pMMMBE v gotovini* teto LXXin., št. 206 LJubljana, torek 10. septembra I940 Cena Din i.— SLOVENSKI Izhaja vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. — InseratJ do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 14.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica Št. 5 Telefon: 31-2B, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. rJev za ameriško vojske Krediti za oborožitev vojske dveh milijonov mož, za nabavo nad 18.000 letal, zgraditev nad 200 vojnih ladij in preureditev ameriške industrije za vojne namene VVashington, 10. sept. e. Največji vojni proračun z zgpdovini Zedinjenih držav v višini 5.251.480.000 dolarjev je dobil z včerajšnjim podpisom predsednika Roosevelta zakonsko moč. Za oborožitev vojake na kopnem je določen znesek 3 milijarde dolarjev, ki jih mora kongres še posebej odobriti. S tem zakonom 30 proračunska sredstva razdeljena za popolno oborožitev vojske 1.200.000 mož. za nabavo rezervnih tankov, topov in municije, za opremo nadaljnjih 800.000 mož. za nabarvo 14.493 vojnih letal in 4028 hidroavionov. Nadaljnje v^ote so določene za ojačenje vojne mornarice, ki je razdeljena na dva dela, atlantsko in pacifiško. Takoj nato je mornariško ministrstvo izdalo naročila za gradbo 201 nove vojne ladje. S tem se bo število ameriških vojnih ladij povečalo na 650. Med novimi ladjami bo 7 oklopnic po 45.000 ton, 27 križark in 115 rušilcev. To pomeni 70 odstotkov povečanja dosedanje tonaže. Napos>led določa ta zakon 472 milijonov dolarjev za nov^ naprave v zasebni in državni vojni indu LrijL 24 ali IZ milijonov vojnih obveznikov VVashington, 10. sept. br. Mešani pravni odbor senata in reprezentančnega odbora je včeraj proučil oba zakonska načrta o splošni vojaški obveznosti, ki sta bila vsak zase sprejeta v senatu in v reprezentančni zbornici. Psačrta se razlikujeta v tem, da se je reprezentančna zbornica izrekla za vojaško obveznost, ki naj bi veljala za vse moške v starosti od 21. do 44. leta starosti, tako da bi bilo okrog 24 milijonov ljudi obveznih, senat pa samo za moške od 21. do 31. leta starosti, tako da bi bilo obveznih le 12 milijonov. Nadalje je bil senat za to, da se vojaška obveznost uvede takoj, reprezentančna zbornica pa, da se uvede šele v 60 dneh, da bi lahko ministrstvo za vojsko in mornarico v tem roku eventualno zbralo 400.000 ljudi med prostovoljci, kolikor jih bo vpoklicanih v vojaško službo na osnovi posebnega Rooseveltovega pooblastila. Končno se senat še tudi ni izrekel za to, da bi smela vlada prisiliti posamezna industrijska podjetja, da bi se preuredila za Izdelovanje vojnih potrebščin, Vladi je seveda mnogo na tem, da tudi senat sprejme zakonski načrt, za katerega se je reprezentančna zbornica Izjavila z veliko večino glasov. V tem primeru bi se njena pooblastila glede na izpopolnitev narodne obrambe zelo povečala. Mešani odbor ima nalogo, da oba zakonska načrta spravi v sklad. Kakor se zatrjuje, bo končna odločitev o načrtu zakona glede vojaške službene obveznosti, za katero sta se načelno izraeili že obe zakonodajni zbornici, padla najkasneje prihodnji teden. Ameriški vojaški strokovnjaki na Bermudih New York, 10. sept. 8. (Reuter). Ameriški admiral Greenslay je skupno z drugimi ameriškimi vojaškimi strokovnjaki zopet odpotoval z Bermundskega otočja v VVashington. Ameriška komisija se je mudila na Bermudih, da določi podrobnosti ustanovitve ameriških oporišč na otočju. Pred odhodom ni hotel podati vodja ameriške komisije nobene izjave, omenil je le, da je bilo delo komisije zelo uspešno. Oporišče na Portoriki VVashington, 10. sept. s. (Ass. Press) Vojno ministrstvo ie odredilo, da se na novo ameriško vojaško oporišče na Portoriki takoj pošljeio skupine srednjih in težkih bombnikov, kakor tudi izvidniških letal. Novo oporišče bo služilo za obrambo Panamskega kanala Bržkone br>do ostala 00-slana letala na Portoriki stalno. Ameriško-kanpdsko vojaško sodelovanje VVashington. 10 sept. s. (Reuter) Danes se bodo nadalievala oosvetovania skupne ameriško - kanadske obrambne komisije. Računajo, da bodo razgovori trajali dva dni. Papeževa poslanica Rooseveltu VVashington, 10. sept. s. (Reuter). V Hy-deparku ie sprejel včerai predsednik Ro- osevelt svoieea posebnega odposlanca pri Vatikanu M.vrona Tavloria. ki mu ie izročil ob tei priliki pismeno poslanico papeža Piia XII. United Press doznava, da obvešča papež v tei svoji poslanici Roosevelta o svojih prizadevaniih. ki streme za tem, da bi se čim prei sklenil mir. Asenciia orioominia. da sedanii položaj dopušča le malo upania v skoraišnio sklenitev miru. Francija upa v Roosevel-tovo posredovanje Vichy, 10 sept e. Dočim se novi francoski poslanik v Zedinienih državah pripravi ia. da izroči svoia akreditivna pisma v Washinglonu. ima Franciia v skoraišnio intervencijo predsednika Roosevelta za mir. ki bi naletela na najprisrčneišo moralno podporo v Franciii. Ker ie bila žetev v Evrooi za 25 odstotkov pod norma-lo in ker se tudi rezerve živil nasrlo mani-šaio. preti 200 miliionov Evropcem zaradi blokade nevarnost lakote v bodoči zimi. če se vplivni intervenciji ne posreči prisiliti evropskih držav k miru. V Franciji se vsi zavedalo, da francosko vlada ne more pod vzeti pobude v tem posledu in da teffa v Evropi tudi nihče ne bi mogel storiti. To bi bilo morzoče samo predsedniku Zedinienih držav Rooseveltu. ki uživa velik ueled v Evropi. Francesk'' veleposlanik ie prinesel v Zediniene države soorčilo maršala Petaina za Roo^ov^lta. v katerem ga poziva za ponovno posredovan ie v p^id miru. Tretja noč bombardiranja Tuđi v pretekli noči so obsegu — Mnoge London. 10. sept. s. (Tteuter). Preteklo noč je doživel London tretjič no vrsti nočni letalski napad velikega obsega. Letalski alarm v prestol i ci je bil odrejen zgodaj zvečer in Je trajal večji del noči nad 9 ur. Nemška letala so vrgla na mesto zopet mnogo eksplozivnih in zažigalnih bomb na razne dele mesta. Med drugim sta bili zadeti v centralnem Londonu dve bolnišnici, ena bomba pa je padla pred neko kliniko v centralnem delu mesta. V južnozapadnem delu Londona ie bilo vrženih več tulečih bomb. Ena izmed bomb je zadela tramvajski voz in ga uničila. Ne-kai bomb ie padlo v tem delu mesta tudi v bližino nogometnega igrišča. Več hiš v okolici je bilo močilo poškodovanih. V Cityju so bombe zadele neko trgovsko hišo ter poškodovale več hiš v bližini. Posamezna nemška letala so v pretekli noči napadla tudi severozapadno, sevsro-vzhodno. tužnozapadno in srednio Angliio. nadalie južnovzhodno Škotsko in Wales. Po dosedaniih podatkih ie škoda mnihna in število žrtev še ni znano. V srednji Angliji je bilo vrženih manjše število bomb. V nekem severozaoadnem mestu ie med drugim padla zažigalna bomba skozi streho neke hiše. pa so pravočasno preprečili požar. Angleško uradno poročilo London, 10. sept. s. (Reuter) Letalsko in notranje ministrstvo sta po nemških napadih na Anglijo objavili davi naslednji komunike: Sovražna leta-la so pri svojih napadih preteklo noč očividno opustila vsak videz, da se skušajo omejiti samo na vojaške objekte. Bombe so bile vržene na mnoge dele Londona brez cilja in brez izbire objektov. V Citvju je bilo povzročenih več požarov v neposredni bližini katedrale sv. Pavla m znamenite Guildhall Zadeta je hrta tudi neka bolnišnica, ki je bila dvakrat napadena, ter je bilo ob tej priliki več žrtev. Nadalje je bilo v Londonu zadetih več občinskih poslopij ter mnogo delavskih stanovanjskih hiš. zlasti v vzhodnem Londonu, ki je bil izpostavljen zopet ponovnim hudim napadom. Tudi v stanovanjskih okrajih zapadnega in severnega Londona so bile vržene posamezne bombe. Drugod v Angliji je bila sovražna letalska aktivnost preteklo noč majhna V se-vernozapadni Angliji ie bilo vrženih nekaj bomb na neko mesto, v južnozapadni Angliji pa na podeželje. Povzročene je bilo nekaj škode, vendar d<«0ci m poročil, da bi bile pri teh napadih tudi žrtve. Podatki o žrtvah v Londonu za preteklo noč še niso na razpolago, pač pa je ugotovljeno, da je bilo pri napadu na London v noči na ponedeljek ubitih 286 ljudi m težje ranjenih 1400. Po zadnjih podatkih, ki so bili letalskemu ministrstvu davi na razpolago, je bilo včeraj nad Londonom sestreljenih 52 nemških letal in sicer 4° od angleških lovcev, 3 pa od protiletalskega topništva. Naknadno je bilo ugotovljeno, da so se rešili še triie izmed pogrešan h angleških pilotov, tako da je bilo včeraj izgubljenih samo 7 pilotov Letalski boji včeraj popoldne London, 10. sept. s, (Reuter) Pred velikim nočnim napadom so snoči nemški bombniki že med U. m 18. napadli Loo- ona nemška letala bombardirala London v večjem bombe so padle tudi v središče mesta don. Po uradnih cenitvah je sodelovalo ▼ napadu okoli 350 nemških letal, ki so priletela v več zaporednih skupinah preko kentske obale nad južnovzhodno Anglijo oziroma London. Prišlo je do mnogih letalskih bitk nad Sussexcm, Kentom, Surre-vem in Londonom. Kaže, da je bil glavni cillj nemških napadov bombardiranje vojaških letališč v juznovzhodni Angliji, vendar so bile bombe vržene tudi na London, zlasti na južni del mesta. Mnogo nemških letal pa se je posrečilo protiletalski obrambi pregnati, preden so dospela nad London. Po podatkih letalskega ministrstva, ki so bili na razpolago snoči do 22., je bilo samo pri tem popoldanskem napadu na London sestreljenih 47 nemških letal in sicer 45 od lovskih letal, 2 pa od protiletalskega topništva. Angleži so izgubili skupno 13 lovskih letal, vendar so se trije piiloti rešili V letalski bitki nad Londonom se je včeraj popoldne posebno izkazala kanadska lovska eskadrila. ki je nad centrom mesta v okolici Temze sestrelila 10 nemških letal. Druga skupina angleških lovcev Hurrica-ne je v borbi s 30 bombniki tipa Junkers sestrelila 5 letal. Skupina Spitfire je sestrelila 6 Messerschmittov, poljska lovska eskadrila pa 5 nemških letal Letalske izgube London, 10. sept s. (Reuter) Po zadnjih podatkih letalskega ministrstva je biilo v nedeljo nad Anglijo sestreljenih 11 nemških letal. Nemške izgube v soboto so bile še nekoliko večje, nego je javljalo zadnje poročilo. Sedaj je ugotovljeno, da je bi'lo v soboto sestreljenih skupno 28 nemških letaJl od protiletalskega topništva, 75 pa od lovskih leta1., tako da so skupne nemške izgube tega dne znašale 103 letala. Poškodovane plinske in električne naprave London. 10. sept. s. (Reuter). Ker so bile pri zadnjih letalskih napadih na London poškodovane mnoge plinske in električne napeljave v mestu, ie odredilo ministrstvo za prehrano, da bodo prebivalcem, ki zaradi teh poškodb ne more i o doma kuhati, razdeliene rezervne zaloge mesnih konzerv. Nevarno delo poročevalcev listov London, 10. sept. s. (Reuter). Posebni poročevalec angleškega radia iavlia. da so snoči novinarji opazovali nemški lealski napad predvsem s streh poslopii večjih londonskih listov v Fleetstreetu v Citvju. Vsak list ima na strehah svojega posebnega poročevalca. Kadar se preveč približajo sovražni bombniki k ooazovališčeni, dobe poročevalci posebno svarilo, da lahko pravočasno zbeže v zaklonišča. Včerai- ie bilo samo med 21. in 24. uro oddanih 14 takih svaril, ko so se nemški bombniki približali Citvju iz vzhodne smeri. Sodelovanje italijanskih letal New Tork. 10. sept. s. (Tass). United Press doznava, da sodelujejo pri velikih letalskih napadih na London tudi italijanska letala. Streljanje daljnosežnih topov preko kanala London, 10. sept. AA. (Reuter). Topovi z obeh strani Rokavskega preliva so začeli davi po premoru štirih ur ponovno streljati. Ogenj so otvorile najprej nemške baterije s francoske obale. Strel i ali so sprva po triie topovi. Tresliaii so se čutili daleč v notranjost Francije. Eksplozije so razsvetljevale obalo kakor bliski v poletni nevihti. Angleške baterije so odgovarjale. London, 10. sept. AA. (Reuter). O priliki snočnjega topniškega dvoboia ob Kanalu je telefoniral neki novinar svojemu uredništvu, da ie lahko naštel 75 sekund med bliskom, ki ga ie videl ob strelu iz nemških topov, in eksploziio eranate na angleški obali. Nemci so oddajali topovske strele vsaki dve minuti. Napadi na nemške luke London, 10. sept. s. (Reuter). Po poročilih z iužne angleške obale so preteklo noč angleška letala zopet napadla v večiem obsegu nemške postojanke ob francoski obali Kanala. Nebo na drugi strani "Kanala je žarelo od številnih požarov. Cule so se tudi močne detonacije. Nemško težko topništvo ie snoči preko Kanala obstreljevalo Dover in okolico. Angleško težko topništvo ie odgovarjalo s streli. London, 10. sept s CReuter). Pole« Hamburga ie bilo pri angleških letalskih napadih v noči na pondeliek prizadeto posebno tudi pristanišče v Ostendu. Napad na Ostende ie trajal od 21. do 3.30 zjutraj. Izbruhnilo ie več požarov v luki. eden izmed njih se ie razširil na 10.000 kv. m. Na pomolih so bile povzročene eksplozije, ki so iih čutila letala 4000 m visoko. New York, 10. sept. s. (Reuter). Po poročilih iz Berlina so preteklo noč rng^eški bombniki med drugim napadli nemško luko Weserrnur.de ob ustiu Wesei*e. Nad Berlinom New Tork, 10. sept. s. (Reuter). Po ame-rišikih informacijah so angleška leta1 a preteklo noč napadla Berlin Nernčko uradno poročilo pravi, da so bile vržene bombe v več severnih predmestjih Berlina. Soslha japonskega vojaškega strokovnjaka Ottawa. 10. sept. s. (Reuter). Japonski vojaški ataše v Londonu, ki se preko Kanade vrača na Japonsko, ie izjavil v razgovoru z novinarii. da po njegovem mnenju poskus nemške invazije v Angliio ne bo uspel. Ata.ša ie tudi pohvalil angleško protiletalsko obrambo, ki io ie označil kot odlično. Rešeni pot^^r. ponesrečene ladje London' 10. sept. s. (Reuter). Ob zapadni škotski obali se je potop.la angleška trgovska ladja »Lenards Castle« (2000 ton), ki ie trčila skuoai z noko drugo ladjo. Angleški rušilec ie prihitel v dveh urah no nesreči na pomoč ter ie še pravočasno rešil vseh 72 rxrtxiikov in 24 članov posadke. Vsi so bili prepeliani v neko škotsko luko. i Inserirajte v *SL Naroda44! Antonescov program Popolna preosnova gospodarskega in socialnega življenja Bukarešta, 10. sept. e. Na seji vlade v soboto zvečei je general Antonescu predložil program svojega bodočega dela. Ta program vsebuje predvsem: 1. Izboljšanje gospodarskega položaja kmetov, gospodarske, administrativne in zdravstvene ukrepe, organiziranje podeželskega dela kakor tudi organiziranje in omogočenje ugodne prodaje kmečkih proizvodov. 2. Izboljšanje položaja delavstva in temeljita reorganizacija industrijskega aparata. 3. Reorganizacija državnega upravnega aparata, zagotovitev eksistenčnega mini-ma za vse državne uradnike. 4. Ukrepi za zaščito družine, zlasti zdravstveni in higienski za zmanjšanje umrljivosti otrok ter preprečenje socialnih bolazni in alkoholizma. Na koncu je general Antonescu v glavnih potezah orisal problem šolstva, cerkve in pravosodja ter podčrtal reforme, ki so potrebne na tem področju. Bukarešta, 9. sept. AA. (Štefani.) Vodja Železne garde Horia Sima je izjavil italijanskim in nemškim novinarjem, da pomeni današnji rumunski režim prehod k režimu železne garde. Ideja nacije bo iznad vsega ter se bo v tem smislu gibalo materialno in duhovno življenje Rumunije. Prostozidarstvo in židje bodo morali izginiti. V zunanji politiki pozna železna garda samo eno smer, namreč politiko osi. Zmaga železne garde pomeni navzočnost osi ob ustju Dunava. Vpliv Anglije je eliminiran na jugovzhodu Evrope. Na kraju je izjavil Sima, da želi Rumunija vzpostaviti bratske odnose z Italijo Mussolinija in Nemčijo Adolfa Hitlerja na skupnih idealih. Spremembe v diplomaciji Bukarešta, 10. sept. AA. (Rador). Vlada je sklenila ukiniti poslaništva v Mehiki, Kodanju, Helsinkih. Teheranu in Riu de Janeiru. Prav tako se ukinjajo položaji svetnikov veleposlaništev. Odpoklicani so dosedanji veleposlaniki pri Vatikanu, v Ankari in Vichvju ter poslaniki v Bernu, Wa-shingtonu, Lizboni, Stockholmu in Berlinu. Reforme v vojski Bukarešta, 10. sept. AA. (DNB). Uradno objavljajo, da je vlada odredila izpre- membo, imen vseh polkov in vojnih formacij, ki so doslej nosile ime kralja Ka-rola. TI polki bodo nosili odslej Ime kraljice matere Helene ali druga zgodovinska imena. Osvoboditev internirancev Bukarešta, 10. sept. s. (Reuter) General Antonescu jc odredil, da bodo iz koncentracijskih taborišč izpuščene vse osebe, ki so bile v zadnjih tednih aretirane zaradi razširjanja vznemirljivih govoric Aretacija generala Mari-nesca na begu Bukarešta, 10. sept e. (United Press) Bivši šef policije general Gabrijel Marine-scu je bil aretiran, ko je hotel zapustiti državo z diplomatskim potnim listom. 15 članov Železne garde ga je izsledilo na otoku Adakalo na Dunavu. Člani Železne garde so generala Marinesca prepeljali v zapor. Prav tako je bil aretiran v Bukarešti polkovnik Morozov. šef privatne tajne službe kralja Karola. Železna garda smatra Mo-rozova odgovornega za smrt Codreana hi trinajstih drugih članov Železne garde. Kralj Karo! bo odpotoval v Ameriko Curih, 10. sept. e. (Reuter) KraHj Karol stanuje v Luganu v istem hotelu in v istih prostorih, kjer sta svoječasno stanovala njegov oče kralj Ferdinand m grški kralj Konstantin. Kralj Karol doslej še ni zapustil svojih prostorov. Sodijo, da ne bo dolgo bival v Švici, temveč bo odpotoval v Lizbono. Nekateri trdijo, da njegovi načrti še niso določeni. Ottawa, 10. sept. e. (Reuter) Vesti, da bo kralj Karol eventualno prispel v Kanado, so izzvale tu veliko zanimanje. Po obvestilih iz službenih krogov ni nobene ovire za prihod bivšega rumunskega kralja v tukajšnji dominion. New York, 10. sept. e. Newyorški radio javlja iz Lugana, da se bo kralj Karol s spremstvom zadržal v Luganu samo dva tedna, nato pa namerava od potov« ti v Mar-seille, odkoder bo krenil s svojo jahto ▼ Južno Amerika. Filov o bolgarski zunanji politiki želi dobre odnose z Rumunijo, da se zagotovi mir na jugovzhodu Sofija, 10. sept. e. Predsednik vlade dr. Filov je snoči očrtal predstavnikom tiska vsebino sporazuma, sklenjenega v Crajovi med Bolgarijo in Rumunijo Med drugim je izjavil: Bolgarska politika je bila vedno revizio-nistična, toda trudila se je. da jo uveljavi z miroljubnimi sredstvi. V tem duhu je bil zaključen sporazum v Crajovi s svobodnim pristankom Rumunije. Bolgarija želi vzpostaviti dobre sosedne odnošaje med obema narodoma, da utrdi na ta način mir na jugovzhodu. Nato je predsednik se enkrat poudarjal hvaležnost Bolgarije za dragoceno pomoč Italije in Nemčije v zadevi južae Dob ruda«. Sofija, 10. sept. e. Tudi včerajšnji dan je v Bolgariji potekel v znamenju ogromnega navdušenja zaradi vrnitve južne Dobrudže. Bolgarski tisk je ves pod vtisom tega dogodka in z največjo pohvalo podčrtava uspeh bolgarske zunanje politike* ki se je dosledno naslanjala na politiko držav osi Rim-Berlin. Polsilužbeni list »Večer« piše, da sedanja Bolgarija ni več pod vplivom neodgovornih političnih oseb. V sporazumu z javnostjo je politika Bolgarije izbrala najboljšo in najvarnejšo pot k miroljubnemu sporazumu. Zaključena je znamenita doba najnovejše bolgarske zgodovine. Iz vseh krajev Bolgarije prihajajo zahval- Kodal jevanje na Z* sta« Večina zadrugarjev je zadolžena Promet v zadrugah pada, ker se dohodki zadrugarjev niso povečali, cene potrebščin pa so ogromno narasle ■e brzojavke, namenjene Hitlerju in Mus-aoliniju. V soboto zvečer je predsednik vlade Fi-k>v prejel nemškega in italijanskega poslanika, ki sta mu izrazila svoje čestitke. Ob tej priliki je Filov nemškemu in italijanskemu poslaniku izrekel najtoplejšo zahvalo bolgarskega naroda in bolgarske vlade. Bolgarske priprave za okupacijo Sofija, 10. sept. A-A.. (DNB). Snoci je bila konferenca bolgarskih ministrov, na kateri je bilo sklenjeno ustanoviti komisijo, ki bo prevzela južno Dobrudžo. Na Čelu komisije bo general Sinkov. Komisija bo zasedala od 15. septembra dalje v Do-briču. Ustanovljeni sta tudi dve podkomisiji. Rumunske čete bodo zapustile južno Dobrudžo 20. septembra in istega dne bodo vkorakale tudi že bolgarske čete. Na bolgarski narodni praznik 3. oktobra bo v D- brica velika parada vojske. Bolgarski Rdeči križ bo ustanovil čas evakuacije edn. zasedbe posebne postaje v južni Do-brudži. Sporazuma © Indokini z Japonci šs ni Tokio. 10. s^pt. s. (Reuter). Zastopnik japonskega zunanjega ministrstva je izjavil novinarjem, da sporazum mod japonsko in francosko vlado glede francoske Indokine še ni dbseSen. Ko se novinarji vprašali zastopnika zunanjega ministrstva, ce so točne vesti, da je Japonska postavila Franciji glede Indokine Zahteve v 6 točkah. n;ed driigim za prehod japonske vojske, letalska opori*čn In Kontrolo luk, ni hot^l dati z;s;opn:k ministrstva nobenih podrobnih Informacij. Hoagkong, 10. sept. s. (Reuter). Po tukajšnjih Informacij:«h so Francozi odklonili japonske zahteve glede Indokine. V Ćungkingu kitajska vlada uradno demantira vesti, da so kitajske čete pre-k •■ra^iie meje francoske Indokine in s *em kišile nevtralne t. pa.x pa zagotavljajo ki-trjski kroei, da so mejo Indokine prekršili japonski oddelki. New Tork, 10 sept s. fReuter) Ameriška poročila iz Hanoia favliajo. da s> ianon-s-ro-frar.cv-k:, r^-e- i rna sflede Indokine dospela na mrtvo točko. Kitajske informacije iz Cun^kinffa ora-y " se še vedne • V nieio go orice, da so Frarsoo"} že pristali na ianonske zahteve glede Ind k!:ie. ki ca nik;.k.r niso potrjene. Ameriški prostovoljci v Angliji London. 