it. 93.
V Gorici, v soboto dne Žl. novembra 1903
lahaja trikrat na teden ˇ šestih lidaajlb, in sicer: vsak torek, fetrtek te sdhtto, zjutranj* ii-dttnje opoldne, rešeno tedanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z nrodniSkiiui iirednimi prilogami ter » .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jomana   ali v   Gorici   na dom poSiljana:
Vse leto       ......13 K 20 h. ali .gld. 6 60
pol '-»ta '..••¦••   6 .  M ,   -.     •    3'30 četi. leta  ........   8 , 40 .   .    ,    Mt)
Posamične Številke stanejo 10 vin. Od 23- julija 1902. do preklica izhaja „ob -sredah.., ia sobotah ob 11. uri dopoludne.
Naročnino sprejema upravuištvo v Gosposki tilio Str. 11 v Gori«: v cGoriSki Tiskarni« A. GabršSefe vsak dan od 8. are zjatraj do 6- zvefior; ob nedeljah pa oc! 4. do !*. ure. Na naročila brez dopoilane n trgata*
»6   B«  0zL"*B!O
Oglasi In poftfcRle* se rafinnijo \h p^tit-trstah če tiskano \-krat 8 kr., s-krat 7 kr., 3-kiat t, kr.-vSaka-vrsta- Večkrat jio pogodbi. — Večje črke po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako, odgovornost.
Tacaj XXXIII,
., Urednlftro se nahaja v Gospoaki nEoi Bt 7 v Gorioi t I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 1*. dopoludne ter od 5..do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 18. dpp. UpravniStvo se nahaja v Gospoaki ulici H. 11.
NaroJ.lno In »glase je plaftatl loco ttorlca. Dopisi B..j se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, rekli spadajo v delokrog nprarniltvn.
ie in druge reči, katere ne '-:,"-a,  naj  se  poBiljajo le
»Vse za omiko, svobodo in napredek I«    Dr. K. Lavrič
»PRIMOREC"
Iihaja neodvisno od «8oče» vs»* petek in stane vse leto 3 K SO h ati gld. J-60.
l u '%*L?!* ,prim°ro?:' se prodajata v Gorioi v to bakarni Sohwart v Šolski ulioi »uJellorait* v -Nunski nlloi; — v Trstu v tob&karni Lavrenčič na trga della Caaerma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
'»»X«<*-
»Gor. TiaVarnac A. GabrSgek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Slovani in Italijani.
Veliko je bilo in je le vedno sovraštvo med Italijani in Slovani v tej državi, vladani po načelu »Divide et impera" in ne po geslu »Justitia regnorura fundamentum", ki stoji kakor v žasnieh že sto let nad vhodom z dunajskega Ringa v cesarski dvor. — Ako bi naši Italijani le količkaj spoštovali spomin na velikega italijanskega rodoljubi Mazzinija, ki je že v štiridesetih letih preteklega stoletja prepovedoval prijateljstvo % južnimi Slovani, ako bi zuali le troirco ceniti stremljenja največjih roučenikov italijanskega preporoda, tedaj bi bili že davno nehali s »ščavi* in drugimi psovkami ter bi nam podali prijateljsko roko, pa bi m skupno pomenili o složnem nastopanju proti skupnemu nevarnemu sovražniku  —  p a n g e r m a n i z m tf.
Toda Italijani na Primorskem in v Dalmaciji so bili in so še zaslepljeni v svojem sovraštvu do slovanskih sosedov, %ato niso videli in še dandanes dovolj ne vidijo preteče nevarnosti, ki jim m žuga od strani Slovanov, pač pa od požrešnega panger-manskoga Moloha. — Ako gre tako mprej, bo Trst v 30 letih germanska domena, in odtod bodo širili svoj vpliv dtlje proti Jugu in v orijent. Da, tu je German nevamiši Italijanom "nego pa nam Slovanom!
Slovenci in Hrvatje smo že dolgo uver-jeni, da je oholo germanstvo enako nevarno nam kakor Italijanom... To svoje prepričanje smo izrekli že ob raznih prilikah, v zakonodajnih zastopih, v Časopisju, na shodih, toda tisto staro sovraštvo je na italijanski strani prestrastno, da bi tudi Italijani enako nam videli resnično nevarnost, ki jim preti od germanske pohlepnosti in ne od strani Slovanov, ki hočejo obvarovati Ie tisto svoje, ki jim je Se ostalo.
Časi se menjajo! Sila in potreba uči človeka moliti! In prišli so časi, da hladnokrvni italijanski roioljubje jasneje in jasneje vidijo nevarnost nemškega .Drang nach Osten* in .Deutsche Biucke bis zur Adria". — V kolikor pa  so Italijani v mejah te dr-
žave vsled resničnih sporov ozkega lokalnega pomena še zaslepljeni, jim prilnja luč izza CrnožGltih mejnikov — iz kraljestva, kjer gledajo bodočnost italijanstva poleg slovanskega in germanskega življa v pravi luči.
Odkar je Slovanka — hči skalne Crne-gore — kraljica mlade Italije, katera je dobila s tem v mogočni slovanski Rusiji odkritosrčno prijateljico, so se začeli Italijani čedalje živeje zanimati za slovanske narode. To spoznavanje vodi — saj nt mogoče drugače! — do spoštovanja, ki mora roditi le dobre posledice.
H-vatski književnik dr. Tresič Pa vičič, ki izdaja letos v Trstu tednik. »Jadran", je znal ubrati pravo struno o germanski invaziji in nevarnosti, ki preti obojim jednako, Slovanom kakor Italijanom. Napisal je v hrvatskem in italijanskem jeziku celo vrsto člankov, ki so ... odprli mnogim Italijanom oči, druge pa, ki so isto že več ali manj sami čutili, je potrdil v njihovem prepričanju, namreč; da germanski Moloh hoče požreti polog Slovanov tudi Italijane v južnih deželah, Članki v »Jadranu* so zbudili časnikarske polemike, ki so skoro že povsem zmagale v Tresčovem smislu. Časnikarstvo v Italiji je skoro vseskozi na »Jadranovi* strani. In to je velik vspeh, ki bi moral rodili krasnih sadov v najbližji bodočnosti.
Dr. Tresič je imel tudi sestanek v Aiiriji z generalom G a r i b a l d i j e m, sinom italijanskega bojevnika**za zjedinjeno Italijo. G a riba Idi je* vseskozi potrdil Tresičeve nazore, še več, pisal mu je pismo, ki po-z i vije na složen bej Italijanov in Slovanov proti — pangerman-ski požrešnosti.
Garibaldijevo pismo je velikega pomena za bodoči razvoj odnošajev med obema narodoma. To pismo omogoča našim Italijanom, da opusl6 bedasti boj proti Slovanom, se ž njimi prijateljski poravnajo ter združijo v resen odpor proti pangermanski vsiljivosti. — Oglasil se je tudi glavni urednik milanskega dnevnika »Corriere della Sera*, ki navdušeno pozdravlja Tresičevo delovanje. Tiste avstrijske Lihe, katere je Še sram ,ščavov% taki glasovi iz Italije gotovo strez-nejo ter pridejo na  pravo pot, na kater« se
moremo srečati Slovani in vsi Romani v boju proti ošabnemu germanstvu,
Dr. Tresič si je nadel prav hvaležno halogo! Toda na nekaj ga moramo opozoriti, kar ne more ugajati iskrenim prijateljem takega delovanja, ako hoče biti — resno. Dr. Tresič namreč neprestano Je »hrvati", da se nam vsiljuje neka tendenca, ki je ostanek i na Hrvatskem vendar že prebolele dobe. Italijanom ni in ne bo nikoli ni na kraj pameti, da di pomagali uganjali hrvatsko separatistično politiko na slovanskem jugu. Za to nimajo ne smisla ne volje, in bilo bi neumno, ako bi kaj takega hoteli. — Zato pa v Italiji, ko govorijo o zvezi v boju proti germanstvu, mislijo Slovane v obče. Oni imenujejo Slavi-Slovani i takrat, ko morda res mislijo le na Hrvate. — In to edino je prav! Kaj pa hočemo s hr-vatsl.omis Trsta ven? Kaj naj bi rekli Hrvatje, ako bi m pričela kaka akcija v esk-kluzivno slovenskem smislu v P ulju ali na Reki, dasi bi bilo po številu in veljavi naših bolj umestno nego s hrvatstvom v Trstu I — Na tak način se le pojmi me-Sijo prav po nepotrebnem 1 Ako je nam Slovencem dovolj, ako v takih slučajih govorimo o — slovanstvu v obče, menimo, da mora biti bratom Hrvatom tudi.
Zato prosimo g. dr. Tresiča, da govori vedno le o sporazumljenju in zvezi med Slovani in Italijani, ali še bolje Romani, a Hrvate naj pusti tam, kjer je za nje mesto, namreč ~- med Slovani, kedar je prav zares posebe govor o njih. Migljaj ima n. pr. i v pismu urednika »Corriere della Sera", ki imenuje le Slavi in nikdar G r o a t i, Jojti s samimi Hrvati bi Italijanom ne bilo dosti pomagano.
Upamo, da ne bo zamere.
S shodov narodno-napredne stranke
ha Kranjskem.
Kakor smo že sporočili, je priredila narodne-napredna stranka m Kranjskem dva shoda, in sicer v Kamniku in v Novercmestu. V Kamniku je govoril dr. Ferjančič, v No-vemmestu pa  dr. Tavčar in notar Plantan.
Na teh shodih je bilo govora o splošnem položaju v naši monarhiji, o odnoiajih na Ogrskem, zlasti pa o kranjskih razmerah. Ker je bila spregovorjena tam marsikaka umestna beseda in ker naša farovlka lista v enomer lažeta o kranjskih razmerah, po-dajemo tu nekaj odlomkov in govorov omenjenih poslancev,
Dr. Ferjančič je govoril v Kamniku med drugim:
O razmerah na Ogrskem,»Razmere na Ogrskem so postale take, da vsakega avstrijskega patrijota navdaja skrb za bodočnost te starodavne monarhije, Obstruk-cija na Ogrskem je izsilila ?a ogrsko armado nečuvene uspehe, Madjarski armadi naj zapovedujejo samo madjarski oficirji, vzgojeni na madjarskih učiliselh in prepojeni z mad-jarskim duhom, to je uspeh ogrske obatruk-cije, Ko se to dožene in z(,dobI madjarski parlament tudi ie besedo glede armade v tistih ozirih, kateri so dosedaj po ustavi pridržani edino le kroni, potem bode imela Avstrija skupno armado samo po imenu, dejansko pa bode ta armada na razpolaganje samo za nfadjarske interese, ne pa tudi za skupne, in Avstrija je nehala biti velevlast*. O slovenskem in laškem vseučilišču: »Vkljub obs* ukciji smo se pečali v državnem zboru z vprašanjem, silno važnim za nas, namreč z jugoslovansko univerzo v Ljubljani. Osobito je bilo to pri dveh prilikah, leta 1898., ko so se vsled prevzetnosti nemških dijakov vršili izgredi proti našim dijakom v Gradcu, in leta 1901., ko je bilo to vprašanje sproženo po izgredih na vseučilišču v Inomostu in je vlada obljubila ilalijanora samostojno univerzo. Ce hoče vlada poskrbeti za 600.000 Italijanov univerzo, nimamo nič proti temu, a dovoliti mora potem temveč univerzo za nad 2 milijona tostranskih Jugoslovanov, ki dosedaj ne uživajo nikake vseučiliščne izobrazbe v svojem jeziku in sploh od Gradca doKotora nimajo vseučilišča tudi ne v tujem jeziku. Naše stališče glede italijanske univerze je to: Vlada naj gleda, kaj bode s trumami absolventov italijanske univerze in da ne bode istih potikala po slovanskih pokrajinah. Vlada naj pa tudi a limine zavrne zahtevo,
Trije mušketirji.
Napisni Alexawlre lliimas.
(Da«e.)
Nad neko vrste oltarjem in pod baldahinorn iz modrega baršuna, nad katerim so bila pripeta rdeča in bel^ peresa, je visel portret naravne velikosti, ki je predstavljal Apo Avstrijsko, in ji je bil tako popolnoma podobo«, da je d'Artagnan vskliknil vsled presenečenja: človek bi bil mislil, da kraljica hoče govoriti.
Na altarju pod portretom je stala skrinjica, v kateri so bili zaprti demantni klinčki.
Vojvoda stopi k altarju ter poklekne kot svečenik pred razpelom; nato odpre skrinjico.
»Vzemite,« pravi ;j. potegne iz skrinjice veliko pentljo iz modrega iraku, lesketajočo so detnantov ; »vzemite, tu so dragoceni klinčki, katero sem prisegel vzeti s seboj v grob. Kraljica mi jih je podarila, kraljica mi jih jemlje nazaj: njena volja naj se zgodi, kakor božja v vseh stvareh.«
Nato prične te klinčke, od katerih se ni mogel ločiti, poljubljati drugega za drugim. Naenkrat strašno krikne.
*Kaj je?« vpraša d'Artagnan vznemirjeno. »Kaj se vam je pripetilo, milord ?«
»Vse je izgubljeno,« zakliče Buckingham, bled kakor bi umiral; »dva klinčka manjkata, samo deset jih je?«
»Ali ste jih izgubili, milord, ali menite, da vam jih je kdo ukradel«.
»Nekdo mi jih je ukradel,« odvrne vojvoda, »in vsega je kriv kardinal. Glejte, trakovi, s katerimi sta bila privezana, so prerezani s Škarjami.«
»Ce milord morda sluti, kdo je izvršil tatvino... Mogoče ju ima ona oseba še v rokah.«
¦Čakajte, čakajte!« vsklikne vojvoda. »Samoenkrat sem imel te klinčke s seboj, in sicer na plesu, ki ga je priredil pred osmimi dnevi kralj v Windsoru. Grofica Winter, s katero sem bil sprt, se mi je na tem plesu zopet približala. Ta sprava je bilo maščevanje ljubosumne žene. Od tega dne je nisem videl več. Ta ženska je kardinalova agentinja.«
»Toda on ima take po vsem svetu,« pripomni d'Artagnan.
»Da, da, da,« pravi Buckingham, jeze škripajo z zobmi; »da, to je strašen bojevnik. Toda kdaj se ima vršiti ta ples?«
»Prihodnji ponedeljek.«
»Prihodnji ponedeljek! Še pet dnij, to je več časa, kakor ga je treba. Patrice,« zakliče vojvoda, od-prši vrata kapele, »Patrice!«
Njegov zaupni kamornik pride.
»Priženi mi mojega zlatarja in mojega tajnika!«
Kamornik odide hitro in nemo, kar je kazalo, da je navajen Ubogati slepo in brez ugovora.
Toda dasi je bil zlatar imenovan prvi, je prišel tajnik preje. To je bilo čisto naravno, ker je stanoval v palači. Našel je Buckighama sedečega v spalnici pri mizi, in lastnoročno pišočega neka povelja.
