Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martin delil Ljberti (Ul. Commerdale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, Paza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. t. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna štev. 40.— lir NAROČNINA: četrtletna lir 420 — polletna lir 850 — letna lir 1600 • za inozemstvo : letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 434 TRST, ČETRTEK 24. JANUARJA 1963, GORICA LET. XI PO PODPISU FRANCOSCO-ZAHODNONEMŠKE POGODBE f aha) Je parlšhi sporazum vzbudil nezadovoljstvo Tesno sodelovanje med Francijo in Zahodno Nemčijo utegne preprečili uresničitev načrta o Združeni Evropi in otežkočiti sporazum o prepovedi jedrskih poizkusov Predsednik De Gaulle in kancler Adena uer sta v sredo v Parizu podpisala pogodbo o francosko - nemškem sodelovanju na zunanjepolitičnem, obrambnem in kulturnem področju. Politični krogi, ki ta državnika podpirajo, pripisujejo dogodku naravnost zgodovinski pomen, češ da so bili s tem dokončno odpravljeni vzroki za spore in nasprotstva, ki so cela štiri stoletja kalili mirno sožitje med francoskim dn nemškim narodom in povzročili ogromno gorja Evropi ter svetu. Pogodba bo postala veljavna, ko jo bosta potrdila oba parlamenta. VSEBINA POGODBE Kar zadeva zunanjo politiko, posamezni clem predvidevajo, da se bosta predsednika obeh držav in vlad redno sestajala vsaj dvakrat na leto, zunanja ministra pa štiri-• rat. Visoki uradniki zunanjih ministrstev se bodo srečali vsak mesec. Glede vojaškega sodelovanja je poleg pogostih srečanj med poveljnikoma generalnih štabov določeno, da si bosta državi -izmenjali vojaško osebje, prirejali skupne vojaške vaje, so-i elovali pri proizvodnji skupnega orožja, iazen jedrskega, ki ga Zahodna Nemčija ne sme proizvajati, in skupno proučevali vprašanja, ki se tičejo strategije in taktite. Na kulturnem področju je predvideno, da bodo vseučiliške diplome, dosežene na eni izmed francoskih univerz, veljale tudi v Nemčiji, in obratno. Na francoskih šolah bodo posvetili večjo skrb pouku nemškega jezika, na nemških šolah pa pouku francoščine. Predvidena je nadalje koordinacija pri znanstvenem raziskovalnem delu in skupno proučevanje temeljnih znanstvenih vprašanj. ZAKAJ NEZADOVOLJSTVO? Čeprav je po nepristranski sodbi marsikatero določilo nove francosko - nemško pogodbe ne samo sprejemljivo, temveč tudi vsestransko koristno, je bil v zahodnem svetu sporazum med De Gaullom in Adenauerjem na splošno sprejet z velikim neza-dovolj stvom. Zakaj ? V tej pogodbi zahodni krogi ne vidijo toliko dokaza, da se je pričela doba prijateljstva in tvornega sodelovanja med stoletja sprtima narodoma in državama, tern-\cč predvsem dejanje, ki utegne preprečiti uicsniičenje zamisli o Združeni 'Evropi iri ki obenem lahko pomeni začetek konca zavezništva med Ameriko in zahodno Evro po. Takšna predvidevanja niso neutemeljena in prav nič preuranjena. Francosko.-.nem-ški sporazum je bil namreč podpisan samo nekaj dni potem, ko je De Gaulle močno s krampom udaril po stavbi, ki se imenuje Skupno evropsko tržišče, katerega član bi morala postati tudi Velika Brita-nija. Francoski predsednik se je, kot znano, odkrito izjavil, proti vstopu Anglije na evropska tla, češ da bi se s tem zahodna F.vropa tudi politično povsem podredila Združenim državam Amerike. Na zadnjih pogajanjih v Bruslju, ki so se prekinila konec prejšnjega tedna, je bi- lo sklenjeno, da se bodo ponovno začela prihodnji ponedeljek. Zato vlada v zahodnem svetu veliko zanimanje za izid novih razgovorov, ki bi morali biti odločilni. Pred odhodom kanclerja Adenauerja v Pariz so tako vplivne osebnosti iz njegove krščansko - demokratske stranke kot tudi socialni demokrati in liberalci vršili pritisk na starega državnika, naj vpliva na De Gaulla, da spremeni ali vsaj omili svoje odklonilno stališče do Velike Britanije. Doslej se natančno še ne ve, v kolikšni meri je Adenauer te zahteve upošteval in ali je pri De Gaullu kaj dbsegel. Ne glede na to pa je gotovo, da se bo kancler ob vrnitvi v Bonn moral ostro spopa sti z delom nemške javnosti in tudi z mnogimi političnimi osebnostmi ter bo mo ral njih stališča upoštevati, saj bo drugače prisiljen zaključiti svojo politično dejavnost še pred določenim rokom, to je, še preden nastopi jesen. Politično pomembno je na primer dejstvo, da sta se med Adenauerjevim bivanjem v Parizu sestala podkancler Erhard in liberalni voditelj Mende ter proučila kočljiv položaj, ki je nastal po neuspešnih pogajanjih v Bruslju. Po sestanku sta izdala skupno poročilo, v katerem je med drugim rečeno, da si »evropske politike brez sodelovanja Velike Britanije sploh ni mogoče zamišljati.