45. številka. V Trstu, v soboto dne 14. aprila 1894. Tečaj XIX. h1DI NOBT*1 izhaja po trikrat na teden v Šestih iz-danjih ob torkih, 6«trtklh in aobotah. /jutranje iidanje iz-hajn ob 8. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri večer. — Obuj no ladanje wtane: za J»il«n mciee . f. —.Wu, izvsn Avstrije f. 1.40 »» tri mwo. . . 2.«) , . 4.— /a pol lota . , . .V— . . , Š.— u V»e leto . . „ 10 — . . .1« — Na ssračfce krii ^iltitm naročnine •• r e Jemlje ezir. Posamicre številke •• dobivajo v pru-dajalnicah tobuka v Irttu po 9 nrt., v Ooriei p» 9 nvč. Sobotno večerno itdanje p lr«(K S nč„ v Ooriei * ni. EDINOST O^asi "S račune po tarifu t petitu; za na»lov t. ilubi'limi črkami *e plačuje |in>«t availnih imtir. 1'o-lnrm oumrtmce in j»vnezahvnl<>. domači oglasi itd. ae računajo po pogodbi. Tai dupini naj se pošiljajo uredništvu : ulica Canerma *t. 1.1. Vnako pi«mo mora biti frankovano, kor nefrankovana ne ne sprej imajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglasn sprejema upravniitvo ulica Casorraa 13. Odprte reklamacije eo prost« pofctnine. Glasilo alovenske^a političnega druitva za Primorako. ,r »%0tU J« mol/1 „Slovenčeva" izjava. Svojo ponedeljek« Številko s dne 9i april* 1894, napiše naj uredništvo „Slovenčevo" zlatimi 6 r katni t zgodovino svojega Življenja. Mnogokateri oster ćlanek je bilo še čitati ▼ tem lietu, puiioe tehtnih argumentov, »ar« kastna in — p* brez zamere — včasih tudi •ufitai, frčale ao Često na to ali ono stran, ali teki popolnegain — kar jo največ vredno — Čutnega vapeha le ni bilo, kakor ga je doaegel omenjeni list ae svojim člankom, naperjenim proti poalaniiki Specijaliteti, kojo ao poalala na Dunaj dolenjska mosta in trgi: proti nelogičnim in bretobairnim akokom sicer jako nadarjenega goapoda profesorja Šukljeja. Že na tem more biti ponosno uredništvo „Slovenčevo", da je njegovo iijavo veliko radostjo posdravilo vse nesaviano slovansko čaaopiaje na naiem avstrijskem jugu, amatrajoč jo kot veselo snamenje bližajočih ae boljiih Časov v odnoiajih mod nami Slovenci aamimi, kolikor tudi v odnoiajih Slovencev do druiih slovanskih plemen, v prvi vrati pa do najbližjih nam bratov, • katerimi naa ne apaja lamo plemensko sorodstvo, ampak nas vežejo tudi potoki krvi, prelito ukupno žnjimi po naiih preduikih s« av. vero in evropsko kulturo. Ž o to prianavanje in odobravanje ae atrani jugoalovauakih glaail mora navdati poaebnim zadoičonjem gospiJo pri „Slovencu*. A tudi radostno vihičenje, nastavie po rečenem članku med nami Slovenci bre« raaiike politiike barve, bodi tej gospidi v doka«, da jim nikdo noče nasprotovati aa vsako cono, aropuk da naa le tehtni i-ailogi prisilijo v to, kadarkoli ae jim postavimo po robu. „Sloveniev" članek je bil la naže rai-mere aarea aenzaoijonalen, toda v najugodnejšem imialu: „Slovenec11 je potegnil aa ta alučaj vao naio nesaviano javnoat kar hkratu na avojo atran. Kaki je bilo to mogoče, kaki naj ai to tolmačimo P Čisto naravno: „8lo-veneo" ae je p o a t a t i I ▼ tem slučaju na 11 a I i š i e, jedino korektno v pogledu naftih alorenaklh ni* rodnih koriati. Učinek „Slovenčeva* iajave je bil aličen učinku plohe ob vročih poletnih dnevih. Yae oiračje je teško, neinoa-Ijivo, in tlafti vea livot in nam atiaka praa, tako, da komaj aopemo. Vaa bitja hrepeni in molijo Boga, da bi nam poalal hladilnega dežja. Bog je ualižal naio proinjo: na širne« obsorju prikaže ae oblaček; temu ae pridru- PODLISTEK. 20 »taki upor. Mfdoiriiuka jjovtit iftnvJtUga veka. — Spital Avguat Štnoa. Prtloiil 1. P. Planinski. — Bilo je to leta 1538., ko je banoval Peter Keglevič. Goapoda Zrinjaka nam je aporočila, ker je bila Dnbica njihova, naj jo junaiki branimo. Bili amo korenjaki na is-bor, kakersnib ni doati, a Turkov cela čeda, deset na jednega. Spominjam ae, kakor bi bilo danea. Naa kakih dvajset Zrinjskih strel-cev poilje atotnik, da ae akrijemo ▼ bosti nad ceato, koder ao morali Turki iti. Šli amo pojoč na breg, daai nam duia ni bila ravno vesela, ker amo glavo v torbi noailii Vaakdo ae postavi sa svoj hraat, zažge iibo, pa gleda, kaj bo. Moglo jo biti okulu pol* noči. Meaeo je atal nad Uno, a jaz sem gle« dal, kako ae avit v vodi lesketa. Hipotua zaslišal ae je krik, a od daleč jelo je rdeti nebo. Pogledam, a na drugem brdu gori cer* kev. Takoj nato se saltndi prah na costi. Ni dvoma, Turki gredi. Pohleknem zt hrast in denem puško na kolena. Iz prahu ae pojavi nekoliko konjikov. Natanko sem videl čelade, a kopja ao ae jim avetila v mesečini. Pred njimi je jezdilo neko človeče vranca. Ob sedlu mu je viaelo dvoje krvavih glav. Srce mi aadrhti, kri vakipi. Čakaj 1 Pomerim, ii* žujejo ie drugi, in innaa oblačja ae množi; avitlo aolnce, ki je malo popred bleičulo na obtorji in akoro navpično pošiljalo svoje žgoče žarke doli aa nas, skrije se polagoma sa oblake; ozračje se stemni in neznosna tiiina postaja vedno hujia .... Kar naenkrat ja-mejo padati posamične debele kaplje — dež je tu, ta dar Božji ob poletnih vročih dneh. Dež pada goateji in goateji in alednjič ae usuje taka ploha, da žejna in ratpokana ■emlja niti ne mere aproti požirati padajočega vodovja. Dež je ponehal — vaa narava pa je kakor prerojena. Ploha je očistila ozračje od milijardov mijasmov (kužnin), ki ao okuže* vale ozračje. Vaa bitja dihajo prosteje in praa ao nam žirijo nekako, srkajoč vase osveženi arak. Takova ploha je bil