f Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedd| in praznikov. Glas Naroda List slovenskih delavcev v cAmeriki wt first Slmwfnic Dafly in the United States. Issued evwy day except Sundays and Holidays Entkbbd as Skcokd-Class mattkb, September 21, 1903, AT THE Post Office at Few York, N. Y., under the Act of Congress of Maech 3, 1879. ŠTEV. 233. NEW YORK, V TOREK, 4. OKTOBRA 1904. LETNIK XL Parkerjev* sprejemu* pismo. VSESTRANSKA DEMOKRATIČNA SAMOHVALA IN MEŠČANSKO ČASOPISJE. Stališče "Glass Naroda" in republikanska, kakor tudi demokratična stranka. REFORMA TARIFA. Rax vrh visoke gore je videti vsa okolica skrajno romantična. Ako pa pridemo v nižavo, potem se oni prekrasni velikanski kraji čestokrat spremene v umazano vas, v kterej so umazane, z slamo pokrite koče, obda ne z lužami, koje prihajajo iz hlevov. Tstotako je tudi Parkerjevo sprejemno pismo. Ako je opazujemo le površno, dozdeva se nam lepo, ako je pa razmotrivamo natančneje, potem je — sprejemno pismo demokratičnega predsedniškega kandidata, ki je izšel iz Hillove šole slabo, kajti v pismu se pojavi mož brez političnega prepričanja. Najznačilneji znak ameriške politike je slepost, s ktero komentujejo ameriški časopisi izjave te ali one politične stranke. Za republikansko Časopisje ne zamore iz "Nazareta'* drugih političnih strank priti kaj dobrega, d<>čim bi zopet časopisje družili političnih strank preklinjalo i deset božjih zapovedi, ako bi jih izdali — republikanci. In tako je tudi prišlo, da demokratično časopisje se vedno pozdravlja Parkerjevo sprejemno pismo z nekakim histeričnim veseljem, kakor da bi bilo kako božje razodenje, dočim zopet republikansko časopisje Parkerjevo listino strogo analizira. "Glasu Naroda" gotovo ne zamore kedo zameriti, ako z iskrenim zadovoljstvom po vda rja, da se iz spoštovanja do svojih čitateljev ne zadovolji hvaliti republikansko stranko le radi tega, ker odobruje republikanske tendence in obsoja demokrate zato, ker niso demokratični. Zaupanje, ktero gojimo do politične zrelosti naših cenjenih čitateljev, nas sili, da razmotrivamo sedanji položaj odkrito in pošteno ter da te ali one stvari ne hvalimo, oziroma grajamo. Baš to zaupanje nas sili, da smo odkriti in da prepustimo sodbo cenjenim čitate-ljem, kteri bodo brezdvomno takoj po volitvah uvideli, imamo-li prav ali ne, ko damo republikancem prvenstvo. Cast onemu, kteri je zasluži. — V vprašanju glede zlate valute, ktera tvori sedaj podlago demokratične agitacije, izjavlja sedaj tudi Parker, da je zvest pristaš te valute. Toda oni isti Parker je 1. 1S96 in 1900 glasoval za sreberno valuto, ktero je pa sedaj ostavil, samo da postane letos pasivno zmožen za eventuelno izvolitev. Glavni princip demokratične stranke, kakor tudi raznih druzih strančic, ktere na javnost le malo vplivajo, je reforma nagega tarifa, češ, da to zahteva splošno ameriško ljudstvo. Toda kedo vendar kaj tacega narekuje demokratom in drugim f V letih 1896, 1898, 1900, 1902, v vseh teh volitvah — ljudskih in kongresovih — glasovalo je ljudstvo baš nasprotno, namreč za obdrž.auje Dingleyevega tarifa. Tudi proti trustom nastopajo demokratična in druge stranke... Toda — republikanska stranka je opra vomočila protitrustne zakone, uspešno napadla razne truste, medtem ko je bas demokratična manjšina trdila, da kongres nima pravice ustvarjati protitrustne zakone, češ, to je naloga postavodaje posameznih držav! Nadalje govore demokratje o nedotakljivosti pravic ameriških državljanov, toda pri tem ne pomislijo, da so baš oni odvzeli tisočerim zamorcem našega juga — kteri edini je Parkerju zagotovljen — državljanske pravice. To so fakta, katera sama že zadostujejo v neovrgljiv dokaz, da je svoboda, ktero prepovedujejo nerepubli-kanske stranke prazen in vabljiv ideal, kteri pa razun slabih časov in splošne brezposelnosti ničesar ne obeta. In radi tega smo republikanci. T Braddeck, Pa., lx •kolici J« ui SMtevnik Mr. Igmac Matfster, 1141 Macket Are. .Betičmik j« »eefclaščei m pebiraaj« ta pr*4aj« kajU. tar f» tm rtjakra tofte yrl- Prijatclji miru. TRINAJSTI MEDNARODNI MIROVNI KONGRES JE PRIČEL ZBOROVATI V BOSTONU. Zborovalci bodo pozvali vse vlasti naj posredujejo v prid končanja vojne na Iztoku. KONGRES TRAJA TEDEN DNI. Boston, Mass., 4. okt. Včeraj po-poludne pričel se je tukaj mirovni kongres, kterega so se udeležili prijatelji miru iz vseh delov sveta. Pripravljalni odbor je že več mesecev pripravljal vse za kongres potrebne spise. V počast mnogoštevilnih delegatov vršila se je včeraj v tre-montskem templju služba božja, na kar so popoludne ob 2. uri kongres otvorili. Državni tajnik Hay je pre vzel častno nalogo in pozdravil prijatelje miru v imenu vlade Zjedinjenih držav. Tekom kongresa, kteri bode trajal teden dni, vršila s.e bodo vsaki večer javna zborovanja, tako, da bodo imeli vsi delegatje dovolj prilike izraziti svoje nazore glede rešitve problema o svetovnem miru. Danes zvečer govorila bodeta ame riški in francoski delegat. V sredo zvečer govoril bode Gompers, predsednik American Federation of Labor. Kongres se bode med drugim bavil tudi z vprašanjem, kako bi bilo mogoče dobiti svetovne vlasti, da bi posredovale v svrho končanja vojne med Rusijo in Japonsko. Varani naseljenci. BARNEY UNGER ALIAS BRAUN, JE KOT DOZDEVNI VLAD IN URADNIK GOLJUFAL NASELJENCE. Odvajal je naseljence v svoje stanovanje in jim tam odvzemal denar. SEDAJ JE POD KLJUČEM. Minolo nedeljo so v New Yorku zaprli Barney Ungerja, kateri je jedva iz Evrope došle naseljence na vse mogoče načine goljufal. Stanoval je na zap. 20. ulici in sicer pod imenom Bernhard Braun. Njegovi sosedje izjavljajo, da so mislili, da je bil naselniški uradnik, ker je čestokrat kar po 10 naseljencev dovedel v pisarno, ktero je imel v svojem stanovanju in ker je čestokrat nosil tudi telovnik z svetlimi gumba-mi, kakoršne nosijo uradniki na Ellis Isilandu. Policija je že pred par leti sumila, da Braun vara naseljence, toda tega mu ni zamogla nikdar dokazati. V novejšem časi, so se pa pritožbe radi varan ja naseljencev izredno množile. Nekdo je naseljence direktno odvedel iz kolodvora, od kjer jih je vodil v pisarno in jim tam odvzel denar. Radi tega se je v nedeljo policaj J. Mury preoblekel v civilno obleko. Temu se je pridružil tudi nek naselniški uradnik. Končno so izvedeli za nekako age i turo pa rob rodnih družb, kteri urad tudi našli na zap. 20. ulici in 10. Ave. kjer so Brauna aretirali. Lopov je vjetim naseljencem menjaval papirni denar v zlato, ktero je pa nadomeščal vedno le z novimi centi. Takoj po tem poslu je svoje žrtve odvedel nazaj na kolodvor in bil je zopet varen. Zapadni volilci. Chicago, BI., 4. okt. Iz Colorada, Utah in Wyominga se poroča, da je pri letošnjih predsedniških volitvah volilcev. V Coloradu pričakujejo po množitev ženskih glasov, dasiravno možki volilei svetujejo žem.iam, naj se volitev ne udeležijo. — V Wyomingu prišlo je pri dosedanjih volitvah po šest ženskih volilcev na deset možkih. V Utahu in Idaho je volitev v prvej vrsti naperjena proti Mormoneem. "Hura, vsi junaki!" JAPONCI SO BILI V ŠTIRIDNEV-NEJ BITKI PRED PORT AR-THURJEM GROZNO PORAŽENI; IZGUBILI SO 20,000 MOŽ. Proklamacija generala Stoesselja. — Podrobnosti bitke. — Od jedne-ga