1' 
! u ', ) / .,- ,-•/ 
r 
v 
s 
S 1 1 
1 1 
1 
L 
LE ·195 
v 
STE 
V s e b i n a i 
1) Kratko poročilo o občnem zboru društva /Brfffach Gvido/ 
2) Pereči problemi pri izmeri Ljubljane /Krča Ivan/ 
3) Nekaj problemov iz l:atastrske službe /Hegally Har:Ljan/ 
4) Formiranje komisij 
5) Poročilo o ustanovnem občnem zboru ljubljanske podružnice 
/ing.Zubalič Janko/ 
podružnice /Sketa Milena/ 6) 
7) 
8) 
9) 
lo) 
11) 
12) 
13)' 
Zapisnik o občnem zboru mariborske 
.Izmera Ljubljane /Seifert Mano/ 
O fotogr,arnetri,ii v gozdarstvu /Ing.Antauer Oton/ 
O točnosti fotogrametrije /Ing.Golorej Ivan/ 
Dva jubileJa /Armič Leopold/ 
Seznam diplomiranih inženirjev v letu 1957 
Seznam diplomiranih geometrov v letu 1957 
Obvestila. 
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ 
I z v l e č e k 
iz zapisn~ka občnega zbora Društva geodetskih inženirjev in geometrov LHS 
v Ljubl,jani, v prirodoslovni predavalnici Dni verze 
dne 21,februarja 1~58. 
Dosedanji predsednik tov. Klarič Matija j~ ob 9,30 uri otvbril občni zbor. 
Od zunanjih gostov je bil prisoten $amo sekretar Zveze I.T~LRS tov.ing.Tor-
kar Janko. 
V delovno predsedstvo so bili izvoljeni: tov.Senčar Jože kot predsednik, 
Klarič latija, Naprudnik ing.Milan, Rudl ing.Franjo in Lavrenčič Vlado. Za-
pisnikar je bil tov.Br~fach Gvido, overovatelja zapisnika patov.Dvorak Ra-
do in Eleršek .Jože, Verifikacijsko komisijo sta tvorila ing.Golorej Ivan in 
ing.Naprudnik Milan. 
Pozdravna pisma so poslali: tov.Košir Anton, zaradi bolezni odsotni častni 
član tov.ing.Novak Leo, Savez geod.inž.in geometrov FNRJ 1 Društva g.i.g. 
Srbije, Bosne in Hercegovine, drne gor~ in Makedonije. 
Sprejet je bil predlog~ naj bi čitali samo poročilo tov. Klaričai čeprav s0 
vsa poročila tiskana v Vestniku. 
V razpravi na t6 poročilo so blle iznesene sled~če misli: 
Iz poročila dosedanjega predsednika ni bila razvidna dejavnost društ~a, ker 
se 2/3 poročila nanaša na snov za katero je tov.Klarič zadolžen po upravni 
liniji. Ne drž~L trditev oni.h:, ki so graj2,li netočnost aerofotogrametrije. To 
so preizkusili v Beogradu, pa tudi mi smo lahko ugotovili, da se točnost 
aerofotogrametrije lahko.kosa s precizno tahimetrijo ali celo z ortogonalno 
metodo. Očitana j~ bila tudi nerentabilnost, v resnici pa je 40% cenejša in 
dvakrat hitrej~a (v inozemstvu). Mednarodno normo sme letos dosegli 98%. 
Merimo pa na premajhnih površinah. 
Geodetskemu zavodu v Ljubljani Ge oči taja p:cevi,soke cene storitev. To bo 
preiskal Geodetski strokovni svet, de se pa že govci~i o cenah, je računanje 
čistega doncisa stalo mnogo več in ni prineslo nikakih rezultatov. Glede sto 
rilnosti lahko rečemo, da so naše norme višje kot predvojne, če te reducira 
mo na 8-urno delo. Pri nas je drugačna kategorizacija in tu je vzrok vsemu 
nesoglaGju, Nepravilno je· očitati našemu slovenskemu operativcu manjšo sto-
rilnost ko vemo, da v vse~ strokah prednjačimo pted ostalimi republikami. 
Poročilo je mornlni ud~rec za na~o operativo. Uspeh moramo ocenjevati po 
sledečem merilu: 6o9j 11orme je slEtb uspeh, 80% je dober uspeh, 100% je prav 
dober, 12c% jo cdli5en, 140% pa je izred8rt uspeh. Z boljšo organizacijo bi 
se dalo dvigniti storilnost. Kvaliteta naših načrtov pa je vedno boljša, 
kar je ~udi 11apeh. S conami smo bj_li vodno navzkriž z ostalimi republikami, 
z.aks,,j -cr.1a do'oiv-:,,,jo dotacije, mi pr. moramo sami kupo-;rati instrumentarij in 
os~sle pripG~~ci~e. · 
Izre6en j0 biJ. tudi poillielek glade norm s~loh. Norma in kvaliteta del sta v 
- 2 -
zavisnosti. Normira se lahko mehanično delo ne pa geodetsko kot umsko. delo. 
Tov.Klarič je zavrnil očitke češ, da so podatki točni in se je hotelo v Be-· .. 
og!'adu samo spra-,fi ti stvari v. re9-, da se ne bi, dela·l6 .anarhično. Geodetska 
uprava kot n~ročnik del mora voditi. računa o izdatkih za ta dela. Fotograme 
trija mora biti kOnkurenčna:klasični metodi. Glede stotiln~sti nismo napra-
vili dovolj. Ust var jamo svoje norme, da zabrišemo 'sled naši storilnosti.· Te 
ren je isti kakor na jugu, samo kriterij je nekoliko milejši kot pri nas. 
Pri Geodetskem zavodu v,,Ljublja'ni se je kategoriziralo v pisarni ,kar je ne-
strokovno delo. Tudi n~·morem~,verjeti vsem delovnim poročilom,'ker ne ~ara 
mo zagovarjati lenobe nekaterih. Glede novih metod dela naj dajo nekaj od 
sebe instituti. Manjka nam organizacija znanstvene dejavnosti, raziskave itd 
Na slabo storilnost vplivajo še objektivni vzroki (zamejičenje, nagrajeva-
nje delovne sile, oprema, metode dela itd). Potrebni so nam enotni predpisi 
in plačilni sistem. Tekmujmo z drugimi republik~mi. 
Nekateri čl~ni- uslužbenci katastrskih uradov so zahtevali prekinitev te 
razprave, nakar so bili sprejeti za reševanje teh problemov sklepi, ki·bodo 
· objavljeri v drugi številki .Vestnika •. 
Drugi del naše dejavnosti je kataster. O tem ni bilo nikjer govora, niti na 
kongresu v Ohridu ne. Vsa jeza glede slabih podatkov v katastru pade nage-
ometra - katastralca, čeprav ni on kot tehnik prav nič,.kriv $a katastrske 
podatke. Geodetska stroka izgublja na ugledu zaradi raznih 'eksperimentov. 
Tako je izračun čistega dohodka za Ljubljan~~i okraj znesel 15 miljonov di-
narjev, za republiko 7o miljonov, v zveznem merilu pa 1/2 miljarde. Za to 
niso krivi geometri, niti geodetska stroka. 
Navedenih je bilo nekaj problemov· z raznih področij. Izmera Ljubljane se iz-
vršuje, i organizacija dela ni pravilna. Delo obsega 8 katastrskih občin 
(2900 ha), finančna sredstva daje okraj~i ljudski odbor, delo pa izvajajo 3 
ustanove·. Do sedaj ni izvršena še nobena katastrska občina. 
Razprava 'o ,.katastrski službi, izračunu katastrskega dohodka in ažu'rnosti iz 
peljav:e spremem'b v katastrskem elaboratu, je v posebni prilogi, ki jo je se-
stavil tov.Krča in tov.Regaliy. Glede na izvajanja prej imenovanih tovarišev 
je bil.o sk].enjeno predložiti Geodetski upravi sledeče predloge, katere bo 
formulirala komisija za sklepe: . , .• 
a) čas 'izpeljave s·prememb v katastru je treba .skrajšati, 
b) vqdstvo katastrskih uradov v območju enega okraj~, 
ci) kampanjska dela {i~račun dohodka) naj bi. obravnavalo društvo,· 
d) akordna dela v kata~tru (prepisi itd), 
.e) ize:p.ačenje cen i<zrednih del v katastru, 
f.)' pl,ačevanje geometrskih storitev v uradnem času po naročniku. 
N~~aj :~ela katastrskih geometrov bi lahko prev~eli civilni geome~ri. 
Nato je podal svoje poročilo nadzorni odbor in predlagal r·azrešnico staremu 
odboru. Razrešnica je bil~ soglasno sprejeta. 
Občni· zbor' je bil prekinjene ob 12.uri in se je nadaljeval ob 14.uri. 
Na dnevnem rea.u je bil sprejem popravl,jenih Pravil društva. Prisotnim' čla­
nom je bilo razdeljenih Bo primerkov Pravil, v kater~ so vnesli nekaj po -
pravk, ki jih j'e sprejeil: občni. zbor. Pravila je sestavila komisija, sestav-
ljena na pl·enumu društva dne· 17. I .1958 (Eleršek Jože, Bri':lfach Gvido in Krča 
Ivan).~ Zatem je.bil ustanovni občni zbo~ podružnice društva za območje 
Ljubljane. O' tem se je vodil' poseben zapisnik, ki bo objavljen ob drugi pri 
liki. . . . 
Ob 15 . 50 se je ·nadaljeval zbor republ. odbora. · Prisotnih jt=J bilo 31 delegatov 
za izvolitev novega ~epubliškega odbora. Kandidacijsko komiiijo za fep.odbor 
so tvorili sledeči tovariši: Ravnik Ljubo, Krča Ivan, Zadnik Ljuban,Klemen 
Vinko, Zupančič Danijel in Friddu Oton. Volilno komisijo pa so tvo~ili: Vod-
nik Hinko, Grča Andrej ter Jenko ing,Marijan. 
Medtem ko je kandidacijska komisija sestavljala listo republ.odbora, se je 
nad~lj~vala razpraia~ V Ohridu je bilo govora o katastrski gospodarski kar-
ti v merilu'l ·: 5000 oziroma 1 : lo.ooo. V Sloveniji imamo razne pregledne 
karte posameznih ustanov in strok ter nismo po vojni na tem področju riič na-
- 3 ..: 
predevali .• Okraj Ljubljana je začel s sistematičnim delom in je že gotovih 
kart za loo.ooo ha površine, a za 50.000 ha so v delu. Delo se opravlja~ 
soglasju z Ge6detsko upravo LRS. ~e take načrte izd~luj~ strokoinjak Bo več 
vredni kot če se v to mešajn razni nestrokovnjaki. V sklopu z Institutom qi 
lahko izdelali celotno delo~ tudi tisk. Delati moramo to, kat zahteva od 
nas gospodarstvo. Tov. Klarič sptašuje, kd6 naj izd,:iluje to karto, ker ka-
tastrskega osebja ni mogoče več obremenjevati z dodatnim delom~ Nekdo bomo 
ral to izvajati in nekdo plačati. 
Ker bi radi kaj vedeli o osnovanem geodetskem strokovnem svetu pojasni ing. 
Čuček, da je bil svei osnovan v cilju ureditve geodetskih osnov z vidika 
kartografske izmere in ne samo katastra~ blani sveta 'odločajo o denarju za 
taka dela. Svet del~ v raznih komisijah. Obravnava se detajlna izmera glede 
na ekonomski efekt. Slovenija je revna na podlogah za projektante, ker·pre-
več vse kanaliziramo v kataster. _ 
Sledi poročilo kandidatne komisije. Za predsednika sta kandidat11 tov.Steiner 
Oton in Jekl Stane. Na predlog tov.Zadnika se je glasovalo javno. Glasovali 
so naslenji delegati podružnic; 
L.iubljana: Ravnik Ljubo, Simunac Djuro, Krča Ivan Kržič Anton, Dvorak Rado, 
Eleršek Jože, Slokar Bojan, Bratkovič Franc, Znbalič ing.Janko, Osole Tatja-
na, Vrečar ing.Vinko, Svetik Peter, Bajda Franc, Golorej ing.Ivan, Vodnik 
Rinko, Klun Jože, Morano Emil, Zadnik Ljuban, Umek Jože, Seifert Mano, Štu-
par ing.Ivan in Menoinger·Avgust. · 
Maribor: Lavrenčič Vlado, Jecelj Stane, Fridau Oton in Plazovnik Lojze. 
