DOMOVINA
Mesečna priloga „Slovenski Tehnik".
!
Iredniätvo je na Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in
petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kroii. pol leta 6 kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštniua. namreč: Najeto 17 kron. pol^etffTJntfou 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu. '' '	plačuje se vnaprej.
2a inserate se plačuje 1 krone temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat ; za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust.
ovenci na Štajerskem in kmetijska družba.
Precej se je pisalo o dobrih in abih straneh štajerske kmet. družbe, ičina pritožb je bila naperjena proti jenemii osrednjemu odboru. Je že po-olnoma prav, da kričimo, a pred vsem naša dolžnost, pravic se osluževati, jih uporabljati. Po-inti moramo v svoj tabor, premoliti lastne vrste in se prepričati, ili aismo morda sami krivi, da polpa osrednji družbini odbor tako ravnost sovražno proti nam. Kmetijska družba je ustanovljena povzdigo vseh panog kmetijstva h narodnosti. Svoje podpore dobiva države in dežele v prvi vrsti za lega in srednjega kmeta. Družba v dosego svojega cilja podružnice, od delovanja ali' n edel o-aja podružnic je o tlV i s B^J |iko smer zavzema celota. Na »dnje Štajerskem imamo precejšnje levilo podružnic, ki so popolnoma lovenskega značaja, imamo pa tudi Mi kjer tvorijo slov. kmetje večino aov, a nemškomisleči možje jim na-(tojejo. KonečnD imamo podružnice, bso člani nemški meščani. Nastane pred vsem vprašanje, kaj pa so »pravili voditelji sedajnih slov. podruž-da se jih upošteva? So se posku-poslužiti vseh sredstev in ugod-itij, ki jih nudi družba? Mirno (imo, da zvečine ne. Udnina se po-načelnik prosi tventuelno vsake (atre za kako malenkost in podruž-ko delo je zvršeno do drugega leta. no družbino glasilo prihaja z nem-
škim ovitkom redno kot glas vpijočega v puščavi. O kaki prireditvi, poučnem predavanju, o sestankih, kjer bi se razmotrivale težnje kmetskega stanu, se sliši prav malo ali pa nič. Kdor dvomi o tem, naj si pregleda podruž-niška poročila v „Gosp. Glasniku" in poročila o • sejah osrednjega odbora, kjer bo lahko videl, koliko peticij vložijo slovenske in koliko nemške podružnice. Gospodje, ki vedno vidijo nenaklonjenost osrednjega odbora, naj pred vsem pomislijo, da pravi pregovor: „Pečenka se za psom ne meče." Kakor posnemamo iz zadnjega poročila o seji osrednjega odbora, je imela družba recimo prav veliko svoto za zboljšanje planinskih pašnikov. A radovedni smo, koliko slovenskih članov se je potegovalo za to podporo! In kakor tukaj, tako je pri^ vseh vrsi podpor in ngodnostij. Vse. še vnete p lip tmi be. prevajalca pn devnih društvenih oklicih v [Gosp. Glas." so večinoma prav redno ..bob v steno".
Vsak član, in če se ne motimo, tudi vse ljudske šole prejemajo redno društveni list z nemškim naslovom, če si ne privoščijo celo — menda zaradi noblesse —« nemškega glasila! A kdo se je radi tega družbi pritožil ali pa protestiral? Da nam nemški odbor slovenščine iz lastnega nagiba ne bo silil, je pač samoumevno. Toda še več! Dovoljujemo si vprašanje, kako pa spoštujejo slov. podružnice svoj jezik, kako dopisujejo z osrednjim odborom? Gospodje oglasite se, katerim ni treba trkati «pokorno na svoje prsi! Vsako leto je glavno društveno zborovanje
in ravno sad malomarnosti in brezbrižnosti slovenskih podružničarjev je izvolitev nam najsovražnejših odbornikov. Načelniki, odborniki in delegale naj se zavedajo svojih dolžnostij. katere prevzamejo z izvolitvijo, potem pa bo malo drugače. Dobili bodemo v osrednji odbor opozicijo in kontrolo.
,.Ne samo ..nebeško kraljestvo trpi
rl
silo", ampak tudi uživanje pravic ..in s silo si ga je treba pridobiti"'.
Našim obstoječim podružnicam je treba pred vsem več samozavesti in odločnosti v vodstvu, treba je obširnejšega in temeljitejšega delovanja v lastnem delokrogu, treba je skupnega nastopa, še le potem nam bodo zbirališča. ki imajo že sama v sebi življen-sk<> moč. tvorijo nam pa tndi močen in zanesljiv temelj, na katerega bodo £ali, v to jih prisil naravni raz-..........ci
družba za Spodnjo Štajersko"
Dokler pa tega ni. je zastonj vse vpitje, je jalova vsaka akcija za ustanovitev. Dokler ne bomo navajali naših ljudij. našega kmeta, da se zaveda in čuti potrebo združenja, da pojmi moč in korist, ki mu jo daje združenje, je vsako delo polovičarsko. Zidanje vsake stavbe se začne pri tleh. Tako je tndi z organizacijo. Samo „Saharski cesar"' si je nabavil najprej naslov, krono in ornat. na / cesarstvo pa mora čakati. „Proč od Gradca" ne bomo prišli s kričanjem, ampak z delom. Ni dvoma, da se dajo odpraviti take zapreke, kakor so jo inscenirali sedaj spodnještajerski nemški odborniki, ko odbivajo in ne dovoljujejo ustanovitve podružnic.
Konečno še nekaj besed o društvenem glasilu! Res ne pojmimo, zakaj se imenuje, posebno letos prestara, saj ima več in našim kmetijskim rrfzmeram primernejšega gradiva kakor nemško glasilo. Ne bomo razmotrivali, čegava zasluga je to, menda ne g. odgovornega urednika, ki slovenski ne zna. Tudi naši gospodje kritiki imajo najbrž pred seboj starejše letnike, da izrekajo tako striktno svoj ..anatema", kakor smo čitali v nekaterih listih letos. Toda naj se nas ne razume napačno! S tem. da priznamo dobro stran lista, še nikakor ne trdimo, da je popolen. Ali da se zboljša. je zopet naloga naših strokovnjakov, ki pa s Prešernom rečeno, menda ..ne dajo od. sebe najmanjše lige", pač pa „kritike", kajti sicer bi ne priobčevali reznltate svojih izkušenj v drugih listih il) se pritoževali, da list njihovih spisov »i hotel sprejtti irf bi se konečno tu Ji ..Kmetovalec" ne polnil z „Razumnikom".
Torej kratkomalo: spoznavajmo se sami. potem pa „pojdimo in učimo" ne vse narode, ampak pred vsem vstrajno in požrtvovalno vsak v svojem kraju in gospodje Lenkoti. Klamerti itd. bodo zginili sami od sebe raz površje!
Volilna dolžnost in okrajni zastopi.
Ko je volilno preosnovo za državni zbor pretresoval dotični odsek, nasve-tovalo se je tudi, da naj se vsem, ki, imajo pravico voliti, naloži s postavo dolžnost, da morajo iti volit. Ta nasvet ni bil sprejet v odseku in tudi ni
LI STE K.
Diogen.
plitek i spisal Avgust Šenoa. prevedel —nj—.
(Dalje.)
Samo ko je bil Kiefeld sam, ko je Ivoril s svojo ženo ali stal pred vo-itvom, je bil njegov obraz resen; wo tudi tokrat. Zanesljivo se je od ■od vrnil, ker je imel na sebi le pi modri graničarski telovnik s sre-našivom, ozke hlače pa so bile Iztisnjene v visoke škornje z ostro-. Na mizi je ležala jsablja, polkov-Ä plašč in trirobni klobuk. V ve-naslonjaču pri polkovnikovi mizi t sedela njegova žena gospa baronica gareta Kiefeld, oblečena v črno nio. Njen podolgovat obraz je bil, maši rudeči nos, razoran po neštetih uzdah. Ustnice gospe polkovnikove i bile debele, brada kakor odsekana, [izza ustnic štrleli so razmajani, dolgi kbje. Gospa je bila videti zelo uer-na. kajti njene rudečkaste, goste
obrvi so vsak trenotek zadrhtele, a njene sive oči vbadale so se jezno v polkovnika. Lasje so izgledali kakor da niso njeni ampak kupljeni, in čeravno gospa polkovnikova svojega soproga ni prekašala v letih, gotovo ni bila tudi mlajša.
„Venceslav", prične gospa precej rèzko.
„Kaj je, ljuba Margareta?" odvrne Kiefeld in niti ne pogleda svoje energične žene.
„Ali si pozabil, kaj sem ti pravila?
„Nisem, ljuha moja.*'
„Zdi se mi, da si."
„Pravim ti, da nisem."
„Ne vidim vsaj uspeha."
„Potrpi malo. Čakaj!"
„Že dovolj dolgo čakam."
„To ni lahek opravek."
„Da sem jaz mož, bil bi lažji."
„Saj sem ti že pravil, da je treba tukaj previdnosti."
„Tako govori Kiefeld, ta vsemogočni, slavni Kiefeld?"
„Državni opravki in možitev hčeri so popolnoma različne stvari."
„Seveda, ker ti nimaš volje in odločnosti."
„Prosim te, molči mi vendar enkrat", razjezi se polkovnik.
..Molči, molči, to so vedno tvoje besede", pravi razkačeno gospa, „menda veš, da ne moremo več dolgo čakati. Naša Amalija pač ni več popček." —
„Vem, pa je vendav vzcvetela roža", zamrmra obrist.
„Sacrebleu", vzkipi Margareta, „s tako ironijo govoriš o edini hčerki. Amalija je dovršena lepota. Nežnega stasa, nežne naravi kakor jaz. Treba ji samo moža."
Polkovnik ne odgovori ničesar, a pri besedah „kakor jaz" pogleda nehote svojo ženo in na obrazu mu za-drhta porogljiv zasmeh.
„Kaj bi bilo z Bergmanom?" nadaljuje vneto tanka baronica.
„Ne govori, mi o njem."
„Zakaj ? Ali nima dovolj zvez na Dunaju? Danes ali jutri . . ."
„Seveda ima vplivne rodbine za seboj", pritrdi polkovnik. „Ali kaj je Bergen ? Baron, dai Grb ima zelo pisan,
svoje imetje pa spravi vse v en žep To je namreč stotniška mesečna plača. S temi ubogimi krajcarji ne more živeti niti skromen samec, kako naj še povrh vzdržuje našo hčer, baronico, katero je nota bene njena mati tudi za baronico vzgojila. Pri meni doma še to gre, mi shajamo še za silo, četudi nimam nobenega premoženja; toda tekom leta kane tudi kaka izredna kapljica v moj žep. No. od tega se ne moreta hraniti dve rodbini, draga Margareta, posebno tukaj ne, kjer moram vendar tem nadutim Hrvatom kazati nekak zunanji sijaj. Kaj pa je stotnik Bergen? Govorimo iskreno. Pustolov. Rad pije in kvarta. Ljubi lepe pse, konje in dekleta ter ima polno dolgov. Seveda ima na Dunaju vplivnega zaščitnika ali zaščitnico, a to ni gotov denar, to je doneče, prazno plemstvo — kakor n. pr. moje in tvoje."