japonskega polka je ostalo le 12 mož živih. "BAJAN" UŠLA IZ BITKE? Chefoo, 4. okt. Iz Port Artliurja došla zasebna pisma z dne 23. sept.. naznanjajo nadaljne jjodrobnosti o bitki, ktera je trajala od 19. do 22. sept. Japonci so pričeli vsestranski bomoardirati ruske začasne utrdbe in tudi nektere glavne trdnjave. Ob 4. uri popoludne 19. sept. napadli so Japonci višino Visokajo. Naj- Shanghai, 3. okt. Ruska oklopna križarka "Bajan" od portarthurske eskadre, vsidrala se je v zalivu Hang-chau, na višini otoka Guciova. Tjekaj sa odplula dva vlačna par-nika, da dovedeta rusko vojno ladijo v Shanghai. Iz Shanghaia se je že včeraj javljalo, da v Wusunu pričakujejo neko rusko vojno ladijo, radi česar so shang-hajski Rusi najeli vlačne parnike, da dovedejo svojo vojno ladijo v tukajšnjo luko. V Shanghaiju se zatrjuje, da je prišlo pred portarthursko luko do vroče pomorske bitke, o ktere izidu je pričakovati vsaki čas natanč-nejega poročila. V raznih pomorskih bitkah se je križarka Bajan večkrat odlikovala, tako, da je njen poveljnik, kapitan Berzijan dobil v odlikovanje pozlačen častni meč z napisom "za hra brost". Isto odlikovanje dobil je tudi poveljnik vojne ladije "Novik". Chefoo, 3. okt. Semkaj je dospelo uradno poročilo generala Stoesselja z dne 23. sept. General potrjuje prejšnja poročila o porazih Japoncev od 19. do 22. sept. Bitka je bila izredno krvava. Ko so Japonci odnesli pete in krvave glave, izdal je general Stiis-sel naslednjo proklamaeijo: POSTAJA RUDEČEGA KRIŽA V PORT ARTHURJU. preje so višino bombardirali in potem naskočili. Nato so jih Rusi pregnali, a Japonci so naskok obnovili. Japonci so hoteli višino na vsak način osvojiti in so se za njo mučili vse štiri dni. Jeden bataljon Japoncev, kteri je bežal, izpostavljen je bil ruskim šrapnelom. Niti jeden vojak ni osta1 pri življenju. Ker so Rusi streljali tudi iz pravih trdnjali, so morali Japonci na vsej vrsti bežati, in ko je poročnik Pogorskij Japonce, z svojimi dobrovoljci napadel, bila je zmaga določena. Dve sotniji Japoncev so Rusi usmrtili v strelnih jarkih, kte-riii Japonci niso hoteli zapustiti. Zopet drugo sotnijo Japoncev nagnali so Rusi v žične ograje, kjer so jih vojaki stotnika Sičova do zadnjega moža postreljali. Potem so nove vo-ponske čete višino še dvakrat naskočile in bile obakrat grozno tepene. Kitajci, kjeri so dospeli iz Port Artliurja, naznanjajo, da je učinek ruskih granat in strojnih topov uprav grozen. Vsa okolica mesta je bila pokrita z razmesarjenimi trupli japonskih vojakov. Mnogo trupelj je brez glav, rok in nog. Vesti, da v Port Arthurju nimajo vode so navadna laž; jestvin je v mestu v izobilju, le konserviranega mesa ni mnogo. London, 4. okt. Dopisnik "Dail> Telegrapha" brzojavlja iz Nagasaki: "Boji pri Port Arthurju so uprav grozni. Dne 22. in 23. sept. so Rusi prišli iz trdnjav in so oni napadli Japonce, zlasti pa one pozicije, ktere je zasedel japcmskji kanaraagski polk. Rusi so vsmrtili ves polk, med živimi so ostali le jeden podčastnik in jed-najst prostakov, dasiravno je polk še prejšnji dan štel 4000 mož. Petrograd, 4. okt. General Kuro-patkin je v Mukdenu sprejel vojnega dopisnika Nemirovič Daneenka, kteri brzojavlja, da je Kuropatkin docela prepričan , da bode zmagal. Kuropatkina vojaki uprav obožu jejo. Mlajšim častnikom, kateri bi se radi bojevali, veli običajno Kuropatkin : "Bodite mirni in potrpežljivi. Prav gotovo bodemo zmagali. Sovražnik mora biti zdrobljen. Do tedaj bodite oprezni in mislite, da je vojna najboljši čas za učenje." V Mukdenu je vse mirno. • • * "Hura! Hvala Gospodu! Hura, na šej junaškej posadki. Hura Ilmanu. Sičavu in Pogorskemn, — vsem junakom. Hvala našim dobrovoljcem, kateri so Japonce pregnali iz utrdb in slednje razdejali." Dobrovoljci, ktere Stoessel omenja so bili navadni vojaki, kteri so se sami javili, da bodo Japonce prepodili raz neko višino. Bitka je trajala štiri dni ob vsej vrsti. Omenjena višina je bila zn Kuse važna pozicija, ktero so pa Japonci dne 22. sept. po velikanskih izgubah zasedli. Poskus, goro zopef osvojiti, je bil zelo nevaren in zato je Stoessel sklenil poslati proti Japoncem le one vojake, kteri se sami javijo. Toda javili so se vsi vojaki brez izjeme, na kar je Stoessel izbral potrebno moštvo. Vojake sta vodila stotnik Sičov in poročnik Pogorskij, Častniki, kakor tudi vojaki so bili oboroženi z malimi granatami, ktere so težke po dva do šest funtov in katere se mora metati z roko. S tem orožjem so potem napadli Japonce in jih iz vseh pozicij pregnali. V štiri dni trajajočej bitki so izgubili Japonci 20,000 mož. Petrograd, 3. okt. General Salia-rov poroča, da so Japonci pozicije svojih prednjih straž pri Fengtiapu. 16 milj jugoiztočno od Mukdena, utrdili. Drugod je vse pri starem. Boji med prednjimi stražami so na dnevnem redu. Nove japonske čete so pričele prihajati na bojišče. Glavni poštni ravnatelj še vedno bolan. Washington, 3. okt. Generalni poštni ravnatelj Payne je še vedno zelo bolan, dasiravno zdravniki še vedno upajo, damu bodo rešili življenje. Mala poročila. — V Middlesborow, Ky., zgoreli sta trgovini Jakoba Goodfrieda & Co. ter ona N. Stopinskega. Škoda: $50-000. — Chas. Fraga, rodom iz Mexico Ciudad, Mex., našli so policaii v nekem hotelu nevarno ranjenega. Kraj njeg* je ležala njegova soproga ustreljena. Policija je mnenja, da je v prepiru streljala Fragnerjeva soproga nanj, na kar je sama sebe vstrelila. Dva umora. TEKOM 24 UR SO ŽE VJETI LOPOVI UMORILI DVE OSOBI V NEW JERSEYU. Nova žrtev je sin bogatega farmerja Dva sumljiva so zaprli. SPLOŠNO RAZBURJENJE. Patterson, N. J., 3. okt. Tekom 2-1 ur pripetila sta se v okolici tukajšnjega mesta dva bratalua umora, vs-led kterih vlada tukaj in v okolici splošna razburjenost. Vendar se je p m posrečilo policiji v obeh slučajih vjeti najbrže prava morilca. Kjikor na drugem mestu poročamo, je nekdo zaklal zamorko Selino Ste-wartovo in v nedeljo zvečer je le par korakov od hiše, v kterej je bila Ste-wartova umorjena, nekdo umoril 31-letnega William Siglerja, sina pre možnega farmerja. V zvezi z umori so zaprli Charles Fennerja in Davida Conklina. Siglerja je našla na cesti umorjenega gospa Rinesmithova. Umorjeni mladenič je bil umorjen, ko je šel obiskat svojega očeta. Umorjeni se ni nikdar prepiral, tako, da je bil najbrže umorjen zgolj iz ropaželjnosti. kajti pri sebi je imel vedno mnogo denarja. V Pomptonu so zaprli zamorca Joe Millerja, kteri je obdolžen. da je umn-ril irospo Salino Stewartovo. O njem se j"e zvedelo, da Jje sežgal svojo obleko. Iz inozemstva. POSLANEC KLOFAČ SE JE VR NIL IZ BOJIŠČA NA IZTOKU. — ZOPET DVORNI ŠKANDAL. Pričetek delovanja ministra Svjato-polka Mirskega. — Nazadnja-štvo na Danskem. NEZGODDA NA ŽELEZNICI. Kodanj, Danska, 4. okt. Pravosodni minister Albert, namerava uvesti ka znovanje z palicami. Praga, 4. okt. Češki radikalni državni poslanec Klofae, kteri se jc kmalo po začetku rusko-japonsko vojne napotil na Iztok kot poročevalec raznih čeških listov, se je sedaj vrnil na Češko, kjer bode svoje dogodke med rusko vojsko opisal v po-sebnej knjigi. Budimpešta, 4. okt. V tukajšnjem mestu pride te dni zopet nek star škandal habsburškega dvora na površje. Pričele se bodo namreč sodne obravnave glede afere o