10. >ept. br. (CBS). V neko vzhodno angleško luko sn orisoele včerai z večiim konvoiem nove kadadske '"ete V vrstah kanadske voi^ke je tudi mnogo ameriških prostovoljcev. Potopljene italijanske ladje London, 10. sept. s. (Reuter). Admirall-teta javlja, da je podmornica »Orsaris« potopila na Sredozemskem morju 3000ton-sko italijanr-ko vojaško preskrbovalno ladjo, ki je bila na poti iz Italije v Libijo Podmorniea »Rawfell« je napadla drug konvoj, v katerem sta bili dve preskrbo-valni ladji, ki ju je spremljal rusilec. Obe ladji sta bili s torpedi potopljeni. Posvetovanja francoske vlade Vichy, 10. sept. s. (Ass Press) Francoska vlada je imela smoči pod predsedstvom Lavala sejo, ki je trajala dvt tir in pol. Kakor pravi uradno poročilo, se je vlada bavila predvsem z vprašanjem omiljenja brezposelnosti ter s preskrbo prebivalstva z gorivom. London, 10. sept. s. (Reuter) Iz Vichvja poročajo, da je francoska vlad* sklenila prekiniti diplomatske stike z vsemi onimi vladami, katerih ozemlja so pod nemško vojaško upravo. Uradno francosko poročilo pravi, da se je francoska vlada z obžalovanjem odločila za ta korak Iz tega sklepajo, da se je francoska vlada odločila za prekinitev stikov na nemški pritsk Francoske železniške cisterne za Nemčijo Vlcby, 10. sept. br. (CBS). Službeni list je objavil uredbo, s katero se privatnim podjetjem rekvirirajo vse železniške cisterne. V smislu sporazuma o premirju je namreč Francija dolžna odstopiti Nemčiji večje število svojih železniških cistern, ki bi služile za uvoz petroleja iz Rumunlje v Nemčijo. Manevri sovjetske vojske Moskva, 10. sept. e. (United Press) Včeraj so bili zaključeni tridne ni manevri baltiškega brodovja. Pod osebnim poveljstvom maršala Timošenka so se včeraj pričeli manevri sovjetske voiskr v leningrajskem okrožju. Manevri ruske vojske bivših poljskih krajih še trajajo. Sestanek turške narodne skupščine Carigrad, 10. sept e. Vsi ministri in narodni poslanci, ki so na potovanju po Turčiji, so bili pozvani, naj se takoi vrnejo v Ankaro, kjer je za jutri sklicana seja turške narodne skupščine šahovski turnir v Moskvi . ,skva. 10. sept. s. Snoči ie bilo igrano T>eto kolo v velikem turnirju za šahovsko prvenstvo Rusiie. Senzaciio ie povzročila zmaga Mahagonova nad Keresom. Stol-berg je porazil Gerstenfelda. Partije Le-venflš-Rudakovski. Petrov-Lilienthal Ra-gozin-Mikenas m Borislavski-Lisicin so se končale remis. V prekinjenih partijah ima Smislov upanje v zmago proti vodečemu Bondarevskemu. Po petem kolu je Še vedno v vodstvu Bondarevski s 3 in ool točkami in eno prekinjeno Dartiio. ^Nocoi bodo odigrane številne prekinjene partije iz prvih pet koL Ljubljana, 10. septembra Po novejših podatkih je včlanjenih v Zvezi nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev 353 zadrug 8 172.500 člani, v teku enega poslovnega leta se je število nabavljalnih zadrug povečalo od 130 na 137, število kreditnih zadrug od 167 na 186, število stanovanjskih zadrug od 15 na 18 in proizvodnih od 10 na 12. Zanimivo je, da med Članstvom narašča število delavcev, in sicer železniških, rudarskih, poštnih in drugih delavcev. Teh je včlanjenih 45.345 ali 26.3^ od celotnega števila članstva. Zanimivi so nadalje podatki o zaslužku članstva. Do 800 din mesečno zasluži 24.921 članov ali 14.4Sć, od 800 do 120 din zasluži 57.802 članov ali 33.59Ć, od 1200 do 1500 din zasluži 35.043 članov ali 20.3<;ć, od 1500 do 2000 din zasluži 28 890 članov ali 16S^r, od 2000 do 2500 din zasluži 16 365 članov ali 9.5CĆ, od 2500 do 3000 din mesečno zasluži 7.126 članov ali 4.lTr. nad 3000 din mesečno pa Easluži samo 235u članov ali 1.4Cr. ("-•.o z mesečnimi dohodki do 1500 6:n pi f.-'.stav]jj. t..:;>j 2'.- a članstvo z mesečnimi dohodki do 2000 din predstavlja 85 ; od celotnega Števila članov zadrug. Finančno stoje zadruge povoljno Lastna s; letva vseh zadrug državnih uslužbencev znašajo z vsemi i; :n;: lb." milijonov din. V primeri z lanskim poslovnim letom so se la.stna sredstva povečala za okoli 12 milijonov din. Lastna sredstva zveze in zadrug kupaj znašajo nad 370 milijonov din ali za okn gio 40 milijonov dinarjev več kr*t v prejšnjem poslovnem letu. Med zadrugami zavzemajo prvo mesto nabavljalne ali konzumne zadruge. Premet * *j fe bil številčno velik, in sicer je gnasal 284 milijonov din. Povečal so je za 5 mili ionov din. Povprečno n^naOp od celotnega prometa o posameznega člana 3133 din. Od 137 nabavljalnih zadrug je imelo 53 zsdrug večji povprečni promet na č^ana. 40 od teh odnadf na dravsko, hrvatsko vrbasko In drinsko banovino. Stvarno pa se je promet v zadrugah zaradi draginje zmanjšal v pr-imori s nrometom v 1. 1909 kajti v splošnem se dohodki zadrugarjev niso zvišali, fiočim so cene vseh življenjskih potrebščin osrnmno nora sle. Za isto vsoto Zn^»-iiorar rjp morr dobiti tisto količino blaga, katero je dobival pred porastom cen. Maribor, 9. septembra Na pred kratkem očedenem dvorišču ba-novinskega muzeja, kjer je dolgo časa vzbujal glavno spodtiko med staro Saro zametani spomenik »Našega Janeza, duhovnega očeta štajerskih muzejev, še zdaj tam pod lipo samu je na vsem dvorišču en sam predmet. In to je spomenik našega Antona Tomšiča. Nekaj dni po očedenju se je lahko šlo na to dvorišče ali vrt, is marsikdo si je Sel tudi od blizu ogledat spomenik in njegov napis. Zdaj sta pa oba vhoda — zaplankana. To seveda zbuja se večje zanimanje, zlasti pri večini Mariborčanov, ki še ne poznajo žalostne zgodovine Tomšičevega groba. Ker je bilo toliko pač znano, da so Tomšičeve zemeljske stanke nekam prenesli, nekateri mislijo, da je i novi Tomšičev grob tam, kjer zdaj stoji njegov spomenik, zdaj sele u videva jo celo tisti, ki so izpočetka zagovarjali premestitev spomenika s pokopališča ▼ muzej, da je bila to tudi iz zgolj estetskega ozira zelo ponesrečena ideja, nagrobni spomenik odstraniti z mesta, kamor je bil postavljen ln od namena, kateremu je bil posvečen. Zdaj šele se prav izrazito in *e od daleč vidi, da je bil ta spomenik na svojem mestu edino in izključno le tam, Promet pa je padel tudi zaradi tega, ker zadrugarji, zlasti oni z večjimi dohodki, kupujejo potrebščine in živila pri trgovcih. Statistika kaže, da so najboljši potrošniki v zadrugah še vedno delavci in nameščenci z majhnimi prejemki. Zadruge so dolgo dajale blago na kredit in mnoge so zaradi tega utrpele veliko škodo. V zadnjem času uveljavljajo zadruge prodajanje proti takojšnjemu plačilu. L. 1939 so zadruge prodale Članom za 284 milijonov din raznega blaga. Proti takojšnjemu plačilu je šlo v promet za 113 milijonov din blaga, ali za 9 milijonov din več kot v prejšnjem poslovnem letu Na kredit so dale zadruge za 171 milijonov din blaga ali za 4 milijone din manj kot v prejšnjem letu. Drugo močno skupino predstavljajo kreditne zadruge, katerih je po Številu več kot nabavljalnih zadrug, a nabavljalne imajo več članov. Kreditne zadruge imajo 78700 čin nov. nabavljalne pa 90.700 članov. De-ložl članov kreditnih zadrug so se povečal* ob koncu 1.1939 od 29 500 000 diri na 34 milijonov din. V stalni štednji so imele zadrugo 1? 2?* vlagateljev s povprečno vlogo 1732 din Skunna vsota vloge se le pa zman^ala n<1 27.200 000 din na 21 ?0o noc din. 1r» «Hoer zaradi vovn*» r>cjh^zp ln zaradi n^rnSčnnla draelnje. ki zadruearfem one-r^ogroča varčevanje ln nalaganje prihrankov v kreditne zadruge. Kreditne zadruee bo zflo nme-»1V dnlanle kr^ditrkv. a so le izplačale 43 896 z-adrur-rir jom skupno 106 milijonov itn novih posojil. T.nn! po kreditne Zadruge dale skunno za 138 milijonov din posojil, predlanskim pa za 134 milijonov din. Dolžnikov so Imole zadrug** 59.721. kar kaže, da samo 23T-, vseh zadrugarjev ni bilo zadolženih. Povprečni dolg. ki odpade na enega dolžnika, znaša 2310 din. Zveza je posvetila veliko pozorn^r-t skupnemu nabavljanju življenjskih potrebščin za svoje, zadruge. Zadruge so nabavile preko zveze blaga in potrebščin za 300,250.000 din. Zveza ni mogla ustreči vsem zahtevam vpeh zadrug glede dobave življenjskih potrebščin, ker so med tem na tržiščih nastale velike mctr.ie in ker ni imela na razrro!a?*o zadosti denarnih sredstev. Zato je Zveza zr>prosiln za. kredit 80 milijonov din, katrifrt^a nai b! dobila iz kr^d!f^. 700 000.000 din. ki je določen za ustvarjanje rezerv. kamor so ga pred 65 leti postavili. Ta spomenik pač nima prav ničesar na sebi, najmanj pa v svoji nagrobno spomeniški arhitekturi, kar bi spadalo v muzej, pa ma-gari da je to še tako lepo očedeno muzejsko dvorišče. Ljudje od zunaj, ki o tej zadevi sploh ničesar ne vedo, pa vidijo tam na dvorišču samevajoč spomenik, si umevno zamišljajo pod spomenikom tudi grob ozir. o kostnico moža, ki mu je spomenik postavljen. t ^ *•> * <• * -* % y M » * * * -»»^ ^ a jI. j- s % t * ' * H * -mi * Skfc m xv * * K J. j* >k Iz Sevnice — Nadležno beračenje Beračenje v našem trgu je doseglo vrhunec. So dnevi, ko nas obišče po šest ali se več beračev, ki pričakujejo obilo darov Mod berači se skri-I va tudi dovolj delomrznežev, ki pod krinko brezposelnosti izkoriščajo naše ljudi Nekateri so tako predrzni, da odklanjajo ponujena živila in zahtevajo samo denar. Ali bi se ne dalo tem revežem pomagati kako drugače, ker ljudje pri nas ne žive v preobilici, pa so primorani deliti svojo skromno dobrino z drugimi, ker odkloniti milodare in zaklepati vrata pred berači zopet ni človeško. Naši občinski možje naj bi sklenili v tem pogledu nekaj konkretnega ter dokončno rešili to pereče vprašanje. — Pomanjkanje in beda v naših krajih. Pričelo se je novo šolsko leto. Otroci hodijo v šolo zelo siromašno oblečeni. Pri nekaterih vlada res velika beda, kar se opaža zlasti pri družinah s številnimi otroku Kmetski starši so večinoma zaposleni na svojih malih Dosestvih, ki jih po večini Maribor, 9. septembra Stari Maribor je slovel kot Sodoma ali kot Budimpešta v miniaturi. Strup demoralizacije — prvotno namenjen za raznarodovanje slovenskega življa v okolici — se je v toku svojih sadov obrnil nazaj in okužil tedanjo prvaško družbo. Zakonsko življenje je bilo razrvano, rodbinske tragedije so bile na dnevnem redu. Med njimi tudi tragičnega izida, kakor na primer tale: Mož še danes znanega imena je nedovoljenemu razmerju na ljubo zaprl svojo ženo — tedanjo krasotico Maribora. Na predpustnem balu v Kazini se pojavi splošno pozornost vzbujajoča maska, katere se je oklenil junak te tragedije. Spoznal je — svojo ženo, ki je s pomočjo nedavno umrle skoraj 100>tne varuhinje ušla na ta bal. i Norec, zda- šele vidim, da imam jaz naj-lop^o ženo v Mariboru« To rekši je odšel. Drugi dan so ga ob Dravi našli z dvojnim samomorom. Potrebni se nam zde ti spomini tudi za nnše. v naslovu mišljeno poročilo. Očita se nam (mariborskim Slovencem) namreč, da snno šele ml po vojni demoralizirali Maribor in zanesli vanj epidemiio divjih zako-rov in s tem v zvezi povzročili armado nepreskrbljenih nezakonskih otrok, ki že zdaj ogražajo bodočnost Maribora. Cimdalje bolj se kaže potreba, da se širši javnosti prikaže gola resnica, da smo šele mi Slovenci po prevratu podali žrtve stare, v predvojnem Mariboru Že udomačene so-i Lalne kuge. V našem nas!ovu mišljen primer pa je takle: Orožniška stanica v Studencih je bila upravljajo žene ki otroci, očetje pa hodijo za zaslužkom v tovarne ali na železnico, kjer zaslužijo komaj toliko, da prežive sebe m družino. Za obleko in obutev, ki se je silno podražila, pa jun zmanjka denarja. Nekateri ne morejo ob nedeliah niti k službi božji. Dogaja se. da si obleko izposo-jujejo drug za drugim. Ob slabem vremenu in hudi zrnu bodo hodih otroci zelo težko v šok>. Spričo velike draginje in majhnega zaslužka se nam obetajo hudi časi. Bajtarji in delavski očetje s strahom gledajo v bodočnost opozorjena, da je v Pekrah v hiši št. 27 štiri mesece star, skrajno oslabel dojenček nezakonske matere, ki je dojenčka pustila in pobegnila. Takoj izvedena preiskava je dognala tole posu rov el ost: Mati tega dojenčka Katarina Sauperl je bivala v tej i hiši v divjem zakonu s sinom lastnika te j hiše. Ker nezakonski oče tega svojega otroka ni mogel videti, je mati, da se izogne nadaljnjemu očitan Jo, sklenila, rešiti se otroka tako. da ga enostavno pusti v tej hiši, ne da bi se brigala, kako bo z otrokovo nadaljnjo preskrbo. Položila ga je v zaboj, podenj je naložila malo slame in ga zavila v stare cunje. In odšla je onkraj mesta, v znani Pekel v Košakih. Ker je v Isti hiši živela tudi sestra očeta tega revčka in mora skrbeti kar za štiri svoje nezakonske otroke, se ni utegnila brigati tudi še za tega otročička svojega brata. In tako je to revše ostalo samo sebi pre-: puščeno. Iz do zdaj razpoložljivih podatkov ni še dovolj pojasnjeno, če se za otroka ves čas sploh ni nihče brigal. Toliko pa je gotovo, da so ga našli v strašno zanemarjenem in obupnem stanju, od gladu toliko oslabelega, da se ga po lastni izjavi omenjene sestre, ona ni upala več niti zanesti v bolnico, ker se je bala, da bi ji dete med potjo umrlo. Tilnik je bil že nagnit samih tvorov in okoli njega je smrdelo od nesnage. Sele orožnlštvo je poskrbelo, da se je v Peklu izsledena in tam zopet v pr^le?ništvu z Ivanom Kr. živeča mati morala pobrigati za svojega otroka. Te dni ga je odnesla 9 seboj v Pekel. Ce ga je rea in še živega prinesla tja. to bo treba šele ugotoviti. Ner&fl na nalili s£st&2i VeHno prometnih nesreč zakrivi prehitra vožnja z motornimi vozili Novo mesto 8. septembra Vedno bolj se opaža, da se vozniki, pa naj bodo to s konjsko vprego, kolesi aJli tovornimi vozili, ne drže cestno-policijskih predpisov, odm.sno cestnega reda. ki je v izogib prometnim nesrečam brezpogojno potreben. Neštete nesreče in karamboli so priča prometnega nereda na naših cestah. Vozniki, ki prevažajo tovor, se kaj malo zmenijo, katere strani se jim je treba držati. Vsi brez izjeme se običajno drže sredine. Dogaja se, da voznik krene desno, šele v trenutku, ko pridrči od nasprotne strani ali pa za njim drugo vozilo. Slično, nepravilno voznikovo ravnanje povzroča trenutno zbeganost, ki je povzročiteljica nesreč na naših cestah. Vse te prometne nadloge pa bi odpadle, če bi se vsak voznik zavedal da nepravilna vožnja ne ograža življenjske varnosti samo drugih ljudi, temveč tudi njega samega. Primerov imamo žal več ki preveč. Živi dokazi nepravilnih vožen] leže v naših bolnicah. Zadnji dnevi ponovno beležijo več prometnih nesreč, tako v samem mestu kakor tudi na dežeh. V vseh primerih z nekaterimi izjemami pa leži krivda na nepravilni hitri vožnji. Na cesti imamo priliko videti brezobzirne divjanje motocikli-stov, avtomob i listov kakor tudi kolesarjev, ki mislijo, da je vsa cesta njihova. Očividno so nekaterim cestno policijski predpisi povsem deveta briga. Imamo nekaj primerov ki nazorno prikazujejo dogodke na našib cestah. Izza ostrega ovinka je privozil v diru motocikl ist, ki je naletel na starega moža. Mož se je v svoji zbeganosti začel umikati vozilu zdaj na levo zdaj na desno V 'steni položaju je bil tud motocikl ist Moževo umikanje je motocikl ista prisililo, da je krenil na skrajni desni rob ceste, kjer se je z vso silo zaletel v obcestni kamen. Pri sunku se je razbil ves sprednji del povsem novega motorja. Vozača samega pa je vrglo več metrov pod cesto, kjer je obležal hudo po- ; skodovan Vzrok nesreči je bila nedvomno ? prehitra in brezskrbna vožnja, pri kateri vozač ni polagal važnosti na cesto, ki je vedno polna pešcev m vozil. Značilnejša nesreča pa se je pripetil« na drž cesti Novo mesto—Zagreb, ki pa se je k -»reči končala brez čiove:kih žrtev Proti Zagrebu se je v limuzini vozil znan: m v^meški trgovec. Nasproti mu p: i vozi voznik s konjsko vprego Voznik je takoj, ko je opazil avto, pričel vieči z vajeti konja sem in tja. Ko sta se vozili približal; drugo drugemu, je konj skočil na av*o, kjer je s kopiti razbil ves sprednji del Oje voza pa se je zarilo mimo avtomobil is tov- glave skozi sprednjo šipo v streho. kater<> y raztrgalo in zverižilo. Limuzina je bila v tem žalostnem stanju pripeljana v avtomehanično delavnico g. Loj za Murna, kjer vedo povedati še mnogo zan'mivih zg«>db svojih »pacientov«. Konj. ki je tvegal dizen skok v avto, pa je bil oddan konjaču. Tudi naši kolesarji so preveč drzni na svojih vožnjah Teh je menda še največ po naših bolnicah z razbitimi udi Pri vseh nesrečah je prvenstveno kriv« prehitra in brezskrbna vožnja ki je že marsikoga spravila če že ne ob živil j en je pa ob zdrave ude. Pri vsem tem bi bilo koristno in pametno, da bi vaški možje obdržal: ob nedeljah kratka predavanja o varnosti vožnje in o najosnovnejših zadevah prometa na cesti. Slična koristna predavanja so že davno uvedle države, ki kljub številnemu prometu z motornimi vozili ne beležijo toliko nesreč, kakor pri nas, kjer je avtomobilizem komaj v razvoju Mnogo nesreč pa se dogaja tudi zaradi slabih cest. b so pri nas potrebne nujnega popravila. Glede na divjanje nekaterih upravlja čev motornih vozil pa bi bilo povsem na mestu, da se jim odvzame pravica do vožnje. S tem ukrepom bi bila že tudi vzpostavljena dobršna polovica reda po naših cestah in število nesreč bi občutno padlo. Grob k Tomšičevemu spomeniku iščejo Zdaj šele se vidi, kako ponesrečena je bila ideja o prenosu Tomšičevih ostankov Obrtniška tombola v Krasafu Kranj. 9. se^temb^a Nedeljska obrtrvšk? tombola v Kranju je bila lepo obL kana. Iz vseh krajev so orihaiali liudie v mesto in tako se ie na Planini, kier ie bil igralni nrostoT. nabralo nad 5000 ljudi vseh stanov in sloiev Sreča ie to oot ooiskala res oot'ebne in ie Drvi tombolski dobitek zadela služk nia Umnik Mariia iz Krr.nia. in to krasno spalnico iz orehove korenine s oostelinino vred Drugi dobitek, to ie soaln^co iz kombiniranega lesa ie zadel oosertnik Brešar Jože iz Cirčič. Trenji dobitek, to ie m ško sprejemnico pa ie dv>bil čevVi. pome k Verb č Vinko iz Novega me>ta. Na ali .e dobitke so dobili izključno sami mali ljudje in sicer kmečko sobo trafikant:nj i Markič Marija iz Tržiča moderno kuhinjsko ooravo Sifrer Franc dijrk iz Stražlšča. samski spalnici Hrovat Franc, kovaški vajenec iz Cerkeli in Mozeli Ivan. čevljarski pomočnik iz Domžal, cauch Janežič Zalka. trgovka iz Krania kmečka vozova de^vec Hafner Franc iz Trate in Magušar Franc iz Lesc. kopalno kad A'jančič Štefan, uče-nez iz 2igane vasi. štedilnik Ruonik Pavel, delavec iz Voklega. kuhiniski ooravi dve delavki in sicer Kane Pavla iz Cirčič in Ravtar Mariia iz Krania konisko oprejo N. Špenko. dežnikar iz Radovliice. otomane Zibert Ivan. delavec z Jesenic, in tehtnico trgovski pomočnik Tušar Srečko iz Kranja. Za temi ie bilo izžrebanih še 10 koles in 20 praktičnih ter vredn'h dob tko v Sr čni-ki so bili no večini delavci oa tudi dijiki. vojaki in državni uradniki. Berač, ki govori 17 Jenkov Dunajski redar je privede nedavno na policijski komisarijat starega razcapanega moža, ki ga je bifl zasačil pr; beračenju. Pri zasliševanju na policiji je stari berač povedal, da se piše Alojz Šiškin, da je star 67 let in da govori 17 jezikov. Policijski komisar mu seveda ni hotel verjeti, pa se je kmalu prepričal, da govori berač gladko poleg nemščine italijanščino. francoščino in angleščino. Drugih tujih jezikov komisar sam ne zna in zato je moral zasliševanje prekiniti. Berač je potem pripovedoval, da je bil rojen v Carigradu, da je študirail v Parizu in si pridobi1! inženjersko diplomo na tehniki v Rimu. Do konca svetovne vojne je živel v Nemčiji, potlej pa so ga izgnali in odpotoval je v Turčijo Turki pa niso hoteli priznati njegovega državljanstva in tako se je pričelo njegovo romanje po svetu. Končno je prišel na beraško palico Dunajsko sodišče ga je obsodilo na en mesec zapora zaradi beračenja. Ko odsedi kazen, bo izgnan iz Nemčije. KOLEDAR Danes: Torek, 10. septembra: Nikolaj Toledski DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Bar juga Kino Sloga: Zapeljivi pevec Kino Union: Torpedo 48 DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Tvrseva cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartua, Moste — Zaloška cesta 47. Mravlje v nabojih Braziljski listi so priobčili te dni zgodbo, ki priča o izredni inteligenci mravelj. Neki trgovec lz Pernambuca je dobil lz New Orleanaa pošiljko nabojev. Ko je odprl zaboj, je ugotovil, da je večina nabojev praznin, Nekateri so bili pa vsi preluknjani. Nnn-.osto smodnika fe n^Sel v njih celo kolonijo mravelj. Mravlje so si bilo v nabojih zgradile udobno bivališče in požrle smodnik ki jim je bil v nnpo'jc. V Ljubljani se fe k odkritju sr*ymenika Viteškemu km!ju Aleksandru / /edinife-Iju zbralo ogromno ljud: iz vse naše banovine Prišli so mnogi, ki Ljubljane še nikdar videli niso, pn tudi takšni ki so bili v Ljubljani pred 20 ah 30 leti, potem pa nikdar več. Vsi so se čudili, knkn fe Ljubljana lepa, kako je napredo^.-ala, da je po 20 letih kar ni mogoče več spo7nati. Vendar pa nekaterim vse tudi nt Ugajalo. Pritoževali so se nekateri nnd dra<'inio, drugim ni šlo v g/m*o knko je mogoča taktna neenotnost v cenah v hotelih, restn^rra-cijah in gostilnah Da so v vsakem lokalu druge cene, so pripo\'edo\-a1i. Nekateri so menili, da Figo\-ec ne bi smel biti med samimi visokimi stavbami. Ali naj Figov-ca povišajo, ali pa ostale stavbe okrog njega znižajo, da se bo deželanom nudila v Ljubljani estetična slika Čulo se je celo mnenje, da je preveč cerkva v Ljubljani, kmečke ženice pa so se zopet čudile, kako je vendar mogoče, da so pri nas cerkve tako redko posejane Da bi pra\> lahko bilo mogoče prenarediti poslopje glavne pošte za cerkev, je predlagala ogo'čena ženica, ki se je čudila, da v strogem centru Ljubljane ni nobenega božjega hrama. Da ima pošta celo že kupolo in bi bila zato za cerkev kot nalašč. Da, Ljubljana je lepa, vendar pa je kljub temu v Ljubljani mnogo stvari, ki bi jih bilo vredno kritizirati. Vse mogoče neverjetnosti se \idijo. Tako mi je pripovedoval kmet, znanec mojega umrlega očeta, ki sem ga srečal in ga malo pospremil po mestu. Mož mi je pripovedoval nekatera s\>o-ja opažanja tako zanimivo, tako po domače in vendar tako prepričex*alno da sem sklenil nekaj iz tega najinega razgovora napisati. Lansko leto ga je brcnil konj in je moral v splošno državno bolnico v Ljubljano. >" i ' ' i • V ^ i> V ' i •( M— o* ^ !