Ce~E Naprudnik ing.Milan, Mrzel Franc, Klemen ing.Vinko. 
Kope~ __ :_ Pelc Zvone in Bratovž Maks. 
Za tov. Jekla je bilo 16 glasov, za tov.Steinerja pa 13 glasov. Tako je bil 
za predsednika rep.odbora društva izvoljen tov.Jekl Stane. 
Za tajnika je bil izvoljen tov.Brttfach Gvido, 
Ostala lista odbornikov je bila soglasno - nespremenjeno izvoljena. 
Člani odbora so: Steiner Oton (po sklepu odbora kot neizvoljeni kandidat za 
predsednika) Čuček ing,Ivan, Mirnik Marija, Golorej ing.Ivan, Klarič Matija 
Zadnik Ljuban in Eler~ek Jože. 
V nadzornem odboru so: Rudl ing. Franjo, Sl3nčar Jože, Tomšič ing. Mirko. 
Delegati za Zvezo I. T. LRS so i Zubalič ing. Janko, Ravnik Ljubo, Brtlfach Gvi-
do in Eleršek Jože. 
Delegati za Savez G·IG so: predsednik republ. odbora/ Jekl Stane/, predsedniki 
podružnic Ljubljana (Dvoiak Rado) in Celja (Naprudnik ing.Milan). 
V imenu novega rep.odbora se je zahvalil za zaupanje tov.Jekl Stane. Naloge 
društva niso nič manjše, čeprav prevzema razne naloge geodetski strokovni 
svet. Stroka naj se kolegijalno poveže in le tedaj bomo izkazovali U?pehe. 
Tov.Jekl prečita še predračun stroškov in prejemkov za leto 1958. Predračun 
je bil sprejet. 
Sledila je še razprava o raznih aktualnih problemih stroke kot n.pr. o po-
laganju strok.izpitov katastrskih referentov. Tov Klarič poziva geometre, 
da naj te referente poučijo o osnovnih pojmih geodezije, da bodo pri izpitu 
imeli več pojma o tem. Razpravljalo se je tudi o poenostavitvi polaganja 
strok.izpitov 1 kot je bilo govora na kongresu v Ohridu. Komisija se mora dr-
žati uredbe, vendar bo skušala upoštevati priporočila prisotnih. Praktični 
del izpita (na terenu). naj bi se izpustil in bomo o tem dali predlog Geodet-
ski upravi. Prav tako naj bi se dal predlog, da na izpitin za katastrske re-
ferente ne bi bilo geodezije kot predmeta. Ni jih treba obremenjevati s snov 
jo, ki jim nič ne koristi pri napredovanju. Vprašanje strokovnih izpitov naj 
bi obdelala komisija, sestavljena iz tovarišev: Senčar Jože, Regally Marjan, 
Zadnil;: Ljuoan, Steiner Oton, Vodnik Hinko in Lavrenčič Vlado. Sestavila bo 
predlog Geodetski upravi tRs. 
Zvečer je bil družabni večer v Unionu, vendar je bil tako slabo obiskan, da 
bo drugič treba premisliti, če naj se take prireditve še prirejajoo Tovariši 
izven Ljubljano so bili ~e precej številni, onih iz Ljubljane pa je bilo od-
ločno premalo in jo to sle,b znak družabnosti med člani društva in stroke 
sp~oh. Brtlfaoh Gvido. 
,..,., j, ,-1 
Pt:lREČI PROBLEM:I PRI IZ~IIERI LJUBLJANE 
Dovolite, da .na tem občnem zboru spregovorim nekaj besed kot prispevek 
k vsebini diskusije po naših strokovnih vprašanjih in problemih. 
Dotaknil bi se rad nekaj vprašanj ne zato 9 da bi jih tu postavil kot 
vprašanja po·kate;ih se do sedaj ne bi nič clela2-o 9 temveč zgolj zato, da se 
društvo k6t tako~ t:j. vsi članj_ 5 seznanijo z nekat0rimi strokovnimi proble 
mi, ki več ali manj zanimajo vsakogar iz;nod nas, bodisi v službenih odnosih 
bodisi kot geodets'ke strokovnjake, · 
· Prvi tak probl'em, l's:i se sicer rešuje, pa še zdaleka ni rešen 9 je tako-
imenovana izmera mesta Ljubljane. Tu ne bi mogel goioriti o vseh dosedanjih 
mnogoštevilnih s~rokovnih posvetih, ukrepih, že izvr~enih delih, skratka o 
vsem d~lu, ki se sicer razvija, temveč bi so tad dotaknil problema, ki zani-
ma člane društva in pa da .drubtvo pripomore~ izboljšanju in re~itvi tako 
važnega problema k~t je izmera·Lju1ljane. O sami izmeri bi vas samo spomnil 
na svoj'ečasni članek tov., il:1g. Poclpečana v vestniku, . v katerem na kratko in 
primerjalno z drugimi mesti dokazuje potrebo po izmeri Ljubljane, 
Nova izmera se torej opfavlja in je trenutno v delu B kat.občin s povr-
šinQ c~a 2.900 'ha. ~ama organizacija tega dela pa mislim da ni popo~noma 
pravilna o 1nvesti tor je Okrajni ljudsl~i odbor, še prej pa bivši. Ji1lestni ljud-
sfi odbor s svojim katastrskim uradow, medt~m ko operativna dela do faze iz-
delave načrtov, spiska površin in sestave abecednih• registrov opravlja Geo-
detski zavod, Vsa :nadaljna dela te izmere t,j.klasiranje, izlaganje, repro-
dukcijo načrtbv in izdelave katastrskega operata spada v pristojnost Geodet-
ske uprave LRS, Poglejmo 1 kak~na je v prakBi ta organizacija1 Okrajni ljud-
ski odbor - Geodetski zavod - Geodetska uprava LRS, 010 daje finančna sred-
stva, do zdaj že 26 miljoLov din brez stroškov tri~ngulaoije oz,bazisne po-
ligonometrije v znesku nad· lo ~iljonov din; - Geodetski zavod opravlja ope-
rativo prve faze.; Geod~tska upra~a LRS pa operativo druge faze s končnim o-
dobravanjem elaborata.Brez dvoma taka organizacija ni dobra, ker v bistvu 
eno delo vodijd tri ustanove. Rezultat takega dela kaže dejstvo, da do da-
nes, ko se izvaja sistematska izmera že tri leta z izjemami nekaterih k.o~ 
tudi lj let, še nimamo nobene k.o.dokončno izvršene. Kaj pa to.pomeni za iz-
mero mesta, kjer je gradbena dejavriost tako zelo živahna, da se dejansko 
stanje že občutno uenja v prvem letu 9 mora biti vsakomur jasno, da se izme-
ra, ki je opravljena n.pr. ·pred tremi leti bistveno spremeni, ko pride ta 
elaborat do faze izlaganja, kaj šele do končne izdelave, ko bi se moral pre-
. dati kat.uradu na v:"drževanje., 'i:u kmalu vidimo, da ima taka organizacija iz-
vršev~nja nove izmere bistvono.pofuanjkljivost v tem, da predolgo traja in da 
se s tem dejansko stanje na tetAnu spremeni med delom s~mim. Osebno sem mne-
nja, da je nujno epreweniti tako oreanj.zacijo dela. Celotno delo glede.na 
iz~er? mesta naj vodi ena ustanova, ki bo odgovarjala tako za pravočasno 
kvaliteto. kot tudi kvantiteto. Pri tem moramo seveda vedeti, da se izmera 
nek(3ga mesta ne izvaja za1°arU. strol~e same ali da je sama sebi namen,:tomveč 
da rezultate t'.ake izmer'.e. nuj.co rs.bijo druge s.trake in dejavnosti, katerim 
· služi naša izcera ffiele kot podlaga za njihovo nadaljnje delo~ 6e v zvezi s 
tem še omen:i.1L1 1 'da .ie geodr:itoka 1odloga ,,r LjubLjani silno, pereča .in potrebna 
ka~e p'rimS:I' 1 da je 11, p1.' ,. cbč.ina L,juhlje.m1 -Bežigrad bila prisiljena začasno 
reMiti .. poruanjkljivosti katastrskih načrtov s tehnično reambulaoijo večje 
zazidane površiz~, ka~ je njo st~lo do ~edaj nekaj miljon0v din in od kate-
re ni katastrska 2:uiba t.J.· katastrski načrti pridobila ni6esar. Tu je tre-
ba strokovno kritizirati kolege, l:i niso pro.Yilrto ::ešili tega vpl'ašanja v 
dobrobit ~trake. V zve~i z veem naiadoni~ predlagam današnjomu ob6nemu zboru 
da sprejme sklep 1 da ta pr0hl~c preuji in po moinosti čimprej reši Geodetska 
uprava LRS, 
Drugi problem, .ki bi ga rad nakazal, je organizacija katastrske službo 
v današnjih pogojih organizacije o~rajnih ljudskih odborov. Današrtji okraj-
rii ljudski odbori se v rnnogo~em razJ.ikujejo od·nokdanj~h srezov, kamor je 
takrat srad.ala ka-lia;str,::1!rn, služba) :r1°edvsem v obsegu t ... j, območju OLO-,ja. 
· Današnji okra,7i so pc, obsegu mnogo vet5ji cd 1J~.vših s.cezov, katastrski uradi 
pa težijo po lim m~njšem teritoriju 1 v skrajni liniji na obseg koBune. Tako 
- 5 ... 
imamo n.pr. pri OLO Ljubljana. trenutno 5 kat.uradov, v bližnji prihod'Qjosti 
celo 6 • 1l1eh 5 uradov je po upravni, vertikalni liniji vezano na tajništvo Z'.1 
finance, medtem ko je organizacijsko samostojno in podrejeno direktno tajni~ 
ku okraja. Strokovno pa so .uradi vezani na Geod,3tsko upravo in njene odgovar-
jajoče oddelke. Poglejmo, kako v praksi izgleda taka povezava. Geodetska u-
prava daje katastrskim uradom ne samo strokovna navodila, temveč tudi konkret 
ne operativne naloge, Če hoče šef katastrskega urada izvesti to.ko nalogo, se 
mora takoj vprašati 1 ali naj jo poroča zaradi izvedbe ta.iniku OLO;..ja, ali 11(1,-
čelniku tajništva za finance ali pa naj jo reši v svoji pristojnosti. Ker l)ri 
tem ne najde konkretno pravilnega odgovora, se v praksi dogaja, da vsak šuf 
po svoje reagira nadrejenim. Pri tem nastane mučna situacija, da so z<~ c;110 
in isto stvar obremenjuje vodilne ljudi na okraju in s tem se ji• jo~ljo 5as 
ker so 'sic'er' že dovolj preobremenjeni s še važn0jširni upravnimi ZD,cl- :vani kot 
je včasih kaka naša naloga. Vse drugače bi seveda bilo, če bi S•:J o eni iu i-
sti zadevi informiralo ·010 po eni osebi in tudi dane naloge bi w:i rošr::v'.1,l(J 
hitreje, predvsem pa enotneje. Stroka kot taka bi s tem saLlo pridobil~. Zato 
menim da tudi ta problem danainji občni zbor sprejme in ga predloži Gcod0t-, ' 
ski upravi v preučitev in rešitev. 