ponarejanju listin barona Ernesta Wallburga, sina nadvojvode Ernesta avstrijskega. Kot priča bode nastopil agent Staundinger, kteri je baje leta 1902 v Ljubljani iztigal iz krstne knjige dva prazna blanketa, na ktera je zapisal, da je Wallburg pravi sin nadvoj1 vode Ernesta in Laure Skubiceve. Ko se je vršila v Ljubljani obravnava proti Staudingerju, kteri je bil takrat obsojen v 41etno ječo, dognali so, da je tudi Wallburg kriv. Med tem je pa Wallburg postal ogrski državljan in sedaj bodo ogrska sodišča proti njemu postopala. Baron Wallburg je sedaj natakar v kavarni New York v Budimpešti. Petrograd, 4. okt. Knez Svjato-polk M irski j, novi minister notranji1* zadev, je že pričel s svojim delovanjem. Sedaj je prestavil dva pomož na ministra, ktera sta se upirala zemstvom. Tudi več druzih pomočnikov ministra Plehveja je že prestavil. Člana komisije za domačo obrt v vL>-roneškej guberniji, ktera sta bila zelo liberalna, radi česar ju je Plehve pregnal v Sibir, se sedaj vrneta v Rusijo. London, 4. okt. Pri Llanelly, Wales pripetola )se je železniška nesreča. Štiri osobe so bile usmrtene. 50 ranjenih. Davek na debelost, švedsko mesto Hafanger obdačuje osobe, ki so dosegle preveliko debelost, s posebnim dovkom, ki je toliko višji, kolikor bolj debel je človek. NAZNANILO. Izseljencem, kteri potujejo iz Hrvatske in Ogrske v New York, naznanjamo, da velja vožnja z regularnimi parniki Hamburške parobrodne družbe iz Hamburga do New Yorka la $io. Važno za iste, kteri nameravajo svojim sorodnikom ali znancem vozne listke poslati za potovanje v Ameriko. Za potnike, stanujoče na Hrvatskem in Ogrskem velja vožnja z brzo-yarniki: Kaiser Wilhelm II., Kaiser Wilhelm uer Grosse, Kronprinz Wilhelm, iz Ljubljane preko Bremena do New Yorka $24.45. Z regularnimi parniki iz Ljubljane preko Bremena do New Yorka $19.45. Z regularnimi parniki iz Ljubljane preko Hamburga do New Yorka $16.80. Z finimi poštnimi parniki iz Ljubljane preko Anwerpena do New Yorka $18.45. Za potnike, stanujoče na Kranjskem, v Istriji, Dalmaciji. Srbiji, Bosni in Hercegovini, velja vožnja z br-brzoparniki iz Ljubljane preko Bremena do New Yorka $33.95. Z regularnimi parniki iz Ljubljane preko Bremena do New Yorka $28.45. Z regularnimi parniki iz Ljubljane preko Hamburga do New Yorka $25.80. Z krasnimi poštnimi parniki iz Ljubljane preko Antwerpena do New Yorka $27.45. Slovenske novice. — Iz Roskoe, Pa., nam javlja rojak, da so tamošnje razmere slabe; dela je malo, a potrebščine so slabe, tako da Slovencem ni svetovati hoditi tjekaj. Ko se položaj spremeni, bodemo o tem poročali. — Iz Weier City, Kans., javlja nam prijatelj našega lista, da je tamkaj umrl rojak Fran Obreza, kteri jej delal v rovih Central Coal Co. Ko je vračal iz rova dne 21. sept. prijel ga je krč in sicer tako hudo, da je bil v par minutah mrtev. Doma je bil iz Vač pri Litiji. V Weier City ostav-Ija brata, na Slovenskem pa roditelje tri brate in dve sestri. Star je bil 26 let. Bil je član društva sv. Barbaro št. 9. Pokopali so ga dne 23.. sept. Njegov brat Pavelj Obreza se tem potom vsem udeležnikom pogreba naj-iskreneje zahvalja. — V Milwauke, Wis., umrla je Cecilija Sabančeva v 26. letu svoje starosti. Newyorski dan St. Louis, Mo., 4. okt Na razstavnem prostoru obhajali so včeraj takozvani newyorski dan, kterej slav-nosti je prisostvovalo mnogo državljanov iz metropole ob Hudsonu. V newyorskem paviljonu vršil se j i slavnostni sprejem, kterega so se udeležili vsi inozemski komisarji. Roparji v Pennsylvaniji. Pittsburg, Pa., "4. okt. Ob progah tukajšnjih železnic so se v novejšem času pojavili roparji, kteri napadajo običajno možtvo na tovornih vlakih. Parnik zgorel. . Pittsburg, Pa., 4. okt. Izletniški parnik, Mayflower je v tukajšnjej Inki zgorel." Možtvo se je rešilo. Chillisote v plamenu. Peoria, UI., 3. okt. Iz Chillicote, 111., se brzojavlja, da je mestece v plamenu. Ker veje močan vihar, se plamen hitro razširja, tako, da je gašenje skoraj nemogoče. Od tukaj je odšel v Chillicote oddelek gasilcev na pomoč. -o--| Avstrijska zabrana. Avstrija ima poseben odbor vladi-nih zdravnikov, kteri morajo vsako reč, ktera služi javnosti kot zdravilo, preiskati in analizirati. V minolem mesecu je izdal imenovani odbor prepoved glede izdelovanja gotovih patentiranih zdravil. To dejstvo omenjamo le ra^ - tega, ker se dvoje tacih zdravil ponuja tudi po naši deželi. Mi mislimo, da ima ljudstvo pravico zahtevati pošteno pripravljanje zdravil, a kterih ni škodljivih primeskov, to-raj tacih, kakoršno je Trinerjevo zdravilno grenko vino. Ono je pripravljeno samo za zdravljenje in obstoji iz čistega, naravnega vina, ter skrbno izbranih zelišč . V slučaju želodčnih bolezni, ni boljšega zdravila, za čistenje krvi in okrepčanje živcev ter mišic, je Trinerjevo ameriško grenko vino najboljše sredstvo. Zamore je vsak član rodbine vspešno vžavati. Okus je zelo dober. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111. "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev ▼ Ameriki. Urednik: Editon ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik: Publisher: FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City. Na leto velja list za Ameriko ... $j.00 " pol leta............. 1.50 Za Evropo, ra vse leto.......4.50 " " " pol leta.......2.50 44 ** " četrt leta......1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve ___številki. "GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz Vzemši nedelj in pramikov. ««OLAS NARODA** ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "Ola« Naroda" 109 Greenwich Street, New York City Telefon * «3 798 Cortland. Plinov jubilej. Le maloktera iznajdba je delo posameznika in tako tudi plin, kterega imamo sedaj v vsakem še tako bornem stanovanju za razsvetljavo, kuhanje in toploto, ni bil delo le jedne ženijalne glave. Toda leta 1804 umrl je v Parizu mož, kteri je svoje življenje posvetil praktičnej porabi plina Ime mu je bilo Filippe Lebon. Radi tejra je tudi letos francoska vlada obhajala stoletni jubilej svojega sina. Dne 19. maja 1767 je bil Lebon ro jen v vasi Brachey, departement Haute-Marne. V mladih letih se je bavil mnogo z proučevanjem parnega stroja, kterega je izpopolnil, za kar mu je dala vlada 2000 funtov. Neke-pa jutra je pa preiskoval lastnost dima. Napolnil je steklenico s žaganjem in je postavil na oglje. Pri tem je opazil , da se dim, kteri je prihajal iz odprtine steklenice, takoj vname, i kakor hitro pride v dotiko z goreča svečo. To je bil temelj njegove iz-lajdbe. Na to je napeljal plin skozi >, v kterej se je očistil in tako je plavi plin. Vesel radi važne iz-Tajdbe je o tem naznanil prebivalcem svoje vasi. Kmetje so mislili, da je zblaznil. Lebon se je napotil zopet v Pariz, kjer so mu učenjaki svetovali, naj nadaljuje z svojimi poskusi. Naslednje leto je dobil patent. Vendar je pa moral za vsakdanji kruh delati in tako je postal uradnik pri gradnji mostov in cest. Ker je pa vedno le mislil na svoj plin, je zanemarjal delo in so ga odslovili. Leta 1801 je vzel v najem malo zemljišče, na kterem je zgradil veliko plinovo svetilko, s ktero je bližnje vrtove razsvetljeval. Ljudstvo je rado plačevalo vstopnino. Knjeginja Galicin in knez Dolgoruki sta mu ponujala veliko