*>%_•• i * i i K , j a . i i a . i človek trpi bolečine, sam nase je jezen, pa se niti premakniti ne more. Pa si je nejevolien mislil, da mu pač zato ne pri\*oščijo posebne postelje, ker je z dežele, ker ni iz mesta, kei nima protekcije. Zvedel je kmalu, da ni tako. Če je postelja prosta, te poiože nanjo, če ni nobene prazne, te morajo h komurkoli položiti. Ravnajo se po geslu, kdor t rej pride, prej melje. Zadovoljil se je in vse je bilo v redu. Ko pa je čul, da so v Ljubljani zgradili monumentalne Žale v bolnici pa so še vedno stare razmere, se mu to ni zdelo prav. Ogledal si je Žale Lepa hiša je to, je dejal. r ? « * * > ' ' * f~ i . , 4 1 k J 3 A i » jy i a\K i Kakor da bi v Ljubljani želeli, da bi bilo mnogo mrličev, ki bi jih mogli z vso žalostno slovesnostjo Doko-pavati. ' _'f' -it' r * .1 Konec razgovora je bil tak. da mi je mož dejal: Modre glave ste, vi Ljubljančanu * Cisto tako pa le ni tilo z muhama, kakor modruje današnji »Slo\>enec«. Svet je res neumno nare fen. vendar pa neumnost ne sega tako daleč, da bi ljudie ne videli, kam pes taco moli. Prav zdi se nam, da »Slovenec« sam dobro ve, kdo in kako je v tem primeru oral in kdo je sedel samo na voličkovem rogu. Sicer bo pa še prilika, da si povemo o tem kaj več PRAZNO VERNOST — Kaj, ko bi povabili k naši mizi soseda, ki se dolgočasi sam tam v kotu. — To ni priporočljivo — men, nekdo v družbi. Nas je tu enajst, ta pa pije za dva i in tako bi nas bilo trinajst. Kuga divjih zakonov Brezsrčna mati iz Pekla — Zapuščen, segnit dojenček ■ Orijent — večno tajinstven, večna razgiban! Krvave borbe, vstaje, upori na dnevnem redu! Kdo jih povzroča, odkod imajo ljudje orožje? — Kdo ima korist od neprestanih nemirov? Krasen francoski film, ki se godi pod vročim afriškim soLncem, v krajih, kjer se bijejo baš sedaj krvave bitke! ZELO AKTI ALNO, NAPETO LN IZREDNO ZANIMIVO ! KINO MATICA, te!. 22-41. Ob 16., 19. in 21. url BAR DU SUD Charles Vanel, Dotly Daviš, Tanja Fedor, Jean Galand PREMIERA ! DANES Tržič v miniaturi Trg, njegove zanimivosti in njegova slikovita okolica Ljubljana, 10. septembra Nekateri bi hoteli imenovati Tržič slovenski Zlin, češ da je njegov razvoj podoben zimskemu; dobro razvito čevljarstvo je bila podlaga za industrijsko izdelavo Čevljev. Ko pa obiščeš Tržič, vendar nimaš vtisa, da si v kakršnem koli Zlinu, niti v slovenskem ne. Da, Tržič ima lepo tovarno čevljev ln še večjo tekstilno tovarno, kar opaziš, čim si zapustil postajo. Toda dolina je tako ozka in vse je tako majhno v primeri s predgorjem na levi in desni, da se vprašuješ, kje je prav za prav Tržič. Kmalu ga zagledaš, ko napraviš kratko pot po ozki cesti, ki ima pa vendarle nekaj hodnika. Ta cesta, ki drži od postaje v mesto, je pa v Tržiču še najširša. Ko stopiš čez most nad Bistrico, si že v pravem mestu; cesta se nekoliko razširi na levo in desno, ob nji se vrste miniaturne nadstropne hišice strnjeno, brez vsakega regulacijskega reda — to je Glavni trg. V resnici je tudi ta trg miniaturen, v pravem tržiškem merilu. Njegova širina ni niti dovolj za moderno cesto. To je v resnici cesta, lahko bi rekli, prava mednarodna cesta, saj drži proti Ljubelju in državni meji. Težko si ra7ložiš. kako se v Tržiču srečujejo avtobusi. Na Glavnem trgu bi menda še Slo, toda kako je mogoča vožnja po vijugasti Ljubeljski cesti, ki je tu in tam le kakšne tri korake Široka? Vse se zdi tako starinsko, kakor da so bile te hišice — nekatere so od tal do vrha pokrite s prahom — sezidane vsaj v 18. stoletju. Toda letnice na portalih pričajo, da so te hiše zidali šele ob koncu prejšnjega stoletja. Ob spodnjem koncu Glavnega trga kaže puščica, da se cesta odcepi na Bled. Nekaj časa moraš Iskati, kje se prav za prav odcepi cesta, tako ozka je ulica; na križišču te ceste se lahko srečata le dva kolesarja, kako se pa srečujejo avtomobili, najbrž ne vedo niti sami Tržičanl. Sicer pa zdaj ne vidiš nobenega avtomobila. To ima tudi svojo dobro stran, kajti zdaj so Tržičanl sprevideli, kako dober zrak imajo, čez Ljubelj se zdaj nihče ne vozi. Cesta zdaj lahko služi pešcem za sprehajalno pot. Na nji jih ne motijo mnogo niti kolesarji. Lepše sprehajalne poti si pa tudi ne moreš želeti od te proti Sv. Ani. S tem pa Že prehajamo na področje tujskega prometa. Pri nas skušamo spraviti sleherni kraj v zvezo s tujskim prometom in razumljivo je. da ne more biti niti Tržič izjema. Toda, četudi prideš v Tržič ob najlepšem vremenu, v delavnik ali nedeljo, ne opaziš skoraj nobenih sledov po tujskem prometu. Domačini si ogledujejo posebno radovedno obiskovalca kakor belo vrano, če pa gost zaide v eno izmed gostiln, ki so tudi miniature kakor vse v Tržiču, ga vendar ne opazijo tako hitro. V gostilnah sede ob nedeljah delavci, ki imajo v Tržiču večino spričo precej razvite industrije. Lahko se ti pripeti, da sediš v gostilni po celo uro, preden te opazijo. Zveš tudi, da nobenih gostov niso pričakovali, ker so pripravili kosilo samo za stalne goste. Potem si ogledaš tržiške znamenitosti, če ne omenimo nobene druge, moramo omeniti vsaj mestno hišo. ki ima na dvorišču pokrito tržnico, seveda miniaturno, toda če bo imela Ljubljana sorazmerno tako veliko, bomo tudi lahko zadovoljni. To je bilo treba omeniti, ker mesto Tržič pred leti ni imel niti svoje občinske hiše in so bili mestni uradi v najetih prostorih. Sicer ima Tržič celo vrsto elektrarn, a nobene občinske, tako da mora mesto kupovati električni tok od zasebnika. Zaman tudi vprašuješ po mestnem kopališču. Sicer ima Tržič dovolj vode. Bistrico in Mošenik. ! V tej vodi se tudi lahko pošteno ohladiš, kajti Bistrica je v resnici bistra in hladna ko planinska reka. Kakor je krasna pot proti Ljubelju, tako mora biti dolinski turist, ki se sprehaja v promenadnih čevljih, zadovoljen tudi s potjo ob Bistrici navzgor proti Bornovemu kraljestvu. Tja drži pot iz Tržiča po Cerkveni ulici, ki je na nekaterih mestih tako ozka, da se kmečki voz s težavo prerije skozi. Cesta ob Bistrici zunaj mesta pa tudi ni mnogo širša, da se vozovi ne morejo srečevati. Ker po nji dan za dnem vozijo les iz neizčrpnih Bornovih gozdov, je promet urejen časovno enosmerno; zjutraj vozijo les navzdol, popoldne se vračajo. Soteska, ki je ena najlepših pri nas, se imenuje Dolina, in preden prispeš — približno uro hoda — do Borna, do Puter-hofa. obstaneš večkrat v strmenju nad bistriškimi kaskadami, skalnatimi stebri in stenami ob prehodu spodnje doline v zgornjo, naposled se pa lahko ustaviš tudi v malem naselju s krasno lego (Dolina), kjer najdeš celo gostilno, a kjer tudi ne pričakujejo nobenih turistov. Tu ljudje žive od lesa in od delavskih zaslužkov, zato naj izletnik prihaja povsod ponižno, ne da bi pričakoval gostoljubja. Bolj je gostoljubna narava kakor ljudje in brez posebne sreče te tudi gostoljubno premoči, da se vračaš vesel proti Tržiču in sedeš na miniaturni tržiški vlak. k 0 a v Beli Krajini Drugi belokranjski praznik je dosegel nepri* cakovano velik uspeh Ljubljana, 10. septembra Na drugi belokranjski praznik je odpeljal Putnikov posebni vlak iz Ljubljane v Metliko m:i< : . izletnikov. Tam jih je na kolodvoru pričakovala domača godba z občinstvom. V dolgem sprevodu smo odkorakali v mesto, ki je bilo vse v zastavah. K radostnemu razpoloženju je mnogo pripomoglo krasno vreme. Omogočeni so bili izleti na vse strani. Ljubljančani so zlasti izrabili lepo priložnost, da so se šli hladit v udobno urejeno kopališče na Kolpi. Na obsežnem veseličnem prostoru je bilo vse pripravljeno za sprejem in pogostitev izletnikov. Izvrstna belokranjska Črnina in belo vino sta vabila prijatelje dobre kap-ljiv. Veselo so plapolali ognji, na katerih se je pekla slastna pečenka. tudi istrskim narodnim podobne pesmi. Vrhunec sporeda je bil nastop Metliča-nov tako po številu nastopajočih kakor tudi po nastopu samem. Tudi tu se je odlikovala med drugimi pevka vodnica. Metliški spored je obsegal igre, kolo, most, rese t ca itd. Bil je tako odličen, da so želi sodelujoči prisrčno burno pohvalo občinstva. r Bojancl — dekliško kolo Popoldne so se jeli zbirati na slavnostnem prostoru na tisoče. Belokranjski praznik so otvorili ćrnomaljci, ki so nam pokazali zelenega Jurija in kolo-most. Sledile so jim skupine Adlešiči, Bojanci, Dra-gatuš. Predgrad, Preroka, Stari trg in Vinica. Vse skupine, v katerih prevladujejo svatovska kola. so Izvrstno iz,polnile svojo nalogo. Posamezni plesi, ki jih spremljajo Narodni ples — metliški most S tem je bil drugi belokranjski praznik zaključen. Občinstvo je hitelo na veselico in zasedlo obširne prostore. Zaigrale so godbe. Plesi, ki smo jih videli, so tako lepi in svojstveni, da bi se jih morali tudi drugod po Sloveniji učiti. Ti plesi zahtevajo vztrajnost, gibčnost in lepo držo telesa. PTireditev je bila brezhibna, BeLokranjcem še enkrat čestitamo na nepričakovanem lepem uspehu njihovega drugega praznika. Zeleni Jurij sodelujoči s petjem ali s svojo domačo godbo, so izredno zanimivi v vsakem pogledu ter so deloma samosvoji, obredni, pa tudi zelo živahni. Poudariti moramo lepo petje zlasti vodnic. Starotržani so zapeli Resolucija mlinske industrije Ljubljana. 10. soptembra Na vsedržavnem zborovaniu mlinske industrije iz dunavske, moravske, vardarske, drinske, dravske in banovine Hrvatske v Beogradu ie bila sprejeta tale resolucija; 1. V interesu preskrbe mlinov 5 pšenico ie treba normalizirati oogoje za odkup pšenice po uredbi v vseh kraiih. S ore i me se na znan i e izjava, da začne Prizad v ta namen prisilno odkupovati pšenico na vseh tržiščih določenega glavnega r>roiz\ aialne-sa področia. no potrebi pa tudi na drugih. Da nai se na drugih področjih prve potrebe glede pšenice krijejo iz krajevnih zalog. Da bo Prizad Dotem daial za druee kraje preko ravnateljstva za prehrano pšenico iz suficitarnega področja. Da bo za oasivne in zdaj izjemoma deficitarne krale določena cena pšenice do pariteti Novi Sad toda tako. da konkurenčna sposobnost mlinov v suficitarnih in druefh kraiih ne bo motena zaradi določan i a omen^e paritetne cene. Da lahko mlinska podjetja individualno ali potom svoie poslovne zadruge postanejo aprovizacijske ustanove poedinih občin, mest in srezov za moko. kakor ie postal Diporis za vrbasko banovino. 2. V svrho začetka dela po uredbi z dne 9. t. m ie treba odrediti tipe moke. Prav tako je treba nujno določiti cene moke do uredbi na temeliu stroškov proizvodnje To določan ie ne sme biti generalno za vso banovinsko področje, obstoječe iz proizvajalnih, suficitarnih in pasivnih krajev, temveč ie treba upoštevati poedine kategorije krajev. 3. Od 100 kg pšenice kvaliteta 76 kg, hI v redu sprejete za mletev rx> uredbi bodo mlini jemali 10% bele in 70°/o krušne moke, ostalo so pa otrobi do tehnični ureditvi mlinov. 4. Da se sreska načelstva usoosobilo za posle po uredbi, je treba zahtevat; od notranjega rninistra, naj nujno namesti tri diplomirane pravnke za vsak dotični srez. 5. Odrediti zastopništvo stroke kot so-trudnika v vseh vprašaniih prehrane pri Prizadu, Diporisu in Uradu za kontrolo cen v Beogradu kakor tudi pri banskih upravah ter sreskih in mestnih nsčelstvih. 6. Glede vseh drugih vprašani se skupščina strinia s poiasmli. ki iih ie rbiavi'o in i ih bo še obi a vilo Združenje mlinske industrije v Beogradu. Razkosana cesta Novo mesto. 9. septembra Lani jeseni so pričeli ločensko cesto v Novem mestu razširjati in klanec zravna-vati ter so io na daleč razkopali in napravili za koma i prehodno pri velikem prometu na tei cesti, kjer leži tudi meseno pokopal Išče. katero meščani radi obiskujejo. Vsi smo bili mnenja in pričakovali smo. da bodo dela na cesti posoešena in preureditev čim nreie končana: a temeljito smo se zmotili. Sredi poletja, ob nai-ugodnejšem delovnem času, so čez neč prenehali z delom z izgovorom, da ie Došel kredit in pustili razkonano cesto, da ie vožnia po niei. posebno v temnih nočeh, skraino nevarna, peš hola pa v vsakem vremenu naporna, ob deževnem oa kar nemogoča. Vprašamo se. čemu so razdii cesto, če ni bilo sredstev za izvršitev de"? Ali so sploh začeli de'ati tia v en dan br-^z proračuna? Jesen se bliža in z ni o ?a dela na cesti neugoden čas, delo na ra kopani cesti tik mesta pa še vedno nvruje. Got.-vo r: to orikuoen in ugleden orizor za tuica. ki potu i e do naših krajih. Glede na važnost in varnost cestnega prometa in na na? ugled v sol osnem, pričakujemo, da se dela na cesti nemudoma nadaljuieio in do zime končaio. k?r bo cesta v sedanjem stanju do zimi neprevozna in neprehodna. Tatvine Ljubljana, 10. septembra Tudi včeraj ob zaključku velesejma je policija prejela več prijav o predrznih že-parjih, ki so imeli vse te dni cč i vi dno prav dobro žetev. Kriminalni organi so sicer arefcrali med velesejmom šest znanih že-parjev, a mnogim se je posrečilo odnesti pete. Marija Klemenčičeva iz Ljubljane je prijavila, da se ji e v gneči pred glavno pošto, ko je čakala na tramvaj, približal neznan mlajši moški, ki ji je ukradel iz ročne torbice usnjato denarnico, v kateri je imela 1634 din, de hujšo anolo je imel pred glavno poŠto Viktor Devetak. Tudi on je čakal na tramvaj, in ko se je v gneči rinil na voz, mu je nekdo posegel v notranji žep suknjiča ter mu izmaknil usnjato listnico s 3000 din. Občinskega tajnika Valentina Jugoviča iz Marenberga se je lotil tat v Wolfovi ulici, kjer je ogledoval izložbe. Tat mu je posegel v notranji žep suknjiča in mu ukradel listnico, v kateri je imel približno 700 din, potni list in več računov. Konra- du Finku iz Celja se je že v vlaku približal v gneči mlajši neznanec, ki se ga je nekaj časa sumljiv- tišcaL. Ko je Fink izstopil iz vlaka, je opazil, da je neznanec izginil, z njim vied pa tudi njegova listnica, v kateri je imel 600 din ter vozni listek. Najbrž isti žepnr je olajšal za listnico tudi Rudolfa Pauka iz Maribora. Pauk je imel v ukradeni listnici razen 600 din še ve lese j eni sko legitimacijo ter povratno vozno karto. Ivana Kmetičeva, stanu ječa v Aleševče-vi ulici v ši^ki, je prijavila, da je oni dan nekdo vlomil v njeno stanovanje. V spalnici je prebrskal vse omare in ji odnesel zlato zapestnico v obliki verižice, zlat poročni prstan, zlat prstan z vdelanim kamnom, dva paia novih ženskih nogavic in nek adrugih predmetov. Kmetičevo je vlomilec oškodoval za okrog 1400 din. V nedeljo popoldne je bilo vlomljeno v stanovanje dentista Franca Radovana v Frančiškanski ulici. Tat je odprl vrata s ponarejenim ključem, ni pa prišel v sobo, ker je bil najbrž prepoden m zato tudi ni ničesar odnesel. Iz stanovanja na Zaloški cstl 127 je nkdo ukradel Mihaelu Emersl-ču uro budilko, vredno 150 din in pa dva biča. Alojza Riharja in Leopolda Dovjaka jo tat okradel na travniku v Mestnem logu. Ko:lla sta otavo in sta. ker je bilo vroče, odložila pod drevo suknjič, telovnik ter dve pleteni jopici. Odložena obleka, vredna okreg 500 din, je postala plen op rezu-jočega tatu. Na policiji se je zglasil tudi Ignac Gri-lec, doma iz ljubljanske okolice in prijavil, da mu je žepar ukradel v tramvaju med vožnjo cd glavne pošte do kolodvora zlato obrobljeno uro ter zlato verižico v skupni vrednosti 1200 din. Kako naj se omejuje obratovanje v podjetjih Ne gre samo za to, ali je omejitev utemeljena, temveč tudi za to, kako naj se izvede, da posledice ne bodo prehude Ljubljana, 10. septembra Na žalost je spet nekako »aktualno« omejevanje obratovanj, kakor v letih najhujše gospodarske kri-e. Ker je omejevanje obratovanj oziroma redukcija delavstva pereč socialen, gospodarski in naroden problem, je Delavska zbornica v imenu vsega slovenskega delavstva sestavila predloge o postopanju pri omejevanju obratov. Postopek pri omejevanju obratov doslej v naši državi ni bil urejen. Prepuščeno je lastniku podjetja, v kakšnem obsegu obratuje, skrči ali prekine obratovanje v svojem podjetju. Edina obveza, ki jo zakon nalaga lastniku, je prijava borzi dela, ako odpusti več ko 5 delavcev. Na obratovanju posameznega podjetja ni zainteresiran samo lastnik podjetja, marveč tudi delavci, država in njene edi-nice. Zaradi tega je nujno potrebno, da pri omejevanju obratovanja vsaj delno odločajo tudi delavci in ostali interesenti. Pri omejevanju obratovanja ne gre samo za to, ali je omejitev utemeljena, temveč tudi zato, kako naj se omejitev izvede, da ne bo imela preveč hudih posledic, in kako je poskrbeti za tiste, ki bodo zaradi omejitve morebiti ostali brez vsega na cesti. Zaradi tega naj se uredi postopek za primer omejevanja obratovanj, ki naj velja za vsa rudniška in industrijska podjetja. Uredba naj bi vsebovala v glavnem sledeča določila: 1. Ako žele podjetja svoje obratovanje za več ko 14 dni prekiniti ali pa stalež svojih delavcev in nameščencev z enkratnim odpustom za nad 10*'« zmanjšati, morajo javiti ta ukrep pristojni banski upravi 14 dni prej. 2. Ako so zmanjšala podjetja s postopnim odpuščanjem v teku meseca stalež svojega delavstva tako. da so izplačala kljub nezmanjšani mesečni tarifi za nad 10 *• manjši mesečni iznos delavskih in na-meščenskih mezd kakor prejšnji mesec, morajo javiti banski upravi zmanjšanje obratovanja po zaključku meseca. 3. Teh prijav ni treba podajati onim obratom, ki prekinjajo iz sezonskih razlogov redno svoje obratovanje. Prijavi o prekinitvi obrata morajo podjetja predložiti gospodarsko poročilo z dokazi, zakaj je ukinitev aH omejitev obratovanja potrebna, statistiko zaposlenega delavstva, iz katere mora biti razvidno število delavcev posameznih kategorij ter njih družinsko stanje in načrt redukcije, v katerem se mora že upoštevati zaščita socialno šibkejših. V podjetjih, kjer obstojajo izvoljeni delavski zaupniki, je podatke in poročila podjetja predložiti tudi starešini delavskih zaupnikov, da stavijo morebiti svoje predloge. Po prejemu prijave podjetja odredi ban posebnega pooblaščenca, ki prouči, ali so redukcije gospodarsko nujne in ali je podjetje upoštevalo socialno šibkejše. Banov pooblaščenec zasliši podjetnika in predstavnike delavstva ter skuša doseči s podjetjem sporazum o morebitni spremembi redukcijskega načrta po socialnih vidikih, o prispevku, ki ga prLna podjetje odpuščenim delavcem za njih vzdrževanje med brezposelnostjo, in o zopetnem sprejemu odpuščenih delavcev v primeru zopetne razširitve obratovanja. Ako banov pooblaščenec nI dosegel s podjetjem sporazuma, izda ban odlok glede zopetnega sprejema delavcev, ki so bili odpuščeni, čeprav bi morali biti po tej uredbi pri redukcijah zaščiteni in odlok glede prspevka, ki ga ima plačati podjetje odpuščenim delavcem. Prispevek se ravna po gospodarski moči podjetja in ne sme biti višji od dveh mesečnih zaslužkov. Ako se podjetje brani izvršiti odlok glede zopetnega sprejema delavcev, pripada tem delavcem odškodnina v višini dveh mesečnih prejemkov. Pri odmeri odškodnine se smatra kot ob-težilna okolnost, ako je podjetje s prejšnjim nadurnim delom omejitev obratovanja samo povzročilo. Proti temu odloku je dopustna pritožba na ministra za socialno politiko in narodno zdravje v teku 14 dni. Proti odločbi minirtra za socialno politiko nadaljnja pritožba ni dopustna. Pravomoćni odloki so izvršni in ni dopustna nadaljnja pritožba na upravno sodišče ali upravni svet. Ako je podjetje opustilo prijavo o omejitvi obratovanja in redukcijah, izda ban odlok, da mora podjetje izplačati reduciranim delavcem prispevek za vzdrževanle odpuščenih v teku brezposelnosti v višini dveh mesečnih prejemkov. Ako bi podjetje nameravalo popolnoma prenehati z obratovanjem, čenrav nI tehtnih razlogov, sme postaviti minister za trgovino in Industrijo pr^d^onr h?n^ primimo upravo, če to sahtevajo favni 'nt-^resi. si. Reorganizacija obrtniških zdmžm\ Ukinjenih 92 združenj, ostalo 32 skupmh in 14 strokovnih,^ o 11 odločitev še ni padla Maribor. 9 septembra Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je na podlagi razpisa banske uprave z dne 2. avgusta 1910 odredila, da morajo ukinjena združenja v teku desetih dni izročil; ves svoj arhiv, zlasti pa imenike članstva, pomočnikov in vajencev, nadalje vse svoje premoženje v roke uprave Skupnega združenja obrtnikov, kateremu so pripojena. V nadaljnjih desetih dneh skliče predsednik Skupnega združenja skupščino, da si izvoli novo upravo. Iz tega zborničnega od'oka sledi, da je bilo ukinjenih 02 združenj, ostalo pa neuklnienih 32 skupnih združenj in 14 strokovnih, razen tega je še 7 mesarskih. 3 pekovska in Združenje brivcev v LJubljani, za katera kon.'na odločitev š^ ni padla. Kakor je ukinitev združenj naletela na velik odpor in nezadovoljstvo v obrtniških vrstah, pa tudi najnovejša odločba zbornica zndeva na težave v Izvedi I Najmanj 80 odpto^kov od 92 ukinjenih združeni je vložilo tožbe na upravno sodišče v Celju, ki pa do dane* še nI uiti v enem primeru izdalo svojo odločbe. VI tev tožbe pri upravnemu sodišču ne va-d:žuje sicer pravomočnosti odločb j uki- nitvi, vendar bi bilo umesf.aeje, da bi se bilo počakalo na rešitev pri upravnem sodišču vloženih točb Dalje bi bilo treba pri obstoječih skupnih združenjih urediti pisarne, da bi moglo njih poslovanje vršiti v redu. Ukinjena združenja, ki so vložila tožbe pri upravnem sodišču, so prosila bansko upravo, da se z likvidacijo počaka do izdaje razsodb uptavnega t?odLšča. Zadava likvidacije in priključitev k skupnim združenjem nikakor ni tako nujna, da bi se mogla v tako kratkem roku pravilno Ln v redu Izvršiti. Pomislili moramo, da imajo ukinjena združenja svoje lokale, ki jih je treba odpovedati, dalje tajnike, ki so uslužbenci ln jim je kot takim treba odpovedati ?->stteden^ko pred koncem tromesečja. Kakor vemo. se vse to zdaj ni izvršilo. Pravilno H bilo, da bi se b?l stavil rok zh pripojitev ukinjenih združ>nj skupnim združenjem z dnem 1. januarja 1941. dotlej pa naj bi združenja izvršila v redu in po zakonu svojo likvidacijo, čudimo se, da zbornica odreja v obrtniških zadevah vse tako lahko in brez pravega preudarka. Iz Slovenjega Gradca — Sport. V nedeljo 15. t. m. bi moral igrati v Mariboru proti RapL. u SK Slovenj Gradec. Kakcv pa se govori, klub ne bo nastopil v letošnjem prvenstvu, ker je večina igralcev ali na orožnih vajah ali pa prestopila k SK Slovanu Guštanj. Uverjenl pa smo, da bo klub kljub temu nastopil in ne bo delal kakor doslej, da ni nastopal v prvenstvenem tekmovanju. V primeru pa, da klub nima dovolj igralcev, naj zaprosi, da se tekma preloži, dokler se igralci ne vrnejo. — Konj Smrtno poškodoval hlapca. V Mislinju se je pripetila v soboto popoldne na skednju veleposestnika in tovarnarja dr. Arturja Pergerja težka nesreča, katere žrtev je postal 361etni hlapec Založnik Alojz. Založnik je pripeljal na skedenj voz sena; hotel je konje izpreči in jih gnati v stajo, pa ga je konj brcnil v trebuh in mu prizadejal težko poškodbo. Ponesrečenec je obležal na mestu, kjer ga je našel njegov tovariš. Prvotno so menili, da je udarec lažji, ker pa se je hlapčevo stanje poslabšalo, so ga ponoči odpeljali v bolnico, kjer so zdravniki takoj izvršili potrebno operacijo. Stanje ponesrečenca je brezupno. Zdravniki se trudijo, da mu rešijo življenje in tako ohranijo ženi moža. mladoletnim r.epi-eskrbljniiii otiokom pa očeta. Smrtna nesreča Celje, 10. septembra V ponedeljek popoldne se je pripet i'a v Selcafa na cestnem križišču Dramlje—-Ponikva— št. Jurij ob južni železnici težka nesreča, ki je zahtevala človeško življenje. Posestnikov sin Franc Skeri iz Razbor pri Dramljah se je peljal s kolesom k zdravniku v Št. Jurij. Ko je prispel do križUča mu je privozil nasproti drug kolesar. Trčila sta drug v drugega, škerl je padel znak in si zlomil tilnik, drugi kolesar pa v breg in je dobil le lažje poškodbe. Skeri je Čez pet minut izdihnil. Na kraj nesreče je prišla komisija, ki je ugotovila dejanski stan. Truplo ponesrečenca so odpeljali na njegov dom. Iz Trbovelj — Nov gr»fo. po dolgem trpljenju je preminula ga. Anica Fettke, rojena Ple-skovič, v 38. letu. Pogreb blage pokojnice bo v torek popoldne o bl6. uriJ iz mrtvašnice na farno pokopališče. Vesela in zabavna humorja polna filmska komedija. Danes zadnjikrat ob 16., 10., 21. 