omenjeni „Sloven-čev" članek aa naie okužene raamere. Nate politično oaračje bilo je res okuženo po mijaeuiih aumničenja, obrekovanja in podtikanja. Pomislimo le, koliko je bilo zlorabe v poslednjih letih a pojmom „radikalstva*. Kako ao rasni listi metali okoli sebe ae slo-veuskimi „radikalci*, kadar ao hoteli koga aumničiti navagoraj! Kako ao sumničili naio lojalnost in zvestobo do države in cesarske hile samo radi naiih menda več kot narav-uih aimpatij do aorodnih slovanskih plemen f Sosebno naie simpatiju do bratskega nam naroda hrvatskega izkoriščevali so naii nasprotniki, da ao nas sumničiti kot .destruktiven*, za ustavo države nevaren živulj. Vsaki odločnejii beaedi z naio strani pritianil se je na čelo znak — radikalizma. Po nemikih listih je postala fraza o „slovenskih rusofilili* kar atereotipna. Kdor je bil na glaau kot apoitovatelj velikega biskupa, mecena in pa-trijota Stroaamayerja, te je gotovo priiel v črno knjigo kot „sumljiva osoba" Kdor je delal na to, da si ohranimo Slovani avoja n&rodna avojatva, — z ozirom ua običaje, peaniitvo itd. — ta je bil razupit kot sovražnik zapadne kulture. Tako se je sumničilo, obrekovalo in podtikalo v jednomer. Ker pa je znano, da alabi vzgledi navadno pokvarijo dobre običaje, tako ae je zgodilo tudi pri naa, da ao ta aistematična hujskanja okužila tudi naž domači tabor: da so ae tudi med nami aamimi jeli oglaiati čudaki, ki so iz tega ali onega varoka če ne naravnost, pa tako nami-govaje jeli netiti in podpirati nasprotniika sumnifieuja. In ta kuga v domačem taboru je prožim. Dobro aem pogodil. Turčin znstuče ,Aman* in pade vznak na tla, vranic pa vdivja in vleče ob atremenu mrtvega konjika. Blisk aa bliakom ao zasveti v turAko t«»lp<>. Tu pade konj, pade konjik, pogani ao pridno meiati, kleti, upiti, a mi smo bili visoko, a oni aami konjiki. Čimditlje več ae nabira Turkov. Razvrsti ao pod bregom, naptić loke in dež puiic leti v hosto. Slišal seiu, kako žvižgajo puiioe, kako pokajo veje, kako pada listje. Vdrugič izprožijo puAice. Tri ao we zabodle v moj hrast, četrta jo šla mujemu sosedu a strani skozi vrat. Izdihnil je na mestu. Ali naie puško ao pobijale kot toća Turke. Vsak čaa ae je vzpel konj, vsak čas pal konjik. Naposled razjahajo konje in kri* čoč .Alah !* se zapodi krdelu v brdo. Prve stno pometali ob tlu, ali sedaj navali drug', tretji, čimdalje več jih je bilo, a po centi je hitela cela tropa pr»ti Dubici. Imel sem sa* mo So itiri kroglje. Zakrival sem tovarišem, naj ae vrnemo v mesto. UmAkuiti »mo ae hoteli proti Dubici. Prepozno! prestrigli so nam pot. V hoati aem izgubil tovariie. Blodil aem, blodil, in slišal, kako nas neverni ki po grmovji iščejo. Da bi nespametno poginil P Tega ne maram. Skril sem ho v grmovje. Od ondot aem mogel dobro razločiti, kako so pokajo. Naposled pade Dubica. V-zeli ao jo Turki. Rano ajutraj aem priiel na postala voliko nevarnejša, nego vse slobnosti s nasprotne atrani, tembolj, ker aeje jela pojavljati oa najodliinejiili mestih. Kdo naa ne bode krivo sodil, ako ae črnimo aami P t V to občo zmeiujavo politiikih strasti in v tq zmeiujavo pojmo v vlila se je iiatilna blagodejna ploha, in sicer od strani, poklicane v to v prvi vrsti — od „Slovenčeve". „Slovenčeva" izjava je očistila trak. Dotični članek nam je ponudil obilico miaelj in resnic, tako, da se nam bode opetovano ba* viti žnjim. Za danes konstatujemo samo, da „Slovenec" nsglaia slovesno: a) da odklanja razdelitev atrank na slovenskem jugu, kakor jo je označil g. Šukljo; b) da n a slovenskem jugu ni narodnega radikalizma; c) daje slovanske aaveatimed nami odločno premalo; d) da isti, ki bi hoteli med nami anovati kako p r o t i ra d i k a 1no ali koalicijako stranko, nikakor ne zaslužijo slovenskega imena, V teli točkah je dosežena cela vrsta velevažnih vprašanj in hvaležni moramo biti na odločni, deoidirani izjavi „Slovenčevi*, a katero je izdatno pripomogel v to, da postane vendar enkrat jamo med nami. DOPISI. I« Itian«, dne 11. aprila 1894. (Izv. dopis.) Zares krasna je bila veaelica dno 8, t. m. v Slovanski trž. čitalnici. Opia veselice prepustim epretnejiemu peresu, nego je moje. Na srcu mi je nekaj drucega, kar ne morem zamolčati. Prišedia k veielici aem veselo opazovala natlačeno dvorano samega odličnega občinstva, cvet razumniitva tržaškega. Veselja so se mi iiriln prsa, misleči: vsa ta gospoda je naia. Toda kako sem ae savzela, ko aliiim gospe in gospice kramljati italijanaki in nemiki. Tolažila aem se s tem, da so to aame ino* rodkinje, katero ae zanimajo za naše veselice. Polastil se me je čut hvaležnosti, da tako tudi one pomagajo naši družbi av. Cirila in Metoda. Utopljena v svojo misli začujem moik glas: „Moram se pokloniti goapem t" Ozrii se zagledam znanega narodnjaka Čehoalovana. Radovedna poslušam. Ali kdo opiio moje cesto in krenil proti Koatajnici, ker je bilo vse tiho. Niti šibe si nisem zažgal. Kar pri* drvi za menoj dvoje konjikov Bošnjakov. — Stoj, novernik, zakriči prvi. Jaz sem ao hotel braniti, ali kakor bi trenil izbije mi drugi z buzdovanom puško iz rok. je zamahnil, da mi razdrobi glavo, kar zakriči drugi: — Pusti, Jusuf, prodamo ga v robstvo! V/.ela sta mi nož, kapo, plaii in kro* glje in tako aem stopal pei mej obema ko-njikoma proti Dubici. Težko mi je bilo. Stokrat sem ae bil na nože, ogledal ae na sabljo s Turki po krajini, a sodaj sta me tako zarobila, ne