svoto denarja za patent, toda Lebon ga ni hotel prodati, dasiravne je pri tem stradal. Dne 1. dee. 1804 dobil je od urada za gradnjo mostov in cest povabilo, nuj se udeleži kronanja cesarja Napoleona. Naslednji dan je prišel v Paris in je prisostvoval slavnosti v Notre Dame. Zvečer je šel peš po Avenue des Champs Elysees in naslednje jutro so našli tamkaj neeega mrtveca — z trinajstimi ranami. Bil je Filippe Lebon. Splošno se je trdili, da so ga Angleži umorili, da si tako prilaste nje govo iznajdbo, toda natančnega se še danes o tem ne ve. Izumitelj je umrl, ne da bi videl, kako zmagoslavno prodira njegovo 11 She was bred in old Kentucky." Jackson, Ky., 1. okt. Gospa Jame* Bachova je svojega, od nje ločenega soproga vstrelila z domačo s zrnjem nabito winchestrovko in 'TickevJim' Bach, kteri je bil že v neštevilnih krvavih bojih, se je končno po starej kentuckijskej navadi oglasil pri svojih dedih. V senzacijonelnej obravnavi proti Curtisu Jettu, morilcu L B. Marcema, je bil Bach glavni sve-dok. Njegova žena že dalj časa ni ž njim živela. Včeraj je obiskal njeno stanovanje in skušal po njenem xatrdilu, zažgati hišo. Radi tega je prijela za puško in mu podelila vsebino obeh cevi. Bil je na mestu mrtev. Dasiravno so morilko zaprli, vse prebivalstvo z njo sočuvstvuje. Pred ječo se je zbralo danes več pevcev, kateri so jej zapeli podoknico: "She was bred in old Kentucky." Tovarna zgorela. Toledo, O., 2. okt. Tronadstropno skladišče tovarnarja, pohištva Kei-perja je zgorelo. Škoda znaša $176,-000, zavarovalnina pa le $105,000. Izvirna poročila iz Ljubljaae. V Ljubljani, dne 18. sept. Slovenci so odpotovali v Srbijo. Niso to oficijelni zastopniki našega naroda, kateri so šli v Belgrad, da se udeleže tam južnoslavjanske umetniške razstave, kongresa južnoslavjanske mladine in Ikrouanja srbskega kralja, nego je to naša mladina, katera se je odpravila v prestolnico srbskih kraljev, da tam sklene tesnejšo zvezo z južnimi brati, Srbi, Hrvati in Bolgari. Od srca se veselimo temu potovanju, ker smo uverjeni, da bode osobno medsebojno spoznavanje rodilo najboljši sad. Zbliževalo 'bode južne Slavjane in jih privajalo v vzajemno kolo. Slovenska mladina se bode udeležila umetniške razstave, na kongresu se bodo spoznavali mladi ljudje izražali si bodo svoje težnje in bodo naposled morali spoznati, da je naša rešitev in naša bodočnost le v skupnem, složnem in jedinstvenem postopanju ne samo na kulturnem, nego tudi na političnem polju. Poslednji preobrat v kraljevini Srbiji, vsled kterega je zasedel srbski prestol Peter Karagjorgjevič, bil je demokratski čin. Zmagala je volja srbskega naroda, zmagalo je gorko rodoljubje. Na srbski prestol je prišel mož, kateri čuti s svojim narodom in kateri je prijatelj vsem Slavjanom osobito Rusiji. S kraljem Petrom se je uvela v Srbiji slavjanska politika, začenja se nova doba, v deželi se uvaja red in odstranjuje se hrezzakonje, s katerim se je vzdrževal in vlada1 dom Obrenovičev. Kronanju bodo ku movali vsi južni Slavjani, udeležili se ga bodo tudi Slovenci, a to dejstvo nas napolnjuje z najboljšo nado v bo dočnost. Bratje jedne matere bodo si podaja&i jrake, sklenili bodo staro pobratimstvo in ako se složijo v duhu in dejanja, potem bode šele naš slav-jnnski jug trden in nepremagljiv zid proti nemškemu "Drang nacli Osten". Istina je namreč, kar pravi hrvatski pregovor: "Kad bratska sira slože, i olovo (svinec) plivat može." Zopet je mnogo krika po vseh nemških časopisih v Avstriji. In kaj se je neki zgodilo? Nemški dijaki, imenovani po svojem društvu "Karniol-ci", praznovali so dvajsetletnico obstoja svojega društva v Ljubljani. Za to slavnost se ni nihče brigal v Ljubljani, saj par nemških dijakov ne vzbuja posebne pozornosti Izvršilo bi se vse v redu in miru, ko bi se v slav-nc-st ne utikali ljudje, kateri k njej ne S] adajo. Tako je neki kadet Malič izival na kolodvoru slovensko občinstvo, klical je Sloveneem: Flegel, windische Hunde, in jednake ljubezni ive nemške besede. Slovenci pa niso h< teli teh besed požirati in so kadeta Malica tako namlatili po glavi in b>btu, da so ga morali odpeljati z rešilnim ■pozom. To je vse, kar se je zgo di!o. Ko bi bil Malič lepo miren, in ne bi izzival Slovencev na tako o- tuden način, ne bi mu Slovenci nič /-.'lega storili. Nabili so ga zato, ker je žalil slovensko narodnost brez po-v da. Imel je namen žaliti Slovence. Kaj ne, Malič ima slovensko ime, roditelji so mu bili slovenskega rodu, in take Nemce na —ič imamo v Ljubljani. Dne 11. septembra se je zopet otvo-rila nova planinska koča, to je "Ka-d lnikova koča" na Golici. Golica je visoka 1836 in je najlepši vrh v Karavankah na Gorenjskem. Z vrha Grv-lice je najlepši razgled po vsej Ko-r 5ki, osobito diven je pogled na Ju-lifske planine, v kterih kraljuje or-i 'k Triglav. Vsa Golica je bogata na flori in zato potniki radi na njo i> >dijo. Kadiinikovo kočo na Golici .!'' postavilo "Slovensko planinsko društvo". Koča ima ime po Franu Kadilnikn, veteranu slovenskih turistov. Kadilnik je blagajnik pri ljub-li inski tvrdki Fr. K. Sou van, je že okolu 70 let star, ako ne več, in še sedaj rad zahaja na visoke planine. Otvoritvene slavnosti se je udeležilo 2">0 izletnikov, katerih bi došlo gotovo več, ako bi ne bilo slabo vreme. Dež-evalo je silno in tako je mnogo-kateri prijatelj Slovenske turistike o- tal doma. Kakor običajno, izgovorilo se je ta dan mnogo naudušenih napitnic. Govorniki so častili navzočega Frana Kadilnika, proslavljali so lepo slovensko domovino, kateri na čast in obrambo je postavljena planinska koča na Golici. Proti jugu od Golice dviguje se planina Stol, a pod Stolom v nižavi razprostira se ob železni cesti majhno mestece Radovljica. Mesto napreduje počasi. Zida se malo, ker sem ne za hajajo leto više arji. ' Državni uradi so dobili novo poslopje, a meščani prebivajo v svojih starikavih hišah. Največ so Radovljičani napredovali na polju denarnih zavodov. Imajo staro posojilnico, katera dobro deluje a nedavno so si ustanovili še mestno hranilnico, katera pa še krepke je napreduje. V Radovljici je sedež okrajnemu glavarstvo, sodišču in davčnemu uradu. Kar je Dolenjcu vinska trta, to je Gorenjcu sadno drevje. Gorenjsko podnebje tigaja sadnemu drevju in tukaj vspevajo jabolke in hruške plemenitih \~~st. Gorenjci so umni sadjarji. Da bi le pokazali našemu svetu lepa in okusna jabolka ter fine hruške, katere rode na Gorenjskem, napravili so v Radovljici sadno razstavo in so jo slovesno otvorili dne 17. septembra. Jabolčnima, hruškovec in sploh vse, kar se prideluje iz sadja, je tu na ogled. Razstavo je otvoril deželni predsednik baron Hein, udeležil se je je ljubljanski župan Ivan Hribar in lepo število občinstva. Želimo, da bi razstava imela obilo vspeha. Trajala bode mesec dni, a to je dovolj časa, da si jo lahko vsak ogleda. Prilike bode dosti, da se z našimi sadnimi pridelki seznani širše občinstvo, osobito bi želeli, da se or-ganizuje njih izvoz v sosednje in dal-nje kraje. Ker je razstavo organizo-vala Kmetijska družba, upamo, da se ta namen, kar je glavna stvar, doseže na zadovoljstvo vseh razstavljaleev. Na našem Gorenjskem je vse živo vse giblje. Na Jesenicah zida Družba sv. Cirila in Metoda šolsko poslopjt v