« Če pomislimo, da je Erhard najresnejši kandidat za Adenauerjevo nasledstvo, še bolje razumemo, kakšen veter veje v zaho-dnonemških političnih krogih. Zdi se, da je kancler francoskemu predsedniku predlagal, naj se v Bruslju naredi seznam še nerešenih vprašanj, s čimer bi dobili jasnejšo sliko o težavah, ki bi jih bilo treba odpraviti kar bi olajšalo sklenitev sporazuma. Zdi se tudi, da De Gaulle tega predloga ni niti snrejel niti odbil, vendar bo poskrbel, dn se prihodnja podajanja z Veliko Britanijo ne bodo popolnoma razbila, ker bi to neugodno vplivalo na zahodnonemški parlament, ki bi utegnil pravkar sklenieni SDoraznni tudi zavrniti, General na ie Adcnaueriu baič odkri- lo povedal, da ie trdno odločen prenrečiti vston Velike Britanije v SET. Pogajanja za sklenitev jedrsbega sporazuma Kar se sedaj dogaja v zahodni Evropi, pa ne zanima samo države in .ljudstva v tem delu sveta, temveč je treba te dogodke postaviti v zvezo tudi z drugimi mednarodnimi problemi, pri čemer je prizadet prav ves svet. Gre v prvi vrsti za vpraša- li ie jedrskega orožja in jedrskih preizkusov, o čemer so se prav te dni začeli pogajati Amerikanci, Sovjeti in Angleži. Do teh neposrednih razgovorov med naj-boli prizadetimi državami je prišlo, potem ko je Hruščov sporočil Kennedyju, da 'bo dovolil določeno število letnih pregledov tudi na ozemlju Sovjetske zveze. Amerikanci se sicer s tem ne zadovoljujejo, ker menijo, da je za učinkovito nadzorstvo poleg naimanj 8 letnih inšpekcij potrebno namestiti na sovjetskem ozemlju tudi večje število posebnih naprav (»črnih zabojev«), ki bi zabeležile morebitne jedrske poizkuse. Sovjeti so doslej pristali na namestitev 3 takšnih naprav. čeprav so stališča obeh velesil še vedno precej različna, je danes več upanja in možnosti, da bo prišlo do zaželen etra sporazuma med tremi atomskimi velesilami. Temu važnemu vprašanju pa utegno mnogo škodovati prav De Gaulle, ki je pred dobrim tednom dni izjavil, da Francija ne bo pristala na morebiten sporazum o prepovedi iedrskih nreizkusov, dokler bodo SZ in ZDA ohranile vse dosedanie jedrsko orožje. Samo v primeru, da bi obe velesili vse to orožie uničili, bi se Franciia odpovedala proizvodnji lastnega jedrskega orožja. Ker je nemogoče pričakovati da bi se to zgodilo, nastane vprašanje, ali ie kakšen sporazum sploh mogoč če Franciia ne (Nadaljevanje na 2. strani) Kongres v Berlinu zaključen V ponedeljek se je ob zvokih »Internacionale« zaključil kongres vzhodnonemške komunistične stranke. Na odru sta se stisnila v tovariški objem Hruščev in Ulbricht. Vsi navzoči so burno ploskali razen Kitajcev in severnih Korejcev. Zborovanje je potrdilo politično smer Hruščova in njegovih pristašev proti Kitajcem in njihovim albanskim slednikom. Zaključki kongresa predstavljajo nekakšno pomirjenje za mednarodno politiko. Glede Berlina je prišlo do kompromisa, naj se zadeva uredi na miroljuben način. Sovjetsko časopisje ponavlja besede Hruščova, da se ne splača sprožiti vojno zaradi Berlina. Župan zapadne mestne polovice Brandt bo bržkone šel v Moskvo na razgovore, da bi se »berlinski zidk< malce razmajal za prehode. Potrdilo za mimo sožitje obeh nasprotnih idejnih taborov so videli udeleženci kongresa v pristanku Sov. zveze za nadzorstvo nad jedrskim orožjem. Nadaljnji zaključek komunističnega zbora je tudi priznanje posebnega položaja polj- Vatikaaski koncil Vatikanski vesoljni cerkveni zbor je sa mo prekinil glavna zasedanja do jeseni. Medtem pa živahno pripravljajo posamez ne komisije osnutke in predloge, ki bodo prišli na glasovanje v dragi polovici kon cila. Najvažnejše delo opravlja koordina cijski odbor kardinalov, ki bo vse iznešene predloge strnil in tako priredil, da bodo sprejemljivi za vse struje, ki so se pojavi le med konciliamimi očeti. Predloženih bc le kakih dvajset osnutkov. Med temi jo najvažnejši tisti, ki se tiče zedinjenja kri stjanov. Kardinal Bea, ki predseduje po sebni komisiji za zedinjenje, je izjavi’ predvčeranjem, da ne sme koncil zapret nobenih vrat, ki odpirajo pot za stike s kristjani nekatoličani. Take izjave so našle že pri mnogih krščanskih ločinah ugoden odmev. ske in jugoslovanske partije. Idejni spor med sovjetsko in kitajsko komunistično smerjo se je pa v Berlinu še poostril. Izvoljeno je bilo tudi dosedanje vodstvo vzhodnonemške komunistične stranke z Ul-brichtom na čelu. Njegov položaj se je utrdil. Moral je pa kljub vsemu poslušati očitke, de Vzhodna Nemčija premalo proizvaja in