„Venceslav", razgreje se polkov-nica, „ali so to dokazi tvoje zveste ljubezni?"
„Pustiva vse sentimentalnosti", reče suhoparno polkovnik, „dovolj sva

misliti, da bi celota državnega zbora sklenila volilno dolžnost. Ostalo bode torej glede državnega zbora posameznim volilcem prosto voliti ali pa ne. Na Dunaju sedaj gospodujoča krščan-skosocijalna stranka namerava za nižje-avstrijski deželni zbor določiti volilno doižnost. S tem bi nastopila novost v našem javnem pravu.
Imamo glede izvoljencev v občinske odbore in okrajne zastope dolžnost sprejeti častni posel, za katerega je kdo izvoljen, ako ga ne oproščujejo postavne izjeme. Voliti v občinske in okrajne zastope pa nikdo ni dolžen. In to je glede okrajnih zastopov pomanjkljivost v postavi.
Ko je pri zadnji volitvi v celjski okrajni zastop iz skupine velikega posestva večina Slovencem pripadla in so Nemci videli, da bi prihodnji okrajni zastop imel 22 slovenskih in 18 nemških glasov, nista volila celjski in vuj-niški občinski odbor zastopnikov v okrajni zastop, ki se zarad tega ni mogel ustanoviti. Ako so okrajni za-stopi sploh kake vrednosti, ne sme kaj takega biti mogoče. Najbolj izdatna in kratka pomoč bi bila, da bi postava določevala, da izvolijo občinski odbori opravičenih mest in trgov, ki resnično volijo svoje poslance v okrajni zastop. tudi poslance drugim mestom in trgom, ki na prvi poziv vlade ne volijo. Po potrebi in razmerah izbral bi eden sam mestni ali tržki občinski odbor zastopnike vseh mest in trgov v dotični okrajni zastop.
Vprašati se, pa moramo, so-li okrajni zastopi tolikega pomena, da si je ohranimo? Koroška, kranjska, goriška dežela, Istra, Dalmacija in še druge kronovine jih nimajo. Za državne ceste skrbi tam dežela in cestni odbori, v okrajne šolske svete lahko zbor vseh županov okraja izbere potrebne može, kakor voli zdaj na Štajerskem okrajne zastopnike kmetskih občin. Je-li torej vredno tako hudih volilnih bojev, kakor so v Celju, Ptuju, Slov. Gradcu, Slov. Bistrici, Brežicah za večino v okrajnih zastopih? Pokojni slovenski poslanec Jerman je prišel do mnenja, da okrajni zastopi ne koristijo ljudstvu toliko, kakor mu volitve v nje škodujejo vsled razporov in naporov, katere ustvarjajo. Ako se ne motimo,* izrekel se je tudi okrajni zastop St. Gallen na Gornjem Štajerskem za odpravo okrajnih zastopov. Deželni odbor štajerski je odklonil .Jermanov nasvet, da naj se odpravijo okrajni zastopi, posebno zarad okrajnih hranilnic in drugih okrajnih ustanov.
že stara, in konečno je res, kar sem rekel. Bergen ni mož za mojo Amalijo, ker jaz kot državnik merim drugam. Taka ženitev se popolnoma nič ne strinja z mojo politično osnovo."
„Že zopet politika, a kje je ljubezen]"
„Pusti te burke, ljuba Margareta. Kakšna ljubezen? Naša Amalija tega ne pozna. Ona vzame tistega, katerega jej določimo mi. Če se omoži z Berge-nom, zgubi ona, zgubimo pa tudi mi, a jaz želim, da pridobi s svojo možitvo nekaj ona in tudi mi."
„Ne razumem te popolnoma".
„Torej poslušaj", pravi Klefeid in se vstavi .pred svojo ženo, ki je zopet sedla. „Ti prav dobro veš, kaka uloga mi je poverjena v tej deželi, kako nalogo da imam rešiti. Podreti moram v tem zapuščenem kraju stari kitajski zid, katerega imenuje bojevita hrvatska gospoda svoje pravice, iztrebiti moram kakor ljulko te starodavne zarjavele predpravice, ki dajejo plemstvu pravico vtikati se v državne opravke, kjer ima
Po mirnem razmišljevanju moramo se izreči tudi mi za obdržanje okrajnih zastopov. Kajti oni imajo skrbeti za povzdigo zemljedelstva in za izobrazbo ljudstva. Ako bi na Štajerskem okrajnih zastopov ne bilo, prevzel bi nji opravke odželni odbor in šlo bi vse to veliko bolj počasno in neokretno, kakor gre zdaj. Štajerski deželni zbor in odbor sta dva izmed onih javnih zastopov. od katerih se prav težko dočaka kaka rešitev. Družita se vredno s polževim poslovanjem finančnih oblasti, finančne prokurature in namestništva. Ako bi se na odredbe, katere pripadajo okrajnim zastopom, moralo čakati na Gradec, spalo in zaspalo bi vse, kakor n. pr. spi priprava okrajne ceste iz Šmartna v Rožni dolini proti Vojniku. Okrajnim zastopom je deželni odbor prava ovira pri takih poslih, ki se morajo rešiti sporazumno z deželnim odborom. Posebno v stvareh, kjer je treba presoje deželnega inženirja. Okrajnim zastopom naj bi se delokrog razširil, naj bi bili bolj neodvisni od deželnega odbora, kakor so. Delokrog naj bi se ločil. Okrajne ceste „prvega razreda", ki delajo toliko pisarenja med okrajnimi in deželnim odborom in za katere morajo okrajni odbori čakati črez leto na deželne doneske — deželni doneski za „objekte", t. j. mostove, vodotoke, spod-zide cest itd., naj bi se odpravili. Vse okrajne ceste naj bi imel okraj v svoji oblasti. Seveda bi to1 včasi zvišalo okrajne doklade, znižale bi se pa v isti meri deželne naloge k davkom.
Kar okraji lahko storijo pod imenom „dobrodelstvo", „dobrodelni nameni" in povzdiga zemljedelstva in izobrazbe ljudstva, tega pač ne kaže prepustiti okornemu deželnemu zboru in odboru, ki posebno za Spod. Štajer ne kažeta ne razuma ne — srca.
Obdržimo torej okrajne^ samo popravimo postavo o njih," tudi volilni red za nje. Skrbimo, da bo v njih zastopan najmočnejše oni stan, ki zastopstvo v javnih zborih najbolj potrebuje, to je kmečki sta n. Trgovec in obrtnik ima trgovsko zbornico, kmet sam nima "stanovske brambe!
\
Svetovno-politični pregled.
Domače dežele.
Podrobna razprava o prvi skupini volilne preosnove je v državni zbornici dovršena; dotični paragrafi so sprejeti nespremenjeni z ogromno večino glasov. Proti so glasovali samo Vsenemci, radikalni Čehi in liberalni Slovenci. — Skupno število poslancev v bodoči
govoriti samo vladar. Ti predsodki s6 prešli ljudem kajpak v kri; zato ne sme nastopiti človek odkrito, da je uspeh tega velikega sistema tem go-tovejši."
„A kako zvezo ima to z našo Amalijo ?"
„Le počasi, ljuba Margareta, takoj boš videla zvezo. Sedaj sem kostajniški obrist, sprejet v hrvatsko plemstvo, jaz sem celo totum factum. Iz uzde bana Madjara sem se že izvil, postal sem zaupnik cesarskega dvora in vojnega sveta, stojim popolnoma na svojih nogah. Sedaj lahko delam naprej na svojo roko. Te kričave velikaše pa moram premagati z njihovim lastnim orožjem, pod obliko njihovega namišljenega prava. Nekoliko sem jih že speljal na led in jim iztrgal z preos-novo granice lep del njihovih zaprašenih pergamentov. Seveda se jezijo nad menoj. Capljajo kakor ribe v mreži. Toda osnovati si moram v njihovem saboru stranko, oslabiti, razdrobiti in razkropiti moram njihov krog; za to
zbornici ostane torej 516, kateri bodo po raznih kronovinah razdeljeni, kakor je bilo to v odseku določeno. — Nato je začela razprava o drugi skupini postave, katera določa aktivno in pasivno volilno pravico. V tem oddelku se je govorilo o določbi postave, ki pravi, da mor^i vsakdo, da zadobi volilno pravico, dokazati, da je stalno bival v dotični občini, v kateri bi imel voliti, eno celo leto. Socijalhi demokratje so v manjšinjskem predlogu zahtevali, naj se ta določba sploh odpravi, ker nima praktičnega pomena. Pri volitvah v peti kuriji se je vendar že praktično skazalo, da je dovolj,x da volilec stalno prebiva šest mesecev v občini, da zadobi volilno pravico, čemu torej to poslabšanje v novi postavi?
Češki poslane-c Choc utemeljuje minoritetri predlog o volilni pravici za ženske. Socijalni demokratje priznavajo sicer, da bi se tudi ženam morale dati vse politične pravice, z ozirom na sedanje politične razmere je pa čisto iz-kjučeno, da bi se že danes mogia priboriti ženam volilna pravica, saj po danes veljavnih postavah žene v Avstriji ne smajo biti niti člani političnih društev.
Vso stvar bo treba pozneje, ko bo volilna preosnova izvedena, vzeti na novo v pretres in izvesti potrebne reforme korak za korakom, vse naenkrat pač ni mogoče. Socijalni demokratje bodo pa vedno pripravljeni potegovati se za reforme v tem smislu.
V	proračunskem odseku je na dnevnem redu nova pogodba z Lloydom. Predsednik Lloydovega pododseka Vu-kovič je odstopil, ker je izvoljen predsednikom druge paroplovne družbe in kot tak ne more voditi razprave o Lloydu. Na njegovo mesto je izvoljen posi. Sylvester. — V parlamentarnih krogih se govori, da bo bolje pogoditi se z Lloydom provizorično za dve leti, v tem času celo vprašanje temeljito proučiti in šele potem skleniti definitivno pogodbo, kar bi bilo vsekako bolje, nego se v tako važnem vprašanju prenagliti.	" '
V	ustavnem odseku je na dnevnem redu vprašanje o premenitvi določb o imuniteti poslancev. Posi. Skene ie zahteval, naj bi se z obzirom na žalostne dogodke zadnjih dni (napadi poslanca Steina na tri slovenske poslance) premenile te določbe v tem smislu, da bi za vse razžalitve časti _ svojih kolegov, poslanec ne vžival tudi v zbornici več imunitete. Večina odseka je ta predlog odklonila, ker bi po tem predlogu bila varovana samo osebna čast državnih poslancev, dočim bi pa tak „izvoljenec naroda" lahko po svoji volji napadal
potrebujem ugleda, zvez in denarja. Glej, tukaj mi je najboljše sredstvo Amalijina možitev. Me sedaj razumeš? Vidiš, da se brigam za svojega otroka. Sklenil sem zvezati svojo obitelj po naši edini hčerki s hrvatsko rodbino, ki je bogata in ima obsežne rodbinske zveze. Amalija mora biti kvas moji politični stranki. Ona mora odvrniti svojega moža in celo njegovo rodbino od teh starih hrvatskih predsodkov, tako se bom jaz bolje ugnjezdil."
