Naš časopis, glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika, ureja uredniški odbor: Drago Debeljak, Tanja Hrovatin (odgovorni urednik), Franc Petelin (tehnični urednik), Rafael Jaklič, Miloš Mauri, Janez Pečar, Franc Fortuna in Janez Žnidaršič. Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika. Tisk tiskarna Kresija, 61000 Ljubljana, Adamič-Lundrovo nabrežje 2 US ČASOPIS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA Predsedstvo občinske konference SZDL Vrhnika je na seji 14. marca letos, razpravljalo o pripravah na volitve v letu I978. Sprejelo je program priprav na volitve, ki ga v celoti objavljamo. PROGRAM PRIPRAV NA VOLITVE 1978 Pred nami so volitve delegatov za skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti. V skladu z ustavno funkcijo ima Socialistična zveza delovnega ljudstva v pripravah in izvedbi volitev eno najodgovornejših zadolžitev za njihovo izvedbo. Seveda Socialistična zveza kot široka demokratična zveza vseh delovnih ljudi in občanov in njihovih organiziranih socialističnih sil, znotraj katere ima vsak posameznik, vsaka organizirana sredina in organizacija svojo nalogo, še posebej velja to za sindikat. Predsedstvo občinske konfe- rence SZDL zavezuje vse nosilce priprav na volitve: — vse družbenopolitične organizacije — temeljne samoupravne skupnosti — samoupravne organe — delegacije temeljnih samoupravnih skupnosti — skupščino družbenopolitične in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti — izvršilne organe ter nosilce posameznih odgovornih individualnih nalog — vse delegate — vse delovne ljudi in občane POJMOVNA OPREDELITEV DRUŽBENE SAMOZAŠČITE DRUŽBENA SAMOZAŠČITA-OSNOVNA OBLIKA DRUŽBENE PREVENTIVE Kljub temu, da o družbeni samozaščiti v zadnjem času veliko govorimo in pišemo, pa se vseeno marsikdo med nami vpraša, kaj družbena samozaščita sploh je in kaj je potrebno storiti, da bomo ravnali pra vilno, tako kot to zahteva samozaščitno delovanje. Vsekakor je potrebno ta pojem pravilno razumeti; v praksi ne pomeni družbena samozaščita nič drugega kot stanje ali stopnjo zavesti občanov na takšni ravni, da ti zavestno prevzemajo funkcijo zaščite in varnosti od države, ki je to funkcijo doslej opravljala preko svojih strokovnih organov (javna in državna varnost itd.). Po ustavnih določilih je pravica in dolžnost delovnih ljudi, da neposredno in povsod, kjer delajo in živijo, sami odločajo o lastni varnosti. To je torej tudi oblika dela in sodelovanja občanov s strokovnimi službami, ki zagotavljajo, da se na organiziran način zagotovi varno počutje delovnega človeka. Samozaščitana aktivnost delovnih ljudi in občanov ima za cilj predvsem: - varovanje pred notranjim in zunanjim sovražnikom temeljnih dobrin socialistične samoupravne družbe. To so oblast delavskega razreda, neodvisnost, bratstvo in enotnost ter ostale pravice, zapisane v Ustavi. - zagotavljanje zaščite in pogojev varnosti v okolju kjer živijo in delajo, - varnost osebnega in družbenega premoženja pred vsemi oblikami sovražnega delovanja in za družbo škodljivimi dejanji in pojavi. Razredne osnove družbene samozaščite Vsaka družba si v težnji, da bi zaščitila svoje interese, oblikuje pravni red, to so norme in oblike in varnostni mehanizemi, ki so po svoji funkciji vedno razredno opredeljeni. To pomeni, da v družbi, kjer so proizvajalna sredstva v rokah manjšine - kapitalistov, služijo ti vzpostavljeni varnostni mehanizmi predvsem zaščiti interesov teh, ki imajo v rokah proizvajalna sredstva. Nasprotno temu pa povsod tam, kjer so po re volu-cionarni poti ta proizvajalna sredstva postala družbena lastnina, pa ti mehanizmi služijo interesom delavskega razreda. Tudi ti mehanizmi doživljajo razvojne spremembe in prilagoditve, saj z razvojem samoupravljanja lahko govorimo tudi o podružbljanju samozaščite. Nobena družba ne sme, če hoče ostati dosledna svojim ciljem revolucionarnega preobrata, prevzeti zaščitni aparat stare buržuaznc družbe, saj se v kvalitativno novih družbenih odnosih pojavlja potreba po zaščiti novega. V obdobju po vojni je zaščito opravljala država s svojim aparatom. To je bilo nujno, saj je v novonastali državi bilo še veliko ostankov sovražnih elementov in treba je bilo zagotoviti zaščito pridobitev revolucije pred vsemi, ki so hoteli rušiti, in seveda skušajo še danes, razvijajoči sistem samoupravljanja. K R da v pripravah na volitve in pri njihovi izvedbi aktivno sodelujejo in s tem prispevajo k čim uspešnejšemu delovanju skupščinskega in delegatskega sistema v prihodnjem mandatnem obdobju. V okviru priprav na volitve moramo: l. Ovrednotiti dosedanje delovanje skupščinskega in delegatskega sistema, dosedanje delo in kadrovsko strukturo delegacij in njihovih delegatov v temeljnih samoupravnih skupnostih, v skupščini družbenopolitične skupnosti ter v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti, kakor tudi izvršilnih organov ter nosilcev posameznih vodilnih funkcij v izvršilnih organih in skupščini družbenopolitične in samoupravnih interesnih skupnostih. 2. Na podlagi ovrednotenja dosedanjega dela moramo izdelati oceno delovanja skupščinskega in delegatskega sistema ter na podlagi ugotovitev izdelati konkretne predloge za spremembo v prihodnje, tako v organizacijskem kot v kad- rovskem smislu. 3. Skladno z nalogami, ki izhajajo iz ocene pristopiti k načrtnemu evidentiranju možnih kandidatov. 4. Preveriti usposobljenost organov, ki so nosilci priprav na volitve, jih po potrebi kadrovsko učvrstiti oz. dopolniti ter sprejeti konkretne programe nalog. Podružbljanje kadrovske politike nasploh, še posebej pa tudi v pripravah na volitve, zagotavljanje demokratičnosti postopkov, predvsem pa tudi uresničitev načela „pravi človek na pravo mesto" postavlja pred aktiviste SZDL ter še posebej tudi sindikata, številne odgovorne naloge. Naša skupna odgovornost pa je, da z vsemi pripravami pravočasno pričnemo, zagotovimo, da se v oblikovanje ocen vključijo vse sredine ter to aktivnost na ravni krajevnih konferenc SZDL oziroma sindikata v TOZD zaključimo konec meseca aprila, na ravni občinske konference SZDL pa najkasneje konec meseca maja. V ta namen se: 1. vsa občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij zavezujejo, da bodo z osnovnimi nalogami v zvezi s pripravami na volitve seznanila vse svoje članstvo 2. občinska skupščina se za- Leto 5 Številka 32 MAREC 1977 vezuje, da bo v nalogah v zvezi s pripravami na volitve seznanila vse delegate temeljnih samoupravnih skupnosti, isto nalogo opravijo tudi skupščine samoupravnih interesnih skupnosti 3. izvršilni organi občinske in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti bodo v oceni dosedanjega dela sodelovali zlasti s pripravo ocene njihovega lastnega dosedanjega delovanja 4. izvršilna telesa družbenopolitičnih organizacij pa bodo pripravila oceno ustvarjanja pogojev za uresničevanje delegatskega sistema (v tistem delu, ki ga nosijo družbenopolitične organizacije, posebej pa še za delovanje družbenopolitičnega zbora). Predsedstvo občinske konference SZDL bo na podlagi celovitosti ocen teh sredih pripravilo skupno oceno, po potrebi dodatno opredelilo še nekatere druge naloge, ki se vežejo na sprejem ocene, ob pomoči volilne komisije in koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pa pripravilo tudi predlog družbenopolitičnih izhodišč za načrtno vodenje evidentiranja kandidatov. V zvezi s tem bo opredelilo tudi dodatne kriterije in merila za kandidiranje na posamezne funkcije. Svet za vprašanja družbenoekonomskega in političnega položaja žena, ki že nekaj časa aktivno deluje pri OK SZDL Vrhnika, je v počastitev dneva žena pripravil delovni razgovor z ženami iz vseh sredin naše občine v prostorih Doma JLA, kjer je bila prav v tistih dneh razstava umetniške fotografije na temo „Žena včeraj in danes". Zbrane tovarišice, med njimi je bila tudi tovarišica Vladka Jan, sekretarka Sveta za vprašanja družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri Republiški konferenci SZDL, so se seznanile s srednjeročnim načrtom razvoja občine, pregledale vzroke, ki preprečujejo skladnejši družbenoekonomski in kulturni razvoj občine ter probleme razvoja infrastrukture. Žene so se najdlje zadržale v razvpravi o tem, kje je mesto žene — proizvjalke v naših nadljanih prizadevanjih za uresničitev srednjeročnega razvoja občine. Pogovarjale so se tudi o problemih šolstva in otroškega varstva v občini ter o merebitnih možnih rešitvah teh problemov, o pogojih, kakršne imajo na svojih delovnih mestih ter o življenju in delu naše kmetice. ALI SO STORILI DOVOLJ? INŠPEKTORJI VARUJEJO INTERESE OBČANOV Skupščine občine Idrija, Logatec in Vrhnika so v skladu z ugotovitvami IK predsedstva CK ZKS in drugih družbeno političnih organizacij in namenom pospeševanja samoupravnih odnosov, pravic delovnih ljudi, varstva družbenega reda, socialistične demokracije in doslednega uresničevanja zakonitosti, ustanovile samostojni medobčinski inšpektorat skupščin občin Idrija, Logatec, Vrhnika. Ta inšpektorat naj bi se razvil v specializiran organ s politično in strokovno sposobnimi ljudmi, ki bi kvalitetno in strokovno delali ter se bojevali proti vsem oblikam pritiska. Samostojnost in neodvisnost inšpekcij pomeni, da se bodo predpisi uporabili v interesu delavskega razreda. Inšpektorat je pričel z delom 1.1.1976, tako da so združili delo delavci občinskega inšpektorata SO Idrija in medobčinskega inšpektorata SO Logatec in Vrhnika. Sistemizacija inšpekcije in kadrovska zasedba posameznih inšpekcij: tržna sanitarna kmetijska, živinorejska, ribiška gozdarska, vodnogospodarska cestno-komunalna cestnoprometna urbanistična inšpekcija dela gradbena požarna veterinarska elektroenergetska V skladu s 5. členom zakona o inšpekcijah so poblaščene veterinarska postaja Vrhnika na območju občin Vrhnika in Logatec in Kmetijsko veterinarski zavod Nova Gorica za območje občine Idrija, da opravljajo določena strokovna tehnična opravila za veterinarsko inšpekcijo. Delavci inšpektorata so takoj po ustanovitvi izvolili svoje samoupravne organe in komisije ter pripravili in sprejeli samoupravne listine. Delovni čas upravnih organov pri skupščinah je različen, zato je inšpektorat predlagal, da se prilagodi delovni čas, tako, kot ga imajo upravni organi posameznih skupščin. Izkušnje so pokazale, da je za delo inšpektorata in občane zelo primerna, če ima imšpektorat uradne ure vsak dan od 7. do 9. in ob sredah tudi od 15. do 16. odnosno od 15. do 17. ure. Inšpektorat je poleg tega uvedel redno dežurstvo ob sobotah, po potrebi tudi ob nedeljah, praznikih in večjih prireditvah, po potrebi pa tudi v popoldanskih urah. Inšpektorat je v letu 1976 omogočil inšpektorjem strokovno izpopolnjevanje, tako z obiskom seminarjev za strokovne izpite, drugih strokovnih seminarjev in dokončanje študija nekaterih inšpektorjev. Inšpktorat je pripravil program dela za leto 1976, ki so ga potrdile vse tri skupščine občin. Delo inšpektorjev se je vršilo po programu, vendar so bila na področju posameznih inšpekcij zaradi posebnih sprememb (potres, črne gradnje) odstopanja od začrtanega programa dela. Zaradi bolj uspešnega dela pa je inšpektorat sodeloval z organi pregona in odkrivanja, krajevnimi skupnostmi, upravnimi organi skupščin občin in občani. Tako je bilo skupaj z milico načrtovanih in izvedenih več akcij odkrivanja s področja kršitve zakona o blagovnem prometu (točneje alkoholnih pijač, razne preprodaje, nedovoljena preprodaja lesa, kontrola vozil v prometu itd.). V primeru, ko so inšpektorji ugotovili kazniva djanja, so le-te podatke posredovali javnemu tožilstvu in orga- da za pravo inšpekcijsko nadzorstvo ostane le malo časa. Pokazala se je potreba, da se morajo inšpektorji bolj posvetiti delu gospodarskih in drugih organizacij, kjer so kršitve zakonskih predpisov večje in težje (nekvalitetna gradnja objektov, kanalizacij, spreminjanja cen, nesolidne usluge, gradnja brez dokumentacije, nekvalitetno blago v prometu itd.). Sredstva za delo inšpektorata so skupščine občin Idrija, Logatec in Vrhnika nakazovale v skladu s sprejeto politiko in finančnim načrtom. Sredstva so dotekala redno, tako da je inšpektorat lahko nemoteno finančno posloval. ritvami smo v občini Vrhnika kontrolirali odvoz smeti in je bila zaradi ugotovljenega nepravilnega zaračunavanja podana ovadba javnemu tožilcu. SANITARNA INŠPEKCIJA je v preteklem letu posvetila največ pozornosti kontroli pitne vode in vodovodov, zlasti vrhniškega, saj se je v preteklem letu pojavilo na Vrhniki več primerov diareje in smo v zčetku meseca avgusta izvedli intenzivno hiperkloriranje vode. V šolskih in nekaterih drugih večjih kolektivih je bil v preteklem letu tudi ugotovljen močan pojav naglavnih uši. kumentacijo in lahko pričakujemo, da bo v prihodnje tudi rešen problem nedovoljene gradnje, URBANISTIČNA INŠPEKCIJA je za delo s svojega področja pooblastila gradbenega inšpektorja, ker je urbanistični inšpektor odšel na odsluženje vojaškega roka. Urbanistična inšpekcija je v tem obdobju na območju Zaplane pregledala objekte, ki se grade brez dovoljenja in izdala odločbe za rušenje za objekte, ki se grade na območju vodne zapore (Idrijska ceska k.o. Vrhnika). V tem obdobju je bilo tudi pregledanih 232 objektov, od katerih imajo že nekateri uporabno, gradbeno in lokacijsko dovoljenje ali pa so brez vsake dokumentacije. Za te objekte so bile izdane odločbe o ureditvi dokumentacije — teh je bilo 97. Oddelek za gospodarstvo pri SO Vrhnika je pri ugotavljanu črnograditeljev nudil inšpekciji vso pomoč. CESTNO-PROMETNA INŠPEKCIJA je v svojem delovanju sodelovala s postajami milice, zlasti pri kontroli tovornih vozil na cestah, prav tako pa tudi pri odkrivanju ,,šušmarjev". Pri tem delu pa ugotavljamo, da nam obrtniki sami pri tem premalo pomagajo, kljub temu, da nas stalno opozarjajo na „šušmarje", ki jim odjedajo kruh, vendar pa so njihove pritožbe vse premalo konkretne, da bi inšpekcija lahko pričela z raziskavo. CESTNO-KOMUNALNA INŠPEKCIJA je svoje delo usmerila predvsem na pregled vzdrževanja cest. Rekonstrukcije v tem obdobju ni bilo, izvršili smo le prekategorizacijo lokalnih in nekategoriziranih cest. Nekatere ceste so bile zaradi gostote prometa na novo uvrščene, kljub temu, da ne ustrezajo pogojem, ki so podani v zakonu o javnih cestah. Pri izvajanju nadzora nad komunalnimi objekti pa inšpekcija ugotavlja, da so se dela izvajala na osnovi potrjene dokumentacije. POŽARNA INŠPEKCIJA, ki je skupna za vse tri občine, ugotavlja, da je števila prijav izredno veliko glede na opravljene ukrepe, to pa zato, ker se delovni ljudje in občani zavedajo pomena požarne preventive in takoj pristopijo k sanaciji in odpravi pomankljivosti. Uvedena je bila dvoletna kontrola plina in plinskih trosil. Uvedeno je enotno izvjanje atestov o pregledu dimnih in prezračevalnih naprav glede roka njihove veljavnosti. Splošna pomanjkljivost, ki se pojavlja v vseh TOZD, je nepravilno skladiščenje vnetljivih tekočin, priročna skladišča so nepred-pisano urejena. V vseh obratih je ugotovljeno, da je veliko pomanjkanje ročnih gasilnih aparatov na (X>2 ali prah. Večina aparatov, ki pa so nameščeni, pa ni kontroliranih od strani pooblaščenih in strokovnih oseb. Ugotovljeno je, da so obstoječe hidrantne mreže v hodnikih nezadostne in niso vidno označene. KMETIJSKA INŠPEKCIJA je pri kontroli delovanja zemljiško-kmetijske skupnosti in pri upora bnikih teh kmetijskih zemljišč ugotovila, da ta skupnost na Vrhniki dobro deluje. Pri pregledu krmil je bilo ugotovljeno, da nekatere kmetijske organizacije prodajajo krmila NADALJEVANJE NA STR. 3 sistemiz. 2 3 1 1 1 1 1 2 2 1 1 1 v regiji zasedeno 2 3 1 1 1 1 pripravnik (v JLA) 1 1 1 inšpekcija prijave štev. štev. štev. javn. sodn. mand.delov razno pregl. ukrep. sogl. tož. za prekr. kazni komis. nom pregona. Z davčnimi organi je bilo izvedeno več akcij pri odkrivanju „šušmarjev". Pri svojem delu inšpektorat ugotavlja, da je v izredno pomoč za delo sodelovanje s krajevnimi skupnostmi. Posebno se je to sodelovanje odvijalo na področju odkrivanja „crnih gradenj", ugotavljanje posledic potresa, pri urejanju vodovodov, preskrbi trgovin in zaščiti okolja pred onesnaževanjem. Posamezne inšpekcije med sabo sodelujejo zlasti v primerih, ko se vršijo pregledi večjih organizacij. Ni pa zadovoljivega vertikalnega sodelovanja z republiškimi inšpekcijami. Inšpekcijski organi pri ugotavljanju in odkrivanju pomanjkljivosti v organizacijah združenega dela, drugih organizacijah in občanih, izdajajo ustrezne odločbe za odpravo pomanjkljivosti, opozarjajo na ugotovljene pomanjkljivosti in svetujejo, kako te pomanjkljivosti odpraviti. Vendar pa so pri svojem delu v nekaterih organizacijah združenega dela naleteli na miselnost, češ, da kar koristi sami delovni organizaciji, koristi tudi širši družbeni skupnosti, čeravno so bili pri tem kršeni predpisi in ob ukrepanju inšpekcijskih organov so poizkušali na razne načine doseči, da inšpekcijski organi zakonskih ukrepov ne bi izvedli. Pri tem inšpektorat ugotavlja, da v takih organizacijah odgovorni ljudje samoupravne organe o storjenih prestopkih in prekrških, za katere so bile kaznovani, niti ne obvestijo. Iz sistemizacije in zasedbe delovnih mest je razvidno, da večina inšpekcij zaseda samo en inšpektor, razen na področju sanitarne in tržne inšpekcije. Področje dela inšpekcije, kakor tudi sam obsežen teren, inšpektorje izredno obremenjuje. Lokacijski ogledi, tehnični pregledi in delo v raznih komisijah jemljejo nekaterim inšpekcijskim organom preveč časa, tako tržna 157 32 — 4 28 2 - 2 sanitarna 147 14 473 3 30 — 245 29 gradbena 270 89 — — 8 — 133 22 urbanistična 288 121 — — 19 — 100 36 cestnoprometna 373 3 2 - 4 - 6 - komunalna 76 11 — — - - 64 - požarna 121 28 307 — 1 - 34 3 kmetijska 238 4 1 1 3 2 2 - gozdarska 21 1 — - 2 - 1 - vodn ogos podarska 25 6 - 1 - - 4 - delovna 157 91 — — 6 2 35 — veterinarska 29 37 27 - - - - SKUPAJ 1902 437 810 9 101 6 624 92 Za storjene prestopke in prekrške so sodišča izrekla denarne kazni v znesku 140.600.