da bi bil puško izprožil. Zakaj nisem imel konja! Zdajci oče tovarii Ju-sufu: — Čuješ ! Jas pojdem doli k Uni, da napojim konju, a ti počakaj tu in čuvaj ne-vernika. — Dobro, Ibrahim, odgovori Bošnjak, a Ibrahim odide. Sodem na deblo tik pota, Jusuf pa razjaha konja, rekoč : Čuj. nevernik ! pojdi, du ti zvok-m roke, in vzemši konju jermen, gre proti meni. Premerim ga in si mislim : Ilija, pri moji veri, ti si močnejši, in nekaj mi šino v glavo. Jaz storim, kakor bi pomolel roke, ali kakor bi trenil nagnem glavo in ae zalotim Turčinu moj noge. Jusuf ie zvrne čizme, jaz pa se urno obrnem, začudenje, ko se prepričam, da so iste dame Slovenke, ki govore kaj lepo svoj materini jetik. Na jedno stran me je veselilo, da so to Slovenke, t drugo atrani pa me je užalilo, ker sem morala misliti, da se sramujejo svojega jezika. Iz srcu aem bila hvaležna »zornemu Slovanu, ki jih je prisilil govoriti slovenski. Pokazal je, kako bi morali poctr.pati vsi možki nasproti nam ženskam. Kolika razlika je v tem pogledu mi d moškim in ženskim spolom. Da, kar ae tiče narodnega ponosa, možki visoko nadkriljujejo naa ženske. Dasi sem sicer vneta zagovornica svojega spola, v tem pogledu ga ne morem »ogovarjati. Častne izjeme ao dob« tudi mod ženskami, to je res. Ttidi med ženskami jih imamo, ki se ne sramujejo svojega slovenskega jezika. Žal, da so le preredki slučaji, ko ženska s ponosom priznava, da je Slovenka. No zahtevam niknkor, da bi naše žene z inorodkinjsmi ne smelo občevati v tujem jeziku. Tega ne, kajti žo uljudnost terja od nas, da bodimo prijazni z vsakomur. Ne žalimo, ne zanifiujmo nikogar. Spoštujemo slo-harni jezik, v prvi vrsti pa svojega — ta uebeški dar. Zatoraj rodoljubje, na vai ju v prvi vrst*, da vzbujate pri svojih ženah in hčerah ljubezen in navdušenje za avoj materini jezik, ter du skrbite, da ae otresejo sramotne bo-ječnosti in aramoiljivosti. Vcepite jim v srco tisti ponos, ki toli lepo diči vaa aame, Le takt* vam bodo vaše ženu vzgojovaln značajne muže, ne pa mlačneie in emahljivcc. Akt; se sramujemo svojega jezika, no ponižujemo samo sami sebo pred tujim svetom, ampak pregrešimo so tudi proti Bogu. Božja volja je, da smo Slovenci na avetu, in tej Božji volji se protivimo, ako nočemo biti tn, kar smo. Ln tedaj, ako ae bodemo spoštovali sami, spoštovali nas bodo tudi drugi. Vo /.ene pa, otresite se vendar tistega praznega predsodka, da nai jezik ni za „salon". Ako govorimo slovenski z Bogom, z najiišjiin Gospodom nebes in zemlje, zakaj bi ae sramovale a posvetno goap6do P Me žene bodimo uzor našim otrokom — tudi, kolikor se dostaje ljubezni do svojega rodu in jezika. mu pokleknem na hrbot in potegnem nož izpod njega ter mu ga porinem v rebru. I-brahim je bil precej daleč in ni naju m igel videti. Vzi-mem mrliču orožje, dolauio in turban, zavlečem truplu za gost grm potrošeni krvavi sled s prahom, sk čim na konja in jo udarim proti Kostajuici. Kar zanlišim za seboj: „Oj Jusuf! Oj človeče ! Kje si P" In vidim, kako Ibrahim dirja za menoj. Ilihta obrniti mu, mi ni kazalo. Obrnem konja, zdirjam proti njemu. Turčin osupne. Vidi turban, vidi dolamo, vidi kopju, ne vidi rie-vernika. Bila sva še precej vsaksobi. — Kje ti jo nevernik P — Glej ga, zakričim in izpulim kuburo konju v glavo, konj ae zvali in pokrije konjika. Dolgo sem ga ao aiišal, kako lbrahiiu na vea glas kolne in psujo, uli jaz aem jo udaril hitro v Koatajnico. Ko je knez NiLoia slišal o ti moji navihanosti, podaril mi je deset cekinov, dvoje kubur, in mi zapoved«), da moram njrjmu služiti. Služil sera g" vestno in lepo je služiti junaka, a Nikolu, brate, ti je junak, kakeršnega ni mej Dravo in Savo. Z njim sem branil Zrinj, žnjim šil pod Peito. Moj Bog, kako veseljo je to bilo, kn Brao so zuleteli v janičarje. Ali reči morum, dobri vojaki so, prej padejo kakor pa se za ped umaknejo. So pa tudi smešni. Vauk si je zateknil za kapo žlico, a kapo so jim bile Politiške vesti. Državni zbor. Poljski klub je razpravljal v svoji včerajšnji seji o trpinčenju vojakov, vsled česar se tako pogostoma pojavljajo samomori v vojski. Poslanec Levic k y trdil je, da so tem samomorom večinom vzrok podčastniki, kateri trpinčijo vojake. Isto trdili so še razni drugi govorniki. Klub je sklenil, da spravi to atvar pred poslansko zbornico. Štajerski nemški poslanci o Slovencih. Dnć 12. t. m. zborovalo je na Dunaju nemško društvo pod predsedništvom prof. G e g e n b a u r a. Tega zborovanja udeležili bo se malone vsi štajerski nemški po* slanci. Najznamenitejša je bila o tem shodu izjava poslanca Kokoschinegga (čitaj: Ko-košnika), kateri je dokazoval, v kakšni strašanski nevarnosti je nemštvo na Štajerskem, in Kranjskem. Na južnem Štajerskem, rekel jo poslnnoc, prišlo je že tako daleč (!), da morajo Nemci pošiljati svoje otroke v slovenske iole (?). Kranjska da je za Nem-Štvo že izgubljena (Zares čudno!), a tudi Štajerska da je že v veliki nevarnosti. Odločilni krogi da so si ubijali bolj glave z vprašanjem o Celjskem gimnaziju, kakor pa z trgovinsko pogodbo z Rusijo. Predložil je resolucijo, s katero naj bi se protestovalo proti ustanovitvi slovenskih vsporednic, kajti s tem da bi se rušilo pravo nemške posesti. Govorili so ie štirje poslanci o predmetu, potem je bila resolucija vsprejeta soglasno. Cesar ne pojile na Ogrsko! Poslednje dni je bilo čitati po listih, da pojde cesar Fran Josip dna 