»Gospod Jackson,« mu pravi, »pojdite takoj k iord-kancelarju in mu povejte, «ia mu zapovedujem izvršiti ta povelja. Želim, da se razglasijo takoj.«
»Toda kaj naj odgovorim, gospod, če me lord-kancelar vpraša po vzrokih, ki so privedli Vašo Milost do tako izrednega ukrepa?«
»Da se mi je tako poljubilo in da glede" svoje volje volja nimam nikomur dajati računa.«
»Ali naj sporoči ta odgovor Njegovemu Veličanstvu,« odvrne tajnik smehljaje, »Če bi bilo Njegovo Veličanstvo slučajno tako radovedno, da bi hotelo vedeti, zakaj ne sme zapustiti pristanišč Velike Britanijo nobena ladja več.
»Prav imate, gospod,« odvrne Buckingham; »v tem slučaju naj reče kralju, da sem se odloČil za vojsko, in da je ta moj korak prvo dejanje mojega sovraštva napram Franciji.«
Tajnik se pokloni in odide.
»V tem oziru sva zdaj lahko mirna,« pravi Buckingham, vrnivši se k d'Artagnanu. »Ce klinčka še nista odnesena na Francosko, ne prideta tja prej kakor vi.«
»Kako to?«
»Vsem ladijam, ki so ta hip v pristaniščih Njegovega Veličanstva, sem prepovedal zapustiti prista-stanišče, in niti jedna se ne drzne odjadrati brez posebnega \>voljcnja.«
D'Artagnan začudeno pogleda tega človeka, ki je brezmejno moč, s katero ga je obdarilo kraljevo zaupanje, izrabljal v korist svoje ljubezni. Buckingham
d*^d^?lliN&ttdn univerza: t Trstom ali Gorici« ali »pkte kje «ft JPrimorakem aU v Dalmaciji. Ce vlada pozna in uvažuje razmere, kakršne se tako pogosto kažejo na Primorskem, osobito v Trst«, — in kakor je videti iz KSrberjevega opomina na tržaškega ?upana, da mora država zahtevati zvestobo od Trsta, za kateri žrtvuje nestste milijone, 90 ji te razmere znane. — tedaj mora opustiti misel, v teh po veliki veČini slovanskih deželah ustanoviti italijansko univerzo. Irredentovskega življa je ta povsod zadosti, in ni treba, da se isti Se z najnevarnejšim elementom, to je vseučiliščnim dijaštvom, pomnoži".
Skoda kmetu valed obstrukeije v kranjskem dež. zboru: »Deželi je s tem zasedanjem narastlo stroškov za deželni zbor 35.000 kroa. A drogeSkcde, katere je provzroCila klerikalna obstrukcija deželi, pa štejejo na sto in stotisoče. Ga ni skoraj kraja po deželi, kateri bi ne občutil Ikode, da deželni zbor po volji klerikalcev ne more delovati. Neskončno bi bilo, Co bi hotel naštevati te škode, zato pa samo nekoliko v ilustracijo. Sestavil se je n pr. načrt o potrebnih melioracijskih delih v deželi, o uravnavi rek, odvajanji voda, o preskrblje-vanji z vodo itd. Ker dobijo severne dežele neštete milijone za vodne ceste (kanale), je vlada sama pozvala južne dežele, naj sestavijo programe svojih raelijoracij, da dobijo nekoliko v kompenzacijo s severnimi deželami. Kar je v deželi potrebnega, vse je tam navedeno, stroški so proračunjeni na okolo 15 milijonov kron in skoraj polovico tega prispeva država. Vse to je vstavljeno, ker mnogo načrtov je, ki se ne morejo izvršiti, ker ni tehnikov in ena poglavitnih točk deželnega zbora je imela biti nova organizacija stavbnega urada. Drugi načrti, kakor močvirje, za kar ima država milijone pripravljene, vodovodi, recimo oni v Kranju, za kar je od države okoli 300.000 K na razpolago,' in brez števila drugih, pa se niso mogli zaradi obstrukeije končno rešiti v deželnem zboru. Če se vse to vpošteva, se mora* reči, da je bila klerikalna obstrukcija naravnost zločinska igra s potrebami in koristjo dežele in prebivalstva*.
Zveza z Nemci: .Treba je torej vendar povedati, kakšna je ta naša ,zveza" z Nemci. Sicer ne bodem povedal nič novega, ker to je vse že znano in ni nič skrivnega. Zveza z Nemci je enkrat, da Nemci z nami vred volijo člana naše narodno-na-predne stranke iz cele zbornice v deželni odbor, tako da ima naša stranka, čeprav najmanjša, dva odbornika. Ali naj prepustimo tega člana deželnega odbora klerikalcem in tako provzročimo, da imajo klerikalci tudi večino v deželnem odboru? Takih zaslug si vendar dosedaj klerikalci še niso stekli za nas, katerim smo za sedaj še dobri za pobiti, da bi jim jih morali s to uslugo vračati! Zveza z Nemci je dalje, da zato naša člana v deželnem odboru poleg enega
izmed sebeUVoKta, se jpmšluga odbornika v dež. s4iakj,*vet. AU naj 3e deželni odbor pošilja klerikalne dane v deželni šolski svet? Ali ni le-ta že dovolj pokterik*ijen P Zveza g Nemci je konecno, da se iz deželnega zaklada enake svote naklonijo nemškemu kakor slovenskemu gledališču. Sramota za klerikalce, da nas silijo v to, če hoCemo vzdržati slovensko gledališče, kateremu so klerikalci sovražni in nra ne privoščijo potrebne podpore. Gledališče je kulturni zavod in če hoče biti slovenski narod vpoštevan kakor kulturni element* mora imeti in vzdrževati gledališče. Žalostno je, da moramo zato iskati nemške podpore; moramo pa to storiti, ker se nam od slovenske strani odreka. To je vsa zveza z Nemci in nič drugega in po brez-ozirnosti in naravnost po blaznem bojo, ki ga vodi proti nam klerikaMvo, smo na to dotiko z Nemci prisiljeni. Zveza torej ne sega na nič drugega in osobito je laž, da nas ovira 'staviti in zasledovati narodne postnlate ali nas dela narodno mlačne. Kar se je narodnost zadevajočih predlogov stavilo v deželnem zboru, stavili so jih narodno-napredni poslanci in — izven zbornice, — kar je narodnih naprav, vzdržuje jih napredna stranka, celo n. pr. družbo Giril-Metoda, ki ima toliko klerikalne primesi, ki pa vendar ni strankarska in nikdar ne bodi, glejte v vsakoletnem poročilu, koliko nabere zanjo »Sle v. Narotl" in kako smešno svotico proti temu .Slovenec"! Tako je torej z zvezo z Nemci in nič drugače".
Dr. T a v č a r je govoril v Novemmestu med drugim: Postrežlji vost naprednj akov: »Sklicanje deželnega zbora nismo smatrali niti za svojo zmago, niti za svoj poraz. Pač pa smo imeli občutek, da razmere v deželi kričeče zahtevajo deželnega zbora, in da so posebno naši kmetje tisti faktor v deželi, ki trpi največjo škodo, ako deželni zbor redno ne posluje. In z dobro voljo in z mehkim srcem smo se podali v deželni zbor, in takoj od početka smo klerikalnim poslancem vse dovolili, kar so zahtevali. Volili smo njihove največje nesposobneže v različne odseke, prav kakor so želeli, in glasovali smo še celo za nujnost volilne reforme. Liberalna stranka šla je v svojem samozatajevanju do skrajne meje, odsekala si je takorekoč na ljubo klerikalcem eno svojih rok, samo da bi omogočila resno in plodovito delovanje v deželni zbornici. Vsa ljubezen je ostala brezvspešna; in to najbolj zategadelj, ker je najbolj razvita lastnost klerikalnih zastopnikov v deželnem zboru tista grda stvar, ki ji pravimo v narodnem življenju .farška ošabnost*. (Živahno pritrjevanje). Ta ošabnost je predvsem rodila farško obstrukcijo v deželni zbornici ; nam, zastopnikom mest, hoteli so vreči vrv okrog vrata, češ, dokler nam brezpogojno in brez vsake spremembe ne dovolite volilne reforme, kakor jo mi hočemo, ne privolimo nikakega delovanja v deželni zbornici. (Ogorčenje.) Tako nas je hotel dr. Su-
ttaršič v mesnico pognati, da bi pozneje kazal svojim volilcem, kako je ponižal slovenske liberalce, da so morali samo molče in ponižno položiti si vrv volilne reforme okrog vrata ter obesiti samega sebe. Ali dr. Šusterlie more tako v mesnico poditi samo svoje volilce, drugega pa nikogar. Napredni poslanci smo torej odgovorili: mi dopuščamo, da se v odseku razpravlja in sklepa o volilni reformi, ali med tem naj zbornica leno svojih rok skopaj ne drži, temveč v zbornici naj pridejo na razpravo vse točke bogatega dnevnega reda. (Odobravanje).11
O volilni reformi: »Gospodje poznajo moje mnenje o volilni reformi. Teoretično se da splošna in enaka volilna pravica krasno utemeljiti, v praktično življenje prenesena je ta volilna pravica orožje, s kojim je treba prav previdno postopati. Sumljivo pa je vsikdar, ako kriče po taki volilni pravici elementi, ki nimajo niti ene kaplje demokratične krvi v svojih žilah, ki so takorekoč sužnji tiste največje in najsilovitejše avtokracije, ki je poosebljena v rimski cerkvi. (Živahno pritrjevanje.) Če taki ljudje kriče po splošni volilni reformi, je to živ dokaz, da hočejo ž njo ljudstvo opehariti. (Burno odobravanje.) Ge bi torej v življenje stopila volilna reforma, kakor so jo izbljuvali razgreti možgani dr. Susteršiča, ne biii bi ž njo osleparjeni slovenski liberalci, pač pa bi bil ž njo osle-parjen slovenski narod na Kranjskem! To je tako gotovo, kakor je gotov amen v očenašu. (Res je!) Bodi temu tako ali tako, samo na sebi je že nezmisel, in naj bi bila reforma še tako potrebna, take zadeve spravljati pred deželni zbor potom nujnega predloga. V tem pogledu tedaj volilna reforma ne more veljati za nujno. Ako naj se odpravijo dozdevne stare krivice, ako naj se ustanove novi zakoni, ki bi odgovarjali v vsakem ozira pravici, potem je jasno, da se kaj takega ne more skleniti kar čez noč, posebno ne prt volilnih reformah, pri kojih, ako si pravičen, moraš strogo paziti na to, da odpraviš stare krivice, ne zsgaziš v, nove, katere bi morda bile hujše ud prejšnjih. (Pritrjevanje). Ako so torej naši klerikalni poslanci resno hoteli v resno razpravo spraviti volilno reformo, morali so vedeti naprej, da bo to posvetovanje trajalo tedne in M4ne, in da se bodeta do-tična dva zakr naj bi deželni zbor tudi dva meseca tr^at, le s težavo dala pod streho spraviti. In ves ta »čas naj bi bil deželni zbor lenobo pasel in liberalni poslanci naj bi bili v odseku s Strikom okoli vratu tlako delali. Zahtevali smo torej: v odseku resno in temeljito posvetovanje o volilni reformi, obenem pa tudi resno delo v zbornici 1* Hinavščina klerikalcev: .Klerikalci, ki so sami občutili, da so jo nekoliko zagazili, so storili nato veliko hinavšcino; brez hinavščiue, kakor znano, ti ljudje nikjer izhajati ne morejo! Odgovorili so: .Dobro, naj pa pridejo v odseke vse točke dolgega dnevnega reda. Ko bodo vse
te reči v odsekih dognane, potem je pa mogoče, da bodemo eno ali drugo zadevo, če bo po našem prepričanju v korist ljudstva, pustili pred zbornico, da bi pa končno tudi deželni proračun pustili pred zbornico, v to pa ne damo nifcake obljube !*
Ta ponudba je bila prava klerikalna sleparija. (Živahno pritrjevanje.) Hoteli so nam pustiti vrv okrog vratu, a ponižati so nas hoteli še bolj: Milostivo so dovolili, da smejo priti p >-J odseke vse točke dnevnega reda, da bi se tako v zasedanju deželnega odbora zamazala tista špranja, katera bi nastala med zbornico in pa med ustavnim odsekom, če bi prva ničesar ne delala, drugi pa se spustil v temeljito razpravo o volilni reformi. Potem, ko bi bili odseki dognali svoje posvetovanje, pa naj bi klerikalni poslanci odločevali, kaj naj pride v zbornico, če je to na korist ljudstva po njihovem prepričanju. Kaj se pravi to? To se pravi, klerikalni poslanci so hoteli pred zbornico puščati le tisto, kar bi bilo po njihovem prepričanju na korist njihovim volilcem, vse drugo in tudi deželni proračun pa je imelo lepo v kotu ostati. Kaj bi bila posledica temu? Posledica temu bi bila, da bi bili klerikalni poslanci nato razbobnali med svojimi volilci: vidite, mi smo, dasi smo uganjali obstrukcijo, za Vas vse dosegli, naprednjaki pa niso ničesar dosegli, dasi so bili najhujši nasprotniki obstrukeije. (Dobro 1 Ros je 1) S tem so nas hoteli klerikalci prisiliti, da bi se bili z vrvjo okrog vratu podali pod svoje lastne vislice in da bi bili pri tem še podpirali ob* alrukcijo. Da se na ta lep nismo hoteli vsesti, je samo ob sebi umljivo, bili smo to dolžni svoji časti in predvsem tudi časti svojih vo-lilcev. (Burno pritrjevanje)."
Poslanec Flantan je govoril med drugim:
O vladi in njenem postopanju s Slovani:
,Teko m leta 1902. so se pa razmere med vlado in zbornico, zlasti med viado in Cehi znatno na slabše zasukale m ko smo se po osemmesečnem zasedanju dne 18. junija 1902. razšli, ni se ministrski predsednik več svoje sreče mogel tako veseliti kakor prvo leto, kajti Cehi so grozili z najhujšim odporom. Zbral se je zatem državni zbor zopet m iesen dne 16. okt. 1902. in delovni :ir; 24. julija 1903. Sej je bilo od po-Cetka zasedanja dokonča junija 1903. skupaj 237. Razmere v parlamentu postajale so od dne do dne bolj negotove, zamotane in bolj neznosne. O rednem delovanju ni bilo ne duha ne sluba, kajti na razpravo prišli so edino le taki predlogi, koje je slučajna večina pripustila. Prišlo je tako daleč, da niti vlada niti stranke niso vedele, o čem se bode jutri razpravljalo. Vse neprilike in zmešnjave, v katere je ne samo državni zbor, temveč cela država zabredla, nastale so, ker se je princip večine zatajil in ubil, ker se je vlada nemški obstrukciji podvrgla in je vsako par-(DaJJo v prilogi.)
spozna po izrazu na obličju mladega moža, kaj se vrši v njegovih mislih, in se nasmehne.