- din, izrečeno pa je bilo mandatnih kazni v znesku 900.- din. TRŽNA INŠPEKCIJA je pri svojem delu sodelovala z ostalimi inšpekcijami in postajami milice. Ugotavljala je zlasti ali se storitve zaračunavajo tako kot je navedeno v evidentiranih cenikih, če so ceniki strankam dostopni in razumljivi, če je iz dokumentacije, ki jo naročnik dobi ob plačilu, razvidna cena in količina opravljenega dela. Pri kontroli smo ugotovili, da se delovne organizacije in maloprodaja niso prilagodile novim določilom, garancijski roki so bili krajši od predpisanih, izdelki v prometu so bili tudi brez navodil o uporabi. Tako je bilo v občini Vrhnika in Logatec, ki imata skupno tržno inšpekcijo, izločeno blago iz prometa v vrednosti 30.214.- din. Kontrolirali smo tudi kvaliteto mesnih izdelkov v maloprodaji, gostinskih obratih in zasebnih obrtnikih- Izdelke smo tudi poslali v analizo. V vseh primerih je bilo ugotovljeno, da so izdelki slabe kakovosti in bakteriološko oporečni. Pri kontroli prodaje mesa so bile ■ v vseh prodajalnah ugotovljene nepravilnosti in sicer prodaja mesa slabše kvalitete za boljšo in uporaba višjih cen od predpisanih. Ugotovili smo tudi prodajo ,,izpod pulta". Proti kršilcem so bile izrečene mandatne kazni ali pa podani predlogi sodniku za prekrške. V sodelovanju z davčno inšpekcijo se je predvsem v okviru dežurstev uvedlo preganjanje „šušmarjev", pri tem pa ugotavlajmo, da občani in obrtniki z redno obrtjo z inšpekcijo ne žele aktivno sodelovati. V zvezi s komunalnimi sto- Pri pregledu trgovskih in gostinskih obratov je bila ugotovljena vrsta pomanjkljivosti, za katere je ta služba izdala ustrezne ukrepe; okrožnemu javnemu tožilstvu smo podali tri predloge za kaznovanje. Ob cestnih in železniških nesrečah smo sprotno spremljali morebitno zlivanje naftnih derivatov, da ti ne bi onesnaževali pitno vodo. Kontrolirali smo tudi odvažanje in odlaganje smeti ter odpadkov in pri tem ugotavljali pogoste kršitve odloka o obveznem odlaganju in odvažanju smeti. GRADBENA INŠPEKCIJA je v letu 1976 delala predvsem na področju dokumentacije v zvezi z gradnjo družbenih in privatnih objektov, za katero smo ugotavljali, da je bila v večini primerov pomanjkljiva. Ugotovljeno je bilo veliko število gradenj, ki niso imele popolne dokumentacije, nekatere gradnje pa te sploh niso imele. Na področju vrhniške občine je bilo ugotovljeno kar 69 tako-imenovanih „crnih" gradenj, izredno veliko število teh je bilo na področju Zaplane; to so predvsem objekti, namenjeni za vikende. Prav tako je precejšnje število nedovoljenih gradenj po bližnjih vaseh: Velika in Mala Ligojna, Brezovica itd. Pri ugotavljanju takih gradenj inšpekcija ugotavlja, da ti objekti stoje na zemljiščih, ki niso zazidljiva iz različnih razlogov: vodna zapora, daljnovodi, plinovodi itd. Pri zaslišanju teh graditeljev smo ugotovili, dasi ti ne pridobe ustrezne dokumentacije zaradi nepravočasne odmere zemljišča, dolgotrajnega čakanja na izdelavo lokacijske dokumentacije. Inšpekcija pa ugotavlja, da so občani, kljub nekaterim prej navedenim nepravilnostim, pričeli veliko bolj resno urejati gradbeno do- Ocena letnih skupščin osnovnih organizacij sindikata v letu 1977 v občini Vrhnika Ob cesti med Verdom in Pokojiščem smo srečali Ceponovadva iz Lesnega Brda; očeta in sina, ko sta s traktorjem vozila les za novo ostrešje. Zaklepetali smo se z njima iri oče, taje bil veliko bolj zgovoren kot sin, nam je povedal marsikaj o delu kmeta, o kmetijski politiki, pa tudi o njihovi krajevni skupnosti. DOM JLA VRHNIKA FILMSKA TRIBUNA PRIKAZUJE Ciklus: ,,40. obletnica prihoda tovariša Tita na čelo KPJ" 22. april: - VELIKI DATUMI ZKJ - TO SODIŠČE NE PRIZNAM Ciklus: „Risani film" Vsako soboto ob 10. uri dopoldan. Za otroke do 15. leta, vstop brezplačen FILMI ZA OTROKE IN MLADINO 15. april: - ČUVAJ PLAŽE V ZIMSKEM ČASU - jugoslovanska drama 29. april: - MILIJONI NA OTOKU - jugoslovanski mladinski film Vse predstave se prično ob 18. uri. Blagajna kina se odpre eno uro pred pričetkom predstave. še vedno v odprtem stanju in ugotovila, da organizacije dobavljajo krmila, ki ne ustrezajo. Pesni rezanci in ječmen, ki sta jih dobavila Hmezad Žalec in Pik Sid, sta bila izločena iz prometa, dobavitelja pa prijavljena javnemu tožilstvu. Pri pregledih prometa kmetijskih semen in umetnih gnojil niso bile ugotovljene nepra vilnosti, razen v nekaterih primerih pretečeni roki. GOZDARSKA INŠPEKCIJA je pri pregledu planiranih objektov ugotovila, da družbeni sektor primerno gospodari, zasebni sektor pa v okviru objektivno slabših možnostih tudi izpolnjuje svoje gospodarske in družbene naloge. Večjo pozornost pa bo potrebno posvetiti gojenju gozdov v zasebnem sektorju. VODNOGOSPODARSKA INŠPEKCIJA je v sodelovanju z delegacijami KS pregledala vse pomembne vodotoke in ugotovila, da so ti neurejeni v Sinji gorici, Lukovici, Dragomerju in deloma v Stari Vrhniki. Stanje talnih pragov in pregrad v Borovniškem potoku še zlasti pa v gornjem toku Pod-lipščice pa po ugotovitvah te inšpekcije zahteva vzdrževalna dela. Ugotovljeno je tudi bilo, da izliv nafte pri Borovnici v mesecu decembru ni povzročil večjih po- sledic, izliv nafte v Hribski potok pa je bil prijavljen javnemu tožilstvu. INŠPEKCIJA DELA, ki je skupna za vse tri občine, je pri opravljanju svojih inšpekcijskih pregledov ugotovila, da so gradbeni objekti, v katerih se opravljajo delovni procesi v večini primerov v precejšnjem zaostanku za razvojem tehnologije. To se posebno opaža pri zasebnikih in delovnih organizacijah, ki imajo svoje delovne prostore v zastarelih objektih. Zaradi utesnjenosti teh prostorov ti največkrat ne nudijo najustreznejše varnosti pri opravljanju vsakdanjega dela. Posebno nastajajo težave pri skladiščenju izdelkov in najpotrebnejšega materiala. Zaskrbljujoče je dejstvo, da tudi novozgrajeni objekti nimajo nujno potrebnih pomožnih prostorov oziroma so le-ti premajhni. Vse manj se opaža provizoričnih rešitev elektroinštalacij oziroma razsvetljava. Še zmeraj pa se v delovnih prostorih najdejo delovne priprave brez ali pa z odstranjenimi varovalnimi napravami. Tako stanje pa je največkrat vir nesreč pri delu. Z napredkom tehnologije in uvajanjem novih delovnih priprav se vse bolj javlja ropot in vibracije. Zdravstveno varstvo in prva pomoč je dokaj uspešno urejena. Predsedstvo republišk sveta ZSSje na seji dne 13.10.1977 sprejelo operativni načrt nadaljnih sindikalnih akcij za spreminjanje samoupravnih odnosov. V zvezi s tem je predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Vrhnika na svoji seji dne 22.11.1976 sprejelo svoj program o nadalji aktivnosti sindikata v občini Vrhnika Izhodišča za nadaljnjo aktivnost so tudi sklepi občinske konference Zveze sindikatov, sprejeti na seji dne 16.9.1976. V skladu z vsemi zgoraj navedenimi dogovori je bilo sklenjeno, da se skupščine osnovnih organizacij sindikata opravijo v celoti v mesecu januarju letošnjega leta ter da se predhodno sestanejo vsi izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata in se pripravijo za uspešno izvedbo letne skupščine. Občinski svet ZS Vrhnika je poslal vsem OOS ves potreben material za letne skupščine, kot je predlog operativnega načrta, navodila za izpeljavo skupščine, vzorce zapisnikov in drugo. Za osrednjo temo razprav na letnih konferencah je bilo dogovorjeno, da bi na konferencah obravnavali predvsem oceno samoupravnih razmer, oceno spoštovanja sprejetih samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov in prizadevanje za uveljavljanje celotnega sistema samoupravnega sporazumevanja na temelju zakona o združenem delu. Nadalje je bilo poudarjeno, daje potrebno na letni skupščini posvetiti posebno pozornost osnovnim vprašanjem delovanja OOS, gospodarskim razmeram v delovni organizaciji, delegatskim odnosom, kadrovskim razmeram, ugotoviti stanje organiziranosti sindikata in drugih. V občinski sindikalni organizaciji so do sedaj opravile svoje letne skupščine vse OOS. Ugotovili smo, da so bile vse skupščine sindikata dobro pripravljene in kakor je razvidno iz zapisnikov, je bilo v vseh osnovnih organizacijah tudi veliko razprave ob uvodnih poročilih, kakor tudi na poslovanje osnovne organizacije. Na letnih skupščinah je bilo zlasti poudarjeno, da je potrebno delovati z nadaljnjim razvojem samoupravljanja, sproti spremljati proizvodne in finančne rezultate TOZD, organizirati izobraževanje Ena izmed delovnih organizacij v naši občini, ki imajo dobro urejen družbeni standard, je prav gotovo TOZD Kamnolom Verd. Za dvoposteljno sobo plačajo zaposleni v tej delovni organizaciji 100 dinarjev mesečno. zaposlenih delavcev, oživeti dejavnost vseh zaposlenih, izboljšati sistem nagrajevanja delavcev s tem, da se daje dobrim delavcem moralno podporo, slabše delavce pa se temu primerno obravnava. Veliko je bilo povedanega tudi o delovanju delegacij in delegatskega sistema in v zvezi s tem v nekaterih delovnih organizacijah tudi sprejet sklep, da se imenuje druge delegate, ki bodo bolje zastopali osnovno organizacijo sindikata v drugih organih. Iz poročil sindikalnih konferenc je ugotovljeno, da je bil v preteklem letu vendarle napravljen pozitiven premik v delovanju sindikata na vseh področjih družbene aktivnosti v TOZD in ostalih samoupravnih skupnostih. Velik delež sindikalnega delovanja so opravili tudi sindikalni poverjeniki, ki so v svojih skupinah delavce informirali o vseh pomembnejših dogodkih in od njih dobivali tudi določene napotke oziroma sugestije za nadaljnje delo. Večina OOS je ocenila tudi informiranje v DO; splošna ugotovitev je, da informiranje delavcev in delegatov še ni povsod dovolj dobro urejeno. Tudi področju športne in rekreativne dejavnosti ter kulturnemu delovanju je bilo v lanskem letu posvečeno precej sindikalnega dela. Tako smo lahko ugotovili, daje v večini OOS bilo namenjenih tudi sorazmerno dovolj sredstev za to dejavnost. Finančno poslovanje OOS je povsod potekalo v skladu s finan- čnimi predpisi. Nadzorni odbor je finančno poročilo tudi povsod sprejel oziroma potrdil. V občini Vrhnika je v lanskem letu delovalo 37 OOS, katere so opravile 190 sestankov izvršnih odborov in 125 članskih sestankov in 104 sestanke sindikalnih skupin. Prav tako so se sestajali tudi nadzorni odbori OOS in sicer v vsaki OOS po enkrat. V IO OOS deluje skupno 240 članov sindikata, kateri so v pretežni meri prenašali celotno breme sindikalnega delovanja v preteklem letu. Vsaka OOS je sprejela svoj program dela, kot tudi finančni načrt za leto 1977 v skladu z operativnim načrtom RS ZSS oziroma občinskim svetom ZS Vrhnika. Še posebej je poudarjena čim večja aktivnost sindikata pri pripra vah na volitve, izvoljeni so bili koordinacijski odbori za priprave na volitve in pravočasno evidentiranje in dogovarjanje z ostalimi družbenopolitičnimi dejavniki v delovnih organizacijah. Povsod so bili ocenjeni tudi rezultati gospodarjenja, ocenjene življenjske razmere delavcev, izkoriščanje sredstev za delo, ocenjena delovna disciplina, izostajanje z dela in podobno. Obravnavala se je tudi sindikalna lista, sprejeta so bila stališča in merila ter sprejeti predlogi za uskladitev samoupravnih sporazu -mov. Poudarjene so bile tudi priprave za praznovanje velikih obletnic, kot so 40 let KPS, 40 let prihoda tov. Tita na čelo partije in njegovega 85. rojstnega dneva ter zavzetost za priprave na kongrese ZK in kongrese ZSS. Ob koncu naj rečemo, daje bilo po oceni opravljenih letnih skupščin ugotovoljeno, da je bil v zadnjem času napravljen velik napredek v osnovnih organizacij sindikata, vendar kljub temu niso bile izkoriščene vse možnosti OOS oziroma sindikatov v celoti, pri uveljavljanju celotnega sistema samoupravljanja v naši družbi. Otmar Jeršinovič Parketarna na Verdu se širi — gradnja novega objekta v katerem bo žaga. Deveto srečanje samoupravljavcev „Crveni Barjak" v Kragujevcu Ker je železnica že vrsto let odmaknjena od našega vsakdanjega življenja na Vrhniki in ker je za naše najmlajše ,,peljati se z vlakom" že pravo doživetje, smo obiskali železniško postajo ali točneje tovariša Kiso-vca, šefa postaje na Verdu. Tovariš Kisovec, ki se je rodil 1921. v Ljubljani ali kot je sam poudaril, da je Trnovčan, je že 36 let železničar. Na Vrhniko je prišel leta 1946 in danes lahko rečemo, da je že pravi Vrhni-čan. Znan je kot dolgoletni družbenopolitični delavec, veliko se je ukvarjal tudi s športom, saj je in še tekmuje v kegljanju. Ves prosti čas pa izkoristi za številna potovanja, saj je preromal že skoro celo Evropo in pokukal tudi že v Malo Azijo. Poleg številnih funkcij, ki jih ima na delovnem mestu, pa ga pogosto, srečujemo v prostorih krajevne skupnosti Vrhnika; opravlja namreč pomembno dolžnost predsednika krajevne konference SZDL, ki kot najširši usklajevalec interesov občanov in delovnih ljudi v kraju sodeluje pri razreševanju dolge vrste krajevnih problemov. Potožil nam je, da bi bilo njegovo delo, kljub veliki odgovornosti, veliko lažje, če bi lahko v samoupravno odločanje pritegnili širši krog sposobnih občanov, ki jih v krajevni skupnosti Vrhnika prav gotovo ni malo, a so povsem neaktivni. Kljub naporni službi in še polni angažiranosti v družbenopolitičnem življenju, pa je nekdanji Trnovčan - danes Vrhničan - poln optimizma, vedno dobre volje in pripravljen s šalo popestriti svoj in naš vsakdan. V dneh od 15. do 16. februarja 1977 je bilo v Kragujevcu že deveto srečanje samoupravljavcev iz vse Jugoslavije. Ni naključje, da je prav Kragujevac vsakoletni gostitelj teh srečanj. V februarskih dneh leta 1876 so bile v tem skrbskem mestu prve delavske demonstracije, pod imenom „Crveni barjak" (rdeči prapor). Mesto ima bogato zgodovino, saj je bilo med drugim tudi prestolnica stare srbske države. Hiter prodor kapitalizma je v Srbiji povzročil intenzivnejši ekonomski in politični razvoj. Kmetijstvo je bilo tedaj najmočnejša panoga in zato je industrija šele v tem času beležila prve korake. Osnova razvoja industrije je bila Vojaška tovarna v Kragujevcu, ki je zaposlovala okoli 600 delavcev in je predstavljala zametek industrializacije Srbije. Po zlomu Prve proletarske revolucije v Evropi so se v tem kraju, s krepitvijo vloge delavskega razreda, pojavile prve zahteve po samoupra vi pod vodstvom Svetozarja Marko-viča. Borba proti birokraciji ter želja po samoupravi v vseh oblikah družbenega življenja, so bile glavne zahteve vseh naprednih sil v Srbiji. Zaradi angažiranosti delavcev vojne tovarne, obrtnikov, inteligence, prosvetnih in kulturnih ustanov je bilo družbeno življenje v Kragujevcu zelo dinamično. Aktivnost delavcev državne Topolivnice je pomagala pri reševanju važnih problemov. Ustanovljena sta „Bolesnička kasa" in „Radnički fond" kot prve ustanove socialnega zavarovanja v Srbiji. Svetozar Markovič, ki je v Kragujevcu našel dobra tla za svojo aktivnost je v jeseni leta 1873 ustanovil časopis „Javnost", v katerem jeo opisoval vse važne probleme, svoje socialistične ideje pa je širil še v Listu „Oslobođenje". Okrog sebe je zbral vrsto somišljenikov, poslancev narodne skupščine in preko njih dosegel spremembe in dopolnitve Zakona o občinah, ki so vsebovale elemente samoupra ve, uspešno izvedene „november-ske" volitve v občinsko upravo ter kot najvažnejše demonstracije „CRVENI BARJAK." Po volitvah v novembru 1875. leta je tako občinska uprava prišla v roke naslednikom Svetozarja Markoviča, ki je uspešno nadaljevala začeto delo. Nasprotniki seveda niso mirovali, predvsem pa ne tako imenovana liberalna garda in policija, ki sta skušali dokazati nepravilnosti delovanja občinske uprave. Dosegli sta celo ponoven zbor, na katerem naj bi izglasovali nezaupnico tedanjim odbornikom. Zaradi novega poimenovanja ulic in hišnih številk v nekaterih naseljih v naši občini OPOZARJAMO občane — vojaške obveznike in obveznike nabornike na določbe 12. člena zakona o vojaški obveznosti (Uradni list SFRJ št. 8/69), ki jih obvezuje, da so dolžni v roku 8 dneh, od dneva spremembe, ki