22. t. m. v Budimpešto. To bi bili drzni Žido-Madjari izkoriščali, ako bi bil prišel naš cesar v Budimpešto ravno Bedaj, neposredno po Košutovem slavju in med razpravo o cerkvenih predlogah ! K sreći, da* je bila vest o potovanja cesarjevem v Budimpešto — neresnična. No, menimo, da je to dober curek na plamen madjarskega šovinizma. Odlikovan diplomat. „Kiilnische Ztg." poroča, da je nemški cesar podelil nemškemu odposlancu na Dunaju, knezu Reuasu,red črnega orla. Izjemno sodišče v Pragi obsodilo je včeraj 22lctnega mizarskega pomočnika Tu-cheka na 5 mesečno težko ječo, ker je bil dne 4. marca t. I. zamazal cesarskega orla na neki nabiralnici za pisma. Štrajk dunajskih opekarjev končal jo včeraj, ker so se gospodarji sporazumeli z delavci gledu plačila. Ccrkveno-politiška predloga na Oger- skem. V včerajšnji podrobni razpravi vspre* jela je poslanska zbornica prvih 27 paragrafov nespremenjenih, odklonivii vse dodatke. Poročila is Budimpešte javljajo, da vsled tega vsa Ogrska plava v radosti, povsodi pripravljajo se manifestacije. Celo opozicija priznava baje, da je vlada zmagala sijajno in da si je s to zmago utrdila svoje stališče za mnogo časa. Trdi bb tudi, da se magnataka zbornica no bode upala upirati sklepu poslanske zbornice, kateri sklep odobruje vsa kraljevina (?) S tem vspehom si je židovstvo na kot vreče. Dotlej je bilo vse dobro, in jaz sem se preril cel skozi vse lumbarde, pušice, puške in sablje. Ali narod pravi: Vrag pride po svoje. Bilo je ravno tistega leta, ko je knez Nikola postal ban. Mi smo v Zagrebu brusili sablje, kar pred Turkom nisi nikdar varen. Pri moji veri, že sem ao naveličal lenobo pasti. Neko noč nas izbudć trobente. Moj gospodar, pri katerem sem stanoval, se "i I no prestraši, jaz pa zagrabim sabljo, kučmo in kopje in mu rečem .Lahko noč". Sam ban nas je vodil. Pri moji veri, mislil snm Bi, to bo tekla kri, zakaj kadar zajaha Nikola konja, tedaj ni šale. Jaz sem služil pri banskih konjikih. Šli smo vedno bolj proti severu kakor bi nas Vile nosile. Toliko da sem napojil konja. Kolikor pametim, šli smo mimo Krapine. Pri ZaprešiČi se nam pridružijo štajarski konjiki, vodil jih je dolg Nemec s strašno brado. Spotoma mi povo moj četnik Mijo Kovačič, poSten Zagorec, da so Turki vzeli Moslavino, da so prej kot ne že odšli čez Križevec na Bvoti Ivan, pa da mislijo na Varaždin. Nedaleč od roke Krapine smo prišli do gradu Konjščina. Razpostavili Brno se po ravnini, a za nami je bila šuina. Tod, so dojali, ima priti Turčin, in pri moji veri, prišel je. Od daleč že Bem izpoznal te vražje butice. (Dalje prih.) Ogrokflm priborilo začasno zmago nad katoliško idejo. Upamo, da le začasno, kajti uvnrjeai smo, da popravi magnatska zbornica, kar ao zagrešili v poslanski zbornici. Slednjič nas tolaži zavest, da najvišji činitelj » državi ne dopusti, da bi drzno židovstvo porušilo temelj države in prestola — veraki čut. Rusko časopisje se poteguje v eno-mer za splošno razoroženje, kar vsakako priča o miroljubivosti Rusije. »Novosti* pišejo n. pr., da je sedanje »tanje podobno iistradavanji dežela po vojaštvu. Nekateri ruski listi zahtevajo, da se skliče kongres v namen splošnega razoroženja. Italija. Anarhisti se vedno še pojavljajo z bombami. Včeraj naSli so redarji bombo pri „Kolizeju", katera pa se na srečo ni bila razpočila. Vsled tega zaprli so zopet več oseb. — V poslanski zbornici predložil je včeraj proračunski odsek vladin program za prikri*-hranitve. Program ne določuje podrobno prihranitev, ampak javlja le, da se proračun za vojsko zniža od 246 milijonov na 220 in za mornarnico od 90 na 90. Odsek odbija davek na rente, sprejme pa carino na žito v znesku 7 lir, desetino na zemljiiča in sol. Odsek pa odobruje nove naklade le s tem pogojem, da sprejmo vlada prihranitve, katere predloži odsek. V nasprotnem slučaju ne bi glasovala veČina odseka za nove doklade. Različne vosti. Ce». namestnik vitez Rinaldini vrnil se je sinoč iz Opatije v Trst. Nj. Vel. cesar vsprejel je dno 12. t. m. na Dunaju v avdijencijo tržaikega policijskega ravnatelja, dvornega svetovalca Tschernka. Škof msgr. šterk vrnil ae je dne 12. t. m. zvečer z Dunaja v Trst. Novoimenovani Zagrebški nadškof Po-•llovlft položil je dne 12. t. m. na Dunaju svojo obljubo. Nemika cesarska rodbina v Opati)). It Opatije poročajo, da je dobila ladij« „Chri-■table* nalog, da se pripravi ta prihodnji teden na vožnjo v Benetke, ker namorja nemika cesarica obiskati to mesto. — Iz Opatije odpotuje oesarica domov dne 27. t. m. Odlikovanja. Poleg Žd objavljenih odlikovanj in priznanj, katere je naklonil nem-iki ceaar raznim osebam o svojem bivanju v Opatiji beležimo ie te-le: poitni komisar Ho h ei sel dobil je krasno prsno iglo a briljanti, vodja poitnega in brzojavnega urada v Opatiji-Matuljah, p 1. H ti g e r, zlato uro t verižico, kapetanu Langmaidu pa je osobno izročil nemški cesar krasno naprsno iglo in zlato žepno uro, Mestni svet triaiki ima »vojo VIII. javno sejo v ponedeljek, dnć 16. t. m. ob 9 uri zvečer. Dnevni red : 1.) čitanje zapisnika VII. seje. — 2.) Predlog mestne gimnazijske deputacije, da prekliče namestniStvo svojo naredbo glede polaganja zrelostnih izpitov, — 3.) Predlog mestno delegacije gledć načrta inženirja Gairingerja za zgradnjo železnice na železne žice na Škorkljo. — 4.) Predlog šolskega odseka gledć stalnega naseljenja o* troškega vrta na Greti. — 