»Da,« pravi, »da, moja resnična kraljica je Ana Avstrijska; na jedno samo njeno besedo bi izdal svojo domovino, bi izdal svojega kralja, bi izdal svojega Boga. Prosila me je, naj ne pošljem protestantom v La Rochelle pomoči, katero sem jim obljubil, in storil sem tako. Prelomil sem svojo besedo, toda kaj to, ko sem ugodil njeni prošnji; povejte, ali nisem bil drago plačan za to pokorščino, ko sem za to pokorščino dobil njen portret?«
D'Artagnan se je čudil, na kako slabih in neznanih nitih visi mnogokrat usoda naroda in življenje človeka.
Bil je zatopljen v najglobokejše misli, ko vstopi zlatar. Bil je to jeden Ircev, najbolj izurjenih v svoji umetnosti, ki je sam priznaval, da zasluži od vojvode Buckinghama do sto tisoč frankov na leto.
>6ospod O Reilly,» mu pravi vojvoda, ko ga pripelje v kapelo, »poglejte te demanine klinčke in povejte, koliko velja jeden izmed njih.«
Zlatar samo pogleda klinčke, preračuni in odgovori brez obotavljanja:
»Petnajststo piatol, niilord.«
»Koliko dnij bi trebalo, da napravite dva taka klinčka, kakor so ti tukaj ? Kakor vidite, dva manj kata.«
»Osem dnij.c
»Za vsakega vam dam tri tisoč pištol, toda imeti jn moram do pojutranjem.«
»Milord ju bode imel.«
»Vi ste izboren človek, gospod O Reillv, toda to še ni vse: teh klinčkov ni možno zaupati nikomur, delati morate torej tukaj v palači.«
»Nemogoče, milord; samo jaz morem izvršiti delo
tako, da ne bode opaziti razločka med staiimi in novimi.«
»Torej ste moj jetnik, moj ljubi gospod O Reillv, in od tega hipa ne zapustite prej moje palače, kakor da vam bode mogoče; odločite se. Pokličite svoje po-, močnike, katere potrebujete, in imenujte mi orodja, katera naj prineso s seboj.«
Zlatar je poznal vojvodo, vedel je, da je vsako ugovarjanje brezuspešno, zato se je odločil še isti hip.
»Ali smem obvestiti o tem svojo ženo?« vpraša.
»O, smete jo celo videti,' moj ljubi gospod O Reilly: vaše jetništvo bode sladko, bode mir**' ; in ker vsako motenje zahteva odškodnino, vzemite tukaj poleg cene za dva klinčka še nakaznico na tisoč pisol, da pozabite neprijetnost, katero vam provzročam.«
Zlatar je pisal svoji ženi, poslal ji nakaznico na tisoč pištol in ji naročil, naj mu pošlje njegovega naj-izurjenejšega pomočnika, zbirko demantov, katerih težo in imena ji je navedel, kakor tudi najpotrebnejša orodja po priloženem seznamku.
Buckingham je odvedel zlatarja v sobo, ki je bila določena zanj in so jo v pol ure izpremenill v delavnico. Nato je postavil pred vsaka vrata stražo s poveljem, da ne sme spustiti notri nikogar, naj bode kdorkoli, razun njegovega kornornika Patricea. Ni mi treba še posebej omenjati, da je bilo zlatarju O Reillv in njegovemu pomočniku najstrožje prepovedano, zapustiti sobo pod kakoršnokoli pretvezo.
Ko je bilo to v redu, se vojvoda vrno k d'Ar-tagnanu.
»Zdaj je Angleška najina, moj   mladi prijatelj, pravi; »kaj hočete, česa želite?«
»Postelj,« odvrne d'Artagnan; »priznati moram, da mi je za hip to najpotrebnejša stvar.«
Buckingham  da d' Artagnanu sobo, ki je  bila
poleg njegove. Hotel je imeti mladega moža pri sebi* ne, ker mu ni zaupal, ampak ker je hotel imeti nekoga, s komur bi mogel vedno govoriti o kraljici.
Uro pozneje je bilo v Londonu razglašeno povelje, da ne sme nobena ladija odjadrati iz angleških pristanišč na Francosko, in celo pošta ne. V očeh vseh je bilo to napoved vojske med obema kraljestvoma.
Drugi dan potem ob jednajstih zjutraj sta bila demantna klinčka gotova, in sicer posneta tako natanko, da Buckingham ni mogel razločevati starih od novih in da bi se bili najbolj izurjeni strokovnjaki motili ravno tako kakor on.
Takoj je dal poklicati d'Artagnana.
»Vzemite,« pravi, »tu so demantni kliučki, po katere ste prišli, in bodite mi priča, da sem storil vse, kar je možno storiti človeškim močem.«
»Bodite brez skrbi, milord: povedati hočem vse, kar sem videl; toda ali mi da Vaša Milost klinčke brez skrinjice?«
»Skrinjica bi vas samo ovirala. Polega tega mi je skrinjica tim dragocenejša, ker mi ostane sama.«
»Besedo za besedo izvršim vaše naročilo, milord.«
»In zdaj,« pravi Buckingham in upre oči v mladega moža, »kako naj se izkažem hvaležnega vam?«
D'Artagnan zarudi do beline v očeh. Opazil je, da ga vojvoda hoče pripraviti do tega, da bi sprejel kako darilo, in misel, da bi njegovo kri in kri njegovih tovarišev poplačal angleški denar, se mu jo studila v najvišji meri,
»Sporazumiva se, milord,« odvrne d' Artagnan, »in dovolite, da vam stvar pojasnim, da ne nastane kako nesporazumljenje. Jaz služim kralju in kraljici Francije in spadam h gardni stotniji gospoda Des Essarts, ki stoji prav tako kakor njegov svak, gospod |de Treville, v tesni zvezi z Njunima Veličanstvoma. Pa,
frilcia »Sneg" it. 53. i iw M. nrcahra I8B3.
lamentarno veČino onemogočila, ker ne pomiri Cehov. (Odobravanje). Ministerski predsednik hoCe brez stalne veČine vladati in iSče vsak'dan dragih zaveznikov. Taka politika je nezdrava in ne more do cilja peljati. In kakšno politično stališče je dr. Rčrber v novejši tiiln napram Čehom in ostalim Slovanom zavzel? Proglasil je za princip; »Brez privoljenja gospodov Nemcev nobene, Se tako neznatne koncesije Cehom *in drugini. slovanskim narodom!« (OgorCenje.) Če je'"to zadnja beseda političnega evangelija dr. KOr-berja, potem napravimo križ Čezenj in ne pričakujmo nič dobrega veC iz njegovih rok. V teb besedah zrcali se pravo politično prepričanje KOrberja, namreč, da iiria "Sarnole .Herrenvolk* nemški pravice določevati usodo Stovanor t AistrijHn da leta oholi narod sodi, v koliko da veljajo državni osnovni zakoni tudi napram avstrijskim Slovanom. Nemci so se polastili Kfirberja in on mora, če si hoče ministerski fotelj na nekaj Časa Se rsSit), politično tlako Nemcem delati hote ali nehote. Za rešitev najvažnejšega političnega vprašanja, to je sprave s Cehi, ne stori pa nobenega koraka. Naravno je, da Čehi neizprosno vlado pobijajo in ne dopuste rednega dela, dokler se ne odstrani storjena jim velika krivica."
O krivici na Koroškem;
»Tukaj pridem de natega tužnega Ko-rotana. To kar se dandanes na Koroškem napram slovenskim strankam od strani sodišč godi, je taka nečloveška in brutalna krivica, (Viharno pritrjevanje) da mi manjka pravega izraza za isto. Prišli smo tako daleč, da se vsled tajnih ukazov višjih oblastev sploh slovenska beseda pri sodnijah veC ne dopuSCa (Veliko ogorčenje) in to celo ondu ne, kjer se je že leta in leta v slovenskem jeziku razpravljalo. Zastopnikom se beseda odvzema, Hi se disciplinirajo in strankam se žuga, da se jim bode uradoma drug zastopnik postavil, ki bode moral nemški govoriti. Vse to god? se pod pokroviteljstvom vodje justiCnega ministrstva in minittrskpga predsednika dr. KOrberja, ki hoCe biti pravičen vsem narodom in hoCe ščititi zakon nasproti vsakemu krSenju. (Splošno ogorčenje.; On sam kot najvišji čuvar zakona pripušča, da mu podrejeni organi kršijo na najbrezebzirnejsi način zakonito zajamčene pravice slovenskega naroda na Koroškem, Krivda Kdrberjeva je ista, bodisi, da je sam izdal tajne ukaze, da se ima pregnati slovenska beseda iz koroških sodnih dvoran, bodisi, da on le mirno protizakonitosti trpi in jih takoj z vso odločnostjo ne odpravi. Ker se gospodu ministrskemu predsedniku ni izljubilo na vprašanje oziroma brzojavno prošnjo shoda slovenskih odvetnikov za nujno odpomoC sploh odgovoriti, bodemo našli sredstva v državnem zboru v to svrho in zahtevali ne samo odgovora temveč tudi takojšne odprave gori opisanih v nebo kričečih najnovejših krivic in krvavih žalitev slovenskega , naroda, živečega na Koroškem.  (Dobro.) Za-
vzeli se bodemo za svoje krvna brate v Ko-rotanu in pred  vsem svetom razkriti hočemo, kako nad strankami  stoječi ;i;}istrski predsednik brezpravnost Slovencev prakticira. Pa imamo še drugih dokazov, da je Kdrberjeva vlada nam  Slovencem   naravnost   sovražna in tu omenjam le  kratko imenovanja justiciiih uradnikov  in  notarjev na Štajerskem in Koroškem in imenovanja profesorjev .na Kranjskem. Navzlic vsem pritožbam imenujejo se^Tf^rTsfnTTremci, kT^pToh nimajo jezikovne uposobljenosti, ali pa taki, ki komaj . .za silo par besedi govoriti znajo, nikakor pa | v slovenskem jeziku uradovati  ali poučevati j ne znajo. DomaČi, izvrstno kvalificirani pro-f-silci se pa brez  vsakega  vzroka odklanjajo in   zavračajo   v   oCividno  korist   Nemcem. (Škandal.) Tako ne sme in ne more iti dalje in združili se bodemo  z drugimi Slovani na odločen odpor proti temu kričečemu zistemu in dokazati hočemo  vladi, da je tudi  naSe potrpežljivosti enkrat konec*
Domače li rane novic«.
Lepak z voznimi redi železnic, pa-robrodov In poŠt, veljaven od 1. novembra 1903, smo pridjali kot prilogo zadnji Številki .Soče'. — Opozarjamo vse a a še gg. naročnike na važnost lega lepaka ter prosimo, da si ga vsakdo ogleda ter o priliki potrebe poslužuje. Komur bi ta lepak ne služil, prosimo, da istega odda svojim sosedom, najbolje kakemu gostilničarju, tobakarnarju ali društvu, katerim mogoče nismo poslali, ter jim priporoči, naj ta vozni red obesijo na pripraven prostor, da se ga gostje in potniki lahko poslužujejo. — Kdor želi imeti večiz-Uso? tega voznega reda, naj se pravočasno oglasi. Pošiljamo vsakoiiur zastonj in prosto poštnine. — Razposlali smo ga poleg naročnikov še več sto iztisov občinskim uradom, društvom, gostilnam itd. na Primorskem in Kranjskem.
Poroka. — V torek dne 14. t, m, so poroči v Trnovski cerkvi v Ljubljani gospod Leopold Pa v le t i C, c. kr, sodni pristav v Komnu in posestnik, z gospod;čno Anico Modičevo iz Novevasi pri Rakeku. Vse najbolje!
Izredni občni zbor .Goriškega Sokolu* se bode vršil iz društvenih ozirov namesto v soboto 21. t. m. prihodnji ponedeljek, dne 23. t. m., ob 8. uri zvečer v društveni telovadnici.                       Odbor.
Izredni občni zbor »Goriškega Sokola*. — Opozarjam še enkrat vse člane na izredno zborovanje, preloženo na ponedeljek 23. t. m. ob 8. zvečer v društveni telovadnici. Društvo mora dopolniti svoj odbor, ker je več odbornikov odpadlo vsled preselitve itd. Izvolitev pravega odbora je vsakemu de* lujočemu društvu življensko vprašanje in je tudi .Goriškemu Sokolu* ob vsej navdušenosti telovadbo vstrajno goječe mladine jako važna zadeva. — V tekočem   in prihodnjem
letu pride društvo in ž njim goriška mladina v nov položaj. Odpro se ji vrata v nov dom, deloma posvečen sokolski odgoji naše mladine. Že v ta namen je treba poleg navdušenega naraSCaja prevdarnih in skušenih mož v društvu in pred vsem v društvenem odboru. Opravičen je poziv do slednjih, da stavijo svoje moči sokolski mišljenki na razpolago, da v odboru trezno prevdarimo, kako utrditi v novem položaju emmentno narodnemu društvu enkrat za vselej~podlag<T v Gorici. — Vrh tega bode imelo društvo reprezentativno opravičiti svoj obstoj ne le v goriškem mestu, temveč tudi na vsesokolskem sestanku v beli Ljubljani. Tudi za to treba številnega moštva in pravega odbora.
Veljaj torej vsem neodvisnim goriškim narodnjakom poziv: Ne odtegujte se lepi sokolski misli in pridite vsi, ki imate dobro voljo, k zborovanju. Na zdarl
Starosta. Pri koncertu .pevskega in glasbenega društva* so preplačali vstopnino naslednji gg.: dr. H. Turna 20 K, N. N. K 19-20, A. GabrSCek 10 K, dr. D. Treo 10 K, N. N. 10 K, V. Zajec K 9*30, dr. B. Piki K 9'30, J. Križnic K 7*50, A. JeretiC K 4*30, J. Musič K 3-30, Fr. Ferfila K 2-50, J. Cigoj K 2'-, A. BreSčak K 2«-, J. Kalnik K 2--, Saunig K 1*80, J. Gibej K l«-. - Ker se koncerta niso mogli udeležiti, so poslali društvu naslednji gg.: Visokor. g. baron Winkler 4 K, rodbina Hausner-Deklevova 4 K, Neimenovan iz Ajdovščine 2 K, A. Jerkic 1 K, R. Gej 1 K, J. Rozina 1 K.
.Pevskemu In glasbenemu druStvu* sta darovala 20 K g. Iv. Golja, vpok, c. kr. fin. svetnik v Gorici, in preblsgorodna njegova gospa soproga, veseleč se napredka tega društva, kateri je pokazalo pri zadnjem koncertu. Iskrena jima hvala!
Za .Pevsko In glasbeno društvo* se je nabralo l? kron dne 18. t. m. med veselimi svati in pevci o priliki poroke g.čne Janje Arko z gosp. Ivanom Bencina, veleposestnikom in trgovcem v Staremtrgu na Kranjskem. — Rodoljubnim svatom in pevcem srčna hvala 1 Živeli posnemovalci I
Koneert gospodične Mire Dov. — Dne 29. t. m. se bo vršil že napovedani koncert g.čne Mire Dev v veliki dvorani hotela Central. Da p. n. čitatelji vedo, kako izvežbana pevka je omenjena gospodična, navajamo tu iz .Slovensk. Naroda* s koncerta »Glasbene Matico" 9. marca 1900. o njej to-Ie kritiko: ,V solospevu smo slišali prvikrat nadobudno mlado moč gdčno. Miro Dev, ki ima jako simpatičen in zvonk sopran. Sopran-solo je pela gdč. Mira Dev s presenetljivim vspehom pogumno in mirno kakor izkušena pevka. Njen glas je blagodoneč, čist in dobro vravnan, visok in za nje leta izredno krepak timbriran sopran. Petju s? pozna temeljito umetniška šola g. Hubada."
