političnem in materialnem oziru; narodnostni boji, egoizem so napravili prostor strpnosti in požrtvovalnosti... Končno poziva vse, naj bodo mirni in zaupajo božji prev'dno- nim tak sti, naj pa ne verujejo raznim prerokovanjem, ki so brez ozvanim z vsake avtoritete. Sklep prvega tečaja ne srednjih šolah v Gorici je bil včeraj. Učni uspeh je primerno dober; najboljši učni uspeh izkazuje slovensko moško učiteljišče. Vodovod za Tržič. Načrte za vodovod bosta napravila inženirja Dorčič in Gleščič. Stroški za napravo vodovoda so proraču-njeni na 600.000 K. Cestni odbor za Tržlškl okraj. V seji cestnega odbora so potrdili račune za leto 1913 in sprejeli proračun za prvi tečaj 1915 ia upravno leto 1915-1916. Prvi tečaj 1915: občine v nižini: dohodkov 175 K, stroškov 11858, primanjkljaja 11683 K; kraške občine: dohodkov nič, troškov 832 K, primanjkljaj 832; leto 1916—1916 : občine v v nižini: dohodkov 350 K, troškov 23717 K, primanjkljaja 23.267 K; kraške občine: dohodkov nič, troškov 1664 K, primanjkljaja 1664 K. V pokritje primanjkljaja se sprejeli naklade 13 odstotkov na vse direktne davke v občinah Keseljan, Foljan, Tržič, Pieris, Sredipolje, Ronki, Sfcocjan, St. Peter, St. Pol, Staraman, Turjak, Vermeljan in 20 odstotkov za občine Doberdob, Devin, Jamlje in Me-djavas. V Gradišču ob Soči bodo odslej tudi nastanjeni ranjeni in bolni vojaki. V petek so jih peljali nekaj iz Gorice v Gradišče; sprejem je bil prav prisrčen. Glede kruha, da je premalo pečen, je bilo čuti cbilo pritožb po Gorici zadnje dni. Oblast je storila svojo dolžnost in konstatirati moramo, da dobivamo sedaj dobro pečen kruh. Pravili pa so nam ljudje, ki so bili po drugih mestih zadnje čase, da Gori-čani Še lahko boga hvalimo, da imamo dosti boljši kruh, kakor je v marsikaterem drugem mestu. Za vikarja Podsabotinom je imenovan č. g. Fran KlanjšČek, doslej kurat v Lokovcu. G. KlanjŠček je bi od začetka mobilizacije na severnem bojišču kot divizijski župnik. Ko je nevarno obolel, so ga pripeljali v Gorico v bolnišnico Rdečega križa, kjer je polagoma okreval. Osemdesetletnica. Njegova ekscelenca general infanterije baron Teuffenbach v Gorici obhaja danes svoj osemdeseti rojstni dan. Baron Teuffenbach, ki biva v Gorici, odkar je v pokoju, to je od leta 1897., je priden pisatelj; sloveče njegovo delo »Neues Vaterlaendisches Ehrenbuch«. Kljub že visoki starosti je general še čvrst mož in knjiga in pero je njegovo ieselje in življenje. Pogreša se že od 24. avgusta dalje Josip Raša, posestnik v Tabru v dornberški občini. Služil je pri domobranskem polku. Kdor ve kaj o njem, naj sporoči družini. Kraški vodovod. — Ta teden je bil v Gorici veljaven kraški rodoljub, ki je izrekel v večji družbi svoj dvom, bolje nevero, da se bo v listih opisani vodovod tudi res gradil. — Da bi se taki neverni Tomaži preveč ne širili, ponavljamo, da je veliki vodovod povsem zagotovljena, da, sklenjena stvar. Ako bi šlo pri tem edino in izključno le za Kraševce, potem bi mi prvi dvomili o resnosti tako velikih načrtov; toda tu igrajo važno ulogo še važnejši oziri, zato ni nikakega dvoma, da se podjetje izvrši. Zato le mirno kri in zaupanje v bodočnost! Rojenih je bilo v Gorici v času od 1. do 6. t. m. 13, umrlo je v istem času 21 oseb. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. CIav«aM^I*A MAA^aZUa 2 mm «»l aa n L. 2 J ! I_ ♦ !!_«• Delniški kapital in rezervni Tfl] oc zakladi K 27.000.000.— IH- v v §9. 19-95 on A m lit n m H Via Putrcu šL i - Mnižnka t Trsta - Via Huva it 15 se peča z vsemi bančnimi pošli, posebno p*m i« prodalo tujih valu«. hm vfap ■ tajffin « May«jt&e aakmkt »krntiji p *1| 0| vloge na tekočem računu po doeororu |2 |0 so iste, neglede na določila obstoječega, moratorija, vlagateljem vedno na razpolago, kotli tank ptab Mu iz Umri. - P litim ahp u vu mesta izvrfja prapha a i njauijsini straSkL = :: MAH OGIASI == □o □o □□ mm ntuajo po 4 s to t. betedo-Mirtno tiskaneš>w4e se računajo enkrat : pristojbina □O □a □□ Mlnifonfi 37 let BtMr* 1 nekoliko imetja se 2el> illUUCIlIl seznaniti z gospodično ali mlado vdovo od 28—36 let staro in da ima nekoliko premoženja. Ponudbe pod .Mladenič fit. 83" do 1. marca na Ins. odd. Edinosti. 83 MAhliMMfl 8°ba z prostim vhodom 'se odda v tituliranu ulici Fonderia St 4» IV. nad 84 fsAttfllin San Harco 35, bnffet ul. Giuliani \fUMllllU 27 se priporoča. Toči se istrsko vino, krafiki teran in belo vipavsko L vrste. Gorka in mrzla jedila ob vsakem času. 85 V nun meblirana soba se odda. Ulica San Marco upu fit 4. in. nad. 86 Pertot, urar, ulica Stadion St. 26 M 16 BrinlAnAf najfinejSe vrste, posebno priporočljiv DilllJISVISL proti kužnim boleznim, se dobi pri Gabrijelu Eržen, Zapuie, pošta Begunje pri Lescah Kranjsko. Za pristnost se jamči. Cene zmerne, 2569 l|f|«M|| proda spalno sobo in kuhinjske potreb-nifrUf sčine. Domače delo. — Trst, uL Gatteri Ste v. 40. 81 Sledilne družinske pefl K 7 50, medena obešala za zavese K 3*20, CESCA, Trst, uL Caserma štev. 14. Odda se stanovanje: soba in kuhinja. Rojan Vernielis št. 451 82 Umberto Kobni, nj are, krompiija, sadja, jajc in poleno vke. Kon kurenčne cene. Darovi. — Moški podružnici družbe sv. Cirila in Metoda je volil brezkomentarično blagopokojni gosp. Kenda Ant. K 1000*— in slovenske knjige njegove knjižnice. Naj počiva v miru zlata slovenska duša! — Daroval je dalje : g. dr. Kimovec K 10. — Nabiralniki se v zadnjem polletju dali: v bnfetu gosp. Dekleva K 82*84, v gostilni NDO K 19 43, v restavraciji Balkan K 110*34, v kavarni Balkan K 69*30, v gostilni g. Furlana K 20*58, v knjigami Gorenjec & Co. K 4.08, v kavarni Commercio K 35.45, v uredništvu „Edinosti- K 7*51. — Nabirateijem in darovalcem srčna hvala 1 Zahvala. Povodom prebridke izgube naše premlle matere, stare matere, tašče, gospe Katarine ud. Venuto izrekamo tem potom stojo najsrčnejšo zahvalo vsem dragim sorodnikom in prijateljem za udeležbo pri pogrebu in vsem on m, ki so nam izrazili svoje soialje. TRST-ROJAN, 14. februarja 1915. Žalujoči ostali: Venutfi-Geriina. Seme za sočivje. Ponujam v svrho reklame, semena