še tretjega problema bi se rad dotaknil. Naša kat.astrska služba je mora-
la v preteklem letu izvršiti ogromno izredno delo t~j.izračun novoga kat~str-
skega dohodka. Tu seveda ne bi hotel govoriti o organizacijskih in finančnih 
pogojih izvedbe tega dela. ~udi se ne bi spuščal v odgovor.glede rezultata 
tega dela. Poudaril bi rad samo, da je izračun kakršnegakoli katastrskega do-
hodka. strokovno delo, ki globoko posega v obliko katastrskega op0rata. M:mio, 
da se tako delo ne bi smelo vezati na prekratke izvršitvene roke in pri tem 
angažirati ljudi, katerim je katastrski operat nepoznan. S tem se škoduje 
stroki v tem, da katastrski operat ni več strokovni operat temveč neke knji-
ge~ v katere vsakdo lahko piš~ neke številke, ki nimajo niti estetske niti 
strokovne vsebine,,.Menim, da se v prihodnje pri takih posegih v katastrski 
elaborat konzultira strokovno društvo za pravilno izvedbo. Moje osebno mnenje 
je, da je poklicana Geodetska uprava, da pri morebitnem bodočem takem računa­
n,ju sama organizira in financira ta dela upoštevajoč pri tem nujnost rednega 
katastrskega dela, ki ne sme biti prikraj!ano z izrednimi deli, Vse nale živ-
ljenje, naša zakonodaja in s tem pravice naših državljanov zahtevajo od kata-
stra mnogo več kot nekdaj. Kataster pa lahko to nudi samo tedajt če je ažuren 
kar pa je lahko, če se redno katastrsko službo čim manj obremenjuje z izred-
nimi deli. 
Tovariši! Toliko sem mislil nakazati o najnujnejših naših problemih z 
željo, da se bodoči upravni odbor društva še naprej trudi za reševanje pere-
čih strokovnih problemov. 
Krča Ivan. 
NEKAJ PROBLEMOV IZ KATAS'l1RSKE SLUŽBE 
Pri naši katastrski službi, organizirani v sklopu okrajev, se v čimdalje 
večji meri pojavlja problem ažurnosti, ker so katastrski·uradi poleg rednega 
dela od ,časa do časa preobremenjeni z izrednim delom, kar hromi rtormalno in 
ekspedi ti vno poslovanje uradov, ker t.o delo presega redno z1'<loglji vost perso-
nala. Veliko, število strank namreč prosi urade za takojšnjo izdelavo prepisov 
posestnih listov, raznih potrdil potr~bnih za izvedbo kupoprodajnih pogodb in 
in mapnih kopij, ki jih potrebujejo pri spremembah v lastništvu, pri vlogah 
za gradbena dovoljenja, za adaptacije in novogradnje. Problem nujnosti izdaje 
teh dokumentov ni nov, saj obstoja že desetletja, pač pa je njegova rešitev 
težavnejša zaradi mnogo večjega števila tozadevnih potreb. 
Problem katastrske službe pa ni pereč le pri omenjenih administrativno 
tehničnih težavah temveč je morda še kritičnejši in težavnejši pri reševanju 
vlog strank, ki sicer niso tako številne, zahtevajo pa nujno in takojšnjo re-
šitev, Te vloge strank se nanašajo na nujne meritve na terenu in izdelavo ela 
boratov, ki ne morejo čakati rednega poslovanja kat.geometra v občini. To so 
meritve, ki so strankam potrebne za ureditev pravioe do otroških doklad, po-
... 6 -
kojnin, invalidnin, na~emanja posojil za novogradnje ter vloge za gradbena 
dovoljenja in investicije v zvezi z razlastitvami. Naznačena dejstva zahte-
vajo nujno rešitev, kako zadovoljiti up,ravičenim vlogam strank. · 
Pri katastrskih u:cadih, ki so v sklopu 010 Ljubljana, je prvonakazani 
problem administrativno-tehničnega dela (mapne kopije, prepisi ipd) doslej 
nerešen, oziroma je zaradi velikega obsega teh del in njegovega izvrševanja 
v rednem delovnem času v zaostanku redno delo katastrskih uradov, ka je 
glavna naloga istih. D:cugone,kazani problem (izredne meritve v izvenuradnem 
času na prošnjo strank), ki se gotovo pojavlja tudi pri drugih katastrskih 
uradih, pa je za. katastrske urade na področju 010 Ljubljana začasno rešen na 
sledeči načini: Po. stranki vložena prošnja je vezana na predhodno odobritev 
okraja s tem, da se kot nujna izvrši v izvenuradnem času. Za tako odobritev 
mora stranka plačati stroške storitve in kat.takse po tarifi 48, 55a ali 55b 
in 60 z.o.t., medtem ko so iste storitve izvršene po razporedu potovanja za 
stranko brezplačne. Prednje stroške pa nosi stranka le v primeru, če je iz-
vajalec geometer - uslužbenec katastrskega urada. be pa iste storitve izvrši 
geometer, ki ni uslužbenec kat.urada po odobritvi Geodetske uprave, pa plača 
stranka le stroške storitve, od kat.taks pa le takso za overitev mapne kopi-
je in takso po tarifi št,60, medtem ko v tem primeru stranka taks po t.p. 
48, 55a in 55b ne plača. Iz navedenega je jasno, da v tozadevnih predpisih 
ni niti skladnosti, niti logičnosti. Za boljšo ilustracijo navajam konkreten 
primer stroškov, ki jih ima stranka pri najmanjši izvenuradni ·meritvi in si-
cer za oba prime~a: 
a) Izvajalec-geometer, uslužbenec kat.urada: 
Kolekovina na vlogi za meritev ••••••••••••••••• ; ••••••••••••• din 
taksa po t. post. 48 ... , . o C C,,.,~ o„ no.bo o o" o o o o ••• "'o Q Q ~ (1 C, o!,) o(, 'Q o C.,". 411 ,, 
" " " 55b •o• o ,o II o o o•• o o•'-•• o o fl •"•o u o o o•• o• ,pa fJ \'I o 9 o••• ti 
" " 6 o O „ O g O O O 11 O f t O O u r,. O (1 O (1 C, C, O O C O (! " ~ O O ti. 0 O (.f O O O c;, c;. Q (/ • • tf 
3 ure te.ren.dela geometra adin 300, - •.•••••••••...•..•••••••• " 
4 ure pisar.dela geometra a" 200.- ••••••••••••••••• ~ ••••••• " 
3 ure figur. terenskega dela adin 150. - • • • • • • • • • • • • • • • • . • • • • • • " 
30.-
500.-
600.-
200.-
900.-
800.-
450,-
Skupaj din. 3,480,-
b) Izvajalec~geometer 2 ki ni uslužbenec kat.urada: 
Kolekovina na vlogi za meritev ••••••••••••••••••••••••••••••• din 
taksa po t.post.60 •••••••• · •••••••••••••••••••••• ~ ••••• , •••••• t1 
taksa za overitev mapne kopije••····•·••·•···•·••···•·•••·••• " 
3 ure terenskega dela geometra a din 3do.- ••·······•···••·•·• " 
4 ure pisarniškega dela geometra a din 200.- ••••·•··•·•·••••• t1 
3 ure figurantskega terenskega dela a din 150.- ·••••·•••••·•• " 
30.-
200.-
330.-
900.-
800.-
450.-
Skupaj din 2.710,-
Zgornji primer meritve z izdelavo načrta izvršene po izvajalcih a) in b) nam 
pokaže razliko din 770.- v breme stranke, kar predstavlja 22% razlike v ceni, 
pri večjih meritvah pa je ta razlika še večja. Pri gornjih primerih pa prej-
me geometer-izvajalec za izvršeno izvenuradno meritev in za izdelavo načrta: 
a) Izvajalec-geometer - uslužbenec kat.urada: 
za 3 ure terenskega dela a din 200.- ••·•·••••··•••··•·••··•••din 
za 4 m:-e pisarnišk. dela adin 150. - ••••••• , .•• , ,, •• , .• , .••••• din 
600,-
600,-
brutto skupaj 
dohodnina 15% 
poštnina za nakazilo 
denarja 0L0-ju 
. ostane za izplačilo 
kateri znesek dobi izvajalec iz-plačan od računovodstva 010 po 
dosedanji praksi v najugodnejšem primeru v teku 14 dni. 
din l. 200. -
" 180.-
27.-
din 99 3--:-.:-
- 7 ... '.i, 
b) Izvajalec-geometer~ ki ni uslužbeneq-kat.urada: 
za 3 ure terenskega dela~ din 300.- ....•..•.•.•...•.•......... din 900.~ 
za 4 ·ure pisarniškega dela~ din 200,~ ••••..•••••••••••••••••. din Boo.-
----~-~-------·--···---·--·-•··--· -- ...................... . 
brutto skupaj din 1,700,-
dohodnina 1_5~%_. __ _ 11 ~~55,-
prejme netto . ' din ___ l_. 445 ,_-_. 
na roke po izvršeni m6ritvi. 
Honorar za isto delo, iz,vršeno po izvajalcih pod a) in b), ki zn:"ša v prv Jil 
primeru din 99 3. - , v drugem primeru pa din L 445. - j(c:J tedaj ra:3J.ič1_rn za din 
452.-, t.j. za 46%. Za izvajalca poda) prav gotovo ni stimulativen niti pr:t-
vičen, Navedel sem oba primera zaradi primerjavG in menim, da. j,::-; predvsorn po-
trebno izenačiti takse in s tem cene za izvenuradne meritve, n0 · lude na to, 
kdo jih izvaja. 
Z ozirom na zgoraj naznačena dejstva predlagan zboru, do,. pr,Ylloži bodot'ce•-
mu upravnemu odboru društva sledeče: 
l) Zaradi ažurnosti redne katastrske _službe je nujno pottobno, da se dol~, 
ki se nanašajo na predpise posestnih listov in risanje mapnih kopij, honorirajo, 
Za honotar istih predlagam, da se izv~jalcu teh del določi izpla6ilo po akordu, 
ki naj znaša 80% od vsote, ki jo je stranka pl~čala. 
2) Za meritve v izvenuradrtem času geomet~ov-usluibencev kat.uradov naj su 
glede taks in glede honorarja za storitev postavijo isti kriteriji kakor pri 
meritvah, k:i:-jih opravljajo geometri, ki niso uslužbenci kat.uraclov. Dojl'3tva,da 
v primeru, navedenim poda) plača stranka stroške odhoda na teren in pisarniš-
kega dela dvakrat ter da izvajalec prejme od stranke zaračunanih din 300,- za 
1 uro pisarniškega dela le din 200~- tor od din 200.~ zaračunane uro pisarniš-
kega dela pa din 150.-, _ne smatram zakonitim. 
3) Ker so stranke v·večini primerov voljne plačevati tudi g~odetske sto-
ritve izvršene v času rednega poslovanja geometra v občini s čemor bi bil znat-
no razbremenjen okrajni proračun sem mnonja, da bi se v bod6če zaračunavalo voo 
storitve po dejanskih stroških. · 
Prosim tovariše iz ostalih katastrskih uradov izven 010 Ljubljana, dam~ 
v diskusiji dopolnijo zlasti s p6ro6ili, kako sb ta vprašanja.rešena v ostnlih 
krajih, da bo društvu možno·posredovati enotno rešitev za vso našo republiko 
R,:,gally Marijan 
geom,.::ter 
====-------===--========-===~-===-====-=============-====-===·-~==--~=========== 
1) 
2) 
3) 
4) 
5) 
FORMIRANJE KOMISIJ 
pri republiškem Društvu geodetskih inženirjev in geometrov 
na l.redni seji dne 14.3.1950 
Komisija za 
za 
kataster in agrarne operacije: Senčar Jože, Steiner Oton, 
Bratkovič France, Krča Ivan,Trnovec 
Franjo; 
Komisija šolstvo: Čuček ing. Ivan, Košir Anton ,Murko ing. ---~-------
JOsip; 
Komisija za 
Komisija za 
Komisija za 
organizacijska vprašanja: Eleršek Jože, Košir Anton,Jekl 
·stane,Lipič ing.Drago,Ravnik Ljub.o; 
produktivnost dela~_151,arič Matija,Rudl ing.Pranjo,Golorej 
ing.Ivan,Podpečan ing.Alojz,Rozman Ivan 
---~---f_o_r_m_1i_·_r_a~nje sklepa~ občnega zbora: (začasna) 
Brfifach Gvido, Sen6ar Jože, Trnovec 
Franjo, Ravnik Ljubo, Krča Ivan. 
===== 
== 
... 8 .. 