nastane v naslovu, sporočiti pristojnemu občinskemu upravnemu organu za ljudsko obrambo spremembo naslova. Prosimo, da vsi občani, ki so to dolžni storiti, to takoj ureae ODDELEK ZA LJUDSKO OBRAMBO VRHNIKA Ta zbor je bil 15. februarja 1876, vendar so napredne sile tudi tedaj potrdile svojo odločenost in ponovno izglasovale zaupanje občinski upravi. Napredni meščani Kragujevca so ta dan proslavili kot velik dogodek v borbi med silami reakcije, s povorko po mestu. Tega shoda se je udeležilo okoli 500 delavcev in drugih. Z rdečo zastavo na čelu, na kateri je bilo na obeh straneh izpisano „SAMOUPRAVA" in himno francoskih revolucionarjev, ki je dala še svečanejši poudarek temu manifestu, je povorka s ponosom in navdušenjem obšla večji del mesta ob vzklikanju: „Živela samouprava! Živela svoboda!". Po končanem pohodu je bila rdeča zastava izobešena na občinski stavbi kot znak zmage. Takoj po demonstracijah je bilo aretiranih precej aktivnih Kragujev-čanov. Izdan je bil ukaz, da se v primeru nepokorščine lahko tudi stralja na njih. Demonstranti so bili zaprti pod obtožbo organizacije dejanja, ki pomeni izdajo. Delavci, udeleženci pohoda pa so bili odpuščeni iz tovarn. Vendar pa vse to ni zmanjšalo pomena te velike zmage, saj nobena sila ni zatrla želje naprednih ljudi, da svobodno izražajo svojo voljo in da so sami aktivni ustvarjalci svojega časa in boljše prihodnosti, saj je prav Rdeči prapor pomenil prihodnost. Že takratno vzklikanje demonstrantov „Kdor ne dela - naj ne je" je bilo zamišljeno kot nov odnos do dela kot osnove ljudske eksistence. To, kar so demonstranti imenovali „ideal prihodnosti", se uresničuje šele danes, ko so dani pogoji za razvoj naše samoupravne socialistične družbe. Deveto srečanje samoupravljavcev v Kragujevcu pa je letos obravnavalo časovno najbolj aktualno temo: uresničevanje zakona o združenem delu, zlasti pa problematiko samoupravnega združevanja dela in sredstev. Da je bila izbrana prav ta tema tudi ni slučaj, saj si v praksi nasprotujeta teoretična ugotovitev, da naj z rezultati dela in dohodkom razpolaga tisti, ki ga ustvarja, ter med praktičnimi, največkrat nesamoupravnimi posegi v delitev tako ustvarjenega dohodka. Navskrižja so se v dosedanji praksi prikazovala ne le v odnosih delitve med družbenim delom in državo, temveč tudi znotraj organizacije združenega dela in med njimi samimi. Vzrok tem navskrižjem so največkrat nespo-znanja in nepriznanja dejstev, daje vsak, s pomočjo sredstev v druž: beni lasti ustvarjeni dohodek, družbeni dohodek in da naj o njegovi samoupravni delitvi za potrebe družbene reprodukcije odloča le tisti, ki ga ustvarja. Dr. Tihomir Vlaškalič, ki je kot slavnostni govornik na srečanju podal svoj referat, je med drugim poudaril, da mora biti osnovno iz- hodišče, da družbena lastnina nad dohodkom pomeni zahtevo, da z dohodkom razpolagajo in o njegovi delitvi odločajo tisti, ki ga ustvarjajo — to so neposredni proizvajalci. Danes smo na začetku te druge etape razvoja samoupravnih odnosov, ki naj se razširijo na celovita gibanja družbene reprodukcije v najširšem pomenu besede. Treba bo še marsikaj razčistiti v dohodkovnih odnosih znotraj organizacij združenega dela samih. Razčiščevanje tega pa zna biti mnogokje lažje kot pot do spoznanja, da je družbeni dohodek enoten in celovit in da ga lahko le smotrno in sporazumno delimo na splošno, skupno in osebno porabo. Med sklepi devetega srečanja „Rdeči prapor" je bilo poudarjeno predvsem naslednje: V procesu svobodne menjave dela dobivajo delavci s področja izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialne zaščite in drugih družbenih dejavnosti dohodek in to odvisno od prispevka njihovega dela pri ustvarjanju nove vrednosti v proiz- vodnji, večanju storilnosti celotnega družbenega dela in razvoju družbe kot celote. Ti odnosi se morajo odraziti v sistemu samoupravnega interesnega organiziranja. Minulo srečanje samoupra vljalcev je bilo za nadaljni razvoj samoupravnih odnosov v naši družbi zelo koristno, saj je bilo podano precej tehnih pripomb, ki jih je treba upoštevati pri vsakodnevnem uresničevanju določil zakona o združenem delu. Delegati, ki so podali referate na srečanju, pa žal niso nakazali, kako so nastale probleme iz samoupravne prakse praktično tudi rešili. Pogrešati je bilo predvsem diskusije in izmenjavo izkušenj delegatov za okroglo mizo, ki bi pomagalo razrešiti še marsikateri problem. Ob koncu smo vsi zaželeli obilo uspehov pri delu jubilejnemu 10-srečanju samoupravljalcev, ki bo v prihodnjem letu in kateremu bo predsedoval tov. Edvard Kardelj, član predsedstva SFRJ. F. Modrijan 40 LET HUMANEGA DELA Doktor Žekš je prav gotovo eden tistih naših občanov, ki so velik del svojega življenja, svojega dela, posvetili Vrhniki ali bolje rečeno, tukajšnjim ljudem. Trileta je bil doktor Žekš volonter v Splošni bolnici v Ljubljani in ko je bilo leta 1939 razpisano mesto banovinskega zdravnika na Vrhniki, se je prijavil na ta razpis in bil sprejet. Takratni vrhniški okoliš ali „rajon", kot ga še vedno imenuje, je bil veliko večji kot je ta danes, saj je poleg Vrhnike segal tja do Horjula, preko Borovnice do Pre-serja in Podpeči, pa celo v Polhov Gradec. Če pomislimo, da je bilo to štirideset let nazaj in da s prevozom le ni bilo tako, kot je danes, potem lažje razumemo vse težave, ki so spremljale zdravnikovo delo. Vrhnika in njena okolica je bila takrat pretežno kmečki predel z nastajajočim proletariatom in doktor Žekš sam pravi, da se je hitro vživel med tukajšnje ljudi, saj sam izhaja iz podobnega krnečko-proletaiskega Prekmurja. Imel pa je doktor Žekš takrat star italijanski fiat in z njim obiskoval bolnike na domu, saj ljudje v takratnih časih niso prihajali k zdravniku v ambulanto, dokler ni bilo res nuja in po šolah je vršil zastonjsko preventivno prakso. Tudi rentgena in dispanzerja takrat na Vrhniki še ni bilo in je bilo treba bolnike tudi za to pošiljati v Ljubljano. Po drugi svetovni vojni se je na Vrhniki formiral okrajni zdravstveni dom in doktor Žekš pravi, da je bilo v tistih letih najtežje prav zaradi pomanjkanja kadrov. V reševanju teh problemov je bilo potrebno veliko dodatnega dela posvetiti izobraževanju kadrov, saj so vzgajali bolničarke, ki so prevzele vlogo medicinskih sester. Pred letom 1950 je na Vrhniki pričel delovati tudi otroški dispanzer in velike zasluge zanj, kot je poudaril doktor Žekš, ima sestra Jelenčeva. Ta patronažna služba je dosegla izredno velike rezultate, saj so statistični podatki pokazali, da je bila umrljivost dojenčkov v desetih letin na Vrhniki najnižja. Delo v zdravstvu je postalo veliko lažje, ko je bil zgrajen nov zdravstveni dom in se je razširila splošna, dispanzerska in zobozdravstvena služba in na Vrhniko prideta še dva zdravnika. Seveda pa je bilo dela iz dneva v dan več, saj se z razvojem zdravstvene službe in z vedno novimi oblikami preventivnega zdravljenja veča tudi potreba občanov po zdravstvenih storitvah. In prav vedno polne čakalnice bolnikov so vzrok, da kvaliteta zdravnikovega dela trpi. Več kot trideset let je doktor Žekš opravljal najhumanejše delo med nami in ko danes uživa proste ure pokoja, mislimo, da se mu lahko v imenu vseh tistih, ki jim je lajšal bolečine v trenutkih, ko človek najbolj potrebuje pomoč, toplo zahvalimo. Doktor Žekš, še enkrat izskrena hvala za vaše delo! T.H. naš časopis stran 5 POROČILO O DELU OBČINSKEGA SVETA ZVEZE SINDI KATOV VRHNIKA V LETU 1976 DELO SINDIKATA Leto 1976 je bilo zelo dinamično v celotnem družbenopolitičnem življenju naše družbe in tako tudi v naši občinski organizaciji Zveze sindikatov. Osrednja naša naloga je bila še globlje spoznati sedanji politični trenutek, izmenjati izkušnje in se usposobiti za nadaljnje politično delo v temeljnih organizacijah združenega dela in drugod, kjer imamo osnovne organizacije sindikata. Izgodišča, ki so prepletala celotno naše delovanje v lanskem letu, so bili dokumenti 2'veze komunistov in naloge, izhajajoče iz kongresov ZK in ZS. Iz teh dokumentov izhajajoča naša naloga je brez dvoma bila, da bi čim več prispevali k uresničitvi Zakona o združenem delu v neposredni vsakdanji samoupravni praksi. Javno razpravo, katero smo organizirali in kjer je sodelovala večina delavcev in občanov, je pokazala na vse slabosti, ki so še v našem samoupravnem organiziranju. Ta razprava je tako tudi dala osnovo za hitrejšo odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Zavedamo se, da smo z javno razpravo osnutka zakona o združenem delu napravili le prve korake, ter da resničen boj za njegovo idejno vsebino in praktično vrednost še čaka. To terja od nas, sindikalnih aktivistov, da zakon dodobra spoznamo, ga primerjamo z našo vsakdanjo prakso in posebno skrb namenimo tistim problemom, ki smo jih z analizami odkrili in naje opozorili v posameznih sredinah. Uresničitve zakona pa si seveda ne moremo zamisliti brez okrepljenega dela osnovnih organizacij sindikata in članov ZK v njih. Sindikat je prevzel pomembne naloge, od katerih tudi zavisi uresničljivost zakona v celoti. Zato moramo še nadalje krepiti vlogo osnovne organizacije sindikata, da bo dovolj okrepljena in usposobljena za uveljavljanje zakonskih določil. Zavedati se moramo namreč, daje zakon o združenem delu brez sindikata dejansko neuresničljiv. Prav zato smo tudi v javni razpravi poudarjali, da je sindikat kot organizacija delavcev odgovoren, da se vsebina zakona dejansko tudi čim hitreje in čim bolje uveljavi. V akcijskih programih smo zato naloge zasnovali zelo konkretno, z jasno določitvijo ciljev akcije, postavili nosilce akcije in izoblikovali roke. Osnovne organizacije sindikata so se v letu 1976 sicer učvrstile, a še vedno ne toliko, da bi lahko bile v vseh sredinah kos novim nalogam. Zavzemati se moramo, da bo osnovna organizacija sindikata povsod prisotna in za aktivno .udeležbo svojih članov razvijala nove samoupravne odnose. Geslo sindikata je: „Nič, kar je pomembnega za delavce in združeno delo, ne more iti brez sindikata." V minulem letu smo dosegli pomembne uspehe tudi na področju stabilizacije gospodarstva, zmanjšali smo nesorazmerja med uvozom in izvozom, izboljšali plačilno sposobnost gospodarstva, vendar pa ti družbeno pomembni uspehi niso bili uveljavljeni ob hkratni rasti produktivnosti dela, večji ekonomski učinkovitosti in zlasti ne z uveljavljanjem kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja. Družbena produktivnost dela ni porastla, izkoriščanje kapacitet se ni povečalo in še so nekateri drugi pokazatelji, ki so negativno vplivali na akumulativnost gospodarstva v občini. Čeprav po pokazateljih in obračunih, ki so nam na razpolago nobena organizacija združenega dela v občini ne izkazuje izgube v lanskem obračunskem letu, to seveda še ne pomeni, da smo glede na prej povedano z rezultati lahko zadovoljni. Rezultate gospodarjenja so OOS kot tudi predsedstvo občinskega sveta ZS sprotno spremljali, analizirali situacijo in pripravljali politične ukrepe. Te naloge so izhajale tudi iz delovnega načrta občinskega sveza ZS, v katerem smo posebno poudarili, da morajo te naloge zajemati slehernega člana naše sindikalne organiziranosti. Mirno lahko trdimo, da smo v preteklem letu tako v naši družbi kot celoti, kot tudi v sindikatih, veliko delali, morda več kot kdaj-koli preje in da smo to delo sorazmerno dobro opravili. Vendar se nam pri tem postavlja vprašanje, ali smo svoje poslanstvo, ki ga po ustavi in zakonu imamo, opravili res najbolje, kako smo uspeli pri odpravi pomanjkljivosti; ali je bila naša aktivnost dovolj usmerjena v korist in interes delavca kot posameznika in delavskega razreda kot celote. Če želimo objektivno oceniti, kje smo in kje nismo bili uspešni pri svojem delu in v letošnjem letu delati tako kot moramo, je prav gotovo jasno, da moramo začeti z učinkovitejšim delovanjem, predvsem v bazi, to je v naši OOS. Ta mora postati temeljitejši subjekt oblikovanja sindikatov in se čimbolj približati odločanju o vsem, vsakemu delavcu. S tem, ko pravimo, da moramo ob kritični analizi predvsem usmeriti svojo pozornost na osnovno organizacijo, je to potrebno zato, da bodo le-te delovale tako, kot smo zapisali v statutarnem dogovoru in delovnem načrtu za letošnje leto. To v nadaljevanju pomeni, da mora vsaka naša nadaljnja občinska organiziranost sindikata sloneti na delegatskih odnosih izhajajoč iz osnovne organizacije. Če tu niso dobro organizirani delegatski odnosi in uresničevan program dela in vloga sindikata, kot je zapisano v naših dokumentih, potem tudi vsebina dela občinskega sveta oziroma njegovega predsedstva ni taka kot bi morala biti in v skrajnem primeru, lahko celo odtujena od delavca, pa tudi delegat ni delegat ampak samo predstavnik osnovne organizacije. Še vedno imamo nekatere OOS, teh pa je vedno manj, katere se še vse preveč ukvarjajo s staro sindikalno aktivnostjo, kot na primer: razne prireditve, izleti, morda celo ozimnica, čeprav je tudi to do neke mere potrebno, vendar ne osnovno, premalo pa so OOS direktno usmerjene v vprašanje samoupravljanja, v dohodkovne odnose, kadrovska vprašanja in z drugimi neposrednimi vsakdanjimi problemi delavca. Tudi sindikalne skupine še niso povsod polno zaživele, saj vemo, da je sindikalna skupina ena izmed neposrednih oblik delovanja in odločanja delavca. Sindikalne skupine so tudi temelj vzpostavljanja delegatskih odnosov in če tukaj ni dobro, potem obstaja nevarnost, da sindikalno delo postane forumsko. Vzrokov za te pomanjkljivosti je več. Predvsem lahko rečemo, daje še vse premalo znanja in usposobljenosti sindikalnih funkcionarjev, kar pomeni, da imamo včasih tudi določen strah pred odločnejšo politično akcijo. Menimo, da moramo zato vzpodbujati OOS in se tako z neprekinjeno bitko boriti za novo vlogo in položaj osnovne organizacije, da bodo te postale to, kar smo zapisali v naših temeljnih dokumentih. Iz tega izdaja, da bo potrebno zavzemati se za vedno boljši kadrovski sestav vsakega izvršnega odbora OOS, za še temelj itejšo družbenopolitično izobraževanje vseh sindikalnih aktivistov, za boljše in razvitejše delegatske odnose in kvalitetnejše delovanje na vseh nivojih. Občinski svet Zveze sindikatov je v lanskem letu, ko se je sestal na treh rednih sejah, obranaval in sprejemal pomembne dokumente in druge odločitve. Tako smo na letnih skupščinah sprejemali pomembnejše družbene dogovore, samoupravne sporazume o temeljih planov za srednjeročno obdobje, obravnavali delovanje delavske kontrole, izvedli zaključno obravnavo osnutka zakona o združenem delu, sprejemali akcije za zbiranje sredstev za odpravo posledic elementarnih nesreč v Posočju in program za vpis republiškega posojila za ceste in druge pomembnejše sindikalne dogovore. Pri vpisu posojila za ceste smo sicer dosegli predpisano vsoto, vendar pa je presežek premajhen, da bi s temi sredstvi lahko hitreje in boljše urejevali problem cest v občini. Nadpovprečno nam pa je dobro uspela solidarnostna pomoč Posočju saj smo v republiki na samem vrhu lestvice pri zbiranju pomoči oziroma smo predvideno vsoto presegli za 80 % ali skupno 166 starih milijonov dinarjev. V tem primeru se moramo zahvaliti vsem aktivistom sindikata in ostalim vodilnim delavcem v delovnih organizacijah in samoupravnih skupnostih. Tudi na področju izobraževanja smo obeležili nekatere premike. V spomladanskem času je bil ponovljen seminar za sindikalne aktiviste, organiziran je bil seminar za predsednike OOS v delovnih organizacijah in predsednike aktiva mladih delavcev oziroma ZSMS. Tudi seminarja v Dolenjskih toplicah, katerega organizator je republiški svet ZS se je dosedaj udeležilo 8 kandidatov občinske organizacije sindikata. Vsi so tečaj uspešno zaključili. Sindikat seje tudi aktivno vključil na področje inovacij s tem, da je imenoval odbor za inovacije v sestavi 11 članov in kateri je na svojih sejah že pretresel in ocenil inovacijsko dejavnost v občini. Sprejet je bil program dela in usmeritev odbora za naslednje obdobje. S tem odborom smo tudi začeli z intenzivnejšo akcijo in sklepi 8. kongresa Zveze sindikatov in kongresa ZKJ, kjer naj bi občinski sveti ZS vzpodbujali inovacijsko dejavnost. Ustanovili smo Klub samouprav-ljalcev v občini, uspešno vzpodbujali njegovo delo tako, da ima v tem trenutku že dovolj dobro osnovo za nadaljnje učinkovitejše delo. Kljub samoupravljalcev čaka v tem obdobju pomembno delo, saj moramo po operativnem programu republiškega sveta ZSS in naše občinske organizacije uresničiti program izobraževanja vseh sindikalnih delavcev in vseh drugih naših samoupravljalcev. Klub je v okviru teh nalog že sprejel program dela za letošnje leto. V lanskem letu smo prvič podelili najzaslužnejšim sindikalnim delavcem 10 srebrnih znakov sindikata in s tem začeli tudi z nadaljnjo akcijo predlaganja novih zaslužnejših sindikalnih delavcev. Tako smo na predsedstvu občinskega sveta ZS dogovorili, da bomo v letošnjem letu podelili 20 srebrnih znakov posameznikom in enega najboljši osnovni organizaciji v