katerem bode šolski vrtec za našo nežno mladino. Nemčurstvo se tod silno širi; z novo železniško progo čez Karavanke naseljujejo se tod nemške rodovine z nemškimi šolami, in zato je treba slovenske otroke uvajati v slovenske zavode, da se nam ne potuje ijo. Šenčur ali Sveti Jurij je vas pri Kranju na Gorenjskem. Tudi v Šen eurju so imeli slavnost. Omislili so si gasilni dom in dne 11. septembra bi se moral ta dom blagosloviti. Vse je bilo urejeno in pripravljeno. Blago-slovljenje je bilo določeno za popo-dan. Šenčurski župnik je bil prošen. da blagoslovi novi dom. Ali župnik ni prišel, da bi ga blagoslovil, nego je sporočil odboru gasilnega društva, da gasilnega doma zato reče blagosloviti ker je po tem blagoslovu bila napo ved ana veselica, na kateri se bode — eujte in strmite — plesalo. Torej radi plesa se je odreklo blagoslovi je-nje. Plesati ne smejo Slovenci, ples se jim prepoveduje sedaj, kakor so jim je prepovedoval v mračnem srednjem veku. Ali mi upamo, da irar. jrasilno društvo v Šenčurju dobro brizgalnico, s katero bodo. ako bode treba, vspešno gasili ogenj in branili svoje dome tudi brez župnikovega blagoslova in svetega Florijana. Človek, pomagaj si sam i Bog ti bode pomagal. Neznosne narodne razmere nam osvetljuje naslednji dogodek v Borov Ijali na Koroškem.- Na ondotnem poštnem uradu sta postni uradnici Ti dami sta govorili z neko slovensko stranko slovenski, kar se jima je zelo zamerilo in v greh štelo. Prepovedalo se jima je govoriti s strankami slovenski ! Kaj takega je le v Slovencih mogoče, kjer si Nemci domišljujejo, da smejo z nami delati in zaničevati naš jezik, kakor hočejo. Nič ni bolj hvaležnega dela na svetu, kakor učiti neuke ljudi in širiti med ljudmi prosveto. A to se izvršuje na različne načine. Ljudem je treba prodajati dobre in koristne knjige, da jih čitajo in da se naobra-ztijejo. Kdor se hoče učiti iz knjig, mora najprvo znati čitati. Pri nas je še dosti ljudi, kateri ne znajo čitati V moji rojstni župniji je prišel te dni k učitelju (petindvajsetleten fant in ga je prosil, da bi ga učil čitati in pisati. Učitelj mu je to obljubil in ga poučuje. V Zagrebu je neki učitelj spisal "začetnico za analfabete", a sam poučuje o počitnicah analfabete v čitanju in pisanju. Na tak način se širi pros veta med narodom. Slovenska velikošolska mladina naložila si je civilizatorno nalogo. Osno vala je po vseh slovenskih pokrajinah akademska ferijalna društva, ktera o počitnicah prirejajo veselice in poučna predavanja. Na Štajerskem deluje v tem smislu dijaško društvo "Bodočnost", na Koroškem "Goro-tan", na Primorskem "Adrija", a na Kranjskem "Prosveta". Tako so si naši dijaki razdelili delo. Vse to je hvalevredno. Mladi, ti au duše ni ljudje delujejo v svojem domačem kraju, v krogu svojih sorodnikov, prijateljev in znaneev in dosezajo naj lepše vspehe. Tu nastopajo mladi akademiki in v gorečih besedah une-majo narod za vse, kar je dobro in plemenito. To pa niso prazne veselice, prazne zabave. Kmet sliši kaj novega in se vedno nekaj nauči. Po vzgledu čeških dijakov snujejo dijaška društva takozvane "potujoče knjižnice". Ljudje dobivajo dobre knjige na posodo j da jih čitajo doma. Kdor hoče s časom napredovati, mora čitati raznovrstne knjige in časopise. Društvo "Prosveta" je že osnovalo dve knjižnici, jedno v Domžalah, a drugo na Jesenicah na Gorenjskem, torej v dveh industrijskih krajih, kjer nam nemčurstvo dela mnogo preglavice. V Domžalah se šopirijo Tirolci in osvajajo našo zemljo, na Jesenicah pa se širijo Prusi in drugi Nemci. Tu je torej treba slovensko ljudstvo ohraniti in skrbeti, da se nam ne odtuji, a to se doseza s tem, ako naši ljudje Čitajo slovenske knjige in časopise, ako se maottrateuje[jo 'in inapredujejo v* vsakdanjih vedah. Zače3i smo že in upamo, da nam naša vrla mladina raztrosi knjižnice po vsej slo^aski zemlji. Mnogo prej so začeli snovati knjižnice Čehi in Poljaki, zato pa .o tudi dosegli mnogo vspeha. Češki dijaki so že priredili 2000 predavanj. Čehi imajo "Severočeško in pošumavsko stražo" in ti straži imata 7SS knjižnic s 137.001 zvezki. Kolika dobrota so te knjižnice za narod, vidimo na tem. da ogromno število knjig roma iz roke v roko, od soseda do soseda, a dobre knjige so najboljši prijatelji človeka. Tudi poljski dijaki delujejo pridno na tem polju. Osnovali so "Towarzystvo Szkolv Ludowej". To društvo ima 20 šol. Leta 1902 je vzdrževalo 20 tečajev za dorasle analfabete. Učijo se torej najprvo čitati in pisati tisti odrasli ljudje, kateri še tega ne vedo. Omenjeno poljsko društvo ima 233 javnih knjižnic s 50-000 zvezki. KTTBJ5. Za 100 kron avstr. vel j art treba j« dati $20.50 in k temu še 15 centov za poštanino, ker mora biti denarna pošiljate v registrirana. Slovensko katoliško Rojakom v Pittsburgu, Pa., in okolici naznanjam, da je za ondi moj zastopnik Mr. F. M. Schlander, 5102 Buttler St. — Dotičnik je z menoj v zvezi; je pooblaščen za pobiranje naročnine, prodajo knjig itd. ter ga to plo priporočam. Fr. Sakser. NAZNANILO. Kranjsko, slovensko, katoliško podporno društvo sv. Martina v Barber-tonu, O., imelo je dne 11. sept. t. L svoj letni obračun in volitve v novi odbor. Izvoljeni so bili: Josip Kozin, predsednikom, 432 Boulevard St.; Mat. Kramar, podpredsednik, Box 323, Pa-velj Štrukelj, I. tajnik, Box 234; Jos. Smuk, II. tajnik, 412 Houston St.; A. Štrukelj, blagajnik, 118 Range St. Zastopnik: Frank Smuk, 432 Boulevard Street. Društvo ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu. Drustveniki naj se udeleže sej poldnoštevilno. (29-9-4-10) Odbor. Francoski brzoparnik LA SAVOIE odpluje dne 6. oktobra oh 10. uri do-poludne iz New Yorka v Havre. Krasni poštni parnik ZEELAND odpluje dne 8. oktobra ob 10:30 uri dopoldne iz New Yorka v Antwerpen. Brzoparnik KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 11. oktobra ob 10. uri do-polndne iz Ne-w Yorka v Bremen. Poštni parnik ROTTERDAM odpluje dne 12. oktobra ob 10. uri do-poludne iz New Yorka v Rotterdam. Francoski parnik na dva vijaka LA TOURAINE odpluje dne 13. oktobra ob 10. uri do-poludne iz New Yorka v Havre. Krasni poštni parnik FINLAND odpluje dne 15. oktobra ob 10:30 uri dopoldne iz New Yorka v Antwerpen. Nemški parnik GRAF WALDERSEE odpluje dne 15. oktobra ob 10. tiri do-poludne iz New Yorka v Hamburg. Brzoparnik KRONPRINZ WILHELM odpluje dne 18. oktobra ob 11. uri do poldne iz New Yorka v Bremen. Vožne listke za vse zgoraj navedene parnike prodajam po tako nizki ceni: kakor parobrodne družbe same. Vsacega Slovenca in Hrvata, kteri mi naznani natančno prihod v New York, to je po kteri železnici in kedaj pride, ga čaka naš človek na kolodvoru in ga k nam pripelje tako tudi na parnik in ga vse to nič ne velja, to je velike vrednosti in ni iz oči spustiti. nAko ste v zadregi, pojdite k telefonu, kteri se nahaja na vsaki želez-nični postaji in pokličite številko 3795 Cortlandt, ali angleško: threi seven nine five Cortlandt, potem z nami po domače govorite in pride eden po Vas, to velja zelo malo in je velike vrednosti. FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York, POZOR ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Z jed. državah, da seno otvoril novo urejeni saloon pri „Triglavu"f 617 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležan« „ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče cigare, to pri meni na razpolago. Nadalje jt vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno kegliŠče in igralna miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem y prve) vrsti za točno in solidno postrežbo« Vsak potujoči Slovenec dobrodošett Končno priporočam ožjim rojakoot. da me blagovolijo večkrat počastiti s svojim obiskom I Mohor Mladič. 