Lani je nastopila v Mariboru v ,Nar. domu*. Tem povodom je pisala   .Sudateier.
Presse* r ,Nr; 4 a, ». c und Nr. gTa und% sang Frl. Mira Devova aus Laibach, Eine ruhige, edle Tonbildung, vvunderbare Oeko-nomie des Atmens, das schonste Portamento im Anschwellen und Abnehmen des Toneš und vor allem eine schlichte Grdsse des Vor-trages sind ihre herrlichen Vorztige. Ihre Stimme von zauberhafter Klangfulle Ist nicht besonders stark, deshalb wili ihr Gesang nicht so sehr das Ohr bestechen durch blendende Tonpracht, als vielmehr den Inhalt einer reichen, in starke Schvvingungen versetzten Seele offenbaren und auf solehem Wege einen vervvandten Wiederhall in der Brust der Hčrer wecken. Sie haucht jeder Melodie tiefes Gefuhl ein und dieses, vereinigt mit dem Zauberreiz ihrer Stimme, der raeister-haften Technik des kolorierten Gesanges uhd dem lebhaften Mienen- und Augenspiel, bringt die umviderstehliche Sicghaftigkeit ihrer Kunst zurvege."
Z g.čno Devovo nastopi pianist g, Pro-chazka. G. Prochazka je absolviral z izvrstnim vspehom konserratorium v Pragi, in nastopil večkrat kot klavirski virtuoz iitotam. Zadnja 3 leta je posvetil svoje moči z vspehom glas* beni kompoziciji, in dosegel na tem polju krasnih vspehov. Njegove .Sonate" za gosli in klavir in njegovo »Trio* za gosli violon-cello in klavir je bilo pri konkurzu odlikovano s cenami. Lansko leto pa je Akademija cesarja Franca Jožefa v Pragi priznala njegov talent s častnim darilom 800 K na podlagi predloženih skladb.
Vstopnice in sedeži h koncertu to prodajajo pri g. Ant, Jeroticu v Semoniiki ulici in na večer koncerti pri blagajni. Ceno prostorom : Sedeži po 4 K, 3 K, in 2 K, Stojišča po 1 K, za dijake 40 vin.
Umrl Je v četrtek v Gorici baron Henrik Ritter-Zahonv v starosti 89 let. Pred par dnevi so ga operirali. Pokojni je bil ivoj cai ve'iki trgovec v Trstu.
Sedaj jo Lokaveo na vrsti, — Goriški župan je bolehal dolgo časa. Sedaj je zdrav in zato zopet na delu. Poslal je mestnega inženirja preiskavat studence v Lokavcu pri Ajdovščini, če bi bili sposobni za vodovod mesta Gorice. Inženir je storil to ter poročal, da bi se dalo napraviti iz onih studencev vodovod za Gorico. Samo dvomi Se, da bi zadoščali tudi ob času suSe. Zato jih bo treba preštudirati Se ob takem času.
Ob slovesnem umeSčenju letos je obljubil župan dr. Venuti, da dožene vodovodno vprašanje tako, da bomo do konca leta na Cistern, da bomo vedeli, da dobi Gorica reE vodovod v najkrajše mogočem času, ali nam se zdi, da obljuba ostane le obljuba ter da g. župan ne bo mogel držati dane besede.
Dež v Goriel. — Od L1883, do 1902. je padlo srednje vzeto 1618-4 mm dežja. Največ ga je bilo I. 1886. s 1926 2. mm, meseca oktobra ). 1889. s 496*7 mm in na dan 16. sepL 1889. s 127 mm.
še več, jaz bi morebiti ne bil izvršil ničesar od tega, čo bi ne bil storil na ljubo osebi, ki je moja dama, kakor je kraljica vaša.«
•Da,« pravi vojvoda smehljaje, »in zdi se mi celo, da poznam to drugo osebo. To je. ..t
»Milord, jaz je nisem imenoval,« ga živo prekine mladi mož.
»To je res,« pravi vojvoda; »tej osebi torej moram biti hvaležen za vašo udanost.«
»Bekli ste, milord, kajti ravno to uro, ko je govor o vojski, vidim v Vaši Milosti samo Angleža, kc?.* odkrito priznavam, torej sovražnika, s katerim bi se srečal na bojnem polju še mnogo rajše nego v wind-serske" >arku ali na louvrskih hodnikih; to pa me ne bode oviralo, da bi ne izvršil do pičice natanko svoje naloge in bi se v slučaju, da bi bilo treba, ne dal usmrtiti zato, da jo izvršim; ponavljam pa Vaši Milosti, da mi pri tem najinem drugem sestanku za to, kar sem storil, osebno ne rabite izkazati večje hvaležnosti kakor za to, kar sem storil pri prvem, t
»Mi Angleži pravimo: .Ponosen kakor Škot'« za-mrinra Buckingham.
»In mi Franeozje pravimo; .Ponosen kakor Ga-skonee',« odvrne d' Artagnan. »Gaskonei so francoski Skotje.«
D'Artagnan pozdravi vojvodo in hoče oditi.
»Kaj, vi hočete oditi kar tako?   S čim? Kako?«
»To je res.«
»Bog naj me kaznuje! Franeozje se ne boje ničesar!«
»Pozabil sem, da je Anglija otok in ste vi kralj na njem.«
»Pojdite v pristanišče, vprašajte po dvojambor« niku »le Sund« in oddajte kapitanu to pismo; ta vas pripelje v majhno pristanišče, kjer vas gotovo ne pri-
čakuje nihče in kjer se ustavljajo navadno samo ribiški čolni.«
»Kako se imenuje to pristanišče?«
*Saint-Valery; toda poslušajte: ko dospete tja, pojdite v zanemarjeno krčmo brez priimka in brez izveska, prava mornarska beznica; ne morete je zgrešiti, ker je v celem kraju samo jedna.«
»Naprej ?«
Vprašajte po krčmarju in mu recite: »For ward\«
»Kaj pomeni to?«
»Naprej; to je geslo. Ta vam da osedlanega konja in vam pove pot, po kateri morate potovati. Jednakih postaj najdete na svojem potu četvero. Če pustite na vsaki izmed njih svoj naslov v Parisu, pridejo konji za vami. Dva že poznate in videti vam je bilo, da sta vam ugajala kot ljubitelju konj. To s»a ista, katera sva jezdila midva, in druga nista nič slabša. Ti štirje konji so pripravljeni za potovanje. Kakor ste ponosni, se vendar ne bodete obotavljali, Sprejeti jednega izmed njih in izročiti ostale tri svojim tovarišem. Sicer pa jih morete rabiti v vojski proti nam. Namen posvečuje sredstva, kakor pravite vi Franeozje, ali ne?«
»Da, milord, vaš dar sprejmem,« pravi d' Artagnan, »in če Bog da, ga porabimo dobro.«
»Zdaj mi dajte svojo roko, mladi mož: morda se vidiva kmalu na bojnem polju; toda upam, da ostaneva med tem dobra prijatelja.«
»Da, milord, toda v nadi, da si postaneva kmalu sovražnika.«
»Bodite brez skrbi, obljubljam vam.«
»Na vašo besedo računam, milord.«
D'Artagnan se pokloni vojvodi in odhiti v pristanišče.
Pred londonskim stolpom najde d'Artagnan imenovano 1 adijo, izroči kapitanu pismo, katero da pod-
pisati ravnatelju pristanišča, in takoj odrine od brega.
Petdeset ladij je čaialo pripravljenih za odhod.
Ko priplovejo mimo jedne izmed njih krov ob krovu, so zdi d'Artagnanu, da je zagledal na nji ženo iz Meunga, isto, ki jo jo nazival neznani plemič »miladv« in ki 6& je zdela d'Artagnanu tako lepa; toda VBled morskega toka in ugodnega vetra, ki je pihal, so pluli tako hitro, da jo že prihodnji trenotek izgubi izpred oči j.
Prihodnji dan proti deveti uri zjutraj obstanejo v Saint-Valery.
D'Artagnan se napoti takoj proti opisani krčm in jo spozna po kričanju, ki se je culo iz nje. Govorilo se je o vojski med Anglijo in Francijo kakor o bližnji in dognani stvari, in mornarji *so živeli veselo.
D'Artagnan se prerine skozi množico, stopi h krčmarju in spregovori besedico »for' ward«. Takoj mu krčmar namigne, naj mu sledi, odide z njim na dvorišče in ga pelje v hlev, kjer ga je pričakoval popolnoma osealan konj, in ga vpraša, če mu je treba še česa drugega.
»Zvedeti moram še za pot, katero moram iti,« pravi d'Artagnan.
»Jezdite od tu v Blangv, od tam v Neufchatel. Tukaj pojdite v krčmo »Pri Zlati Brani«, povejte krčmarju svoje geslo in tudi tu dobite popolnoma osedlanega konja.«
»Ali 8<m vam kaj dolžan?«  vpraša d' Artagnan,
»Vse je plačano,« pravi krčmar, »in sicer bonufo. Pojdite torej, in Bog naj vas spremlja!«
»Amen!« odvrne mladi mož in oddirja.
V štirih urah dospe v Neufchatel. (Dalje pride).
SaSa delels t državnem proračunu i 1904. — Za preložite? državne ceste na 60- j risko pri Trbiža 8000 K;
za prezidavo ceste pri km 35% na Črti Nabrežina Krmin 25.720 K;
državni prispevek za preložitev ceste med Kozano in Šmartnom v goriškem okraju 4000 K;
državni prispevek za cesto Vrhovlje-Krasno-ViSnjevik-Drnovek v goriškem okraja 3000 K;
za razno orodje za uravnavo cest na Goriškem 33.000 K;
za most čez Lijak v goriškem okraju in poprave ceste 25.000 K;
državni prispevek za zgradbo ceste od Kneze do Idrijske ceste v tolminskem okraja 16.200 K;
za popravo ceste v Podselu v tolminskem okraju 11.600 K;
državni prispevek za cesto po Lijaku v goriškem okraju 7000 K;
državni prispevek za ceste med Sočo in obmejno Idrijo 20.000 K;
državni prispevek za cesto po branilki dolini t goriškem in sežanskem okraju 4000 K;
za preložitev drž. ceste med Kobaridom in Trnovem 55.000 K;
za cesto v Idrijo, in sicer od USnika do Ciginja in od Sv. Lucije do Gor. Idrije 20.000 K;
za regulacijo Soče in Torre 20.000 K;
za osuševanje barja pri Ogleju 8750 K. Poleg teh točk navajamo ob tej priliki Se te-le:
za notranjo uredbo nove namestniske palače v Trstu 50.000 K;
za zgradbo namestniske palače v Trstu 200.000 K;
za pristanske zgradbe v Pri morju 136.000 K;
za zgradbo sodnega poslopja v Trstu 10.000 K.
Vinogradnikov se tudi spominja proračun, in sicer je postavljena vanj brezobrestna ponapredsčina v znesku 320.000 K. PorotnlSko zasedanje, katero se je imelo otvoriti dne 23 t. m., se otvori šele dne 25. t. m.
Terorizem Šolske mladežl t klerikalne namene. — Dijaki in kandidatinje imajo silno otežkočen pristop k veselicam, plesom in celo koncertom naših društev, doCem jih v poklerikaljeno .Čitavnieo* kar gornjo, kakor vole v mesnico. — Gimnazijami vedo, da si pridobijo kar vence zaslug v očeh starega strašila slovenskih dijakov — prof. Šantia, ako gredo v »Čitalnico* polnit prazne prostore. Vsi nemški profesorji vkup niso bili za slovenske dijake tako usode-polni..., kakor Šantel. Ako se mu hoče kdo prikupiti, marš v .Čitavnieo*. Ni druge pomoči! — Kandidatinje in celo učiteljice pa se tresejo pred Mercinom in dr. Kosom.
Za današnji .zabavni večer* so dobili dijaki že naprej vstopnice, ue da so jih vprašali. In poslana  vstopnica jim je jasen
1,000.000-arji.
Velika dvorana. Električne žarnice so jo razsvetljevale. Ta divani z zelenim plišom, tam higijenični pljuvalniki, v katere pa niso pljuvali zbrani gospodje, ker Se niso čutili morečih bakcilov neusmiljene jetike v sebi in ker so taki stekleni pljuvalniki le za jetične ljudi. —
Okoli bogato pogrnjene mize je sedelo pet gospodov, pet moderniziranih indijancev, katere je oblizala kultura tako, da so se jim svetile plese, kakor kupola sv. Petra v Rimu, ko posije nanjo žarko italijansko solnce po deževni noči. Bili so, kakor kaže že naslov, milijonarji. Zbrali so se v svrho skupnega dela na narodnem polju.
Toda — čuda -— bili so sami abstinenti in antialkoholiki — pri mizi, v navzočnosti drugih, vendar jo je tupatam kdo pobrisal v sosedno sobo, kjer je napravil par požirkov izbornega konjaka in •— njegova čast, njegovo ime, njegov značaj kot antial-koholik je ostal čist, neomadežen.
Interesantni so vzroki bogastva te zbrane petorice. Milijonarjev je sicer polno v Ameriki in en kolesar-začetnik povozi na svojem izprehodu vsak dan najmanj tri milijonarje. Toda ti milijonarji so belokožci; da bi se pa zbralo pet milijonarjev a pristno indijansko krvjo skupaj, je res nekaj ame-rikanskega.
Predsednik tega milijonarskega kluba je bila mala, čokata postava. Pred leti je bil nastavljen kot mornar pri .altaleni ameri-
— migljaj, kaj morajo storiti. Vemo, daje bilo •kandidatinjam določno namenjeno 1 — Mi beležimo take pojave, prepustivSi javnosti sodbo o.... vzgoji naSe mladeži v Gorici.