„Osnova je popolnoma dobra. Strinjam se ž njo. No, lahka pa ni. Tudi si rekel sam, da te je začelo plemstvo sovražiti, da ti one razžalitve nikdar ne odpusti. Si že mislil na koga?"
„Poskusil sem. Obrnil sem svoje oči'najprej na Josipa, sina banovega namestnika Ljudevita Erdödyja. To so bogati, ugledni ljudje! Namestnik ne pripada Bužanovi svojati, ne gleda ne na desno ne na levo, a njegova žena je častihlepna in nečimurna. Priskrbel sem sinu stotniški patent, čeravno je še nezrel. Grofica se je zelo veselila
in žalil vsakega drugega državljana na časti, ne da bi se mu bilo treba bati kazni. Skenetov predlog je bil zato odkazan posebnemu odseku v nadaljno posvetovanje.
Delegacije se snidejo 25. t. a Novim načelnikom generalnega štab je imenovan fml. Konrad pl. Hötze« dorf. divizijski poveljnik v Inomosti Conrad je, kakor v strokovnih krog trdijo, eden največjih in najboljših str tegov med našimi aktivnimi genera On je vodil zidanje in sistematici usovršenje obmejnih utrdb na tirolsko italijanski meji. Njegovo ime pomenji za vojaške kroge cel in jasen progran novi šef je tudi po volji prestolonaslednika.
V hrvatskem saboru si frankovci prizadevajo po moči ovirati mirne raj prave. Poslanec Lorkovič (član koali cije) je stavil predlog, naj se izbei posebna komisija, katera naj zbira i pripravlja materijal za uvedbo sploši^ tajne in enakei volilne pravice. Fran kovci so tudi proti temu predlog vzdignili hrup. češ, da je to le pes v oči in da koalicija ne misli odkritosrčno.
Vnanje države.
—	Rusija. Odbor stranke kadetov je v svoji zadnji seji določil kandidate za bodoče volitve v dumo. Stranki mirnega obnovljenja je v svoji zada;; I seji sklenila, da ne sme noben pris«^ te stranke biti sodobno član kake I druge politične stranke. — Vojna so-1 dišča opravljajo svoj krvavi posel pol državi. V Varšavi so vstrelili tri ile-1 lavce, ker so agitirali med delavcM naj stopijo v štrajk. Vojaki so se fl početka branili to smrtno obsodbo iz-w vršiti, konečno so bili k temu umora I prisiljeni.
—	Srbija. Novo posojilo bo menda I porabljeno samo za obijffrženje"fftJsktJ za železnice in druga podjetja, najmea se novo posojilo.
Črna gora. Vlada ima v na-1 rodni skupštini samo onih 14 pristašev^ katere je knez imenoval, vsi posla/m.■ katere je narod sam izvolil, so njel odločni nasprotniki. Predsednik skup-fl štine je Šako Petrovič, mož starejše« generacije, trezen, miren in pošteaH podpredsednik je pa Mihajlo ivano™!/! mlad človek, ki je dovršil svoje šra-1 dije na vseučilišču v Belemgradu in 1 ki zastopa nazore mlade črnogorske® generacije. Predsedništvo zastopa torejpl stare in mlade v zvezi proti sedanji I vladi in proti knezovemu absolutizmu. I Knez čuti moč te zveze, zato si to pot® ne bo upal razpustiti skupštine. če« prav jo od srca sovraži.
in me obsula z dokazi svoje prijaznosti."
„In?"
Toda grof je napram meni hladeii vede se prezirljivo, prezira me. Koj .sem napeljal pri nekej priložnosti govor na to, kako bi bilo dobro, da se plemstvo cele monarhije zveže z ženitvami v eno celoto, odvrne mi oholo, da je to vrlo težavno; plemstvo vsake kraljevine] da ima svoje posebne tradicije; novi vojaško plemstvo, katerega se dandy našnji ustvarjajo po cele kompan/jin po njegovem mnenju • nima tiste veijave kakor stari velikaši, ki razpolagajo] povrh tudi s silnim premoženjem, dočim] imajo diplomirani častniki le toliko zlata, kakor ga visi na obesku njegove sablje. On vsaj ne bi dal nikdar svojej hčere takemu novopečenemu plemiču,! niti sina taki včerajšnji plemkinji.] Mislim, da je to dovolj jasno."
„To je bilo predrzno", plane pol-] kovnica.
(Dalje prihodnjič.)
— Nemčija. V državnem zboru je interpeliral Bassermann o vuanji državni politiki. Grajal je sedanji kurs, ki žene državo z leve na desno brez jasnega cilja in stalne smeri. Trozveza je! vzrahljana. Razmere s Francijo slabe, javno mnenje v Italiji in v Rusiji proti Nemčiji. Anglija bo kmalo dosegla svoj cilj in bo Nemčijo čisto izolirala. To so sadovi in uspehi nemške vnanje politike po Bismarcku. Knez Biilow jé na to takoj odgovoril in si prizadeval z lepimi, gladkimi frazami ublažiti Bassermannovo kritiko. Hvalil je trozvezo in trdil, da živi trdno, kakor nekdaj., Osamelosti Nemčije pa ni mogel prav utajiti. Dejal je le, da velik narod, ki ima tako vojsko kakor je njili ni nikdar osamljen, in da se z mirnim srcem lahko zanese na svojo moč. —■ Poljedelski minister Podbielski je konečno vender z vsemi častmi odpuščen iz službe. Ogorčenost prebivalstva proti njemu, kot pocražitelju mesa je nepopisna. Včeraj je bilo samo v Berlinu 80 zborovanj, na katerih je bilo vprašanje o podraženju mesa na dnevnem redu. '
Dopisi.
CSd Sv. Barbare v Halozah.
Minulo je že precej časa, odkar se je zadnjikrat poročalo o naših veselicah. Danes mi je zopet enkrat čast, poročati vam o veselici, katero je priredilo naše ,.Bralno društvo"' dne 11.-t. m. Z veseljem morem reči, da je bila veselica izvanredno, kakoršne že dolgo ni bilo, vesela in dobro obiskana.
Gledališka predstava „Ne kliči vraga"' se je igrala izborno. Gledalci so imeli dovolj prijetnega užitka, posebno pa smeha pri tej enodejanki in vsak je zapustil igrališče s popolnim zadovoljstvom. In komu gre hvala za to? Gotovo igralcem, ki so pokazali veliko spretnost na odru. Vsa čast in hvala njim za trud, kojega so žrtvovali!
Pred in po predstavi so igrali mlndi tamburaši (novinci), ki so nastopili ob tej priliki prvikrat. Razun enega, so še vsi učenci tukajšnje šole. Z velikim začudenjem .so poslušali navzoči sviranje mladih tamburašev, pred vsem pa je to razveselilo njih stariše. Le tako naprej mladi tamburaši. vaš trud ni zastonj! Pokazali ste že prvikrat, da ste dobro izurjeni in da bodete, ako vstrajate še nadalje, enkrat prav imenitni tamburaši! Ska-žite se pa tudi hvaležni svojemu neumorno delavnemu učitelju g. V. Še-ronu, ki vas podučuje v tamburanju! To storite najboljše s tem, da bodete radi prihajali k vajam!
Tudi naš možki pevski zbor se je kaj dobro skazal. Pod spretnim vodstvom g. Šerona je zapel zbor na odru tri lepe pesmi, med temi krasno pesem: „Spoved". Zopet so barbarški pevci pokazali, da so zrr.ožni izvajati glasove liki škrjančki in da so, smem reči, rojeni pevci; kajti gladko jim gre iz grla. Po oficielnem delu veseiice smo se podali v znano gostilno „Ko-renjakovo", kjer smo krstili mošt v vino, bilo je ravno Martinovo. Dobra kaplica razgrela nam je srca in razvedrila glave, tako da ni bilo konca raznih zdravic in govorov. Pevci in stari tamburaši pa so se pridno oglašali ter skrbeli za razveseljevanje gostov. Še pozno v noč je odmevalo: „Lepa naša domovina . . ."' in „Mi Slovenci vinca ne prodamo, ker ga sami dobro piti znamo!"
—f—t.
Slovenske novice.
Štajersko.
V nedeljo, dne 18. t. m. ob
pol 8. uri zvečer se predstavljajo v celjskem „Narodnem domu" „Cigani". Mi smo pisali o tej igri že mnogo lepega in sicer samo lepo. Pridite vsi celjski in okoliški Slovenci, pa tudi Vi drugi sosedje od blizu in daleč, da se poživite in razveselite ob ognjišču izvirno slovenske igre!
Ob pol 8. uri se prične to nedeljo predstava; pozneje se ne spusti nikogar v dvorano, ker hoče imeti občinstvo mir.
„Cigan i" — raztreseni po svetu kakor židje, se zberejo ti navihanci v nedeljo zvečer na našem odru. Pojdimo jih pogledat — a žepe moramo imeti zašite, ker bomo sicer prinesli prazne domov. — „Cigan, nebrzdan -— Zmikus vse, je navihan —.
„Soča" piše: Ko sem citai šalo-igro „Cigani", sem imel ves večer krasno zabavo. Posamezni karakterji so tako izrazito slikani, da se ti vtisne za vedno v spomin. Brž, ko se spomnim tega ali onega •— in to se zgodi mnogokrat — imam vesel trenutek . . . Čudim se samo, da so to izvirno šalo-igro naši odri doslej tako malo vpo-števali. Sedaj sem čiial v celjski „Domovini", da jih bodo igrali v tamkajšnjem „Narodnem domu". K tej pametni misli pripomnim željo, da bi našla posnemovalce.
—	Promocija. Na dunajskem vseučilišču je bil promoviran dne 9. t. m. doktorjem prava g. Bogumil Vošnjak. ( 'astitamo.
—	Podporno društvo organistov naznanja, da ima dne 22. novembra t. 1. svoj redni občni zbor v Ceiju s sledečim sporedom: Ob 10. uri dopoldne se bode v župni cerkvi služila slovesna sv., maša pri kateri bode pel mešan zbor obstoječ iz 40 pevskih moči. Pele se bodo skladbe od raznih imenitnih skladateljev. — Po sv. maši se prične zborovanje v prostorih orgljarske šole na Bregu pri Celju. Spored; 1. Pozdrav predsednika. 2. Govor o organizaciji organistov. 3. Poročilo tajnika in blagajnika. 4. Sprejem novih udov, 5. Volitev novega odbora. 6. Raznoterosti. Udje naj prinesejo svoje knjižice s seboj, ali jih pa naj vsaj tri dni poprej pošljejo predsedniku, g. K. Ber-varju v Celju v pregled. Na svidenje dne 22. t. m. K obilni udeležbi vabi vljudno odbor.