1F A PF! JI VI P V V IT C* V &L Vl0&1 slavm nolaod«*i operni * tenor JOHANNES HEESTERS m dražestna, temperamentna MARIJA TASNADY. — Sodelujejo: Paul Kemp. Theo Lingen, Gusti VVolf, Richard Romanowsky. KINO SLOGA, teL 27-30 i Danes zadnjikrat češki film Senzacionalni boji med spljoni za nov torpedo _ -g| Ob 16., 19. in 21. uri. — KINO TJNION, teL 22-21 Blagajna odprta od 11. do 12. in od 16. ure dalje! VNE VESTI — Odlikovanje. Z recorn sv. Save V. stopnje sta odlikovana višji prislav Janko švajger in pristav dr. Cvetko šribar. oba v ministrstvu socialne politike in narodnega zdravja. — Nap redova nje. Za veterinarskega svetnika v 5. skupini pri sreskem načel-stvu v Radovljici je napredoval Jože Drolc. — Glasovi o notranjem posojilu. V gospodarskih krogih se vedno bolj širijo glasovi o razpisu investicijskega posojila, ki naj bi služilo za velika tehnična dela. Posojilo bi omogočilo zaposliti nezaposlene in prebivalce pasivnih krajev. Denar bi se porabil v prvi visti za melijoracijska dela, in tako bi se olajšal zaslužek in prehrana prebivalcev siromašnih krajev čez zimo. — Uvoz bombaža in riža iz Italije. Danes teden je odpotovala v Benetke posebna delegacija naših tekstilnih industrijcev pod vodstvom ravnatelja Ravnateljstva za zunanjo trgovino dr. Bičanića na pogajanja glede dobave italijanskega bombaža odnosno bombažnega prediva. Pogajanja so bila svojčas prekinjena. Prizad je predlagal na merodajnih italijanskih mestih, naj bi se obenem uredilo tudi vprašanj glede dobave italijanskega riža. Pogajanja so bila deloma v Benetkah, deloma pa na Reki. kjer so bila zaključena. Glede uvoza bombaža je bil dosežen sporazum, da nam bo Italija naknadno za prvo četrtletje dobavila 2,000.000 kg bombažnega prediva, razen tega nam pa dobavi še zaostale pošiljke bombaža. Z naše strani je bila dana obljuba, da se bo povečal na3 izvoz goveje živine in prašičev v Italijo. Tudi glede riža je bil dosežen sporazum, tako da nam začne Italija še ta mesec pošiljati riž. Letina riža v Italiji je letos zelo dobra. Italijanski riž se bo luščil v naših luščilni-cah. — Letos ne bomo izvažali grozdj*. Letošnji pridelek grozdja v naši državi ne bo brigat. Vse kaže, da letos grozdja ne bomo mogli izvažati. Bila je odobrena cena za izvoz 24 ncmfkih mark za 100 kg. To je cena iz lanskega leta. ko je bilo grozdja mnego več kakor letos. Pred tremi tnevi je določilo ravnateljstvo za zunanjo trgovino ceno za zgodnje smederevsko namizno grozdje 27.50 mark. Pa tudi po tej ceni ne bomo mogli izvažati grozdja, ker ga bomo kot rečeno piidclali premalo. — Kongres Zveze diplomiranih ekonomistov, že včeraj smo poročali, da je bil v Banjaluki zaključen letošnji kongres diplomiranih ekonomistov. Udeležilo se ga je okrog 100 celegatov. Kongres se je pričel v soboto dopoldne. Iz poročil je razvidno, da je zadevalo delo Zveze v lanskem prslevnem letu na mnoge težkoče, ki so pa bile vse odstranjene in doseženi so bili zadovoljivi uspehi. Med letom so bila urejena mnoga stanovska vprašanja. Na kongresu se je obravnavala tudi uredba o gospodarskih svetovalcih in ugotovljeno je bilo. da je Zveza mnogo pripomogla, da se določbe te uredbe tolmačijo tako, da se olajša pridobitev tega zvanja. Tako so bila piipiavljena tla za ustanovitev Zbornice gospodarskih svetovalcev, ki bo imela podobne naloge kakor jih imajo Zdravniška, Inženje* ska, Advokatska in druge zbornice, živahna debata se je vodila glede na kampanjo proti naslovu inženjerja ekonomije. Zveza je z vso od'očnostjo nastopila proti tej kampanji in zdaj je položaj razčiščen. — Zanimanje za razsta\o slovenSkin umetnikov v Zagrebu. Med Zagrebčani vlada veliko zanimanje za razstavo slovenskih in sib?kih likovnih umetnikov, ki so razstavili sveja dela v Domu likovnih umetnikov. 2e v nedeljo so si mnogi ogle-cali razstavo, ki bo odprta do kenca septembra. Zi'^rc'.ški listi pišejo, da bi morali sedaj razstaviti še hrvatski likovni umetniki svoja dela v Beogradu in Ljubljani. — Beograjski 2:ipan častni predsednik Jugcsiovensko-nriiiškega društva. Beograjski župan Jevrem Tomič je prejel od Ju-goslovensko-nemškcga društva pismo, v katerem mu sporova, da je bil soglasno izvoljen za častnega predsednika društva. — železniškim upokojencem. Bilo je že orjavljeno. da morajo oni upokojenci, katerim so bile železniške legitimacije za režijsko vožnjo izstavljene v letu 1931. predložiti nove slike s potrebnimi potrdili kakor vsako leto pri podaljšanju, za izstavitev novih legitimacij. Vse prizadete ponovno opozarjamo, naj se čim prej zglase pri oni edinici. kjer so v st?Ježu. Ljubljnaa glavni kolodvor in Šiška prideta sprejemat nove legitimacije 1C. t. m. — Izlet SPD na Grintavec. Slovensko planinsko društvo. Osrednje društvo v Ljubljani pripravlja izlet planincev v soboto in nedeljo dne 14. in 15. t. m. v Kamniške planine. Iz Ljubljane se odpeljejo planinci v soboto ob 13.40 z vlakom V Kamnik, od koder nadaljujejo svojo turo z avtobusom do Kopišča, odtod peš čo doma v Kamniški Bistrici in do večera v Coizovo kočo. kjer bo pripravljeno prenočišče. Naslednji dan se vzpnejo na vrh Grintavca ter si izberejo za povratek ali pot nazaj v Kamniško Bistrico ali čez Kalško goro in Greben na Krvavec ali v dolino Kokre ter z rednim avtobusom v Kranj. Prijave sprejema društvena pisarna SPD najk?sneje do petka one 13. t. m. do 19. ure. Planinci izrabite lepe jesenske dneve za svoje izlete v planine. — Album »Iz naSUi gora« ie pravkar izdalo Slovensko planinsko društvo, osrednje društvo v Ljubljani. Lična zbirka planinskih ^lik vsebuje 50 prvovrstnih posnetkov naših najboljših fotoamater jev. Slike so tiskane na umetniškem papirju chamois barve, ki ima to prednost, da dobijo slike posebno sočnost. Planinci, ki še nimajo v svoji domači knjižnici navedene lepe publikacije Slovenskega planinskega društva, naj si jo nemudoma nabavijo v društveni pisarni SPD v Ljubljani. Aleksandrova c. 4-1. Pripomniti je treba, da je naklada majhna in da je treba pohiteti z naročili. _ Ncv gr°b. Davi je umrl v Ljubljani g. Marij Vouk, zvaničnik državnih železnic v pokoju. Pcgreb bo jutri ob 17.30 z žal. od kapelice Sv. Petra. Pokojniku blag snomin žalujočim na£e iskreno sožaljel — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deževno in hladnejše vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani in smo imeli do davi 18.4 mm padavin. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu, Kumboru in Dubrovniku 28, v Splitu 27, v Sarajevu in na Rabu 26, na Visu in v Zagrebu 25, v Ljubljani 20.8, v Mariboru 18.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 756.2, temperatura je znašala 15.0. ♦ TrgevSko učitišče »ChristofOv učni zavod«, Ljubljana, DomobransKa oesta 15. (telefon 43-82). Ravnateljstvo objavlja: Šolsko leto za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti prične dne 12. t. m. Tega dne se zberejo vpisani učenci (-nke) v šoli v svrho razvrstitve po oddelkih. Dne 13. t. m. bo otvoritvena služba božja v cerkvi sv. Jožefa. Redni pouk pa prične dne 16. t. m. Vpisovanje traja še ves ta čas do pričet ka šole, to je do 16. t. m. Zavod pripravlja učence v enem šolskem letu za praktične pisarniške poklice. Podrobna pojasnila daje ravnateljstvo osebno ali pismeno, na razpolago so novi prospekti. (Pravica javnosti: rodbinske doklade. dijaške vozne karte, veljavnost izpričeval), šolnina zmerna, manj premežni imajo popust. Največji in najm°dernejsi zavod te vrste. (—) — Nesreče. Snoči so bili reševalci pozvani na Celovško cesto pred pivovarno Union, kjer so naložili na avto 451etnega krošnjarja Petra Hercoga. Hercog se je vračal po Celovški cesti domov v Šiško v družbi svoje žene. Namesto da bi brž stopil na hodnik, je ostal na cesti, v tistem trenutku pa je pridrvel proti njemu neznan avtomobilist in ga podrl. Hercog si je zlomil levo nogo, dobil pa je poškodbe tudi po glavi. — Posestnikov sin Jože Rus iz Strug se je peljal s kolesom po opravkih, na klancu pa so se mu nenadoma prelomile vilice. Rus je padel z glavo naprej in si pretresel možgane. — 141etni posestnikov sin Anton Gostiša iz Logatca pa je včeraj doma splezal na jablano, s katere je padel, ker se mu je odlomila trhla veja. Fant si je zlomil desno roko. — Dva zasledovanca. Po kamniškem okraju in pa ljubljanski okolici se klati 461etni Franc Urankar, doma iz Tuhinja, ki je nevaren tat in vlomilec. Domačini iz Tuhinja ln pa KamniČani ga poznajo pod imenom »Kunde«, ker je menda izredno pretkan, dasi se zdi nekam krmežljav in zaspan. Urankar je te dni prišel na Jezico, kjer se je splazil v hišo posestnika Martina Kotarja in mu ukradel črno obleko, sive pumparice, črno suknjo, nekaj srajc, par škornjev ter siv dežni plašč v skupni vrednosti 2500 din. Orožniki zasledujejo tudi 171etnega pociganjenca Marija Kariša, ki ima na vesti že več vlomov in tatvin. Kariš se skriva navadno v kamniškem okraju in je oni dan vlomil v hišo posestnika Franca Brodarja v Doleh. Odnesel mu je več zlatnine v skupni vrednosti nad 1000 din. potem pa je spet izginil. — Smrtna ne»reča Zagrebški voznik Stjepan Kotarski je odšel v nedeljo zjutraj v gozd po drva. Zamišljen je sedel na vozu in ljudem se je zdel nekam čuden. Proti večeru se je vračal v mesto s težko na-tovorjenim vozom. Na strmi cesti je zavrl ' prednje kolo s kolom. Cesta je zelo slaba. Na ovinku je zgrabil kol voznika in ga vrgel pod voz, ki je šel čezenj. Kolesa so ga stlačila tako, da je bil takoj mrtev. — Na nogometni tekmi umrl. Vratar osiješkegaRapida Ivan Majnik, star 22 let, je v nedeljo umrl tragične smrti. Na prijateljski tekmi z Zanatijijo iz šida je skočil na žogo in jo odbil v polje. Ko se je vračal k vratom, se je naenkrat zgrudil. Prihiteli so tovariši, toda Majnik je bil že mrtev. Njegovo nenadno smrt ie povzročil najbrž udarec, ki ga ni bil nihče opazil. Majnikovo truplo bo obducirano, da se ugotovi vzrok smrti! — Kmet umrl na cesti. Kmet Ivan švec iz vasi Prikraja blLnu Križevcev je vozil v nedeljo iz gozda drva. Z drugim vozom je vozil drva njegov sosed Valent Jaki. Med potjo je švecu naenkrat postalo slabo in prosil ie soseda, naj prevzame še njegov voz. Valent je Šveda dvignil in ga položil na travo ob cesti, sam pa je odpeljal drva v Križevce. Ko se je ponoči vrnil, je našel šveca mrtveBiwaks< z dvorišča šlajmerjevega doma na Zaloški cesti. — Izpred Zagorjan-kine gostilne v židovski stezi je tat odpeljal 600 din vredno, sivo pleskano kolo znamke »Murer« Ivanu Podobniku. — Na Masarvkovi cesti je izpred palače Grafike nekdo ukradel 700 din vredno, črno pleskano kolo znamke »Ingo« Danilu Renku. — Z dvorišča v Prečni ulici 2 pa je tat odpeljal 700 din vredno kolo znamke »Stadion« Petru Gecu. Iz Celja —c Pasji kontumac. Ker se je v celjskem srezu pojavila steklina, je sresko načelstvo v Celju za območje občin Bra-slovč, Gomilskega, Petrovč, Polzele, Sv. Jurija ob Taboru, Sv. Petra v Savinjski dolini, Vranskega in Žalca pasji kontumac. Psi morajo biti stalno priklenjeni na verigi. Nepriklenjene pse je treba voditi na močni vrvici ali pa jih opremiti z nagobčnikom. Vsako nagrizen je oseb ali živali po pseh ali mačkah ter vsako sumljivo obolenje, pogin ali pobeg psov ali mačk je treba takoj javiti občini ali sreskemu načel-stvu. —c Vpisovan je v gostil niča rsko strokovno nadaljevalno šolo v Celju bo v petek 13. t. m. od 14. do 15. v pisarni deške meščanske šole. Vsakdo naj prinese s seboj tudi »Učno pogodboc. —c Umrla je v nedeljo Na okopih 9 v starosti 75 let zasebnica Ana KolariČeva. V celjski bolnici so umrli v nedeljo 711etni posestnik Martin Kranjc iz šmartnega v Rožni dolini, 691etni v VVestnovi tovarni zaposleni preddelavec Alojz Binder iz Ga-berja pri Celju in triletni rudarjev sinček Stanko Brezovšek iz Zabukovce pri Gri-žah. —c Težka železniška nesreča. V nedeljo okrog 10. dopoldne je peljal 331etni posestnik Ivan Poklek iz Velikega vrha pri šmartnem ob Pa ki z dvovprežnim vozom pivo, steklenice in kozarce na Goro Oljko. Ko je vozil čez železniško progo v šmartnem ob Paki, je privozil savinjski vlak. Lokomotiva je treščila v zadnji del voza, ga razbila in vlekla nekaj metrov s seboj. Konja, ki sta bila vprežena v voz, sta ostala k sreči nepoškodovana, pri karambolu je Poklek odletel osem metrov daleč, pri čemer mu je počila lobanja. Ponesrečenca so prepeljali z avtomobilom v celjsko bolnico, kjer se bori s smrtjo. —c žrtve nesreč. Ko se je 391etni delavec Vinko Vavpotič iz Mozirja peljal z dvovprežnim vozom v gozd po les, sta se konja splazila. Vavpotič je padel pod voz. Kolo je šlo čezenj in mu zdrobilo desno nogo pod kolenom. V soboto je padel na 151etnega kovaškega vajenca Henrika O rosa iz Vitanja pri delu kos železa na levo nogo in mu jo presekal pod kolenom. Pri delu na železniški progi je derezina povozila 301etnega delavca Franca Balaja iz Jarmenč pri Radečah in mu zlomila levo nogo nad stopalom. Pri delu v celjski cinkarni se je 261etni cinkarniski delavec Anton Blazinšek iz Zadobrove pri škofji vasi močno opekel po levi nogi. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c Enotni kruh po 6 din, Žemlje po 1 din! Odbor Združenja pekov v Celju je imel v soboto zvečer sejo, na kateri je sklenil, da bodo začeli celjski peki v ponedeljek 9. t. m. peči enoten kruh in sicer 109 dkg težke štruce ali hlebe po 6 din, 54.5 dkg težke pa po 3 din. Dokler ne bo prispela enotna moka, bodo peku kruh iz moke štev. 5. Žemlje morajo odslej tehta~ ti 6 do 7 dkg in stanejo 1 din. Tudi cena luksuznega peciva je povišana na i din, vendar pa njegova teža ni določena. Ti sklepi so stopili v ponedeljek v veljavo. Obratovanje v pekarnah se pričenja sedaj šele ob 4. zjutraj. Prebivalstvo je sprejelo podražitev in poslabšanje kruha z razumljivo nevoljo in skrbjo. —c Pripravljalna dela za tlakovanje Vodnikove ulice od Kralja Petra ceste do GledaliSke Ulice so se v ponedeljek pričela. Dela je prevzelo stavbno podjetje F. Nerad v Celju. Sedaj znižujejo cestišče s pomočjo motornega valjarja. Ulico bodo tlakovali z granitnimi kockami in zalili stike Z asfaltom. Na obeh straneh ulice, ki bo med Strossmaverjevo in Gledališko ulico znatno razširjena, bodo napravili nov hodnik za pešce. —C V celjski bolnici so umrli: v torek 701etni preužitkar Franc Predovnik z Malega vrha pri šmartnem ob Paki, v sredo 321etna žena elektrikarja Amalija Zupan-čeva iz Lokrovca pri Celju in v četrtek 501etni dninar Ivan Vodeb iz Medloga pri Celju. Na Cesti na grad 11 v Celju je umrla v sredo 661etna žena upokojenega železničarja Frančiška Kolarjeva, —c Dve nesreči. Ko je vozil 16Ietni hlapec Viktor Kob al iz St. Pavla pri Preboldu z vozom gramoz, rrau je šlo kolo čez levo nogo in mu o zlomilo v stopalu. — Te dni je padla SOletna Viljemina Sting- lina iz Klanjca, ki je bUa zaposlena v Savinjski dolini kot obiralka hmelja, s senika ter se močno poškodovala po glavi in rokah. Oba ponesrečenca so oddali v celjsko bolnico. —c Nesreča ne počiva, v četrtek je padla SOletna dninarica Marija Peklarjeva z Rečice pri Laškem po stopnicah in se močno poškodovala po glavi. V petek si je ISletni frizerski vajenec Dominik Pa-stič od Sv. Miklavža pri Sv. Juriju ob Taboru pri žaganju drv odžagal levi sredinec in prstanec. V četrtek je padel 471etni dninar Josip Koren iz TurniSča pri Desi- niču S kozolca 5 metrov globoko ter si poškodoval rebra in desno roko. V Velikem Gorenju pri Laškem se je 121etni posestnikov sin Karel Biberman pri sekanju Stelje vsekal v desno dlan in se hudo poškodoval. V četrtek je padel 141etni pastir Franc Lokar iz Jankovega dola pri Vranskem s hleva in se poškodoval po glavi. Istega dne je padel 71etni delavčev sinček Zvonko Stanič iz Gaberja pri Celju v kuhinji in si nalomil desno roko v zapestju. V Skornem pri Šmartnem ob Paki si je 36ietni posestnikov sin Josip Letonja pri padcu zlomil nogo nad kolenom. V petek je padel 271etni hlapec Franc Kveder iz Celja na cesti pri Levcu s kolesa in se močno poškodoval po glavi in desni nogi. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. Mariborske občinske zadeve Na Vidov dan 1941 bo na trgu svobode svečano odkrit veličasten spomenik kralju Aleksandru I. Maribor, 9 septembra Po daljšem presledku bo v petek 13. t. m s pričetkom ob 18. redna seja mestnega sveta občine mariborske in sicer sedma v letošnjem letu. Ker že več mesecev ni bilo nobene seje, se je nabralo veliko gradiva, ki ga bodo obravnavali mestni očetje v mestni posvetovalnici Poleg tekočih zadev so na dnevnem redu važne zadeve, ki zelo zanimajo tudi širšo javnost. Tako bodo mestni očetje obravnavali vprašanje regulacije Trga svobode, kjer bo stal kakor znano, spomenik Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja Kakor smo izvedeli, bodo z regulacijskimi deli. ki bodo stala okoli milijon din pričeli že letos V smislu načrta bodo vsa dela končana do Vidovega dne leta 1941. Do tega termina bo tudi spomenik kralja Aleksandra 1. zgotovljen in postavljen, tako da se bo svečano odkritje impozantnega spomenika nagega nepozabnega kralja Aleksandra I. vršilo na Vidovo prihodnje leto. Druga važna točka dnevnega reda petkove občinske seje je nakup stavbišča za novo tržnico. Poročali smo že, da je mestna občina pričela spomladi z odkupovanjem hiš na Vodnikovem trgu, Vojašniškem trgu in Minoritski ulici. Sedaj pa so se pojavile težkoče pri odkupu neke hiše na Vodnikovem trgu, ki je lastnik noče prodati. Zaradi tega bodo najbrže omenjeno hišo prisilno razlastili, oziroma odkupili. Na dnevnem redu so Še sledeče zadeve: L odsek je sitavil na dnevni red prošnjo Metoda Bureša za zagotovilo sprejema v članstvo mestne občine rrant Peršon, Valentin Zeleznik, Pavla Kcvačič. Amalija Ljubanovič, Štefan Horvat, Alojz Parfant in Helena Raunicher so prosili za sprejem v članstvo mestne občine marborske. Marija Kunstek in Alojzij Kiihar sta vložila ugovor proti odmeri prirastkarine Ivan in Regina Gottlich sta vložila ugovor proti večji uporabi vode. Za napredovanje so prosili mestna uradnica Pija Goleč, ravnatelj mestne klavnice dr. Makso Rojko, mestna uradnica Mila Stare, strojnik mestne klavnice Srečko Jurkas. mestna uradnica Joža Primožič, šolski sluga Josip Bau-man, mestni uradnik Ivan Fras uradnica MP Olga Čerče, šolski sluga Tomo Smodiš, mestna uradnica Anka Makarovič, uradnik MP Karol Novšak, mestna skrbstvena sestra Klementina Kotnik. Iz Maribsra — Pritožbe zaradi plačil za škropljenje Kiparja. Letošnjo pomlad je mestna občina mariborska izvedla po mariborskih vrtovih, zaradi odredbe banske uprave, škropljenje sadnega drevja, in sicer zaradi zatiranja kaparja, ki se je pojavil zaradi zanikarnosti nekaterih posestnikov. To škropljenje so izvršile posebne škropilne »kolone« mestnega poglavarstva. Skupne stroške je nato občina sorazmerno razdelila na imetnike dreves in ribeza, ter je pri tem računala za veliko drevo 5.25 din, za malo drevo 2.85 din in za vsak grm ribeza 50 par. Najprej se je baje pojavil po hišah nek samozvan inkasant. ki je pobiral plačilo za škropljenje, ne da bi ga bil zato kdo pooblastil in ne da bi potem ta nabrani denar oddal občini. Predno so možakarja prijeli, je neznanokam izginil. Koliko denarja je pobral niti ni znano. Pretekli mesec pa je mestno poglavarstvo začelo razpošiljati plačilne naloge po hišah. To je dalo povod za ponovno razburjenje lastnikov dreves in ribeza, ker so dobili plačilne naloge za mnogo večje število dreves in ribeza kot ga sploh imajo v vrtovih. V oddelkih mestne občine je sicer navedeno, da je dopustna pritožba na bansko upravo, toda kolkovati jo je treba s 30 din. Ker pa so zneski majhni, bi običajno sam kolek znašal toliko, kakor razlika, ali samo nekaj več ali manj in tako pritožbe ne bi imele pravega uspeha, tudi če bi uspela, ker pritožniku kolka nihče ne vrne. Ce je mnogo takih pogreškov, mora vendar priti v občinsko blagajno mnogo več denarja, kot je stalo občino vse škropljenje skupaj. Prizadeti so pa večinoma majhni ljudje s svojimi skromnimi vrtovi, zato bi bilo ravno ob sedanjih razmerah in težavah revnih občanov primerno, da odredi občina revizijo popisa dreves, koliko jih je bilo dejansko poškropljenih in šele nato sestavi plačilne naloge. Pravilno bi bilo. oa bi si dale tiste škropilne kolone po svojem nadzorniku od lastnikov dreves potrditi, koliko so poškropile in da bi se plačilni nalogi izstavljali šele na podlagi takih, od lastnikov dreves potrjenih seznamov. (Del. polit.) _ Bratoževa razstava karikatur je bda tudi drugi dan dobro obiskana. Zanimanje za izredno razstavo pa šele narašča, ker so najboljši propagatorji zanjo dosedanji očividci. Razstava se je medtem nekoliko pomnožila. Prav na novo je prirasla zelo posrečena karikatura po Mariboru znanega novinarja vegetarijanca, ki ga Je Bratož v nedeljo kar med razstavo v manj ko pol minute skiciral, a že popoldne je bila karikatura, primerno kolorirana, v vrsti drugih razstavljena na ogled. Ta kakor rečeno zelo posrečeni poskus še bolj priporoča nad že izneseni nasvet, da naj se podobni poskusi odnosno že mojstrski izvrše tki kar med razstavo v dvorani nadaljujejo. Priporočljivo bi bilo tudi, da se premajhne Številke zamenjajo z večjimi, bolj vidnimi, in pa da, se večerna ura podaljša v interesu Drugi odsek je stavil na dnevni red poročilo o letovanju otrok (poskusna evakuacija) ter 18 prošenj za ubožno podporo, 23 prošenj za zvišanje ubožne podpore, 13 prošenj za sprejem v mestno oskrbnišni-co, nadalje prošnjo »Vajeniškega doma« za odpis, odnosno znižanje najemnine v prostorih »Delavskega azila« ter predlog za ustanovitev dnevnega zavetišča za siromašne otroke pomožne šole. Tretji odsek bo razpravljal o kanalizaciji in ureditvi Medvedove in Rosinove ulice, regulaciji Kacijanarjeve ulice, o spremembi hipnih številk v Stritarjevi ulici in Bctnavski cesti ter Maistrovi ulici, o prošnji Ivana Palla za priklop na cestni kanal, o prošnji tvornice »Zlatorog« za nakup dela Motherjeve ulice ter o predlogu glede lOletne odtujilne prepovedi pri prodaji mestnih parcel. Četrti odsek ima na dnevnem redu 11 prošenj za nakup mestnih parcel v Magda-lenskem predmestju, in sicer so kupci: Karel GajŠek. Rozalija Kunst. Josip Miheljak, Ivan Šarfer, Franc Peruarčič, Marija Žorž, Jožica Kislich. Jelica Bchak, Ignac Krošk Antonija Andrašič ter Franc Perk'č. Nadalje bodo razpravljali o ustanovitvi sklada za protiletalsko obrambo, o prošnji go-stilničarske strokovno obrtno nadaljevalne šole za podporo za tečaj za strojno pisanje, o prošnji Mariborskega kasaškega društva za subvencijo, o prošnji Aerokiuba za odpis vodomerščine in pristojbine za vodo, o zaključnih računih za leto 1938-39 ter o prošnji Justina Gustinčiča za nakup dela gramozne jame. Peti odsek bo razpravlja:! o prošnji Antona Medveda in Antona Rebernaka za premestitev obrti avtoizvoščka, nadalje o prošnji Julijane Kerle za dovolilo za obrt bufeta, Henrika Seneko\iča za do-frolilo za izdelovanje sodavice in brezalkoholnih pijač, o prošnji Adama Črešnarja za dovolilo za obrt penzije. Matilde Seifrid za podelitev dovolila za obrt gostilne, Zofije Mencingerjeve za dovolilo za obrt bufeta, Martina Polaka za podelitev dovolila za obrt gostilne ter prošnji Alojzija Dobrov-nika in Jakoba Kogovška za dovolilo za obrt avtoizvoščka. Razen tega so na dnevnem redu petkove občinske seje šc tekoče zadeve Mestnih podjetij. tistih, ki čez dan ne morejo v razstavo, po 19. uri pa bi imeli čas za obisk razstave. — Smrtonosen padec iz drvečega vlaka. V jutru te nedelje se je pred