preveč politizira. Inozemski dopisniki na kongresu menijo, da je Ulbricht razumel to lekcijo iz Moskve in da ne bo tvegal kakih pustolovščin v Berlinu. P«reča gospodarska vprašanja Te dni je zasedal v Ljubljani gospodarski odbor republiškega zbora, člani odbora so na razpravi ugotavljali, da se predvideva v tem letu povečanje kmetijske proizvodnje za 19 odstotkov. Ljudski zastopniki so v zvezi s temi optimističnimi izgledi že večkrat vprašali, ali bo porast kmetijske proizvodnje vsklajen s surovinsko bazo, predvsem s krmo. Prišla so na dan tudi vprašanja glede pomoči zasebnim kmetijskim gospodarstvom; po statistiki obsegajo zasebna kmečka posestva 90 odstotkov obdelovalne površine. Težave so tudi z delovno silo, katere je čimdalje manj za obdelovanje zemlje. Po mnenju nekaterih poslancev je prišlo v Sloveniji že do najvišje mere obdavčljivosti, posebno kar se tiče prometnega davka. Vsa ta pereča vprašanja bo treba vskladi-ti, če naj se zasnovani poljedelski načrt • tudi uresniči. GLASOVANJE O NEZAUPNICI VLADI Danes se je v poslanski zbornici začela razprava o resoluciji komunističnih poslancev, ki se zaključi s predlogom, nal se Fanfanijevi vladi izreče nezaupnica. TTbt glavni razlog navajajo spor med socialisti :n demokristjani in neizvedbo celotnega vladnega programa. Predvideva pa se, da bo nezaupnica zavrnjena. Zakaj je pariški sporazum vzbudil nezadovoljstvo | mAmm mmr a • NEDELJA, 27. januarja, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenske zborovske skladbe; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Abrakadabra«, pravljica (Dragotin Horkič), igrajo člani RO; 12.00 Slovenska nabožna pesem. Cerkveni zbor od Sv. Ivana pri Trstu; 12.15 Vera in naš čas; 14.30 Sedem dni v svetu; 14.45 Mladinski pevski zbor iz Sežane, ki ga vodi Majda Hauptman; 17.00 Kinoklub, filmski svet v besedi in glasbi; 18.30 Msgr. Ivan Trinko, ob 100-letnici rojstva (Rado Bednarik); 21.00 Iz slovenske, folklore: »Na snubljenje se bom podal« (Lelja Rehar). • PONEDELJEK, 28. januarja, ob: 12.00 Iz slovenske folklore: »Na snubljenje se bom podal« (Lelja Rehar); 18.00 Tenorist Dušan Pertot poje samospeve Antona Linharta, Jurija Flajšmana, Kamila Ma-šeka, Antona Foersterja in Hrabroslava Volariča: 20.30 Humphrey Searle: »Norčev dnevnik«, opera v enem dejanju, nato Lukas Foss in Jean Karsa-vina: »Skakajoča žaba«, opera v dveh dejanjih. • TOREK, 29. januarja, ob: 12.00 Pomenek s po-slušavkami; 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Robert Schumann: Štiri lovski napevi, op. 137 za moški zbor in štiri rogove. Nočni spev, op. 108 za mešani zbor in orkester; 19.00 Pisani balončki, ra dijski tednik za najmlajše; 21.00 Roman v nada ljevanjih. Ivan Pregelj: »Tolminci« (Martin Jev nikar); 21.35 Koncert pianista Marjana Lipovška. Fran Gerbič: Mazurka, Emil Adamič: Valzer, Pol ka, Gojmir Krek: Tri skladbe za klavir, od. 47, Gavotta, Vasilij Mirk: Glasbeni utrinki št. 1., 2 3. in 4.; 22.00 Misli in nazori. • SREDA, 30. janaurja, ob: 12.00 Brali smo za vas, 18.00 Z zborovskih natečajev Antonio Illersberg, 18.30 Jugoslovanski skladatelji — Bruno Bjeiinski: Serenada za trobento, godalni orkester .in tolkala Krešimir Fribec: Ritmi drammatici. Simfonični orkester Radiotelevizije iz Zagreba vodi Igor Gja-drov; 19.00 Higiena in zdravje, s posvetovalnico dr. Milana Starca; 20.30 »Prizadevanje mladih budističnih menihov«, dramatizirana zgodba; 22.00 Iz ita-Ijianskega glasbenega ustvarjanja: »Glasba v Rimu v 17. in 18. stoletju«. o ČETRTEK, 31. januarja, ob: 12.00 Roman v nadaljevanjih. Ivan Pregelj: »Tolminci« (Martin Jev-nikar); 18.00 Italijanščina po Radiu; 18.30 Fleix Mendelssohn: Oktet v Es-duru za štiri violine, dve violi in dva violončela, op. 20; 19.00 Širimo obzorja: »Začetek ljudskega pesništva« (Mara Kalan). Približno ob 21.50 Knjižne novosti — Franc Jeza: »Alberto Moravia in njegova zbirka L’automa«. e PETEK, 1. februarja, ob: 12.00 Pomenek s poslu-šavkami; 18.00 Violinist Rok Klopčič. Vinko Vodopivec: Dva Intermezza, Danilo Švara: Rondo fantazija, Enrique Granados: španski ples; 18.30 Tržaški skladatelji: »Giulio Viozzi« (Pavle Merku); 20.30 Gospodarstvo in delo; 21.00 Koncert operne glasbe; 22.00 Novele in črtice. Janez Švajncer: »Irma« (Martin Jevnikar). • SOBOTA, 2. februarja, ob: 12.00 Zimski turistični razgledi; 13.30 Dunaj v lahki glasbi; 14.40 Pojeta Jelka Cvetežar in »Duo sa Kvarnera«; 15.30 »Mrtvi Kurent«, drama v treh dejanjih (Miha Remec). igrajo člani RO; 17.20 II. Vatikanski koncil. Poročila in komentarji o Vesoljnem cerkvenem zboru; 18.00 Sodobna slovenššina; 19.00 Družinski obzornik (prof. Iv. Theuerschuh); 20.40 Zbor iz št. Mavra, ki ga vodi Gabrijel Devetak; 21.30 Vabi'o na ples. SPOMINSKA ODDAJA Za nedeljo popoldne ob 18.30 je tržaški radio pripravil posebno oddajo v spomin 100-letnice rojstva Ivana Trinka - Zamejskega. Oddaja, v priredbi prof. Bednarika, bo obsegala tudi beneške popevke in radijski razgovor s pokojnim kulturnim voditeljem Beneških Slovencev. Na to izredno oddajo opozarjamo naše bravce in vse poslušavce. 