—	Postavne odškodoine za rodbine onih rezervistov, kateri bodo klicani na domobranske orožne vaje, bodo v kratkem določene.
—	Konsum mesa v Celju. Od
5. do 11. t. m. so zaklali v mestni klavnici: 39 volov, 11 krav, 9 telic, 33 telet. 30 prešičev, 3 ovce; v mesto so pripeljali 146 kg kravjega mesa in 372 prašičevine.
—	Unirli so meseca oktobra v Celju 3 možje in 2 ženi. v splošni bolnici 9 mož in 4 žeiie.
—	Opazovalnica na Miklavškem hribu bode telefonično zvezana s postajo ognjegascev v Celju, tako da bo mogla vsakokrat, ko nastane kje požar, natančno povedati, kje je nesreča. Ta nova preuredba je v resnici potrebna in hvalevredna. Za telefonično napravo nabirajo ognjegasci dobrovoljne doneske.
—	Občinska doklada na najemnine bo prihodnje leto zvišana od 5% na 6%, da bode zamogla celjska občina s tem poviškom pokrivati večje stroške, katere bode imela za nemško šolo v Gaberji. Nemški „Schulverein" bode daroval 90.000 kron za zidanje šole, 10.000 K pa za nemški šolski vrt.
—	Zveza gospodarskih zadrug na Štajerskem je sklenila napraviti kolikor mogoče natančno statistiko klavne živine, ki je v celi deželi na prodaj. S tem hoče zveza pojasniti vprašanje o neznosni draginji mesa in mesnih živil. Do 9. t. m. ji je poslalo 17 zadrug poročila, katera pričajo, da da je v njih področju 1422 glav klavne živine na prodaj. To je pa le majhen del cele kronovme.
—	Nemško. - nacijonalna zveza trgovskih pomočnikov šteje do 86.000 članov. Po tem dejstvu lahko sodijo naši trgovski pomočniki, kako nujna in neobhodno potrebna je njih strokovna organizacija.
—	Izpred sodišča. Agent Karol Koss iz Račjega pri Mariboru je bil tožen zaradi sleparstva in zaradi prestopka proti varnosti tujega imetja. Toženec je bil knjigovodja „Splošne delavske bolniške in podporne blagajne". Ko je nekega dne revizor pregledal urad in preštel blagajno, je kon-štatiral, da manjka v blagajni 211 K 73 v. Toženec si je vzel in zaračunal, ne da bi bil v to pooblaščen, 30 kron predujema, ostalo je pa sprejel od raznih strank na račun blagajne, ne da bi bil te prejemke tudi vknjižil. Toženec se izgovarja, da je bil z delom tako preobložen, da ni mogel sproti prejemke vknjižiti, da je pa tudi knjigovodstvo tako zapleteno in težko, da ga on prav ne razume in da so vsled tega nastale te diference, da pa ni imel namen blagajno oškodovati. Ni se mu posrečilo svojega postopanja popolnoma opravičiti, zato je bil obsojen na en mesec ječe, poostrene z enim postom, zaradi poneverjenja. Oproščen je pa bil prestopka proti varnosti tujega imetja.
—	Iz finančne službe. Finančni komisar g. dr. Rudolf Kraus je prestavljen iz Gradca k okr. glavarstvu v Radgono in pride v davčni referat; davčni praktikant g. Anton Löschnig od glavne davkarije v Celju k davkariji v Ljutomer; davčni praktikant g. Karol Lottacher iz Radgone v Voits-berg; višji geometer g. Emil pl. Ra-genfeld iz Ptuja v Gradec: geometer
I.	razr. g. Karol Sprung iz Ljutomera v Ptuj in geometer g. Roman Deleczpk v Mariboru* k razvidnosti zemljiškega davka v Mariboru. Po' dovršeni vojaški službi se vrnejo davčni adjunkti g. Rudolf Ramschak k glavni davkariji v Celja, g. Ludovik Kline k gl. davk. v Radgoni in g. Franc Sever k gl. davk. v Ptuju.
—	Učiteljske izpite za meščanske šole so prestali v Ljubljani: gdč. Ljudmila Schreiner, učiteljica v Slovenski Bistrici (II. skupina, nemški in slovenski učni jezik), sestra Norberta May, učiteljica na pripravnici šolskih sester v Mariboru (II. skupina, nemški učni jezik) in gosp. Ivan Magerl, meščanski učitelj v Krškem (iz I. skupine s slovenskim in nemškim učnim jezikom).
—	Učiteljske izpite za ljudske šole so prestali v Ljubljani: gdč. Marija Kladnik, učitelfica v Kostrivnici, učičeljice gdč. Berta Meglič, v Bra-slovčah, Frančiška Puc, v Št. Jurju pod Taborom, Adelajda Vantur, v Vel. Muti, Ema Cenkovič, v Št. Jurju na Ščavnici in sestra Dolorosa Trenner. na vadnici šolskih sester v Mariboru.
—	„Brat Martin" v Mariboru. „Slovanska čitalnica" v zvezi „Bralnega in pevskega društva Maribor" vprizorila je pretečeno nedeljo, dne
II.	t. m, gledališko predstavo „Brat Martin". Igralo se je v obče dobro, posebno pohvalo pa zasluži krojač Lipče s svojo boljšo polovico IMiko. Lipčeta poznamo sploh že od nekdaj, kot izvrstnega diletanta. kar nam je v nedeljo zopet pokazal. Uršika na-
stopila je v tej igri prvokrat na našem odru ter svojo nalogo dobro izvršila. Le obleka se ni strinjala z ubožnim Lipčetovim oblačilom, kar pa je režiserjeva stvar. Ivan „Brat Martin"' sam se je potrudil in veliko pripomogel k dobremu uspehu igre. Njegov izvirni kuplet vzbujal je veliko smeha in občno zadovoljstvo, kar je pričalo burno ploskanje. Ako bi še melodija bila pristno slovenska in ne nemška, bilo bi gotovo veliko lepše. Želimo mu samo, da ako zopet nastopi, naj pomisli, da se vrši. predstava sama in ne morebiti še le glavna vaja Da je na to pozabil, se da sklepati iz prizora koncem drugega dejanja, kar je zelo neprijetno dirnilo občinstvo. Mislimo, da se prihodnje ne bo več prigodilo kaj sličnega. Vso hvalo zasluži mlinarica Cilika, ki se je s svojim ljubkim obnašanjem in govorom vsem prikupila, Tudi mlinar je storil, kar mu je bilo mogoče, vendar bi se lahko zahtevalo nekoliko več čustva ter kretanja v igranju. Špela se je potrudila, da bi dobro rešila svojo ulogo, a ni se ji popolnoma posrečilo. Mislimo, da bo v kaki drugi nlogi to popravila. Pač pa se je brhka Nežika popolnoma prav zavedala svoje naloge. Dobro jo je pogodil tudi strugarski pomočnik Pepe. Sploh se je videlo, da si je vsak di-letant prizadeval storiti, kar mu je bilo mogoče, dasiravno smo pogrešali v vsej igri izurjene režiserjeve roke. Želimo, da naši diletanti ne bi spali sedaj v zimskem času, kajti videlo se je. da se naše ljudstvo zanima za slovenske predstave, o čemer je sv.edočila natlačena dvorana,
—	V Mariboru začne izhajati s prvim decembrom t. 1. nov nemški časopis ..Marburger Presse". Namen ima delovati ne samo proti „Südösterreichische Stimmen" ampak tudi proti zloglasni „Marburgerci". Vendar pa mislimo, da bo ta časnik nam Slovencem ravno tako sovražen, kakor drugi nemški listi. Ustanovili so ta list. ki bo enkrat na teden izhajal, mariborski bogataši kakor Scherbaum. Franz i. s. Mayer in še nekoliko drugih Nemcev. Tiskovnega fonda imajo baje 60.000 K. Tiskarna je v Sodnijski ulici vis-a-vis sodnijskem poslopju. Slovenci, zopet imamo v Mariboru novega sovražnika, a ne dajmo se!
—	Mariborska požarna bramba se je v nedeljo, dne 11. t. m. zopet izkazala. Popoldne ob 3/45. začelo je goreti Rojko-vo gospodarsko poslopje v Pobrežju pri Mariboru. Vojaštvo je bilo takoj na licu mesta, medtem ko je „slavna" požarna bramba mariborska prišla še le proti koncu. Sumi se. da je utrosil ogenj hlapec s smodko. ker je začelo goreti v hlevu in je ta prvi s svojim krikom opozoril na nesrečo. Govoriti moramo še o sreči, da je bilo vreme mirno, kajti v slučaju vetra bi bila večja nesreča neizogibna. Škoda je velika, kajti pogoreli so večinoma vsi poljski pridelki. R o j k o je bil zavarovan.
—	Zaprli so pretečeni teden pri okrožnem sodišču v Mariboru odvetniškega solicitatorja Friderika Prizdig. ki je meseca avgusta t. 1. poneveril dr. R. Pipuš-u v Mariboru 700 K ter na to zbežal v Ameriko. Prišel je srečno v New-York, a tukaj ga je zasačila roka pravice in moral je, da-si nerad, nastopiti dolgo pot v Evropo.
—	Imenovanje. Učitelj veronauka na c. kr. višji, realki v Mariboru g. dr: Anton Jerovšek je dobil naslov profesorja.
—	Mariborsko obrtno društvo je imelo te dni shod, na katerem naj bi se določili kandidatje za prihodnje občinske volitve. Vnela se je jako živahna razprava, v kateri so pristaši nemškega volilnega odbora slišali
marsikako bridko sodbo in obsodbo njih postopanja v volilnih zadevah. Posebno Girstmayer je živahno protestiral proti „delanju volitev" in zahteval naj se skliče splošen volilni shod, na katerem naj se kandidatje predstavijo volilcem in razložijo svoj program — ter naj se volilcem prepusti odločitev o tem, kdo naj je zastopa v mestnem zboru. Strah pred socjalnimi demokrati je tako velik, da se gospodje ne upajo spuščati v nevarnosti javnih in splošnih volilnih shodov, zato rajše kar tako, ko so v tako prijetni družbi in sami med sabo določili svoje kandidate. Ko se je to zgodilo se je pa vzbudilo v njih vnovič junaštvo in sklenili so, pozvati nemški volilni odbor, naj skliče splošni volilni shod. Mislijo si pač, svoje kandidate že imamo, naj bo s shodom kar hoče. Kandidate res imajo — ali bodo pa tudi izvoljeni — no, o tem govorite s socjalnimi demokrati.
—	Savinjsko učiteljsko društvo
zboruje ^ne 19. novembra t. 1. ob 2. uri popoldne v novem šolskem posiopju na Polzeli. Na dnevnem redu je: 1. Poročilo predsednika. 2, Podavanje gosp. nadučitelja Marschitz-a o domovino-slovju.