letu 1976. TOZD - KAMNOLOM VERD Kamnolom Verd je ena od treh TOZD Železniško gospodarstvo -Gradbeno podjetje in se ukvarja predvsem s proizvodnjo tolčenca, katerega 70% gre za porabo na železnici, ostalo pa za porabo na cestah. Lansko leto je ta TOZD zaključila zelo uspešno, saj so planirano proizvodnjo, milijardo 400 milijonov presegli in dosegli realizacijo v višini milijarda 556 milijonov dinarjev. Za temeljno organizacijo s 47 zaposlenimi je to res velik uspeh in kaže na izredno visoko produktivnost, ki pa jo nameravajo v letošnjem letu še povečati. V tem letu so namenili kar 510 milijonov za investicije; nabavili bodo nov nakladač, tovorni avto, uredili bivalnico s sobami, skupne garderobe in sanitarije za cel kolektiv ter vrtalne naprave, ki jih doslej niso imeli in so to delovno fazo reševali v kooperaciji z drugim podjetjem. Pripravljajo pa tudi temeljni samoupravni sporazum o poslovno tehničnem sodelovanju s podjetjem „Primorje" Ajdovščina, ki naj bi jim prinesel 50 % povečanje proizvodnje, saj bo nov drobilec le tako polno izkoriščen in predvidevajo, da bo letna realizacija znašala 2 do 3 milijarde. Zanimivost v tej TOZD je tudi kvalifikacijska struktura, saj smo bili presenečeni, ko smo slišali, da ni nihče od zaposlenih nekvalificiran delavec. Povprečni mesečni dohodek je v preteklem letu bil 420 tisočakov, najnižji dohodek pa ni bil izpod 300 tisoč, vsi zaposleni pa dobe še terenski dodatek. Tudi fluktuacije v zadnjem času ni, bila pa je izredno visoka pred leti, preden je bila uvedena avtomatizacija. Tudi družbeni standard, ki je v večini naših delovnih organizacij pereč problem, imajo v kamnolomu izredno dobro urejen. Vsi Tudi na področju športnore-kreaktivne dejavnosti smo beležili določene rezultate, saj se je tekmovanj v športnih zvrsteh udeležilo 617udeležencev. Krepili smo vlogo sindikata v enotni fronti vseh družbenopolitičnih dejavnikov združenih v SZDL, kjer pa še vedno dosegamo skromnejše in prepočasne premike, predvsem pri tesnejšem povezovanju krajevne skupnosti in delovne organizacije. Na področju socialne dejavnosti in razmer delavcev smo pristopili k pripravi samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih za zaposlovanje delavcev ter s tem začrtali nadaljnjo usmeritev na tem področju. Samoupravni sporazum je tako dejansko tik pred podpisom. To je le delni in pomembnejši pogled dela občinskega sveta ZS njegovih organov v letu 1976, delovnih usmeritev za leto 1977 pa naj prinese naši občinski organizaciji še več uspeha. Predsedstvo OS ZSS Tovariš Slavko Hacin, direktor TOZD - Kamnolom Verd zaposleni lahko dobe tri obroke dnevno za 34 dinarjev v lastni menzi in 100 dinarjev pa stane stanovanje za delavce iz drugih krajev. Tudi domačini, zaposleni v kamnolomu so dobili kredite za reševanje stanovanjskih problemov, tako da trenutno potrebujejo le še tri stanovanja. T.H-. VISOKA PRODUKTIVNOST Slučaj je nanesel, da smo se na poti iz Pokojišča ustavili še v Kamnolomu na Verdu. Res, premalokrat zaidemo tja, morda je vzrok tega tudi kraj sam, ki ni ravno najbolj prijazen. Toda to pot nam ni bilo žal, kajt: o našem kamnolomu, na katerega vse preveč pozabljamo, smo izvedeli toliko dobrega, da bi morali o njem veliko več pisati. STRAN 6 NAŠ ČASOPIS Investicijska izgradnja v Tozd PTT Vrhnika V teh dneh mineva čas, ki smo si ga v TOZD PTT Vrhnika postavili za uresničitev načrtov, ki smo a jih zadali ob formiranju leta 1973. Ob ustanovitvi so bile največje dileme okrog dohodka in investicij v naši TOZD, zato ni naključje, da smo tem problemom posvečali največ pozornosti. Zadali smo si namreč naloge, kako povečati dohodek v TOZD, obenem pa ustvariti trdno osnovo za njegovo rast. Moram reči, da smo v relativno kratkem času v večini primerov uspeli in ne samo to, ob delu, razmišljanjih in ob sodelovanju z družbenopolitičnimi dejavniki v občinah, smo si pridobili neprecenljive izkušnje, ki jih ob vsakodnevnem delu s pridom upora bi jamo. Naši načrti so bili zelo optimistični, saj je nakaj ljudi celo menilo, da so uresničljivi v desetih letih in ne prej. No, to nas ni iztirilo. Še več. S strokovnimi službami podjetja in delavci tehnično-vzdrževalne službe ter vodstvom podjetja smo z neposrednim angažiranjem dosegli, da je investicijska izgradnja, v današnjih, sila zamotanih procesih in težkih pogojih, v veliki meri uresničena. Prizadevanja za povečan prihodek TOZD so bila usmerjena predvsem v povečanje telefonskih zmogljivosti in opremljenosti ATC. Naj navedem samo večje investicije, ki so na našem področju v tem času zaključene: - preureditev prostorov za VATC in nov prizidek pošte Vrhnika - adaptacija prostorov in večja razširitev KATC Logatec - adaptacija prostorov in večja razširitev VATC Cerknica - preureditev pošnih prostorov in prostorov KATC ter razširitev v Novi vasi pri Rakeku - začasna adaptacija ATC v Borovnici in razširitev KATC - preureditev poštnih prostorov v Horjulu in razširitev KATC - razširitev ATC Preserje - namestitev agregatov na Vrhniki in Cerknici - preureditev centralnega ogrevanja v Cerknici, Logatcu in Vrhniki - RR zveze Ljubljana - Vrhnika in Ljubljana — Cerknica - ureditev kabelske kanalizacije v Cerknici, Logatcu in Vrhniki - uvedba avtomobilske dostave v Cerknici in na Vrhniki - položen je zemeljski kabel Vrhnika - Horjul in opravljene -Mige večje ali manjše investicije. Vsekakor je bila najzahtevnejša investicija - razširitev prostorov za VATC in prizidek pošte Vrhnika. Pod tem nazivom smo namreč skoraj v celoti spremenili zunanjo podobo objekta, tako da smo stare prostore pošte v celoti preuredili za potrebe VATC in tehnično vzdrževalno službo, ravno tako pa tudi vse zgornje prostore novega prizidka ter prostor za agregat in napajalne naprave v spodnjem delu zgradbe. Menim, da je vsaka nova gradnja veliko bolj enostavna kot pa adap tacija v takem obsegu, kot je bila na Vrhniki. Pre urejevat i stare prostore za nove potrebe, tj. istočasno zagotovoti arhitektonsko, tehnično in funkconalno celoto, je zelo zahtevna naloga tudi zato, ker funkcionalni proces našega dela zahteva nekatere posebnosti. Že na začetku smo naleteli na skoraj nerešljive probleme. Izhajali smo namreč iz dejstva, da je potrebno zagotoviti prostore za ATC vsaj za 20 let. Prostore za pošto pa tolikšne, da bi zadovoljevala potrebe pora bnikov za daljše obdobje, s tem da se pri delovnih opravilih upošteva optimalna racionalnost. In že po teh prvih idejah smo bili v celoti onemogočeni, saj smo imeli na razpolago zelo skopo odmerjen kos zemljišča. Iz dneva v dan smo pri odgovorni službi na Vrhniki moledovali za vsak kvadratni meter do-* datnega zemljišča vse do skrajnih možnosti, ki jih dovoljuje urbanistični načrt tega predela Vrhnike. Tako smo pričeli z osnovnim načrtom, seveda v nasprotni smeri, da smo naše potrebe prilagajali obsegu zemljišča, ki nam je bilo na razpolago. Seveda pa naša prizadevanja niso šla samo v to smer. Želeli smo namreč zvedeti, kako se bo razvijalo področje Vrhnike, to je, v katero smer bo šla gradnja industrijskih objektov in kje bodo nove stanovanjske površine. Plan razvoja do leta 2000 predvideva migracijo na to področje do 1000 prebivalcev na leto. Tega podatka nam sicer ni mogel nihče potrditi, vendar pa nam je urbanistični svet občine Vrhnika pismeno sporočil, da se bo gradnja industrijskih objektov odvijala v smeri proti Borovnici, individualna gradnja predvsem v Logu in Dragomerju, gradnja blokov in stolpičev pa v ožjem predelu Vrhnike. Te podatke smo uporabili kot osnovo pri načrtovanju zadovoljevanja potreb PTT storitev v občini Vrhnika. Tej koncepciji razvoja se bo lahko prila godila tudi PTT. Zadovoljevanje potreb zlasti dostave poštnih pošiljk, bodo šle iz smeri: Vrhnika, nove PT T enote na Logu in Borovnici. Širše področje Vrhnike bo lahko imelo dostavo iz Loga in Borovnice, s tem pa bi se sedanje zmogljivosti preusmerile ne samo na področje Vrhnike. Na osnovi teh izhodišč smo se lotili prostorske razdelitve predvidenega prizidka, s tem da smo več prostora namenili za uporabnike in manipulativno osebje, manjši del pa za dostavo poštnih pošiljk. Temu v prid govori tudi dejstvo, da se vsi dostavljači zadržujejo istočasno na pošti le 2 uri na dan, manipulativno osebje pa živi in dela v teh prostorih ves dan. Odločili smo se torej, da v prvi vrsti zagotovimo funkcionalnost in že prostore same prilagodimo tako, da ne bo nepotrebnega pretovarjanja PTT tva-rine. V primeru centralizirane dostave v daljši prihodnosti pa se za dostavno službo povečajo kapacitete s preselitvijo v spodnje prostore splošne službe TOZD. S temi, nekoliko že izdalenimi konturami, smo se lotili izdelave projekta, ki po zahtevnosti ni bil nič manjši od projekta za popolnoma nov objekt. Gradnjo tega objekta, ki smo jo prepustili domačemu gradbenemu podjetju , J grad", so narekovale izredne prostorske potrebe, saj v stari stavbi ni bila možna nobena povečava telefonskih številk in drugih zvez, poštni prostori pa niso nudili možnosti sodobnega poslovanja. Če vemo, da čaka danes na telefon prek 500 občanov, da ne moremo zagotoviti telefona niti zdravstvenim delavcem, potem je na dlani, da je bila odločitev pravilna, saj smo s tem ustvarili pogoje za razširitev telefonske centrale, v poštno poslovanje pa smo uvedli vrsto novosti, ki so odraz prilagajanja potrebam porabnikov. To prilaganje se odraža predvsem v naslednjem: Na priporočilo družbeno političnih organizacij občine smo že v predlanskem letu spremenili delovni čas pošte tako, da se delovni čas za uporabnike prične ob 7.30, čeprav se vključujemo v jugoslovansko mrežo šele ob 8.00 uri. Uvedli smo celodnevno službo posebej za plačilni promet, posebej za telegrafsko službo in posebej za pisemsko-paketno službo. V popoldanskem času pa imamo organizirano tudi posebno službo za dostavo telegramov in izpraznje-vanje nabiralnikov v ožjem področju mesta. V zadnjih mesecih poskušamo dostavljati pošiljke z avtomobilom, predvsem v oddaljenejša naselja, predvsem zato,da zagotovimo rednost dostave in da maksimalno zaščitimo delavca. Predvsem v času, ko je pošta zaprta imajo uporabniki ptt storitev možnost, da se poslužujejo krajevne in medkrajevne telefonske celice. Obenem pa bodo v kratkem času na voljo tudi avtomati za prodajo poštnih vrednot. JPTT še ni izdala ustreznih znamk, da bi v celoti usposobili to „samopostrežno pošto", ki se je že danes, predvsem v telefoniji, uporabniki zelo radi poslužujejo. V teh dneh bomo na pošti montirali posebno posredniško napravo, ki bo omogočala uporabnikom, da si bodo v celicah na pošti lahko sami izbirali naročnika, delavki na okencu pa bo avtomatsko beležila impulze, ki so osnova zaračunavanju. Tudi v telefoniji je z vključitvijo radio-relej-nih zvez izboljšana kvaliteta zvez, saj so realizirani že prvi pozivi. Dejstvo, da imajo nekatere občinske pošte le eno delovno mesto za delo z uporabniki pred celega dne, potem je jasno, da je za upora bnike na Vrhniki precej storjenega. Še več, po jugoslovanskih izhodiščih naj bi tako organizirali delo šele po letu 1985. Plačilni promet hranilne službe Ljubljanske banke narašča v pričakovanih okvirih in nam ne predstavlja težav za obvladovanje prometa. Z merjenjem čakalnih časov smo namreč ugotovili, da za poštne nakaznice, položnice in poštno hranilno službo organizacija dela popolnoma ustreza, še več, strojna obdelava dokumentov omogoča hitro in sodobno poslovanje. Skoraj nerešljiv problem pa predstavljajo hranilne knjižice Ljubljanske banke, s katerimi se obračunavajo osebni dohodki. Naj navedemo, da se ta problem ne pojavlja samo na Vrhniki, ampak na vseh področjih oziroma poštah, kjer so upravna in gospodarska središča. Z enakimi problemi se na našem področju srečujemo na poštah Logatec, Borovnica, Horjul itd., skratka povsod tam, kjer se osebni dohodki izplačujejo preko hranilnih knjižic. Ptt dela vci smo prišli, seveda ne po naši krivdi, v dokaj kočljiv položaj. Na eni strani se pojavlja zelo hudo pomanjkanje kadrov, na drugi strani pa je večina izplačil osebnih dohodkov prenesena na šalterske delavce kot dodatna obremenitev. Seveda pa je treba upoštevati tudi to, da traja konica piometa le nekaj dni v mesecu, odvisno od izplačilnih dni gospodarskih in drugih organizacij. Da bi v celoti obvladali promet, bi morali v istem času za nekaj dni v mesecu angažirati dodatno delovno silo na vseh poštah, kjer je izplačevanje osebnih dohodkov preko hranilnih knjižic. To pa ne zmoremo niti v kadrovskem niti v finančnem pogledu. V ptt poslujemo kot druga podjetja. Še več, opra vljamo storitve posebnega družbenega pomena, ne glede na ceno storitve. Cene poštnih storitev so neekonomične in se razlika ter ostalo krije od telefonskih impulzov. Ker je problem telefonije na Vrhniki skrajno težak, je družbeno škodljivo vsako neracionalno odpiranje delovnih mest, če vemo, da je izplačevanje osebnih dohodkov na hranilne knjižice le faza za prehod na brezgotovinski promet. Danes se lahko poslužujemo teh storitev v dopoldanskem času na treh delovnih mestih in sicer: na pošti, Ljubljanski banki in SDK. Tudi, če organiziramo na pošti še eno delovno mesto, bi sicer skraj- šali čakalni čas, vrste pa vseeno ne bi odpravili. Poudarjamo, da ta problem ni samo na Vrhniki,' pojavlja se na vseh večjih poštah, tudi v Borovnici. Da pa bi pojačali službe v izplačilnih dneh, pa tudi kadrovsko ne zmoremo saj tudi pogoji dela in turnusna služba niso privlačni za zaposlovanje na teh delovnih mestih. Precej delavk pošte Vrhnika se dodamo izobražuje, za samoupravna dogovarjanja in delo v družbenopolitičnih organizacijah pa koristimo prosti čas, ko so ostale manjše pošte zaprte. Dejansko smo vsakodnevno polno angažirani v naporih, da bi občanom Vrhnike nudili kar najboljše storitve. O problemih bi lahko še pisali -pa morda kdaj drugič. Želimo povedati to, da so gradbena dela na objektu končana, s tem pa so ustvarjeni pogoji, da bo tudi Vrhni-čan v doglednem času prišel do telefona, ki ga čaka že vrsto let. V zadnjih dveh letih je v to angažiranih milijarda in pol starih dinarjev. Nove poštne prostore pa nedvomno kazi neurejena cesta pred zgradbo in potrebno bo vložiti vse sile, da se tudi to uredi v najkrajšem času. S tem pa investicija še ni končana, saj sama zgradba še ne prinaša ničesar. Akcijo „1000 telefonskih številk na Vrhniko" smo sprožili že decembra lani in uspeli tako, da ima Iskra že v proizvodnji opremo za ATC Vrhnika, ki bo dobavljena do konca leta. V prvi polovici prihodnjega leta pa lahko računamo na montažo. Projekt za ATC in pošto v Borovnici bo v teh dneh izdelan, za pošto in ATC na Logu pa bomo pristopih k izdelavi študije in še in še, seveda če bomo imeli finančna sredstva oziroma, če bo SIS za ptt promet uspela z zbiranjem sredstev. Franc Marolt Ker je bila tisti dan, ko smo se odpravili na Poko-jišče, trgovina zaprta — hoteli smo se namreč prepričati, če je ta res tako slabo založena - smo o tem povprašali kar prvo gospodinjo, ki smo jo srečali. Francka Kondardi nam je povedala, da je v pokojiški trgovini najslabše to, da v njej ni moč dobiti ne mleka in ne svežega mesa. Prav tako pa na Pokojišče tudi ne dobivajo pošte in časopisov; to jim prinašajo otroci iz Borovnice, kamor se vozijo v šolo. Zaključek javne razprave Kmetje so razpravljali o razvoju kmetijstva in uveljavljanju novih družbenoekonomskih odnosov na vasi V sredini marca je OK SZDL Vrhnika ob strokovni pomoči Kmetijske zadrage Vrhnika, Kmetijsko pospeševalne' službe in Kmetijsko zmelUške skupnosti organizirala in vodila javno razpravo o razvoju kmetijstva in novih družbenoekonomskih odnosih na vasi. Velika udeležba na razpravi (od 702 kmetov v občini se je razprave udeležilo kar 482 kmetijskih proizvajalcev) je dokazala, da kmetijski proizvajalci v celoti podpirajo dokumente 2. seje CK ZKS v letu 1970 in zaključke problemske konference RK SZDL o problemih kmetijstva. Osnovna ugotovitev razprave je bila, da so v naši občini že storjeni prvi koraki za sodobno preobrazbo kmetijstva. Veliko je bilo govora o melioracijskih skupnostih, o strojnih skupnostih itd. Tudi v reševanju dohodkovnih odnosov v proizvodnji in predelavi mleka se že kažejo vidni pozitivni rezultati, vso pozornost pa je treba tem -odnosom posvetiti tudi v proizvodnji in predelavi mesa, je bila ena od bistvenih ugotovitev razpravljalcev, ki jo je strnil ob zaključku javne razprave tovariš Janko Uroš, tajnik Zadružne zveze Slovenije, ki se je udeležil zaključka razprave. Vabilo k sodelovanju! Uredništvo vabi vse občane, da postanejo naši sodelavci. Karkoli se novega, pomembnega, zanimivega zgodi pri vas, v vaši krajevni skupnosti, delovni organizaciji, da nam sporoče pismeno, ustno ali po telefonu (70-325). Pričakujemo vaše novice, ker bo le tako časopis postal resnično naš časopis — torej vaš časopis. Prosimo vse borce NOB, aktiviste OF, skojevce, predvojne komuniste, da svoje spomine na čase naše revolucije pismeno ali ustno sporoče v uredništvo, kajti tudi to je ena od oblik, da