POROČILO O USTANOVNEM OBCNEM ZBORU LJUBLJANSKE 
PODRUZNICE 
Dne 21.II.1958 se je po občnem zboru republiškega društva GIG vršil ust4-
novni občni zbor podružnice Ljubljana. Prisotnih je bilo 80 članov. Točke dnev 
nega.reda so si sledile po vrstnem redu, kot ga je predlagal iniciativni odbor 
in sioeJ:1: 
1) Otvoritev in .izvolitev komisij 
2) Poročilo iniciativnega odbora 
3) Volitve upravnega odbora 
4) Volitve delegatov 
5) Predračun za leto 1958 
6) Razno. 
V imenu iniciativnega od~ora, .katerega člani so bi.li tov. Zadnik Ljuban, 
Br~fach Gvido, Ravnik Ljubo, Stupar ing,Ivan, je tov. Zadnik otgoril ustanov-
ni občni zboJ:1 in s~stavil predloge za člane komisij (kandidacijska, verifika-
cijska in volilna) in za člane odbora. Clanstvo se je odločilo za javno glaso 
vanje z dvigom rok. Izvoljeniftso bili naslednji odborniki: 
Predsednik; DVORAK Rado 
podpredsednik: RAVNIK Ljubo 
Tajnik: ZUBALIČ ing.Janko 
Blagajnik: OSOLE Tatjana 
Nadzorni odbor: UMEK Jože, Krča_ Janez 
Upravni odbor: SENČAR Jože, SIMUNAC Djuro, Svetik Peter, 
PIRNAT Srečko, LIPIČ ing,Drago 
Zatem je bilo izvoljenih 22 delegatov z~ republiški občni zbor: 
Bajda Franc, Bratkovič Franc, Dvofak Rado, Eleršek Jož~, Golorej ing. 
Ivan, Kržič Anton, Krča Janez, Klun Jože, Mencinger Avgust, Morano Emil 
Osole Tatjana, Ravnik Ljubo, Seifert Mano~ Slokar Bojan, Svetik ·Peter, 
~imunac ~juro, Štupar ing,Ivan, Umek Jože, Vodnik Rinko, Vrečar ing. 
Vinko, Zadnik Ljuban ter Zubalič ing.Janko, 
Na koncu sta bila izvoljena še dva člana podružnice za republiški'plenum: 
Ravnik Ljubo in Zubalič ing.Janko. 
Predračun za leto 1958 se glasi: 
Dohodki: 
1) Clanarina rednih članov•••·•·•·•·••··········•·•···•••• 
2) Dotacija geodetskih ustanov••·•··•·········•··••···•••• 
Izdatki: 
1) 
2) 
3) 
4) 
5) 
6) 
7) 
8) 
9) 
lo% redne članarine Zvezi •• ~--~••··•··••••••····~--•~•• 
20% " 11 izvrš.odboru rep.društva•·•··•··••• 
pošta in pisarniško poslovanje ••••••••• " •.•• ,, •••••••••• 
Vestnik - dotacija rep.odboru••····•·•·••···••·••·•··•• 
preda vanj a· o o o o o '° o o j', • o o o (1 () "' o o •• " o " o p o " • 1,) o o o ·o o {t {I o o o o u " " • o 
izleti in ekskurzije ••~··•·•·•···•·•••••••·•·•••·••·•·. 
plenum rep.društva (5 čl~nov) ••••••·•····•··•··••·••··• 
organizacija obč.zbora podružnice •••••·•··•·••····•··•• 
nagrada odhoru za izredna dela ••••••• , •· ••.•• , ••..••.••• 
108.000.-din 
50,000,- II 
158.ooo.-din 
ld.800.-din 
21,600 •- II 
80000,- II 
30 • 000,- II 
22.ooo.-" 
21.600,- II 
· lo.ooo.- 11 
22.ooo.- 11 
12.ooo,-" 
158.ooo.-din 
V diskusiji pri zadnji točki dnevnega reda se je obravnav~lo naknj vprr~-
šanj: 
Vprašanje prostorov - zaenkrat je nemogoče imeti svoje prostore; 
Finančno vprašanje - za začetek naj bi se dalo podruinici iz republi~ke 
blagajne posojilo; 
Strokovna predavanja - začno naj se takoj, dokler so člani v pisarnah; 
Plačevanje članarine - znesek je mesečno din 50.-
V glavnem Je bil izčrpan dne.vni red in sledil j8 zaključek ustanovnegd; 
občnega zbora. 
Poročilo o prvi redni seji 
Dne 19.IIIil958 se je vršila v prostorih GU LRS prva seja upravnega odbb-
ra podružnice Ljubljana. Povabljena sta bila na to sejo tudi člana nadzornega 
odbora. Navzoči tovariši: Dvorak Rado 1 Osole Tatjana, Krča Janez,·Svetik Peter 
Lipič ing.Drago, Zubalič ing.Janko. 
Dnevni red je obsegal naslednje točke: 
1) Program dejavnosti podružnice DGIG-•a, 
2) Kratko poročilo o seji republiškega odbora. 
3) Dopisi in objave. 
4) Razno. 
ad 1) Dejavnost je označena v statutu zveznega in v pravilih republiške-
g.a društva GIG. Za strokovno izobraževanje članstv.a bodo takoj organizm„ 
rana predavanja in če bo dovolj zanimanja tudi debatni večeri, Našla: se 
bo 6tlika za sodelovanje članov podružnice pri reševanju problemov iz ge-
od~tske stroke. Aktivnejša dejavnost v okviru DIT-a bo potrebna zaradi 
boljšega poznavanja geodetskega dela. Najtesnejša povezanost z delom 
strokovnega sveta za geodezijo preko predsednika republiškega društva in 
članov komisij pri tem svetu. Vsebina sej strokovnega sveta naj se objavi 
v V8stniku. V sodelovanju s sindikalnimi podružnicami se bodo priredila 
predavanja o samoupravljanju, o'ljudski oblasti in o politični ekonomiji. 
Za razvedr~lo bo prirejen v primernem času družabni večer. Če bo zanima~ 
nje dovolj ·veliko se bodo organizirale ekskurzije. 
ad 2) Podružnica je dobila od republi-škega društva dotacijo 30.000,-din. 
ad 3) Za Kongres geometrov v Scheweningenu je v tej številki Vestnika ob-
javljen tekst vabila. Podružnica bo razposlala na svoje Ok.LO-je priporo-
čila za gmotno ali drugačno pomoč, če bi se izjavil v njegovem območju 
strokovnjak iz geod.stroke za udeležbo na tem kongresu. 
Poročilo o·delu 
Dne 26.III. je podružnica priredila predavanje z n~slovom "Novi geodetski 
instrumenti firme Fennel-Kassel". Predaval je zastopnik firme ing.Zwickart. 
Firma ima v Ljubljani svojega zastopnika ter pri njem dobite informacije 
in prospekte ipstrumentov o ~aterih je bilo govora na predav~njft. Močno 
so zastopani instrumenti in priprave za radarska merjenja. 
!stega dne se je vršil zvečer debatni vočer v Klubu poslancev. O tem so 
bili obveščeni in vabljeni ljubljanski člani podružnice in več se jih je 
udeležilo tega zanimivega debatnega večera. Tema je obravnavala strokovno 
šolstvo za tehnične kadre v industriji in gospodarstvu. Ker bo organiziran 
takšen debatni večer še za vsako stroko posebej, opozarjamo že danes član­
stvo na ta večer. O datumu bomo pravočasno obveščeni. 
Nadalje so ~i sledila predavanja ysak torek ob 19,uri in sicer: 
2.4.1958 - lug.Marijan Jenko: O precizni poligonometriji 
8.4.1958 ·· Ing.Branko Makarovič: O aer.ofotografskem snemanju. 
15.4.-5s· - Ing.Zorn Aleksandet: Dimenzioniranje in zmogljivost nivelaaij-
skih instrumentov~ 
Obvestilo o ·predavanju je bilo vsakokrat objavljeno v nedeljskem''Poro~e-
valcul' · · _, - --
Objave: Člane podružnice opozarjam.o, da oddajo prijavnice, če jih še niso. 
Oddajte jih tov.Brtifachu - Geodetski zavod Lj.,Šaranovi6eva 12 ali pa tov. 
ing.Zubaliču na isti naslov. Neoddane prijavnice onemogočajo izdelavo toč­
nega seznama, pa tudi obveščanje je onemogočeno, ker sicer nimamo naslovov. 
Za upravni odbor podružnice Ljubljana 
tajnik: Ing.Janko Zubalič 
- lo -
Z A P I S N I K 
o občnem zboru Geodetskega društva podružnico Maribor, ki 
se je ~ršil dne 8.2.1958 oblo.uri v sejni dvorani 010-ja 
Ulica Heroja Staneta 1 
Navzočih 34 članov, 3 člani upravičeno odsotni. 
)·fi'·, Tajnik društgia, tov. Kozjak Maks otvori občni zbor, pozdravi navzoče, se 
zahvali za udeležbo in predlaga sledeči dnevni red: 
1) Otvoritev, 
2) Izvolitev delovnega predsedstva. 
3) Izvolitev zapisnikarja in 2 overovateljev 
4) Izv6litev ~olilne komisije 
5) Poročilo tajnika in .blagajnika 
6) Poročilo nadzornega odbora 
7) Poročilo delegatov (Kongres v Ohridu in plenum v Ljubljani) 
8) Razprava o poročilu 
9). Volitve 
lo) Slu~ajnosti 
ad 2) Za delovno predsedstvo· so izvoljeni tov,Jecelj Stanko, Haber Jože in 
Bratoš Zdravko. 
Tov~Jecelj ·Stanko se zahvali v imenu delovnega predsedstva za izvolitov. 
Pozdravi v naši sredi tov. Jurana in tov. 'l'ar<'1rina. Tov. Jocolj Stanko po-
udari važnost tega občnega zbora z oziram na organizacijsko proosnovo. 
ad 3) Za· zapisnikarja je izvoljena tov. Sketa Milena, za overov,"ltelja zapisnik':', 
pa tov. Jarc Herman in Pintar Albert. 
ad 4) V volilno,komisijo so izvoljeni: Kozjak Maks, Tavčar Mitja in Robinšak 
Rihard. 
ad 5) Tajnik poroča o delu in problemih podružnice ter ugotavlja premajhno 
· aktivnost članov. Dosedanji' odbor v takem obsf3gu ni mogol imeti uspc-:;hov 
zaradi maloštevilnosti in same organizacijske neurejenosti, zato je tudi 
nujno, da se v bodoče izbere polnoštevilno vsaj 5 članski odbor, ki bo 
lahko uspešneje delal s tem~ da si bo razdelil delo po funkcijah. Nada-
lje izrazi prepričanje, da se bo ob predstoječi reorganizaciji poživila 
aktivnost podružnice in odbora, 
Blagajnik poda blagajniško poročilo. Pojasni izdatek 8.400.-din kot vpla-
čilo n1;1,ročnine za "Geodetski godišnjak". Ker je bilo treba omenjeno no,-
ročnino poravnati takoj, je podružnica založila omenjeno vsoto s tem, do, 
člani po prejemu "Geodetskega godišnjaka" poravnajo naročnino. 
ad 6) Tov.Jarc Herman, član nadzornega odbora, obvesti v svojem poročilu član­
stvo, da je blagajna ob pregledu 7,2.1958 pravilno zaključena in da je 
bilo poslovanje v redu, Po poročilu nadzornega odbora odobri razrešnico 
staremu odboru. 
ad 7) Tov.Jarc Herman in Mercina Dušan podasta kratka poročila o svojih vtisih 
s potovanja in o delu Kongresa v Ohridu. Tov,Mercina Dušan •podari Geo-
detskemu društvu kQngresni material. Tov,Jecelj se zahvali za podano po-
ročilo in za pddarjeni kongresni material - elaborat. Tov. Jecelj v svo-
jem poročilu obrazloži sklepe in predloge s plenuma v Ljubljani. Plenum 
je sklenil ·o reorganizaciji v Geodetskem društvu. 21.t.m. bo v Ljubljo,ni 
ustanovni občni zbor ljubljanske podružnice geodetskega društva in sicer 
dopoldne ob 9.uri. Podružnice Celje, Koper in Maribor naj dotedaj izvede-
jo občne zbore in.bi bil občni zbor republiškega društva popoldan istega 
dne na osnovi delegatskega sistema s tem, da se izbere na 6 - lo članov 
po 1 delegat. Članarina se mesečno zviša.na 50.-din s tem, da se odvoji 
Zvezi. la%, republiškemu društvu 30%, ostalo pa ostane podružnicam, vr 30% 
iznosu je vračunan tudi geodetski Vestnik Geodetskega društva LRS. Za 
ustanovitev rep.občnega zbora, kakor tudi ljubljanske podružnice je iz-
voljen na plenumu poseben pripravljalni odbor, vse ostalo se bo izvedlo 
na ustanovnem občnem zboru republ.društva. 