617 So. Center At., blizo 19, nU CHICAGO, njJX02& rfm Msarm*. podp. društvo svete Barbare ZA ZJEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: Forest City", Pa. Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvaniji. -0-0- ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR, ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MTJHIČ, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: JOHN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Dnryea, Pa FRANK SUNK, P. O., Luzerne, Pa. ANDREJ STJDER, Box 108, Thomas, W. Va. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR, P. O., Forest City, Pa. .ANTON BORŠTNIK, P. G., Forest City, Pa. Dopisi naj se pošaljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". MiZKiNIL«. Sl«T«aoem ia Hrratsja ▼ Kock Spri ar«, Wy«., im .k.liel pripero-eam ▼ obilen »hisk v kterem vedno točim sveže Schlita, Milwaukee piv«, ^ 2 ^ ie največja nesreča v A- MT Št1^ tU IC51 mcrifca za človefci — t>ole-* alVLI i^en. Ako je človek bolan nemore delati, in če ne dela nemore zaslužiti niti toliko, kolikor mu je potrebno za življenje, s čem pa more svojim, dragim, kateri so estali v starem kraju pomagati ? Kadarje človek I>ol:in — more? so zdraviti. Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo bolezen neiskušenem zdravniku toži, namesto da se takoj obrne na najbolšega zdravnika, kateri j amči z svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti. Za to rojaki Slovenci kadar ste bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi Vam o Vaše dobro priporočamo, da se obrnete na najbolšega zdravnika v Ameriki, in to je : iz vseučilišča v New Yorku, in to zato, ker je on j edin i zdravnik kateri janiCi za popolno ozdravljenje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuje, ako mo Vašo bolezen pismeno opigete. Citajte! Nekoliko najnovejših zahval skaterim? se na§i rojaki zah-valujejo da so popolnoma ozdraveli. Dragi gospod Profesor I V začetki moje bolezni hnt mras meje stresa, večkrat potem pa huda vročina in bolela meje glava, noge i roke, napetost v trebuhu in nejsem mogu hodit. Imel sem 3 zdrav nike in n ;č mi neso mogli po-Revmatizem ill Inagat. iotcni se obrnem na Vas dr. ^ bolezen želodca Collins in poslali ste mi 2 kratzdra- bolezni ozdravlena. vila in zd ij sem popolnoma zdrav. 11 in gla- Toraj se Vam srčno zahvalim zatoVa Ozdravljena, velko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govora da ste VI nar bolši zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnikuperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na svetu živel. 31aik Strah, 69 Arimont St. Massillon, O. Walnut Lake, Ark. Maik CrUŠtin, Zdej jest Anton Stamfel Vam dam Maria Sknšeb* Box 37, vejdit da sem ozdravel in da se po- Box 67, Soudan, Minn, pol noma čutim zdrav. Ko sem za- Homestead, Pa. čel VaSa zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku. Anton Stamfel. Prof. Collinsjamei za popolno ozdravi fen jo vseli bolesti: Kakoi* t>oles-4ti na plučah, prsih, želodcu, Čre-vah, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoziiost v glavi, kašelj, mrzlica, prelilajenje, revmatizem, prelivanje krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato žilo (hemeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenje iz ušes ali oči, gluhost, slepost, raka, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilncpjarebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. UProil Ooliins je jedini kater?. popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse Spolske bolezni pri možkih in ženskah. Ni bolnika, katerega nebi Prof. Oollins iiaj si dede od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil. Zato, ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točno opiSito isto v maternem jeriku in adresujte na PROF. Dr. E. C- COLLINS, 140 W, 3-4tli St., NEW YORK. Prof. Collins Vam če poslati zdravila, po katerih se gotoo popolnoma ozdravite in se bolezen gotovo nigdar več ne povrne. ____i_1_ f * "PS- ' Jngoslovausfca lokorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. ITRADITEKE: Preda edaik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Mina. Podpredsednik* JOHN KERŽISNTK, P. O. Box 138, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH. Ely, Minn, n. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Miek. Blagajnik: IVAN GOV2E, P. O. Box 106, Ely, Minn. NADZORNIKI: JOSIP PERTCO, 1796 8t Clair SU Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveletk, Minm. POROTNI ODBOR: VTHAF.T. KLOBUČAR, 115 7th St, Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSEP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn. Dopisi saj se blagovolijo pošiljati na L tajnika: Gee. L. Brerich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošilja tre naj so pošiljaj« blagajniku: Ivan Gorže, P. O. Bex 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku. Društven« glaailo je: "GLAS NARODA". — Drobnosti. Ijublj vel je codils let« ii hi KRANJSKE NOVICE. Strašna smrt sinčka kapelnika 4'Društvene godbe". Iz Novega mesta poročajo: Dne 20. sept., nekako po tretji uri popoludne se je igral poleg Krke pri mestnem mlinu Gletni edini sinček Skapelnika ljubljanske "Društvene godbe". Nakrat izgine navzočim izpred oči. Navzoči so opazili, da je zašel v prostor, kjer s} Hočevarjevi mlini za Čreslo mleti. Dečka je prijelo kolo šestih konjskih moči ter ga od glave do nog vsega pretrgalo, nakar se je kolo samo vstavilo. Deček je bil takoj mrtev. Oče, gosp. Poula, je bil brzojavno obveščen o nesreči. Novice iz Bohinjske Bistrice. Na 7S. kompadi našeg-a predora vrtala sta minerja Longo Pietro iz Kalabri-je in Baldunino Santo iz Abrucije. Kar se razpoči v bližini mina ter vrže prvega s strašno silo na stran, odtrga inu dva prsta na desnici, zlomi nogo, iztrga levo oko ter ga močno poškoduje na vsem životu. Drugemu je prašek šinil v obraz ter mu poškodoval očesi. Oba so takoj prepeljali v sko bolnico. Da hi prvi ozdra-lalo upanja. — V isti noži pri-ie je še druga nesreča. Ob 2. io zapuščino razun postavnega deleža, ki bi ga imela dobiti pokojnikova hčerka. Višje sodišče je pa netjaka odbilo in postavilo zapustnikovo hčerko za edino dedinjo in prisodilo vdovi zakoniti vžitek ter popravilo tako neprijetne posledice usodne pozabljivosti. Čudeži na odru. Iz Londona poročajo : Moderna znanost pospešuje tudi varieteje. "Čarobni kotel", s katerim prav umno vporabljajo tekoči zrak, je najnovejša senzacija, ki jo kažejo občinstvu Palace-glodiŠča. Kotel in njega lastnik Dean sta prišla iz Amerike, in gledališče plačuje po 4000 kron na teden za predstave. Dean zavre v kotlu vodo na kosu ledu pere žepne robce, ki mu jih da občinstvu in jih vrača popolnoma suhe. Kuhal je jajea in jih objednem izpre-menil v led; tako pripravljen