27. januarja, nedelja: Janez, Sava 28. januarja, ponedeljek: Peter, Tilen 29. januarja, torek: Franc, Radomir 30. januarja, sreda: Martina, Darinka 31. januarja, četrtek: Vanja, Marcela 1. februarja, petek: Ignac, Igor 2, februarja, sobota: Svečnica, Marija (Nadaljevanje * 1. strani) bo spremenila stališča in če bo nadaljevala z jedrskimi preizkusi. Pristanek Nikite Hruščova na inšpekcije po sovjetskem ozemlju sovpada z ameriškim sklepom, da se odstranita nadaljnji dve oporišči za atomske izstrelke iz Italije in Turčije. Čeprav Amerikanci trdijo, da se s tem ukrepom ne bo v ničemer spre menilo razmerje sil med dvema taboroma, ker gre za izstrelke, ki so že zastareli, utegne to imeti določene psihološke učinke, ta ko na vzhodu kot na zahodu. V tej zvezi londonski Daily Telegraph piše: »Onstran železne zavese zna ta sklep vzbuditi občutek, da od ameriških oporišč, ki kot klešče oklepajo Sovjetsko zvezo in ostale komunistične države, ne grozi več tolikšna nevarnost in da bi zato razo rožitev ne predstavljala več tolikšnega ri-zika. Toda na tej strani železne zavese bo ameriški sklep nujno okrepil stališče ti stih, ki skupno z De Gaullom zahtevaio. naj se Evropa opremi z lastnim obramb- nim jedrskim orožjem,, ki ne bo odvisno od Amerike.« Toda kot De Gaulle Amerikancem tako tudi Kitajci povzročajo — po mnenju omenjenega lista — preglavice Sovjetom. »Kennedyjeve skrbi zaradi ,De Gaullove bombe’ — pravi list — in zaradi generalovega trajnega truda, da bi spravil pod svojo namišljeno zaščito Zahodno Nemčijo, sc mnogo ne razlikujejo od skrbi, ki jih ima Hruščov z Maocetungom.« Tudi Kitajci namreč mrzlično pripravlja jo svojo jedrsko bombo. Glasnik ameriškega zunanjega ministrstva je napovedal, da bo prva kitajska bomba verjetno eksplodi rala konec tega leta ali najkasneje v teku prihodnjega. »Tri jedrske velesile — pravi Dailv Te Iegraph — se torej dobro zavedajo, kako je nujno potrebno čimprej prepovedati jedrske poizkuse,« ker bi drugače nastali novi in še hujši zapletljaji. Vse to ponovno dokazuje, da se nahajamo pred važnimi odločitvami, od katerih bo odvisna usoda človeštva. ■OUDA1ČBK Češkoslovaški kolhozi Kot vse komunistične vlade, tako so tudi v Češkoslovaški pritiskali na združevanje kmetovalcev v kolhoze, ki so približno tako organizirani kot v Rusiji. Poleg skupnega zemljišča ima vsak kolhoznik ohišr-i-co v izmeri 2.000 do 5.000 m2. Vseh kolhozov je nekaj nad 6.000, velikost posameznega pa je zelo različna: od 100 ha do 6.000 ha. Naj večji kolhoz z nad 6.000 ha površine se nahaja blizu Požuna ob Donavi. Ta kolhoz ima prvovrstno zemljo, velik strojni park, mnogo živali in tudi drugače zelo ugodne pogoje, pa tudi precej pametno vodstvo. Ta kolhoz kažejo tujim turistom, ki pa tudi tu ne smejo spraševati kolhoz-nikov po njih razpoloženju. Zdi se pa, da so ti kolhozniki zadovoljni in da ne silijo proč, v industrijo, kalkor člani drugih. Na tem kolhozu tudi ni pomanjkanja delovna sile, medtem ko je je na drugih mnogo Premalo, navadno več kot 30%. Gredo pa Proč, ker hočejo imeti stalno plačo, ki ni odvisna od vremena in višine pridelkov. Kolhozniki sami pravijo, da sedanji sistem na kolhozih ni pravilen: če zemlja ni nji-iova, nočejo nositi rizika menjajočih se pridelkov in želijo imeti stalno plačo. češkoslovaška ima mnogo rodovitne zemlje, ljudstvo pa je tudi precej p ros ve tl j e-'1'),p®rez Posebnega odpora je pristalo na izvedbo agrarne reforme, zavedajoč se da odpor ne bi nič zalgel. Celo pomagali so graditi kolhoze. Danes pa je že S sosedne strani * * Zvedeli smo, da je apostolski admini-stiator msgr. Mihael Toroš precej hudo o olel. Za sedaj leži na bolniški postelji se v svoji rezidenci na Kostanjevici. Vsi Prijatelji in znanci želijo g. monsignorju, da bi se mu kmalu izboljšalo zdravstveno stanje. Druga, podobno nevesela novica, je tudi huda bolezen župnika Muniha s šentviške gore. Težki in dolgoletni napori so duhovnika tako zdelali, da je živčno popolnoma oslabel. Pomoči išče v okrevališču. Bog daj tudi vedno veselemu gospodu, da bi se mu povrnil dobrodušni nasmeh na prijazna