5.) Predlog istega oTseka glede Bpremembe učnega načrta ta ženski licej. — 6.) Predlog mestne delegacije o preskrbljenju raznih mestnih urednikov, ki so bili odpuščeni iz službe leto 1891. — 7.) Predloženje obračuna javnih skladišč za leto 1893. — 8.) Predlog delegacije ta premembo zapahov na oknih muzeja Revol-tella. — 9.) Čitanje Moserjeve ustanove. — 10.) Predlog šolskega odseka gledć prošnje nekaterih mestnih učiteljev, da se jim viteje v službenu lota tudi doba, v kateri bo bili nameščeni kot pomočni učitelji. Novo skladišče italijanskih vin v Trstu. Včerajšnja poročila iz Rima javljajo, da je sklenila italijanska vlada odpreti v Trstu novo skladišče italijanskega vina. To je torej odgovor na vfle interpelacije v državnem zboru, s katerimi se je opozarjalo našo vlado na nevarnost, ki preti našim vinorejnim pokrajinam, posebno Dalmaciji, vsled tekmovanja italijanskega vina! Lani že smo dokazali s Številkami,-koliko gmotne škode trpi Dalmacija vsled vinske klavzule z Italijo in Bedaj namerjajo napraviti še drugo strujo, po kateri naj bi se odtakali avstrijski novci v Italijo, Mar ne bi bilo umestnejše, da ostane donar v domači državi in da se pomaga bednim našim vinorejcoua, kakor pa da so Bisto-aiatiško ponuja prilika našim nižjim slojovem, da si kvarijo zdravje z italijanskim strupom P Morebiti pa bode služilo novo skladi Če italijanskega vina le v poučevanje, kako naj se po m p ga po trtni uši in strupeni rosi uničenim avstrijskim vinorejcein P škofovske konferencije. Seje škofovskega odbora, ki ao trajala nekoliko dnij pod predsedništvom grofa Schonborna, završile so se včeraj popoludne. V Gradišči je umrl predvčeranjim poslanec de T o r r e. „II Pensiero Slava". Bivši „Dirittn Cro-ato" preselil so je v Trst, kakor nam povč v novi svoji obliki „II Pensiero Slavo", ker se je moral v Pulju večkrat nehotč obzirati v prvi vrsti le na pokrajinske razmere istrske, a v Trstu razširi se mu vsekakor obzorje, kljubu temu pa ostane zvest .svojemu dosedanjemu programu, Da pa si je iibral baš mesto Tržaško svojim novim sedežem, v to so ga določili malone isti vtroki, vsled katerih se bori za slovanska prava na italijanskem jetiku. In to je umevno že vsled tega, ker je načelna svrha „Pensieru Slavo", da vspotnani Zapad b težnjami Slovanov in da pridobi slovanski miflli prijateljev v prvi vrati v bližnji Italiji. It te kratke potete že je ratvidno, da je program našega soborilca plemenit in mu je težka naloga orati polje baš tam, kjer raste mnogo ljulike, katero smatra bližnji Zapad kot klasje, v tem ko ganičuje slovansko cvetje — kot Ijaliko. Dal Bože, da mu ae posreči v naših sosedih in v njih soplemenikih med nami razbistriti mišljenje o Slovanih I Nemški cesar na Dunaju. Cesar Viljelm mudil se je po preprostem obeda v Josef-stiidtski vojašnici (Glej zjutranje izdanje današnje številke) do 3. ure popoludne. Razgo-varjal se je s poveljnikom vdjev, baronom Schftiifeldom in Reinliinderjem. Po obedu napil je polkovnik Benkeo, zapovednik 7. haz. polka, nemškemu cesarju. Poslednji odgovoril je t napitnico na cesarja Pranja Josipa, izražajoč ae jako laskavo o avstro-ogrskem konjištvu. O tej priliki omenil je tudi lanjske dUtančne ježe (nemških konjiških častnikov iz Berolina na Dunaj in avstrijskih t Dunaja v Berolin, o kateri ježi bo zmagali avstrijski častniki), zagotavljajoč, da je bila ta joža ta nemško konjiitvo jako poučna, vsled Česar so se vpeljale razuo preosnove v nemškem konjiitvu. Na to je napil cesar tudi navtočnim zastopnikom hrabre avatro-ogurske vojske. Zatem je odredil skakanje na cobitke ua dvorišču vojašnice, kateremu je prisustvoval osebno. Dotične častnike, kateri so se vde-ležili tega skakanja na konjih, odlikoval je osebno, potem jo itratil ie enkrat avojo ta-dovoljnont in zapustil vojašnioo med burnim klicanjem vojakov. Potem je obiskal cesar Viljelm cesarsko rakov pod kapucinsko cerkvijo, položivši venec na krsto pokojnega ee-sarjeviča Rudolfa, zatem je obiskal članove cesarske rodbine in oddal avojo vititnico tudi pri grofu Kalnokyju, potem ae je vrnil na dvor. Ob 6. uri t večer bilje slavnoaten obed, katerega so se udeležili: Veličanstva, nadvojvode, načelniki civilnih in vojaških oblastij, dvorni dostojanstveniki in spremstvo; skupno 80 oaeb. Zvečer bila je Blavnostna predstava v opernem gledališču, o kateri ae je vprizoril poleg Leuncavallovega „Bajazzo*, Smetanov „Poljub". Statistika tržaška. Od 1. do 7. t. m. rodilo se je v tržaški občini 94 otrok (45 možkih in 49 ženskih); mrtvorojeni bili so 3. — Umrlo je 114 OBeb (55 možkih in 59 žonskih). V razmerju na število prebivalstva pride 37.11 mrličev na vsakih 1000 duš. Zapuščeni dečki tržaškega sirotlšča napravijo jutri zjutraj s svojo godbo izlet v Škudonj. Ob 11'/» uri dop. vrnejo se iz Škednja v Trst. Kmetijska družba la Trst in okolico. „Slovenec* piše : „Ta korak tržaških rodoljubov, ako se vrestiiči, bode velekoristen, pa ue le xn okoličanske kmetovalce, temveč tudi za mestjane, ki imajo posesti v tržaški okolici. Takšno družbo potrebovali so Tržačani že prod več leti in da bi so ustanovila tedaj, bi bili tržaški okoličani na višej stopinji kmetijstva, nego so sodaj. Na vsak način pride v dober Čas ta prekoristna družba. Glavna stvar pa bodo, izvoliti si v vodstvo družbe takšne moči, ki bodo resnično hotele z veseljem delovati v prospeh družbe na splošno korist