1b mestnega sveta gorlSkega. — Proračun za  prihodnje leto so   v  zadnji seji oskubili nekoliko. Znižali so n. pr. troske za tiskovine od 2800 na 2500, za razne brošure ' in spise 600 na 400, komisijam je dovoljena ! za vožnje svota 1000 namesto 1300. Dr.Ma- i rani se je trudil z nova, da bi se znižali tudi troSki za mestno godbo od 18.000 na 6000, | češ, da je mestna godba luksus za gospodo, ljudstvo pa hoče znižanje doklad, ali Mara- | nijev predlog ni bil sprejet, zanj je glasovalo j le 6 svetovalcev. Zanimiva debatica je bila I pri podpori nemSki ljudski Soli, katero daje mesto  v znesku 600 K. Dr. Venier je zahteval, da se odkloni ta podpora, in galerija je ploskala, dr. Marari pa je rekel, da je i boljše dati to nego da bi zahtevali Nemci v j Gorici svojo ljudsko Šolo od občine. Za reklamo mesta je postavljena svotica 450 K. i Dr. Faidutti je zahteval večje reklame, ali sprejeta je bila določena svota. Črtali so tudi določeni prispevek za  zid  ob hudourniku j Komu, ki je pač skrajna   potreba, ker ta j hudournik dela mestu veliko škodo. Odbili so j Se razna druge večje in manjše  zneske, po- | višali pa najemnino za realko od K 3320 na | 6000. Svet. Giani je nasvetoval ustanovitev j mestne hranilnice, Gulot pa je predlagal na- j pravo električnega tramvaja. Proračun za 1. | 1904. izkazuje končno dohodkov 256.817 K, stroškov pa 700.653  K. Rednega primanjkljaja je 443.836 K, in izrednega 17.112 K. Ta primankljaj se pokrije z dokladami, in j sicer se  naložijo:   Na  najemninski   davek . 41%» na 5% dohodninski davek od čistega dohodka   novih   poslopij,   prostih   hišnega davka, 200%; na zemljiščni davek 61%; na pridobninski davek 51%; na osebno doho-darino 52%; na dohodarino od višjih piač 52%; od obrtnih podjetij, ki morajo polagati račune, 53%; na užitninski  davek od vina I 180%; na užitninski davek od mesa 84%; j za vsak M. na drobno potočenega piva 3 K 40 v; na opojne pijače in sicer za vsak liter 41%.                                                       j
»Bdeei Prapor" pada od dneva do dneva nižje. V včerajšnji Štev. se prav fa-lotski zaganja v gosp. Gabrščeka radi članka o Nabrežini in o obsodbi početja soc. demokracije. Stara navada. Kadar ne vedo nič stvarnega, pa se zaženejo v osebo, pa če tudi ni pri reči prav nič prizadeta! Radi dopisa iz Št. Andreža o soc. dem. se zaganja tudi v Gabrščeka, kakor da ga je on pisal! Prene-umno pa tudi prenesramno, prefalotsko! Kaj mislijo soc. deraokratje okoli ,R. Pr.*, da bomo mi mašili usta našim ljudem, kadar nam pišejo kak resničen dopis, pa če se tiče tudi visoke gospode okoli »R. Pr." — Mi nismo v članku o Nabrežini nikogar imenovali izmed gg. okoli ,R. Pr.", odgovor na to pa je samo osebno zaletavanje. Kako je to neopravičeno, povemo, da g. GabrSček onega
kani", toda njegov ženijalni vzlet mu ni dal ( miru, mislil je čez  dun in po noči, kako bi prišel do toli zaželjenih amerikanskih milijo-i nov. In sreča mu je bila mila. Obupal je že nad svojo ženijalnostjo, ozmerjal se je s čukom — in   »zdaj sem bogat!" je vskliknil. I Spomnil se je namreč, da je čuk po nemški ,der Kauz", spoznal  ožje  sorodstvo   med I nemškim čukom in slovenskim kavčem, ku-I pil   za  80  dolarjev   patent  na  to   svojo epohalno  iznajdbo in postal v najkrajšem času patentiran milijonar.
Drugemu ni Slo tako po sreči. Bil je i urednik indijanskega lista. Njegovo ime ni i slovelo, in da bi zaslovelo, bila je njegova največja želja. Toda, kako? Mislil je na svojo bodočo slavo po dnevu in po noči, zanemarjal svojo službo s takimi mislimi, in tako je prišlo, da je začel pisati same neumnosti v indijanski časopis. Bils so pa take neumnosti, da so postajali čitatelji radovedni na pisca teh bedarij, njegovo ime je zaslovelo od San-Francisca do New-Yorka, inkartru-moma so vreli ljudje k njemu, da vidijo to čudno prikazen. Urednik pa, brihtna glavica, je prodajal svoj podpis po dolarju in tekom treh mesecev si je pripodpisaril par milijonov, seveda v potu svojega obraza in s krčem I svojih prstov.
I           Tretji pri mizi je bil svoj čas hlapec.
I Nekega lepega dne je primeSal v svoji brez-I delnosti desetim gramom ličila (biksa) pet I kapljic hudičevega, tri kapljice ricinovega I olja, dvanajst gramov žvepla, 726 zrn peska 1 in spoznal, da je to vel&a iznajdba. Vedli
članka ni pisal, pač pa ga čital v .Soči", ko je izSla. — Nizko padajo možje okoli ,R. Pr.*, nizko.
Zadeli sme, kaj ne! — »Prirn. List" se ne bavi navadno z g. Mercino, kadar le-ta stopi v ospredje ali pa se ga postavi prav takrat, kadar mu je najmanj všeč pa najbolj zasluži vsled stalnega zahrbtnega ruvanja, ker bili so časi, ko g. Mercina ni bil nič kaj prijatelj .Prim. Lista". Skoro da mu je bil včasih tako gorak, kakor je danes »Soči*. No, ali časi se preobračajo in grešniki Z njimi, zate pa vidimo sedaj v objemu celo gosp. Mercino in JPrismo-jenca". Dve lepi imeni! V notici .Izvrstno" v .Prismojenen* se ga brani prav slabo, kajti tako nerodna in neumestna .Retour-kutsehe", kakor se jo hoče tam porabiti, govori za to, da je gospod zadet, pa ne ve, kako bi se branil. Notice pa smo mi prav veseli, ker kdor tako nerodno zmerja, kaže svojo zadrego in slabo vest in ker nam ona notica kaže, da je bil Antonio Klobasa poslan najbrže na prav naslov. Na zdravlje!
Po teci svenitl, Je prepaino, so rekali v tistih časih, ko so Se verjeli, da pomaga zvonenje zoper točo. Tako nekako po toči se zvoni z nekih stranij glede laSke Šole v Neblem. Kaj pomaga sedaj v resoluciji zahtevati od vlade, da naj zapre to Šolo, ko pa ima dovoljenje do obstanka. Po toči zvoniti, je prepozno, in sedaj se brigati za to, da se laska Šola v Neblem zapre, je tudi prepozno. Poprej je bil čas, sklicati shode ter se pobrigati za to, da se nakana Lahov ueobistini. Ali takrat se ni nikdo ganil. .Narodno vodstvo" se sploh ne briga za take reči, tisti glasniki iz Brd, ki se zdaj oglašajo po obeh farovSkih listih, so pa tudi mulčali in mirno gledali, kako lepo so se Lahi vsedli v Neblo. AI6, sedaj pa po novi Soli! Sedaj je prepozno. Mi smo bili prvi, ki smo opozorili na to nevarnost, že takrat, ko so prvikrat Lahi javno povedali svoj namen, drezali smo Se pozneje, ali vse zaman. Sedaj stoji šola, sedaj se pa hudujejo nad njo. — — To je povsem napačna pot, po tej poti ne pridemo nikamor. To nam bodi svareč izgled, kako se v bodoče ne sme delati.
Volitev v cenllno komisijo za osebno dohodnino. — C. kr. okr. glavarstvo v Gorici razglasa: Obljavlja se s tem, da so postavljeni v pregled v prostorih davčnega oddelka tuk. c. kr. okrajnega glavarstva (Via dei Cappuccini štev. 16) od 20 novembra t. 1. skozi 8 dnij imeniki oseb, imajočih pravico udeležiti se volitev v ce-nilno komisijo za osebno dohodnino, mesto, po § 180. postave od 25. oktobra 1896. (1. drž. z. St. 220) izstopivših udov in namestnikov ter da se zamore vložiti morebitni priziv v smislu § 184. omenjene postave v teku osmih dnij pri prej omenjenem davčnem oddelku.
Slovenski napisi Jih bodejo. — Laski srboriteži oMi »Corriera* bi kmalu skočili iz kože, če le kje zagledajo kak slovenski napis.
pa Se ni, ali bi bilo to zdravilo za kurja očesa, mazilo za lase, ali pa najnovejše in najmočnejše strelivo, slednjič bi bilo ravno tako lahko pomada za kljuke, ali pa najhujši strup za samomorilce. Toda ne! Imenoval je ono snov: aKelmorajnske pile", hvalil jo po anoncah kot najboljše črnilo za indijanske časopise, in sreča, milijonska sreča se mu je smehljala v zlatih dolarjih nasproti.
Četrti pride na vrsto. Vedno in vedno je čutil v sebi nagon k pisateljevanju. Kjerkoli je hodil, kjer je bil, si je zapisoval na velike pole najrazličnejše utise, sploh vse, kar mu je prišlo na um. Nastalo je s časom velikansko delo, kojemu ni manjkalo drugega nego glava, t. j. naslov. Prebral je Se enkrat to svoje delo, da bi vedel, je li to roman, novela, epos, balada, potopis, legenda, narodni pregovor ali pa kritika Menelikovih poezij. Ker je pa izgubil pri tem prebiranju skoraj pamet in vero v svojo ženijalnost, je krstil svojega duševnega otroka z imenom .Pamet in vera" v celovški farni cerkvi, in nabral si je z dovoljenjem Škofijskega ordina-rijata milijone.
Peti. Ime mu je dr. John Aleksander Dowie. To je oni mož, ki je vstanovil mesto Zion-City pri Čikagu, oni mož, ki je peljal svoje križarske čete v New-York in tam v ; vrtu Madison Square pridigoval zbrani množici, seveda proti vstopnini. Sam sijepridjal I ime .Elija II.* Vsak ga je hotel slišati, vsak ; je bil radoveden, se li popelje tudi on liki I Elija I. v ognjenem vozu v nebesa, kar mu
Slovence hrulijo le po svojem umazanem listu, ali nad Lahe, ki pridevajo laškemu napisu ali oznanita tudi slovensko besedilo, pa se spravijo tudi osebno. V ulici proti Stra-čicam je napisal neki Goričan, čegar starisi so bili Slovenci, tudi po slovensko, da se nahaja tam zaloga vina. Radi tega so ga obdelavali ustmeno, v torek pa so ga prijeli tudi v listu, čeS, zakaj da je izložil napis tudi v eksotičnem jeziku. Kdo se ne smeje gospodi pri .Corrieru"? Slovenski jezik je v Gorici eksotičen jezik! Vsi Goricam laSke narodnosti skoro govorijo slovenski, vsaki dan se v Gorici govori mnogo, mnogo več slovenski nego laški, ali modrijanom pri .Corrieru" je vkljub temu slovenski jezik v Gorici eksotičen. Taka neumna pisava se obsoja sama po sebi, in pri tej priliki povdarjamo Se tudi to, da na tak način prav slabo skrbijo za svojo stvar v Gorici. Nam seveda je prav, le tako naprej! Naj le drezajo, se ljudje vsaj vzbujajo. In današnji dan se vzbujajo tudi taki, ki veljajo za Lahe, ter se ne dajo več voditi za nos od laških časnikarjev v svojo lastno Škodo. Prizadeti gospod v ulici proti Stračicam se smeje v obraz drznosti .Corrierovi" ter ne sname slov. napisa, pa če ga napadajo v vsaki številki 1 Od gospode pri »Gorriere* nima v svoji kupčiji čisto nič pričakovati, pač pa od Slovencev. In sedaj bi Sel žaiit Slovence na ljubo pretirancem okrog .Corriera" ?! Saj ni padel na glavo. .Gorriere* je slabo naletel pri njem. Želimo mu posnemovalcev.
Sedaj pa Se nekaj I .Gorriere" preganja Lahe, čes, da ne smejo izobeSati slovenskih napisov, mi pa pozivljemo Slovence, da zahtevajo od Lahov, da morajo imeti tudi slovenske napise, sicer pa se ne kupi nič pri njih. Ako je dober slovenski denar v laski botegi, naj bo dober tudi napis v slovenskem jeziku nad prodajalnico. Slovenci, zahtevaj m o to dosledno, saj pametni Lahi že uvidevajo to potrebo, nekateri pa se bojijo le Se vriSča po časopisih. Vsakemu svoje, vsakemu, kar gre, pa smo prijatelji, drugače pa se ne poznamo.
Alfredo Niceforo. — Jutri bo predaval v tukajšnjem gledališču mlad, ženijalen Italijan Alfredo Niceforo, predstavnik mlade Italije, o civilizaciji. V Italiji se vrši velik proces, proces narodne regeneracije, po katerem ne sme slobodna in zjedinjena Italija ostati plen klik in politiskih kamor, marveč svojina vseh Italijanov. Predstavnik take mlade Italije je Niceforo. Na Reki je vzbudil mnogo zanimanja in občudovanja. Predavanje bo jutri ob 11. uri dop.
PHn se Je unel. — V sredo zvečer se je unel plin v nekdaj Giulavevi vili na Solkanski cesti. V tej vili prebiva baron Karol Westenholz, ki je bil poklical pred dnevi mizarja Fr. Rjavca z Rafuta, da mu izvrSi na stranišču neke poprave. PriSel je proti večeru ter hotel prižgati plin, aH kar je bil gazometer zaprt, se ni dalo vZgati. vsled česar si je poiskal  svetilko  ter izvrSii svoje
je marsikdo privoščil ža radi velezanimivega prizora. Tako je prišlo, da se je tudi Dowie vpisal v ta klub indijanskih milijonarjev.
Seja je pričela. Predsednik je vstal in začel: »Dragi mi milijonski kolegi 1 Živa potreba je bila, da smo se združili. Denarja imamo dovolj, pomagajmo indijanskemu svojemu rodu! Jaz dam rad par dolarjev, da se pobeli mormonska cerkev v Čikagu".
,Ker sem tudi jaz za narodno delo, žrtvujem rad svotico za nov meh v isti cerkvi*.
.Nočem zaostali za svojima kolegom?. Bodi, hočem kupiti iz lastnega žepa nove vrvi za zvonove I*
»Jaz darujem novega petelina na zvoniku, ker je sedanji že star, in ne more kazati več moči in strani vetra*.
.Jaz pa hočem na lastno roko oveko-večiti imena darovalcev.in dobrotnikov indijanskega naroda po vseh amerikanskih časopisih, da se bode razlegala Vaša slava od vzhoda do zahoda, od severa do juga, v najnižji podzemeljski roj in k najvišjemu zrakoplovcu. V tem smislu deluj naš novoustanovljeni klub in indijanci nas bodo bla-grovali, ko bodo uživali sadove našega neumornega delovanja na narodnem polju. V bodočo srečo, v bodoči blagoslov napijem našemu klubu s kozarcem deževnice: Na mnogaja Ijeta 1*
Kozarci  so  zažvenketali,   in  sloga  v ; livreji se je namuzai pri vratih. I                                                       Ahasver.
delo, plin pa je bil pustil v pozabljivosti odprt. Baron Westenholz ima navado, da gre vsak večer, predno leže, s svojim služabnikom pogledat po celi vili, Ce je vse v redu ter varno. Tako je šel tudi oni večer okoli polunoči. Komaj pa sta prišla do stranišča ter je sluga odprl vrata in privzdignil svojo svetilko, se je unel plin in počilo je močno. Slugi so se ožgali lasje In brada ter se je poškodoval po obrazu, baron pa Je ožgan po ,jedn6m,4eju 1 obraza in po rokah. Hitro so poklicati na pomoč dr. Pontonija, in prišel si je ogledat nesrečo tudi nadzornik stražnikov.