dogodke iz revolucije obvarujemo pred pozabo. Prav ti prispevki bodo pomagali osvetliti zgodovino naše občine in v mladi generaciji razvijali tradicije NOB in naše socialistične revolucije. Zlata poroka zakoncev Osredkar Konec februarja sta zakonca Osredkar iz Stare Vrhnike praznovala zlato poroko. Oba, oče Tone in mati Terezija sta doma iz revnih kmečkih družin in sta morala oba, že v rani mladosti k premožnejšim kmetom iskat zaslužka. Po prvi svetovni vojni se je oče zaposlil pri privatnih delodajalcih in prigaral toliko, da je na Stari Vrhniki kupil hišico in malo zemlje, mati Terezija pa je služila pri vrhniški gospodi. Spoznala sta se, se vzljubila in sklenila, da združita svoji življenski poti. Živela sta skromno in le tako jima je uspelo prihraniti toliko, da sta lahko popravila hišo in dokupila še malo zemlje, ki sta jo in kolikor jo danes še moreta, z velko ljubeznijo obdelovala; obdelovala s srcem in zavestjo, da je to slovenska zemlja, ki stajo tako iskreno ljubila še zlasti v najtežjih dneh njene zgodovine. Oče Anton se je rodil v Veliki Ligojni, mati Terezija pa v Pod-lipski dolini. Vsi znanci in prijatelji tako iz Podlipe kakor tudi iz Ligojne in Stare Vrhnike, kjer sedaj živita, želijo vse lepo v prihodnjih letih, kijih naj bo čim več. Predvsem pa jima želijo zdravja, da bi lahko še vrsto kt z ljubeznijo, tako kot doslej obdelovala našo slovensko zemljo. Naj ju v teh pomladnih dneh vonj sveže zorane zemlje pomladi, jima da novih moči in novega veselja, da bi jima ob delu zopet žarele oči, tako kot v dneh, ko sta si za vedno obljubila zvestobo! Ivan Malavašič Iz dela OK SZDL BRONASTA PRIZNANJA OF SLOVENSKEGA NARODA Letos bodo KK SZDL prvič podeljevale bronasta priznanja OF slovenskega naroda ob 27. amprilu, dnevu OF. Ta priznanja lahko prejmejo posamezniki, družbenopolitične organizacije, društva in temeljne samoupravne skupnosti na področju posamezne krajevne skupnosti, za posebne dosežke na področju družbenopolitične in družbene dejavnosti pri razvijanju samoupravnih socialističnih odnosov v krajevni skupnosti. Odlikovance lahko predlagajo posamezniki ali družbenopolitične organizacije oziroma društva in družbene organizacije. Razpisi so objavljeni na krajevno običajni način. Predloge zbirajo krajevne konference SZDL. ADAPTIRANI PROSTORI DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ OBČINE VRHNIKA Končno so urejeni prostori in s tem tudi delovni pogoji za delo družbenopolitičnih organizacij naše občine. Domača TOZD Igrad je adaptirala dosedanje prostore teh organizacij na Cankarjevem trgu št. 8 in skladiščne prostore Mercatorja v isti stavbi. Sredstva v višini 620000 din so prispevale SO Vrhnika, Samoupravna stanovanjska skupnost, OK ZKS in OK SZDL Vrhnika. Sredstva za opremo teh prostorov pa sta prispevali TOZD Usnjarna in Kovinarska Vrhnika. Zlasti slednjima gre velika zahvala za razumevanje, saj sta skupno prispevali kar 170000 dinarjev. V adaptiranih prostorih so dobile svoje prostore OK ZKS, OK SZDL, OK ZSMS, OO ZRVS in Klub samoupravljalcev občine Vrhnika ter uredništvo ,,Našega časopisa". Še posebno pa smo veseli nove sejne sobe z 32 sedeži, ki pomeni velik prispevek k boljšemu in učinkovitejšemu delu teh organizacij. O KADROVSKIH PROBLEMIH Koordinacijski odbor za kadre pri predsedstvu OK SZDL je v preteklem mesecu na seji razpravljal med drugim tudi o perečih kadrovskih težavah v Komunalnem podjetju na Vrhniki. Člani kordinacijskega odbora so podprli kandidaturo tovariša Umka za direktorja tega podjetja. Obravnavali so tudi kadrovsko problematiko tovarne Liko in občinske uprave. OBISK V GONARSU Svet za mednarodne odnose in stike s tujino pri OK SZDL Vrhnika je bil v preteklih dneh gostitelj dvočlanske delegacije pobratenega italijanskega mesta Gonars. Z županom, dr. Tossom in tajnikom te občine Giusoppe Strado-linijemsmo se dogovorili o obisku naših občanov v Gonarsu. Konkretni dogovor je naslednji: Vrhniško košarkarsko in nogometno moštvo se bosta pomerila s prijateljskima moštvoma iz Gonarsa 16. aprila. Istočasno se bomo Vrhničani predstavili prebivalcem Gonarsa tudi s celovečernim kulturnim programom, v katerem bodo sodelovali pevski zbor tovarne LIKO in verdski oktet Kašča, s sporedom slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Ves kulturni program bodo poživile recitacije poezije in proze najvidnejših slovenskih literarnih umetnikov, zlasti Prešerna in Cankarja. Za boljše razumevanje bodo recitacije v italijanščini. V tem delu programa nam bodo priskočili na pomoč prizadevni dijaki in dijakinje italijanskih srednjih šol iz obalnega področja, ki so se ljubeznivo odvzali našemu vabilu. Našim kulturnikom in športnikom želimo čim več uspeha. ZRVS Prvič domači predavatelji V marcu je Zveza rezervnih vojaških starešin izvedla predavanje z naslovom „Ognjeni sistem" po programu za letošnje leto, v vseh osnovnih organizacijah ZRVS. To pot so prvič predavali domači predavatelji in tudi v bodoče bo ZRVS koristila za predavatelje rezervne vojaške starešine iz lastnih vrst, ki prihajajo iz šole rezervnih vojaških starešin. Vendar pa z udeležbo na tem predavanju ne moremo biti zadovoljni, saj je veliko starešin neopravičeno izostalo, mnogi so na predavanje enostavno „pozabili", saj so bila vabila poslana mesec pred predavanjem. Vse rezervne vojaške starešine, pa tudi vse ostale občane obveščamo, da je sedež Občinskega odbora ZRVS Vrhnika v novih prostorih na Cankarjevem trgu 8, v pritličju. Več let je odbor imel svoj delovni prostor pri Občinskem odboru ZZB NOV, s katerim smo bili v zelo dobrih odnosih. Za dolgoletno gostoljubje in dobro razumevanje se jim toplo zahvaljujemo. K.F. OB IZGUBI TOVARIŠA KRAGULJA IN TOVARIŠA FRENKA MALAVAŠIČA Pionirji o prvoborcih V letošnjem šolskem letu smo pionirji izgubili dva velika prijatelja. V jeseni nas je za vedno zapustil tovariš Kragulj, med zimskimi počitnicami pa smo se poslovili od tovariša Frenka Mala-vašiča. Naš ,.šolski poročevalec" je obema posvetil oddaji, v katerih smo se še enkrat spomnili srečanj in razgovorov z njima. S tovarišem Kraguljem smo se srečali še lani v Razorski dolini, ko nam je poleg tovariša Grabeljška, pripovedoval o delu OF in partizanov v okolici Vrhnike. Veliko nam je vedel povedati o tem, saj je bil med prvimi in najbolj aktivnimi člani OF v našem kraju. Otroška leta je preživel na Jezici pri Ljubljani. Pri obrtniku Kraljicu se je izučil za avtomehanika. Že pred vojno je prišel na Vrhniko in se kot avtomehanik zaposlil pri vojaškem štabu „Utvrdživanje". Po kapitulaciji stare Jugoslavije je delal tudi pri obrtniku Prošniku, kjer je že leta 1941 začel delati za OF — organiziral je mlade, da so zbirali orožje in drug potreben material. Spomladi 1942 je odšel v partizane. Največ se je zadrževal v okolici Vrhnike, posebno v Razorski dolini. Bilje član okrožnega komiteja OF, delal je kot kurir in kot „tehnik" razmnoževal partizansko literaturo. Leta 1944 so ga poklicali na Dolenjsko, kjer je delal v partizanskih delavnicah Stare žage. Pri delu se je nevarno zastrupil, zato so ga poslali na zdravljenje v Italijo, kjer je dočakal konec vojne. Za svoje delo med NOB je bil olikovan s partizansko spomenico, to je z najvišjim priznanjem, ki so ga dobili le tisti borci, ki so v NOB sodelovali od vstaje jugoslovanskega ljudstva. Po osvoboditvi domovine je bil osebni šofer in spremljevalec tovariša Jaka Avšiča, nato pa je delal kot politični delavec v Vojvodini, nato v Mariboru, kasneje pa je bil v tehnični službi pri Izvršnem svetu v Ljubljani. Leta 1949 je prišel v IUV, kjer je bil vse do upokojitve vodja stranske dejavnosti. Več let je bil predsednik občinskega odbora ZB, član občinskega komiteja ZK, član odbora SZDL, zvezni poslanec v zboru proizvajalcev pa tudi predsednik šolskega odbora na naši šoli. Kot upokojenec je živel v Za-plani v svoji hišici, pomaknjeni v gozd pod krošnje zelenih smrek, v miru, ki ga je tako ljubil. Ni maral hrupa, ne mestnega vrveža, ni zahajal v vesele družbe, zelo rad je pokramljal s soborci in nikoli ni zavrnil vabila nas mladih. Rad je prihajal med nas in nam pripovedoval o partizanskih bojih in delu aktivistov med vojno. Tudi na naši šoli smo ga večkrat povabili in za vse, kar nam je pripovedoval, smo mu hvaležni. Marsikaj smo si zapomnili in, da ne bi pozabili, tudi zapisali. Prav gotovo sodi tovariš Kragulj med tiste borce, ki imajo največ zaslug, da se ohranijo tradicije NOB. Zapisano po razgovoru s tovarišem Grabeljškom Med zimskimi počitnicami nas je nenadoma zapustil tovariš Mala-vašič. Ta novica nas je vse žalostno presenetila, saj se je še pred nekaj meseci počutil prav zdravega. Tovariš Malavašič je bil star 23 let, ko se je začela vojna. Pred vojno je obiskoval gozdarsko šolo v Mariboru in jo uspešno konač. Postal je gozdarski strokovnjak. Njegov oče je bil dimnikar, prav tako tudi brat Dolfe in njihovi domačiji so po domače rekli pri „Dimni-karjevih". Leta 1941 je bil pri Dimni-karjevih ustanovlejn rajonski odbor OF, imenovan Hrib. Eden izmed članov tega odbora je bil tudi tovariš Grabeljšek-Gaber. Sedež tega odbora je bil pri Dimnikarjevih doma. V kletnih prostorih je bil zidan bunker in v njem so bili spravljeni vsi važnejši dokumenti, obenem pa je ta bunker služil tudi kot skrivališče. Ko je Italijanom prišlo na uho, da je v bližini odbor OF, so takoj pričeli preiskovati hiše po Hribu. Obkolili so tudi Dimnikarjevo domačijo, jo preiskali in nato zažgali. Domače so odpeljali v zapor, le sinova Dolfe in Frenk sta zbežala in se priključila partizanom II. bataljona Dolomitskega odreda. Tovariš Frenk in tovariš Vintar sta pričela sodelovati prav ob Frenkovem begu in sta bila nato skupaj vse do 1944. Med vojno je bil tovariš Frenk Malavašič ranjen, ko je skupaj z nekaterimi tovariši padel v zasedo pri Tekmovanje za bralno značko Učenci osnovnih šol tekmujemo v branju za bralno značko. Za cici-banovo bralno značko smo tekmovali v prvem in drugem razredu. Letos prvič tekmujemo za Cankarjevo bralno značko. Za vsak razred so določene knjige, ki jih moramo prebrati in tovarišici povedati vsebino. Poleg pravljic in povesti se moramo naučiti tudi nekaj pesmi. Ce si hočemo prislužiti bronasto Cankarjevo bralno značko, moramo prebrati pet knjig. To so: Ivan Cankar - Enajsta šola pod moston, France Bevk - Pestrna, Karel Grabeljšek — Moja partizanska oprema, Lojze Zupane - Povodni mož v Savinji, Oton Župančič — Lahkih nog naokrog. Knjige si izposojamo v šolski knjižnici. Naša knjižnica ima veliko knjig, zato ni težko priti do tiste, ki jo želim prebrati. Prebrala sem že Enajsto šolo pod mostom in Pestrno ter se naučila pesmice. Med počitnicami pa sem prebrala knjigo Moja partizanska oprema. V našem razredu tekmujemo za bralno značko vsi in upamo, da si jo bomo tudi prislužili. Tekmovanje za bralno značko mi je všeč. Učenci spoznamo z branjem nove pisatelje in njihova dela. Sodelovala bom še naprej. Marjanca Janež 3. c r. šola Ivana Cankarja Snežnem griču, kjer so imeli partizani skrivno stezo, po kateri so hodili na Vrhniko. Po osvoboditvi je bil tovariš Malavašič še nekaj časa zaposlen v armiji, nato pa se je zaposlil pri Gozdni upravi v Bistri. Zelo je ljubil svoj gozdarski poklic in mu je bilo zelo težko, ko se je moral upokojiti. Tovariša Malavašiča se bomo spominjali še posebno zato, ker je, dokler je bil zdrav, zelo rad prihajal med nas. Pionirje naše šole je pogosto spremljal na pohodih po partizanskih, še zlasti kurirskih, poteh Vrhnike. Spremljal nas je na Košelevko, v Gačnik, v Blatni dol in druge kraje, znane iz NOB. Tudi v razrede je rad prihajal, pripovedoval učencem o življenju in bojih partizanov. Ni se rad hvalil, marsikatero bridko resnico je znal zaviti v šalo in zato smo mu pionirji še raje prisluhnili. Bil je tudi lovec in velik ljubitelj živali in je učencem nižjih razredov vedel povedati mnogo zanimivega o gozdnih živalih, o pticah in o skrbi zanje. Tovariša Frenka Malavašiča, se bomo spominjali s spoštovanjem in hvaležnostjo. Srečanja z njim so učenci opisali v našem šolskem glasilu „Enajsta šola". Napisano po razgovoru s tovarišem Jožetom Vintarejem Sodelavci „Šolskega poročevalca" na Osnovni šoli Ivan Cankar Prvoaprilska Ko sem zjutraj zgodaj vstal, posteljo sem sam postlal, sam pospravil sem igrače, sam se si očistil hlače, nazadnje sem si še ušesa umil, potlej pa sem se zares zbudil. ANDREJ GOTVANJ OŠ Ivan Cankar Moje knjige Knjižno omaro imam razdeljeno na dva dela. V enem delu so knjige, ki jih prebiram jaz ali pa so celo moja last. Najljubše so mi zgodbe iz zbirke Zlata knjiga. Od knjig, ki sem jih prebral so mi bile najbolj všeč Vinetov, pisatelja Karla Maya, Skrivnostni otok pisatelja Julesa Verna. Predvsem pa mi je všeč zgodba slovenskega pisatelja Janeza Jalna BOBRI, Rad bi prebral knjige pisatelja Ivana Cankarja, vendar mamica pravi, da so zame še pretežke. Zato izbiram med mladinskimi knjigami in pisatelji, kijih razumem in mi nekaj povedo. Rad berem. Knjige mi širijo znanje in me s tem bogatijo. Tako sem zvedel v knjigi BOBRI, kako so živeli mostiščarji ali koliščarji na Ljubljanskem barju. Tomaž Plut 3. b r. šola Ivana Cankarja Moja najljubša knjiga Nisem še znala brati, ko mi je mamica kupovala različne knjige — slikanice. Rada sem gledala slike, včasih pa katero tudi strgala. V prvem razredu sem se naučila brati, vendar pa nisem brala hitro. Zato sem brala rada le knjige kjer je bilo malo besedila pa veliko slik. Takrat mi je bila najbolj všeč pravljica Zlati dež. Letos me pa debelih knjig ni več strah. Zato mi je dedek Mraz prinesel knjigo Dogodivščine mrav-ljinčka Ferdinanda. Takoj sem začela brati. Mravljinčkove dogodivščine so zelo zanimive. Ferdinand se potepa daleč od doma. Na potepanju sc sreča z raznimi žuželkami. Zaplete se v vrsto dogodivščin, ki pa se vse srečno končajo. Vse dogodivščine so v knjigi lepo ilustrirane. Mravljinčka Ferdinanda je opisal češki pisatelj On-drej Sekora. Ko sem knjigo prebrala, sem jo postavila k ostalim pravljicam na knjižno polico. Vilma Jaklič 3. b r. Osnovna šola Ivana Cankarja TITOVA ŠTAFETA Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije Vrhnika, vabi mlade, delovne ljudi in občane iz naše občine, da se v čim večjem številu udeleže svečanega sprejema zvezne Titove štafete, ki bo v torek, 19. aprila 1977, ob 15. uri pred Domom JLA in ob 15.30 pred trgovino Mercator v Borovnici. V knjižnici V drugem razredu sem prvič prestopila prag šolske knjižnice. Tovarišica knjižničarka nam je izročila izkaznico, na kateri je bilo zapisano: ime, priimek in številka. V ljudsko knjižnico pa hodim že četrto leto. Zgodilo se je med počitnicami Med počitnicami so mamo odpeljali v bolnišnico. Vsi smo težko čakali sporočila iz bolnišnice. Oče je od sosedovih telefoniral v Ljubljano, če je že kaj novega. Vesel se je vrnil in nam povedal, da je mama rodila bratca. Od sreče sem zajokala. Naslednjega dne sva se peljala z očetom k mami na obisk. Zagledala sem jo. Bila je nasmejana, v očeh pa so se ji iskrile solze. To so bile solze sreče. Stekla sem k njej in ji podala lep šopek. K nam - domov se je vrnila z majhno štručko ravno na svoj rojstni dan. Vsi smo ji voščili in ji zaželeli, da bi bila zdrava in srečna. Obljubila sem ji, da bom še bolj pridno učila in ji pomagala kolikor ji bom mogla. Zato sem šla z velikim veseljem v šolo. Benjamina Rudolf 3.b r. šola Ivana Cankarja Pomladna V mila spet se je pomlad, s cvetjem in zelenjem, v naravo vsak poda se rad, bodri se s ptičjim petjem. Tudi lastovka se je vrnila, k kmetiču v svoj dom, jeseni mu je obljubila, vrnila k tebi se še bom. Otroci za rožicami hitijo, da čim več šopkov narede, v zahvalo staršem jih podarijo, za trud se njim zdaj oddolže. Dekle spet nageljne neguje, saj dragi kmalu vme se, o bodoči sreči premišljuje, če ona mimo nju ne gre. Dedek zapećak zapušča, tudi on pomladi je vesel, le starost več mu ne dopušča, da bi zaukal in zapel. A. Ženko Knjige so mi všeč zato, ker se iz njih marsikah naučim. Najbolj so mi všeč pravljice. Sedaj berem knjige „Walt Disneya". Prebrala sem tudi veliko partizanskih knjig, od teh pa mi je bila najbolj všeč knjiga „Moje akcije", ki jo je napisal Karel Grabeljšek. V knjižnico hodim rada, ker so knjige zelo zanimive. Mojca Šajn 3. a r. osnovna šola Ivana Cankarja Seminar za vodstva osnovnih organizacij ZSMS v krajevnih skupnostih Družbenopolitično usposabljanje mladih Občinska konferenca ZSMS je v soboto, 12. marca, organizirala celodnevni seminar za novo izvoljena vodstva osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine Slovenije, v drugem mandatu po 9. kongresu ZSMS. V prvem delu seminarja so se mladi seznanili z organiziranostjo Socialistične zveze delovnega ljudstva in vlogo mladinske organizacije v fronti vseh organiziranih subjektivnih socialističnih sil znotraj SZDL. O vlogi in aktualnih nalogah SZDL je mladim spregovoril sekretar Izvršnega odbora predsedstva OK SZDL, tovariš Miloš Mauri. V nadaljevanju seminarja so se mladi seznanili