predorom Lipoglava pred Poljčanami primeril do sedaj še ne pojasnjen smrtonosen padec iz vlaka. Železničar Jožef Kosca je na orož-niški postaji v Poljčanah javil, da je iz osebnega vlaka št. 512, ki pripelje iz Celja ob 4.08 na postajo Poljčane pred predorom v Lipoglavi padel ali se drugače ponesrečil dotlej še nepoznan moški. Takoj na mesto odrejena patrulja je ugotovila tale zanimivi dejanski stan: Policijski stražnik Marko šverko iz Maribora se je vozil s tajnim policistom Bogosavcem Milanom službeno v Zagreb, od koder sta se vračala in v Zidanem mostu prestopila v vagon II. razreda, kjer sta zadremala. Med vožnjo proti omenjenemu predoru pa je šverko začutiL da ga je tovariš sunil z nogo, odnosno se je vanj zadel. Nato je odprl in zaprl vrata in ko šverko pogleda skozi okno, vidi z grozo, ko je Bogosavec padel iz drvečega vlaka, ki se je takoj nato ustavil in se je ugotovilo, da Bogosavec še živi, da pa je hudo poškodovan. Kmalu za tem vlakom dospeli tovorni vlak je vzel ponesrečenca s seboj na postajo, kjer mu je zdravnik dr. Hronovskv nudil prvo pomoč, ki pa je bila spričo smrtonosnih poškodb, brezuspešna. Bogosavčevo truplo so prepeljali z avtofurgonom v Maribor. — Rabijaten najemnik. V Vukovskem vrhu je 251etni najemnik Franc Šantl letos dne 20. aprila napadel svojega gospodarja posestnika Avgusta Perherja, ter mu s kolom prizadejal poškodbe na desnici. Zatem je Perharju še razbil vse šipe na oknih, šantl se je moral zaradi tega zagovarjati pred malim senatom mariborskega okrožnega sooišca, ki ga je obsodil na 3 mesece strogega zapora. — Beg iz življenja. Na Meljski cesti 67 se je v samomorilnem namenu obesil 62-letni upokojeni železničar Josip Drofenik. Ko ga je našla žena. je bil že mrtev. Pokojni Drofenik je že delj časa bolehal ln si je v trenutku duševne depresije prostovoljno končal življenje. — Vse kradejo. Zasebni ci Mariji štrukelj, stanujoči na Aleksandrovi cesti 64, je izginilo z dvorišča 1500 din vredno kolo znamke »Erennabort z evid. številko 2—25550. — železničarju Antonu Haber-manu je ukradel še neizsledeni zlikovec iz neke gostilne na Meljski cesti kovčeg, v katerem so bili razni predmeti v skupni vrednosti okoli 800 din. — r>elavki Marjeti Pavlic je izginila na Vodnikovem trgu denarnica, v kateri je bilo 120 din gotovine. — V stanovanje posestnika Matevža Ven-gušta v Košakih se je splazil neki tat, ki je odnesel razne obleke, Čevlje in druge predmete v skupni vrednosti okoli 2400 dinarjev mm* —■■■■■■■nirTT-------——----------- Postani in ostani član V o dnihpv e družbe! Velik uspeh letošnjega velesejma živahne kupčije — Več vzorno prirejenih razstav — 120*030 posetnikov Ljubljana, 10. septembra Jesenski Ljubljanski velesejem od 31. avgusta do 9. septembra pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra H. je v imenu kraljevske vlade odprl ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen. Velesejem je bil prirejen v izredno težkih razmerah. Naleč okrog nas besni vojna, industrije mnogih narodov so preurejene za kovanje orožja ali pa so padle kot žrtve tega orožja Balkana doslej vojna vihra ni zajela in tako tudi naša država uživa mir in se trudi, da obdrži v pogonu svoje obrtno, industrijsko in poljedelsko udejstvovanje. Vojni bič pa je občutno udaril tudi nevtralne države, tako pomorske kot kontinentalne. Promet na morju je skoraj izumrl, zveza z ameriškim kontinentom Ln Daljnim vzhodom je čisto prekinjena. Mnogo dragocenih sirovin, ki jih potrebuje Evropa za alimentacijo svoje industrije, zaradi blokade ni več dobiti. Tudi del nase industrije mora zaradi pomanjkanja sirovin omejevati svoj posel. Navzlic temu je bil velesejem dobro založen z blagem. Razstavljeno je bilo: strojna in kovinska industrija, radio in elektrotehnika, razsvetljava in kurjava, vozovi, kolesa, motorji, avtomobili, poljedelski stroji orodje, mlini, pohištvo, sodi, pletarstvo, igrače, usnje in galanterija. Papir in pisarniške potrebščine, kemična industrija, živilska industrija, keramika, bi-žuterija, glazbila, stavbeni ' material, platneni Izdelki, preproge, posteljnina perilo, čipke in ročna dela, najrazličnejši izdelki male obrti, razne novosti. Mnogoštevilni interesenti so prihajali izbirat in naročat blago ne samo iz dravske, ampak tudi Iz drugih banovin. Tako so bili kupci iz Banjaluke. Beograda. Bje-lovarja. Bajmoka, Bitolja, Bijeljine, Brč-kega, Budinščine, Crvenke. Čakovca. Duge Rese, Drniša, Herceg Novega, Hvara, In-djije. Kaštela Starega, Karlovca, Križev-cev. Koprivnice, Nove Palanke, Novega Sada, Otočca, Okučanov, Osijeka, Petrinje, Podsuseda, Prijedora, Rume, Splita, Sarajeva, S?av. Broda, Subotice, Sr. Mi-troviee. Stare Pazove, Sušaka, Tuzle. Velike Kiktnde, Vršaca, Valjeva, Varaždina, Vrhovine In Zagreba. Na velesejem prihajajo kupovat, ker tu vidijo in preizkusijo razne izdelke mnogo bolj kakor drugače. Mimo tega primerjajo konkurenčne izdelke med seboj, pa je izbira in odločitev lažja. Po drugi strani pa posamezne tvrdke svojih izdelkov same nikoli ne morejo tako uspešno propagirati kot dela to zanje velesejem. Mai--ikatera stroka je utrpela izgubo, ko je letošnjo pomlad moral biti Ljubljanski velesejem odložen. S svojim delom in pobudami pomaga velesejem našemu podjetništvu do zboljšanja razmer in prometa, obenem pa z obilno ponudbo blaga drži cene na primerni ravni. Tako pospešuje promet, ki je delo, delo pa ie zaslužek. Zaradi razmer je razstavljalo tokrat le malo število Lnozemcev. Tako je bil ta velesejem predstavnik našega domačega materialnega gospodarstva. Vse. kar so demača podjetja razstavila, je v svoji raznolikosti dihalo moč in zdravje in utrdilo zaupanje v lastno delo in od-pomcrrt. Kupčije so se razvijale izvanredno zadovoljivo in tako pomeni letošnji Ljubljanski velesejem tudi močno okrepitev domačega trga, V vseh panogah je na velesejmu sodelovalo 53S razstavlja cev. Od teh jih je bilo 50 z nemškimi, 3 z italijanskimi in 1 s če-šk mi izdelki. Velesejem si je ogledalo okrog 120.000 csob. S svojim obiskom sta ga počastila tudi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in mimster za telesno vzgoja naroda Dušan Pantič. Posebne raz?tave v okviru tega velesejma so bile: Pohištvo in stanovanjska oprema. Aktivna in pasivna obramba pred napadi iz zraka, ki jo je priredil Zaščitni urad mestnega poglavarstva v Ljubljani s sodelo- vanjem vojnega rmnistrstva, banske uprave, Drž, higienskega zavoda in Gasilske zajednice v Ljubljani. Motcrna in brezmo-toma letala ter modele je razstavil ljubljanski Aercklub »Naša krila«. Zobni ten-uiki so priredili ob svojem 30!etnem društvenem jubileju razstavo Zobna tehnika. Razstava cvetja in po vrtnine je bila oprem Ijena po vrtnarskem odseku Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani. Koristno delo po naših vrtovih, sadovnjakih, poljih in gozdovih je pcnazoril v ornitološki razstavi Ornitološki observatorij v Ljubljani. Razstava perutnine, golobov in kuncev je bila v rekah Društva »Rejec malih živali« v Ljubljani. Zveza gospodinj v Ljubljani je s svojo razstavo podala smernice za prehrano v današnjih časih. Kolektivno razstavo slovenskega tujskega prometa sta pripravili Zvezi za tujski promet Ljubljana in Maribor. Folkloristi-ena razstava Osrednjega državnega zavoda za žensko domačo obrt v Ljubljani. Razstava slik in kipov, ki so jih poslali slikarji Ivan ćargo, Edo Deržaj, Maksim Gaspari, Olaf Globočnik, Bcžidar Jakac, Rihard Jakopič, Elko Justin, Fran Kle-menčič, Makso Koželj, Zoian Mušič. France Pavlovec, Maksim Sedej, Rajko Slaper-nik, Hinko Smrekar, šaša šantel. Bruno Vavpotič, Ivan Vavpotič. Anica Zupanec-Sodnikova, in kiparji Stane Dremelj, Fran-Gorše, Tine Kos, Frančišek SmercJu. Ivan Zaje. Organizacija te likovne razstave je bila poverjena gospodu A. Kosu, lastniku sajona A. Kos v Ljubljani. Posebno priznanje za vzorno prirejene razstave zaslužijo Zaščitni urad mestnega poglavarstva v Ljubljani, Zveza za tujski promet v Ljubljani in Mariboru, Društvo zobotehnikov v Ljubljani, Aeroklub .Naša krilac, Vrtnarski odsek Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani, Zveza gospodinj v Ljubljani, Društvo rejcev malih živali v Ljubljani in Ornitološki observatorij v Ljubljani. Z zaključkom tega velesejma smo se poslovili tudi od starih razstavnih zgradb, ki so videle toliko snovanja slovenskega duha in dela slovenskih rok. 47 velikih razstavnih prireditev je bilo v njih v zadnjih 20 letih. Sedaj jih bodo podrli in nadomestili z novimi, modernimi zgradbami, v katerih se bo že vršil prihodnji mednarodni velesejem od 31. maja do 9. junija 1941. Izid nagradnega žrebanja 1. štev. 20.558: Brecelnik Angela, Ljubljana VII, Celovška c. 93. 1 brezplačna vožnja s parnikom od Sušaka do Kotorja in nazaj — I. razred, darilo Jadranske plovidbe d. d. Sušak. 2. štev. 51.981: Fincinger Fani, Perovo 41 — Kamnik, 4 dnevno brezplačno bivanje v Splitu, hotel Ambasador — darilo hotela Ambasador, Split. 3. 20.464: Lovrenčak Julka, Malgajeva 8, Ljubljana — 5 dnevno brezplačno stanovanje v kopališču Palic, Park hotel, darilo Mestnega poglavarstva Subotica. 4. 68.850: Kastelic Janez, Ljubljana, TTT, drž. realna gimnazija — 7 dnevno brezplačno stanovanje v zdravilišču Sutinsko, darilo ravnateljstva Termalnega kopališča Sutinsko. 5. 12.123: Dobrila Edi, Lesce-Bled — 20 dnevno brezplačno zdravljenje, t. j. stanovanje, kopeli (brez hrane) v zdravilišču Dobrna pri Celju, darilo zdravilišča Dobrna pri Celju. 6. 55.773: Franjo Herman, Seničevo 6, Krčevina pri Mariboru, 20 dnevno bivanje brez hrane v Banji Ilidži, hotel Srbija, darilo banske uprave Drinske banovine, Sarajevo. 7. 35.249: Klobučar Alojzija Središče ob Dravi, 20 dnevno bivanje brez hrane v Banji Koviljači, hotel Dalmacija, darilo banske uprave Drinske banovine, Sarajevo. R. P.: Bela vrana To ie znana stvar, da postane mož. ki pretirano hvali lastno ženo. ob vsaki ugodni ali neugodni priliki, kmalu smešen, toda ne morem si pomagati; mola Kitty je poosebljena mikavnost. Vsaka beseda iz njenih koralnih ust ie med. vsaka kretnja poosebljena privlačnost. Pokažite mi dražest-nejše bitie od moje Kittv. Prosim namreč za prijazno prizaneslji-vost. če odkrito priznam, da še vedno ljubim svojo ženo. čeprav sva poročena že tri leta, kakor sem jo ljubil prvi dan po poroki in da živiva v nepretrganih medenih tednih. Med nama dvema ie naimaniši nesporazum, spor ali prepir neznana stvar. Isto velia za prizore trmoglavosti, krčevitega joka ali celo omedlevice iz preizkušenega arzena 1 a žen, kakor sliiim. — Bog varuj! Nedavno ie imela moia Kittv roistni dan — kolikeri? To ve razen njenih staršev samo ona. kaiti meni delikatnost ne dovoljuje zanimati se za to. Toda nekai dni prei ie bila moja dolžnost poskrbeti za primerno darilo, sai sem vzoren mož. Toda kai bi ii kupil? Nič pametnega mi ni prišlo na misel. In tako sem nekoč po obedu nežno Dobožal ročico svoie drage Kitty in ji dejal kar tako mimogrede: — Čuj Kittv. ti si prava zakladnica pametnih ide i. Svetu i mi. Neki gospod, mimogrede rečeno moi dober znanec, si ie belil glavo z vprašanjem, kako bi nailepše izkazal pozornost svoii ženi ob rodbinskem slavi u in ker mu ni prišlo na misel nič pametnega, se ie obrnil name za nasvet... kar tako med trgovskimi p sli se je srx>mnil ra to. Meni oa tudi ni prišlo takoi na misel nič primernega ... Kai bi svetovala ti. srček moj? _ Aha. rodbinska proslava. — se ie zasmejal a moia Kittv lokavo. — Poznamo to! In takoi ti povem, drasi Rihard. da zadeva ni tako enostavna. Treba bi bilo v orvi vrsti vedeti, kakšne vrste ie ta rodbinska proslava in vsai malo od blizu poznati ženo tvoiega znanca ... Vedeti bi bilo treba, ali ie mlada ali stara, leoa ali grda itd. Povem ti pa takoj: če bi Slo slučajno zame... No. nikar ne delai osv.olega obraza. — požgačkala me ie pod brado, ko sem napravil odklonilno kretnio — vem. da ne gre zame. toda pravim samo tako pogojno: če bi šlo zame bi mi bilo nailiubše danlo — bela vrana. PomisI-*^ nro^lm! Pe^a vrana! To me ie osupnilo. Prvi hip niti vedel nisem, kai bi odgovoril. Sete čez nekaj časa sem si opo- mogel od presenečen i a in dejal počasi: — Toda Kittv. srček moi. kai ti pa pride na misel!? To ie prav tako. kakor če bi hotela modrino z neba ali štorkljo, ki nosi otroke... Prekinila me ie zelo odločno, položila mi je ročico na tista in ponovila: — Nobenih razlag niti izmikanj, vztrajam na beli vrani. — Toda dušica. Kittv. bodi no vendar pametna — sem poskusil ugovarjati v hudi zadregi. Kolikor vem belih vran sploh ni, to ie samo plod človeške domišliiie. zgolj šaliiv poiem s katerim se označuje nekai neobstoječega, neizpolniivega in kai vem kaj še... — In kar potiti sem se začel pri tei razlagi. — Nič ni neizpolniivega ženo ljubečemu možu. če nai izpolni želio bitia. ki mu zatrjuie. da ga liubi. — se ie odrezala moia Kittv s sumljivo hladnim glasom. — Vidim da me ne linbiš več. Nikar ne taji tega. ti grešni izdaialec! — Kai ti pa pride zopet na misel! Saj veš dobro, da si moi edini zaklad. — In poskusil sem obieri io. Toda naletel sem slabo. Potisnila me ie od sebe in zašepe-tala: — Žal ie med nama konec vseh intimnosti. In ko se nisem zmenil za to. me 1e pahnila od sebe. kakor še nikoli v treh letih zakonskega življenja. — Proč. gospod! Ne dotikajte se me! -Sploh ne razumem zakai ste me vzeli, ko me ne liubite in ko iščete vse mogoče pretveze, da bi vam ne bilo treba izpolniti moie želie ... Ah. iaz nesrecniea. kai sem dočakala od moža. ki sem mu dala vse! — In verjemite mi ali ne. zaplakala ie tako bridko, da so še meni solze zalile oči. Stal sem pred nio kakor ponarien. Sledni;č sem si pa toliko opomogel, da sem odgovoril: — Dragica. nrer>ricam te. kako veliko krivico mi de^š. kako se motiš o meni. Vsako tvoio željo sem doslei izpolnil in izpolnil bom rudi to. Prav kar sem se *rx>rnnil. da ie na oraeu tvoi rojstni dan. Ce ?eliš dobiš zani — belo vrano. Mrki obraz si ie kakor po čudežu zjasnil, kakor da ie zlasto solnce oosiialo no viharju na nebu. Burno me ie objela in me zasula s poljubi. To bi bilo torei dobro, toda kako naj izpolnim svoin obljubo? Napočil ie njen rojstni dan. K obedu sem prišel s krasnim Sookom in silno utripajočim srcem. In dejal sem: — Draga Kittv! Na današnji pomembni • dan, ob obletnici tistega dne, ko mi je do- 8. 63.881: Smrekar Karol, Ljubljana, Kamniška 20. 3 dnevno brezplačno bivanje v Logarski dolini, gostilna Logar, dariio g. Franca Logarja, Logarska dclina. 9. 19.352: Kostanjevec Meta, Ljubljana, Miklošičeva cesta 34 III, pol ducata izbranih kravat, darilo tv. Trinom, Ljubljana. 10. 32.619: Martine Franc, Lavrica 11 pri Ljubljani, 1 zaboj z 12 buteljkami izbranega vina, darilo tv. Bruno Moser, Zemun, Moserova 1. 11. 33.198: Potočnik Pavla, Ljubljana. Groharjeva cesta 22, 5 dnevno brezplačno bivanje v Logarski dolini, hotel Plesnik, darilo uprave hotela Plesnik, Logarska dolina. 12. 40.049: Semolič Ana, Ljubljana, Bolgarska ulica, 5 dnevni brezplačni počitek v Rogaški Slatini, darilo uprave zdravilišča Rogaška Slatina 13. 24.383: Šuštar Pavla, Ljubljana VTI. Borutova 9, 8 dnevno brezplačno bivanje v kopališču Krapinske toplice, darilo ravn. Krapinskih toplic. 14. 28.598: Terglav Marija. Ljubljana. Fiignerjeva 17 T. — brezplačna vožnja s parnikom od Sušaka do Kotora in nazai prvi razred, darilo dubrovačke plovidbe. Dubrovnik. 15. 42.843: Kaplan Franc. Ljubljana. Breg 8, 1 zaboj rogaške slatine, darilo zdravilišča Rogaške Slatine. 16. 14 26S: Novak Henrik, tekst, tehnik, Šmartno ob Paki, 1 zaboj rogaSke slatine, darilo Zdravilišča Rogaška Slatina. 17. 38.506: Tenente Angelo, Tezno-Maribor, pol ducata izbranih kravat, darilo tv. Trinom. Ljubljana, Miklošičeva c. 13. 18. 34.699: Dobrin A.. Apihova 2S. Ljubljana, 1 zaboj s 50 steklenicami piva, darilo piv. Union, Ljubljana. 19. 58.090: Ogrič Viktorija, Zagreb. Kre-šimirov trg 15 4. 12 steklenic vinjaka od tv. Alko d. z o. z. Ljubljana, Gosposvetska c. 13. 20. 67.021: Vrhovnik Ivanka. Šmartno o/S 8, p. Moste Ljubljana, 12 stekl. vinjaka od tv. Alko, Ljubljana. 21. 27.016: Samuda Viktor. Ljubljana, Celovška cesta 50 — 12 steklenic vinjaka, od tv Alko. Ljubljana. 22 16.448: Kališnik Marija. Zduše 13. p. Kamnik 1 zapestna ura od tv. I. Sutt-ner. Ljubljana. 23. 18 296: Grintal Ivanka. Ljubljana VTI. Kneza Koclja 4, 1 zapestna ura od tv. Sutt-ner. Ljubljana. 24. 15 316: Rems Vida. Laško 44 pri Cp-lju, 1 zapestna ura od tv. Suttner, Ljubljana. 25. 12.974: Puhar Acl, dijak. Kranj. Pu-harjeva 5. 1 otroški voziček od tv. F. Bat-jel. Ljubljana. 26. 14.482: Gogala Marjan, Plavški rovt 2. Jesenice — 1 vrtna garnitura od tv, Remec Co., Duplica pri Kamniku. 27. 32 900: Kvas Martin. Retje 63 pri Trbovljah, 1 brzoparilnik od tv. Ciril Po-držaj, Ig pri Ljubljani. 28. 69.325: Kuljiš Tonica, Ljubljana, Beet hovnova ul. 15. 1 preproga »Mekka«, Suboti ca., od tv. Moderni- dekor, Zagreb. - 29. 48.829: Vanovšok Anton, Dreseniača, Petrovce pri Celju. 1 kolo žensko — »Paname« od tv. Ign. Vok, Ljubljana. 30. 37.748: Jelene Mariia, Vel. Lašče 100. 1 moško kolo »Standard« od tv. Splošna trg. družba, Ljubljana. 31. 39.971: MiklavČiČ Karolina. Poijčane. 1 moško kolo »Resta« od tv. Rebolj S., Ljubljana. 32. 43.891: Avsec Josip. Star! trg pri Rakeku, 1 moško kolo »Superboc od tv. I. Prnnrotnik. Domžale. 33. 41.811: Rudi Marie, Maribor, Kej-žarjeva 12, 1 moško kolo »Standard« od tv. F. Batjel, Ljubljana. 34. 65.435: Avsec Jože, Zgornji Kašelj 22, 1 moško kolo »Wekaha« od tv. Banjaj Josip, Ljubljana. 35. 19.001: dr. Ahačič Kozma. Tržič. 1 harmonika diatonična od tv. Meinel & He-rold, Maribor. bri stvarnik, sam ne vem pred kolikimi leti poslal tebe. Ti želim vse najboljše1 — Ko sem io pa hotel objeti, mi je nastavila šopek. — Počakai. ne tako hitro. Kje ie pa obljubljena bela vrana? In Kittv je napravila razočaran obraz, kakor da krasnega šopka sploh ne vidi. — To sem vendar jaz. iaz sam! sem odgovoril pogumno. Mož. ki po 3 letih zakonskega živlienia še vedno liubi svoio ženo. prenaša vse njene muke in ie pripravlien izpolniti, vsako nieno želio, pa nai bo še tako vihrava, tak mož ie vendar svoie vrste bela vrana. — O ti prebrisanec! Pa si mi io le zagodel. — In sama me ie objela. 36. 55.683: Jurkovič Angela, Ljubljana, Tvrševa 36. 1 šivalni stroj »Anker«, Po- grezljiv od tv. »Triglav«, Ljubljana. 37. 15.464: Kos Bojan. Ljubljana, Rudnik 85, 1 radio aparat — >Eum:g<, 3 cevni od tv. Radioval, Ljubljana. 38. 47.259: Nose Emilija, Kočevje 200. 1 motorno kolo NSU, Ponv, od tv. Ign. Vok, Ljubljana. 39. 54.516: Tekavc I.. M. Cerknica 27, p. Rakek — 1 kaseto kozmetičnih predmetov, darilo tv. Rudolf Cotič, Ljubljana VII. Slovenci v Ameriki Zadnje dni junija je divjala v Sheltonu silna nevihta s točo. ki je uničila na tamkajšnjih farmah skoraj vse poljske pridelke. Toča je padala 20 minut. Prizadetih je tuii mnogo slovenskih farmerjev. 2rtev avtomobilske nesreče je postal v Haibingu v državi Minnesota Artur Hočevar, star 30 let. Z njim se je vozil Lojze Vidmar, ki se mu pa ni pripetilo nič hudega. Pokojni je bil rojen v Ameriki, kjer zapušča mater, dva brata in dve sestri. Umrli so v Clevelandu Ana Pugelj prej poročena Perušek, rojena Kos, stara 52 let doma iz vasi Hrastne. fara Mirna peč na Dolenjskem in Rozalija Mirtelj, rojena Merhar, stara 34 let. doma iz vasi Tiha-boj, fara Sv. Križ pri Litiji. V Lorainu je umrl Miha Uršič. star 66 let, doma iz Orlaka pri Krškem. V Pittsburgu Janez Seljak, star 54 let, doma iz vasi Selo pri 2ireh, v Park Hillu Miha Ošaben, star 66 let, doma iz Cerknice, v Braddocku Anton zaleta, star 71 let, v Inoianopolisu Jernej Stenfel. star 57 let, doma iz vasi Potovih, fara Stopiče na Dolenjskem. V Ročk Springsu Anton Završnik. star 60 let. doma iz Stare Loke. v Strabani Štefan Gr-madnik, doma iz Trbovelj, v Lockportu Franc PLkuž. star 77 let, doma iz Škofje Loke, v okolici Witta Peter Kokalj star 61 let, doma iz Luči pri Selcah nad škof-jo Loko. Povozil ga je vlak. V Girardu Marija Klešnik, stara 69 let, v Girardu Janez Pavline star 5S let. V Little Fallsu Karo! Marovšek. star 64 let. doma iz Slo-venjega Gradca, in v Chicagu Franc Golob, ki se je obesil, pa ameriški Usti ne poročajo, kaj ga je pognalo v smrt. Iz Radeč — Narodno gledališče v Ljubljani pride k nam v goste v nedeljo 15. septembra zvečer in uprizori znano igro »Lopovščine«, ki jo je spisal dr. Makso Snuderl in je imela povsod velik uspeh, zato vlada tudi pri nas veliko zanimanje za to gostovanje. — Lutkovno sokolsko gledališče. Poročali smo, da se je pred kratkim ustanovilo v Radečah sokolsko lutkovno gledališče, ki je z velikim uspehom gostovalo v soboto in nedeljo na Zidanem mostu. — Proslava kraljevega rojstnega dne. Za kraljev rojstni dan se je naše mesto ovilo v državne trobojnice, ki so plapolale raz vsako hišo. Ob 9 je bila v župni cerkvi slovesna maša, katere se je udeležila šolska mladina z učiteljstvom, državni uradi in razna društva. Zelo veliko Radečanov je ta dan pohitelo k odkritju spomenika kralja Aleksandra I. v Ljubljano. Nekaj Sokolov je bilo pri teh svečanostih tudi v krojih. — Draginja narašča. Pri nas so se življenjske potrebščine zelo podražile. S podražitvijo najnujnejših življenjskih potrebščin pa so najbolj prizadeti nižji sloji, ki nikakor ne zmorejo visokih cen in jim zaradi tega preti splošno pomanjkanje ter glad. Bela moka je po 6 do 7 din, meso se je v soboto podražilo zopet za 2 din tako, da stane govedina 16 din, slanina pa 20 din. — Oblasti so te dni popisale zaloge moke pri trgovcih z namenom, da bi se prehitro ne podražila. Kaj pomagajo taki lokalni ukrepi, ko pa so morali naši trgovci plačati blago po nezaslišano visokih cenah. Umestno bi bilo, da bi oblasti stopile na prste pravim krivcem draginje, finančnim mogočnikom, družbam in karte- lom, ki do mozga izkoriščajo naše bedno ljudstvo in mu s tem odvzemajo pravico do življenja. — Hude radijske motnje, 2e nekaj dni imamo pri nas zopet hude radijske motnje, ki včasih popolnoma onemogočajo vsak sprejem. Radijski naročniki se stalno pritožujejo in to upravičeno. Naročnino morajo redno plačevati, toda sprejema nimajo. Naprošamo poštno direkcijo v Ljubljani, da napravi v tem pogledu že končno red, sicer bomo primorani odpovedati naročnino na radijske aparate. SPORT Bratstvo : Olimp 4 :1 (1 s *) V drugem kolu slovenske nogometne lige sta se v nedeljo popoldne v borbi srečala imenovana nasprotnika. Olimp je to pot prvikrat nastopil na vročih jeseniških tleh. Moštvi sta nastopili v naslednji postavi: Olimp: Ložar. Koželj, Petelinek II. Hmel- nica, Koražija, Muhovec, petelinek I, Nez- mah, Cater, Kožuh, Marinko. Bratstvo: Brun, Ban, Knific, Razinger, Zavrl, Crno bori, Mara, Abram, Ropret, Ivaniševič, JanežiČ. Gostje iz štajerske so se pokazali kot odlični borci, najlepša pa je bila njihova ožja obramba in Cater v napadu. Moštvo je v prvem polčasu držalo dobro odprto igro in so si ustvarili nekaj zrelih pozicij pred golom Bratstva, ki pa si jih niso znali izkoristiti. V prvem polčasu je Bratstvo dalo prvi gol v 15. minuti, ki ga je zabil Mara, Ivaniševič pa v lepem strelu z glavo najde pot do nasprotnikove mreže. Igra se je nato zelo poživila, vendar se rezultat ni spremenil tik do konca prvega polčasa, ko se nenadoma pojavi na 16 m pred golom Bratstva Cater, ki strelja ostro na gol. Brun z boksanjem brani v prečko, vendar se žoga odbije od njegove roke v gol. V drugem polčasu je Bratstvo takoj v začetku močno pritisnilo ter tako situacijo držalo v svojih rokah skoraj do konca drugega polčasa, šele v 20. minuti zabije Ja-nežič iz daljave 20 m ostro ter žoga obtiči v kotu. Stanje je 2 : 1 za Bratstvo. Domačini so nato še bolj pritisnili ter stalno oblegali gol Olimpa, toda obramba gostov se je dobro držala. V 32. minuti je zabil gol zopet Janežič, v 39. minuti pa Mara. Stanje 4 : 1 za Bratstvo. Mara je tik pred koncem zabil še en gol, ki ga pa sodnik ni priznal zaradi ofside pozicije. Olimpijci so medtem ustvarili še nekaj kočljivih pozicij pred golom Bratstva, vendar niso mogli zaradi energične obrambe Bratstva doseči več ko častni gol iz prvega polčasa. Pri Bratstvu je bil v obrambi najboljši Knific, v krilih se je odlično držal Zavrl, ki je imel v Razingerju najboljšega pomočnika. V napadu se je z dvema goloma izkazal Janežič. V odločilnih trenutkih se je dobro izkazal Mara na desnem krilu in tudi Ivaniševič. Domačini so zasluženo zmagali. Lahko bi rekli, da bi mogli doseči še boljši rezultat, če bi prav.izrabili vse šanse. Tekmo je dobro vodil g. Zimmerman iz Ljubljane. V predtekmi je ljubljanski »Korotan« zmagal nad rezervo Bratstva v razmerju 5:1 (3:1). Iz Zagorfa — Zanirrtiv večer. V soboto 14. t. m. bo pri nas zanimiv večer. Narodno gledališče v Ljubljani pride gostovat z dr. šnuder-lovimi »lopovščinami«, s katero žanjejo ljubljanski igralci povsod velike uspehe. Zagorjani. ne zamudite te priložnosti, oglejte si jih. Sorzna poročila Curih, 10. septembra. Beograd 10, Pariš 9.85 London 17.54, New York 439.25, Milan 22.20, Madrid 40, Berlin 175.50. - mm : i ■ f Dotrpel je naš dobri soprog, oče, stari oče In tast, gospod Mari] Vouk zvan. drž. železnic v pokoja Pogreb dragega pokojnika bo z 2al od kapelice sv. Petra, v sredo 11. t.m. ob ^6. uri popoldne. LJUBLJANA MOSTAR — PANćEVO, dne 10. septembra 1940. Družine: VOUK, BENČIĆ, OBERSNEL in SVETE ALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda din L— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba prfložitj znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. raz no Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din ■ ■ ■ ■ i ■ ■ ■ ■ i «_■ ■ ■ ■ Poslužite se malih oglasov v »Slov« Narodu« ki so najcenejši! 