I. vrste. Zbirka 20 ilustrovanih zavitkov semena za največ potrebno sočivje. Pridelovanje zadostno za 1-letni potrošek družine od 4—6 oseb samo K 2 50, prosto stroškov; plačilo naprej. Attillo Depan$her, Trst Corso što. 5 Telefon štev. 18-95 (zvoniti 2-krat) Glavna1 i * Rezervni fondi K «M12.101>f2. IzpMan« odškodnine In kapItaHJ* K 1M,H5J04*29. Dlvid. s« |o doslej iz p L 2tM9.7M.M. Po veHkosd druga vzajemna mararov. naše države z vseskozi slov.-narodno upravo. I f i i Sprejema zavarovanja Človešk življepja po najraznovrstnejih kom nacijan pod tako ugodnimi pr iji _ kakor nobena druga zavarovalnica. 5» Zlasti je ugodno zavar. na doživetje in smrt z manjšajoči mi se vplačili. Zavaruje poslopia in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene. I I j Glavni zastopnik v Trstu I «. CEGHU, oEco Osema 12,! TELEFON št. 21-47. i ■ wmm ■ ■ ■■■■! 1 umm i ■ j Odlikovana pekarna In sladščičarna Josip Semollč, Trst ulica Istituto štv. 5 Odlikovana z zlate kolajno n lastno diplomo na razstavi v Firence Peče se fia in navaden krah trikrat na dan. Izbora sladčic, vina v steklenicah. prepečencev (bi-cott ni) konfekture itd. Spr«J«ma naroČila *a poroke In krsto tor vsakovrstno pecivo ter po-strela tudi na dom. - ZMERNE CENE. m IIIIBBBHmiill Is V OJ l K S VOJIM I = | Ferdinand GombaC | M ulica Molil a vento (Bocol) 25 S priporoča cen], občinstvu svojo S5 i trgovino lesfvln:: In 1 I kolonilalnesn: Nota | S kmkoi tudi ŽGANJARNO. = ■ L Blago vedno sveže. - Postrežba na dem. - — Cene zmerne In solidne rimi imam iihnim __ .. Dobroznana mirodilnlca :: £ i Iv. Camauli i = Sv. Iwn - Tnt • bBzu Mar. doma =j | Velik Izbor barv | 1= = povlak 8td.= = Zaloga za Trst in okolico redilnega ga " ke In odrasle SLADIM i ter f»ihfnn apna is (ftap pn&i u Jnrti • T»W?i II Konsumno in posolflno društvo do Opčinah vabi na redni občni zbor ki se bo vršil Aie 21« februarja v društvenih prostorih. DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. ' \ 3. Poročilo blagajnika. 4. Nadomestne volitve. 5. Slučajnosti. NAČELNIŠTVO. V slučaju, da ob določeni uri (4 pop.) ni zadostno število članov, se bo vršil pol ure pozneje ob vsakem številu pričujočih. Odlikovani Čevljarski mojster | Viktor Sdtenk | MnlaotclJ »biTi!« kr. M » •roinItt«K» u Ig H prlporoCa svojo zalogo raznovrstnega obuvala za gospe, gospode kakor tudi sa otroke. Prodaja najboljšega f h voičfla Predla, Olo-J V Ho, cavaller la Cir. B Metodovo mazilo. Trst, klvedere 32 Poslano*) Opozarjamo naše cenjene odjemalce, da se gospod NAZARIO GRIŽON ne nahaja več v naši službi kot tržni agent in zato ne pripoznavamo njemu izvršenih izplačil na naš račun. Viaarska družba peritz & salfati Trst-Barkovlje. •) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo lc ttNko, kolikor mu vcSeva zakon. Žrebanje I razreda se m že 16- In 18. februarja Srečke stanejo >K15.'|.K30.'