lica. To željo mu pošiljajo tudi vsi goriški prijatelji. POROKA Prejšnji teden se je poročil v Ljubljani 15- Albert Rejec z gospodično prof. Tatjano Srebot. ženin, primorski rojak, se je pred vojno uveljavljal kot močna kulturna osebnost na Goriškem. Obsojen od fašističnega posebnega sodišča na najhujše kazni, je moral zapustiti domače kraje. Po vojni je deloval v Ljubljani kot izvedenec v manjšinskih vprašanjih. Njegovo ime še vedno MIR V KONGU j Po tridesetin mesečin oojev in nemirov , v Katangi je v ponedeljeK. le prišlo uo mnogo površin neobdelanih in vse kaže, da. zaželenega miru. Cete Združemn naiuuov jih bodo morali obdelovati robotniki. VIDEMSKI ŽUPAN IN HRUŠCOV Videmski župan prof. Cadetto se je s skupino časnikarjev in pordenonskim županom prav slučajno srečal danes teden v vznodnem Berlinu z Nikito Hruščovom. SKupmo je povabilo ameriško povelj sivo l letališča Aviano na ogled Berlina. Tam ao povabljenci dobili tudi dovoljenje, da si z avtobusom ogledajo Vzhodni Berlin. Ko so se ob eni popoldne vračali proti oo-mejnemu zidu, so tam srečali sovjetsjtega prvaka, ki je pravkar stal z drugimi oblastniki pri obmejnem prehodu. Sprva niso vodiči dovolili videmski skupini niti izstopiti iz avtobusa. Ko je pa Hruščov opazil, oia mu mahajo skozi okna, je ukazal, naj jim dovole izstopiti. Eden izmed italijanskih časnikarjev mu je v imenu skupine izrekel pozdrave, nakar je Hruščov segel vsakemu v roke. Posebno krepko je pozdravljal videmskega in pordenon-skega župana in je dejal, da ga veseli videti skupino iz Italije. Ob slovesu je vsem zaklical po rusko: »želim vam iz srca vso srečo!« so mirno vkorakale v zadnjo Couiuejcvo postojanko, v rudniško mesto Koivvezi. Pred pohodom doige koione oklepnih voz se je poveljnik zdruzenin čet gencnu No-rouna spraševal, ali bo Combe arzai besedo in prepustil mesto brez boja. Drugo vprašanje je pa bilo, ali ne bo kaic vročekrvnež pritisnil na gumD in sproža na skutine ton razstreliva, podloženega pod mostove in rudniške naprave. K sreči se ni me k^j takega pripetilo. Bivši predsednuc Katangi Mojzes Combe je sprejel vkorakaj očega. generala pred svojo rezidenco. Krepko sta si stisnila roke in general Norouha je glasno pozdravil: »Prihajamo kot prijatelji ratanskega ljudstva. Combe je pa odvrnil na pozdrav z vprašanjem, ali so čete Zdiuže-nih narodov naletele na kako oviro. General je zanikal, nakar sta si zopet stisnila desnice. Combejevi najemniški orožniki, med katerimi je bilo dosti evropskih pustolovcev, so še pred prihodom čet položili orožje in zginili. Za Katango in za ves Kongo se odpira zdaj novo poglavje mirnega razvoja, če ne bodo spet kake skrivne sile iz ozadja vtikale vmes svoje kremplje. • Dne 25. januarja poteče sto let, odKar se je rodil eden naj večjih sinov, kar j in je rodila slovenska mati — Ivan Trinko Zamejski. V kmečki hiši »pri Pjerr.ovih« je mati Marija Golob zazibala sina, ki je postal voditelj in očak svojih rojakov. Ko je »puobič« dokončal osnovno šolo, ga je oče Tonac poslal na pobudo domačega kaplana Demenisa v šole v Čedad. Tamkajšnji šolniki so zmajevali z giavo, češ, kaj bo pastirček z gor v mestni šoli. Dečko je pa kmalu prekosil vse mestne hlač-nike in je prejel za pridnost celo zlato svetinjo. Po čedajskem šolanju je mladi Vane prosil starše, naj ga pošljejo v Videm. Toda, kje vzeti denar, se je oče Tonac praskal za ušesi. Dečko pa se je odrezal, da bo šlo z božjo pomočjo. In res je šlo! Pastirček pod Matajurjem je postal leta 1886 pastir duš in kulturni voditelj ter buditelj rojakov v ožji in širši domovini. Trinko se je moral z železno vztrajnostjo boriti, da je izklesal svoj duhovski, pesniški, znanstveni in osebni lik. Sloven-»ka beseda ga je začela buditi že v osnovni šoli. Prva učiteljica mu je bila mati, prve šolske bukve pa knjige Družbe svetega Mohorja, ki so prihajale tudi pod Pjer-novo streho. V videmskem liceju je začel že pesnikovati. Prvič se je oglasil leta 1885 srečujemo v znanstvenih in poljudnih re- že Pesmkovati. Prvič se je oglasil leta 1885 vijah, v katerih posebno rad opisuje z Pod, Psevdonimom Zamejski s Pesmimi be-vseh vidikov svojo ožjo domovino neškega Slovenca. Na pobudo in ‘ob umet- Za novo življenjsko pot želijo nevesti in mentorstvu pobratima Simona Gre- 2eninu vsi znanci obilo sreče! fon? • JTnnkove »Poezije« leta 1897 pn Gabrščeku v Goniči. Dosti pesnikovega »razpršenega listja« je pa še raz-zdaja Konzorcij Novega lista . Od«ovomi urednik tresenega po drobnih lističih v rokopisni ra*o Letiš* . Tiska tiskarna »Graphis* - Trst, zapuščini. V Stritarjevi in Gregorčičevi