kmetovalcev. Z veseljem pozdravljamo tudi mi to družbo ter ji kličemo: V dober čas'. Gledallški večer dne 7. t. m v .Slov. Čitalnici". prirejen v korist šolski dru; t » '. C rila in Metoda, izpal je izborno. Da se je čitalničnemu odboru posrečilo pridobiti si it odličnih krogov sotrudnikov, nam znači rodoljubno požrtvovalnost njihovo in tato toliko viije cenimo to sodelovanje. Igra sama — gluma tove jo gledališki list — nema posebne vrednosti — je igra, ki mora dolgočasiti, ako ae ne igra ognjevito in a premislekom. Vse dejanje i* n>koreč v rokah udove pl. Podgorske, kojo je g. M. F. a finim okusom in premišljeno igro vrlo dobro pogodil«. Prav tnatno podpirala jo je drupa ženska moč gdč. M. — srčno pozdravljeni tudi na gledališkem odru l — in možki akterji so storili svoje, da je igra uspela. Pred igro sta svirala gg. Odstrčil in Vrbka prekrasno overturo it opere „Prodana nevesta" itrazovito in ognjevito — očito ponosita, da moreta slov. občinstvo Bsznaniti a ženijalnim svojim rojakom. Prvi gospod iznenadi! naB je ie poaebno b svojo „koncertno polko", kjer je pokatal ne malo tehniko in dober okus. O zadnji točki v sporedu „PyladeB brez Oresta", opera v 2 činih — govorili amo že zadnjič obiirneje — ta danes beležimo aamo, da se je iele pri reprizi pokazala krasota v operi uporabljenih melodij ▼ popolni meri, in da bo je igralo in pelo v obče precizneje in ljubkeje. G. Grebene adel se nam je ie bolj v svojem elementu, igral in pel je rea drastično in njegovo avarilo „ne, ne, princip prelom't ae ne sme" upošteval se bode ia-vestno — vsestranski! -— — — Kot točen reportfer ne smemo tamolčati — ker tamera pri krasnem spolu, in ta je bil i zadnjič v večini — bi bila sioer neizogibna, — da je imela gospa Hmalačkova modernizovano bluzo in da je gospiea Ifigenija nataknila si klobuček najnovejie forme — naročen per expres it Parita. Kakor čujemo, se je tudi materijalni dol te tabave dobro obneael in da ae iiroči naii prepotrebni iolski družbi av. Cirila in Metode preoejinja avota. Il Kopra nam pile: Te dni amo pokopali smrtne oatanke 13letne gospodičine Milice, hčerke g. učitelja Špana, rodom Sloveaea iz Štajerske, ki službuje mnogo let v našem meatu. Bilo je mnogo lepih in pomen-Ijib vencev. Pogreba udeležil se je tudi pre-častiti g. profesor,plemeniti Kleinmayrt večino tukajšnjih učiteljskih pripravnikov, kateri ao na ta način brez ozira na narodnost dokatali čuvstvo prave kolegijalnoati. Tuž-nemu očetu, našemu rojaku, naše aoŽalje ! Nemško gledališče v Ljubljani. Čujemo, da je „vrla* „Kranjska hranilnica" v Ljubljani dovolila o svojem občnem zboru dnč 5. t. m. 30.000 gld. kot prvi obrok ta gradnjo „prepotrebnega" namostalnega nemškega gledališča v Ljubljani. Kdo vč, da-li se bodo nemško gledaliiče gradilo ia nemških, ali pa iz slovenskih žuljev? Radovedni bbo tudi, kdo bode obiskoval nemške predstavo, ako bode ljubljansko občinstvo toli dosledno, da vrii avoje dolžnoati v narodnem pogledu. V ohranjanje Dolinarjavega spomenika so donesli nadalje: Gg. Cvetko, Hervatin, J. Kocjančič, Hanibal Škrl, Domina, Candolini, Knaus, Josip Abram, Lj. Gulin, dr. Ribar, F. Gasperšič, !. Tomažič, A. Koban, A::\ Žitko, M. Čudvod, Iv. Čcrtnelj, E. Kn fic, Fr. Mirth, Plovna, Kolar, A. Maizaroli, G. Rolo, Martin Kolman, Ivan Poeun, Ivan Dolenc, And. Babuđjr, I. Bičt-k, Ant. Kvas junior, A. Čokelj, Gulin, Vek. Volčič, Josip Kolb, Žanislav Dekleva, I. Colja, Darovatelj, Ivan Pirih, I. N., A. K., Peter Mušok, V. Lampe, Josip Nfgode, A. B»°danović, I. Perhavc, Gjivič, Muha, Iv. I... ic. Iv. Spilar, Miha Poljšak, A. Vrtovec, A. Primožič, Krapež, 1. P., Josip Illad, Neimencvanec in goapa Me-tlikovič po 50 novč. — Gg. Ivan Jajčič, I. Lampe, I. Guatin, M. Hrvatio, Fr. Babuder, N. N. po 40 nvč; gg. Joaip Fabjan, Metli-kovič, J. Zore, Iv. Stoka, Ivan Deteta, Boje, Repe, M. Dreščik po 30 nvč; gg. M. Samec, Josip Tavčar, Ivan Zobrič, Novak, Legiša, Kovačič, N. N., A. Rep, M. Šncbel, Josip Bizjak, Ivan Kravos, Martin Furlan, Anton Ščuka, M. O., Kari Methkavec po 20 nvč; gg. F. Purger, A. Bencina, Andrej Ličen, Matevž Furlan po 10 nvč.; g. Skonr&t 24 nvč.; pri občnem zboru Tri podp. in bralnega društva nabrali 88 nvč. Splaira konj provzroćit nesrečo Sk..raj neverjetno glasi nastopna vesr. katero poro ćajo Pariiki lian z dno 8. f. m.: S noć pro-viročil je »|ilrt-n«n konj na boulevaidu de« Oapoc ne* voli«o nesrečo. Dirjajorpga kon|a hotel je ustaviti nek javni erraini«, toda oj» voza Kumio ga je s tako silo v strun da je obleial stražnik z zlomnui mi rohri, nekemu gospodu pa, ki je priskočil stražniku v pomoč, razbilo je oje ćrepinjo da je obležal na mah mrtev. Voznik odletel je raz kozel na n»k<> avetilniao in si tudi rszbil orepinjo. D«a druga stražnika in dva gospoda, ki so hiteli ustaviti dplaienega konja, vrgla je žival na stran in vai štirje so težko ranjeni. V daljnjem diru poškodoval je konj tri fijakarsko vozove in arušil jeden ročni voz in konorno zgradil so je mrtev na vogalu ulice 9t. Martin. S tom pa še ni bila končana vrsta nusrtč, koje je provzroćil splaŽeni konj. Nuka služabnic« sklonila se je raz okno v V. nadstropju neke hiše, ker je bila radovedna videti, kaj po-menje hrup na ulioi, v tem pa je zgubila ravnovesje in padla z grozne visočine na ulico. Obležala je se aeveda mrtva in popol-noma strta. O padu pa je zadela ob neko v istem trenotku mimoidoče