|,K60,'|,R v Srečke raprodaja In rapošllja A \podružnlcfl ljubljanske kreditne banke o Trstu \ ulica (iifi it. 11, V UL nzreA se Izplačajo dobitki za K 1,130.800'- 120 ■ Stran IV. ACDINOST* St 45. V Trstu, dne 14. tebruarja I <>15. -s* JL5L PRIPORGČLJIM TVRDKE Hranilne Fotografi. toJailfiiltil spomini so artistične fotografije na • U uUDSI k-istalu, porcel tnu itd. za pnveske, ZSSfcu, kun ne in *lEno. - Zastopnik velikega pij. u reprodnkciio artističnih fotografij je VANNI PELIZZARI, ; sprejema od vsakega tudi če ni ud zadrnge, in jih obre- M II 01 večje zneske^ pc ao-stuje po tT \2 |# govoru. Trpovcoa otvaija čekovne račune z dnevnim o brestova nJem. 6*. 4 \ (palača Salem). urar. Trst, ulica Nuova 1495 Gostilne. obrtnljsko društvo v BarkouUah »blizu cerkve) toči izbore* vina n postrele s lino kuhinjo. Dreherjevo pivo. — Prostorna dvo^ Senčnat vrt. Krogljižče. Cene zmerne.__ Matija Bullč ^JAJSPI?^ ri buon Vlmissao- v Roianu. ulica Montorsmo It V t Sliico Vina v Bariovljah (Bovedo), ulica P«iio S^342 (hi* >Čuka). Toči se prvovrstno dalmatinsko črno, belo in opolo vino iz Omia in pivo. _———— Mizarji. Rliu„ Dm«iih»m mizarska delavnica z* vsako-' nnton Barucco vn**® deio. th* & > Francesco d* Assisi 2, dvorišče. _I Pohištvo. nn- postelji vzleti, nove iimnice K Po- ĐUC pSnTafalM * iimninimi ('onderia 12, I I Prodajalne jestvin. Kat. ud. Mule] Tr«>vi«a jestri« in kolonjal "" blaga, specijaliteta: pristno čajno maslo k-aiiiske klobase in ilirske testenine. — oo-« priporoča vdani Ivan Bidov«. * "dj*_—— Šivilje. Slovenska šivilja A. R1EGER TSS HeUa Boritv. vrata 9. — Damska krojacnica. I/deluje v>akovTstoe obleke po angleškem «n francoskem kroju, plesne obleke za poroke, bluze za "iedisče ite dajo raine gostilne. rlDuUJ« kavarne, mleka*ne ia drugi obrtni ob- *: b je, vile itd. Pojasnila daje KoUršič, kavama Goro od 9-1L 3—0 telefon St. 82-» 41 Čistilo za čevlje ^ ia koviDt ~ Dr. P&miK Dr. PETSCHMGG TRST, m S. CATER1M ŠTEU. 1. Zdravnik za notranje (splošne) boiezni 8 — 9 in 2 — 3 in šn^";1r:fist za kožne In vodne (spolne) b*-' ' —l in 7—7Vž se obrestu- JšO\ , obresti se pripisujejo k jejo po |o glavnici dvakrat na leto. ______ hranilnih vlog se izvršujejo redno brez ozira na določbe moratorija; zneski do 500 kron se izplačujejo brez odpovedanega roka, zneski od 500 do 2000 kron po tridnevni, zneski nad 2000 kron po petdnevni odpovedi. OSOJMJI NJI NEPREMIČNINE se dovoljujejo tudi v sedanjem času in sicer po 6% z amortizacijo po dogovoru. Uredi«uL Torre Bionco 41. - Uradne ure: 9-12 TELEFON 21-01. 0 0 0 0 D" KORS ANO I Specijalist za sifiiistične In kožne bolezni Ima svoj ambulaftorlj ♦ : v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1. J ===== (Palazzo Diana) — ♦ Za cerkvijo Sv. Antona novega. + Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 pop. Ženske od 5 do 6 popoldne. Francesco Buda, zlatar Trst, ulica Soalfnata St. 1. Frodaja srebrnih in ovituatih ur, od 4 kron dalje, uh»ni, prstani, verižice ie amerikanskoga double zlata izključno po priložnostnih cenah. Trođsjo, kn puje fn menjaje zlato, nrebro iadmgoc. Tvrdka BUDA mere prodajati po neverjetno nizkih cenah, ker ne izdaja velikanskih »vot za Inkaurijozne