—	Kozjansko učiteljsko društvo
slavi petindvajsetletnico obstanka dne 18. novembra t. 1. v Kozjem. Ob 2. uri popoldne je v šolskem poslopju slavnostno zborovanje, zvečer pa bo v prostorih g. Ivana Kuželj (Pirk) koncert, pri katerem sodelujeta društveni pevski zbor in slavna rogaška godba. Koncert se prične ob 6. uri zvečer. Po koncertu prosta zabava in ples. — Člane domačega in sosednih društev kakor tudi prijatelje učiteljstva vljudno vabimo, da se udeleže te slavnosti v mnogobrojnem številu.	Odbor.
—	V Gotovljah se priredi v nedeljo, dne 18. t. m. ob 6. uri zvečer v dvorani g. Franc Maglaja veselica v korist „Prostovoljne požarne brambe v Gotovljah". Vspored: „Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček". Veseloigra v dveh dejanjih. Osebe: Dr. Vseznal, lažizdravnik; Štipko Tiček, njegov sluga; Sever,- Jug, Brzobogat, Baron Skala, Tomaž Napetnik, Cene Počivalnik, bolniki, služabnik pl. Save. čevljarski vajenec, policaj. — II. „Dobro došli!" „Kdaj pojdete domu?" Veseloigra v enem dejanju. Osebe: Tone Češarek, trgovec; Majda, njegova žena; Martin Koščak, njen stric, kmet, Špela, njegova žena. III. „Mojemu domu", vglasbil Janez Laharnar, moški zbor. IV. „V boj!" vglasbil Iv. pl. Zaje, moški zbor. V. „Oj dekle, kaj s' tak žalostno?" narodna, vglasbil dr. Anton Schwab, moški zbor. Slednjič bode prosta zabava z raznim kratkočasjem. Vstopnina: Sedeži prvih pet vrst po 1 K, nadaljni sedeži po 80 v, stojišča 40 v. Prepozno došli plačajo globo 20. v Z ozirom na blagi namen se preplačila hvaležno sprejemajo. Če bi kdo pomotoma vabila ne prejel, prosimo že naprej oproščenja in vabimo na veselico vsakega, kdor hoče biti z nami vesel, vse cenjene goste enako čislamo. Kdor pa obljubi, pa ne pride, bode kaznovan, kadar izide za to postava. Na veselo svidenje toraj v prijaznih Gotoljah!
—	Sv. Ema v sodnem okraju Šmarje pri Jelšah. Kakor poroča tu-1'a'snji nemški list, je prosilo nekoliko občanov, naj se tamošnja slovenska šola spremeni v nemško. Rodoljubi, čuvaji", da Vas nemškutarji ne vjamejo
.svoje mreže in Vam ne spridijo Vaših Soi.
— O Martinovi veselici v Bre-
ah, katero je priredil ondotni „Sokol" se nam poroča, da je bila prav
•jo obisko/ana, da je izvirna šalo-igra „Sluga g «poda stotnika" od g. roly-ip !>osebrh. ugajala in da se je
^burka „Brat Sokol" izvrstno igrala. V prvi igri sé je posebno pisatelj igre g. Holy sam, kakor vselej pač, neizmerno odlikoval. Od igralcev zasluži posebno pohvalo g. B. Za petje je pa skrbel krški kvartet, kateremu gre izredna zahvala.
—	Na videmskem kolodvoru je 13. t. m. trčil tovorni vlak. došli iz Brežic po noči ob 11. uri, v tovorni vlak, kateri prihaja navadno že ob pol 10. uri z Zidanega mosta, ki je pa imel eno in pol ure zamude in je stal na kolodvoru. Od železniškega osebja ni bil nihče poškodovan, pač pa nekaj vozov, na katerih je bilo med drugim tudi nekaj sodov vina. Koga zadene krivda na tej ne velikej materijelnej škodi, se ne ve.
—	Čitalnica v Ljutomeru priredi v soboto, dne 17. t. m. v gostilni g. Franca Seršena v Ljutomera poučno predavanje. Predaval bode inženir g. Ferdo Lupšao svojem bivanju iu svojih doživljajih v Sijamu v Aziji. Svoje predavanje bode pojasnjeval s skioptičnimi slikami. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 K — za obitelj 2 K. — Čisti dobiček je namenjen za božičnico Fran Josipove šole v Ljutomeru. K obilni udeležbi vabi čitalnični odbor.
—	Požar na Rečici ob Savinji je minolo nedeljo vničil gospodarska poslopja Frana Tesovnika, Pogoreli so mu tudi vsi poljski pridelki, ki so bili že spravljeni. Škode je do 4000 K. Sumi se. dà je kdo iz hudobije zažgal; sploh je to zelo čudno, da je bilo v našem okraju v kratkem času nič nanj kot 14 požarov.
Vso hvalo zasluži domača požarna bramba. ki je bila takoj na mestu in kateri se je tudi posrečilo omejiti ogenj in zaprečiti večje nesreče. Če smemo koga imenovati, bi dejali, da se je posebno odlikoval četovodja gosp. Anton Štrucl in pa rodbina Visiak, oče in oba sinova, kateri so že na daleč znani kot neustrašeni, pogumni in požrtvovalni ognjegasci, ki tvegajo, če treba svoje življenje, da svojemu bližniku v nesreči pomagajo.
Dobrodošli pomočniki so nam bili vrli Pobrežani, kateri so prišli nemudoma na kraj nesreče s svojo brizgal-nico, katero je vkljub raznim zaprekam takoj pripeljal posestnik Janez Molavc po domače Tomažin iz Spodnjih Pobrež.
Samo po sebi se razume, da je bilo tudi mnogo tacih, ki so le zijala prodajali ne da bi kaj poma'gali. Taki ljudje, naj bi rajše ostali doma, ker so gasilcem samo na potu.
—	Laško. Nemčurska milost. Tukajšnji nemški strelski klub hoče prirediti na zimo streljanje na dobitke pri nemškemu gostilničarju Henketu. Ker pa je pri Nemcih tistih, ki bi kaj vzeli mnogo, a onih, ki bi kaj plačali malo, iščejo tudi žepe Slovencev ter so nas milostno sprejeli v imenik vabljenih. No, mi upamo, da se zavedni Slovenci temu vabilu, ki pravzaprav ni druzega, kot reklama za tukajšnja nemčurstvo, pač ne bodo odzvali. Saj bi igrali grozno smešno vlogo pri tem, kajti služili bi samo za štafažo. — V naših vrstah je sicer nekaj najivnežev, ki pristop k temu klubu popolnoma odobravajo, češ, saj isti nima s politiko nič opravka. Ti najivni kratko-vidneži so podobni tistim našim ljudem, ki pošiljajo svoje otroke v nemško šolo z izgovorom, da se otrok par besedi nemški nauči, ne pomislijo pa, da otroci, ki se gibljejo v nemški družbi, postanejo navadno narodni odpadniki, kar je ravno namen nemške šole. —. O ti, Nemci si znajo kovati kapital iz slovenske nevednosti in zaupljivosti.'— Seveda vabijo Nemci Slovence k strelnim vajam iz zgolj prijateljstva, ali pa iz usmiljenosti, ker jih vidijo tako brez
vsake skiipnosti samotariti! Slovenci, kolikor nas je še zavednih, ne bodemo hodili zabave iskat v družbo svojih narodnih nasprotnikov k najzagrlze-nejšemu nemčurskemu gostilničarju. Sramotno bi bilo to, in zgledalo bi, kot da bi se ne mogli sami med seboj zabavati. Ustanovimo si lahko sami svoje zimske zabave. Imamo vendar v pivnici prostoren lokal, kjer smo nemoteni. Tam se shajajmo ob gotovih dneh. — Katerega pa bi bilo sram domače družbe, ta naj javno pove: „pustite me. meni so nemčurji ljyj)ši", — potem se bomo vsaj vedeli ravuati.
—	Čitalnica v Slov. Bistrici ima svoj letošnji redni občni zbor v nedeljo, dne 18. t. m. zvečer ob 8. uri v društveni dvorani v „Narodnem domu" s sledečim sporedom: 1. Predsednikov pozdrav. 2. Poročila a) društvenega tajnika, b) društvenega blagajničarja, c) društvene knjižničarke, d) godbe-nega odseka, e) računskih preglednikov. 3, Volitev: a) društvenega predsednika, b) novega odbora. 4. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti zbora ob določeni uri se vrši eno uro pozneje občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu nav^ zočih društvenikov.
—	Sadovi nemških šol. Priob-čujemo pismo, katero je pisala bivša učenka šulferajnske šole v Sevnici. Vidi se, kakšne uspehe rodi nemški pouk; otroci pozabijo svoj materinski jezik, nemškega pa se ne morejo priučiti. — Evo pisma:
Gereder her ich kradolire inen zu iren werden namenstak ales gutes vili klük und segen und ein ewigs leben in Der andern Wellt soll inen Der libe Gott noch lange inen namenstag feiern lasen wen nicht in dieser Wellt so in Der andern Wellt klüklich sein Gereder her hohwürdeu ich bin Gob lob noch imer gesund jest ist nicht mer so lustik wi si bei uns waren es hab sich jest ales ferederd im lichten Walt vili geenderd jest ichst noh der her batter von uns ferd gegangen nach zilli ich werde inen shon einmal besuchen komen wen mir meklich sein wird di neien kichen anschauzen werde komen wir lasen ale shen grirsen van lichten Wallt und die Hand gisen jest shlüse ich meine shlechte shreiben mit aer Ahnuk
—	X. izkaz darov za pogorelce v Radmirju v Savinjski dolini. 189 Janez Piruš, velepos. pri Sv. Primožu v mutski župniji 10'03 K. 190 Župnijski urad Gornja Ponikva 4'90 K.
191	Župnijski urad Frankolovo 610 K.
192	Franc Pumer iz Amerike 4'— K.
193	Župnijski urad v Braslovčah 70'— K.
194	Neimenovani po dr. Henriku Kink v Gradcu 4— K. Do sedaj nabranega denarja je 289042 K. Srčna hvala vsem darovalcem!
Odbor za pogorelce v Radmirju. Josip Terčak, Gregor Dupelnik, nadučitelj,	župnik.
Ignacij Strmecki, učitelj.
—	Prve Slovenke na češki univerzi v Pragi. Letos študirajo na filozofski fakulteti češke univerze v Pragi Slovenke: gdč. Kreč. Zajec in Zalar.
—	Število slovenskih srednješolcev je znašalo pred 25 leti 1450, in sicer 1261 gimnazijcev in 189 re-alcev, leto kasneje jih je bilo skupaj 1524 in sicer 1365 gimnazijcev iu 159 realcev. Petindvajset let pozneje smo imeli 2646 gimnazijcev in 640 realcev. Dočim število gimnazijcev narašča, se pri številu realcev opaža nazadovanje. Percentualno razmerje med gimnazijci in realci se je res zboljšalo in je danes 4:1, dočim je prej bilo 14:3, a še da-leko ni tako, kakor bi bilo za naše razmere primerno in potrebno. (Omladina).