'i·.:\ 
- 11 -
ad 8) O poročilu in vtisih s Kongresa v Ohridu se oglasita tov.Lavrenčič in Je-
celj. Glavna tema te debate je o uspehih aerofotogramotrije, izvršene v 
Prekmurju po ljubljanskem Geodetskem inštitutu. Tov.JeoGlj vpraša tov. 
Horvata, kako se obnese aerofotogrametrija v Prekmurju. Tov.Horvat pove, 
da so se izmerile 4 katastrske občine, elaborat še ni izdelan tako, da 
se pravilne ocene ne more dati. Člani debatirajo o napredovanju geometrov 
v 6~plačilni razred. Udeleženci kongr~sa enoglasno povedo, da so pričako­
vali, da se bo na kongresu obravnavalo tekoča vprašanja predvsem okata-
stru in novi izmeri kljub priznanju, da je bil kongres na najvišjem stro-
kovnem nivoju. Tov. Jecelj prebere lanske sklepe plenuma v kolikor so se 
sklepi realizirali pa naj člani sami povedo in meni, da naj bodo ti skle-
pi tudi kot napotnica prihodnjega dela novemu odboru. Glede na sklepe lan-
skega plenuma pripomni tov.Jecelj, da je nepravilno, oz. da se ne prizna-
va geometrsko delo s strani gozdnih uprav, zemljiške knjige, kakor tudi 
komun, ·pri ugotavljanju kulturnih sprememb in korekciji linij objektov, 
ker zahtevajo predhodno odobritev te ustanove za obstojoče kulturo. Tov. 
Jeoelj predlaga, da se preide k naslednji točki dnevnega roda.k volitvnm. 
Pojasni način volitev in število članov, koliko se jih voli v odbor. 
ad 9) Ptedlagani so sledeči člani v upravni odbor: Jarc Herman; Lavrenčič 
Vlado, Čupkovič Rado, ing.Plazovnik Alojz, Tavčar Mitja, Robinšak Rihard, 
Vidovič Vili, Zec Julijan, Bohinc Ciril, Gergek Alojz. 
Za nadzorni odbor: Fric Ignacij, Lorber Mirko, Mercina Dušan in Habor 
Jože. · . 
Medtem ko se štejejo glaso~i, tov. L~vrenčič pojasni napako, ki je nasta~ 
la o priliki meritev za pohorsko vspenjačo. 
Tov. Kozjak Maks poroča o izidu volitev: 
Ur•avni odbor; 
1 Jarc Herman •••••• ~ •••••• 3o glasov 
2) Čupkovio Radoslav •••••• 26 11 
3) Lavrenčič Vlado••••·••• 2o 11 
4) Vidovič Yili ....... H •• 18 " 
5) ing.Plaz6vnik Alojz '-•• 16 11 
Nadzorni odbor: 
l) Lorber Mirko ••••••••.••• 31 
2) Haber Jože••••·•·•·••·• 18 
II 
II 
Tov.J$celj čestita novemu odboru in mu želi dosti uspehov v bodočem cle:lu. 
Funkcije si bodo razdelili na prvi seji odbora. 
ad lo)Ker se nihče več ne oglasi k razpravi, se občni zbor zaključi ob 12.30. 
Za ·ei snik::1r: 
Milena 0k.ota 
Na prvi seji upravnega odbora podružnice se je odbor kons-ti tu:Lral '·bkole: 
Predsednik: tov. Lavrenčič Vlado 
tajnik: tov. Jarc Herman 
blagajnik: tov. Plazovnik ing.Alojz. 
-~=-=---------=---------=-----=-=-==----------=-=-====-=-=-=--------====-===~= 
IZ M _E,R A L J U B L J A N E 
Mesto· Ljubljana je dobilo sedaj svojo trigonometrično in poligonom,.)trič­
no mrežo. Toda to je še vse premalo. Treba je izvršiti še vso poligonizaoijo v 
aestu samem in s tem dokončno, urediti problem vseh obstoječih poligonskih točk 
skladno z novimi predpisi za mestne mreže .• K temu problemu je treba pristopi ti 
nemudoma in se ga lotiti z vso prizadevnostjo, sicer bomb znšli z mrežo in 
točkami v tak kaos, iz katerega ne bo izhoda in bodo vstran vrženi vsi m~ljoni, 
ki so bili potrošeni za ustvaritev nove, solidne trigonor~etrične in poligono-
metrične mreže. Tudi meritvena dejavnost je v Ljubljani tako ~iva, da nujno 
- 12 -
· kliče po r.eši,tvi problema poligonizaoije Ljubljane., Danes imamo po me8tu o-
gromno. točk ;z dvojno ·numeraoijo, s poddeli tvarni a ,b, o, s prernmoracijo ipd. 
Reši·tev- t;e.ga pr.ob,lema zahteva rigorozno razčiščenje mrože, osvoji tov vol jrw-
nih. toč.k,· definitivno numeracijo in ustvaritev eriot~ega tri~onometričnoga o-
brazoa. štev. 25 in 27 ter brezpogojno uničenje in odstranitev vseh proost:J.lih 
·. točk, ki ne bi bile vzete v novo mrežo. Stevilne točke, ki S•8. n[1,ho,jo..jo po1;e-• 
.kod kar na. kup~: nekaj kvadratnih me:brov je treba povsem uniči ti, kqr . .so brez 
vrednosti in naše ·terensko delo le otežkočajo ter sprnvljajo terenc.n, v dvor:1. 
Seveda •je treba pl;'i tej prenumeraoiji uvesti poseben način registrr,oije, z:., 
kar ~e mi zdi najprimernejši tisti, katerega sem vid~l uvedonogn iz pod6bno 
zadrege na Dunaju •. To mrežo pa je treba vsekakor urod:i. ti še predem sq pristo-
1 p~ k nadaljni .izm~ri mest~. Potreba po novi izmer~ m~sta jo danes tolikšna, 
da to iidi že skotaj laik~ Seveda bi se morala ta izmera vršiti po nekom v 
naprej predvidenem načrtu, za kar bi moral skrbeti ali katastrski urad v Lju-
bljani ali• pa Geodetska uprava LRS. Okoliške }rntastrske občine so doscdaj 
ve•čjidel izmer jene, treba pa jo enkrat ugrizni ti tudi v rwsto, v pravo Ljubl~ .-, 
nq. Če tu~~ bo načrtnega razporeda, potom bo tudi vs6 skupaj izpailo kot 
"flikarija'', saj danes naročajo investitorji merit~e le blok za blokom tako, 
d&_do celote ·ne moremo priti. Če bi pa s sistematično meritvijo prišli do ri:o-
vih map in nove ~oligonske mreže, potem bi bilo tudi v~drževanje mestnih map 
ažurno. To bi bilo vsekakor ne.precenljive vrednosti. Kader - čeprav j0 malo-
š'-tevilen - se je na dosedanjih mestnih- izmerah povsem upeljal, tako ·:tehnično 
kot organizatorno in smo dobili iz šolskih teotetikov za ottogonalno izmero 
nekaj sposobnih praktikov. Vse skupaj bo trd oreh -' a načei:C ga· Je· treba. Če 
si jE;l lahko Beograd pri voščil luiksus, da se je sedaj po vojni nanovo meril, 
ko se je ~etik pred vojr+o, potem je Ljubljana toliko bolJ upra,vič~na· na no-
vo izmero, saj izvira njena zadnja meritev izpred prve svetovne vojne. Da se 
do danes ni pristopilo k sistematični izmeri mesta pa leži krivda ·rJ.a organih, 
ki v svoji skromnosti ne znajo ali pa noč_ejo zainteresir'ati edločujočih čini­
teljev za rešitev tega nujnega problema. Re-s pa je, da'bomo .tudi z novo iz-
mero šele na pol poti, zakaj vsaka nova izme·ra pote&'l').e za seboj še izp.cilavo 
kataBtrskega, za kar pa danes nimamo na razpalagQ tolikšnega adriinistrativ-
nega aparata, ki bi zmogel sproti lfkvidirati ogromno· dol o, ki. ga, :Vrže vsaka 
novoizmerjena občina. Brez dvoma bi se po urejeni poligonski ~r~ži kot prvi 
fazi meritev tudi na mestni izr;ieri povečala star.ilnost,: saj se: z,_zibiranjem 
podatkov in številk obstoječe mreže ,sedaj močno obremenjuje· v;saio d~lo z ne-
produktivnimi urami. Tu je že en pri_jem za dvig storilnosti sl.o.venskih (beri 
ljubljanskih) geodetskih strokovnjakov. 
Hio Rhodus - hic salta! 
Sei(ert Mano. 
------~-~c~---------------------------------~----------- --------------- ---
O FOTOGRAMETRIJI V GOZDARSTVU 
A) O fotogrametriji v gozdarstvu na splošno 
Fotogrametrija kot napredna veja geodetske strote ,ima velik pomen za 
gozdarstvo, posebno pri urejanju gozdov in sicer pri izdelavi gozct,no~gospodar-
skih kart (izvrednotenje geod.e~onenrl::-ov).eKatastrski načrti in raine karte so 
v večini primerov že zastarele in 'ne odgovarjajo dejanskemu stan=ju (ku1 ture, 
posestne meje itd). Klasične izmere so v zaraščenih in težko dostopnih krajih 
, zelo neokretne, saj za te ni nikdar dovolj časa, ne dovolj strokovnjakov, ni-
ti denarja. Brez novih meritev si pa ni mogoče predstavljati ureditvenih ela-
boratov. · · 
Aerofotogrametrija rešuje te naloge hitreje z dešifracijo ter ugotavlja-
njem meritvenih ·~lementov in sicer z brižno predp~ipravo. Vemo; da je z geo-
detskega stališča najprimrirnejša doba za snemanje zima brez snega zaradi bolj-
še vidljivosti detajl-a. z·gozdarskega stališča pa pozna po121lad ali poletje, 
ko so' drevesa v polri:,em:',li.stju 'zaradi potrebnih kontrastov drevesnih vrst ( laž-
je razpoznavanje).· Ješ.Btts'k,i posnetek. je dober le tedaj, če ni višina let.o. pre-
;: iJ ·: i., .1 . 