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— dtn. »J lilija na«, Gosposvetska c 12 in Frančiškanska ul. 3. 4. L LEGITIMACIJ SKE S LULE za dijake izvršuje hitro in poceni Foto-atelje M A N C IN I, Ljubljana, Tržaška 83. 40. L. JUCJOGRAHKA Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din' UČENCA močnega in zdravega, poštenih staršev, sprejme takoj trgovina mešanega blaga Ernest Kos, Kozja, ___ 2008 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din PITANO PERUTNINO najceneje nudi »NIKO«, št. Vid nad Ljubljano, tel. 749. Stojnica Vodnikov trg. 1985 ZADOLŽNICO za 80.000 din po 8% s prvo-mestno knjižbo prodam. Ponudbe na upravo »SI. Naroda« pod »Upnik«. 2093 KOROŠKE BRUSNICE dnevno sveže, razpošilja od 6 kg naprej Henrik Cehner, Li-beliče, žel. postaja Dravograd-Meža. 2099 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din ŠIVALNI STROJ ~~" kolo ali otroški voziček najbolje Kupite, prodate ali zamenjate v trgovini 4, Uršič, Celje, Narodni dom. 36 L. POUK Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din " NEMŠČINA začetni, nadaljevalni in konver-zacijski tečaji, dnevni in večerni. Beethovnova 9/1. 2100 Najboljši vodnik po radijskem svetu je „NAŠ VAL" Sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokovni članki, roman, novela, novice z radijskega in televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, smešni ca« Izhaja vsak petek In je tudi lepo Ilustrirani UPRAVA: Ljubljana — Knaljeva ulica 5. ...... . .-.-.*.-.> .............. ............ mm .**.•••••••• *jn ............ M Stran 6 >SLOVENSKI NAROD c, torek, 10. septembra 1940. Btev. 206 Gibraltar in njegova zgodovina Več nrbiljard so že zabili Angleži v gibraltarske skale, da bi napravili iz njih nepremagljivo trdnjavo To ime, ki ga zdaj tako pogosto čitamo v xvezi z vojno proti Angliji, označuje predgorje v najjužnejšem delu španske pokrajine Andaluzije. To je ogromna skala, štrleča navpično iz morja nad Gibraltarsko morsko ožino. Ta skala veže Sredozemsko morje z Atlantskim oceanom. Skala je 425 m visoka in 4.5 km široka. Enako strmo pada tudi proti severu, zlasti proti vzhodu. S špansko celino jo veže samo 3 km dolg in 2 km Širok pas naplavi jene ga peska, ta- §9 ko zvana nevtralna tla. moleča le malo iz morja. Gibraltarska ožina s pov prečno globino 100 m, je ob zapadnem vhodu široka 37. pri vzhodu pa 20 km. Najožji kraj med tema dvema koncema je širok samo 13 km. Vse predgorje Gibraltarja s površino 446 ha so izpremenili Angleži v mogočno trdnjavo, izredno važno za promet po Sredozemskem morju. Gibraltar je prišel v angleške roke leta 1704. Angleži so ga utrdili tako, da so zgradili več galerij drugo na drugi. Na manj strmem zapadnem pobočju predgorja, tam, kjer preide skala po nižini k morju, se razprostira terasno zgrajeno mesto Gibraltar, ki pa ima samo eno glavno cesto in nekaj strmih stranskih ulic. Zgrajeno je po angleškem vzorcu, ima velike trgovske hiše, več katoliških cerkva, dve protestantski cerkvi, tri sinagoge in eno mo-šejo. Prebivalcev ima Gibraltar okrog 21 tisoč in njihovo število je stalno, da bi mesto med vojno ne obremenilo preveč trdnjave. Spodaj se tišči merta svobedno pristanišče, čigor trgovsko brodovje znaša komaj 8.000 ton, kjer pa v mirnem času pomorska trgovina bujno cvete. Blaga se uvozi in izvezi letno nad 6 milijonov ton. Ker prodajo trgovine v mestu vse blago po prvotnih cenah brez carinskega doplačila, kateremu so podvržene samo alkoholne pijače, je Gibraltar v mirnem času zaželeno pristanišče ladij, čijih potniki pokupijo mnego cenenega blaga. Okolica mesta je okrašena z umetnimi pa: ki, ki so jih morali zgraditi v skalah, da so bili stroški temu prmerno visolci. Prsti so morali prepeljati iz Španije ali celo iz Anglije. Ab vznožju skale je več kapniških podzemnih jam. Gibraltarska posebnost so opice, živeče na skalah okrog trdnjave. To so edine prosto živeče opice v Evropi, ki pa žal izumirajo, čeprav jih skrbno negujejo in križajo z drugimi, da bi osvežila njihova kri. Gibraltarska skala je bila znana že v najstarejših časih in sicer pod imenom >Calep« kot eden izmed dveh Herkulovih stebrov, za katerima se je v starem veku končal svet. Drugi steber je bila skala Avila na afriški obali pri Ceuti. Rimljani so ustanovili na gibraltarski skali kolonijo Julia Calpe. Ko so v letih 710 in 711. pristali v Gibraltarju Mauri med svojim vpadom v Španijo, je ustanovil njihov vojskovodja Taiik tu utrjen grad. Po njem so Mauri imenovali tudi goro: Gebel al Tarik — Tarikova gora. Tako je nastalo ime Gibraltar. Gibraltarski grad. stoječ še zdaj na prvotnem mestu, so zgradili Mauri 1149. Leta 1302 se je po3iečilo kralju Ferdinandu n. Kastilskemu iztrgati Mau-rom to važno trdnjavo. Toda že v februar-ju 1332 je sin maroškega cesarja Abu Me-lik po 16 mesečnem obleganju z lakoto prisilil posadko, da se je vdala. še istega leta in sicer 1349 je Alfonz XI. Kastilski zaman peskušal polastiti se trdnjave. Leta 1410 se je polastil Gibraltarja Jusuf III., kralj Granadski. Leta 1438 za vlade Johana H. so Španci zaman naskokovali Gibraltar s suhega in z morja, šele leta 1462. za vlade kralja Henrika rv. je vojvoda Medinski in Sidonski Guzman po dolgem obleganju iztrgal grad Mavrom. S tem je prišel Gibraltar v roke Kastilske krone. Leta 1802 je pa prišel pod špansko krcno. Karel V. je dal stare trdnjave obnoviti in razširiti. Dela je vodil inženjer Speckel iz Strassburga. 25. aprila 1607. je napadel gibraltarsko pristanišče holandski general Jakob Heemskerk in uničil tam zasidrano špansko brodovje. Med vojno za špansko dediščino se je pojavilo 21. junija 1704 v gibraltarskih vodah angleško brodovje pod poveljstvom admirala Rooka, in izkrcalo na obalo 1800 Oanlel Lesueor mož. Angležem se je posrečilo 4. avgusta z nenadnim napadom osvojiti trdnjavo. Poskus markiza Villadoriasa polastiti se Gibraltarja z napadom 10.000 Špancev in Francozov s suhega se je izjalovil deloma zaradi mogočnih utrdb, deloma pa zato, ker je pravočasno prispela na pomoč oble-gancem angleško holandska flotilja in sicer 12. novembra 1704. Naskakujoče Špance in Francoze je sicer podpiralo 24 la-dij admirala Poveza, pa tudi to ni pomagalo. Drugi poskus združene francoske in španske vojske pod maršalom Tesse v marcu 1705 se je končal s porazom španskega brodovja ped poveljstvom admirala Pon-tisa v gibraltarskem pristanišču. V aprilu 1706 je proglasila angleška kraljica Ana Gibraltar za svobodno pristanišče. TJtrechtski mir leta 1713. je prisodil Gibraltar Angliji, ki je potrošila pozneje vsako leto povprečno 40.000 funtov šterlingov, da bi napravila nepremagljivo trdnjavo svoje trgovine na Sredozemskem morju. V letih 1720 in 1727 so Španci zaman poskušali polastiti se Gibraltarja. Angležem so ponudili zanj 2 milijona šterlingov toda njihova ponudba je bila odklonjena. Leta 1729 se je morala Španija s seviilsko pogodbo odpovedati vsem zahtevam glede Gibraltarja. Zadnji španski poskus polastiti se te važne trdnjave, je bil v letih 1779. do 1782. Gibraltar je branil takrat general Elliot. V začetku je bilo naskakujočih 14.000, branilcev pa 5.000. Od aprila do konca maja 1781. so izstrelili oblegajoči 56.760 topovskih krogel in bomb, ki so sicer izpremenile mesto v kup razvalin, na utrdbah so pa povzročile le malo škode. Pač je pa general Elliot z drznim izpadom 2.000 mož v noči od 26. na 27. novembra 1781 uničil položaj špan- skih baterij ln malone razdajal špansko taborišče, šele v marcu 1782 se je Angležem posrečilo streti obleganje s tem da so dobili po morju nove čete in živila Navzlic temu pa je Bourbonski dvor v aprilu 1782 sklenil nadaljevati obleganje s podvojeno silo. Vodstvo obleganja je bilo poverjeno osvajalcu Minorke vojvodi Erillonu, ki je prispel v taborišče z 8.000 Francozi v maju 17S2. so jeli Španci po načrtu francoskega inženjerja d' Arcona postavljati pri Algecirasu plavajoče baterije, ki so štele približno po 300 topov in ki naj bi same kljubovale bombam iz oblegane trdnjave. Toda njihov napad 9. septembra ni dosegel zaželenega uspeha. Ko je pa 12. septembra priplulo združeno francosko špansko l>rcdovje, obsegajoče 38 vojnih ladij, pod poveljstvom dona Jouisa de Cordova je stalo nasproti Gibraltarju na morju 47 velikih vojnih ladij, 10 plavajočih baterij in mnogo manjših ladij, na suhem je pa stalo 200 velikih topov in 40.000 mož broječa vojska. Posadka Gibraltarja je štela komaj 7 tisoč mož. Toda vsi napori naskakujoče vojske so bili zaman in ko je prihitel trdnjavi na pomoč z brodovjem admiral Hovve so zavezniki po težkih izgubah proti koncu novembra opustili obleganje. Mir 1783 je prisodil Gibraltar Angliji. Vse poznejše vojne so se Gibraltarja ognile in Anglija je porabila dolgo dobo miru, da je zgradila Gibraltar v trdnjavo, ki se zdi še danes nepremagljiva. Veliko je seveda vprašanje, kako bo z Gibraltarjem, če ga začno naskakovati z najmodernejšimi bombniki. Toda Angleži so najbrž tudi na to že pripravljeni ali pa se vsaj pridno pripravljajo. čudna avdienca pri sultanu Kako je prišla neka Američanka leta 1849 do sultana Abdula Mešida Leta 1841 je prišla v Carigrad bogata Američanka. Sklenila je izposlovati si av-dienco pri sultanu Abdulu Mešidi. Takrat je bilo pa malone izključeno, da bi prišla tuja ženska do sultana. Američanka se je obrnila na svoje poslaništvo in še na razne vplivne gospode na dvoru, toda nihče ji ni mogel pomagati. Slednjič je prišla do paše Mustafe, ki je bil zunanji minister. Paši je bila njena prošnja zelo neprijetna. Ni pa hotel kratkomalo zavrniti dame, ki mu je pokazala najboljša priporočilna pisma. Zato ji je obljubil izposlovati avdienco. V ta namen je zasnoval zvit načrt, ki se mu je tudi posrečil. Sultanu je sporočil, da je prispel iz daljne Amerike nekdo z veliko množino krasnih in redkih draguljev. Morda bi si jih izvolil sultan ogledati in če bi mu ugajaili, bi jih lahko nekaj tudi kupil. Sultan je bil zelo navdušen za dragulje in takoj je bil pripravljen sprejeti Američanko. Sele tedaj je zunanji minister pripomnil previdno, da je dotična oseba v resnici ženska. Prvotno je namreč sultana obvestil, da je prispel rz daljne Amerike nekdo, ni mu pa povedal, da gre za žensko. Sultan je majal z glavo, toda izkuš-njava je bila prevelika, minister mu je znal tako lepo opisati dragulje, da se sultan ni mogel premagati, da bi jih ne videl. Ukazal je ministru, naj privede Američanko in ostane kot tolmač pri njem. To je pa bila itak Mustafova želja. Zviti paša je bM zasnoval svoj načrt na tem, da sultan ne zna angleščine, Američanka pa ne turškega jezika. Tako je obvestil Američanko, da je sultan pripravljen sprejeti jo v avdienci. Obenem jo je pa prosil, naj obesi nase najlepše dragulje, češ da sultan želi, da stopi preden j v vsem svojem sijaju. Američanka se je tej želji smejala, vendar jo je izpolnila. Okitila se je, da je kar žarela v briljantin in demantih, ko je stopila pred sultana. — Dragulji ki jih je prinesla ta žena naprodaj so res prekrasni — je dejal sultan. Vprašajte jo, koliko zahteva za demante, j ki jih ima na sebi. Mustafa paša jc povsem mirno prevedel sultanove besede: Njegovo Veličanstvo se čuti zelo počaščeno, da more pozdraviti zastopnico ameriškega naroda. V zahvalo prijetno presenečene Američanke za nepričakovano vladarjevo iaska-vost je pa prevedel v tjrščino takole: Trgovka zahteva za demante milijon piastrov. — To je preveč — je odgovoril sultan. — Njegovo Veličanstvo vpraša, če ste prvič v našem mestu? — je prevedel paša sultanove besede — Da, prvič sem v njem m vaše mesto me je naravnost očaralo — je odgovorila Američanka. — Pravi, da jih ceneie ne more dati — je prevedel paša njene navdušene besede. —Vprašaj jo torej, koliko zahteva za ogrlico s rurkizi? — je dejal sultan. — Njegovo Veličanstvo vpraša dali ste že videli mošeje? Ce jih še niste, vam rad da vodnika. Globoko zahvalo za to počastitev je prevod eJl paša tako, da zahteva trgovka za ogrlico šeststo tisoč pnastrov. Ta nezaslišana cena je spravila sultana ob vso potrpežljivost: To je nesramnost, je zakričal. — da mi ta ženska takoj izgine izpred oči! — Njegovo Veličanstvo izraža svoje zadovoljstvo, da vas je moglo pozdraviti — je prevedel tolmač sultanove besede. S tem je bila avdienca končana. Američanka se je globoko priklonila in odšla vsa srečna. Dosegla je bila svoj cili da je prišla k sultanu in govorila z njim Nikoli pa ni zvedela, da je v resnici igrala vlogo nesramne trgovke z dragulji. Barve proti itervoz-nosfi Da vplivajo barve na človeka, je splošno znano. Dolgo se je govorilo o tem, da zelena ali modra barva človeka pomirita. Družinskim očetom so svetovali: ali se pogosto prepirati z ženami? Dajte si zobe poslikati modro ali zeleno, pa bo prepirov takoj konec. Samo nikdar feolte barve, kajti ta draži in je še posebno nevarna, ker vzbuja ljubosumnost. Zakonski mož. ki bi sicer ne videl nič slabega v tem, da je žena veselo kramljala z njegovim prijateljem, bi takoj pobesnel ob misli na to, čim bi stopil v želto poslikano sobo. Zdaj svetujejo zlasti živčno bolnim ljudem, naj bodo previdni pri izbiri barv. Melankoliko m pri po ročaj o rdečo barbo, ki človeka razveseli. V rdeči obleki moški ne more hoditi m z rdečilom tudi ne more pisati v pisarni. Tako mu preostaja samo rdeč nos tovariša, ki naj se melanholik čim večkiat ozre nanj. Nervoznim ljudem, podvrženim duševni depresiji, priporočajo vijoličasto barvo. Ce je zakonski mož potrt, naj kupi ženi novo obleko vijoličaste barve. Paziti pa mora seveda, da potem, ko dobi od šivilje račun, ne postane še bolj potrt. Za normalne ljudi je najbolje menjavati zeleno z modro barvo. Edisonov kinetoskop O Edlsonovem klnetoskopu in njegovi poti po svetu piše Hans Traub v svoji knjigi 3>Ko se je začelo filmati«: Edisonov kinetoskop je bil prvi »filmsku aparat, ki je v raznih deželah seznanil javnost s tekočim fotografskim trakom, ki ni tekel po platnu, temveč po projekcijski skrinjici. Kinetoskop so javno pokazali v maju L 1893. v Brooklvnskem institutu, istega leta na svetovni razstavi v Chicagu, v panoptiku bratov Hallandov, v aprilu leta 1894 pa v New Yorku na Brcadwayu neke sobote zvečer, kjer je vrgla vstopnina 153 dolarjev, še istega meseca je bilo za zabavišče na Broadf\vayu dobavljenih 10 prišel v Gabrielov panoptikum v Mtin-chenu, od maja do jeseni je bil pa razstavljen na obrtni razstavi v Berlinu, Trak kinetoskopa je obsegal 600 slik, povezanih med seboj kot enotno dejanje brez začetka in konca. Leta 1894 piše o tem neki novinar: Namesto, da bi se isti prizori ponavljali v neskončnost, vidi gledalec pred seboj cel humorističen ali komičen prizor. Najbolj znani med temi »filmi« je bil trak, izdelan leta 1893 pod naslovom »V baru groteska« in T>film«, ki ga je leta 1895 izdelal Alfred Clark, ravnatelj Electric and Musical Industries Ltd« v Londonu pod naslovom »Usmrtitev kraljice Marije škotske*. Ti »filmi« so bili omogočeni samo zaradi perf ori ranih fotografskih trakov, ki jih je rabil Edison in jih leta 1891 prijavil patentnemu uradu. Svoj sprejemni aparat je nazval Edison kinetograf, ljudje so ga pa nazvali kinetoskop. Beseda o žeji žeja, latinsko sitis ,je neprijeten občutek v ustih, ko se usta zaradi pomanjkanja sline pesuše in nastane potreba ta nedostatek odstraniti. Tako opisuje nekdo v začetku 18. stoletja žejo. Moderna veda je pa temeljiteje proučila ta pojav ln prišla do zaključka, da žeja ne tiči v izsušenem grlu. Ne da se tudi pojasniti s pomanjkanjem vode v telesu. Pač se pa začne ob stalni vročini ali Jelu ter pri stalnem in povečanem izhlapevanju neznatna količina km v naši a še daleč ni bila tako razširjena, kakor pozneje, ko se i e razvilo in izpopolnilo tiskarništvo. Prvotno je bila večinoma ročno delo. s katerim so bakro- in lesorezi ter sliDarji čestitali svojim znancem Njeno poslanstvo se pa ni izpremenilo. razglednica je postala takorekoč oredmet sedanie porabe in na to razširjenost se na i bol i ieze zbiralci umetniških Dredmetov. ker se je njihovo polje delovanja s tem nekoUko skrčilo. Tiskanje razglednic na zbiralske strasti ni ukinilo, temveč io ie samo razširilo. Njih kult ie dosegel tudi naše kraje in ie predhodnik filatelije. Prvo razglednico ie baie izdelal in sora-vil v promet dvorni knjig- tržeč v Olden-burgu A. Schwarz 16. junija 1870. Nazval jo je »Mobile KorresDondenzkarte*. Na prvi razglednici ie bil naslikan kanonir. Toda šele L 1875. je izdal isti knjiootržec prvo serijo razglednic. Bilo ie 25 pogledov na razna nemška mesta in oosloDJa. Poštna uprava ie zavzemala orvotno do te tiskovine odklonilno stališče in zahtevala za razglednice enako pristojbino kakor za pisma. Sele pozneje ie to stališče izpreme-nila, ko so se razgednice tako razširile, da so prinesle rx>štni upravi nov vir večjih dohodkov. Ce pospravlja moZ — Še nikoli nisem našla stanovanja v takem neredu kakor letos, ko sem se vrnila s počitnic. — Kako to? — Pred mojim prihodom ie moj mož pospravljal v stanovanju. raziskovalec — Da. sospa. tri leta sem živel med lju- dožrei. — Oprostite gospod raziskovalec, ker tega nisem vedela, se boste morali zadovoljiti samo s telečjo ali svinjsko Dečeriko. 185 O, kako jo je ljubii nekoč, ne da bi si upal povedati ji to, ker jo je smatral za nedostopno! Kako se je bila razvnela strast v njem, ko se mu je zdelo, da odkriva usoda njegovo preteklost. Treba je samo. da se jo polastiš s svojo pomočjo, blaznež! In trikrat blazen je bil vsa leta svojega molka, še takrat, ko je mogel, ko bi jo lahko zahteval kot svojo lastnino — njo to čisto in ponosno lepoto . . . Toda izpregovoril je že prepozno. Ta vihar čustev, nad in obžalovanja, razvnet še bolj ob pogledu na grad de Ferneuse, je preprečil markizu spomin na mrtvo ženo, ko se je vrnil V grad de Valcor, kjer naj bi ga vse spominjalo na njo. Michelino je to zelo neprijetno zadelo. Razdalja med očetom in hčerjo je postala tako še večja. Mi-chelina je odšla v sobo svoje matere, ki je ni odprla od dneva, ko jo je markiza zapustila, odhajajoč jeseni v Pariz.Zaklenila se je v nji, da bi uredila in razpostavila vse po mizah in predalčkih razpostavljene drobnarije. Vsak predmet ji je priklical v spomin to ali ono navado nje, ki je ni bilo več med živimi. Michelina je poljubila zdaj ta, zdaj oni spomin na svojo mater. Molila je in plakala ves prvi dan svojega bivanja v gradu Val-core. Prispela sta bila zgodaj. Takoj po prihodu se je moral grajščak posvetiti sprejemom. Prinesli so mu račune, prišli so ga pozdravit njegovi volilci, čakale so ga tudi brzojavke in pisma iz Amerike. Naglo jih je odpiral. Bila so poročila o uspehih v pridobivanju kavčuka. Renaud je brezbrižno mrmral predse številke: 175.000, 200.000. Potlej je pa izpremenil glas in se vprašal glasneje, čeprav je bil sam: Kaj za to . . . Kaj to pomeni? In srdito je zmečkal papirje. Odprl je drugo kuverto. Nič od Mathiasa... Nič. To je nerazumljivo. Pozvonil je, vrata so se odprla in zunaj se je zaslišal šepet čakajočih ljudi. — Odslovite in osedlajte konja, — je naročil slugi. — Oprostite, gospod markiz ... toda, — je začel sluga. — Ste razumeli! Storite, kar sem vam naročil! — ga je prekinil markiz de Valcor, ne da bi ga hotel poslušati. Poklical ga je pa nazaj, ko je bil odšel. — Kaj se je gospoda vrnila v grad de Ferneuse? — V grad de Ferneuse? — je ponovil sluga presenečen nad nenadnim vprašanjem in markizevim glasom. — Da . .. morda grofica? — Pričakujejo jo. In grofa Herveja tudi. — Ali je še ni v gradu? — Ne še, gospod markiz, toda pričakujejo ju vsak dan. — Dobro, osedlajte torej konja in recite jim, da pred jutrišnjim dnem nikogar ne bom sprejel. — Kdo ga nam je tako izpremenil? — so mrmrali potem služabniki, videč, kako se oddaljuje jezdec, ki je bil pognal konja v galop, še preden je imel grajska vrata za seboj. To vprašanje je pa ostalo brez odgovora. Nekdo je pripomnil: — Zares, markiz ni več tisti, kakor je bil. Potem sta pa spoštovanje in brezbrižnost kmetov zavezala jezike. Sicer pa kako krikniti, kar se ni dalo izraziti s krikom? Markiz je krenil po cesti proti Conquettu. Jahal je iskrega žrebca, pogled uprt tja daleč na morje, na skale, manj divje od izgledov njegove duše. Prispel je do stezice, speljane proti zalivčku, kjer je stala Gaelova hišica. Previdno je razjahal konja in ga vodil za seboj na uzdi. Hišica, počrnela od časa in vremenskih nezgod se mu je zdela tiha in pusta. Privezal je konja k plotu, krenil čez vrtiček in prijel za kljuko. Vrata niso bila zaklenjena. Vstopil je. Doma sta bili obe ženi, Mathurina in njena snaha — Nedolžna. Le ta je krpala svoje večne mreže mrmrajoč sama pri sebi otožno pesem, glasečo se po smislu: — Mislila sem, da ga ljubim v mraku, na obali, zvečer, ko luna ne sveti, njega, Bertranda, dragega soproga. Toda bil je črni duh pekla, ki se je bil skril za njegov obraz, da bi mi tako oznanil njegovo smrt. In ponavljala je zadnje besede: — Toda bil je črni duh pekla. — Umolkni nesrečnica! Dovolj je tega! Ne prepevaj več... je zaklical vstopivši mož. Te besede je bil izgovoril brez gneva. Toda obraz slaboumne nesrečnice se je skrivil od groze. Krik-nila je, potisnila od sebe kup mrež in zbežala iz izbe. Markiz je ostal sam z Mathurino. Njegov pogled je srečal še vedno jasne in živahne starkine oči. Toda zdelo se mu je, da je ta zelenkasti pogled edina življenjska iskra v koščenem nagubanem obrazu. Starka se je zdela nadnaravne staiosti. To ni bilo več živo bitje, bil je privid pesnika, ki sanja o tem, kako bo simboliziral starost. Mathurina se je vzravnala pred prišlecem. — Kaj delate? Poberite se markiz de Valcor, —• je vzkliknila, izgovarjajoč njegovo ime z nekim posebnim naglasom. — Čujte me, mati Gaelova, — jo je rotil markiz. Ali je bil to še vedno neustrašni pustolovec, gospodar Valcorie, neupogljivi velmož, ki se je obračal k nji s tem prosečim mehkim glasom, k nji, stari siromašni kmetici? Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskamo Fran Jeran // Za upravo in inaeratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani Orijent — večno tajlnstven, večno razgibani Krvave borbe, vstaje, upori na dnevnem redu! Kdo jih povzroča, odkod imajo ljudje orožje? — Kdo ima korist od neprestanih nemirov? Krasen francoold film, ki ko godi pod vročim afriškim solncem, v kraji i-, kjer se bijejo baš sedaj krvave bitke I ZELO AKTUALNO, NAPETO LN IZREDNO ZANIMIVO ! KINO MATICA, tel. 22-41. Ob 16., 19. in 21. url. AR DU SUD Charles Vanel, DuUy Davls, Tanja Fedor, Jean Galand PREMIERA 1 DANES T^-g, njegove z&simivostl ln njegova slikovita okolica Ljubljana, 10. septembra Nekateri bi hoteli imenovati Tržič slovenski Zlin, češ da je njegov razvoj podoben zlinskemu; dobro razvito čevljarstvo je bila podlaga za industrijsko izdelavo čevljev. Ko pa obiščeš Tržič, vendar nimaš vtisa da si v kakršnem koli Zlinu, niti v slovenskem ne. Da, TržiC ima lepo tovarno čevljev in še večjo tekstilno tovarno, kar opaziš, čim si zapustil postajo. Toda dolina je tako ozka in vse je tako majhno v primeri s predgorjem na levi in desni, da se vprašuješ, kje je prav za prav Tržič. Kmalu ga zagledaš, ko napraviš kratko pot po ozki cesti, ki ima pa vendarle nekaj hodnika. Ta cesta, ki drži od postaje v mesto, je pa v TržiC u še najširša. Ko stopiš čez most nad Bistrico, si ±" v pravem mestu; cesta se nekoliko razširi na levo in desno, ob nji se vrste miniaturne nadstropne hišice strnjeno, brez vsakega regulacijskega reda — to je Glavni trg. V resnici je tudi ta trg miniaturen, v pravem tržiškem merilu. Njegova širina ni niti dovolj za moderno cesto. To je v resnici cesta, lahko bi rekli, prava mednarodna cesta, saj drži proti Ljubelju in državni meji. Težko si razložiš, kako se v Tržiču srečujejo avtobusi. Na Glavnem trgu bi menda še Šlo. toda kiko je mogoča vožnja po vijugasti Ljubeljski cesti, ki je tu in tam le kakšne tri korake Široka? Vse se zdi tako starinsko, kakor da so bile te hišice — nekatere so od tal do vrha pokrite s prahom — sezidane vsaj v 18. stoletju. Toda letnice na portalih pričajo, da bo te hiše zidali šele ob koncu prejšnjega stoletja. Ob spodnjem koncu Glavnega trga kaže puščica, da se cesta odcepi na Bled. Nekaj časa moraš iskati, kje se prav za prav odcepi cesta, tako ozka je ulica; na križišču te ceste se lahko srečata le dva kolesarja, kako se pa srečujejo avtomobili, najbrž ne vedo niti sami Tržičanl. Sicer pa zdaj ne vidiš nobenega avtomobila. To ima tudi svojo dobro stran, kajti zdaj so Tržičanl sprevideli, kako dober zrak imajo. Cez Ljubelj se zdaj nihče ne vozi. Cesta zdaj lahko služi pešcem za sprehajalno pot. Na nji jih ne motijo mnogo niti kolesarji. Lepše sprehajalne poti si pa tudi ne moreš želeti od te proti Sv. Ani. S tem pa že prehajamo na področje tujskega prometa. Pri nas skušamo spraviti sleherni kraj v zvezo s tujskim prometom in razumljivo je. da ne more biti niti Tržič izjema. Toda, četudi prideš v Tržič ob najlepšem vremenu, v delavnik ali nedeljo, ne opaziš skoraj nobenih sledov po tujskem prometu. Domačini si ogledujejo posebno radovedno obiskovalca kakor belo vrano, če pa gost zaide v eno izmed gostiln, ki so tudi miniature kakor vse v Tržiču, ga vendar ne opazijo tako hitro. V gostiji sede ob nede jah delavci, ki imajo v Tržiču veČino spričo precej razvite industrije. Lihko ae ti pripeli, da sediš v gostilni po celo uro, preden te opazijo. Zveš tudi, da nobenih gostov niso pričakovali, ker so pripravili kosilo samo za stalne goste. Potem si ogledaš tržiške znamenitosti. Ce ne omenimo nobene druge, moramo omeniti vsaj mestno hišo. ki ima na dvorišču pokrito tržnico, seveda miniaturno, toda če bo imela Ljtibljana sorazmerno tako veliko, bomo tudi lahko zadovoljni. To je bilo treba omeniti, ker mesto Tržič pred leti ni imel niti svoje občinske hise in so bili mestni uradi v najetih prostorih. Sicer ima Tržič celo vrsto elektrarn, a nobene občinske, tako da mora mesto kupovati električni tok od zasebnika. Zaman tudi vprašuješ po mestnem kopališču. Sicer ima Tržič dovolj vode, Bistrico in Mošenik. V tej vodi se tudi lahko pošteno ohladiš, kajti Bistrica je v resnici bistra in hladna ko planinska reka. Kakor je krasna pot proti Ljubelju, tako mora biti dolinski turist, ki se sprehaja v promenadnih čevljih, zadovoljen tudi s potjo ob Bistrici navzgor proti Bornovemu kraljestvu. Tja drži pot iz Tržiča po Cerkveni ulici, ki je na nekaterih mestih tako ozka, da se kmečki voz g težavo prerije skozi. Cesta ob Bistrici zunaj mesta pa tudi ni mnogo širša, da se vozovi ne morejo srečevati. Ker po nji dan za dnem vozijo les iz neizčrpnih Bornovih gozdov, je promet urejen časovno enosmerno; zjutraj vozijo les navzdol, popoldne se vračajo. Soteska, ki je ena najlepših pri nas. se imenuje Dolina, in preden prispes — približno uro hoda — do Borna, do Puter-hofa. obstaneš večkrat v strmenju nad bistriškimi kaskadami, skalnatimi stebri in stenami ob prehodu spodnje doline v zgornjo, naposled se pa lahko ustaviš tudi v malem naselju s krasno lego (Dolina), kjer najdeš celo gostilno, a kjer tudi ne pričakujejo nobenih turistov. Tu ljudje žive od lesa in od delavskih zaslužkov, zato naj izletnik prihaja povsod ponižno, ne da bi pričakoval gostoljubja. Bolj je gostoljubna narava kakor ljudje in brez posebne sreče te tudi gostoljubno premoči, da se vračaš vesel proti Tržiču in sedeš na miniaturni tržiški vlak. L c MI® v Beli Krajini Dragi belokranjski praznik je dosegel nepričakovano velik uspeh Ljubljana, 10. septembra Na Cnigi belokranjski praznik je odpeljal Putnikov posebni vlak iz Ljubljane v [Metliko mnogo izletnikov. Tam jih je na kolodvoru pričakovala domača godba z občinstvom. V dolgem sprevodu smo odkorakali v mesto, ki je bilo vse v zastavah. K radostnemu razpoloženju je mnogo pripomoglo krasno vreme. Omogočeni so bili izleti na vso strani. Ljubijančani so zlasti izrabili lepo priložnost, da so se šli hladit v udobno urejeno kopališče na Kolpi. Na obsežnem veseličnem prostoru je bilo vse pripravljeno za sprejem in pogostitev izletnikov. Izvrstna belokranjska črnina in belo vino sta vabila prijatelje dobre kap-Ijiv. Veselo so plapolali ognji, na katerih se je pekla slastna pečenka. tudi istrskim narodnim podobne pesmi. Vrhunec sporeda je bil nastop Metliča-nov tako po številu nastopajočih kakor tudi po nastopu samem. Tudi tu se je odlikovala med drugimi pevka vodnica. Metliški spored je obsegal igre, kolo, most, re-šetca itd. Bil je tako odličen, da so želi sodelujoči prisrčno burno pohvalo občinstva, Bojanci — dekliško kolo Popoldne so se jeli zbirati na slavnostnem prostoru na tisoče. Belokranjski praznik so otvorili Črnomelj ci. ki so nam pokazali zelenega Jurija in kolo-most. Sledile so jim skupine Adlešiči, Bojanci, Dra-gatuš, Predgrad. Preroka, Stari trg in Vinica. Vse skupine, v katerih prevladujejo svatovska kola, so izvrstno izpolnile svojo nalogo. Posamezni plesi, ki jih spremljajo uredbi na temelju stroškov proizvodnje. To določan i e ne sme biti generalno za vso banovinsko področje, obstoječe iz proizvajalnih, suficitarnih in pasivnih krajev, temveč ie treba upoštevati noedine kategorije krajev. 3. Od 100 kg pšenice kvaliteta 76 kg. hI v redu sprejete za mlete v rx> uredbi bodo mlini jemali 10/c bele in 70° » krušne moke, ostalo so pa otrobi do tehnični ureditvi mlinov. 4. Da se sreska načelstva usrx>sobiio za posle po uredbi, je treba zahtevati od notranjega ministra, naj nujno namesti tri diplomirane pravnike za vsak dotični srez. 5. Odrediti zastopništvo stroke kot so-trudnika v vseh vorašanjih Drehrane pri Prizadu. D i pori su in Uradu za kontrolo cen v Beogradu kakor tudi pri banskih I upravah ter sreskih in mestnih načelstvih. 6. Glede vseh drugih vprašani se skupščina strinia s noiasnili. ki iih ie cbiavi!o in iih bo še objavilo Združenje mlinske industrije v Beogradu. Narodni ples — metliški S tem je bil drugI belokranjski praznik zaključen. Občinstvo je hitelo na veselico in zasedlo obširne prostore. Zaigrale so godbe. Plesi, ki smo jih videli, so tako lepi in svojstveni, da bi se jih morali tudi drugod po Sloveniji učiti. Ti plesi zahtevajo vztrajnost, gibčnost in lepo držo telesa. Prireditev je bila brezhibna, Belokranjcem še enkrat Čestitamo na nepričakovanem lepem uspehu njihovega drugega praznika Zeleni Jurij sodelujoči s petjem ali s svojo domaČo godbo, so izredno zanimivi v vsakem pogledu ter so deloma samosvoji, obredni, pa tudi zelo živahni. Poudariti moramo lepo petje zlasti vodnic Starotržani so zapeli Resolucija mlinske industrije Ljubljana, 10. septembra Na vsedržavnem zborovanju mlinske industrije iz dunavske, moravske, vardarske, drinske, dravske in banovine Hrvatske v Beogradu je bila sprejeta tale resolucija: 1. V interesu preskrbe mlinov s nžeaico ie treba normalizirati potfoie za cdkup pšenice po uredbi v vseh kralih. Soreime se na znanie izjava da začne Prizad v ta namen prisilno odkupovati pšenico na vseh tržiščih določenega glavnega proizvajalnega področja. rx> potrebi pa tudi na drugih. Da nai se na drugih področjih prve potrebe glede pšenice krijejo iz krajevnih zalog. Da bo Prizad notem da i al za druge kraje Dreko ravnateljstva za Dren ran o pšenico iz suficitarnega področja. Da bo za nasivne in zdai izjemoma deficitarne kraie določena cena pšenice oo pariteti Novi Sad toda tako. da konkurenčna sposobnost mlinov v suficitarnih m drugih kraiih ne bo motena zaradi določania «nen;°ne paritetne cene. Da lahko mlinska podjetja individualno ali potom svoie poslovne zadruge postanejo aorovizacijske ustanove Doedinih , občin, mest in srezov za moko. kakor je postal Diporis za vrbasko banovino. 2. V svrtto začetka dela oo uredbi z dne 9. t m. ie treba odrediti tioe moke. Prav I tako je treba nujno določiti cene moke po Razkosana cesta Novo mesto. 9. septembra Lani jeseni so Dričeli ločensko cesto v Novem mestu razširjati in klanec zravna-vati ter so jo na daleč razkopali in napravili za komaj prehodno Dri velikem prometu na tej cesti, kjer leži tudi mestno rxxkcrpalisče. katero meščani radi obiskujejo. Vsi smo bili mnenja in pričakovali smo. da bodo dela na cesti pospešena in preureditev čim prele končana: a temeljito smo se zmotili. Sredi poletja, ob najugodnejšem delovnem času. so čez neč prenehali z delom z izgovorom, da 1e Došel kredit in pustili razkoDano cesto, da ie vožnja do niej. Dosebno v temnih nočeh, skraino nevarna, peš hoia oa v vsakem vremenu naporna, ob deževnem pa kar nemogoča. Vprašamo se. čemu so razdeli cesto, če ni bilo sredstev za izvršitev del? Ali so sploh začeli delati tia v en dan brez proračuna? Jesen se bliža in z njo za dela na cesti neugoden čas, delo na ra 'kooani cesti tik mesta pa še vedno miruje. Gotovo r; to prikupen in ugleden prizor za tuica. ki potu i e po naših krajih. Glede na važnost in varnost cesmeca prometa in na naš ugled v splošnem pričakujemo, da se dela na cesti nemudoma nadaljujejo in do zime končajo, ker bo cesta v sedanjem stanju po zimi nepre.ozna in neprehodna. Tatvine Ljubljana, 10. septembra Tudi včeraj ob zaključku velesejma je policija prejela več prijav o predrznih že-parjih, ki so imeli vse te dni očividno prav dobro Žetev. Kriminalni organi so sicer are t rali med velesejmom Šest znanih Že-parjev, a mnogim se je posrečilo odnesti pete. Marija KlemenČičeva iz Ljubljane je prijavila, da se ji e v gneči pred glavno pošto, ko je čakala na tramvaj, približal neznan mlajši moški, ki ji je ukradel iz ročne torbice usnjato denarnico, v kateri je Imela 1634 din. Se hujsd smolo je Imel pred glavno poŠto Viktor Devetak. Tudi on je čakal na tramvaj, ln ko se je v gneči rinil na voz, mu je nekdo posegel v notranji Žep suknjiča ter mu izmaknil usnjato listnico s 3000 din. Občinskega tajnika Valentina Jugoviča iz Marenberga se je lotil tat v Wolfcvi ulici, kjer je ogledoval izložbe. Tat mu je posegel v notranji žep suknjiča ln mri ukradel 1istnTct>. v kateri je imel prlbližr^ 700 dlnj potni list in več računov. Konra- du Flnku iz Celja se jc *e v vlaku približal v gneč: mia;ji neznan e, ki te ga je nekaj časa sumljive tIMaT. Ko je Fink izstopil iz vlaka, je da jc ncznuiieo ^frinli 7. njim v:vd pa t", il njegova Ifcsfc-nica. v kateri je imel 600 din ter vozni bstek. Najbrž isti iepar je olajšal za listnica ttlOJl Rudolfa Pauk: iz Maribor.;. Pauk je Ime", v ukra-.Ieni listruci razen 6<>0 din veiebejemaUo legitimacijo ler povratno \ o;ir.o karto. 1\ ana Km ptičeva, stanujoča ▼ AJeševčo-vi ulici v filški, je prijavila, da je oni dan nekdo vlomil v njeno stanovanj*. V --j u-ruei jo prebr»Ral vse <. mare in ji očni pistun. zlat prs lan z vdeianlr\ kamnom, uv«. para novih :Vrn.ioh nogavic in r.e.k i* j -li jtrtrinivUn'. KmeUčevo1 je vio- V lieutrj popokal« je bilo vlomljeno v stanovanje oentirta Franca Radovana ▼ Frančiškanski ulici. Tat je odprl vrata a ponarejenim ključem, ni pa prišel v sobo, ker je bil najbrž piepoden m zato tudi ni ll&esar odnesel. Tz stanovanja na Zaloški sSU 1X1 je nkdo ukradel Mihaelu Emerši-ču uro budilko, vladno 150 din in pa dva biča. Alojza Riharja in Leopolda Dovjaka je tat okradel na travniku v Mestnem kgu, Ko-lla sta otavo in sta. ker je bilo vroče, odložila pod drevo suknjič, telovnik ter dve pleteni jopu!. Odložena obleka, vredna okr-~g 500 din, Je postala p'en oprezu-jočega tatu. Na policiji se je Bgrlasfl tudi Ignac Gil-leč, doma Iz ljubljanske okolice in prijavil, da mu je žepar Ukradel v tramvaju med vožnjo od glavne po^to do ko'otvora z'ato obrobljeno »iro te* zlato verižico V 1 skupni vrednosti 1200 din. naj m omapp obratovanje v podjetjih Ne gre samo za to, ali je omejitev utemeljena, temveč tuđi za to, k a Ko naj se izvede, da posledice ne bodo prehude Ljubljana, 10. septembra Na žalost je spet nekako >aktualno« omejevanje obratovanj, kakor v letih najhujše gospodarske krUe. Ker je omejevanje obratovanj oziroma redukcija delavstva pereč socialen, gospodarski in naroden problem, je Delavska zbornica v imenu vsega slovenskega delavstva sestavila predloge o postopanju pri omejevanju obratov. Postopek pri omejevanju obratov doslej v naši državi ni bil urejen. Prepuščeno je lastniku podjetja, v kakšnem obsegu obratuje, skrči ali prekine obratovanje v svojem podjetju. Edina obveza, ki jo zakon nalaga lastniku, je prijava borzi dela, ako odpusti več ko 5 delavcev. Na obratovanju posameznega podjetja ni zainteresiran samo lastnik podjetja, marveč tudi delavci, država in njene edi-nice. Zaradi tega je nujno potrebno, da pri omejevanju obratovanja vsaj delno odločajo tudi delavci ln ostali interesenti. Pri omejevanju obratovanja ne gre samo za to, ali je omejitev utemeljena, temveč tudi zato, kako naj se omejitev izvede, da ne bo imela preveč hudih posledic, in kako je poskrbeti za tiste, ki bodo zaradi omejitve morebiti ostali brez vsega na cesti. Zaradi tega naj se uredi postopek za primer omejevanja obratovanj, ki naj velja za vsa rudniška in industrijska podjetja. Uredba naj bi vsebovala v glavnem sledeča določila: 1. Ako žele podjetja svoje obratovanje za več ko 14 dni prekiniti ali pa stalež svojih delavcev in nameščencev z enkratnim odpustom za nad 10° • zmanjšati, morajo javiti ta ukrep pristojni banski upravi 14 dni prej. 2. Ako so zmanjšala podjetja s postopnim odpuščanjem v teku meseca stalež svojega delavstva tako, da so izplačala kljub nezmanjšani mesečni tarifi za nad 10 •'• manjši mesečni iznos delavskih in na-meščenskih mezd kakor prejšnji mesec, morajo javiti banski upravi zmanjšanje obratovanja po zaključku meseca. 3. Teh prijav ni treba podajati onim obratom, ki prekinjajo iz sezonskih razlogov redno svoje obratovanje. Prijavi o prekinitvi obrata morajo podjetja predložiti gospodarsko poročilo z dokazi, zakaj je ukinitev ali omejitev obratovanja potrebna, statistiko zaposlenega delavstva, iz katere mora biti razvidno Število delavcev posameznih kategorij ter njih družinsko stanje in načrt redukcije, v katerem se mora že upoštevati zaščita socialno Šibkejših. V podjetjih, kjer obstojajo izvoljeni de-lavsikj. zaupniki, je podatke ln poročila podjetja predložiti tudi starešini delavskih zaupnikov, da stavijo morebiti svoje predloge. Po prejemu prijave podjetja odredi ban posebnega pooblaščenca, ki prouči, ali so redukcije gospodarsko nujne in ali je podjetje upoštevalo socialno šibkejše. Banov pooblaščenec zasliši podjetnika m predstavnike delavstva ter skuša doseči s podjetjem sporazum o morebitni spremembi redukcijskega načrta po socialnih vidikih, o prispevku, ki ga prizna podjetje odpuščenim delavcem za njih vzdrževanje med brezposelnostjo, in o zopetnem sprejemu odpuščenih delavcev v primeru zopetne razširitve obratovanja. Ako banov pooblaščenec ni dosegel s podjetjem sporazuma, izda ban odlok glede zopetnega sprejema delavcev, ki so bili odpuščeni, čeprav bi morali biti po tej uredbi pri redukcijah zaščiteni in odlok glede prspevka, ki ga ima plačati podjetje odpuščenim delavcem. Prispevek se ravna po gospodarski moči podjetja in ne sme biti višji od dveh mesečnih zaslužkov. Ako se podjetje brani izvršiti odlok glede zopetnega sprejema delavcev, pripada tem delavcem odškodnina v višini dveh mesečnih prejemkov. Pri odmeri odškodnine se smatra kot ob-težilna okolnost, ako je podjetje s prejšnjim nadurnim delom omejitev obratovanja samo povzročilo. Proti temu odloku je dopustna pritožba na ministra za socialno politiko in narodno zdravje v teku 14 dni. Proti odločbi ministra za socialno politiko nadaljnja pritožba ni dopustna. Pravomoćni odloki so izvršni in ni dopustna nadaljnja pritožba na upravno sodišče ali upravni svet. Ako je podjetje opustilo prijavo o omejitvi obratovanja in redukcijah, izda ban odlok, da mora podjetje Izplačati reduciranim delavcem prispevek za vzdrževanje odpuščenih v teku brezposelnosti v višini dveh mesečnih prejemkov. Ako bi podjetje nameravalo popolnoma prenehati z obratovaniem. čeprav ni tehtnih razlogov, sme postaviti minister za trgovino In industrijo na predlog bana prisilno upravo, če to zahtevajo iavni interesi, si. Reorganizacija obrtniških združen] Ukinjenih 92 združenj, ostalo 32 skupnili in 14 strokovnih, o 11 odločitev Se ni padla Maribor, 9. septembra. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je na podlagi razpisa banske uprave z dne 2. avgusta 3 940 odredila, da morajo ukinjena združenja v teku desetih dni izročiti ves svoj arhiv, zlasti pa imenike članstva, pomočnikov in vajencev, nadalje vse svoje premoženje v roke uprave Skupnega združenja obrtnikov, kateremu so pripojena. V nadaljnjih desetih dneh skliče predsednik Skupnega združenja skupščino, da si izvoli novo upravo. Iz tega zborničnega odloka sledi, da je bilo ukinjenih 92 združenj, ostalo pa neukinjenih 32 skupnih združenj in 14 strokovnih, razen tega je še 7 mesarskih. 