—	Slovensko dijaštvo in „Družba sv. Cirila in Metoda". Slov. dijaštvo
ima jako lepo in rodoljubno nalogo, namreč zbiranje malih doneskov za Ciril - Metodovo družbo. Ko sem bil lani na hrvaški gimnaziji na Sušaku, sem videl sam, kako se more z lahkoto nabrati vsako leto najmanj 200 kron. V četrtem ali pa v petem razredu začnejo »dijaki enega razreda zbirati Vsak dijak plača mesečno 20 vin. Na ta način se nabere od petega do osmega razreda lepa svota. Tako delajo tam vsi razredi in vsako leto podarijo maturantje „Ciril-Metodovi družbi za Istro" najmanj 200 K in ta jih zabeleži kot ustanovne člane. Dijaki na Sušaku pa nikakor ne žive v dobrih razmerah, ker so tam najubožnejši hrvatski dijaki iz Istre in Primorja, poleg tega so pa še stanovanja dražja kot kje na Kranjskem ali na Štajerskem. Na tak način bi tudi lahko maturantje po slovenskih gimnazija vsako letu podarili lepo svoto „Družbi". Samo požrtvovalnosti je treba, a ne spati "v tem obziru. — (Omladina).
—	Tečaji za zeleninarje. V Gradcu pričnejo 18. t. m. posebni tečaji za gojitelje zelenjave. Ta predavanja napravi vrtnarska družba in bi bilo želeti, da se jih tudi nekoliko Slovencev udeleži, kajti ta panoga po-ljedeljstva je pri nas neizmerno zanemarjena in bi si, posebno prebivalci v bližini mest lahko znatno povečali zaslužke, ako bi znali vrtnarit!.
—	Od Sv. Lenarta. Kakor smo zvedeli, namerava šolska oblast na petrazredni šoli pri Sv. Benediktu v Slov. goricah nastaviti kot učiteljico ženskih ročnih del trdo Nemko, ki ne razume pičfce našega jezika. Vprašamo tem potem, kaj porečejo k temu udje okr. šol. sveta in kaj bode h temu rekel krajni šolski svet ? Ali nimamo zadosti učiteljic na razpolago, kojih je na vsaki šoli preveč, pri Sv. Benediktu pa nobene. Na delo tedaj — dokler je še čas!
—	Kužne bolezni med živino.
Vranični prisad: v okraju ptujskem, v Cirkovcih, garje pri konjih tudi tam; šen pri svinjah: v ptujskem okraju, na Donački gori, v Ormožu in v Cikovcih; v brežiškem okraju v Pilštajnu; svinjska kuga: v konjiškem okraju, v Vrho-lah, v ptujskem^ okraju na Donački gori, v Ormožu, v Slatini (zdraviščn) in v Slatini (okolica), v brežiškem okraju v Kapelah in na Bizeljskem.
—	Bralno društvo na Zg. Ponikvi izreka tem potom svojo najiskre-nejšo zahvalo naši dični „Slovenski ; Matici" za obilno darilo knjig. Na novo ; ustanovljeno društvo ima na vseh straneh stroške, zato ni mu lahko nabaviti si dovolj knjig z lastnim denarjem. Prva nam je priskočila na pomoč „Slov. Matica" z okoli petdeset knjigami. Živela „Slov. Matica"! Tudi „Dom in svet" nam je poslal nekaj. Iskrena zahvala!	Odbor.
—	Mesto sodnega pisarja razpisano -je pri okrajnem sodišču v Št. ' Lenartu v Slov. goricah. Prošnje do 15. decembra t. 1.
—	Deček požigalec. V nedeljo je nek posestnik Schuster iz Hürtha pri Obrajni svojega sedemletnega fanta malo kaznoval, ker je bil trmast. Dečko je bil vsled tega tako hud, da je skočil -ven z besedami: „Zdaj grem pa kajžo zažgat". Koj nato se vrne in pravi: „Že gori!" Kmet skoči ven in vidi. da plamen že šviga izpod strehe. Nakrat je stalo vse v plamenu in kmalu so tudi vsa gospodarska poslopja, vsa krma in slama in vse orodje pogorelo. Škoda je velika, kmet je bil le za malo zavarovan. Gasilci so prišli iz Steintala in Obrajne, pa niso mogli več kakor ogenj omejiti.
—	Št. Ilj v Slov. gor. Umrl je Janez Hercog, kmet iz Selnice na Mari. Pokojnik je bil 38 let občinski odbor-
nik in večkrat tudi predstojnik v Selnici.
—	Boj proti „Karolincem", t. j. proti nekemu nemškemu klerikalnemu društvu v Gradcu postaja čedalje ostrej-i. Nemški burši so izročili rektorju spomenico, v kateri zahtevajo, da se „Karolincem" prepove nositi „barve", v „barvah" pohajati predavanja in še posebno „bummel" v auli ob petkih. Ker je bilo na nekem predavanju nekoliko „Karolincev" v barvah, so burši začeli obstrukcijo in izjavili, da bodo onemogočili vsako predavanje, na katerem bodo klerikalci v „barvah". — Taka nestrpnost se pač,ne strinja z načeli kulturne naprednosti — sicer pa je to njih stvar, naj to opravijo nemški dijaki med seboj.
—	Y Gradcu so zmagali pri občinskih volitvah v III. razredu socjalni demokratje. Število njih glasov je proti prejšnjim letom vzraslo za 100. — „Združeni meščani" so to pot pogoreli in nimajo več dvetretjinske večine v mestnem zboru.
—	Bismarckov izrek bi se imel zdaj popraviti in tako-le glasiti: „Wir Deutsehe fürchten Gott und den Schu s t erg ese 11 en von Köpenick. sonst niemanden auf der Welt".
—	Šolstvo in Avstrija. Kakor poročajo časopisi nas bo naša avstrijska vlada osrečila zopet z neko novo reformo. S prihodnjim šolskim letom Ì907 se namreč poviša kolegnina (šolama) na univerzah kar za polovico! To pomeni gotovo zopet lep napredek v naši kulturni Avstriji, v dobi, ko se splošno širi upravičena zahteva po brezplačnosti pouka, v času. ko se propagira klic po demokratizaciji vede, ki naj ne bo samo monopol bogatih privilegirancev ampak naj vedno bolj prehaja v široke mase in postaja res last ljudstva. No in naša Avstrija pa zviša kolegnino — in to v dvajsetem stoletja! _
Kranjsko.
—	Nemški Kočevci so od parlamenta in od vlade privilegirani: državni zbor jim je naklonil državno-zborski mandat, čeravno jih je le 14.000; vlada jim je dovolila še višji gimnazij,
peravno bo v 5. razred vstopilo le 10 do 15. v 6. razred 6 .'do 10, v 7. razr. 4 do 7. v osmi razred ? dijakov.
—	Notranjske novice. V Postojni snujejo občinsko hranilnico in iščejo prostor za meščansko-šolsko poslopje.
—	V Zagorju na Pivki prireja ondotni nadučitelj Hrovat roditeljske večere v poduk o domači in šolski otroški vzgoji.
—	Vinska kupčija v Vipavski dolini je precej živahna. — V Rovtah pri Lo-'gatcn so osnovali godbo, obstoječo iz i 16 mož. — Bivšemu nadučitelju v Starem trgu pri Ložu g. K. Gasperinu je upravno sodišče zvišalo pokojnino.
—	Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je vpeljala nove jako lične nabiralnike. Nabiralnik je podoba pro-sečega otroka, ki noši na tabici napis: „Mal položi dar —r domu na aitar." Spodaj je znamovan popoln družbin naslov. Misel nabiralniku je ta, naj bi ta proseči otrok izprosil prav mnogo darov za našo šolsko družbo. Nabiralniki. 32 centimetrov visoki, bodo go-
| tovo kinčali vsak prostor, kamor se postavijo. Bode naj to gostilna ali trgovioa ali privatne hiša. Izdelani so popolnoma umetnostno. S tako podobo je družba hotela vplivati tudi na este-tičnost čutov našega ljudstva: Ker so družbo stali veliko, ' 'en;lvodstveni odbor, da naj se ob ....ročitvi za vsakega priloži vsota > Kron. Os 11 i bi pa tudi potem še i ina last. N ro-čajo se pri družbiner^ vodstvu v Ljubljani.
Vodstvo družbe s v. C i r i 1 a ; n Metoda v ' u b 1 j a r i.
—	Sestanek poštarjev. Društvo poštarjev za Kranjsko, Goriško, Istro in Dalmacijo je zborovalo v nedeljo v Ljubljani. Predsednik g. Puhl je poročal, da si prizadevajo vstvariti centralno društvo vseh poštarjev v Avstriji, kar se pa do sedaj še ni posrečilo. Doseglo se je toliko, da so nekateri visoki in odločujoči uradniki v trgo' vinskem ministrstvu poštarjem bolj naklonjeni in da so vsaj obljubili podpirati njih težnje za zboljšanje materijalnega stanja. Dr. Wagner je obljubil, da bodo poštarjem z nižjih vrst vštete krajevne doklade v penzijo. Poštarji so se obrnili na gg. poslance Hoffman-Wekenhofa, Gessmanna. Per-gelta in Prochazka, da bi njih težnje podpirali v poslanskih krogih in v zbornici, kar so jim ti tudi obljubili. Pasivna rezistenca poštarjev ni mogoča, zato bo treba nastopiti drugo pot v dosego postavljenega si cilja. Poštarjem pristoja pravica do pridevka c. kr. — Dalmatinski poštarji se hočejo od društva odcepiti in vstanoviti svoje posebno društvo.
—	Koncesijo za napravo električne tovarne v Krškem v svrho razsvetljave je podelilo ministrstvo za notranje zadeve g. Josipu Lenarčiču, veleposestniku na gradu Turnu V Velikem Artu. Se li bode tudi postavila ta nameravana elektrarna, to je odvisno osobito od Zagreba. Ako bi to mesto odjemalo električno luč, tedaj se gotovo izplača, da se to veliko podjetje oživotvori.
—	V Postojni pojema legar, ki se je bil v tem okraju pojavil v precejšnji meri.
—	Vabilo na vinarski shod, ki ga priredi podpisani odbor v nedeljo, dne 18. novembra 't. 1. na Starem strelišču v Ljubljani. Zborovanje, ki se ga lahko vsakdo in brezplačno udeleži, se prične ob poldesetih dopoldne in se bo vršilo po naslednjem sporedu:
L Pozdrav zastopnikov raznih korporacij in drugih udeležencev po predsedniku.
2.	Ktere žlahtne trte kaže na Kranjskem razmnoževati z ozirom na podnebje, zemljo in vinsko kupčijo? (Poročevalec: Rihard Dolenc, vodja deželne kmetijske šole na Grmu).