- 13 -
velika, slaba stran jesenskega snimanja pa je ta, da v višjih legah prej odpa-
de listj~ kot v nižjih, Film: za geodete panhrdmatski, ki daje več 4e~ajla; za 
gozdarje infrardeči, ki daje več kontrastov (klorofil), 'a najboljši je modifi-
cirani-infrardeči; ki vsebuje panhromatsko lastnost 'detajla. ter infrardečo la-
stnost tona. Culor;;.iilm bi se dobro obnesel srecli jeseni (raznobarvnost jesen-
skega listj~). Mimogrede naj tu omenim, da obstoja za dešifriranje drevesnih 
· vršt več nač:ilnov: po Spurru, Kuznjecovu itd. Objekti vi: iz gqzq1::1,rskega stali-
e·ča. sta najboljša "Infra tar" .ali "Infragon'.', ki sta dobra zaradi lažjeg~ deši-
~riranji po~ameznih dpevesnih vrst. Pred vsakim aerosrii~anjem je ~o~ ys~ vemo 
treba izdelati plan sriimanja in izvrši'ti signalizacij• na terenu. Za snimanje 
gozdov moramo s.igna.lizirati obstoječe geodetske točke., zunanje mGje go2;dov, ka 
kor tudi meje privatnih parcel. Za kartiranje iz fotogramov za gozdarske po-
treb'e so zadovolji vi že fotogrametrični instrumenti III. reda ( ,Stereotop, .De-
villometer in slični pomožni instrumenti). Precizni instrnmentario, ki ga v rn:, 
ši d~žavi žs uspelno uporabljajo nekatere ustanove, im~ že tako kapaciteto, da 
bi ~e lahko mislili tudi na načrtno organizacij o uporabe fotogrametrije v goz--
darstvu ter v drugih gospodarskih panogah (elektro-gospodarstvo, kmetijstvo, 
urbanizem, melioracije vodotokov itd). Neprecenljive vrednosti pa bo fotogra-
metrija pri izvedbi nekaterih povsem dendrometrijskih meritev in sicer v težko 
dostopnih predelih za katere nimamo nobenih podatkov1 kot so: delež drevesnih 
vrst, zarast, sklop, srednja višina sestoja ter podobno ( po korelacijah). dolo-
čanje lesne zaloge in prirastka,. Ti podatki bodo vsekakor boljši od okularne 
ocenitve, kar se še danes. dela marsi•kje v gozdarski praksi, Ta takoimenovana 
aerofototaksacija prihaja v poštev ta!Jl, kjer je gospodarjenje z gozdovi še ved 
no bolj ekstenzivno. Za slovenske razmere, zaradi pr~cej visoke stopnje inben-
zivnega gozdnega gospodarjenja ta metoda ni priporočljiva, ker:razpolaga tere-
strična taksaoija s podatki (vsako. deseto leto se revidirajo), ki prikazujejo 
res stvarno stanje in to posebno v državnem sektorju, a od osvoboditve sem tu-
di že v privatnem sektorju. O točnosti.in ekonomičnosti izdelanih načrtov iz 
fotogramov za geodetske in gozda~ske namene ni treba posebej govoriti, ker je 
_ta že večkrat objavljena v geodetski in gozdarski literaturi (Zeller, Schwi-
dewsky, Spurr, Wodera, Neumann, Zieger, Prodan, dr.Tomašegovi6). V ilustracijo 
bi povedal samo toliko, da so nekater~ države že delno opustile klasične meto-
de zemljemerstva in za isto uspešno uporabljajo fotogrametrijo (kataster). 
B~ Praktična uporaba fotogrametrije v gozdarstvu pri Soškem gozdnem 
gospodarstvu v Tolminu. 
Soško gozdno 'gospodarstvo v Tolminu gospodari z državnimi gozdovi V 
mejah 010 Gorica. Za gozdno gospqdarske enote Predmeja, Trnovo, Idrija I in 
Idrija II so obstojale še stare.italijanske gospodarske karte v merilu 1:5000, 
ali pa 1:20000. Na podlagi teh izdelujemo že karto 1:10000 (enotno merilo za 
gozdno-gospodarske karte). Imamo pa razen tega še območja, ki nimajo ustrezne-
ga elaborata kot predeli, ki spadajo ~od gozdne uprave Tolmin, Bovec in Soča. 
Za te se bodo izdelovale novo karte in sicer bo kot kartografski material slu-
žil: katastrski načrti 1:2880 (2500, 5760), katastrske karte 1:10000 (pomanj-
šave iz 1:2880 - italijanske), potem pa topografske karte 1:25000. Kot dopolni 
lo vsega pa bodo služile izvrednotene situacije aerofotogramov tega predela za 
katerega še sicer nismo prejeli aerofotoposnetkbv (kbntakt-kopij). Namreč leta 
1956 je Gozdno gospodarstvo naročilo aerosnimanje pri GIJNA zi ves okraj Gori-
ca. Plan shimanja je bil izdelan na Geodetskem zavodu v Ljubljani (fotograme-
trični oddelek), V$eh redov je 45, smer vzhod-zahod, prvi red gre· čez Vršič. 
Od teh redov so posneti vsi razen prvih 13.redov. Višina leta 3.ooo do· 4.500 m. 
Fo.rmat 18 x 18 cm, merilo 1:15. - 20,000, iz česar sledi površina. ene kontakt-
kopije coa 700 do 1.200 ha. Prekrivanje: podolžno 50-60%, prečno 2o-3o%. Po 
· izračunu -yseh izdatkov.stane ena kontakt-kopija 2.273,-dinarjev. Torej je cena 
enega slikovnega hektarja 2-3 din .in cena enega. uporabnega· ( stereo-) ha 4~7 din 
· · · rimamo še potrebnega fotogrametričnega instrumentarija za testitucijo, 
vendar uporabljamo vsakodnevno fotograme (kont.ikt-topije z žepnimi stereoskopi) 
in sicer: a) za rekognosciranje urejevalnih del; s čemer se prihrani mnogo časa 
- 14 -
in ogromno fizičnih naporov, kar potrjujejo naši gozdarski tehniki ter inže-
nirji - taksatorji, b) pr~v dobro jih uporabljajo urejevalci za izdela~o idej-
nih proiektov (oddelki, odseki), ker se dobro razločujejo iglavci od listavcev 
ter mladi _gozd od starega itd, c) pridno jih uporablja referent za gozdni ka-
taster za _preučevanje kulturnih sprememb, posebno za delo okrog slikovne glav-
ne točke, kjer prehaja nekako centralna projekcija v drtogonalno. Te ~p~emem~ 
be si beleži in izdeluje skico sprememb. d)_ Tudi projektivni odsek gradbenega 
oddelka jih uporablja.v študijske i~ orientacijske ~am~ne pri raznih projektih 
(ceste, žičnice, gozdarske koče itd). 
Naročen je naslednji fotog·rametrični instrument~j._j_:_ 
l) kartirni instrume~t III.reda (Devill6meter) za kartiranje situacije iz 
kontakt~kopij., s katerim bomo dopolnjevali karte (situacijo); 
2) optičn9-gr~fični prerisovalnik (Lutz), katerega bomo uporabili za vna-
šanje sprememb v topografske karte in dr¼ge karte, kjer 'bo to možno; 
3) zrcalni stereoskop s stereometrom za dendrometrične meritve (grafični 
stereometer imamo),. kar bomo uporabljali za težko dostopne gozdne povr-
šine·, kjer .še ni ureditvenih elaboratov in kjer se terestrična taksacija 
ne izpiača. 
Vsi navedeni instrumenti so domače iz.dela ve· "Idro" Celje, konstruirani po 
prof.ing.Čučku. Po prispetju tega instrumentarija bomo lahko že pokazali prve 
sadove fotogrametrije v gozdarstvu ( pri projektih za taksacijo, gradnjah in 
pri izdelavi kart - seveda samo situacijsko brez višinske predstave). 
K izdelavi fotomcizaikov oz.·fotoplanov nismo pristopili in je zaenkrat ne 
bomo še forsirali, ker smo dobili samo po eno kontakt-kopijo. Glede na to in 
na ceno, bi bil predrag in za večja področja n~rentabilen, ~er bi predstavljal 
le "slikovno karto" gotovega področja. Izplača pa se to za manjše predele, za 
katere bi se lahko izdelali fotoplani (redresirani) v merilu 1:5000, kar bi 
odlično služilo za v~e vrste projektiranja. 
Ker so aerofotogrami strogo zaupne narave je uvedena na Geodetskem odseku 
pri oddelku za urejanje SGG Tolmin stroga evidenca tega materiala, kakor tudi 
uporaba tega po nazivu, času in osebi. 
Pri nas v Tolminu je to le začetni poseg fotogrametrije v gozdarstvu. Goto-
vo, da se pojavljajo raznovrstpe težave, kot so pomanjkanje sredstev in stro-
kovnjakov. Te tež'ave pa bi ·se dale odpravi ti, če bi bila pravilna koordinacija 
dela, hočem reči, koordinacija vseh gospodarskih panog. Fotogrametrija je pri 
nas še razmeroma mlada ter istočasno draga in s·tem v zvezi so materialni stro 
ški aerosnimanja za eno podjetje preveliki. To breme pa bi se Dlajšalo s tem, 
~a bi svoje potrebe po fotogrametričnih načrtih koordinirale vse panoge, pa 
tudi kataster. ~o bi pomenilo veliko zmanjšanje stroškov in večkratno meritev 
na istem tevenu. Vemo, da je pbtrebna predhodna signalizacija skl&dno po gospo 
darskih panogah. Triangulacijska mreža in oslonilne točke bi bile skupne. Pri. 
signalizaciji in postavljanju teh točk bi lahko sodelovale tiste panoge, za 
katere se vrši snimanje. $traški za osnovna dela in stroški za letenje, kakor 
tudi fotogramov bi se za posamezno podjetje mnogo pocenili. 
C) O~~žanje in ž~lje~ 
Naše delo v gozdarstvu bo torej pionirsko, toda prepričani smo, da nam bo 
p~i našem delu prav rad ·svetoval Institut za geodezijo in fotogrametrijo ter 
fotogrametrični oddelek Geodetskega zavoda v Ljubljani. Omenil sem, da bomo 
dobili iz kontakt-kopij le situacijo in to za merilo 1:10000 ter manjša od teh. 
Vsi načrti večdih meril zahtevajo že večjo toč.nest in se restiti.lirajo na foto-
grametričnih instrumentih I.in II.reda, k~r pa bi,predstavljalo za gozdno go-
spodarstvo prevelika osnovna sredstva, ki ne bi bila rentabilna, ker njihova 
kapaciteta ne bi bila 100 % -no izrabljena glede na razpoložljivi strokovni· 
kader in obseg dela. Za taka dela obstoja že itak fotogrametrični oddelek pri 
Geodetskem ~avodu v Ljubljani, razen tega pa se je osnovalo posebno podjetje 
za fotogrametrijo v Ljubljani, ki bo vršilo vsa aerosnemanja. To dokazuje, da 
je šla fotogrametrija pri nas tako pot, kakršno si jo želijo vse panoge gospo-
.'·1 
"" I5 -- T-
darstva pose1mo pa še geode"vs.ki strokovnja::i, 1-:i bO zaposlenj. pri teh delih in 
ta nap~edAk ter razvoj iskreno pozdravljamo. Prihranjerie bodo marsikatere kap~ 
lje znoja, ki se porajajo pri klasičnih detajinih meritvah, po raznih težko 
prehodnih, visokih riredolih. ICc.kšno vašno8t :i_;ripisujejo gozdarji fotogrametriji 
naj omenim, da prireja Zagrebška gozdarska fakulteta vsako leto 3 tedenski te-
čaj iz fotogrametrije v gozdarstvu za gozdarske inže:'li:c je. To pomeni 1 da daje-
jo ne samo geodeti, temveč tudi gozdarji fotbgramettiji tisto mesto, ki ji pb· 
vsej pravici pripada. Mogoče bo ~animivo povedati še to, da scim po pregledq 
italijanskega gozdarsk8ga elaborata za Gozdno gospodarsko območje Idrija II !z 
leta. 1927 našel zanimivo stran? ki prav::. dobosedn0 to: 11 K splošnemu opisu se 
prilaga tudi zračno snemanje gozda. Delo je izvršil por. Scaramuzza Antonio po 
nalogu komande 63, grupe izvidn:l-šld.h letaL -· Z namenom, da se določi najprf.:. 
mernejše merilo za tqko obsežno območje so bili izvršeni razni poskusi, Delo je 
bilo izvr~eno v več pr~sledkih. Ob~očje, ki je bilb fbtografirano 9 dejansko ob. 
sega mnogo več kot območje Idrija IIi toda smatralo so ·je prikladno pusti ti· 
slike nedotaknjene? ker večji deJ. tega območja p-ripacl.[',, sosednjemu državnemu 
gozdu Predmeja in Trnovski gotd. Pokazale so se nemajhne tehnično-aerofotograf­
ske težave zaradi velikih višinskih raz.lik 9 osenčenih pobočij in neenake jasno-
sti atmosfere o Mnogo laže se fotografir.a gozd v ravnini,' slike so čistejše in · 
varnejše. Glede namena aerofotogrametrije, ako skrbno pregledamo slike, lahko 
opazimo, čeprav približno konfiguracijo tsrena, komun{kacije, ~ip in stanje 
gozda, obseg sečenj in mladih sestojev, lego in položaj travnikov, stavbišč, 
neplodnega zemljišča itd. Kakor je znano, ni bila nikoli izvršena aerofotogra-
metrija in Jri~.ofena ureditvenim elabora~om. Znto je težko v·naprej govoriti . 
koliko bo koristna in uporabna za praktične nr.F~enB. Po nekaj letih uporabe· pa 
se bo že ugotovila ~jih koristnost, zato je treba podobna dela nadaljeviti tu-
di za druge iredele, upoštevajoč nujne napake 1 ki so se pojavile pri prvem po~ 
skusu, - Letalstvo je izvršilo·saimanje, kivje obenem.služilo za vaje osebja in 
dalo na razpolago temu uradu vse potrebno. Ce upo~tevamo vse stroške v zv~zi 
s tem nedvoumn0 ugotovimo 1 da.niso v abra~~erju z njihovo koristnostjo. Letal-
stvo, kakor tudi t'ehriika aeroi otogrametrije. ~elo naprodnjeta in zelo ver jetr10 
je, da bodo čez, nekaj let aerofotogrametrični posnetki bolj uporabni in cenej-
ši kakor danes~ Odpravilo s~ boj~'tist~· jom~n~kljivosti, ki so zavirale delo, 
ki predstavlja pr~i preizkus te vrste. ih ki pričakuje od njegove praktične upo-· 
rabe svoje izboljšanje in svojo uvel,javi·~ev." . 