prostore, razsvetljavo itd. itd., k^r mora končno vae plačevati kapovalec itn mi Oglase, poslana, osmrtnice in vsa naznanila je pošiljati »Inseratnenin oddelku« »Edinosti«. Trst. ulica Sv. Frančiška št. 29 dvokoles .TRIBUNA* Gorica, Tržaška ul. 28 prej pivovarna Ooriup). Zaloga dvokoles. šivalnih in kmetijskih strojev,gramofonov, orkestron. itd. F. BATJEL Gorica, Stolna ul. 2—I Plačuje se na obroke. Ceniki franko. >w ____Gazzuli A Cornp. Via [T 2™Telef.jn"ri-OS. Odlikovana tržaška to^ varna. HagdaiEnsha mladina priredi DANES 14. februarja predstavo v korist družinam vpoklicanih v dvorani g. O. Čiač (ex Miklavec Kačun) pri Sv. M. Magd. Spodnji. Igrale se bDdo igre „BRAT SOKOL44 burka v enem dejanju, ter se ponovi „MUTAST1 MUZIKANT41, burka v enem dejanju. Pri predstavi svira godba Skedenjske mladine. — Začetek ob 4 popoldne. — Po preistavi bo PLES do polnoči — Vstopnina k predstavi 40 vin., sedeži 20 vin.; k plesu : : : gospopje K 1*—, dame (*>0 vin. : : : ; Hermangild Trocca TRST, ulica Barriera veccbia 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porcelane in biserov, vezanih z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. itd. NsitMŽje konkurentne cene. Prva tržeta tovorna imunih tanou, stnirKa in „eeranfe" G. PšS^ifi-TrsS rim Riva Pesutori U, Tel. 15-25 • I * lotosa dalmatinsKega olno lastnega pridelka iz Jesenic pri Oinišu jg Filip Ivanišević i" ulica Torre bianca 16, Telefon 14-05 Pri laja na drobno in na debelo. a Gostilna-Buffet v ul. Nuova St. 9, v kateri toči svoja vina prve vrste. 1 J UMETNI ZOBJE PtOMBiSAMJE * ZOBOV. IZDIRANJE ZOBOV ICII BOLE Dr.J.ČERHM U.TUSCHER KOM C. ZOBNI TEHNIK " TRST IUUCA CASERMA, 13 II. nad. Dnevnih „Edinost" v Trstu je izdal in založil naslednje knjige: 1. »VOHUN«. Spisal L F. Cooper. — Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOL-ST EGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knafiie. — Cena K i.00. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena SO vin. 0. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu^) — Cena 80 vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JURKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Šandor-GjalskL Prevel F. Orel. Cena K 2.—. 9. »UDOVICA«. Povest ii. j8. stoletja. Napisal I. E. TomkS Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholottšek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—. 11. »VITEZ IZ RDEČE HISE«. (Le Clie-valier de Mais'm rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. JOSIP STRUCKEL Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina Nov prihod volnenega blaga za moške, in ženske, zefir, batist in perljiva svila za jopice. — Svilenina in okraski zadnje novosti, velik izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci. Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, trliž po izjemno nizkih cenah. HI—EBB«lffigBgBEI fili 1E1IIHH IS^SBIHBBilH arei Delavni po visokem c. ksr. namestniStMU loncesijoniranf zobotehmk Trst, ulica Balvedere it. 4.911. n. ORDINACIJA od 9 Jo 1 in od 3 do 6. sasi umni ss^asi^is^ Telef. 