Bel hiše se Je podrl. — V torek zvečer se je podrl del hiše st 5. ,v uJiciCo-cevia iz Raštela proti hribu. Velik kos zida se je takorekoC vsul iz hiše na ulico, vsled Cesar j* nastala nevarnost da se podere cela hita. Pravijo, da je temu vzrok neki kanal, in pomagalo da je deževje zadnjih dnij. Prišli so na pomoč ognjegasci, ki so bilo podprli, drugi dan pa so se morali iz nje izseliti vsi stanovalci.
Ne pozna same.a sebe. — Pred kakimi 10 meseci se je vrnil iz Brazilije v Gorico neki okoli 60 let stari Človek, ki pravi, da se pile Giovanni Bergamo. Ne ve pa natanko, kje je rojen, kdo so starisl njegovi, kam je pristojen in tudi ne ve, koliko je star. V Gorici je rekel, da je Ooričan, ali obema ga ne priznava. Ker je beračil, so ga hoteli odpeljati v Italijo, ali v Krminu se mu je posrečilo uiti, na kar se je vrnil v Gorico. Ker policija ni vedela, kaj storiti ž njim, so ga poslali v zapore.
C. kr. finančno nadsornlStvo razglaša: Vsled odloka c. kr, finančnega ravnateljstva v Trstu z dne 28. oktobra, 1903. It. 37173. opozarjam na določila postav od 7. decembra 1862. d. z. it. 85. o prodajanji nade od dobitkov žrebov (promes), od 30. junija 1878. d. z, st 90. o prodajanji žrebov in promes na delno plačilo (rate) in od 33. marca 1889. d. ?., si. 3f. o zadolznicah s premijami in o oznanjanji in priporočanji prepovedanih žrebov in loterij. Ker pa se vedno inozemska (posebno holandska nemška in ogersko) podjetja in njihovi agenti osobito s ponujanjem žrebov in promes na delno plačilo svoje nepostavno in deloma naravnost goljufivo delo nadaljujejo, obračam se na slavno uredništvo s prošnjo, da bralce svojega lista svari pred prepovedanim kopu-vanjem žrebov (lozov) in promes. Prodajanje promes na delno plačilo (rate) je sploh prepovedano, a tudi prodaja dovoljenih žrebov samih na delno plačilo je dopuščeno le domaČim, to je v Avstriji ne pa samo na Ogerskem in Hrvatskem protokoliranim firmam pod uveti, navedenimi v § I. postave od 30. junija 1878. d. z. št 90. Pa tudi avstrijska podjetja se pri prodejanju žrebov na delno plačilo ne smejo posluževati potujočih agentov. Osobito je opozoriti občinstvo, da se ne kaznuje samo prodajanje ampak tudi kupovanje prome* od inozemskega podjetja ali agenta kot dohodarstven prestopek. C. kr. finančni višji nadzornik: SustersiC.
Izpred sodnlje. — Anton Marinic iz Vedrinjana je bil obtožen težke telesne poškodbe. Dne 26. julija je peljal neki Peter Marinic s svojim lovaiišem s splesa domov nekega pijanca. Ta je padel To je videl Ant. Marinic ter se hotel približati, meneč, da hočejo pijanega tepsti. Ker je le silil vanje, ga je Peter Marinic udaril, nakar pa je Anton M. potegnil nož ter ranil Petra M. na veC krajih. Ker so bile rane le lahke, je dobil 2 meseca zapora.
Pred sodniki je stal tudi oni Kari Gotjup, o katerem smo poročali pred kratkim, s kako silo so ga morali spraviti v napore. Doba je 7 mesecev trde ječe s poston vsaki mesec.
Cigani, 15 po številu, kotiarji, so prišli v Gorica ter se nastanili na Rojicah. Kakor Cujemo, so dobili 8 dnij dovoljenja, da smejo izvrševati v Gorici svojo obrt
Pijanec. — Po ulici Formica je razsajal neki. 42 letni Iv. Sbona pijan. V prodajalni peka Gorjupa je vrgel na tla svetilko, na kar ga je gospodar vrgel na cesto. Zunaj P» je kričal in razsajal ter razbijal po vratih pekovih, da je naredil škode za 4 K. Prišli so redarji ter ga prijeli. Pri njem so našli tudi kozarček za likerje, ki najbržen! njegov. Pevsko In tambursško društvo ,Pod-g«*a« v Podgori priredi v nedeljo 22. t. m. društven ples v prostorih g. Breganta.
Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofolettijeva in Kurnerjeva.
Današnja priloga. — Današnji številki smo priložili cenik prve največje eka-portne tvrdke ur, zlatnine in srebrnine H. Suttner v Kranju.
Velll napredek na polju redilnosti je dosegla splošna uporaba ciste rastlinske masti .Kunerol", katero se dobiva iz kokosove palme, in katera ima prednost pred vsemi živalskimi in rastlinskimi zabelami ¦y*di»jjS!tie^obr,QfejD rpnogo&transke uporabe, kakor tudi od oblastev pviznane hi-gijenicne vrednosti.
Mnogo repe In krompirja ima na prodaj na debelo Peter Pahor, posestnik in gostilničar v RenCah.
Čevljarskega pomočnika sprejme takoj v stalno službo Peter Co ti C, Čevljarski mojster v Gorici, Gosposka ulica št 14.
Dokazano je, da so vobce priljubljene in povsod razširjene kapljice sv. Marka iz mestne lekarne v Zagrebu, Markov trg,najpotrebnejšesred-stov v vsaki hiši ter prva poraoC vsakemu bolniku, kakor tudi obvarujejo zdrave ljudi pred neznanimi boleznimi.. Opozarjamo gg, Cita-telje na današnji oglas mestne lekarne v Zagrebu, Markov trg.
Gostilna .pri Žagarju" na Blanči tik nove postaje tod naravna domaČa bela in Črna vina ter ima vedno dobro preskrbljeno kuhinjo z gorkinii in mrzlimi jedili. Ima lepe prostore ter sobe za zaprte družbe.
Dostikrat se nudi priložnost, da se išče in priporoča pri ranjenju dobro obvezo. Pri tem najbolj pravilno in skušeno sredstvo, katero vsled svojega antiseptičnega, hladecega in bolečino olajšujočega učinka zabranjuje vnetja in poprej zaceli rane, je v celi monarhiji dobro znano praško domače mazilo iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi. Ker se to mazilo tudi pri večletni shranitvi ne spremeni ali izgubi svojega učinka, naj bode isto za nepričakovane slučaje v vsaki družini vedno pripravljeno.                 2
Razgled po svetu.
K položaja. — Državni zbor se je sešel zopet Drugodi je navada, da vedo, zakaj se snide državni zbor, pri nas v Avstriji pa smo že tako prt kraju, da tega ne vemo veC. Poslanci so prišli na Dunaj, in Kdrber je zopet govoril. Govoril je tako rožasto, kakor zna, ali žel ni nikakega v peha; Cisto brez vtisa na poslance je ostal, ker je pokazal, da je še vedno stari državnik, katerega ne premakne nobena reč z njegovega povsem napačnega stališča. Rožice je sadil in obljubaval je, poslanci pa so rekli, da jih Jopa*, in celo z inkvizitorjem so ga nagnali. Vse je tam, kjer je bilo, in ker je tako vse v negotovosti, se počuti Kdrber prav dobro, saj prav ta negotovost, ki je stalna radi tega, ker ne ve vlada kaj postaviti na njeno mesto, ga drži po koncu. In pri starem ostane; to kaže tudi okolnost, da so razni poslanci hiteli z nekako nervoznostjo zabarikadirati delo parlamenta z raznimi številnimi nujnimi pred« logi, pri Čemur se dobi čas za razne debate, komedije in druge reci, da le državni zbor ne bo mogel priti do rednega dela. Seveda glavna krivda pri tem zadeva vlado, ker je vstvarila in v-Jržuje položaj, po katerem je vsako redno parlamentarno delo onemogočeno. Med Nemci in Cehi se bije velik boj na celi Črti, Nemci hoCejo potlačiti Cehe, in ž njimi potegniti v svojo malho tudi druge Slovane, zato pa so ti Nemci prešerni povsodi, kjer se pokažejo, zlasti prešerni hočejo biti v državnem zboru. Da se Cehi temu upirajo, je umevno, ali neumevno je, da vlada v teh vprašanjih podpira krivico, in da radi te krivice ne more delati državni 2bor> ter radi tega trpi cela država. Ako bi se bil hotel KOrber kaj naučiti, je imel dosti Časa in prilike, toda ne; vlada ostaja na starem stališču, in zato je položaj zamotan bolj nego je bil kedaj. Razdraženost j? narastla. Nemci so razkačeni, ker se njihova stremljenja še niso uresničila tako, kakor hočejo, Cehi pa so tudi razdraženi, ker vlada noče poravnati storjene jim krivice in ker so Nemci šli celo tako daleč, da so obstruirali v češkem deželnem zboru. Vsa negotovost položaja, vse zlo, ki izvira iz njega, imajo na vesti KOrber in Nemci, kajti, da se jih ne pus>li gospodariti, kakor bi hoteli, ko kažejo očitno svoje namene, temu se ni čuditi. Vlada ostaja pri svojem, Nemci pri svojem, naravno, da ostanejo tudi Cehi na svojem staližCu; da baš pred otvoritvijo državnega zbora so se združili še tesneje, da nastopijo proti brezobraz-nosti Nemcev in vlade ter proti krivici na najenergiCnejši način. Zato pa stoji vse pod
vtisom, da državnk zbor ne prida do rednega dela, da se bo sicer morda .sejalo" in de-batovalo dolgo časa, ali rezultat bo jednak i ničli. Sedanje zasedanje poda bržčas nov prispevek k vseobCemu propadanju države. Slovenci se seveda ne moremo veseliti takih odnošajev, ker nam ne prinašajo nikakega haska, ali od avstrijskih vlad, kakoršne so po navadi, in od Nemcev pa tudi nimamo na sploh ničesar pričakovati,—O-tem..pač jasno govori naša polupreteklost in sedanjost. Zato je naše mesto za Cehi. Mi smo najbolj zatiran narod v Avstriji, zato pa se moramo postaviti tje, od koder se branijo krivično zatirani. V državnem proračunu se spomni Slovence za kako cesto, katero pa potrebuje država, o kakih kulturnih potrebah naših nočejo nič slišati. Nemci stojijo na tem stališču nasproti nam, da naj jim vozimo gnoj, vlada pa se ogreva za druge take robote. Sploh s Slovani hoče delati vlada še naprej tako, kakor nekdaj, in sicer s pomočjo Nemcev, in brez nemškega dovoljenja se ne sme dati Slovanom ničesar, dasi vidi jasno, da tako naCelo tira država v pogubo. Zato pa tudi državni zbor v novo sklicanem zasedanju ne bo mogel delovati in prinesti nikakega haska narodom in državi, ker je postal nesposoben za to radi teg«, ker se noče odstraniti krivice, v imenu katere se vlada v Avstriji. Zato pa KOrber bržčas ne bo videl kot ministerski predsednik rednega parlamenta; bolje na sploh pa ne bo, dokler se bo od zgoraj netilo narodne prepire ter vladalo po krivičnih načelih. Pravica za vse, vsakemu, kar mu gre! — potem more biti Avstrija močna in zbornica poslancev vzgleden parlament, drugače pa mora iti vse pod zlo l... V državnem aboru je govoril dr. Kdrber tudi o ogrskih vojaških koncesijah, rekoC, da zahteve in pridobitve Ogrov niso v protislovju z nagodbo in določbami v enotni armadi. Šel je pri tem očitno predaleč, kajti Ogri so mu silno zamerili umofia-vanje v ogrske zadeve, in minist. predsednik Tisza je napadel zato z največjo ostrostjo Korberja, rekoč, da se nima Cisto nič vtikati v ogrske razmere. Kar se je dogovorilo med krono in Ogrsko, ga nič ne briga, Zbornica mu je pritrjevala viharno. K zapušCenosti v parlamentu še klofuta iz Ogrske! Nesrečne dneve ima Kdrber.
Za koroške Slovence. — Posl. dr. Fcrjnnčič in drug. so vložili radi jezikovnih razmer pri koroških sodnijah nujen predlog, ki obsega našim čitateljem že znane nemške naskoke na slovenski jezik. Predlog skončuje tako-le: »Visoka zbornica naj sklene: C. kr. vlada se poživlja, da naj nemudoma ustavi to, jezikovne pravice slovenskega prebivalstva docela prezirajoče, protizakonito in pra-vosodstvu škodljivo postopanje sodišč v slovenskem in jezikovno mešanem delu Koroške. O tem predlogu se naj prične takoj razpravljati z vsemi po g 42. oprav, dopustnimi okrajšavami."
Državna podpora vsled nlm prizadetim krajem se je zvišala od 15 na SO milijonov K. Zadnjih 5 milijonov K dobe prebivalci Koroške in Solnograške, ki jih je hudo zadela septemberska povodenj.
Državni proračan. — Skupni troški so preracunjeni na I. L734.77l.291 K, skupni dohodki na 1.737,509.991 K. Proračun končuje s prebitkom 2,728.700 kron, a proračun za i. 1903 je končal b sprebilkom 417.000 kron. Da je mogel minister skleniti proračun za 1. 1904 s prebitkom, je vstavil vanj popolnoma slučajne dohodke 9 milijonov iz nekega raspuSčenega pokojninskega aaklada m izdatke 26'6 mil. plač. rent Lansko leto nas je razveselil, fiskus z davkom na vozne karte, ki mu vsako leto prinašajo 15 nrli-jonov, 9. katerega posledica je, da se je zmanjšal osebni promet Letos pa se je branil fin. minister, ti.v bi rad« prihrankov, ki so mu ostali vsled :' iveljavljeaja sladkornih premij, znižal dave.c na sladkor, kar so storile vse druge države yo sklepu brus-selske pogodbe, da zvišajo porabo tega važnega živilnega sredstva. Od 1. 1300 na 1901 so dolgovi poskočili za 53 mil, naslednje leto pa za 44 mil., in potem fcepet za 41 mil. Od leta 1903 na 1904 — če se r:a gleda na prej omenjene prihranke — pa za 25 mil. Izpolnitve važnih nalog drž. uprave se vsled varčnosti odlagajo leto za letom, in vendar ostaja fin. položaj neugoden. Kako žalostno je to, kaže rapidno naraščanje drž. dolgov. Od 1. 1900 se je naplavilo za 425 milijonov novih dolgov in se jih le za 110 milijonov poravnalo.  Od zdaj do 1. 1904 se
mora najeti za 230 mil. jiovjh dolgov, JPro* račun za bodoče leto stoji v znamenju gospodarskega nazadovanja in trgovsko pol. negotovosti. Fin, minister je sam priznal to dejstvo, rekel pa je, da se mu je posrečilo privesti v ravnovesje drž. finance.
Nov* .gojitev na CeS em; — Med češkimi radikalci in narodnimi socialnimi demokrati se vrše pogajanja za spojite* /teh dveh skupin, kar se zgodi že v najkrajšem Času.