3.	Kako pospešiti kupčijo z vinom in dvigniti izvoz kranjskega vina. ■ (Poročevalec: Fr. Gombač, deželni vinarski komisar v Ljubljani).
4.	V koliko morejo umetna gnojila nadomestiti hlevski gnoj v vinogradih? (Poročevalec: Bohuslav Skalicky, c. kr. vinarski nadzornik v Rudolfovem).
5.	Ktere izkušnje imamo s streljanjem proti toči? (Poročevalec: Fr. Gombač, deželni vinarski komisar v Ljubljani).
6.	Druga morebitna vprašanja, zadevajoča vinstvo.
Odbor za prireditev vinarskega shoda: Jos. Anton grof Barbo, Fr. Gombač, predsednik.	tajnik.
—	Iz ljubljanskih denarnih zavodov. „Zadružna zveza" bode meseca decembra priredila poučne tečaje, ka-koršne že ima, v tem mesecu v Gorici ondotna „Gospodarska zveza" — Ljubljanska „Zadružna zveza" je izkazala za 1. 1905 8717 K zgube in v bilanci pa 23.971 K primanjkljaja, kar namerava deloma pokriti iz državne podporo 20.000 K. ki se jej je na novo naklonila. — „Vzajemno podporno društvo" (ki ni niti hranilnica, niti običajna posojilnica) je svoj že priobčeni tiskani račun za 1. 1905 preklicala. Ta denarna zadruga ima jako zamotana pravila, njenemu daljnemu poslovanju se stavijo ovirQ.
Primorsko.
—	Iz sodne službe. Predsednikom deželnega sodišča v Trstu je imenovan dvorni svetnik pl. Defacis, do sedaj predsednik okrožnega sodišča v Gorici. Vpokojeni predsednik deželnega sodišča Urbančič jeTlobil plemstvo. Predsednikom okrožnega sodišča v Gorici je imenovan višji sodni svetnik Caza-fura, višje sodnimi svetniki pa dež. sodnije svetniki Gabrijelčič v Gorici, Gandusis in Marcolini v Trstu.
—	Šolska vest. Profesor na gimnaziji v Gorici, g. Gustav Novak, je pomaknjen v VII. čin. razred.
—	Odločna beseda na adreso kranjskih trgovcev. „Edinost" piše: Mi tržaški slovenski trgovci tem potom nekaterim trgovcem in tovarnarjem na Kranjskem sporočamo, da nismo voljni še nadalje molčati na to, da se nas iz Kranjske često blagruje z nemškimi ponudbami itd.
Gospodom Slovencem. "Hrvatom, Srbom, Čehom in Rusom sporočamo tem potom, da v Trstu ni niti enega nemškega trgovca z jestvi-nami — morete torej nemške okrož-' niče obračati na druge trge in ne v Trst. Tu je večina jestviničarjev Slovencev, oziroma Slovanov, a drugi so Italijani. Izgovor, češ, da gg. tovarnarji in veletrgovci po slovenskih zemljah ne morejo poznati slehernega trgovca po njega narodnem prepričanju, ne drži. Dolžnost onih. ki žele prodajati svoje proizvode v Trstu, je ta, da si oskrbe imenik slovenskih in laških trgovcev in da se po tem imeniku ravnajo!
Za danes toliko — ako pa ne. bi zadostovalo to, pridemo na dan z imeni onih, ki (dasi Slovani) nam vsiljujejo nemške ponudbe.
Druge slovanske dežele.
—	češke vesti. Čehi zmagali v B u d j e v i c a h. Dobojevan je srdit boj. Zmagala je pravica in poštenost nad nasiljem in brutalnostjo. Češka kandidatna listina je prodrla z 99. glasovi večine. Češki kandidatje so dobili 2010 glasov, nemški 1911; 13 glasov je bilo spornih. Volitve se je udeležilo 94% volileev. Na obeh straneh so bile napete vse sile do skrajne mere. Toda v ciljih in sredstvih ste se obe bojujoči stranki zelo razločevali. Nemci se niso sramovali najnesramnejših sredstev, le da bi še nadalje obdržali v svojih rokah moč, ki jim že davno več ne pristoja. Veselje na češki strani je nepopisno; saj pa je tudi razumljivo, ker prehaja deloma v češke roke največje mesto južne Češke. To je za Čehe velikanskega pomena kakor v narodnem, tako tudi v gospodarskem oziru. Nemška občinska uprava je prišla pod kontrolo češke tretjine. Čisto gotovo je, da bo pri prihodnjih volitvah padel tudi II. razred v češke roke.
—	Kulturni jubilej kraljestva češkega. 10. t. m. je slavil češki narod 200letni jubilej ustanovitve prve inženirske šole v Pragi, ki je bila sploh prva te vrste v celi Evropi. Zajedno s to slavnostjo pa se je obhajala lOOletna slavnost, odkar se-je omenjena šola povzdignila v politehnični zavod. Inženirsko šolo so ustanovili češki deželni stanovi na prošnjo češkega inženirja Willenberga. Leta 1806 se je prenovil ta zavod v politehnični institut. Razumljivo je, da je bil v dobi splošne germanizacije učni jezik na tem zavodu nemški, čeprav je bila večina slušateljev vedno slovanska. Leta 1861 so začeli nekateri profesorji predavati. češki. Ker so bila ravno češka predavanja zelo obiskovana, so predlagali nemški profe-
sorji sami, naj se -zavod razdeli na nemški in češki oddelek. To se je zgodilo 1. 1869. Leta 1875. sta bila oba zavoda podržavljena in 1879 pov-zdignjena v visoke šole. Vsaka tehnika je obhajala slavnost za' se. Nemci so. utisnili slavnosti politični in nacjonalni pečat.
— Restavracijska razstava n a Ž o f i n u. V dneh od 18. do 22. prosinca bode v Pragi restavracijska razstava, ki bo podala ne le sliko sedanjega razvoja v kuharski stroki, ampak tudi retrospektivo kuharstva v kraljestvu češkem sploh.
—	Volitve na Moravske m. Na Moravi se bije že nekaj dni volilni boj. V nekaterih volilnih okrajih so postavile vse češke stranke kandidate. V splošni kuriji ima največ upov na zmago klerikalna stranka. Pri volitvah se sedaj ne bije več boj med Čehi in Nemci, ker je vsaki narodnosti zagotovljeno gotovo število mandatov. Bije se boj med raznimi strankami iste narodnosti same, kar je v resnici hvalevredna pridobitev tako zvanega narodnostnega katastra, kateri bi se moral vpeljati tudi v drugih deželah, v katerih žive po dve ali celo tri narodnosti mešane ena poleg druge.
—	Pozdrav ustaviti Črni gori. Srbska in hrvatska omladina je poslala z Dunaja to le brzojavko: Narodni skupštini, Cetinje. Srbskim Špar-tancem, kateri so obvarovali srbsko svobodo, katerih junaštvu in bistrosti se čudi ves svet. želi srbsko-hrvatska omladina zbrana iz vseh osvobojenih in neosvobojenih srbskih in hrvatskih krajev, da zastavo ustavnosti, ki je zavzela mesto preživelega se absolutizma, silno utrde in čim preje popolnoma razvijejo, kakor to zahteva pristna narodna volja in prava potreba Črne gore, kakor tudi naše narodne ideje.
Pokoljenja djela sude
Što je čije daju svjema. Sledi 150 podpisov.
Na to je odgovoril predsednik narodne skupštine. vojvoda Šako Petrovič tako le:
Srbski in hrvatski omladini
na Dunaju.
Objeti srbski in hrvatski omladini zahvaljuje se črnogorska narodna skupština na vročih čuvstvih in pozdravu ter po pravici pričakuje, da bode omladina prva vodila kolo za oživotvorenje vzajemnih jugoslovanskih idej. Živelo srbskD-hrvatsko bratstvo. Predsednik črnogorske narodne skupštine. vojvoda Šako Petrovič.
—	Srbska radikalno-demokratska omladina na vseučilišču v Belemgradu je sklenila posvetiti posebno pozornost proučevanju političnih razmer srbskega naroda. T ta namen bode izdajala posebno „Demokratsko bibljoteko". v kateri bode priobčevala poljudno pisane razprave o političnih in narodnogospodarskih vprašanjih ter si bode prizadevala to zbirko razširili med preprostim ljudstvom.
—	Volna Mjšlenka („Svobodna misel"), ki izhaja v Pragi, naznanja, da se snuje slovenska sekcija svobodne misli. S tem v družbi izhaja mesečnik „Volna škola" (svobodna šola). Vsak teh dveh listov stane po 2 K 60 v na leto.
Svetovne vesti.
— Grozni nalivi so silno poškodovali dolge kose državne ceste iz Bosne proti Kninu v Dalmaciji. Tudi železniški ^asipi so spodmleti: most čez reko Bolondža je podrt. En del železniškega nasipa je z zidovjem vred voda popolnoma odnesla.
—	Brezžični telefon. Švedski inženir Gungmann je rešil s popolnim uspehom ta problem. Te dni so pred posebno komisijo preskušali novo iz najdbo in pokazalo se je, da je popolnoma uspela. Inženir Gungmann je iz svoje sobe telefoniral z dvema železniškima vlakoma, ki sta vozila z brzino 74 km na uro. Poskus .se je popolnoma posrečil.
—	Pariški berači imajo svojo zadrugo in svoj strokovni list. ki izhaja vsak dan. Ta dnevnik donaša vesti, ki zanimajo samo berače po po klicu. Dostikrat i aletiš v njem na in-serat: „Išče se slepec, ki zna igrati na flavto'1, ali „V najem se daje beraško mesto, ki donaša velike dohodke ter je v nekem prav dobro obiskovanem zdravilišču. To mesto bi se posebno splačalo za one. ki imajo samo eno roko prednost 1 imajo pa oni, katerim manjkati obe roki."
—	Grozna nesreča na železnici. Pri Valparaisu v Ameriki trčila sta dva vlaka in sicer en tovorni in osobni vlak s tako silo drug ob drugega, da so se lokomotive in j)o več vagonov raztroskale in drugi vagoni vneli. 47 potnikov je mrtvih, 30 težko ranjenih. Ti nesrečni ljudje so bili tako zaježeni med troske, da je ni bilo mogoče rešiti in da so onim. ki so nesreči ušli, pred očmi zgoreli. — Razburjenost med prebivalstvom je velika. Sorodniki ponesrečenih gioze. uradnike dejanski napasti.
—	Nered na italijanskih železnicah je že tak. da je Turin v nevar-v nevarnosti, da ostane v par dneh brez premoga in brez sladkorja, ker nima železniška uprava, kakor je sama izjavila, dovolj vagonov na razgolago.
—	Povodnje na južnem Tirolskem so napravile nad en milijon kron škode samo v Trentinskem okraju.
—	Reforma vojaškega kazenskega zakonika ne bode še kmalu dovršena. Ogrska in tudi avstrijska vlada sti mnenja, da je predlagani postavni načrt treba popolnoma predelati v duhu današnjih zahtev pravosodja. Treba je, da se tudi v vojaške sodne razprave Uvede načelo javnosti in ustmenosti ter v tem smislu načrt temeljito predela.