11-57 TRST ul. sv. Frančiška as. 20 MILIAVAC AHrOH zaiosa vina na Prošeku štev. 131 priporoča p. n. občinstvu in gostilničarjem svojo nujizbornejšo istrsko vino domačega pridelka iz Vraara (Oioera). Cena po dogovorit izven vsake kon-kurenee. Prodaje se od Vt hektolitra naprej. Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem s-ogu, bodisi v priprostem ali večbarvnem tisku in po zmernih cenah. - Vizit- Inice, vabila, memorandum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike itd. P. n. naročnikom ugodi z izvršenjem naročila ::: v najkrajšem času ::: mmi z izvrstnim cenim plzenskim pivom iz Češke delniške pivovarne v Čeških Su^jejevicah. Največja slovanska pivovarna. Zaloga v Trstu: Schmid & Pelosi, via della Crociera. Pokusite pivo v slovanskem Grand- Hoielu j____ vojaški trg in v slovanskem hotelu „Lacroina" v Gradežu. Zaloga v Ljubljani, Zagrebu, Puli, Zadru itd. itd. KrčmorjI Kupujte za prodajo grenko vino Au$usio deli'Aftnalo cbtastveno dovoljeno in edino sredstvo pripravljeno iz zciišč, ki ohranja zdravje in varuje pred kolero. Tovarna Trst-Barkovlje- tržaška posojilnica in hrarsiSnka registvova^a zadruga * omejenim poroštvom TRST - Piar.ia della Caserma štv. 2, nac?. - TRST (v lastni paSaii) vhod po glavnih siopnjtcah. POSOJILA DAJE za vknjižbo 5 */«*/• na merice po 6% na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. ESKOMPTUJE TRGOVSKE MENICE. HRANILHE VLOGE sprejema od vsakega, čc tu
  • 4. TEG K PON št. J>r2 Ima varnostno celico (sdfe depo^its) /.a shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti ulcmu fn požaru, urejeno po najnovejšem nučtnu ter jo oddaja strankam v najem po najnižjih cenah. STANJE VLOG NAD 10 MILIJONOV KROM. Uradne ste: od 9 d« 12 dopo'l w H 3 da 5 papsld. iipluuje se rsak daaisrt aH srčnih uran a nmsssaainrKtsssmBntssm Vsled nastalih razmer sem v stanu prodajati v „ČRNEM GRABNU" izborno VIPAVSKO vino po 24 stotink */4 litra. ISTRSKO vino po 24 st. % L - PRISTNI TERAN po 32 st. V4 1. BALKAN (Pianu ten) PSI! S AkWX Trsi, Via Cassa dl Risparmio štev. 5 (Lastno posl©pse) KUPUJE IN PRODAJA: H rednostne papirje, rente, obligacije, zastavna nrilnrit^d flplniPP SfPČke itd. VLOGE NA KNJIŽICE pisma, priioriteie, delnice, srečke itd VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOSITS. PROMESE. _Brzojavi: JADRANSKA._ mm MENJALNICA """ 4 od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka iz svojega. OBRESTOVAN JE VLOG tekočem in žiro-računu po _dogovora. na FILI J ALKE: DUBROVNIK KOTOR LJUBLJANA METKOVIĆ O PATU A SPLIT ŠIBENIK ZADAR AKREDITIVI, CEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA. Živahna zveza z AMERIKO. REMBOURSNI KREDITI. PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERTJE. URADNE URE: Od 9 do 121/, pop. in od 21/, dO 5 pop. ESKOMPTUJE : srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITI Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA. 1NKASO. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. ♦♦♦♦ ESKOMPT MENIC