3 pekovska ln Združenje brivcev v LJubljani, za katera končna odločitev se ni padla. Kakor je ukinitev združenj naletela na velik odpor in nezadovoljstvo v obrtniških vrstah, pa tudi najnovejša odločba zbornica zadeva na težave v izvedbi. Najmanj 80 odstotkov od 92 ukinjenih združenj je vložilo tožbe na upravno sodišče v Celju, ki pa do danes, še ni niti v enem primeru Izdalo svoje odločbe. Vložitev tožbe pri upravnemu SOdttCu ne zadržuje sicer pravomočnosti odločb ;> oki- nitvi, vendar bi bilo umesfieje, da bi se bilo počakalo na rešitev pri upravnem sodišču vloženih točb. Dalje bi bilo treba pri obstoječih skupnih združenjih urediti pisarne, da bi moglo njih poslovanje vršiti v redu. ITkinjena združenja, ki so vložila tožbe pri upravnem sodišču, so prosila bansko upravo, da se z likvidacijo počaka do izdaje razsodb upravnega sodišča. Zadeva likvidacije in priključitev k skupnim združenjem nikakor ni tako nujna, da bi se mogla v tako kratkem roku pravilno in v redu Izvršiti. Pomisliti moramo, da imajo ukinjena združenja svoje lokale, ki jih je treba odpovedati, dalje tajnike, ki so uslužbenci in jim je kot takim treba odpovedati šesttedensko pred koncem tromesečja. Kakor vemo, se vse to zdaj ni izvrSilo. Pravilno bi bilo, da bi se bil stavil rok za pripojitev ukinjenih združeni skupnim združenjem z dnem 1. januarja 1941. dotlej pa naj bi združenja izvršila v redu in po zakonu svojo likvidacijo. Crudimo se, da zbornica odreja v obrtniških zadevah vse tako lahko in brez pravega pr^udnrka. Iz Slovenjega Gradca — Sport. V nedeljo 15. L m. bi moral igrati v Mariboru proti Rapi u SK Slovenj Gradec. Kakcr pa se govori, klub ne bo nastopil v letošnjem prvenstvu ker je večina igralcev ali na orožnih vajah ali pa prestopila k SK Slovanu Guštanj. Uverjenl pa smo, da bo klub kljub temu nastopil in ne bo delal kakor doslej, da ni nastopal v prvenstvenem tekmovanju. V primeru pa da klub nima dovolj igralcev, naj zaprosi, da se tekma preloži, dokler se igralci ne vrnejo. — Konj »mrtno poškodoval Mape*. V Mislinju se je pripetila v soboto popoldne na skednju veleposestnika m tovarnarja dr. Arturja Pergerja težka nesreča, katere žrtev je postal 361etni blupbcne seje, se je nabralo veliko gradiva, ki »a bodo obravnava!", mestni očetje v mestni posvetovalnici Poleg tekočih zadev so na dnevnem redu važne zadeve, ki zelo zanimajo tudi širšo javnost. Tako bodo mestni očetje obravnaval; vprašanje regulacije Trga sv< b >.le. kjer bo sta! kakor znano, spomenik Viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja. Kakor smo izvedeli, bodo z regulacijskimi deli, ki bodo stala okoli milijon din prieeli že letos V smislu načrta bodo vsa dela končana do Vidovega dne leta 1941 Do tega termina bo tudi spomen;k kralja Aleksandra I. zgotovljen in postavljen, tako da se bo svečano odkritje impozantnega spomenika našega nepozabnega kraja Aleksandra 1. vršilo na Vidovo prihodnje leto Druga važna točka dnevnega reda petkove občinske seje je nakup stavbišča za novo tržnico. Poročali smo že, da je mestna občina pričela spomladi z odkupovanjem hiš na Vodnikovem trgu. Vojn.;nlškem trgu in Mnoritski ulici. Sedaj pa so se pojavile težkoče pri odkupu neke hnc na Yt Inikovcm trgu. ki je Lastnik ncee prodati Zaradi tega bodo najbrže omenjeno hišo prisilno razlastili, oziroma odkupiti. Na dnevnem redu so še Bledeče zadeve: I. odsek je Stavil na dnevni red prošnjo Metoda Bureka za /ae tovilo sprejema v članstvo mestne cheire Frani Per.:<-n, Valentin Železni*. Pavla Kovačič, Amalija Ljubanovič, Štefan Horvat. Akr-z Parfant in Helena Raunichcr so prosili za sprejem v članstvo mestne občine mariborske. Marija Kunstck in Alojzij Kuhar sta vložila ugovor proti odmeri priri?rkarinc Ivan in Regina Gottlich sta vložila ugovor proti večji nporabi vode Za napredovanje so prosili mestna uradnica Pija Goleč, ravnatelj mestne klavnice dr Makso Rojko, mestna u rad. nI ca Mila Stare, strojnik mestne klavnice Srečko Ju-kns. mestna uradnica Joža Primožič, šolski sluga Josip Bau-man, mestni uradnik Ivan Fras uradnica MP Olga čerče. Šolski sluga Tomo Smodiš, mestna uradnica Anka Makarovič, uradnik MP Karol No vsak, mestna skrbstvena sestra Klementina Kotnik. Drugi odsek je stavil na dnevni red poročilo o fletovanju otrok (poskusna evakuacija) ter 18 prošenj za ubožno podporo, 23 prošenj za zvišanje ubožne podpore, 13 prošenj za sprejem v mestno oskrbnisni-co, nadalje prošnjo »Vajeniškega doma« za odpis, odnosno znižanje najemnine v prostorih »Delavskega azila« ter predlog za ustanovitev dnevnega zavetišča za siromašne otroke pomožne šole. Tretji odsek bo razpravljal o kanalizaciji in ureditvi Medvedove in Rosinove ulice, regulaciji Kacijanarjeve ulice, o spremembi hišnih številk v Stritarjevi ulici in Betnavski cesti ter Maistrovi ulici, o prošnji Ivana PalHa za priklon na cestni kanal, o prošnji tvornice »Zlatorog« za nakup dela Motherjeve ulice ter o predlogu glede lOIetne cdtujilne prepovedi pri prodaji mestnih parcel. Četrti odsek ima na dnevnem redu 11 prošenj za nakup mestnih parcel v Magda-lenskem predmestju, in sicer so kupci: Karel Gajšck, Rozalija Kunst. Josip Miheljak, Ivan Šarfer. Franc Pernarčič, Marija Žorž, Jožica Kislich. Jerica Bohak, Ignac Kro;l, Antonija Andrašič ter Franc Perk'č. Nadalje bodo razpravljali o ustanovitvi sklada za protiletalsko obrambo, o prošnji gost i'ničarske strokovno obrtno nadaljevalne šole za podporo za tečaj za strojno pisanje, o prošnji Mariborskega kasaškega društva za subvencijo, o prošnji Aerokluba za odpis vodomerščine in pristojbine za vodo, o zaključnih računih za leto 1938-39 ter o prošnji Justina Gustinčiča za nakup dela gramozne jame. Peti odsek bo razpravljal o prošnji Antona Medveda m Antona Rebernaka za premestitev obrti avtoizvošeka, nadalje o prornji Julijane Kerle za dovolilo za obrt bufeta, Henrika Senekoviča za dovolilo za izdelovanje sodavice in brezalkoholnih pijač, o prošnji Adama Črešnarja za dovolilo za obrt penzije. Matilde Seifrid za podelitev dovolSIa za obrt gostilne, Zofije Mencingerjeve za dovolilo za obrt bufeta, Martina Polaka za podelitev dovolila za obrt gostilne ter prošnji Alojzija Dobrov-nika in Jakoba Kogovška za dovolilo za obrt avtoizvošeka. Razen tega so na dnevnem redu petkove občinske seje še tekoče zadeve Mestnih podjetij. M o*-r» *5 .-. ' - ln okoliške novice — Pritožbe zaradi plačil za Škropljenje Kaparja. Letošnjo pomiad je mestna občina mariborska izvedla po mariborskih vrtovih, zaradi odre.'.be banske uprave, škropljenje sadnega dievja. in sicer zaradi zatiranja kaparj^., ki se je pojavil zaradi zanikal nosti nekaterih posestnikov. To škropljenje so izvršile posebne škropilne »kolone« mestnega poglavarstva. Skupne stroške je nato clr.ina sorazmerno razdelila na imetnike dreves in ribeza, ter je pri tem računala za veliko dievo 5.25 din. za malo drevo 2.85 din in za vsak grm ribeza 50 par. Najprej se je baje pojavil po hišah nek samozvan inkasant. ki je pobiral plačilo za škropljenje, ne da bi ga bil zato kdo pooblastil in ne da bi petem ta nabrani denar odda* obč;ni. Predno so možakarja prijeli, je neznanokam izginil. Koliko denarja je pobral niti ni znano. Pretekli mesec pa je mestno poglavarstvo začelo razpošiljati plrčilne naloge po hišah. To je dalo povod za ponovno razburjenje lastnikov dreves in ribeza, ker so dobili plačilne naloge za mnogo večje število dreves in ribeza kot ga sploh imajo v vrtovih. V oddelkih mestne občine je sicer navedeno, ca je dopustna pritožba na bansko upravo, toda kolkovati jo je treba s 30 din. Ker pa so zneski majhni, bi običajno sam kolek znašal toliko, kakor razlika, ali samo nekaj več ali manj in tako pritožbe ne bi imele pravega uspeha, tudi če bi uspela, ker pritožniku kolka nihče ne vrne. je mnogo takih pogreškov, mora vendar priti v občinsko blagajno mnogo več denarja, kot je stalo občino vse škropljenje skupaj. Prizadeti so pa večinoma majhni ljudje s svojimi skrornnimi vrtovi, zato bi bilo ravno ob sedanjih razmerah in težavah revnih občanov primerno, da odredi občina revizijo popisa dreves, koliko jih je bilo dejansko poškropljenih in šele nato sestavi plačime naloge. Pravilno bi bilo. da bi si dale tiste Škropilne kolone po svojem nadzorniku od lastnikov dreves potrditi, koliko so poškropile in da bi se plačilni nalogi izstavljali šele na podlagi takih, od lastnikov dreves potrjenih seznamov. (Del, polit.) — Kronika nesreč. V neki delavnici je prišel po nesrečnem naključju z (Jesnico v stroj 191etni ključavničarski pomočnik Marko Pajman iz Maribora, ki mu ga je stroj odtrgal prste na desnici. — Na Tržaški cesti je neki kolesar povozil 51etno delavčevo hčerko Ano Jegličevo, ki je dobila poškodbe po vsem telesu. — V Kamniti je padel s kolesa 231etni Ervin Kores, ki je obležal z zlomljeno levico in poškodbami na glavi. — S skednja je padel in obležal z zlomljeno levo nogo 431etni vi-ničar Martin Pavlic s Slivniškega Pohorja. Vsi ponesrečenci se zdravijo v mariborski bolnici. — Sokol Maribor I poziva vse te lova de -če članstvo, naraščaj in deco, da se prične redna telovadba v soboto dne 14. t. m. po starem telovadnem urniku. Konec prijav 30. t. m. Na poznejše prijave se ne bomo ozirali. Strogo obvezno za vse pripadnike telovadečega članstva. Bratje in sestre v telovadnici zbor. Zdravo! Uprava in načelništvo. — Športne vesti. Mariborski Rapid je gostoval v nedeljo v Ptuju, kjer je odigral prijateljsko nogometno tekmo proti SK Ptuju, ki se je končala z rezultatom 5 : 5. V Ptuju je istega dne gostoval tudi SK Slovan iz Guštanja, ki je bil v prijateljski tekmi poražen od SK Drave v razmerju 0:2 (0:0). V nedeljo 22. septembra bodo na tezenskem dirkališčru velike medklub-ske motociklistične in avtomobilske dirke, ki jih bo priredila motosekcija Slovenskega avtomobilskega kluba v Mariboru. — Članstvu Sokola Maribor matica. Vse telovadeče članstvo Sokola Maribor matica obveščamo, da se prične redna telovadba v ponedeljek 9. septembra. Tako člani kakor članice ter naraščaj in deca (moška in ženska) se pozivajo, da redno obiskujejo telovadnico v določenih dnevih in jih napolnijo do zadnjega kotička. Starše, pripadnike sokolstva, posebno tiste, ki se doslej še niso zavedali, kaj je njihova dolžnost, pa prosimo, da pošiljajo svojo deco v sokolske vrste, sami pa naj s svojo prisotnostjo pomnože vrste starejšega oddelka. Obračamo se tudi na vse trgovce in obrtnike, da pošljejo svoje vajence in va-jenke v sokolske telovadnice, da si bodo okrepili svoje telo in duha v blago njih samih in domovine. — Vse telovadce opozarjamo, da bo konec meseca javni nastop vseh oddelkov. Bratje in sestre, dokažimo, da smo vredni Člani velike sokolske družine. — Zdravo! — Bratoževa razstava karikatur je bila tudi drugi dan dobro obiskana. Zanimanje za izredno razstavo pa šele narašča, ker so najboljši propagatorji zanjo dosedanji očividci. Razstava se je medtem nekoliko pomnožila. Prav na novo je prirasla zelo posrečena karikatura po Mariboru znanega novinarja vegetarijanca, ki ga je Bratož v nedeljo kar med razstavo v manj ko pol minute skiciral, a že popoldne je bila karikatura primerno kolorirana, v vrsti drugih razstavljena na ogled. Ta kakor rečeno zelo posrečeni poskus še bolj priporoča naš že izneseni nasvet, da naj se podobni poskusi odnosno že mojstrski izvršetki kar med razstavo v dvorani nadaljujejo. Priporočljivo bi bilo tudi. da se premajhne Številke zamenjajo z večjimi, bolj vidnimi, in pa da se večerna ura podaljša v interesu tistih, ki čez dan ne morejo v razstavo, po 19. uri pa bi imeli čas za obisk razstave. — Smrtonosen padec iz drvečega vlaka. V jutru te nedelje se je pred predorom Lipoglava pred Poljčanami primeril do sedaj še ne pojasnjen smrtonosen padec iz vlaka. Železničar Jožef Kosca je na orož-niški postaji v Poljčanah javil, da je iz osebnega vlaka št. 512. ki pripelje iz Celja ob 4.08 na postajo Poljčane pred predorom v Lipoglavi padel ali se drugače ponesrečil dotlej še nepoznan moški. Takoj na mesto odrejena patrulja je ugotovila tale zanimivi dejanski stan: Policijski stražnik Marko šverko iz Maribora se je vozil s tajnim policistom Bogosavcem Milanom službeno v Zagreb, od koder sta se vračala ln v Zidanem mostu prestopila v vagon H. razreda, kjer sta zadremala. Med vožnjo proti omenjenemu predoru pa je Šverko začutil, da ga je tovariš sunil z nogo. odnosno se je vanj zadel. Nato je odprl in zaprl vrata in ko Šverko pogleda skozi okno, vidi z grozo, k.o je Bogosavec Vesela In zabavna humorja polna filmska komedija Danes ob 16., 19. in 21. V gl. vlogi slavni holandski operni tenor JOHANNES HEESTERS in dražestna, temperamentna MARIJA TASNADY. — Sodelujejo: Paul Kemp, Theo Lingen, Gusti \Volf, Richard Komano\vsky. KINO SLOGA, tel. 27-20 ZAPELJIVI PEVEC Danes zadnjikrat Češki film TORPEDO 43 Senzacionalni boji med špijoni za nov torpedo — Ob 16., 19. in 21. uri. — KINO UNION, tel. 22-21 Lj Blagajna odprta od 11. do 12. in od 15. ur*? dalje! jj padel iz drvečega vlaka, ki se je takoj nato ustavil in se je ugotovilo, da Bogosavec še živi, da pa je hudo poškodovan. Km zlu za tem vlakom dospeli tovorni vlak je vzel ponesrečenca s seboj na postajo, kjer mu je zdravnik dr. Hronovskv nudil prvo pomoč, ki pa je bila spričo smrtonosnih poškodb, biezuspešna. Bogosavčevo truplo so prepeljali z avtofurgonom v Maribor. — Rab* jat en najemnik, v Vukovskem vrhu je 251etni najemnik Franc šantl letos dne 20. aprila napadel svojega gospodarja posestnika Avgusta Perherja, ter mu s kolom prizadejal poškodbe na desnici. Zatem je Perhaiju še razbil V3e šipe na oknih, žantl se je moral zaradi tega zagovarjati pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča, ki ga je obsodil na 3 mesece strogega zapora. — Beg iz življenja. Na Meljski cesti 67 se je v samomorilnem namenu obesil 62-letni upokojeni železničar Josip Drofenik. Ko ga je našla žena, je bil že mrtev. Pokojni Drofenik je že delj časa bolehal in si je v trenutku duševne depresije prostovoljno končal življenje. — Huda amaconka. V Slovenski Bistrici se je 501etni ključavničarski pomočnik Jožef Flis sporekel z neko žensko, ki je Fli-sa naposled zgrabila in ga vrgla na tla. Flis je obležal z zlomljeno ključnico in so ga morali odpremiti v mariborsko splošno bolnico. — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Vidmar jeva lekarna pri sv. Arehu na Glavnem trgu 20, tel. 20—05, ter Sa-vostova magdalenska lekarna na Kralja Petra trgu 3, tel. 22—70. — Vse kradejo. Zasobnici Mariji štrukelj, stanujoči na Aleksandrovi cesti 64. je izginilo z dvorišča 1500 din vredno kolo znamke »Brennabor« z evid. številko 2—25550. — železničarju Antonu Habcrni anu je ukradel še neizsledeni zlikovce iz neke gostilne na Meljski cesti kovčeg, v katerem so bili razni predmeti v skupni vrednosti okoli 800 din. — Delavki Maijeti Pavlic je izginila na Vodnikovem trgu denarnica, v kateri je bilo 120 din gotovine. — V stanovanje posestnika Matevža Ven-gušta v Košakih se je splazil neki tat, ki je odnesel razne obleke, čevlje in druge predmete v skupni vrednosti okoli 2400 dinarjev — Obsojena, ker je kupila vojaški plašč. Letos dne 19. maja je 471etna vdova Justina Firkučanova, stanujoča v Cankarjevi ulici kupila vojaški plašč, ki ga ji je prodal neki vojak Firkučanova se je morala zaradi tega zagovarjati pred mariborskim okrožnim sodiščem in je bila obsojena na 7 dni zapora. — Incident. V Plavčevi gostilni na Koroški cesti je v družbi znancev popivala 2lletna sobarica Marica Kranjc. Bila je že nekoliko vinjena, ko je zgrabila za vrček piva ter ga treščila na mizo. Vrček se je razbil na drobne kose, ki so Kranjčevo tako težko ranili na desnici, da se je morala zateči v bolnico. Policijski stražnik pa je Kranjčevo poleg tega ovadil radi nedostojnega vedenja. — Malega šmarna vročina obeta vremensko spremembo. Kljub jutrom in večerom, ki so obetali spremembo vremena, so biii zadnji dnevi naravnost idealno krasni in — vroči. V soboto in nedeljo opoldne je kazal toplomer na soncu 41 C, v senci pa 31 C. Torej tudi izrednost za ta čas in za naše kraje. 2e dva dni pa močno ;/dLhata« jug od spodaj in vzhodnik od zgoraj — dva vetrova, ki navadno prinašata deževno vreme. To obeta tudi lunina sprememba (danes v nedeljo prvi krajec), ki naj ob južnih vetrovih prinaša dež, le ob sever-niku pa še nadalje lepo vreme. Naš vremenski »kot« (med Pohorjem in Kozjakom) ima v nedeljo zvečer zelo kritičen videz. — Iz Ljubljane izgnani tihotapec saharina, Orožniška patrulja od Sv. Barbare v Slov. goricah je na občinski poti Jablana— Sv. Rupert srečala nepoznanca, ki se ji je zdel takoj sumljiv, ker je imel nahrbtnik pod fuiknjo. Ustavila ga je in zahtevala legitimacijo. V njej je med drugim našla izgonski odlok uprave ljubljanske oolicije št. 2220 drž. z dne 3. junija 1940, glaseč se na ime Toš Ciril iz Vitomarcev, občina Sv. Andraž, Slov. gorice. Spričo tega se je mož zdel patrulji še bolj sumljiv, zato ga je še osebno preiskala. Preiskava je inie^a zelc zanimiv uspeh. V nahrbtniku je imel mož večji papirni zavitek in platneno vrečico. V zavitku je bilo četrt kilograma saharina, v vrečici več spremljenih zavitkov saharina (38 malih zavitkov in 1 večji). Vsega sku-kaj je bilo 450 g saharina. Vprašan, kako je prišel do saharina, se je naprej izgovarjal na veliko siromaštvo in pomanjkanje pravega dela, zato je pač primoran tihotapiti. Saharin je kupil v Mariboru od nekega neznanca, dal je zanj 200 din zdaj je na potu, da svoje »blago« razpeča po 4 din zavitek. To pot se mu ta kupčija ni posrečila; saharin so mu seveda zaplenili, drugo pa še pride. — Ker hodi za njenim fantom Tonetom P. je Zofka T. iz Farne vasi pri Prevaljah dejansko napadla M. Mimiko, drugače svojo prijateljico, ampak ker je Zofkina ljubezen do Toneta že prinesla viden blagoslov, pač ne more trpeti, da bi katera druga za njim hodila. Zagrabila jo je za vrat in jo je začela obdelovati tudi s pasom, kar vse pa Mimika seveda ni mirno prenašala. Za to medsebojno »ljubezen« se bosta morali obe še zagovarjati, če se ne bosta prej lepo poravnali. — Brusnice na Kozjem vrhu v treh dejanjih. Dogodek, ki se je v prvem in drugem dejanju odigral na Kozjem vrhu nad Pernicami pri Muti, je nekakšna žaioigra iz kmečkega življenja. Gre za staro vprašanje, in sicer socialno in gospodarsko vprašanje: čigavi so gozdni sadeži. Tu je šlo na primer za brusnice. Ivan Jakob iz Pernic in njegov tovariš sta šla na omenjeni vrh nabirat brusnice. Božič, najemnik tiste gozdne parcele posestnika Helbla iz Vuzenice, pa jima je nabiranje prepovedal, ker on to sam potrebuje za svojega gospodarja. Naj gresta više gor nabirat! Ta dva pa sta se kapricirala ravno na ta del vrha. Prišlo je do spopada, odnosno Jakob je Božički zagrozil z nožem, tako da je Božič zbežal in klical na pomoč svoje tri sinove, ki so nedaleč od tam brali črnice. Zdaj šele je prišlo do pravega spopada od strani Božičevih, k^ so bili 7 večini. Dobil jih je Jakobov tovariš švab po glavi in drugod tako nevarno, da so ga morali prepeljati v bolnico v Slovenjgra-dec. To je bilo drugo, a kje in kakšno bo — tretje dejanje zaradi nekaj brusnic v gozdu ? — Kako Je iz tal Stražunskesra jezera zrastel — denar. Zadnie dni ie postao na gotovem mestu bajnega takozv. Stražun-skega jezera zelo živahno. Kako tudi ne, tam — tako se je raznesla vest — kova i in petdesetaki kar tako rasteio iz tal. Da ie v tem nekai resnice, to bi znal potrditi med drugimi tudi g. Rosenberg, ki je dal svoi čas baš na tem mestu koi>nti šoto ali nekai sličnega. Arnoak Dri zeorai omenie-nih vesteh ere že za eotev denar, ki ea ie treba samo pobrati, če se ga — najde. Naš raziskovalec Stražuna si ie to nainoveišo senzacijo osledal kar na licu mesta, kier je ugotovil sledeči resnični dogodek. Zadnje dni ie imela tu opravka neka komisija, h kateri ie snadal tudi ie/dec s koniem. Mož, ki ie na konia nazil. ie ležal v travi in si ie ovil roko z vaieti. Naenkrat Da se koniiču zahoče, da malo Doskoči. Mož. ki ni bil na to Dresenečenie Drioravlien. se ni mosel pravočasno izmotati iz vaeti. pa £?a ie koni vlekel orecei daleč do travi, skakale sem ter tia. Pri tem ie mož iz žepov po travi raztresel ves denar fv drobižu) za več sto din. Ko so sa končno rešili konia. ie sicer nekai denaria nažel. a večina ie bila zsubliena med resiem in t'"a-vo. Zato še zda i tam okrog še vedno iščejo denar. — Zborevnnie pekovskih mo.|strov v Mariboru. Združenie pekovskih mojstrov v Mariboru ie imelo v Detek svoi članski sestanek, ki io bil izredno dobro obiskan, sai ie bilo navzočih 75 članov, noles tega Da sta se zbore van ia udeležila še Dred^edn;k Mlakar Rudolf in Zadravec Matevž iz Celja. Zborovanje ie vodil Dredsodnik Koren Jakob, ki ie uvodoma izrazil najudanejše čestitke Ni. Vel. kralju Petru II. o priliki rojstnega dne. Zborovanje ie trajalo nepretrgoma od 8. do 13. ure in so S3 na tem obravnavala vsa pereča vprašanja pekovske stroke, s posebnim ozirom na n,»vo uredbo o enotni moki in kruhu. Največ se je govorilo o ukinjen ju dostave kruha in peciva, vendar so bili 4 člani proti in za-tegadeli ostane v tem pogledu vse r>ri starem. Sprejeli so se sledeči zaključki. Od ponedelika naprei ie prepovedano vsako nočno delo v pekarnah in izdelava belega kruha. Drobno pecivo se bo do nada.jnega še izdelovalo iz bele moke in prodaialo komad po dinarju. Enotni kruh v teži po 54.5 dkg bo stal 3 dinarie, štruce ali hlebi v teži po 109 dkg pa 6 din. Razlika v teži ne sme presegati pri svežem kruhu 3° o in pri starem 5%. Zborovalce ie predsednik ob zaključku opozoril navzoče na strege kazni, ki zadeneio vsakega, ki se prekrši proti določbam nove uredbe. — NOv pravilnik o delovnem času n» pošti. Mariborska pošta sporoča, da je po novem pravilniku na novo urejeno poslovanje pošte ob nedeljah in praznikih. Ob teh dnevih se bo vršilo le sprejemanje pisemskih pošiljk, izročanje časopisov in izročanje pisemskih pošiljk naročnikom poštnih predalov. V bodoče odpade torej blagajniška in paketna služba. Brzojavna in telefonska služba ostane neizpremenje-na. Ob delavnikih bodo poslovali blagajniški in paketni oddelki v prometu s strankami do 17.30, razen ob sobotah m dnevih pred prazniki, ko se podaljša delovni Čas za eno uro, to je do 18.30. Pošta Maribor 3 na Kralja Petra trgu po novem pravilniku ob nedeljah in praznikih sp.oh ne bo poslovala. — Ne »amo moki, tudi krompirju bo treba določiti najvišjo ceno. Neprestano se govori o določitvi najvišjih cen moki. Toda ne gre samo za moko, ampak tudi za druge življenjske potrebščine. Med te življenjske potrebščine prištevamo tudi krompir. Prijatelj našega lista nam sporoča, da je pred dvema tednoma videl na cesti kmečke vozove s krompirjem; kmetje so ponujali krompir po hišah po 8 din merico. Konec preteklega tedna je šel na trg in ugotovil, da so kmetje zahtevali za merico krompirja že 12 dinarjev. Ko so se nekatere ženske zaradi tega razburjale, so dobili odgovor: »Kupite ga, ako hočete, če ne ga boste rade še draže plačevale.« Jasno je, da taki odgovori lahko spravijo človeka v besnost. Ta primer pa nam kaže, da bo treba preskrbeti dovoljne količine krompirja za naše mesto in mu določiti ceno. Spričo pomanjkanja kruha, bi bil krompir v marsikateri družini dobrodošlo nadomestilo. Ce pa cena krompirju ne bo določena, bo pomanjkanje še večje. Vemo pa tudi, da bi določitev cene krompirju imela za posledico pomanjkanje krompirja na trgu. Skrivanje živil pa ne sme biti dopuščeno. Kdor prostovoljno noče dati tega, kar je za življenje prebivalstva potrebno, mu je treba vzeti. Tu neha vsaka obzirnost. (Del. polit.«) Iz Celja —c Enotni kruh po 6 din, žemlje po 1 din! Oibor Združenja pekov v Celju je imel v soboto zvečer sejo, na kateri je sklenil, da bodo začeli celjski peki v ponedeljek 9. t. m. peči enoten kruh in sicer 109 dkg težke štruce aH hlebe po 6 din, 54.5 dkg težke pa po 3 din. Dokler ne bo prispela enotna moka, bodo pekli kruh :z rrrblte štev. 5. ženilje morajo odslej tehtati 6 do 7 dkg in stanejo 1 din. Tu^i cena luksuznega peciva je povišana na l din, vendar pa njegova teža ni določena. Ti sklepi so stopili v ponedeljek v veljavo. Obratovanje v pekarnah se pričenja sedaj šele ob 4. zjutraj. Prebivalstvo je sprejelo podražitev in poslabšarrje kruha z razumljivo nevoljo in skrbjo. —c Pripravljalna dela za tlakovanje Vodnikove ulice od Kralja Petra ceste do Gledališke ulice so se v ponedeljek pričela. Dela je prevzelo stavbno podjetje F. Nerad v Celju. Sedaj znižujejo cestišče s pomočjo motornega valjarja. Ulico bodo tlakovali z granitnimi kockami in zalili stike z asfaltom. Na obeh straneh ulice, ki bo med Strossmaverjevo in Gledališko ulico znatno razširjena, bodo napravili nov hodnik za pešce.