—	Cesarskega orla na cerkvi sv. Matije v Budimu, katerega je bil nedavno nek študent prebarval z madžarskimi barvami, dal je Budapeščanski magistrat ponoči odstraniti, da ne bo več izzival preobčutljive madžarske rodoljube.
—	Davek na vzrast cene zemljišč bode vpeljala vlada nemške državice Hessen v vseh občinah, katere štejejo nad 3000 prebivalcev. "Kot vzrast cene se smatra razlika med ceno, za katero je. kdo zemljišče kupil in ceno, za katero je to zemljišče prodal. Troške, katere je imel novi lastnik za nove stavbe, za prezidanje. za kanalizacijo, za popravo cest in podobna zboljšanja se vračunijo in se odmeri davek od čistega vzrasta cene. Davek bo znašal do 20°/o od pridobitve na ceni.
—	Zveza fabrikantov kravat je
sklenila, da od 1. decembra t. 1. poviša cene za 10%- 1
—	Avstrijske tovarne cementa bodo povišale od 1. januarja 1907 cene za 20 v od meterskega stota.
Gospodarstvo.
Goveja živitia
ima dandanes nenavadno .visoko ceno. Tudi svinje še niso bile tako drage, kakor letos. Visoka cena živine je pač v prvi vrsti kmetovalcem v veliko korist. Ker so razmere med Avstrijo in Srbijo tako napete, da Srbija morda
sploh ne bode več izvažala svoje živine v Avstrijo, ampak v druge države, zato je upati, da se živinska cena ne bode vzdržavala samo na do-sedajnej višini, ampak da bode rasla še tudi v prihodnje. Zatorej bodo na konju pač tisti posestniki, ki bodo lahko prodajali klavno živino.
Potrebno je, da bodo naši kmetje z vso resnostjo premišljevali vprašanje, kako bi jim bilo mogoče, rediti še več živine. Na vsak način se bode to doseči dalo v prvi vrsti z zboljšanjem travnikov. Pametni gospodarji so si posebno zadnja leta sem precej prizadevali. da bi svoje travnike sčistili s travniško brano, izsušili, koder so mo-krotni in posebno še, da bi jih vspešno pognojili. Že hlevski gnoj močno pomnoži pridelek travnikov, a umetni gnojili Tomaževa žlindra in Kajnit delata naravnost čudeže!
Samo Merkur v Celju je v tekočem letu razpeča nad 80 vagonov umetnih gnojil, in to ni čudo. ker tako gnojenje podvoji pridelek na travnikih in deteljiščih. Seveda je temu ogromnemu prometu pripisati dejstvo, da trgovina Merkur prodaja gnojila skoraj brez dobička.
Želeti bi pač bilo, da bi se kmetovalci v lastni blagor še bolj pečali s temi umetnimi gnojili in to še posebno sedaj, ko ima živina tako lepo ceno.
Opozarjamo na današnjo prilogo tvrdke Merkur!	Uredn.
Suhe gobe, oljnate in petrolej ske sode, želod itd., kupi
Anton Kolenc
y Celju vsako množino, po najvišjih cenah.
(120) 4H-II
0
DVETNIK ZA PATENTE
DR.FRIT2 FÜCHS
I DIPLOMIRAN KEMIK (zaprisežen) I KES3 TEHNIŠKA PISARNA (Rasa
j INŽENIR A. HAMBURGER
|sd
S DUNAJ VII. SIEBENSTERNGASSE I. 8
,„aPm"r sa 8 oä n e
wodnik" i* Une, ppiporoén po originalnih ccnah, P. Kostič, Celje.
Pristno
(mošt)
razpošilja odi hI naprej Jože Janežic
Sturms Bissilo pri Brežicah. Cena po dogovoru.
v
Češko posteljno perje
po nizki ceni. 5 kg novo, očiščeno K roo boljše K-12 — belo, pavolnoinehko, očiščeno K —.18 in K —'24, snežnobelo, pavolnomehko, očiščeno K —"30 in K —*36. Pošilja se franko po povzetju. Zamena in vračilo proti povračilu in portostroškov dovoljena.
Benedikt Sachsel, Loùes 347, I
Sprejmem za kmetijsko posestvo z vinogradom v bližini Celja pošteno
in delavno
družino
s tremi za delo zmožnimi ljudmi. Zahtevam zvedenost v kmetijskih in viničarskih poslih. Plača v pridelkih in v gotovini po dogovoru. Nastop takoj ali do 1. aprila 1 907. Ponudbe na clr». Antona Božič, (589). zagovornika v Celju. ■> \

Prevzamem • iti
v najem, če mogoče v mestu, pa tudi na vasi. v vrednosti do 4.000 K. Ponudbe naj se pošiljajo pod naslovom
Ml. S. Mica Kb. Ì89 Zagreb.
Iščemo za Celje inteligentnega
mladeniča
ki zna oba deželna jezika ter je sposoben za inkasiranje in obiskovanje odjemalcev. Kavcija ali poroštvo za ■200 K je pogoj. Nekoliko trgovskega znanja bi bilo želeti. Ponudbe pod
„S. M. C."
na ekspedicijo tega lista najdalje 587) do 2."). novembra t. 1.	i
Prej sem se ves dan potila Perilo šmikala in vila Jelenovo je milo Temu trudu konec sirilo
i rgoVItta s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami
prodaja c, kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna
priporoča
kanceiijski, konceptni. pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni - in barvani papir. =
svinatili i HatncttčKi peresa tablice peresniHi gobice
vadile črnilo
—;—
TrgoVsHe knjige
v vseli velikostih Črtane. /. eno u\i dvema kolonama, v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane.
OdjemalneKnjižice
po runih (»ah.
ftajVečja zaloga
za občin- j ske urade j krajne -J
šolske svete, učiteljstvo. župnijske urade, okrajne zastope. užitninske zastope. hranilnice. posojilnice, odvetnike, netarje - in privatnike. ——
Lastna zaoga šo • zvezkov in risank.
Vseh tiskovin
Papirnate Vrne
vseii velikosti po originalnih tovarniških ct.iah.
5tambilje
pečatniki, vigneto. (Siegeim ar-ken) za. urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem času.
Dopisnice
umetne, pokrajin-skeinscvetlicami odnajpriprostejše-<§«3>4><§> do najfinejše izpeljave.	j
Albumi za slike, dopisnice i
in poezije.
Zavitke za urade v vseh velikostih.
Ceniti
za tiskovine in pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago. ........
JF
Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene.
Priznano dobro blago, e Solldna in iräpÄ
Potnikom v Ameriko
v prevdarek!!
_„ h
ffW^d^fj Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko zavarovalno zadrugo
manj delavske sile potrebujejo gasilna društva pri bri galnicah najnovejšega zist.ema in prenosom ravnoteža. odlikovanega v Pragi na zazstavi leta 1903. izumitelja in tvorničarja
R. Ä. Smekal-a iz Smichova. Podruž. Zagreb.
Ti stio.ji delajo desno in levo. eno in dvo-mlazno 30 do 35 m mlaza! Skladišče vseh —— potrebščin. .Tudi na obroke. ——
S spoštovanjem ' (109) 26—23
podružnica R. A. Smekal.
pod pokroviteljstom kralj, glavnega mesta Zagreba.
Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju po najnižjih cenah.
Vsa pojasnila daje: Podružnica ,,Cro-atiae" v Trstu.	(425) 11-8
Zastopniki se išCejo po vetjih krajih Kranjske, Štajerske in Koroške.
BASEL (Švica) Centralbahnplatz št. 9 O
€'	sprejema potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; —
c	vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod parobrodov redno vsako soboto.	J
č	— Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov	^
r-	d.o Havre. — Govori in piše se v vseh jezikih.	j*
(■	Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas in sprejel	£
C	bode brezplačno najboljša pojasnila.	(39) 52—46	•"»
C	-J o
iT» J ^
Mestna x 1
hranilnica ljubljanska
tmsS»9
m
Stanje hranilnih vlog
= 22 milijonov kron
BH	I S ■	se priporoča častiti duhov-
/.11P7|M TICIISI flnSI pisateljem in p. n. občinstvu
U Vu&IIU I ■□nllrlltl
modernejše oblike. — Ker
je bogato založena z najmodernejšimi črkami in okraski tei' opremljena z motornim, ozir. električnim obratom, lahko izvršuje največja dela v vsaki množini. V zalogi ima in tista v več barvah izdelane krasne diplome. — Dalje: uradne tiskovine, kuverte, račune, pismene papirje, cenike, etikete, bolete, časopise, knjige, brošurice, eirkularje. reklamne liste, lepake, opomine, vabila, podobice,spovedne listke, molitvenike, mrtvaška naznanila, razglednice, hranilne in zadružne knjižice, poročna naznanila, napise za slavoloke itd.; sploh izvršuje v kratkem času vse v tiskarsko stroko spadajoče stvari okusno in ceno. — Veleč, duhovščini, slavnemu učiteljstvu. župnijskim in občinskim uradom, krajnim šolskim svetom, posojilnicam ter p. n. občinstvu se priporoča za vezavo knjig v priznano trpežni izpeljavi. — Za posojilnice, hranilnice in druge zavode se izdeljujejo hranilne knjižice vezane v celo ali pol platno z zlatim ali črnim	_
tiskom po	I	9
: Zvezna knjigoveznica.
priporoča	■
Najprimernejša darila za godoVe, birmo itd. so
poprej na Mestnen\ trgu zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4° 0 ter pripisuje nevzdignene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Bentnl davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloietnih otrok in va-
rovance«^
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potoni c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 43,/40/q »a leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko iia kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.
posojaj tudi na menice in na Vrednostne listine.
Man beachte die Fabrikmarke.
Rezervni zaklad nad 760.000 kron
ŠOŠTANJ
priporoča svojo veliko zalogo popolnoma izg-otovljenih
v velikosti do 1-50, 1-60, 1-70, 1-80, 5 1'90 in 2 m po konkurenčnih cenah.
'> VR X T S isto tako izgotovljena v velikosti od 2, 2-20, 2-30 2"40 m
L,	A	IH*. V .nino,; 4 a v »a f A	---___
™ Usojam si naznaniti posestnikom hmeljišč da sem prevzel napravo s
t.j. po najnovejšem, dozdaj najboljšem sistemu. Sušilnica je pri meni postavljena in si jo vsakdo lahko ogleda. Za obila naročila se priporoča
IVAM REBEK, ključavničar Celje


Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dop. od 9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike.
Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dopoldne od 9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike.
JnžnoftijettKa hranilnica V Celju
naznanja, da je znižaa obrestno mero od I. pro-= sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet na =
in
(43) 50—44
Za občinska in korporacijska posojia v okrajih Gornjigrad, fSevnica, Šoštanj, Šmarje in Vransko pa od pet na
in pol odst
Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot dosedaj 4%.