s pripravami na skupščinske volitve v prihodnjem letu. O nalogah na področju priprav na volitve je govoril sekretar volilne komisije pri OK SZDL, tovariš Fortuna Franc. V razpravi so mladi ugotovili, da je nujno, da se mladinska organizacija zelo odgovorno in organizirano vključi v vse priprave na volitve, da se ne bi ponovila situacija kot ob volitvah leta 1974, koje bilo v delegacije sicer izvoljenih precej mladih, ki pa z mladinsko organizacijo niso imeli in na žalost marsikje še vedno nimajo, delovnega kontakta. Zavedajoč se pomena informiranja v mladinski organizaciji in v samoupravni družbi nasploh, so mladi na seminar povabili tovariši- Prostovoljna akcija mladincev iz Podlipe 26. februarja se je 14 mladincev iz Podlipe udeležilo prostovoljne akcije, nasipa-nja poti. Pri tem so jim pomagali rudi starejši krajani. Mladinci so opravili 87 prostovoljnih ur, starejši pa 31. Skupno so prepeljali 50 m3 materiala za nasipanje poti. co Tanjo Hrovatin. Tovarišica Hrovatinova je mladim spregovorila o nujnosti stalnega in pravočasnega informiranja o delu mladih, pa najsi je to znotraj mladinske organizacije in navzven, preko sredstev javnega obveščanja. V sklopu te teme so se mladi poleg ostalih nalog dogovorili za konkretno akcijo razširjanja glasila ZSMS „Mladina". V popoldanskem času je predsednik ZKO Vrhnika tovariš Pavel Mrak spregovoril o delu in načrtih ZKO in o nalogah, ki jih ima mladinska organizacija na področju kulturnega delovanja. Zadnja tema seminarja je bila posvečena nalogam ZSMS na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. O aktualnih nalogah na tem področju je govoril sekretar OK ZSMS, tovariš Jakob Trček. Mladi so se dogovorili, da se bodo bolj organizirano kot doslej vključevali v obrambne priprave v vseh sredinah in na vseh nivojih. Več pozornosti bodo posvetili evidentiranju možnih kandidatov za šole rezervnih vojaških starešin, akciji prostovoljnega vključevanja mladih v enote teritorialne obrambe ter obujanje revolucionarnih tradicij, z organizacijo pohodov po partizanskih poteh, razgovoru z borci NOB, prevzemu skrbništva nad spominskimi obeležji itd. Ob zaključnem razgovoru, ki ga je vodila predsednica konference mladih iz krajevnih skupnosti pri OK ZSMS, tovarišica Vera Gra-dišar, so mladi sprejeli zaključke seminarja. Ugotovili so, da bo potrebno tudi v prihodnje organizirati podobne oblike družbenopolitičnega usposabljanja vodstva in seveda tudi članstva za boljše delo v mladinski organizaciji. R.B. Delo borovniških mladincev Konec januarja je 00 ZSMS Borovnica pripravila predavanje na temo „Mladi v krajevni skupnosti", ki se ga je udeležilo 36 mladincev, članov 00 ZSMS Borovnica. Predavala je tovarišica Alenka Brglez, sekretar medobčinskega sveta ZSMS ljubljanske regije. Mladince je seznanila z ustanovitvijo krajevnega sveta, ki je potreben zaradi boljšega povezovanja s krajevno skupnostjo. Prav tako pa je za boljše delo v mladinski organizaciji potrebno tudi idejno-politično usposabljanje mladih v obliki raznih kroškov, predavanj, seminarjev. IMamiznoteniški turnir V soboto, točneje 12. februarja je 00 ZSMS Borovnica organizirala namiznoteniški turnir, na katerem so se pomerile ekipe osnovnih organizacij ZSMS v krajevni skupnosti Borovnica. Sodelovali nista le ekipi iz Donita in Lika. Turnirja se je tako udeležilo osem ekip iz petih osnovnih organizacij. Ekipe so igrale po klasičnih pravilih na pet dobljenih tekem v ekipi. Razpored tekmovalcev je določil žreb. V finalu pa sta se pomerili ekipi 00 ZSMS Breg - Pako in 00 ZSMS Borovnica, ki je tudi zmagala z rezultatom 5:4 in tako osvojila prvo mesto. Sledijo jima: Breg - Peko II, V.P. Borovnica II, Borovnica II, Osnovna šola Borovnica, Brezovica in V.P. Borovnical. Ekipa 00 ZSMS Breg Bistre do Borovnice, ki Borovnica. - Pako je bila zmagovalec štafetnega teka iz je bil posvečen 10. marcu, prazniku KS MLADINSKA ŠPORTNA OLIMPIADA Kot vsako leto doslej bomo tudi letos organizirali v počastitev meseca mladostj mladinsko športno olimpiado. Na seji predsedstva OK ZSMS so se mladi dogovorili, da je letos potrebno pričeti z olimpiado že v drugi polovici meseca aprila, saj prav v tem času praznujemo celo vrsto pomembnih jubilejev. Prav zato morajo letošnji mladinski športni olimpiadi posvetiti osnovne organizacije ZSMS in društva veliko pozornost. PRIJAVNICA ZA UDELEŽBO NA MLADINSKIH DELOVNIH AKCIJAH V LETU 1977 Ime in priimek: ................................................... Bivališče (kraj, ulica, številka): ............................, stalno: ....................................................... začasno (do kdaj): .................................... Naziv in naslov 00 ZSMS: .................................. O K ZSMS: .......................................................... Datum rojstva: .............................. Kraj rojstva: Član ZSMS od: .............................. Član ZK od: Zadolžitve v 00 ZSMS in OK ZSMS:................... Poklic oz. letnik, naziv delovne organizacije oz. šole: Izobrazba: ...................................................................... Sodeloval sem že na MDA: da, ne, na katerih: in opravljal funkcijo: Želim sodelovati na interesnem področju: ................................ (kultura, šport, marksistični krožek, urejanje glasila ipd.) S svojim podpisom izjavljam, da sem v svoji delovni organizaciji oziroma šoli uredil vse v zvezi udeležbe na mladinski delovni akciji ter dobil soglasje ustreznih organov o odsotnosti z dela oziroma pouka. Podpis predsednika 00 ZSMS: Podpis udeleženca: (Žig) Na .................... 1977 Želim sodelovati na sledeči MDA v letu 1977 (ustrezno obkroži) Nosilec MDB MDA termin Lj. Center Sutjesko I. izmena—junij Lj. Bežigrad Mariovo I. izmena—junij Lj. Vič-Rudnik i Kozara II. izmena—julij Lj. Moste-Polje Sava II. izmena—julij Lj. Šiška Kosovo III. izmena—avgust Lj. Center Kozjansko III. izmena-16.7.-6.8. Vrhnika Kozjansko IV. izmena-7.8.-28.8. Lj. Bežigrad Posočje II. izmena-24.6.-15.7. Lj. Moste-Polje Suha Krajina II. izmena-24.6.-15.7. Lj. Šiška Suha Krajina 1. izmena-2.6.-23.6. UK ZSMS Suha Krajina III. izmena-16.7.-6.8. Lj. Vič-Rudnik Brkini I. izmena-2.6.-23.6. Kočevje Brkini II. izmena-24.6.-15.7. Litija in Ribnica Brkini III. izmena-16.7.-6.8. Kamnik Brkini IV. izmena-7.8.-28.8. Domžale Slovenske Gorice 1. izmena-2.6.-23.6. Grosuplje Slovenske Gorice II. izmena-24.6.-15.7. Logatec Slovenske Gorice III. izmena-16.7.-6.8. Lj. Vič-Rudnik Slovenske Gorice IV. zmena-7./.-28.8. Lj. Šiška Slovenske Gorice II. izmena-24.6.-15.7. MLADINKE, MLADINCI! Vabimo vas, da svoj prosti čas preživite v mladinskem klubu, kjer se lahko vključite tudi v eno od organiziranih oblik dela 00 ZSMS kot so kultura, šport, idejnopo-litično delo, ljudska obramba, informiranje itd. MLADINSKI KLUB JE ODPRT: torek, od 18. ure do 21. ure četrtek, od 18. ure do 21. ure sobota, od 17.ure do 22. ure nedelja, od 16. ure do 21. ure Dvorišče slovenske kmetije v Ločah Po razgovoru na dvorišču smo si ogledale še hkv in kar nam je tisti dan najbolj padlo v oči, ne samo na tej kmetiji ampak povsod, kjer smo se vozili, je bila izredna čistoča in urejenost okoli hiš. Delček tega bi veljalo prenesti tudi k nam! Ženske so pač ženske. Obkolile so gospodarja in hotete zvedeti vse S šopom rdečih nageljnov so nas pričakali tudi v hiši župana Janka Ogrisa, kjer je sto udeleženk že čakalo kosilo 200 vrhniških kmetic na slovenskem Koroškem ZAPIS POTI PO SLOVENSKI KOROŠKI Svet za vprašanja družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri OK SZDL, je v počastitev dneva žena, skupaj s Kmetijsko zadrugo, Službo za pospeševanje kmetijstva in Kmetijsko zemljiško skupnostjo — te so tudi finančno podprle — pripravil strokovno ekskurzijo za naše žene — kmetice, na slovensko Koroško. Že sam podatek o tem, da se je na ekskurzijo prijavilo kar 200 kmetic, veliko zanimanje pa je bilo tudi med ostalimi ženami, nam pove, kako primerna je bila tovrstna oblika praznovanja tega dne. 17. marca smo se kar s štirimi avtobusi odpeljali iz Vrhnike preko Ljubelja, kjer so nas čakali koroški vodiči, ki nam jih je preskrbela Zveza slovenskih kmetijskih zadrug iz Celovca, v Št. Jakob v Rožu, kjer nas je pozdravil zastopnik prve Kreditne slovenske zadruge. Že na tem mestu moram zapisati, da smo bili izredno presenečeni nad sprejemom in sploh celotno organizacijo našega ,.izleta", za katero se moramo še zlasti toplo zahvaliti Zvezi slovenskih kmetijskih zadrug, s katero smo Vrhničani ob tej priliki navezali še tesnejše stike. Ker je bilo udeleženk res lepo število, smo se že takoj po zajtrku razdelili v dve skupini in si tako vsaka skupinazase, ogledali dve preusmerjeni kmetiji. Prva skupina kmetijo in hlev kmeta Hobjana v Ločah (na fotografiji), druga pa hlev pri predsedniku Slovenske kmečke zveze in odborniku Zveze slovenskih zadrug v Celovcu, Antonu Krušiču v Velinji vasi. Kmetice so si z zanimanjem ogledovale vse, kar se je dalo videti in poslušale razlago lastnikov kmetij ter koroških in naših strokovnjakov, ki so nas spremljali. Udeleženke so v razgovoru primerjale pogoje kmetovanja pri nas in v krajih, ki smo si jih ogledali. Tako kot v naši občini je tudi njihova osnovna proizvodnja usmerjena v pridobivanje mleka in odkup tega je, tako kot pri nas, organiziran po vaseh. Koroški kmet dobi za odkupni liter mleka 3 šilinge, kar v našem denarju znese približno 3 dinarje. Tisti, ki pa mleko proda sam stranki na dom, dobi za liter več, vendar pa mora, po dogovoru med proizvajalci, Mlekarski zadrugi od prodanega litra plačati v našem denarju 2 dinarja. Za tako prodano Da pa po slovenskih krajih na Koroškem niso hodile samo ženske, objavljamo fotografijo predstavnika mladih zadružnikov, Hladnik Gabrijela iz Verda Prav gotovo sta bili najstarejši udeleženki izleta Pezdir Marija iz Lukovice in Kršmanc Ivana iz Dragomerja, obe stari že čez sedemdeset let Pozdravne besede predsednice Združenja slovenskih žena, tovarišice Helene Kuhar — Jelke,v novem hotelu V pogovoru z ženami v Železni Kaplji smo zvedele marsikaj o njihovem življenju, delu in o boju za obstanek našega naroda onstran meje mleko dobi torej kmet približno isto vsoto, kot če bi ga prodajal preko zadruge in to kaže na solidarnostno izenačevanje pogojev med proizvajalci v neposredni bližini mest in v odmaknjenih vaseh. Kljub nizki odkupni ceni mleka pa je kmetija Antona Krušiča v Velinji vasi, ki meri 30 ha — to si je ogledala naša druga skupina, in jo žal nimamo na fotografiji, rentabilna, saj goje kar 46 glav živine, ki jo v glavnem pasejo na urejenih pašnikih, s pašno-košnim sistemom. Dohodek si ta slovenska kmetija ustvarja predvsem z visoko produktivnostjo in organizacijo dela, sicer bi bile anuitete na mehanizacijo, ki jo imajo na kmetiji, previsoke. Na kmetiji, kjer se s kmečkimi deli v glavnem ukvarja le gospodar in njegova žena, otroci so namreč še vsi v šoli, pa poleg govedi rede še plemenske svinje. Na drugih kmetijah pa se v glavnem poleg govedoreje ukvarjajo še s kmečkim turizmom; eno od teh kmetij pa si je ogledala prva skupina v Ločah. Vse udeleženke smo se nato po kosilu, ki je bilo tudi ločeno, in po že malce utrujajoči vožnji, zbrale v novem hotelu v Železni kaplji, kjer so nam članice Združenja slovenskih žena pripravile prisrčen sprejem. V čudovitih prostorih novega hotela smo posedle in se zaklepetale z našimi ženami, ki se iz dneva v dan bore za obstoj našega naroda onstran Karavank in za njegove osnovne pravice, ki mu gredo. Kar prehitro je prišla ura odhoda - vmes je bilo treba skočiti še v trgovino in zapraviti zadnje šilinge, ki so ostali, pa če ne za drugega, za kakav — in posloviti se je bilo treba od koroških žena, od prijaznih vodičev in od zadnjih slovenskih krajev onstran meje ter preko Jezerskega proti Kranju in nato dornov. T.H. Šopke cvetja, s katerimi so nas tistega dne pozdravili na Koroškem, smo zvečer položili k Cankarjevemu spomeniku ORGANIZIRANO V PRIPRAVLJANJE PROSLAV IN PRIREDITEV Letos proslavljamo Predsedstvo občinske konference SZDL je na redni seji v mesecu marcu razpravljalo tudi o organizaciji proslav in drugih prireditev v naši občini. Da bi zagotovili kontinuiteto in razvijanje tradicij naše revolucije in narodnoosvobodilne borbe, predvojnega delavskega gibanja ter posameznih prelomnih dogodkov iz naše politične, gospodarske in kulturne zgodovine, morajo biti naši delovni ljudje in občani, ki so pobudniki takih praznovanj in se odločajo za tovrstne akcije, predvsem politično osveščeni v prizadevanjih, da svoj kraj, delovne organizacije ter delovne dosežke tesneje povezujejo s celotnim našim družbenim dogajanjem To pa še ne pomeni, da smo tudi doslej vselej pri pripravljanju različnih proslav in prireditev sledili tem družbenim ciljem. Da pa bi zagotovili čim bolj smotrno in učinkovito programiranje in organiziranje proslav in drugih prireditev v občini Vihnika je predsedstvo občinske konference SZDL Vrhnika na svoji seji dne 14. marca 1977 sprejelo SKLEP O ORGANIZIRANJU PROSLAV IN DRUGIH PRIREDITEV TITOVA ŠTAFETA Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije Vrhnika vabi mlade, delovne ljudi in občane iz naše občine, da se v čim večjem številu udeleže svečanega sprejema zvezne Titove štafete, ki bo v torek, 19. aprila 1977 ob 15. uri pred Domom JLA in ob 15.30 pred trgovino Mercator v Borovnici. 1. S tem sklepom se: — ureja postopek oblikovanja vsakoletnega programa proslav v občini — zagotavlja vsebinska usklajenost programa z družbenopolitičnim zgodovinskim in kulturnim pomenom posameznih dogodkov, — zagotavlja usklajenost programa z vsakoletnimi materialnimi možnostmi, — v skladu z značajem posamezne proslave ali prireditve, določa način izbire govornikov na proslavah in oblikuje načela za organiziranje drugih proslav v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela, družbenih organizacijah in društvih v občini, za katere koordinacijski odbor za proslave pri predsedstvu občinske konference SZDL Vrhnika oceni, da je njegov pomen tolikšen, da je na njih potrebno zagotoviti pomoč oziroma sodelovanje z organizatorji teh proslav ali prireditev. Idejnopolitični in vsebinski poudarki, na katerih je zasnovan vsakoletni program proslav v občini, morajo biti v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela ter družbenih organizacijah in društvih. 2. Vsi družbenopolitični dejavniki, ki sodelujejo pri oblikovanju programa proslav v občini, pripravijo vsako leto do konca lastne programe proslav, opredelijo značaj teh proslav in pripravijo predlog tistega dela programa, ki bi po njihovi oceni sodil v program proslav v občini. Ta program predložijo kordi-nacijskemu odboru za proslave do 30 novembra. Predlogi morajo vsebovati: — politični, zgodovinski in kulturni pomen in idejnopolitični smoter proslave, — organizatorja proslave, — predlog pripravljalnega oziroma častnega odbora, — čas in kraj proslave, — način informiranja javnosti o proslavi, — načrt potrebnih finančnih sredstev in vire za njihovo zagotovitev. Vsakoletne proslave krajevnih in občinskega praznika, srečanje enot NOB, obletnice pomembnih dogodkov krajevnega in občinskega pomena, obletnice organizacij združenega dela, odkritje spomenikov ipd., sodijo v pristojnost nosilcev in prirediteljev v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in družbenopolitičnih organizacijah in društvih razen v primeru, ko je ugotovljen občinski pomen, ki so odgovorni za njihovo vsebinsko zasnovo in za zagotovitev potrebnih sredstev. Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti družbene organizacije, društva ipd. sami, s svojimi sredstvi in možnostmi organizirajo svoje jubilejne in podobne prireditve s tem, da predloge za take prireditve predhodno uskladijo v kordina-cijskem odboru za proslave pri predsedstvu občinske konference SZDL. Proslave ali prireditve, ki posegajo na širše območje — ob obletnicah najpomembnejših dogodkov iz NOB ali narodne zgodovine in kulture — je treba pripraviti na podlagi predhodne uskladitve predloga v kordinacijskih odborih za proslave pri predsedstvu občinske konference SZDL ter ob pravočasni zagotovitvi potrebnih sredstev. Nosilci takih proslav so samoupravni, družbenopolitični ali drugi dejavniki v občini, kjer naj bi proslava bila. 4. Koordinacijski odbor za proslavo vsako leto s sklepom povabi vse organizatorje proslav ali prireditev, da mu sporočijo, katere proslave naj bi prišle v izbom proslav v občini kakor predlogi tistih proslav ali prireditev, ki so po njihovi oceni tolikšnega družbenega pomena, da je upravičena pomoč oziroma sodelovanje z organizatorji proslav in drugih prireditev. Po možnosti tudi sami predlagajo, kakšno pomoč potrebujejo. Na podlagi prejetih predlogov izdela koordinacijski odbor predlog programa proslav v občini. Predlog mora biti izdelan na osnovi kriterijev, ki jih koordinacijski odbor oblikuje vsako leto na podlagi širše družbeno uveljavljenih izhodišč, ob upoštevanju programa proslav republiškega pomena. Istočasno kordinacijski odbor obranvava tudi predloge za druge prireditve v regijah, občini, krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela, samoupravnih in- teresnih skupnostih ter družbenih organizacijah in društvih oceni ali je njihov pomen takšen, da je potrebno zagotoviti pomoč oziroma sodelovanje z organizatorji. Organizatorji proslav ali drugih prireditev bodo vse obveznosti in postopke, povezane s pripravo in izvedbo proslav, urejali samo na način, ki je v skladu z določili tega sklepa. V kolikor pride do neposrednih dogovorov med organizatorji različnih proslav in ostalih prireditev, ki ne bodo zajete v program proslav v občini oziroma drugih proslav in prireditev, so organizatorji obvezni o tem obvestiti kordinacijski odbor in mu tako omogočiti opravljanje njegove uskla-jevalne vloge. 