Laiki kralj In kraljica sta bila na Angleškem najsrčneje sprejeta. Napitnici obeh kraljev povdarjata jako dobre odnošaje med obema državama. V Londonu je bil sprejem velesijajen.
Dober Jedec. — V Temešvaru je stavil neki Nik. Gajanc, da poje kilogram slanine, deset parov klobas in pet kilogramov kruha. Stavo je dobil, njegov želodec bi bil prenesel to kvantiteto, toda napel se je tako, da je pritisnil na srce, ki je vsled tega podlo, in mož je hipoma umrl.
Volitve t Avstraliji. — Iz Londona javljajo, da so že objavljeni volilni imeniki za volitve v zvezni parlament. V Avstraliji Imajo volilno pravico vsi odrasli, moški in ženske, izvzemši slaboumne, zločince in prostitutke. Iz imenikov se razvidi, da imajo od 1,700.000 volilcev ženske 50.000 glasov, kakor moški. Država Viktorija ima 289.000 volilcev in 296.000 volilk. Vendar pa doiedaj kandidira za senatorsko mesto samo ena kandidatinja.
Rekaj izkušenj v industriji glede na nate politično in gospodarska življenje.
(Dalje.)
a). Od 1. januvarija do 30. sept 1903. se je uvozilo v Avstro-Ogrsko j
Les za kurjavo vseh vrat, prob-kovina itd. 379.019 me v provborieni vrednosti K 454.818 j
Beke; 3941 roe v prov. vrednosti K 89461;
Les za razne i z do Ik o, surov, trd, okrogel, 77410 me v prov, vrednosti K L70.935?
Les za razne izdelke, surov, mehek, okrogel 602.144 me v prov. vrednosti K 1324.717;
Les za razne izdelke, obsekan, trd, 18.397 me v prov. vrednosti K 78.187?
Les za razne izielke, obsekan, mehek, 154.596 me t prov. vrednosti K 664.783;
Doge za sode 78602me v provizo-riCni vrednosti K 943.224;
Pragovi za železnice 54.352 me v prov. vrednosti K 168.491;
Les za žage, trd, brez obklad 58.825 me v prov. vrednosti K 362.950;
Les za žage, mehek, brez obklad, 332.197 me v prov. vrednosti K 1,362.008.
Ker se nisem oziral na uvoz protja, probkov in izvenevropskega lesa za razno delo radi majhnih kvantitet in radi majhnega interesa, se stavijo množine celega uvoza nekoliko višje, istotako vrednosti.
Skupni uvoz je znaSal torej 1,852.337 me v vrednosti K 3,522.597, pri Čemur je omeniti, da uvoz izkazuje rastočo tendenco, in sicer proti jednaki dobi lanskega leta za K 556,248.
Kako stojijo sedaj te uvožene množine v posameznem proti sebi in kako k posameznim deželam, iz katerih so prišle P
Poglejmo na pr. beko s 3941 me v vrednosti K 89.461. Od te množine je prišlo 858 me iz NemCije, 1499 iz Italije, 646 iz Rusije, 938 iz Rumunije. Vidimo torej, da izhaja vaCji del iz Italije, ki je najbližja nam Primorcem. Vpraša se, ali bi se ne dala ta iz Italije dosla množina zmanjšati!
Ob bregovih Križkega potoka in Lokav-šCeka je mnogo stotin sežnjev neobdelanega sterilnega grušCnega zemljišča, kjer bi beka ne le dobro vspevaia in prinašala financijelno korist, raarveC bi tudi vstavila pustošenje hudournikov in rek. Ker je navedena vrednost gorenjih množin beke s 89.461 K, bi znaSal me beke približno 22 K. Vprašam [vsakega razsodnika, ali bi ne bilo vredno truda, da se gorenja sterilna tla bolje izkoristijo!
Sadi naj se beka na racionelen naCin, pa vspeh gotovo ne izostane. Onim pa, ki letajo v posesti gori imenovano zemljišče ter onim, ki se hoCejo baviti z cltsadi beke, priporočam svojega prijatelja c. kr. strok, šole ravnatelja Ribi-ja v Marijanu (Gorica, Gledališka ulica); on da gotovo rad pojasnita glede sajenja beke. G. Ribi ima velike zasluge za pletenje košev in za sajoTiie beke. (Konec pride.)
Svila za bhtze meter. Zadnja8 novost!
Frcnko iacarine prosto na dom. Bogata vzorna zbirka z cbr«tno poŠto. Tovarna STjle HeBneberg t Cflrlhi.                  6
Anton Potatzky v Gorici.
"Sa wg« Baitelja ».
TB60V1NA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kspevalliee »Iraherlkeia jii irakana blaga ter tkanin, are]« '¦ ¦"*¦
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce to popgiiite.
Najboljfie Sivanke za Šivalne stroje.
POTREBŠČINE
ga krojait in tevljarje.
Hvetinjiee. — Božnl venel. — M**iie knjl*!«e.
lišna obuvala za vse letne Saše.
Posebnost:
SB»mazazBlwjiwltrawii»«ilii.
Najbolje oBkrbliena zaloga za kramierje, krofinjarjo, prodajalce pejmiho s in trgih ter na deželi.   2    3o -8
Gorica  -*•&-   Gorica
KttmaličtiB zdraviSCe.
HOtel Sudbaim
na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica.
Anton Pečenko
Vrtna uuca 8 — GORICA — Via Giardino 8
Istsrskih
pr Ista« bala     jfcj».*»    krlsUbptel*
In trm vira
izvlp«vakll»,
farlMsklb,
DoeUvrija na dom in razpotja po iulezniai na vse kraje avstro - ogerske monarhije * sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi nzoree.
r^arol J)rašciK.
pekovski mojster in  eladčičar v Gorici na Komu št. 8.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naroČila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah.
Gostilna
„ppi Žagarju"
tik trn putajc la Blatili, toči vedro naravna domača bela i« 6ri» vita.                 i
Kuhinja je preskrbljena vedno z i gorkimi in mrzlimi jedili. Cene zmerne.
Priporoča  se  svojim  rojakom  iz mesta in z dežele za obilen obisk.         j
Velik zabaven večer
P. Sonnberger.
V soboto 81. !n nedeljo 82. novembra
v hotelu „pri zlafei Jelenu".
ZaCetek ob S. uri zvečer. — Vstopnina 60 vin. — Več se izve po plakatih.
Kunerol
zajamčeno čista rastlinska mast
iz  oreha  kokos.
Nadomešča maslo in svinjsko mast. — Izvrstno služi ter je dolgo vzdržljiva. - Dobiva se v vseh boljših prodajalnieah z
Doslej je izšlo u zalogi »Goriške tiskarne (i. Gabršček"
u fioricl 7 knjig „0enca slouansMh povesti)4*
B B
I. knjiga: 1. Figura. —2. Iz križarskih bojev
na Poljskem. — 3. SlepČovodja. — 4. Slika iz gladnih let. — 5. Slovaške sličice. — 6. Ada. 7. Očenaš. — 8. Sovražnik. — Cena . . ....... .K !•—
II.  knjiga: 1. Mati in sin. — 2. Vsakdanji
dogodki. — 3. Ded Liben. — 4. Sanjarije in resničnost — 5. Na brodu. — 6. Zlati j a, vojaška nevesta. — 7. Žywila ali moč domovinske ljubezni. ~ S. Črnogorski stotnik. — 9. Odrtnik. --_ 10. O Hiljakih. - Cena 7 7"".'kT—
III.  knjiga: 1. »Prokleti ste...!.— 2. »Kadar
pridem z vojne !c — 4. Pomladni mraz*.
— 5. Slike, — 6. »Narodne pripovedke«. Cena.............K 1*20
IV.  knjiga: 1. Rusinja. — 2. Prve rože. —
3. Mata igra. — 4. Stara pestunja. — a. MaSčeval se je. — 6 Jetnikov! otroei. Cena.......K HO
V.  knjiga: 1. Lux in  tenebris lucet.        2.
Mo5 ljubezni. — d. Že zopet. 4. Glasovi iz groba. — 5, Noč v gozdu. 6. Izdajalec. — 7. Gozd 8umi. — H. Dva huzarja. — Cena . .  .  ,' . K 1*20
VI.  knjiga: 1. Črtice z ogljem. — 2, Ta tretja.
—  3. Poroka po pomoti. — Cer a K 1*20
VII.  knjiga: 1. Bolnik. - 2. Dež. -* 3. Svetla prikazen — 4. Pripovedka o ošabnem Ageju. — 5. Stari oče Zahar. — 6. Go-rolomov. — 7. StraSna osveta. — 8. Dva sina. — 9. Zakaj ? — Cena K t-20
«Vrline slov. povostij« prinaSa prevoda iz nižčino, poljščin'-, čt&tfn«1, Hlova&čiiH* in hrtw-hrvafiuino. ¦-- Izhaja v nedoloSunih rokih.
Kdor nniofl po pojil, na) piidene 10 uln. ta poiinlno.
ew   Pošilja se Jedlno po povzetju ali naprej poslanim zneskom.   -aai
no zahfeoanje pošiljamo «nlk nflJe knjlžecne zaloge.
Odlikovana krojaška delavnica
Ant. Krušič  |
»ftriel, tebIHft Jnfp »erti 26. i
Salon prodan
Priporoča so slajšemu občinstvu v mesta in na deželi. Ima bogato zalogo vsakovrstnega blaga za vse letne čase in vsak stan. Gotove obleke lastnega izdelka kakor tudi površne suknje itd. Gene zmerne. — Ravnokar mi je dospelo sveže raznovrstno blago za nastopno jesensko in zimsko sezono. Izdelke iz lastnega blaga jamčim! Ob jednem naznanjam slavn. občinstvu, da sem preselil svojo krojaško deteraico in prodajalnico v ravno isto ulico pod Štev. 33 t. j. nasproti dosedanjim mojim prostorom in nasproti novemu stavbišču »Trgovskega doma*.
Kerševani & Čuk
v Gorici
v ulici Riva Castello štev. 4 (konec Raštelja.) Priporočata slavn. občinstvu  iz mesta in   z  dežele
svojo mehanično delavnico, zalogo šivalnih sirojev in dvokolas Iz tovarna „Puch" ter drugih sistemov. Sprejemava vsako popravo in rekonsiru-iranje bodisi šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov.
Vsako popravo, šivalni stroj aH dvokolo I jamčiva.                                                          [
Z ozirom.na najino dolgoletno  sftisnjo, S | zagotavljava, da so izdelki najine zaloge najbolje vrste in trpežni, ter izvršujeva   vsako popravo bodisi šivalnih strojev ali dvokoles točno in dovršeno.
Pogojujeta tudt dvokolesa.
Vsega zdravilstva
Doktor Anton Brecelj-
= Ordinuje =====
v Gorici, Gosposka ulica št, 15. IL nadstr.
(nasproti „Trom Kronam")
od 8. do 10. predpoldne in od 2. do 4. popoldne.
Priporoča se zlesti v slučajih otroškiti bolezni.
Naznanilo preselitve.
i         Podpisani naznanja slavnemu ob-
činsivu iz mesta in z dežele, da je
preselil svojo gostilno
I         iz Gosposke ulice št. 19
v ulico Municipio št 9.
Svojim rojakom se toplo priporoča ndaui
Fric Šimenc,
gostilničar.
Veliki požar!
zamore se lahko in naglo pogasiti samo s
Smekalovimi = = brizgalnicami
nove sestave, koje od desne in leve strani vodo vlečojo in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnice nepotrebno!
R. A.8mekal
Zagreb,
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalkin gospodarskih strojev.
I ! 129 odlikovanj
Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo
prodajalnico jestvin.
V* zalogi ima kave vseh vrst^ različne moke iz Majdlčevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropino*ec, lini rum, različna vina, gonižice (Senf), CirH-Metcciovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po   mernik cenah.
Naznanjam,  da imam  odslej v prodaji dober vinski Špirit za žgati ter lahko postrežem svojim cenj. odjemalcem s prav zmernimi cenami. Z odličnim spoštovanjem
Josip Kutin,
trgovec r SemealSki allel it. 1 v lastni hiši  kjer je 9Trgovska obrtna zadruga«
Zahtevajte
moj ilustrovani cenik z več kakor 500 podobami od ar, zlatih, srebrnik In mmiktličnlh predmetov, katerega pošilja mtoij in peiUlie preste
Hanns Konrad,
tvornica  ur   in   ekaportna   bi5a Kast M. 848. — (Čeiko).
,Goriška Tiskarna" A. GabrŠček
v Gorici
......      priporoča sledeče zvezKe   =
TALIJ E:
I. zvezek: Pri puičavniku. Veseloigra v enem dejanju. — (4 možke, 3 ženske osebe.) II.     «     : Bratranec. Burka v enem dejanju. — (2 m ozki, 3 ženske osebe.)
III.     « : Starintrlca. Veseloigra v enem dejanju. — (3 možke, 4 ženske osebe.)
IV.     « : MeoVad snubač. Veseloigra v enem dejanju. — (3 molke, 1 ženska oseba.)
V. » : Doktor Hribar. Veseloigra v enem dejanju. — (5 možkih, 3 ženske osebe.)
VI.     « : Dobrodošli! Kdaj pojdete doma? Veselo igra v enem dejanju. — (2 mofcki, 2 ženski osebi)
VII.     «    : Putifart-a. Burka v enem dejanju. — (3 možke, 2 ženski osebi.)
VIII.   « : Čitalnica pri branjevkl. Burka v enem I                      dejanju. — (2 možki, § ženskih I                       oseb.)
j IX. zvezek: Idealna tašča. Veseloigra v enem de-J                      janju. — (1 možka, 3 ženske osebe.)
| j X. « : Eno aro doktor. Burka v enem de-I                      janju. —(6 možkih, 3 ženske osebe.)
i   XI,    <     : Dve tašči. Veseloigra v enem aejanju.
11                      — (4 možke, 8 ženske osebe.)
J j XII.    «     : Mesalina. Veseloigra y enem dejanju.
Ij                      — (3 možke, 3 ženske osebe.)
11   Vsak posamezen zvezek stane 40 vin., 11                    po pošti 5 vin. več.
J. Zomik   Gorica, Gosposka ulica itev. 7.
Priporoča toplo sorojakom svojo zalogo modnega blaga:
Za gospode:
Raznovrstno belo in barvano
perilo najbolje vrste, jopice
za hribolazce, kolesarje, veslarje;
-•^•4^^Bo^sti,o»rainic1 .-.«,, ^ ovratnikov, zapestnic, nogavic, • rokavic, JilaCnikov, čepic,
¦    Čevljev, dežnikov itd.
Za i Krasne okraske za obleke, trakove, svile zadnje novosti za bluse, pajčolane, pasove, predpasnike, rokavice, nogavici,'"" '-*• dežnike, solnčnike, blnze, Čevlje, vse potrebščine za obleke, kakor: podloge, sukanec, svilo, gumbe, vezenja, zaponke itd.
Opozarja
precastite-dame, na. svojo veltko zalogo obCe priznano najboljih m o dere e v vsake cene.