vanili-jev led je dal tudi odčinstvu, da ga pokusi. PeČ je izpremenil v ledenico. Jajca, ki jih popari z vrelo vodo zle-dene, da jih je lahko raztolči s kladivom na tisoč kosov. Kerosen (sčiščeni svetilni petrolej) je izpremenil v led do 50 galon. Rojaki! Ob priliki mojega obiska v stari domovini nakupil sem veliko U>r-inJ«5 brinja ie izvrstno, kupljeno v Ljubljani. Kuhal bodeni IZVRSTEN BRINJEVEC, kakoršnega n? v celi Ameriki. Cena mu bode 12 steklenic $12, 1 stcklenica $1.25. Rojakom se priporočam v obilno naročbo. tS^ Naročilom je priložiti denar. * _ « * ft m £5 FRANK SAKSER, lastnik, ANTON B0BEK, vodja. BANČNA PODRUŽNICA 1778 ST. CLAIR ST., = = = CLEVELAND, 0, Glavni urad: 109 Greenwich Street, New York ti ■3L \Y1L _ t * * & ft ^ ^ S t- ft v t tmt'i 4 t fct'ft £1 tWtft t fttft 'iSt ft Pošilja v zvezi z glavno pisarno denarje v staro domovino najhitreje in najceneje. Denarne poŠiljatve dospejo na dom v 12—13 dnevih. Kupuje in prodaja avstrijske denarje po dnevnem kurzu. Prevzema hranilne knjige v izplačila in daje predplačila. Prodaja parobrodne listke za razne parobrodne družbe po izvirnih cenah. Potnike iz CleYelanda, 0., sprejme v New York, domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in dovede na parnik, kar potnika nič ne velja, in je to velike vrednosti. Dobiti je v podružnici "Glas Naroda" po 1 cent Številka. tftt ft ftfc ft V^wgm: Listelc, Milko Vogria. K«v«hu Spisal dr. SUjaa. (Dalje.) Te besede so ramo vpljivale na mater in Olgo. Dočim je začetek pisma v materinem srcu provzročevai žalost srd in jezo, prinesel je drugi del ubo-gej hčerki novico, ki jej je vzela zadnji np in nado v svojo srečo. Ali zdaj ni Olga jokala in tožila. Njeno srce ni moglo vee v solzah in tožbah najti olajšanja, temveč, (kakor brezčutno bitje udala se je deklica svojej osodi. Tolažila se je le s tem, da je bila vsaj nekaj dnij srečna v svojej ljubezni. Uživala je le čut sladkih spominov! Zdaj je vse zastonj, zdaj je vse proč. On je brez službe: razrušen in potrt je steber, na kterega si je zidala svojo srečo I Olga in nje mati niste s prva hotel: črkam v listu verjeti. Večkrat ste list prečitali, najprej obe skupaj, potem vsaka za-se, a vedno jima je bilo v njem marsikaj nerazumljivo in temno. "Odkod je vse tofM vpraša mati Olgo. "Kdo je to očetu poročal in naju pri očetu tako očrnil T" Odgovor je bil lahak. Olga kakor nje mati imenovali ste barona Roberta — svojega nesramnega obrekoval-ca. In v tem se niste motili. Robert je bil namreč po prvem pismu še poslal drugo gospodu Skenovskemu. Y zadnjem mu je poročal, da zahaja Yo grin vsak dan k Olgi, d&, ženske ga celo obiskujejo in so že pod njegovo streho prenočile, in še drugih stvarij več, ktere je on opazoval in videl v svojej ljubosumnosti! In res, Robert je dosegel s svojimi lažmi, kar je na-mei-javal, in to je zanj bilo dovolj I "Jaz bodem Robertu pismo pokazala*', reče naposled mati Še vedno vsa razjarjena. " Terjati hočem od njega, naj izpriča, da ni on tega pisal ali mi pa mora sam odgovor dajati za to nesromno obrekovanje." "Tega ne mama!" odvrne hči. "S prva bodi ve tiho in ne po vej ve nikomur ničesa, kakor da bi se ne bilo nič dogodilo. Morda se Robert sam izda. Tudi proti Yogrinu se ne sme naše obnašanje nikakor ne izpremeniti. Saj pa tudi on malo k nam zahaja, temveč hodi le z Rihardom in dr. Sir-nikom na lov, a to naju nič ne skrbi!' S tem mnenjem bila je tndi mati jeadovoljna. Tolažilo jo je pa prepri-da ni nič krivega in nedostoj-storila. "Zakaj pa bi ne sme. v našo hišo zahajpti", mislila je sama pri sebi. "Saj je človek. rkakor drugi in povrh še naš znanee in prijatelj. Prej je smel v našo hišo zahajati, ko je še moje otroke pod-učeval, zakaj pa zdaj ne, odkar nas obsikuje baron Robert T" Kmalu potem se podaste obedve v spalnico, a takoj pride Rihard domii. Zapazil je, da še bedite mati in sestra. Zatorej stopi k njima in tu zve po prvem vprašanju, zakaj še ne spite. Dolgo so se n»tc vsi skupaj o tem osornem pismu očetovem pogovarja1!. Rihardu je postalo še le sedaj marsikaj jasno. A tudi on je stopil na Yo-grinovo stran, zagovarjal ga ter žugal, da hoče Roberta zaradi tega obrekovanja pozvati na odgovor. Naposled se je pa vendar dal pomiriti ter končno obljubil, da hoče molčati o tem. Prihodnja dneva, petek in sobota, sta pri Skenovskih kaj enolično pretekla. Riharda ni bilo mnogo doma kajti hodil je z Vogrinom in dr. Sir-nikom na lov. Yogrin se je pa pri Skenovskih le kaj malega mudil, ker je Olga vedno tožila, da jo boli glava. Zaradi tega ga tudi zvečer ni bilo k Skenovskim, kedar je prišel z Rihardom z lova, temveč oba dni se je še pri svitu napotil domu. A tudi baron Robert se je te dni bolj skrival kakor drugekrati. Hodil je vedno zamišljen. K Skenovskim pa je še prihajal kakor prej vsak pred-poldan. Tu je pozdravil mater in hčer, a se takoj zopet poslovil, videč, da se vsi hladno vedejo proti njemu. Yzl t eti ga je pa jezilo, da se Olga tak » hlini in potajuje. Zakaj vedel je dobro, da se ona nalašč dela, kakor da bi jo glava bolela. Vogrin in Robert se pa sploh te dni videla nista. Tako ste bili Olga in mati skoro vedno same. Deklica je v teh dneh marsikatero solzo prelil a. Premišljala je vedno le o Yogrinovem žalostnem stanju in o nesrečnej ljubezni, ki jo ne dovede nikdar do zaželenega cilja. Naposled je pa začela ubožica misliti na svojo prisiljeno zvezo z Robertom. Kaj pa Loče tudi početi t Vogrin jej ne more pcmsjrati, sama je b z moči, a volja očetova je nepremakljiva iti trda kakor železo. V svojih mislih se je torej vdala nemilej osodi. Postaj ala je brezčutna. Nič je ni več mikala, in dejala je vedno proti materi: "Storite z menoj, kar hočete. Yi stariši imate o meni določevati!" Le kadar je Vogrina zagledala, zasvetil jej je nadepolni žarek vse oživ-5ega solnea. Čutila se je zopet 10 in zadovoljno. Tedaj ni mislila očetove besede niti ne zvezo z Ro-Njena duša, njene misli in - ...... ' njeno srce, vse je bilo pri Milku. Če se je pa on približal ter dalje govoril z njo, tedaj se je Olga nehote zopet spomnila, da ne sme- in ne more imenovati Milia nikdar svojega. Stopile so jej pred oči očetove besede, donel jej je po ušesih Robertov glas, v sreu pa jej je postajalo neskončno težko: in tedaj je rekla, da jo boli glava,... a Vogrin se je po takih opazkah vselej krvavečega srca poplovil od nje. Vse to je Milko težko prenašal, ne znajoč seveda si tolmačiti Olginega vedenja. Mislil si je pa vsekako, da ga ona menda ne mara, a tudi sicer je čutil, da se je prijaznost njene matere izpremenila proti njemu. Zatorei naznani gospe Skenovski in Olgi v soboto večer prišedši z Rihardom z lova, da odide v pendeljek nazaj v Belo h grofu Konarskemu. Ta izjava je Olgo hudo pretresla, a materi bila je seveda po volji. Da bi se pa Vogrin kakor tujec poslovil od ! njih, to pa vendar ni šlo gospe Ske-novskej v glavo. ZaLorej ga poprosi naj pride v nedeljo večer k njim v gosti, prav za prav na "valete". Tudi Roberta in dr. Siraika povabi ta ve čer, ki jej oba obljubita, da prideta. V nedeljo bilo je deževno. V Jutro je že začelo deževati in ni se zve Irilo do Šestil popoludne. Ali zdajci «o se oblaki hitro razpršili in solneo je še potem prijazno sijalo. Gosxje so se že jeli ob sedmih zbirati pri Skenovskih. Naj zadnji došel je danes Vogrin. Kaj pa je bilo temu vzrok, ni vedel nihee. Izgovarjal se je s tem, da je dobil danes vee pisem, na ktera je moral takoj odgovoriti. (Dalje prihodnjič.) RD LINE RINIKI PLJUJEJO MED TRSTOM, REKO IN HEW YORKOM. PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROYU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA. DLTGNIA MONIA mm od plii j* Torka iz New dne 11. okt. 19.04. odpluje iz New Yorka dne 25. okt. 1901. odpluje iz New Yorka dne 8. nov. 1904. Compapie Generale Transatlantique. (Francoska parobrodna družba.) ULTONIA, SLAY0NIA in PANNONIA so parniki na dva vi jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroja in želo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in The Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadway, New York. 126 State St., Boston. 