K temu bi pripomniJ.j_ le _toliko, da sino mi že za 11 stopo II naprej. 
Želimo, da bi se p:d. nas v Jugoslavlji 1·a z--.ri jala fotogrametrija tako 1 da bo-
mo lahko kmalu dosegl~ tis~o ·raven, kot smo jo dcisegli v vseh drugih pogledih. 
Tako bo fotogrametrija za gozdarsko stro~o piedsta~ljala neprecenljivo vrednost 
pri izvrednostenju geodetskih elementov, a za taksacijo bo prod~tavljala nena-
domestljiv pr·ipomočel:, Za uspeh jo pa :potrebn.n, trdna volja in še večja sprosti-
tev uporabe f'otogra.:nov in kart na s1_:,lošno 1 sevec.a v mejah možnosti, ker je na-
sprotno gledano, delo zavirano s tem pa.tudi nap~edek stroke in izvr~itev tega 
kar od nas pričakuje dru~ba. · · 
Ing.Antauer Oton. 
-----=-=---------- -----------=-= ---~--------·--- ---·-------------------------
O ~OCNOST! FOTOGRAMETRIJE 
Pri vsakem delu v ceodetski st~oki se vpra~amo o točnosti uporabljene me-
tode. Ako n~ill up0Eabljen0 ~etoda o~govarja po to6nosti, tedaj se zanimamo c 
njeni ekonomičnosti. Istim ~akonom jo pod7~žeria tudi fotogrametrična metoda. · 
Prof.dr,K,.Sohvrid,:)fsky navaja v sycji bijigi 11 G::r:::1driss deš Photogram0trieu 
da na to~nost na5rta 1 i3delanega z aerofotograuo~ri5no Tu~todo vpliva: . 
1) aer.oposnot(,k s,J:r,, .ki vsebuJe naT1ake zamere: n,1:;1ake objektiva in skrček 
filma 1 
2) nenat;:,.,ni5noot :Lnstrumen:l;a J s 1:,:č-d;E:J1'iru kar-1:;:J.::·an1 0 9 sla1J po :Jto:pek do la 1 oso b-· 
na napaka rostitutorja; 
- 16 -
3) napake v geodetskih osnovah pri določevanju trig. in oslonilnih točk; 
• 4):hezane~ljivost upor~bljenih nac1nov o izračurtu netočnosti; 
5) netočriost definiqij o pogreških. 
V Evropi'havadno podajamo 
sr.pogrešek po položaju: ML 
in sr. - "- po višini: , _M:fI 
medtem ko v USA n.pr.predpisujejo tolerance (mE1jne vrGdnosti). 
Ločimo sledeče načine dela v fotogram~triji sami: 
1) Točnost merjenja -~lik •. koordinat na stereokomparatorju. Točnost zavisi 
od kvalitet~ aeroposnetka, Vpliva napake distorzije objektiva tn od. toč­
iosti stereokomparatorja. Z vestnim delom se da dose~i točnost odčitava­
nja slik. koordinat od 3 do 5. 
2) Točnost pri izdola~i fotopo~netkov (redres{ranih). Na točnost vpliva 
kvaliteta aeroposnetkov, faktor povečave, točhost določitve oslonilnih 
točk in velikost Višinskih. rhzlik terena. 
R. Idler nava·ja/ n, pr. sledeče podatke: 
Fotoplan izdelan v m :::: 1 g 5000 ML 
+ 3,7 ••• ~ O • O· O • -> 1P • (1 O f •• O <, t O 1 = "'! m 
S,G.MBller: 
Fotoplan izdelan v m = l 200·0 ML 
+ 2,0 •••oo•••oo;.P&Oou••otoe ::::t - m 
Dr,Htlry : 
F.o-toplan izdelan v m l loooo ML 
+ 2,o = eoci"o•oo•••••••••eo.t'~• = - m 
" II v l 5000 It 
+ 1,1 m = , • 0 • • O O O t ~ O. C O ~ O O 6 • O • O • = - m 
II " v m 1 2000 II + o,6 = • • • • • q • • • o lil • • • • t • O 'o • • = - m 
" II v m 1 looo It + o,4 = • o •• o • , ••• o • o •••• o o ••• = m 
3) Točnost pri terestrični fotogrametriji. Točnost ni homogena in raste 
s kvadratom oddaljenosti det.točke od baze. 
4) Točnost storeoskopskega kartiranja aeroposnetkov. 
Točnost po položaju jo zavisna od merila snimanja, točnost'po višini pa 
poleg tega še od razmerja - baza: višina l~ta / b : h /. 
Pogreški v dolžinah so za isti model kon$tantni in so neodvisni od veli-
kosti dolžin. Medsebojna točnost je povečana. 
O. Laoman navaja~ 
Odčit.koord.mejnih točk na c8 /merilo snim,je l:6000/ ML=+ 18 om 
A.Pastorelli: 
Odči~.koord.mejnih točk na A
5
/merilo snim.je l:6500/ + M1 = - 13 cm 
Izdelava karte: 
\ 
1:14000) .ML=:tl,5m/ MH=:to, 7ml f n=!( o, 7 +l M = 1 • 5000 (merilo snim.je . tg 
alfa) 
M = l .: loooo(merilo snim.je 1:20000) ML=.!2,om/ MH0 ±1, om/ fH=:!:(1,0+2 tf) a1 a 
fH je odstopanje plastnio /alfa označuje nagnjenost terena/. V Nemčiji je 
največje dopustno odstopanje za karto 1:5000 f* = oJ4 + 5 tg alfa). 
Prof.dr,Sohiwidefsky trdi, da jo faktor 5 prGvelik, ker je točnost karti-
ranja nezavisna od nagnjenosti terena. 
1 
1 
1 
- :;_7 -
Prof.dr.Zeller navaja v svoji knjigi "Lehrbuch der Photogrammetrie 11 podatke o 
točnosti načrtov? izdelanih z instrumenti I.in II.reda: 
1) sr~pogr.po višini (pri vertikalnem snimanju) 
MH = ± 0,25%0 h h je let~višina nad terenom; 
2) sr.pogr,po položaju ·ML= 0,20%0 h 
Na fotogrametričnem kurzu, ki je bil leta 1954 na ETH v Ztlrichu pa je nave-
del prof,dr.Zeller sledečo formulo za sr. pogrešek: 
ML= MH = ! 0,12 %o L 
To izboljšanje da je omogočila uvedba novih visokovrednih snemalnih objek-
tivov. ,. ___ .J,..., __ ------- .. 
P O R O Č I L O 
o preizkušnji točnosti ·aerofotogrametrične metode pri nas. 
Jeseni leta 1956 smo izvršili na Geodetskem zavo.du v Ljubljani preizkušnjo 
točnosti aerofotogrametrične metode. O to.čnosti je v svetovni literaturi prav-
zaprav že dosti napisanega. Zanimala nas je točnost kartiranja na stereokartir-
nem aparatu Wild A8 in sicer za merilo 1: looo. Preizkus je bil izvršen z na-lim restitutor~kim kadrom, ki je bil izvežban v letu· 1956. ~ V ta namen smo si-
gnalizirali ·manjši predel v kat. občini Sto žice pri Ljubljani in sice:r vse poli-
gonske točke in prelome. Signali so bili papirnati, velikosti 5o _x 7o cm, črne 
barve, v sredini pa je bil kvadrat velikosti 25 x 25 cm. Ta papirnata signali-
zacija je odlično vzdržala tridnevni dež pred ae~osni~anjem. Samo aerosnimanje 
je izvršil GIJNA s kamero 1fild RC 5a na film "aviotar" 21/18. Diapozitive je 
izdelal Fotogrametrij$ki zavod v Beogradu. Let. višina je bila l2oo m nad tere-
no_m in M c 1 : 6000, - V marcu 1957. smo pristopili h kartiranju v merilu 
l: looo 8na~ere~kartirnem a~aratu Wild A8 • Pri kartiranju so se odčitavale strojne koordinate det.točk za poskusni predel. Restitucijo sta izvršila dva 
povprečna restitutorja. Merilo mqdela je bilo l : 4000, prenos 1:4. Strojne 
koordinate det.točk smo transformirali v Gaus-Krttgerjev koordinatni sistem za-
radi poznejše primerjave. - V času kartiranja na Wild A8 je na terenu druga grupa izvršila detajlno. izmero po klasični metodi in sicer s precizno tahime-
trijo. Izmerjenih je bilo nekaj nad 130 det.točk. Za tako dobljene det.točke 
so se izračunale koordinate v Gauss-Krttgerjevem sistemu. Srednji pogreški v 
koordinatah za detajlne točke, dobljene z aerofotogramterično metodo in. spre-
cizno tahimetrijo za posamezna stojišča: 
"' 
Stojišče o 162 ••••• 
II Q 86 ••••• 
'II Q 172 ••••• 
II O 170 ••o•• 
II " 94 .., • (1 ••• 
II Q 88 • o o o o 
II r, 87 .., .. " .. 
" Q 171 ••••• 
II O 85 • • • • • 
+ ML=+ 19,o cm 
ML = 11.5 cm 
ML = : 16. l cm 
ML=+ 15.5 cm 
ML= 14,5 cm 
M = + 17,6 cm 
MLL = + 13. 4 cm 
M = + 11, 7 cm Mt = + 15, 2 cm 
MH = : 16. 9 cm 
MH = + 28,9 cm 
MH = + 17.1 cm 
MH = + 3o,3 om 
Iv! •- 22,5 cm 
MH = + 24.8 cm 
M8 = + 14. 5 cm 
M:=:!:' 26.9 cm 
MH= :!:' 16.5 cm 
Pri tem izračunu odstopanj je vzeta preciz,tahi~.metoda kot absolutno točna. 
Zato smo izvršili še primerjavo z ortogonalno metodo ter sta se izmerili dve 
liniji, Tudi ta primerjava nam je dala skoraj iste rezultate, saj je znašala 
1) Razlika med aerofotogrametrično in ortogonalno metodo: 
- J.8 -
2) Razlika med aerofotogrametrično in ofto~onalno metodo: 
ML= :t 16.9 cm 
Pri kartiranju smatramo, da posamezne detajlne točke lahko nanesemo s toč­
nostjo 0,2 mm, kar hi znašalo v merilu l: looo - 20 ~m. Srednje odstopanje 
je izpod te tolerance. - Iz navedenega sl~di, da je stereokartirni aparat 
Wild A8 dovolj natančen za kartiranje in izdelavo kat .• načrt.oy v mepilu 1: 2500 in da Je naš povprečni resti_tutorski kader spoi:1oben za ~mrtiranje. 
Ing.Golorej Ivan. 
- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - ~ - - - -·- - - - -
DVA JUBILEJA 
Te dni je obhajal svojo osemdesetletnico naš stanovski kolega Alf on z 
GSPAN, čil in zdrav ter še vedno poln veselja do dela. - Naš jubilant je 
bil rojen 20.mirca 1878 v Kostanjevici na Dolenjskem. Svoja.mlada leta je pre-
živel v Krškem, srednješolska v Ljubljani in visokošolska v Grazu. Že od mla-
dih let navdušen naravoslovec si je izbral geodetski poklic, ki mu je omogočal 
da je živel vedno v prosti naravi. Življenjska pot ga_je zanesla. širom po celi 
tedanji Kranjski deželi. Kot geometer je služboval v 'Postojni, Mokronogu,·Čr­
nomlju in Krškem. 'Sedaj pa že polnih 5o .let živi in deluje v Ljubljani. Od. za-
četka je bil šef katastr_ske uprave· v Ljubljani, nato pa šef novo.meritvenega 
oddelka pri bivši finančni direkciji v Ljubljani, kjei je vse syoje mo~i po-
svetil z maloštevilnim kadrom ~ovi i~meri Ljubljane in Maribora. Več let je 
kot geo.detski strokovnjak sodeloval _kot član meddržavne jugoslovansko-~ tal.ijan-
ske: ter jugoslovansko-av,strijske razme;fi tvene komis1je.: Do svojfl u;pokojitve je 
bil .11ato šef odseka za .kataster pri bivši finančni direkciji v Ljubljani, po 
upokojitvi pa je postil p66blaščeni civilni geometer in kot tak j~ kljub vi-
s.oki starosti še vedno akti ven. - Po prvi svetovni vojni je b:i.lo. novi državi 
potrebno ogromno število geodetskih.strokovnjakov. Kot starejši,praktik in te:-
oretik je d61 na§ jubilant svoja izkustva in zmožnosti na razpolago novo usta-
novljenemu geodetskemu oddelku na·tehnični fakulteti nove univerze v Ljubljani. 
Dolga leta je.predaval predmete kot "tehnika katastra". ter "izravnalni računi". 
V predavalnicah in na praktičnem terenskem delu je vzgojil mnogo novih geodet-
skih strokovnjakov in se danes lahko ponaša, da mnogo nekdanjih njegovih učen­
cev zavzema v današnji Jugoslaviji najvidnejše položaje, bodisi kot voditelji 
geodetsko-tehnične operative, bodisi kot vzgojitelji-profesorji najmlajše gene·-
racije geodetov. - Vsa starejša generacija geodetov pozna kolego Gspana kot iz-
redno dobrega tovariša, predstojnika in vzgojitelja. Naš jubilant pa ni znan 
samo med geodeti temveč mogoče še bolj med naravoslovci cele Slovenije in Ju-
goslavije pa tudi v inozemstvu. Kakor se je njegov starejši kolega Verbič Jo-
sip poleg svojega poklica pcisvetil glasbi, tako se je naš jubilant posvetil z 
dušo in srcem naravoslovju. Svoj, geodetsko-terenski poklic je izkoristil za 
preučevanje in opazovanje žive narave. Od jutra do večera v prosti naravi je 
začel zbirati rastline in živali, predvsem hrošče in metulje. Posebno se je 
zanimal za življenje in vrste podzemnih hroščev in žuželk ter se v teh panogah 
popolnoma posvetil znanstienemu delu. Odkril je nove vrste živalskih skupin, 
ki so dobile po njem tud~ sv6ja imena. Pri tem so se večale njegove zbirke hro-
ščev, žuželk, metuljev in rastlini ki so sedaj osnova bogatih zbirk ljubljan-
skega prirodoslovnega muzeja. Kot priznan entemolog je še danes v sta1nih stro-
kovnih stikih z domačimi in tujimi entemologi ter muzoji cele Evrope. 
K tako pomembnemu jubileju še vedno aktivnega geodeta in naravoslovca mu 
kličemo njegovi stanovski tovariši: Se mnogo zdravih in uspehov polnih leti 
Meseca marca pa je praznoval v krogu svojo družine visok življenjski ju-
bilej - triinosemdesetletnico - tudi splošno znani in spoštovani katastrski in-
spektor v pokoju Josip VER BI 6. Ta življerijski praznik pa pridobi z 
ugotovitvijo, da je naš slavljenec še vedno v vrstah aktivnih geometrov, prav 
gotovo toliko na svojevrstni pomembnosti, da mu posvetimo teh nekaj vrstic. 
-- 19 -· 
To pa tem bolj, ker se istočasno spominjamo tudi _:Y8eh njegovih· kompozicij, .ki 
jih je kot edin:L e;eometer.-glasbenik ustgs:1,ril. Rojen 18~3~1875 v B'istri pri Vr-
hniki je po končani realki študiral na tehnični visoki šoli na Dunaju~ kjer je 
svoje geodetske študije tudi končal. Že kot mlid~ia študenta ga je privla6~vala 
glasba ter ga v začetku kot navdušenega p~vca in, violočelista ter ~ozneje kot 
komponista pritegnila v svoj objem. Morda.bi gi rijegova življenjska pot·vodila 
po precej drue;ačnih "parcelah" in "razredih'',. če„bi se ji mogel p6sveti1ii z'''vso 
svojo sposobnostjo in se ne bi odločil za poklic.večnega popotnik~ ~-g~dmetra. 
Prvo svojo službo je nastopil leta 1897 v tjublj?~i. Bivša c.kr.Avstrija ni bi-
la posebno naklonjena uradnikom-Slovencem, zlasti ne, če so kazali preveliko 
ljubezen do nacionalne zavesti, katero je v tistih- časih prav posebne/ krepila 
naša tiarodna pesem. In tej je naš slavljenec posvečal ves svoj prosti čas kot 
pevovodja mešanih zborov na vseh svojih slu~benih mestih 9 V svojih službenih 
dolžnostih pa je bil točen in požrtvovalen do skra,jnosti. S svojo nesebično 
pripravljenostjo, pomagati vsakomur,.ki je potreboval njegove strokovne pomoči 
si je zagotovil priznanje svojih predpostavljenih ter spoštovanje in ljubezen 
našega del.ovnega knetiškega ljudstva .... S temi odlikami je doživljal svojo živ-
ljenjsko pot, ki ga je iz Ljubljane vodila za kra.jšo dobo v Trenje, Črnomelj, 
Postojno in nato spet v Tretnje na Dol., kjer si je leta 1902 'izbral svojo 
ži vljenjsl:o družico, ki mu še danes krepko podpira "tri vogale'.' njegove hišice 
v Idrijski ulici. Po premestitvi v Ljubljano leta 1913 je ni več zapustil, tu-
di po svoji upokojitvi ne. Zapustil pa tudi ni s~ojega poklica in mu je ostal 
zvest do danes 9 ko vrši meritve s prav tako točnostjo kot njegoyi _precej mlaj-
ši tovariši ter s tem praznuje še nedosežen jubilej neprekinjenega··-terenskega 
dela dolGih 61 lete - Ni mu pa bil življenjski cilj samo vzgoja kadl'.'ov in dvig 
stroke. Kljub napornemu poklicu je našel še vedno trenutke, ki jih Je posvečal 
poustvaritvi narodnih in umetnih pesmi 1 ustanavljanju salonskih orkestrov,kjer 
je sam igral violončelo ter lastnih kompozicij. Če izmed teh navedemo le že ob 
javljeno in poznane= Vasovalec (splošno znana in skoraj ponarodela pesem), 
Planinski pozdrav (koračnica), Večerno žuborenje (valček) in Vaško kri (opere-
ta) 1 še dolgo ni izčrpano, vrrjta kompozi tarskih del, ki l:!O žal še v rqkopisu. 
Se danes mu }?Ošiljo,,jo prijatelji in znanci svoje "srčne izlive" s prošnjo, da 
jih uglasbL Tako so še nedavno v Sevnici izvajali nekaj njegovih novih pesmi 
za mešani ibor. Kljub vsem naštetim dejstvom, pa je riaš slavljenec ostal vedno 
enako skromen "Figarjev Pepo 11 1 ki ima prazne žepe 11 ... kakor je nekoč kot. š.t1;1.-
dent z Du.naja poslal pozdrave v domovino., - Ob· teii1 redkem jubileju mu čestita ... 
mo in želimo še obilo zdravih let vsi njegovi kolegi., znanci in prijatelji z 
željo 1 da ne bi i'ie dolgo zapustil vrste aktivnih·kolegov. Naj bi sledilo nje-
govemu11Vasovalcu11 še obilo novega cvetja v jeseni. 
Leorold.,Armič; geodet • 
..... - _ _,, - ... - - - - - - - - - ..... - - ·-· .... - - ..... -., - - - ..... · - - "':"" -
_Sezn~I!!- c'.iplorn:Lranih inženirjev v letu 
1) Pajmon Miroslav 
2) Črnivec Mi~oslav 
3) Lipič D:cago 
4) Xifna1: Janez 
5) J_Jesa~· A::1ton 
6) U.les Anton 
7) Čerrn-1 Fre.nc 
8) Grilc Po.:ve1 
Si) Koržo.,n E1~L~l 
lo) Bjeli6a Petar 
ll) Bo~efi~ Nevenkn 
J.2) Holc J'ranc: 
13) Bregant Boris 
14) 'J:1:i.ršek Anton 
diplomiral 
II 
II 
II 
!1 
II 
,., 
ll 
1957 ·-
23. 3.1957 
28. 6.1957 
280 6.1957 
15. 701957 
25, 7,1957 
r5" 7. 1957 
20. 7.1957 
c:o~ 7.1957 
200 7.1957 
23elo.1957 
23.10.1957 
23.1001957 
11. 12 C 1957 
lL 12. 1957 
Seznam diplomiranih 
Čuček Drago 
Manohin Vital 
Matjan Jože 
Mihelčič Marijan 
Omahen Boris 
Petrič Janko 
Rožič Viljem 
Sajovic Ignac 
Stušek Avgust 
Trobi~ Aleš 
Zajeo Valentina 
V septembrskem roku: 
Arzenšek Marija 
Furlan Jana 
Petrov Budimir 
Zw81f Miloš 
V oktobrskem roku: 
Potrpin Janez 
- 20 .., 
geometrov v letu 1957 
Adam Jurij 
Banovec Marijana 
Brilej Milan . 
Gaber Ivan 
Gajšek Franc 
Jereb Olga 
Korošec Božidar 
Malečkar Herman 
Mave Stanislav 
Poklar Ivan 
Pušnik Vinko 
Rezar Franc 
Tomažin Alojz 
Zupančič Marija 
Cilenšek Jože 
Kališnik Ladislav 
Kočevar Metod 
Obreza Marijan 
Umek Jože 
~~=-=--===---====-====--=-----=---------------------------=--~-------------
OBVESTILA: 
kongres~ Scheweningenu. Savez GIG je poslal provizorni program IX.kongre-
sa Mednarodne federacije geometrov, ki bo v Scheweningenu na Holandskem 
Od 28.~~ do 4.9.1g5e. - Interesenti naj se sami neposredno prijavljajo s 
prijavnico, ki jo dobe pri tajniku tov. Brfffachu. 
- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Izšel je "Geodetski godišnjak za 1958" - dobi se pri tajniku rep.odbora 
(BrUfachu za ceno din 600.-. Clani, posebno uslužbenci pri katastrskih u-
radih, naročite ta terenski priročnik ali pa zainteresirajte vašo ustano-
vo, da ga naroči. Na razpolago je samo omejeno· število izvodov • 
. - - - - - - - - - - - - - - - - - - -. - - - - - - - - - - - - - - - - - -
K on kur s, Tehnične fakultete Skopje za mesta predavateljev oziroma 
asistentov raznih predmetov iz gradbeništva in geodezije. Podroben seznam 
.mest in predmetov se dobi pri tajniku društva. Prošnje se pošiljajo di-
rektno Tehnični fakulteti v Skopju. Priložiti je treba vse dokumente v 
smislu čl.50 Zakona o javnih uslužbencih. 
- - - - - - - - - - - ·- - - - - - - - - - - - - - -
P o z i v • Pozi varno vse dos·edanje in novo člane društva, da izpolnijo 
enotne prijavnice v dvojniku ter pošljejo oba izvoda podružnici, ki bo en 
izvod poslala odboru društva v Ljubljani, Saranoviceva 12. Na podlagi pri-
javnic bo rep. odbor sestavir kartoteko članstva, zveza I.T. Slovenije pa 
bo na podlagi te kartoteke izdala enotne članske izkaznice.