7. V primeru, da novo nastale ali druge nepredvidene okoliščine ali družbene potrebe narekujejo organizacijo širših družbenih manifestacij, ki niso vključene v program proslav v občini v program drugih proslav, sklepa o vsebini in obsegu manifestacije in o govorniku Izvršni odbor predsedstva OK SZDL Vrhnika na predlog izvršnih organov družbenopolitičnih organizacij, koordinacijskega odbora ali na lastno pobudo. 8. Praviloma naj bo pokroviteljstvo kolektivno, zastopa pa naj ga član organa, ki ga ta posebej določi. Pomen prireditve, razloge za pokroviteljstvo in potrebna sredstva, ki so s takim pokroviteljstvom povezani, organizatorji prireditve predložijo hkrati z zaprosilom za pokroviteljstvo organu ali organizacije, ki je zaprošen za pokroviteljstvo. Ta organ ali organizacija zaprosi za mnenje o tem predlogu koordinacijski odbor za proslave pri predsedstvu OK SZDL. V primeru, da organizatorji obe-ležitve pomembnega družbenega, političnega, zgodovinskega ali kulturnega dogodka praznovanja povezujejo s posta vitvijo spominskih obeležij, so dolžni svojo odločitev sprejeti ob vsestranskem upoštevanju družbenopolitičnih in družbenoekonomskih prizadevanj našega družbenega razvoja. Predsednik OK SZDL Slovesnosti na Vrhniki Titovi prazniki in jubileji so bili in so še vedno prazniki mladosti, zato ni golo naključje, da se tudi v tem letošnjem jubilejnem letu začenjajo proslave in prireditve prav v teh najlepših dneh, v dneh cvetoče pomladi. Letos poteče 85 let, kar se je rodil ta največji sin naših narodov in prav zato bo letos praznovanje še posebno toplo in slovesno. Letos je poleg tega, tudi 40 let kar je stopil na čelo ZKJ in potem pod njenim okriljem popeljal naše narode skozi revohicip in narodnosvobodilno borbo k svobodi in lepšemu življenju. Prav tako letos poteče 40 let od znanega dogodka na Čebinah -ustanovitve KPS. Da se ti dogodki dostojno proslave je bil na Vrhniki pod okriljem Občinskega komiteja ZK Vrhnika, ustanovljen posebni odbor za proslave, ki se bodo zvrstile na Vrhniki. Odbor je takoj začel z delom in pripravami. Tako bo že 22. aprila v Cankarjevem domu občinska proslava ob 40. letnici KPS, prihoda tovariša Tita na čelo partije in 85. letnice njegovega rojstva. Ob tej priliki bo bogat kulturni program. 23. aprila pa bo pohod mladine po partizanskih poteh. V aprilu bodo tudi štiri predstave filmskega gledališča na tematiko NOB. Vzporedno s tem bosta tudi dve pomembni slikarski razstavi in sicer: Od 1. aprila do 7. maja - razstava del „Partizanski obrazi" iz albuma Božidarja Jakca in 14. parila bo odprta razstava olj vrhniškega rojaka - slikarja Aca Dremlja „Dolomitski ciklus" v Domu JLA na Vrhniki. Na predlog tovariša Franceta Popita je odbor že zbral podatke o aktivistih med vojno in povojnih aktivistih in skojevcih. Najbolj zaslužni med njimi so že predlagani za odlikovanja in priznanja, ki jih bodo prejeli enkrat v tem letu na prireditvi v Cankarjevem domu. Odbor je sklenil, na predlog starih aktivistov, da se obnovi, oziroma postavi na Ljubljanskem vrhu kurirska postaja TV 17 in to takšna in na istem mestu, kakor je bila med narodnosvobodilno vojno. V zvezi s tem je odbor zaprosil vrhniška podjetja za pomoč, prva se je odzvala IUV, ki je s svojimi strokovnimi delavci omogočila, da baraka že stoji. Postavljena je bila 26. marca, ko je bila prosta sobota. Pri delu so sodelovali tudi mladinci, vojaki vrhniškega garnizona in starejši aktivisti. Ob tej priliki so bile tudi markirane nekdanje kurirske poti Odbor ima v načrtu tudi postavitev nekaj obeležij za Ljubljanskim vrhom. Otvoritev te kurirske postaje se predvideva za 4. julij in ob tej priliki bi se tam izvedle večje vaje teritorijalnih in drugih enot. Po vaji pa bi bil pri postaji zbor enot, kratek govor in otvoritev. Predlog starih aktivistov je, da bi ta prireditev postala tradicionalna, za to pa naj bi skrbeli organizaciji ZB in SZDL Vrhnika. Za dosedanje prispevke in delo se odbor toplo zahvaljuje organom samoupravljanja in vodstvu IUV, mladini in Garnizonu Vrhnika z željo, da bi jih tudi ostali posnemali in doprinesli svoj delež k čim lepši proslavitvi jubilejnega leta. Poleg teh glavnih prireditev bodo še druge proslave in prireditve, s katerimi bomo skušali čim bolj svečano in dostojno proslaviti te pomembne obletnice v tem jubilejnem letu. V imenu pripravljalnega odbora se še enkrat najlepše zahvalim vsem, ki so že dosedaj nesebično pomagali pri organiziranju omenjenih prireditev in upam ter želim, da bodo tudi v prihodnje ostali aktivni in zvesti sodelavci pri izvajanju začrtanega programa. PeJIČ TOMISLAV Obisk dveh mladincev v domu počitka Nisem se mogel načuditi, s kolikšno toplino besed sem bil sprejet, ko sem stopil v Dom počitka, s toplino besed, ki so prihajale iz dna srca direktorice doma, tovarišice Nade Žnidaršič, s katero sva se, ko sem ji pojasnil namen mojega prihoda, zapletla v prijazen pogovor. Čut človečnosti in spoštovanja do starih ljudi pri tovarišici Nadi, kot tudi drugih, ki skrbe za domce, je tisto, kar je naredilo name največji vtis. s pomočjo tovarišice Nade sem si dom tudi ogledal, a ker ni bilo dovolj časa, sem se vrnil tja še v soboto dopoldne, da bi izvedel še kakšno stvar več od samih oskrbovancev, pa naj bo ta stvar dobra ali slaba. Za začetek sem se ustavil v sobi, kjer sta nastanjena prijazna zakonca Lukančič, ki sta me prijazno sprejela. Mama je sedela pri oknu in pridno klekljala, mož pa, za katerega sem kasneje zvedel, da je glava sobe, je bil zatoplen v časopis. Pogovor med nami je kmalu stekel in nihče, kdor sam ne poizkusi, ne ve, kako zanimivi so taki pogovori. „Pritoževati se res ne morem. Vsega imam dovolj, hrane celo preveč. Toplo sami vidite, da kot mi je povedala, se dobro počuti. Povedala je, da se z vsemi ženicami dobro razume in da žive kot sestre. ,,Čas si krajšamo z igranjem domine, velikokrat pa igramo tudi „Človek ne jezi se".Nikoli nisem jezna če izgubim, saj eden mora, ali ne? ", je rekla in se nasmehnila. V dom je prišla Marija po lastni volji in ji zato sploh ni žal. „Na drugi strani hodnika se žene včasih tudi s porečejo in tudi mi slišimo njihovo vpitje. Sestre in sama tovarišica direktorica so zelo prijazne in vesela sem, da tako lepo ravnajo z nami, še zlasti, ker znajo potrpeti tudi ob kakem tečnežu. Pa raje nič ne pišite in me ne slikajte, saj še ne vem" veliko, ko sem tako kratek čas tu", je še rekla in se mi nasmehnila v pozdrav. Ko sem stopil nadstropje višje, sem na koncu hodnika opazil moža, ki sta bila zatopljena v delo. Prav to pa meje zvabilo, da sem se jima približal. Prečudovito narejeni miniaturni kozolci, hlevi in ostalo me je tako zanimalo, da bi kmalu pozabil pozdraviti. S tem zanimivim delom se ukvarjata tovariš Baraga in tovariš Marjan Zidenšek, še zlasti ob deževnih dnevih in za krajšanje dolgih ur. Oba pa sta zadovoljna z življenjem v domu, saj imata tu za vse najbolje preskrbljeno. je bilo težko in najraje bi odšla domov", pripoveduje žalostno, ko se spominja tistih časov. No, kasneje se je privadila na življenje v domu in zdravje se ji je ob skrbni negi začelo boljšati. Zdravniki ji celo obljubljajo, da bo dom lahko zapustila in šla domov, kar jo najbolj veseli, čeprav ne skriva, da ji je tu všeč. „Ta dom je res v redu. Vse je dobro, tudi prepirov ni in ker je najvažnejše, osebje je več kot izvrstno, le to me moti, da se tu ne dobi dietne hrane, kajti veliko nas je z visokim krvnim pritiskom in sladkorno boleznijo in bi nujno potrebovali dietno hrano. Tudi glede cene se ne pritožujem, saj danes vse veliko stane", je dejala ob slovesu in me povabila, da jo še kdaj obiščem. Prijazne in zgovorne ženice, ki sem jih nato srečal na hodniku, so me odpeljale v sobo tovarišice Šašelj Terezije. Že po njenih prvih besedah sem spoznal, da govorim z jc, oskrba pa je tudi zelo dobra. Čas mi mineva ob klekljanju, kadar pa je lepo vreme, greva z možen tudi ven", je vedela povedati Lu-kačičeva mama, nato pa si je še njen mož snel očala in še sam dodal: „Res nama ne manjka ničesar. Bolje je za naju, da sva tu, kot pa, da bi se mučila z delom in živela kje v samoti. Sam najraje prebiram časopise, tako mi nikoli ni dolgčas. Ampak delal bi še zmeraj rad. Edino kar v domu pogrešam, je delavnica. Tam bi se najbolje sprostil, še vedno bi rad nasadil kakšne vile ali naredil grablje, saj je v okolici veliko kmetov." Iz tega prvega pogovora sem izvedel same pohvalne stvari. Oskrbovanka je zadovoljna z vsem, njen mož pa si želi delavnice, v kateri bi lahko delal stvari, ki danes počasi tonejo v pozabo, stvari, ki jih mladi ne znajo delati, so pa še vedno potrebne. Naključje je naneslo, da sem nato na hodniku srečal priletno ženico, ki se mi je predstavila kot Marija Trepalj. V domu je še novinka, dobra dva meseca je tu, a Da ne bi motil njunega dela sem odšel z gospo, ki me je kar sama povabila v svojo prijazno sobico. Krasen prtič, poln raznobarvnih nitk, ki ga je sama izdelala, je bil dovolj prisrčen pozdrav zame, ko sem vztopil. Jelka Korošec ima za seboj težke ure. Doma je iz Cerknice. Ogenj v spalnici in možganska kap sta povzročila, da je leto dni preživela v bolnišnici in ko se je njeno zdravje izboljšalo, je prišla v Dom počitka na Vrhniko. „Sprva intiligentno in učeno ženo. Doma je iz Ljubljane, kjer je bil njen mož sodnik do leta 1961, ko mu je delo prekinila smrt. Prijazna žena Terezija je bila učiteljica. Po srčnem infarktu sojo otroci dali v dom, da bi si opomogla in bila pod stalnim zdravniškim nadzorom. Njeno zdravje se je ob pomoči zdravnika specialista že zelo izboljšalo, tako da že veliko časa preživi med svojimi v Ljubljani. Tudi gospa Šašelj se ni pritožila na oskrbo v domu, le hrana ji zaradi prevelikih količin sladkorja v krvi ne ustreza, a dietne hrane ne dobi, kdor pa jo želi, jo mora še posebej plačati. „Res dobro in v lepem kraju sem in sem z vsem zadovoljna. Le včasih se kateri od moških preveč napije, pa tudi to prenesemo. Sestre so zelo v redu, edino za snažile se mi zdi, da so preslabo plačane za svoje delo", je povedala gospa Šašelj in mi ob slovesu še pokazala knjige, s katerimi si krajša čas, nato pa sva si podala roki v pozdrav do naslednjega srečanja. Ko sem bil ponovno na hodniku zopet nisem mogel mimo prijaz- nega moža, ne da bi se ustavil in pozdravil. In ker so stari ljudje zgovorni, se je med nama takoj razvil pogovor.: „V domu sem že trinajsto leto. Najprej sem bil v starem domu nasproti cerkve, saj veste kje. No, tisti dom, pa ta danes, je kot noč in dan, saj je novi dom opremljen tako kot kak boljši hotel. Spominjam se starih »sabelj", nekaj jih je že pomrlo, koliko smo pridelali na vrtu, ki je bil okrog starega doma. Zelo mi je žal, da tukaj nimamo nobene njivice in kar malo osamljen se počutim tu brez dela. Tukaj je kar dobro, tudi drago se mi ne zdi, saj me tukaj vse pošlihtajo in operejo. Res se nimam kaj pritoževati, tako ali tako se mi zdi dobro, kajti tu le še konca čakam", je dejal Jože Sterle in hotel oditi, pa sem ga prijel za rokav, ga malce grdo pogledal in mu jih zaželel še vsaj taj do stotice če ne več, nakar je odšel, jaz pa sem se pridružil ženi, ki je čistila hodnik. Marija Merlak je v domu čistil-ka. Zanimalo me je njeno delo in še nekaj vprašanj sem ji postavil, nato pa mi je odgovorila: „Delam eno soboto in eno nedeljo v mesecu. Pri delu je najtežje to, ker nisem iz Vrhnike, stanujem namreč v čuvajniški hišici ob železnici blizu odseka ceste proti Zaplani. Nimamo ne elektrike ne vode, upam pa, da bomo dobili stanovanje v bloku, vsaj obljubljajo nam ga. S plačo sem kar zadovoljna, saj so či-stilke drugje še slabše plačane." Tako mi je pripovedovala žena, ki čisti v domu, da preživlja sebe in svojo družino. Sita je plinske luči, mi je povedala in morda jo bodo naše matere, ki so nekoč prale perilo na roko, lažje razumele kot pa bi naši otroci lahko razumeli njene, ki žive brez filmov, risank in druge vrste zabav, ki jim jih nudi sodobno življenje. Dom počitka je nedvomno ena tistih vrhniških ustanov, ki jo Vrhničani vse premalo poznamo. Nihče, kdor sam ne vidi ne more vedeti, kako preskrbljeni in zadovoljni so ljudje v Domu počitka, razen tistih morda, ki niso prišli vanj na lastno željo. Ko govorimo o osamljenosti starih ljudi se moramo zavedati tudi tega, da bi lahko mladina veliko pripomogla k temu, da bi ta občutek pri njih kar najbolj preprečili. V domu bi se namreč marsikatero dekle lahko naučilo plesti in marsikateri fant bi se naučil kaj koristnega. Šolarji bi morali sami obiskovati ostarele, ne da jih morajo k temu spodbujati tovariši učitelji, kajti vsak mlad človek, ki spoštuje starega človeka, bo tudi sam spoštovan. Zmotno je, ko mladina misli, da lahko uspe le v športu, še zdaleč ni prav, da mladi mislijo, da so „frajerji" le v oguljenih kavbojkah, dolgih laseh irT še v čem, pri tem pa nihče niti po- misli ne na babico, ki sameva doma, kjer je že 20 let priklenjena na posteljo. Zato, fantje in dekleta, moramo se zavedati, da na svetu nihče nima-pravice biti srečen sam in kdor bo gledal, da bo srečo delil z vsemi, bo resnično, verjemite mi, največji frajer, kdor pa se tega ne bo držal, bo spoznal napako, ko bo star. Pogovarjal se je FRANCI TRŠAR Slikovno opremil JANKO LAMPE Telefonska številka uredništva 70-325 ČLANI SZDL, OBČANKE IN OBČANI, DELOVNI LJUDJE! Obveščamo vas, da vas bodo v teh dneh ali pa so vas že, obiskali aktivisti Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije z nalogo, da zberejo članarino SZDL. Po sklepu predsedstva OK SZDL Vrhnika znaša članarina SZDL največ 12 dinarjev na leto. Krajevne konference SZDL lahko določijo tudi nižjo članarino. Vsa sredstva, zbrana s članarino, ostanejo v celoti v uporabi krajevnih konferenc SZDL in se smejo trositi po njihovem finančnem načrtu. Ponovno vas pozivamo, da se odzovete! KRAJEVNE KONFERENCE SZDL OBČINE VRHNIKA Socialistična zveza delovnega ljudstva In Zveza sindikatov Slovenije Številka poplsnice Datum ............................... 19 POPISNICA EVIDENTIRANEGA MOŽNEGA KANDIDATA Natančen naziv predlagatelja:................................................................................................................................................. (Priimek in ime) Tovariš-ica:............................................................................................... Naslov stalnega prebivališča: Občina: ..................................................................................................... Kraj. skupnost: Naselje, kraj .............................................................................................. ulica ..................... Natančen naziv organizacije združenega dela, kjer je možni kandidat v delovnem razmerju št. Datum rojstva: | Spol: ženski Ž moški M | | Narodnost: Stopnja dosežene strokovne izobrazbe ali kvalifikacije: visoka izobrazba = 1 višja izobrazba = 2 srednja izobrazba = 3 nižja izobrazba = 4 Dosežena akademska stopnja: doktorat = 1, magisterij = 2. specialist = 3 Poklic: a) poklic za katerega je izšolan ali izučen: .................................................................................................................................................................. visokokvalificiran = 5 kvalificiran = 6 polkvalificiran = 7 nekvalificiran = 8 b) delo, ki ga opravlja (naziv delovnega mesta po sistemizaciji): c) ali je delovno mesto vodilno: »DA« »NE« Članstvo v ZK: Utemeljitev predloga: KAKO IZPOLNIMO POPISNICO Podatki na popisnici morajo biti vpisani s pisalnim strojem, eventuelno s čitljivimi tiskanimi črkami. GLAVA POPISNICE — Najprej vpišemo datum, ko je bil možni kandidat evidentiran. Zaporedno številko popisnice vpiše koordinacijski odbor za volitve v TOZD oziroma v KS. — Pri opredelitvi predlagatelja vpišemo polni naziv organizacije, društva, organa ipd., ki je možnega kandidata evidentiral, npr.: Osnovna organizacija sindikata TOZD »Pletenina« Ljubljana: zbor delavcev TOZD »Valkarton« Logatec, Svet krajevne skupnosti »Ivan Cankar«, Framska 1, Maribor; Gasilsko društvo Podpesek, Vrhnika; Svet delovne skupnosti osnovne šole »Jarenina« Lenart. OSEBNI PODATKI — Priimek vpišemo z velikimi črkami, ime z malimi črkami, npr.: MARKOVlC Dragica. — Pri podatkih prebivališča vpišemo naziv občine, nato naziv krajevne skupnosti, naselja ali kraja, ulico in hišno številko. — Pri vprašanju o zaposlitvi evidentiranega možnega kandidata, vpišemo polni naziv in naslov njegove OZD, npr.: »Lesna« Slovenj Gradec, TOZD »ŽAGA« Mislinja, ali drug primer: »Instalacija«, Kamniška48a, Ljubljana. Za občane, ki niso v delovnem razmerju vpišemo, s katero dejavnostjo se ukvarjajo, npr.: svobodni poklic — kipar, zasebni obrtnik — mizar, zasebni kmetijski proizvajalec, itd. — Pri rojstnih podatkih vpišemo dan, mesec in leto rojstva z arabskimi številkami, npr.: 17. 