67 Dearborn St., Chicago. Zaupljivo vprašanje. On: Danes sem pa dva zajca vstrelil!" — Ona: "Tako____ ali so ceneji postali?" Olajševalno: Sodnik: "Najprvoste Urbanu kozarec v glavo vrgli, potem mu pa še zaušnieo priložili; sedaj pa še nekaj govorite o olajševanju?" — Zatoženec: " Prosim, gospod sodnik, stekla mu je obtičal v glavi majhen košček, in ko sem mu priložil ja-ušnico, sem se v roko urezal!'' Čuden rešitelj. . Gospod (kteri je prepodil dva roparja, ki sta nameravala gospo opleniti) : "Tako, sedaj prosim za vašo uro in listnico." — Gospa: "Moj Bog, ali ste tudi vi ro-oar?" — Gospod: "Gotovo, saj izvršujem svoj posel že dalj časa v tem j-ozdu nego ona dva lopova." Predrzno priznanje. Sodnik: "Ko vam je dobrosrčna gospodinja dala jesti v kuhinji, ste jej še ukradli steklenico piev, kako zamorete opravičiti to nehvaležnost. ?" — Zatoženi: •'Veste, gospod sodnik, jedila so bila hudo osoljena in me je pričelo hudo že jati." Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, ftt PRENOVLJENI SIDRO Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUMATIZEM, P0K0STNIC0, FODAGRO itčL in razne renmatične neprilike. SAnO t 25ct> in 5Od. v vseh lekarnah Rojakom v Clevelandu, Ohio, In okolici priporočam svoj SALOON, ♦1776 St. Clair St., tik bančne podružnice g. Frank Sakserja is New Yorka, kjer točim Izvrstno Ley»y-jevo pivo, domača m Importirana vina, whiskey, likero in pivo v steklenicah ter prodajam dobre smodke in je na razpolago sveži prigrizek. Ob jednem se priperočam rojakom za TOLMAČA, ftki kedo ponesreči in so polko-dajo t tovarni, da mu iztirjam ker imam T tem ie večletne Bku^uje in postopam z rojaki poSteno t dr jib varujem brex* veetneiev. GAŠPER KORČE. 1776 St. Clair St, Cleveland, Ohio. HITROST NARJKV V S' M najhitreji L |er: FRANK mw York. niČaranje, pač samo dobre volje je potreba pri POŠILJANJU DENARJEV V STARO DOMOVINO in gotovo i_ln najceoeji v pošiljanju denar-SAXSER, K» Greenwich St., York. STBIAGA LINE vozi direktno iz New Yorka do TRSTA ali REKE, "Frieda' (t s parniki Gerty" ii "Giulia", kteri so napravljeni navlašČ za potnike medkrovja in bodo pljuli med TBSTOM, REKO in NEW YORKOM. Vse potrebščine so omislene po najnovejšem kroju, električno lll( in razne udobnosti za potnike. Vožnji listki po najnižji ceni. Obrnite se na zastopnike te družbe, ali C. B. Richard & Co., generalni agentje, 31 Broadway, New York, + i Nižje podpisana priporočam potuj oči m Slovencem in Hrvatom svoj......... SALOON 107-109 Greenwich Street, . . NEW YORK . • v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobč.............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna.............. Za obilen poset se priporoča FRIDA V0N KROGE 107-109 Greenwich Street, New York. 1IREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE POŠTNI PARISIKI SO s 'La Lorraine" na dva vijaka..................12,000 ton, 25,000 konjskih moči. "LaSavoie" " " " ..................12,000 " 25,000 " " 'La Touraine" " " " ..................10,000 " 12,000 " " 'L'Aquitaine" " " " ..................10,000 " 16,000 " " 'La Bretagne"............................... 8,000 " 9,000 " " "La Champagne"............................. 8,000 " 9,000 " " "LaGascogne"........-...................... 8,000 " 9,000 " " Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne iz prist* nišča št. 42 North River, ob Morton St., New York: *LA SAV0IE *LA TOURAINE *LA LORRAINE La Bretagne *LA SAVOIE 6. okt. 1904. *LA TOURAINE 10. nov. 1904. 13. okt. 1904. *LA LORRAINE 17. nov. 1904. 20. okt. 1904. La Gascogne 24. nov. 1904. 27. okt. 1904. *LA SAVOIE 1. dec. 1904 3. nov. 1904. *LA TOURAINE 8. dec. 1904 CTsloo"fe> E. Madison Street, -__- Chicago, 111. Slika predstavlja srebrno uro za go spode. 18 Sire Screw B navijak. Cena uram: Nikel ura______...$ 6.00 Srebrna ura...... Screw navijak.....$12.00 Srebrne ira...... z dvema pokrovima $13.00 Ako Želite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam: Cena ,,Fahys Cases Gold- field" jamčene 20 let: 16 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 " $18.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za da~«3 5 kamnov........$14.00 Opomba: Vse ure sr. najboljSe delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti. Za obile naročbe se priporočam. Jacob Stonich, 89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL. Parnik a z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. TAM LINE (Prekomorska parobrodna družba „Rudeča zvezda") posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenonn + * * ♦ • * * + * * * Philadelphia in Antweroenoo^ Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki: #ADERLAND dva v jakamola ob vznožju Washington St Glede vjiraSanj ali kupovanja vožnjih iis + lro'? ae je obrniti na: Office, 9 Broadway, New Y(/tk City. 90—M Dearborn Street, CHICAGO. Century Buildin«, SAINT LOUIS. 21 Post Street, SAN FRANCISCO. — ali na njen® uatovaik«. • rS; c -; ' fi . '"t i P .S-- } ' M 5j'-i y• >v si'vj P ! 1 «4 m tjiv1. ... ••• ' r. » | i ... J' V* g. Rojaki, podpirajte rojaka t Podpisani priporočam svojo dobro ■reje— GOSTILNO, , t kterej točim vedno SVEŽE PIVO, prodajam DOBRE 3MODKE in LIKERJE, Pri meni se tndi dobi vsak dan DOBRA HRANA. Ako kak rojak pride v Forest City, Pa., trebnje kak svet, na) geslo taraj bodi« «voii k svojim! Martia Muhi«, Ali hočete potovati v Evropo? N. JOHNSON, 40 Second St., Hoboken, N. J., potrebuje močne može, kteri se lahko na Nemško vozijo in za to delajo na parniku. Vsakdo naj pride za potovanje pripravljen. Rojaki pozor1 Na svojem kupčijskem potovanju opazujem, da se od neke strani trosi slaba vest o moji trgovini, sosebno pa še v Crested Butte, Colo. Poslano je ; bilo namreč svojetiasno neko pismo, ki I se je tikalo mene. Rojaki! za moje blago jamčim jaz 'sam. O tem pa, kar se o meni pripoveduje pa Vi sodite. Moje geslo je in ostane še vedno: "Pošteno blago in primerne cene!" M. Pogorele, c. o. B. Schutte, 52 State Street, Chicago, 111. JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vožnja do New Yorka traja manj nego tli dni; prihod v New York pc dneva. Oglasite se orir C.M.C0X ft C. POST, Aas t Ticket Ajetai, Jity Ticket Aieat. 313 IV. Main St., Pueblo, Colo. Pozor! Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju. lastniku tega liata, čegar vsluibenec Vas pričaka potem pri prihodu v New York na kolodvora.