Za birmance                                        Za slavnostl
in otroke: rokavice, nogavice,                    in druge veselice; vsakovrstne
pajčolane vsake vrste, obleke,                    narodne trakove, kojiro preskrbi
Cepiče, razno perilo.                                 na zahtevo vsakovrstne napise.
¦reH'     Cene brez vsake konkurence.   *^M|
Ranjenja
vsak«' vrste naj se skrbno varuje pred vsako nesnag kor vs>l«>tl le vsaka majhna ranitev lahko nastlane velika, težko ozdravljiva rana Že 40 let je odkar »e imenuje merilno mazilo, prasko iommčm m«xi'a priznano kot zanesljivo obvezno sredstvo. To mazilo varuje rane. olajSuje vm!ja in lu>le'ine, hladi in pospešuje pelenje in zdravljenje.
Br%T     Razpoill|a ee vsek dan.
Preti na* rej pjulanem zne-ku K .VI6 se poiuja «/, ikaUjic ali K 3*3« *lf Sk., ali K 4GO *;i »k, s Ii K 4'W> % tk, franko na vse postaje avslro-
aiTHSko    monaihije.             "" '    ''"           i_   ".....*             "             "
varstveno znamko.
Vsi   doli  omot« I um j o   postavno   deponirano
Glavna zaloga
B. Fragner, c. kr. dvorni založnik, lekarna „Pri Ornim orlu"
Prage, Mele štrena, ne voglu Spornerove ulice o. 203.
Zalog« t lekarnah Avstro-Ofrerske. — V Gorici v lekarnah   OrlstofoIoUI, tiliubich, Pontonl In Utrone H.                                                                                                                  ž
»Trgovski dom" v Gorici.
Stanovanja in trgovine v najem.
V  novem »Trgovskem domu podpisano zadrugo, ki bo stal poleg ljudskega vrta v okras mesta in ponof. narodu, je Žo naprej oddana veČina prostorov. — Na razpolago je k še nekaj stanovanj in ena ali dve trgovini. — Vsi prostori bodo imeli po zimi toploto iz osrednje kurjave, torej brez pečij. Stanovanja bodo urejena z vsem modernim konfortom. — Načrti so ponudnikom na razpolago v zadružni pisarni.
V  Gorici, 2s. okt. 1903.
Nacelstvo. Jrgovsko-obrtne zadruge".
Vsestransko   pozornost
.'. -.:—  vzbuja              ,.„
= Izvanredno velika zaloga =
izijotovljenih oblek ZZT*
vseh stanov v trgovini                             —
J. MEDVED
Gorica, Corso Verdi-jeva ulica štev. 38. Solidno blago.                          Kroj dunajski.
¦W"   Cene nizke in stalne.   -^tl Za naročilo  obleke zadostuje prsni  obseg. Naročila se odpošiljajo s prvo poŠto.
laHttra Mtmk*: SIDRO.
LHURENT. CARICI CORNS.
ii RioMarJm Ukani« v Pragi pripoznano kot Izvrstno bol ublalojooe mazilo; za ceno 80 h, kron 1-40 in S kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošne priljubljeno domače sira-rllso sredstvo vedno le v orlf. steklenicah s naio zastitno znamko s »SIDROM« namreč, iz RIGHTEHCKVE lekarne in vzame kot originalni ii&elek le tako steklenico, ki je previdena a to taMtao znamko.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejftih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjSujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih !ct pravico do dividende.
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Rezerval faadi: 25,000.000 K. bgriacaa« •alktrfalae la kapltallje: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
* vsoskvzl Mmv*mmka-mmr»šma upravo.
Vat pojasnila daje:
Gonoralni zastopv LJubljani, čegar pisarne so Y ltstasj bančcej hiši
Gospodskih ulicah štev. 122.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih j cenah. Škode cenjujo takoj in naj-kulantneje. Oživa najboljši slove«,! koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička Izdatne
podpore v narodne in občnokoristne
namene.
v Gorici, na TraVtiiHu  štev. 5.
Edina  civilna,  vojaška in   uradniška krojačnica I. vrste.
Velika zaloga vsake vrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih to varen, gotovih oblek, perila vsake vrste, vso pripravo za vojaški stan, nepremočljive haveloke in sobne Sa-keje. Posebno priporočani ravnodošle površne obleke za dame in obleke za dečke zadnje mode.
Se priporočam slavnemu občinstvu iz mesta in z dežele.
Cene brez vsake konkurence.
seje otvorila ter je preskrbljena z blagom za sedanji letni čas z veliko
izbero možkega sukna.
Vse se prodaja po lastnih cenah!
Trgovina z manufakturnim blagom
scomiNJt
Za Stolno cerkvijo štev, 13
aparati za krojiti obleke
C. kr.
priviligirani
»o«* Mizarska zadruga **
v Gorici - Solkanu
vpisana zadruga ž omejenim jamstvom
tovarna s strojcvnfni obratom na parno in rodno silo
naznanja, da izdeluje
najrazličnejša pohištva
vseh slogov
: ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela.
Podružnica v Trstu Via d! Piazsea vecchia 1. Zastopstvo v Spljetu tor Orljontu.
Cene zmerne, delo lično in solidno.
Največje naj sta reje parobrodno
društvo ¦;-na
Njega
parobrodje
obsega
:?    280
- velikanskih "-    parni kov.
(v)^\meriko a^iiim,6i^
V__^/direkrna.nsjhitrej^aprekomorska vožnja z brzopamiki
iz Hamburga v Novi York ali pa vHalifax.
" K^trplcičria vsakovrstna pojasnila daje cd visoHe vlacte potrjeni zastopnik; Hamburg-Amerika Linie
Fr. Seunig v Ljubljani
L      Dunaiskc*a-ceMoL>iv Ji f/;kq-veiikr, menice ališrange.j
Christofle & C.^
c. in kr. dvorni založniki
inni                                                                                                        «•¦»¦
Heinricnhof Dunaj I. Opera Rtngr 5.
Težko posrebrnjeno
namizno orodje In poiodje vsoh vrst
(žliee, vilice, noži itd.)
Pripoznani najboljši izdelki izredne irpežnosti.
Največja izbira najlepših modelov.
|Mr* Ilustrovan cenik na zahtevanje. -W| Vsi Christoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno  znamko in ime Christofle.
Prva kranjska z vodno silo na turbino delujoča
tovarna stolov Fran Svigrelj
.  na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko
priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini, imete-Ijem in predstojnikom zavodov in šol, krčmarjem in kavarnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd.
natančno in trpežno Izdelane
stole, foteUa, vrtne stole, gugalntke, naslonjače itd. Itd.
Blago je izdelano iz trdega, izbranega lesa, poljubno
Ukano ali v naravni barvi imitirano. Največja izbira stolov, naslonjačev in
gugalnikov Iz trstovlne. Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga
in cene, zastonj in franko. Naročevalcem na debelo se dovoli znaten popust.
denar, ako um n
Pojasnilo!
Večkrat pohvaljen« uro Ankor Kemontolr 8'sk'm RotiJcouf iz - iklja, kupuje že dolgo let večina mojih odjemelrer, p'«cbno poljedelci, uradniki, žandarirc-riji-ki, linančni n železniški uslužbenci ter »o ž njimi popolnoma »idovo'jnl. Razpošiljam »vojn ure pristno amerikanskega sistem:)
Direktno    I    Roskopf Patent
razposlana     Anker-Renioiit.
gld. ^2 50       I       it, 99
(kol službena ura vstga priporočila vredna) z ('ijiiijli-nmo tablico s Ste ilkarni ter s fino polil ir nim iti .dobro zapirajoči«, p* krovom, s pozlačenimi kazale5, ločno regulirana, teče 'Mi m, 3-lelno pismeno jamstvo, d-rrklno razposlana na privatno odjemalce,; f komad g Id. 2 60; 3 kom. gld. 7; O kom gld 13-50. Poleg verižic« k niklja z lepim kompa-tovim privezkom vsak komad 30 kr. Itazpofiiljim proti pr vzelju ali naprej poslanim zneskom ter vrnem prav ne deluje, — Bolj solldnogi trgovskega ravna J4 ne more nlkdo zahtevati.
IIAINNS
KONRAD
Prva tovarna   z urami   -    Most   (Brox)  šlev,   8t7 (Čeiko)
C, kr. zaprisežen ttodnijskt trenPec. M »ja lvrdk-i je bila odlikovana h c. kr avalr. državnim orlom, z zlatimi in srebrnimi razstavnimi kolajnami ter z več nc^o 10.000 priznahiuii pismi, doSlih s celega »vmtm. Moja tvrdka jo kot izvozna tvrdka v tej .stroki neprekosljva, nijvočja in najslareja ter izvaža v vse delo sveta. Ustanovljena I. 1887. Ilustroviiii cenik ur, zla« tega In srebrnega blaga se razpošilja na zal tero zastonj   u franko.
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim Jamstvom.
Nadolstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne "28. nov. 1902. tako:
Hranilno vlogo se obrestujejo po 4", %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Rentnidavek plačuje posojilnica sama.
Posojila: na vknjižbe po •">',%, na varščino ali zastavo $%, na menice 6%, s l/i% uradnino. Glavni deleži koncem leta 5% V
Stan)« 31. dec. 1902. (v kronah): Članov 1853 z deleži K = 129.026. — Hranilne vloge 1,479.006 70. Posojila 1,443.030 10 — Vrednost hi§ 142.643 (v resnici so vredne več). Rs ser v ni zalog 68,05090.
Za bolne na želodcu!
Vsakemu, kateri si je pokvaril želodec, bodisi da se je prehladu* ali prenapolnil želodec,
i jedel slabo napravljena, neprebavljiva, pregorka ali prefhrzla jedila, ali sploh neredno živel,
tako da trpi na gorečici, želodčnem krču, fiicaitju želodca, talkam prenavljanju
ali zeslizenju, bodi priporočeno dobro in izvrsino  domače zdravilo,   katero je že mnogo
let v rabi.   To zdravilo je
Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino.
Ulrieh-ovo zeliično vino je napravljeno iz pristnega vina in izvrstnih zdravečih zelišč, krepi in oživlja želodec, ozdravi vse želodečne bolezni in pospešuje obnovjjenje sveže krvi.
Ako se rabi zeliščno vino pravočasno, se vse želodčne bolezni skoraj takoi ozdravijo. Ne sme se toraj obotavljali in se mora že pri glavobolu, riganju, daiavicl (zgaga), napenjanju, bljuvanju takoj rabiti. Večkrat izginejo vse te boleznij, ako človek parkrat pije omenjeno zeliščno vino.
Ako se človeku zapeka in ne more na potrebo, čuti nekako tesnobo, klanja (rnadron), areno utripanja, brezeenost, kakor tudi zasedanje  krvi v jetrih,  vranici  in vralnici  I {hemoroidi). Zeliščno vino ozdravi vse to hitro, odpravi  neprebavljivosl  in   odstrani  iz želodca in črev vse nepotrebne in nerabjjiv^ o"—*5
Medloot, hledost pomanjkanje krvi in vbkM^^]^& \
krvi in bolnih jeter.   Ako se nima apetita  oslabi,  a glavobol in noči  prebite  brez spanja  I upbvajo tako nanj, da začne  hirati.   Zeliščno vino  pom.ga zopet,  okrepivši  životno moč. ZehSčno vino pospefuje apetit, prebavo in reditvo, pospeši delovanje krvi, pomiri razdražene živce in obudi veselje do življenja-  Vse to dokazujejo mno^e zahvale in pripoznanja.
Zeliščno  vino  se  dobi v steklenicah po  gld. 150 in 2-- -   v lekarnah v Gorici, Kor-
m»nu, Ajelu, Camplungu, Gradežu, Romansu, Fiumičelu,  Gradižču  ob Soči,  Ronkab,  Ogleju,
Tržiču, Kanalu, V;dmu, Palmanovi, Tolminu. Idriji, Ajdovščini, Sežani,  Vipavi,   Portograaru
Irstii itd. kakor tudi po vseh lekarnah avstro-ogetske monarhije in bližnjih deželah. Lekarna
i  G. Cnstofolelti v Gori« poSilja tri in več steklenic zeliščnega vina  po originalnih   cenah po  I
|  vsi Avstriji.                                                                                                                            'I
r* Opominja se na različne ponaredke! ~WIM
Zahteva naj se izrecno
Hubert UUrieh-ovo zeliščno vino.
_ Ooje zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ono obstoji iz: Malaga vina 450,0, vinskega špirita 100,0, glicerine 100,0, rudečega vina 240,0, soka jerebikovih jagod 150.0, črešnjevega soka mane 30,0, kopreea, janeža, belenine korenike, anicrikanske korcnike, korenike svišča m kolmeža 10,0. Vse te dele naj se zmešal
Hranilne vloge se sprejemajo od vssaogar.
Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nedosegljive kapljice sv. Marka so vporabljajo ?.a ho- j tranjo in zunanjo rabo. Posebno odstranjujejo trganje po kosteh, negah in ' rokah ter ozdravijo vs?k glavobol. Delujejo blagodejno pri boleznih v želodcu, ublažujejo katar, umirujejo blevanje in lajšajo naduho. Pospešujejo prebav- | Ijanje, Čistijo kri in ereva. Odvajajo velike in male gliste in vse bolezni J prov2ročene od glist. Delujejo izvrstno preti hripavcsti, zdravijo vse bolezni j na jetrah, »koliko" in  trganje v želodcu.   Odstranijo  vsako   mrzl*co   in   vse j
' bolezni izvirajoče iz mrzlice. Najbolje   sredstvo   proti   maternici  in  madronu. ' Te kapljice ne smejo nianikati v* nobeni mestni in kmečki hiši,   "*WfM           *
t Dobiva se samo v mestni lekarni v Fagrebu. N^roMn naj se na?io«l;a:
Mestna lekarna. Zagreb. Markov trg štev. 39 •
v bližini cerkve sv. Marka.
U.-nar naj s-e poailia naprej, dru5Ja7e se poSljc ' j-o | ov.-etju. Manje kot jedon ducat  (12  stekl^ničic) se ue pošilja.
Cena je bledeča franko na vsako pollo:             (
t duc-t {1-2 s!nk.) i K;   2   ducrt (24 stekl.)
8 K;  3 duc.it (S6 steklen.) U K; 4 ducata
(48 steklen.) 14  K  60 un.:  5   duetov (tM)
steklen.) 17 K,
Na   raz.olago  je  tisoče  in titoie priznnlnih pisnn,  ki ?e ne morejo vsa priobčiti,
, zato navedemo samo imena nekaterih pg., kateri so s posebnim v>pehom uporabljali kapljice
i sv. Marka ter popolnou a ozdravili:   Ivan   Baretinčič,   učitelj;   J. nko  KiSur,  kr. nadgoz lar;
I Štefan Ba iič, žrpnik ; Ilya Mamic, ojianknr; Zofija Vuki-lič. šivilj   , Josip Seljanovič, kmet; itd.
Ust:novljena 1.1360    Mestna lekarna, Zagreb,    Ustanovljena 1.1360.
Markov trg, štev. 39 v nižini cerkve sv. Marka.
i!