7. 1930. — Pri spolu obkrožimo črko za ustreznim odgovorom. — Pri narodnosti vpišemo narodnost ali etično pripadnost (po lastni opredelitvi), ki ji evidentirani možni kandidat pripada. — Stopnjo izobrazbe ali kvalifikacije za evidentiranega možnega kandidata opredelimo tako, da ob upoštevanju dejansko dokončane šole, za katero ima evidentirani možni kandidat ustrezno listino, obkrožimo tekočo številko za navedeno stopnjo šolske, oziroma strokovne izobrazbe. Za evidentirane možne kandidate, ki so dosegli eno od navedenih akademskih stopenj, prav tako obkrožimo tekočo številko z ustreznim odgovorom. — Pri poklicu v rubriki »a« vpišemo osnovni poklic, ki si ga je evidentirani možni kandidat pridobil s šolsko izobrazbo, izučitvijo ali priučitvijo, npr.: strojni ključavničar, ekonomski tehnik, učitelj, zdravnik ipd. — V rubriki »b« vpišemo delo, ki ga evidentirani možni kandidat aktivno opravlja, (po možnosti vpišemo tudi naziv delovnega mesta po sistemizaciji) npr.: knjigovodja, učitelj, medicinska sestra, zdravnik, mizar, kmetijski proizvajalec. Pri svobodnih poklicih vpišemo: odvetnik, kipar, slikar, pisatelj ipd. — Za evidentirane možne kandidate, ki niso v aktivnem delovnem razmerju, vpišemo: upokojenec, gospodinja, študent, učitelj, invalidski upokojenec ipd. — V rubriki »c« obkrožimo odgovor »DA« takrat, kadar evidentirani možni kandidat zaseda vodilno delovno mesto, odgovor »NE« pa obkrožimo, če evidentirani možni kandidat ne zaseda vodilnega mesta. Pod vodilno delovno mesto mislimo individualne poslovodske organe, člane kolegijskih poslovodnih organov in druge delavce na delovnih mestih, ki jih statut OZD opredeluje kot vodilne delavce. — Ce je evidentirani možni kandidat član ZK, ali če je bil udeleženec NOB, obkrožimo ustrezen odgovor »DA«, oziroma »NE«. — V rubriki: »možni kandidat je evidentiran« vpišemo družbeno funkcijo in nivo, za katerega evidentiranega možnega kandidata predlagamo, npr.: za člana delegacije TOZD ali KS, ki delegira svoje delegate v skupščino DPS, skupščine SIS, za člana DPZ občinske skupščine, za člana delavskega sveta, za člana upravnega odbora čebelarskega družtva. za člana IS občinske skupščine, za člana komisij pri skupščinah DPS, za člana izvršnega organa 00 sindikata, za člane sveta KS, za člana organov družbenopolitičnih organizacij, za sodnika porotnika ipd. — Pri utemeljitvi predloga na kratko obrazložimo, zakaj je možni kandidat evidentiran tako, da navedemo njegove osnovne lastnosti, sposobnosti, delovne uspehe in nagnenja, njegovo družbenopolitično dejavnost, odnos in njegovo vključenost v sistem samoupravljanja, itd. OPOMBA Popisnico za evidentiranega možnega kandidata predlagatelj izpolni v dveh izvodih, ki jih pošlje koordinacijskemu odboru za volitve v TOZD, oziroma KS. EVIDENTIRAMO (popisujemo) MOŽNE KANDIDATE Občani in delovni ljudje! Vključite se v akcijo evidentiranja možnih kandidatov za volitve, ki bodo v prihodnjem letu. Dolžnost nas vseh je, da evidentiramo najboljše sodelavce, sokrajane za vse pomembne družbenopolitične funkcije v delovnih organizacijah, v kraju, v družbenopolitičnih organizacijah in v društvih. Izbira potencialnih kandidatov je v vaših rokah. Do konca aprila lahko dobite popisnice pri krajevnih konferencah SZDL, osnovnih organizacijah sindikata in pri občinski konferenci SZDL. Notranjska bo slavila Letos septembra bo že tretje srečanje aktivistov OF in borcev NOV Notranjske. Srečanje je bilo že v Cerknici in pred dvema letoma v Logatcu, letos pa bo na Vrhniki. Predsedstvo OK SZDL je že imenovalo organizacijski odbor, ki ga vodi predsednik skupščine občine Vrhnika, dipljng. Branko Stergar. Upamo, da bomo vse sile zastavili zato, da se bodo aktivisti OF, borci NOV in občani iz občin Cerknica, Logatec, Vič-Rudnik in Vrhnike prijetno počutili na tej množični manifestaciji Notranjske. NOVOSTI V KNJIŽNICI STROKOVNA LITERATURA: Andoljšek I.: Naš začetni bralni pouk in učbeniki zanj Udeleženke proslave 8. marca iz Sinje Gorice, se zahvaljujejo Krajevni konferenci SZDL in Krajevni skupnosti Sinja Gorica za organizacijo srečanja ob dnevu žena. 19. APRILA 1977 IZOBESIMO ZASTAVE V POČASTITEV TITOVI ŠTAFETI Železniška postaja Verd ob otvoritvi proge Dunaj - Trst Belan B.: Avdiovizualne komunikacije kot družbeni fenomen in njih vpliv na mlade BenkoV.: Mednarodni odnosi Buda M.: Samoupravni splošni akti in nekatera določila sindikalne liste Buda M.: Osnove za uveljavljanje načela delitve po delu Bunc M.: Temelji marksistične politične ekonomije Bezlaj F.: Etimološki slovar slovenskega jezika I. del Capone C: Mati in otrok Čermelj L.: JožefStefan Gorenc I.: Informatika in uporaba avto matske obdelave podatkov Hočevar F.: Prosti čas Hrovat M.: Prishologija dela z osnovami didaktike Franković D.: Marksistično izobraževanje v šoli Jan I.: Dražgoše in dražgoška bitka Kolar N.: Primeri metodičnih enot za izvedbo programa priprave otrok na šolo Kristan I.: Družbena ureditev SFRJ Marx K. - F. Engels: O religiji Oman I.: Teorija in praksa poklicnega usmerjanja Peta konferenca voditeljev neuvrščenih držav v Oolombu Platon: Država Pečjak M.: Kuharska umetnost Azije Ran t M.: Operativna priprava proizvodnje Skubic T.: Naloge iz višje matematike ŠkerjanecJ.: Ekonomika SFRJ Tomšič V.: Ženska delo družina družba Toporišič J.: Slovenska slovnica furk I.: Uvod v ekonomiko delovne organizacije Vukadinović R.: Evropska varnost in sodelovanje Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi Zgodovina človeštva V srb oh rva tskem jeziku: Andrić D.: Šah igra miliona Andrić D.: Početnica „igre miliona" Bjelica D.: Moj prijatelj Bobi Fišer Brza interpretacija EKG Domazet S.: Ja igram šah Enciklopedija šahovskih otvaranja Lukać D.: Mladi Marks Lvsebeth A.: Učim jogu Mates L.: Međunarodni odnosi so-cialističke Jugoslavije Mali leksikon samoupravljača Marušić A.: Sociologija znanja i marksizam Medved R.: Sportska medicina Nadali N.: Tenis Labriola A.: Matcrialističko shvatanje is to rije leposlovje Jesih M.: Kobalt Košuta M.: Pričevanje Rudolf B.: Odmevi času Svetina I.: Joni Bernik F.: Cankarjeva zgodnja proza Cankar [.: Kurent Cankar L: Zbrano delo XXX Čeme F.: Koncert za raka Dolenc M.: Potopljeni otok Grum S.: Zbrano delo Kidrič B.: Zbrano delo Najmlajši Titu Sivecl.: Klic domače zemlje Ženska v slovenski sliki in besedi Prevodi: Andrić I.: Zbrano delo - 16 knjig Crnjanski M.: Selitve I—III .Gulbranssen T.: Dediščina gozda Gulbranssen T.: In večno pojo gozdovi Simmel J.M.: Nihče ni otok I/II Laszlova K.: Ženski zdravnik pripoveduje VolarićS.: Številka 82083 V srbohrvatskem jeziku: Adimovl.: Ja, robot Christie A.: Ubojstvo u Mezopotamiji. Treća djevojka. Smrt na Nilu. Tužni čempres. Džep pun žita. Clarke A.C.: Kraj detinjstva Christopher J.: Smrt trave Lem S.: Nepobedivi Jakovljević M.: Greh njene mame. Mala supruga. U slovenačkim gorama. Selimović M.: Derviš i smrt. Tvrđava. Tišina. Magla i mjesečina. Ostrvo. Djevojka crvene kose. Pisci, mišljenja i razgovori. Za i protiv Vuka. O ustanovitvi šolskega kulturnega društva na Cankarjevi šoli smo že pisali v prejšnji številki. Danes objavljamo še fotografijo iz ustanovnega zbora, na katerem so se pionirji predstavili s prisrčnim kulturnim programom 0„NAŠI BESEDI 77" , Pred tremi leti, točneje aprila 1974, je takratni urednik ,JVašega časopisa" tovariš Doro Hvalica v članku ,JVjihova beseda 74"med drugim zapisla: „Res škoda, da je kulturni teden vrhniške mladine šel neopazno mimo starejših občanov našega mesta (razen redkih častnih izjem). Še o tistih ni bilo ne duha ne sluha, ki bi „morali že zaradi dogodka", ugleda javnega mnenja in družbene funkcije dati s svojo pristojnostjo mladim prepotrebno moralno podporo ..." Natanko tako lahko zapišemo tudi letos, le da je sprememba v letnici, saj je od takrat minilo že tri leta in je za nami že nekaj velikih kulturnih akcij, na primer lansko ali kot ga imenujemo „Cankarjevo leto", akcija tedna Komunista „Človek, delo, kultura", ki je bila zastavljena tako široko, da bi morala aktivirati vsakega našega občana in delovnega človeka. Ko pišem aktivirati mislim na to, da bi se vsakdo izmed nas moral preoblikovati iz povsem pasivnega, za kulturna dogajanja povsem ne zainteresiranega občana, v kvalitativno novega potrošnika kulturnih dobrin. Potrošnika, ki bi se vsaj nekajkrat letno udeležil kulturnih prireditev, pa najsi so to razstave - teh je bilo v zadnjih nekaj mesecih v primerjavi s preteklimi leti že kar lepo število - gledališke predstave, ki jih organizira Kulturna skupnost ali pa je to .JVaša beseda", kije bila letos organizirana že četrto leto zapored. Tudi letošnja „Naša beseda", ki jo je Občinska konferenca ZSMS, skupaj z občinsko Zvezo kulturnih organizacij in Domom JLA, uvrstila v svoj program dela, je imela zlasti namen povečati zanimanje za slovensko besedo, gledališko ustvarjalnost, kulturno-vzgojno in kulturno-animacijsko dejavnost, plesno in baletno izraznost ter likovno ustvarjalnost med mladimi, pa ne samo med mladimi ampak med vsemi nami. Zgodilo pa se je, da je bila v tistem tednu od 28. februarja do 7. marca dvorana v Domu JLA, za katero vemo, da ni posebno velika, bolj prazna ko polna. In še to smo bili večer za večerom tisti, ki smo nekje že po službeni dolžnosti morali priti in pa člani ostalih dramskih skupin. Le zadnji, sobotni večer, ko se je predstavih mladinska dramska skupina iz Vrhnike, je bila dvorana Cankarjevega doma polna. Večer, ki nam ga je pripravila ta dramska skupina, je bil resnično prijetno doživetje, toda kakršnegakoli primerjanja, z ostalimi skupinami res ne moremo delati, kajti dramaturško vodstvo in režija za to predstavo je delo strokovno usposobljenega dramaturga in režiserja, medtem ko je pri ostalih dramskih skupinah to delo amaterjev. „Naša beseda" seveda ni nobeno tekmovanje, ampak pomeni pregled, oceno in prikaz ustvarjalnih dosežkov mladih kulturnih skupin v sezoni 76/ 77 na vseh področjih kulturne dejavnosti, razen glasbene. Torej tisti, ki smo ,JVašo besedo" spremljali, smo si lahko ustvarili mnenje o vsem, kar so nam pokazale dramske skupine. Nimam pra vice dajati kake strokovne ocene o tem, kar nam je bilo predstavljeno, upam pa, da se bodo oglasili tisti, ki so za te stvari strokovno bolj usposobljeni, pa čeprav v kateri od naslednjih številk. Še vedno bo čas. Eno pa prav gotovo lahko zapišem. Že na javni tribuni „Mladi in kultura", s katero se je zaključil ta naš vrhniški kulturni teden, smo glasno ugotovili, da takšne „Naše besede", kot je bila letošnja ne sme biti več. To pa pomeni, da bo potrebno v občinskem merilu veliko več pozornosti posvetiti tem novonastajajočim dramskim skupinam, jim svetovati pri izbiri repertoarja, ki bo odgovarjal današnjemu trenutku in zahtevam občinstva, pomagati skupinam pri njihovem delu in seveda veliko več pozornosti posvetiti tudi temu, da bomo informirani o vsem, kar te skupine delajo. Skratka, tudi na tem področju bo treba v prihodnje veliko, veliko več narediti, kot je bilo storjenega doslej. Tanja H rova t in IZ LIGOJIME Ob Malavašičevi razstavi Po nekaj letih mrtvila je letošnjo zimo kulturno življenje v Ligojni zopet zaživelo. Vaščani smo si ogledali gostovanje dveh amaterskih skupin; najprej smo se nasmejali borovniškim „Starim grehom" nato pa še komediji ,,Dan oddiha", ki so jo zaigrali člani KUD Žažar. Poleg tega so učenci osnovne šole skupaj z osnovno organizacijo ZSMS pripravili kratek kulturni program za 8. marec in čeprav je bila to le skromna prireditev, so šolarji dokazali, da lahko od njih pričakujemo marsikah in da so sposobni napraviti še veliko več. Tudi sami so izrazili željo, da bi še nastopali. To pa si velja zapomniti, saj si bomo le tako pridobili mlade, tudi za kasnejšo delo v ZSMS. Prepričana sem, da bi s takimi in podobnimi prireditvami mladi lahko večkrat razveselili vaščane, saj je za mnoge to edini neposredni stik s kulturo. Obenem pa se sprašujem ali je za dolgoletno nedelavnost kriv le oder v gasilskem domu, ki je bil do letošnjega leta brez zaves ali pa je vzrok temu še kje drugje! Dragica Petrovčič Tudi iz naše občine so se tri mladinke udeležile srečanja lutkovnih skupin Slovenije, ki je bilo v prvi polovici marca v Ptuju. Pester vsakodnevni program, na katerem so si mladi udeleženci lahko ogledali nekaj predstav, se je ob večerih zaključil v pogovoru z naslovom ,,Lutkovni kažipot". Zanimanje za tovrstno dejavnost je med mladimi v naši občini prav gotovo še vedno veliko, kljub nekajletnemu mrtvilu, ki vlada, vendar pa glede na tradicije, ki jih lut-karstvo pri nas ima in želje mladih upajmo, da bo tudi ta zvrst kulture med nami zopet zaživela! M.S. V mesecu marcu je bila v prostorih družbene prehrane Industrije usnja na Vrhniki razstava slikarja — amaterja Ivana Malavašiča, zaposlenega v tej delovni organizaciji, ki sta jo pripravili Industrija usnja in Zveza kulturnih organizacij. Ivan Malavašiča, veliko naših občanov dobro pozna, gotovo pa ne bo odveč, da objavimo še kratek zapis o njegovem likovnem ustvarjanju, ki gaje ob razstavi napisal Pavel Mrak. Že skoraj dve desetletji ustvaja slikar amatar Ivan Malavašič. Domačin iz Podlipske doline, usnjar, pesnik in pripovednik, zborovodja. Človek, ki veliko svojih ur posveti predvsem plamu in čopiču. Izredno občutljiva pesniška osebnost; več mu velika družina in slabe gmotne razmere niso dovoljevale, da bi v celoti lahko pokazal svoja premišljevanja. Motivika okolja Podlipske doline, igrivost zapisanih prizorov in tesnoba ustvarjalca polni platna. Poigrava se v tihožitjih. Je literarno-pripoveden v svojih delih. Registrira kmečko arhitekturo, ki odmira in človeka v delu ob njej. Naslika prizore in običaje, kateri že počasi odmirajo. Zemlja in njeni plodovi. Človek, ki ostaja na tej zemlji. Zgarani starci in starke. Pozabljeni popotniki. Tesnoba človeka naših dni in osamljenost. Strahotna bojazen človeka ob naravni katastrofi. Izredno pester izbor, ko pred nami zaživi figuralno odslikan svet do prav zastrašujoče učinkujočih avtoportretov. Realnost odslikanega sveta se zrcali iz upodobitev. Pretekla leta ob predstavitvah njegovih del smo bili priča tako barvne kot oblikovne in pogosto tudi tematsko zaključenih celot. Lahko govorimo o vplivu žirovske skupine likovnih samorastnikov. Govorica barv se spremeni ob vplivu prebrane literature, sodelovanju z drugimi avtorji in z okolico, katera sprejema njegove slike. Iz tega časa je potrebno omeniti čudovite zimske motive, cvetlična tihožitja. Srečanje z istrsko pokrajino. Ob močnejšem vplivanju okolice Ivan išče svoj lasmi izraz. V predstavitvah je še v iskanju tako barve govorice, kot tudi vsebinske izpovedi. Ostaja zvest realnemu prikazovanju, literarni izpoved-nosti, v dobršni meri karikiranju oziroma humorni in vedri upodobitvi. Barvo je zelo bogat in razgiban. Slike so pogosto polne svetlobe. Motivno poleg figure dela tudi tihožitja in portrete pa tudi žandrske prizore. Zvest pa je tudi avtoportretu, ki pa dosledno pripoveduje o nerazumeljivi tesnobi in skritem strahu pred neznanim. Barve so mračne, temačne, polne obupa. Zdi se, da je to njegova osebna tesnoba in je moč njegove izpovedi iskati v vedrosti žandrskih slik, tihožitjih in portretih, pa tudi v pokrajini, katera naj ostaja zelena in nedotaknjena. Zemlja je obdelana in rodovima, obdeluje jo Malavašičev človek,'ki ve za pesem in harmoniko. Zdi se, da poizkuća upodobiti sedanjost v kontrastu do časov desetih bratov, popotnikov, gostačev, hlapcev Jernejev. Čas spreminja. Zdi se, da se spreminja tudi odnos do ustvarjalcev kot je Ivan Malavašič. Pred nami je čas praznovanj pomembnih obletnic in prireditev in ker je letošnje leto posvečeno tudi varstvu človekovega okolja, je zadnji čas, da se ozremo tudi okoli sebe in pričnemo pospravljati vso navlako in nesnago, ki se iz dneva v dan kopiči okoli naših domov. Prav zato bomo v mesecu aprilu dan — verjetno bo to nedelja — posvetih organiziranemu čiščenju v naši občini. Prosimo vse družbenopolitične organizacije, društva, delovne organizacije, še zlasti pa vse občane — lastnike hiš, hišne svete, mladino in pionirje, da se te akcije udeleže. Likovna sekcija „Samorastniki" Svobode iz Borovnice je v počastitev Dneva žena in krajevnega praznika priredila razstavo v prostorih KS. Obiskovalci so izrazili pohvalo mladim likovnim navdušencem.