šo-ul. Sv. Frančiška 20 — Telefon 29.477 li je Trinkova muza dobila bolj melanho- ličen ton. Vendar je Trinko kot pesnik poln moške trdnosti, novih zasnov in upov v zmago resnice in pravice. Ne le v verzih, ampak tudi v prozi je Trinko napisal vrsto del v slovenščini in italijanščini. Kdo bi pozabil na »Naše paglavce«, ki v tako mehkih slikah kažejo življenje mladega rodu pod Matajurjem? .Prav tako na široko je bilo zasnovano Trinkovo znanstveno delo. že kot profesor modroslovja na liceju se je poglobil v tomi-stično filozofijo, da je zaslovel kot eden zelo čislanih modroslovcev Italije. Prišteli so ga tudi za člana Akademije znanosti v Vidmu. Dolga je vrsta tudi njegovih filozofskih razprav o različnih beneško-sloven-skih narečjih. On je pokazal tudi znanstvenemu svetu svojo domovino in svoje rojake. Obenem je pa slovanskemu svetu kazal- neizčrpne zaklade iz italijanskega kulturnega sveta. Trinko je res postal zidar mostu med obema sosednima narodoma. V beneškem očaku je utripalo tudi globoko čuteče umetniško srce. Na likovni razstavi v Vidmu je leta 1911 razstavljal svoje akvarele in perorisbe ter je bil zanje tudi nagrajen. Vse svoje življenje je Trinko ubiral tudi harfe domačih in religioznih melodij, dokler se mu ni razbeljeno srce prelilo v globoko občuteni De Pro-funčds. Iz globine srca je Trinko - Zamejski pel, jokal in vriskal kot pravi Mojzes z vsem svojim ljudstvom. Iz globine svoje bogate duše je zajemal orjalk pod Matajurjem zaklade za vse rojake od Nadiže do Drave. Zato pomeni stoletnica njegovega rojstva svetal dan v naši zgodovini! ^ T'f 3n /j f* eg a Kje so učbeniki za slovenske šole Prejeli smo: kov v 20. stoletju sploh še pouk? To po- Medtem ko senat in zbornica razpravlja-: niža učitelje na stopnjo narekovalcev in ta o dalekosežnih šolskih vprašanjih, se) hkrati poneumlja učenca, saj se tistih nc- naša osnovna šola otepa s problemi, ki bi kaj stavkov samo napili na pamet, ne da tem visokim forumom, če bi jih pobliže poznali, ne bili v čast, temveč so celo v kričečem nasprotju z vsemi njihovimi najnovejšimi težnjami, če je tega krivo samo šolsko skrbništvo ali pa ima ta porazni položaj svoje korenine globlje v šolsko -upravni hierahiji (da ne gremo brez potrebe do samega ministrstva), to končno ni niti važno. Važno je predvsem, da se temu napravi konec. Ne zanima nas toliko, kdo je kriv, da se nekoliko pretirano, a toliko bolj slikovito izrazimo, tega srednjeveškega stanja v naših osnovnih šolah, temveč kdo bo žalostno obdobje zaključil z odločilnim posegom! Učenci zadnjih razredov tako rekoč nimajo nobenega učbenika, in to po vsem pisarjenju o moderni šoli! Ta je postala bi pri tem umsko samostojno sodeloval in se razvijal. Zgodovina, zemljepis, prirodopis, — ali je mogoče, da se v neki moderni državi učenci uče teh predmetov brez knjig, bogato opremljenih s. slikami, zemljevidi in skicami? Po tolikih' obljubah so na polovici šolskega leta naši učenci še vedno brez učnih knjig, človek se nehote vpraša: za dijake večinskih šol preobilje, naravnost poplava učbenikov, za dijake manjšinskih šol pa niti računice in celo — zemljepisa Italije! Človek bi rad malo podrezal v kolesje šolskega stroja, kje je tisto kolesce, kjer se je vse skupaj zataknilo. Kakor pri stroju je lahko krivda vse od najmanjšega vijaka do same osi. Dobro bi bilo najti tisti nekakšna srednjeveška prepisovalnica. kje: ''i,'ak' ^ žal°stn° bi biJ°- da bi strojček učitelj cele ure narekuje in učenci sam j pišejo (čeprav so znali pisati že v prvem razredu!) Kaj je to namen šole, potem ko se je toliko govorilo o tem, da bodo otroci dobili učbenike celo zastonj? Februar je pred vrati, o učbenikih pa ne duha ne sluha. Medtem ko imajo učenci italijanskih šol pravo poplavo razkošno ilustriranih rednih in dodatnih šolskih priročnikov, nimajo naši otroci ničesar (če izvzamemo čitanke). Kje so te obljubljene knjige? Kako dolgo bomo starši še trpeli takšno omalovažujoče in nesodobno stanje v naših osnovnih šolah? Ali je pouk brez učbeni- ki na videz tako lepo teče, v globini tako hreščal. Nemudoma je treba po mehanika, čeprav do same glavne elektrarne... Ali s preprostimi besedami: menda ne bomo starši in učitelji prisiljeni, da- vložimo pritožbo na višjo instanco, saj smo vendar v moderni evropski državi in-v XX. stoletju in ne zahtevamo nič drugega kakor to, kar nam je bilo že davno obljubljeno: dajte našim otrokom učnih knjig vsaj februarja, ne pa šele ob koncu leta, saj je že tako in tako. malo pozno... Pa brez zamere! Vse za moderno šolo! Zaskrbljeni očka Za kmetovavce: KAKO POTEKA