gospo, katera je odletela in padla pod mimoidoči vos, čigar kolesa ao ji štrli nogi. Druibl tv. Cirila in Metoda so od l. marca do 31. marca t. I. naklonili : Družbin podpredajednik g. Luka Sveteo in gospica Alojiija Koblarjova is Litije vsak po 1 letnik „Cvetja ia vrtov sv. Frančiika"; g. Helena Fenassijeva iz Postojine pismenih znamk; al. uredništvo „Slovenskega Naroda* šestnajsto zbirko prvih kron, nabranih od 1. februvarja do 28. februvarja t. I. v skupnem znesku 338'8 kron ; slavna moška podružnica v Kranji 45 kron in aicer 35 kron novoletne odkupnine kranjskih narodnjaUnj in narodnjakov, 6 kron pa nabranih družbah ; slavna kmetska posojilnica ljubljanske okolice 20 gld.; neimenovana goapa iz Ribnice 30 kron, in sicer ao 22 kron darovale č. ribniške gospe, 8 kron pa vesela družba; Čaatna rodbina F. Omersa v Kranji mesto venca na krsto veliki dobrotnici naše družbe, prvomestniei Mariji Murnikovi 40 gld.; hišna družba „Ominje* v Mozirji 5 gld., nabranih kot kazen za rab-ljenje tujke v slovenščini; gg. Otton Rajer in V. Jenko, člana ravnatoljstva kmetske posojilnice za ljubljansko okolico po 5 gld.; prvomeatnioa kranjske ženske podružnico g. Leopoldina Šaveikcva 4 gld., g. dr. I. Hezjak v Mariborski čitalni nabranih 2 gld. 70 kr. in gg. Lavoslav Kunst, Alojzij Oimperman in Julij Žigon na Polzeli pri Olji za piruhe 2 gld 50 kr — Iskreno se zahvaljujoč vs<>m darovateljem, isrekamo sedaj, ko pomlad vzbuja povsod novih upov, tudi mi nado, da ae nas bo požrtvovalno slovensko občinstvo vedno bolj pogosto spominjalo, kakor so tudi potrebe pri obmejnem šolstvu od dne do dne večje. Hvaležni narod vaa, blagohotni darovatelji, ne bo pozabil. Vodsho družbe sv. Cirila in Metoda. Suia na Kram. Prebivalstvo našega „Kršnjega Kra^a" toži se zbok «uAp, še gorje godi su pa ljudem na Kranjskem Kr tsu Kakor poročajo Ljubljanski listi, a*i *<9 raki Pivka in Uneo skoraj popolnomA izsušili, baš taka je z Cirkniškim jezerom. Potr. bno vodo za železniške poptaje morajo dovažati iz Ljubljane Voinje v Benetke. O J 17. t. m. v naprej odpotujejo L>< y loviparniki v Benetke o po« lunoči, namerno ob 11. uri, kakor doslej. Tudi is Benetk odplovijo o polunoči v Trst. Pravoslavni mitropolit Črnogorski. Mi- trofan Ban, umrl je te dni nenadoma v Gorici. Včeraj peljali so njegovo truplo poko Trsta na Črno Goro. Štrajk zidarjev so je prićel na Dunaju. Po nekaterih delavnicah ao pomočuiki že ustavili delo. Zameti. Na obalih atlantiAkega oeoana bili so te dni viharji in je snežilo. Po nekaterih krajih leži sneg po 2 metra na visoko. Petdeset delavcev pod podrtlnami, V Neusohlu dogodila se je minolo soboto grozna nesreča. Del hiše, namenjeno za mestno dekliško šolo, kojo so sačuli ravno zidati, zrušil se je ter zasul petdeset delavcev. Ta katastrofa je provzročila veliko strahu po inestu. Doaedaj ao odkopali 20 ljudij, od katerih jo bilo 16 živih, toda moćno pobitih, Vzrok, da ae je dogodila ta nosreča, še ni znan, a misli •e v obče, da je kriva naglica pri zidanju. Neprestreljiv oklop. Kakor smo bili že prijavili, unašel je nedavno berolins d kr 'jač D o \v e neko sukno, kitpro ne pr< drć nohtna kri glja iz puške. Skuhali su tj neprt*-ctr' ljivo sukno s prvn s t«»m, da so oblekli slamnatega moža v huz ir-ko opravo, izkro-jeno i« Di>wojevega oklopnega Mikna in tfre-Ijali nanj iz vojaških repetirk. Pokezalo se je, da razpade kr-.glja v drobna zrnja v suknu, ako je bil strel sprožen od bliso ; ako pa se je uitrelilu od daleč na „moža", obtičale so kroglje tudi v suknu, t>da niso razpadle, ampak niklasti krogljio plaši ločil se je od svinčenega zrna in isto padlo je zatorej iz plašča. Uvidevši te povoljne rezultate šla je poMkuševftlna komisija za korak dalje in streljala je na Živega konja, odetfg-i z oklopnim suknom. Kroglje so z nova obtičale v suknu, ne da bi bil konj vsled udarca niti najmanj iznemirjttn. Na to pa sta ameriška ntrelca umetnika Martin in West te dni v borolinskem „zimskem vrtu" streljala drug na drugega, seveda opravljena z oklop-ni m suknom. Zagotavljata, da nista čisto nič občutila udarca kroglje. Dowejeva iznajdba je zatorej res čudežna; težko pa se bode moglo uporabiti njegovo oklopno sukno za vojaške oprave, ker jo vendarle pretežko. Sodnljsko. 23letni voznik Josip Malenfiek iz Trata dobil je včeraj pred tržaškim drž. sodečem teden dnij zapora zaradi upora. Ma-lenšek hotel je dnć 1 marca t, I., ko so štrajkali zaradi tega, ker je italijansko dobrotvorno društvo stavilo razne vozove v brezplačno vporabo maškaram, izprositi v družbi avojih drugov, da se izpusti iz znpora izvošček Cal-ligaris. O tej priliki žalil je nekoliko stražarje- Policijsko. 26ietnega brezposelnega mornarja Ivana PrimsiČa iz Zadra spravili so včeraj pod ključ, ker je razgrajal v neki zloglasni hiši v ulici Crosada. Doznalo se je, da je isti Pritnsič popival predvčerajšnjem v Dušičevi gostilni in potem pobegnil, ne da bi bil poravnal svoj račun. Premeteni Primsič pa ima še nekaj drugfga na vesti. Dnć 9. t. m. prišel je namreč v stanovanje gosp da Davida B. na Acquedottu hit. 33, rekoč, da je zidar in da ga je poslal hišni gospodar, da ai ogleda, kaj bi bilo treba popraviti v stanovanju. Primsič si je natanjko ogledal stanovanje, potem je prosil da mu ao izmenja petak. Kuharica izročila mu je 5 gld., a naš „zidar" je švignil v liki bliska po stopnicah in seveda pozabil v teku izročiti kuharici petak za vsprejetih 5 gld. Književnost. „Pomladni glasi posvečeni slovenski mla dim". Vredil Ivan Štrukelj, Založili aotrudniki. V Ljubljani 1894. „Tekala katoliška Ti akarna". Zvezek IV. Sir. 143 v 8°. Ona mehko vezani knjižici 25 vč.. trdo vezani 35 nvč. — Ta zvezek ima bogato vseb rb 11', uri. Na kolodvor sprem i ga je c—7 H1 n I 7 » kil t. 7 05 -7 70, o-l 79 kil. f. 7 7r» -7 M» .»,1 kil. f 7 HO -7 91, orl 81 kil. for 7'90 7 95. Rji 5 70 V90; ovm novi 7- - do 7'.%0. lo^rnen « S5 9 ; proso 4— t -4't. Jrtko J.tvrthno |iovpr«ftevani<*. Prodslo h« je KHdlco, a«ii«10 met. »r. po 10 io dr«-jih rnnnli. vt.i' In bil t prodni«, ali le«iniki niso bili rn/.-p loieni za prodajo. V teku ei egn t-dn » so podražilo zn okoli BO ni^. (»v** primanjkUjo. vah-d .'-OHiir mu ci lpi«ani se nadeja torej, da ga bodo gostja obiskovali v velikem številu. t dani 2rt - 5 V. Covacich. V novi prodajalnici^:^ Alojaa Vasel r Trstu, ulica Karriera Vecchiu St. ii je naprodaj najtlneje blago po ugodni ceni. Sladk a, kava, riž in moka vedno bv ža. Olje najflnoj, domnče in fino. Testenina v velikem izboru kolikor napolitanska tolikor domača jako dobra.__(26) Gostilna Ivana Trevna ^iilr; 29. se priporoča slovenskemu občinstvu v obilen obisk. Točijo se zrairom Izvrstna istrska in okoličan-ska vina po nnjnižji ceni. Točna postrežba z gor-kimi in mrzlimi jedrni. 2—52 luan naholfllf vla Bcnvenuto it. t v Trstu Ivan UOUOian, ima zalogo vsakovrstnega jodilnega blaga, katero prodaja na drobno in debelo kolikor v mestu toliko na deželo proti povzetju. Priporočajoč se si. občinstvu zagotavlja poSteno in voatno postreibo. 2 -52 Gostilna „Alla Citta di Vienna" Piuzza Casorma h. št. 2, (zraven Tiskarni) Dolenc) toči t«l»sail I. vrsti i« prvih kletij iz Kazelj in Avberja po 48 nč, liter, kakor tudi istrsko vino sproti in za domačo vporabo. — G r a š k o pivo, izvrstna kuhinja (italijanska in nemška) po jako umestnih cenah. — Priporoča se si. občinstvu (101) Ant. Brovedani. Zagrebške delniške pivovarne in tovarne slada priporoča in sprejemlje naročila toliko v nodih kolikor v steklenicah. Glavni zaatop In skladlffče ULICA DEOLI ARTISTI A«. 8. To pivo je izvrstne kokovoeti in po nizkih cenah. Zdravnik ,8-" Dr. I. LuaSić - Nižetić ordinira od 3-4 popol. via Madonna del mare 2, II. (V slučaja potrebe tudi po noči). pivovarna bratov Roininghaue v Stelnfeldu — Gradec pri 156 A, DEJAKU, jnnior, t TRSTU Via datfll Artisti št. S, zastopnik ze Primorsko, Dalmacijo In Levant, ponuja p. n. gostilničarjem v Trstu in po okolico ataroznano ateinfeldsko eksportno (Ezport), ožujski (M&rien) in uložano (Lager) pivo, tako v sodih kakor po steklaaleah, pod ugodnimi pogoji. Izginila je razlika mej ogutini in ubogimi, odkar g« izdelujejo moje eksportne snovij, ko dobi lahko vsakdo B met. 10 cm. Brnake volnene snovg za eolo moško oble'to za gld. 4/26 in troba le poskušati, da so uvorite o izborili kakovosti teh snovij. Vsaka snov, ako ne ugaja, vsprojme so zopot in so povrno denar. Pri naročilih tre'ia natresti le barvo, Hvitlo ali temno. (1 ) Bernard Tioho, Brno. „TržaSka posojilnica iu hranilnica" (raglstrovana zadruga z omejenim poroštvom) Via Moiin Piecolo it. 1. I. nadetropje. Daje posojila na monjico, na intabulaoijo in zaatnvo vrednostih papirj v proti •"/„ obrestiui. Od hranilnih ulog plačuje po a°/0 obresti. Urndni dnevi so: Vsaki dan od 9. d > 12. uro dopoludno, in vsaki po-iiedoljok, sredo in četrtek od 3. do 5. ure popolu-ilnu. Izplačuje so vsaki ponodeljok od II. do 12. uro dopoludae, in vsaki čotrtek od 3. do 4. uro popoludne. Olavni deleži veljajo po 200 kron Zadružni deleži so lahko plačujejo v mesečnih obrokih po 1 gld. tur znaSa vsaki delež 10 gld. 1—26 Tmct. capsici compos. 0—1 „Ked Star Linie" na Dunsju, IV Weyringergaaie 17 ali pri Josip-u Strasser-u Stadt - Dureau & ootntnereieler Correspon-dent der k. k. Oesterr, StaatsbabneD in innsbruck. na debele in drobno G. B. ANGELI TRST Corso, Piazza ddle Lefjna 1. Odlikovano tovarna fiopičev. Velika zaloga oljnatih Jbr.rv, lastni izdelek. I,a k za kočije z Angleškega, ii Francije, Nemčije itd. Velika zaloga finih barv (in tubotti) ca slika rjo, p« ugodnih oonah. — Lesk za parkute in pode. Mineralne vode is najbolj znanih vroloev kakor tudi romanjsko žveplo za Ž7»-pljaoje trt. io4-as Vsi stroji za kmetijstvo. Posebnosti, katere je dubiti 1« pri tvrdki Ipf. Heller. Stiskalnice sa aeno, slamo in atiakalnice za nakladanje različnih sistemov, liidrarliške atiakalnice. Diferencijalne vinske stiskalnice, aparati sa mlenje oliv, kt-iaantema itd. nove Škropilnice proti peronoapori is vrste Vermorel. Samo t v orne peronospora škropilnice v bakru in h aesalko na zračno tlaoilko. Aparati za ugrevsnje vina, Itedltal aparati is kuhanje, aparati z« obiranje grozdja aparati za sušenje sadja In sotivja, za rob-kanje turščlee, milni za čiščenje Sita. mlini za lito. Vlite ieleio aurovo ali pripravljeno za vsakovrstne stroje po naj> nižjih cenah, pri nuju^udnojSih pogojih, oddaja proti ga raticlji in na poskušnjo IG. HELLER, DUNAJ, uf a a Pratestraaae M. 49. ao—20 'jar liogato ilustrovani 192 stranij obseznjoSi katalogi v italijansko-nemšketu zahtevanjo takoj in zastonj. Iičejo se prekupci. Pred nakupovanem ponarej hrv itsko-nemSkem jeaiku na nj s« svari Lastnik politično diuJtvo ,Ed noit" — Izdavatelj in odgovorni uradnik: .I talij Miktitu. — Tiska Tt.