RAZDELJEVANJE POMOČI Na Kmetijskem nadzorništvu v Trstu je v teku izdajanje nakazil za nakup krmne mešanice in umetnega gnojila po za 50'/o znižani ceni. Nakazila lahko dvignejo kme-tovavci, ki so imeli škodo zaradi suše in so jo v določenem roku' tudi prijavili. Dne 25. in 26. t. m. se morajo na Kmetijskem nadzorništvu zglasiti kmetovavci iz sledečih vasi: Dolina, Boršt, Zabrežec, Ricma-nje, Log, Podboljunec, Pesek, Gročana, Bo-tač, Krogle, Domjo in Jezero. Dne 30. in 31. t. m. pa kmetovavci iz miljske občine. Kmetovavci iz ostalih krajev našega ozemlja so nakazila povečini dvignili v dneh, ki so bili zanje določeni. Kdor pa se še ni zglasil na Kmetijskem nadzorništvu, l?hko to opravi v teh dneh. Do 31. januarja zamudnikom izdajajo nakazila po 12. uri, od 1. do 9. februarja pa bodo nakazila razdeljevali v dopoldanskih urah. Na vsako glavo živine prejme živinorejec 100 kg krmne mešanice. Ob dvigu mešanice pa mora plačati 3.100 lir za 100 kg. Količina nakazanega umetnega gnojila, za katerega je določen 50. meseci in leta, nesrečni mož je še veai-110 ležal v nezavesti med blazinami. Veke Je imel odprte, a ni videl ne zdravnikov ne zene, ki je dolge ure presedela ob moževi Postelji v upanju, da bo izrekel kako besedo- John je pa le molčal. Ni občutil, ne ko mu vbrizgavali zdravilo in hrano ne so njegovi otročiči gladili očetovo lice. ^sa Amerika je sočustvovala z nesrečno so ko družino. Za božične praznike je ležalo vse P no daril v njegovi sobi. On jih ni vi- del in tudi njegovim niso prinesla veselja. Zdravniki so zgubili že vse upanje, da bi navideznega mrtveca obudili k življenju. Srce je pa še vedno utripalo. Nenadoma, ne da bi kdo pričakoval, je po 1318 dneh nezavesti, začel premikati roke in izgovarjati nerazumljive besede. Polagoma sta se Brockhousu začela vračati zavest in govor. Zdravnikom in policijskim uradnikom je pripovedoval, da je tisti večer peljal v pristaniški četrti nekega tujca s težkim kovčkom. Spotoma je prisedel še drugi gost. Prvi je očital drugemu, čemu ni prišel prej, ker mora biti blago še pred zoro na krovu 'ladje. Iz prepira je šofer spoznal, da tihotapita opij. V strahu, da bi ne bil tudi on zapleten v zadevo, je ustavil avto in je prosil gosta, naj izstopita, ker mora naglo domov, kjer leži žena v porodnih bolečinah. Neznanca sta ga pa zgrabila in ga začela butati s težkimi ključi po glavi. Bala sta se, da bi ju izdal. Ko je padel v nezavest in sta menila, da je že mrtev, sta pobegnila. Po šoferjevem natančnem opisu je policija v nekaj dneh zgrabila oba zločinca. Brockhousu se je stanje že izboljšalo. Ne more pa verjeti, da je štiri leta prele-žal v nezavesti, čudijo se tudi zdravniki, kako je mogel prenesti tako hude udarce in se po tolikem času spet obuditi k življenju. ko se pride do semena hibridne koruze, tako da se seme lahko pridobi tudi doma Iste ameriške tvrdke, ki so vzgojile hibridno koruzo, se pečajo sedaj z novirn vprašanjem: kako vzgojiti hibridno pšeni co. Mnogo znanstvenikov je na delu za dosego tega cilja, mnogo milijonov dolarjev je bilo v ta namen že uporabljenih in znanstveniki upajo, da bo mogoče dobiti hibridno pšenico v sorazmerno kratkem času, čeprav je vprašanje mnogo bolj zapleteno in neprimerno težje rešljivo kot vzreja hibridne koruze. Poglejmo: Za dokego hibrida je treba križati dve ali več sort. To je pri koruzi zelo lahko, ker sta ženski cvet — lasje — in moški cvet — zastavice — precej narazen, če imamo na razpolago 2 sorti koruze, lahko dobimo dva križanca: v eno vrsto vsejemo eno sorto, poleg nje pa drugo vrsto z drugo sorto. Ko koruza hoče cveteti, kar poznamo po pojavu zastavic in las, porežemo eni vrsti vse zastavice, še preden začnejo cveteti. Lasje te vrste bodo dobili cvetni prah — bodo oplojeni — od sorte v drugi vrsti. Na ta način cbbimo točno določenega križanca, pri katerem vemo, katera sorta je služila za očeta in katera za ma- ter. Ravno tako pa dobimo tudi drugega križanca, samo da zamenjamo vlogi: sorta, ki je dala pri prvem križancu očeta, da tukaj mater. Pri pšenici pa ni vprašanje tako enostavno, ker sta v malem cvetu moški in ženski del, ter ju ni mogoče kar enostavno ločiti kot pri koruzi. Zato je potrebno delati pri pšenici s finim orodjem, kot s pincetami, s katerimi lahko odstrauimo prašnike ali pelod. Vse to delo pa je zelo zamudno, delati pa je potrebno hitro. Zato je pri ustvarjanju hibridne pšenice zaposlenih mnogo ljudi, predvsem žensik, ki so za taka fina dela bolj sposobne kot moški. Kot rečeno, znanstveniki upajo, da foodo v doglednem času vzgojili tudi hibridno pšenico, če se bo tako obnesla, kot se je hibridna koruza, bo za več desetletij rešeno vprašanje, kako preskrbeti dovolj hrane vedno bolj množečemu se človeštvu. W wttmoii K. «. ■ ■■■■« >■■■■■............................ Gospa Komi je izbruhnila strašno kletvino in ni bila prav nič več podobna odlični dami. —0— »Samuel Brand — mednarodno prevozništvo.« Samo je slutil, da se tudi tu nekaj skriva. Najprej si je napravil natančen načrt in se je odpravil na pot. Spotoma se je oglasil še pri nekem podjetju. Povedali so mu, da ni več tam v službi gospod Škrinjar. Samo je napravil tisto tajno znamenje pri licu in je prijazno vprašal, kdaj se bo gospod vrnil. Zdaj je tudi lastnik ponovil isto znamenje in je prijazno povedal: »Mislim, da se bo vrnil v dveh ali treh dneh.« Samo je zvedel dovolj. —0— Radič je poklical Majo po telefonu. Ko je zaslišala njegov glas, je srečen smehljaj spreletel njeno lepo obličje. »Poklical sem vas, da vam sporočim, da se gospod Komi nahaja v Ankari. Ne iščite ga več okoli Benetk, škoda, da se vam je izmuznil.« »Bo pa tem bolj gotovo padel v vašo mrežo.« »Upajmo! — Kako so se pa razvijale stvari v Benetkah?« Maja mu je razložila, da je bil umor namenjen njemu. Povedala mu je tudi o hišni preiskavi in da je družba razpečevav-cev povezana s tajnimi sprejemniki tudi v ArJkari in Rabatu. Odkrili da so tudi ključ za tajno sporazumevanje. Prepis je že na poti k njemu. Maja je skoraj žalostno ugotovila, da je njeno delo skoro pri kraju. Veselil pa jo je uspeh, da je pomagala odkriti tajno mrežo trgovcev z mamili. Manjše razpeče-vavce bo že še policija našla; za te se ona ! ni brigala. j' Jezilo jo je pa le, da je Komi ušel in da si ne more prisvajati glavne zasluge. 16. »Glavni delež pri odkritju imate vi,« je telefonirala Samu. On se je branil pohvale, češ da je ona na svoj trnek ujela največjo ribo. »Nikakor ne, gospodična Rayski! Brez vaše pomoči bi jaz nikamor ne prišel.« Se ji morda prilizuje? Maja ni o tem dosti modrovala. Veselila jo je njegova pohvala. »Kakšne načrte imate pa zdaj?« jo je poprašal. »Vrnila se bom v Trst in bom vzela štirinajst dni dopusta.« »Pametno! In kam se boste odpeljali?« »V Španijo k neki prijateljici, v Madrid. Prišla bo pome z letalom.« »V Madrid?« »Da, tako čudno se vam zdi?« se je posmejala. »Vi boste pa menda kmalu v Ankari.« »Morda. Vsekakor pa bova ostala v zvezi, kajne? V kratkem vam bom pisal.« »Oh, me bo zelo veselilo. Jaz vam bom tudi takoj odgovorila. Kako lepo je bilo, ko sva skupaj delala!« »Pri tem ste me pa vi imeli v začetku za trgovca z mamili.« Oba sta se smejala. Po tem razgovoru se je Maja čutila vso spremenjeno. Sama sebe ni mogla razumeti, čemu je tako srečna. Njegova pohvala ni bila edini vzrok. Mislila je na njegove besede, da bosta še ostala v zvezi in da ji bo pisal. Torej mu ni tako brezpomembna, kakor se je bala. Hoče ostati z njo v zvezi... Vrnila se je vsa srečna z avtom v Trst. Sprejel jo je stric, pri katerem bo stanovala. Bral je o njenih u pehih. Maja se je branila pohvale: »Ni tako, stric Berto. Poglavitni delež pri vsej stvari ima neki tovariš od interpola. Čudovit človek, ti rečem.« Goriški spomini: Ob stoletnici .ČITALNICE Leto 1862-63 je bilo zelo razgibano med Slovenci. Takrat so stari voditelji z Blei-vveisom na čelu ustanavljali Čitalnice kot središča narodne in kulturne prosvete med slovenskim meščanstvom, čitalniško delovanje, gledano skozi očala današnjega zgodovinarja, se zdi malenkostno v primeri s poznejšimi uspehi. A zgodovinska resnica je, da so tudi Čitalnice izpolnile svojo nalogo ter ohranile meščanstvu in tržanom narodno zavest in spoštovanje do lastnega jezika. Brez Čitalnic bi bil nadaljni zgodovinski razvoj slovenske narodne zavesti skoro nemogoč. Prav zaradi te pomembnosti, naj bo odmerjenih tudi nekaj vrstic stoletnici gori-ške Čitalnice. Po časovnem redu je bila Čitalnica v Gorici že šesto društvo te vrste med Slovenci. Pobudo za ustanovitev je pa dalo veliko narodno slavje v obliki tabora, dne 8. septembra 1862 pri Devici Mariji v Logu blizu Vipave in v gradiču Zemonu. Goričani so se tudi ukresali ob splošnem navdušujočem zublju in so sklenili ustanoviti svoje narodno društvo. »Novice« so prinesle 8. oktobra odborov proglas: »čitavnica bo nekako narodno ognjišče, od kodar se bo po naravni in postavni poti širila dušna gorkota, blaga gor-kota slovenskonarodne vdanosti in zavednosti, po hribih in dolinah slovenskih ob Soči in Ipavi.« Prošnjo za ustanovitev go-rišike Čitalnice so podpisali sodni avskul-tant Budal, dr. Tonkli in rihenberški veljak Ličen. Vlada je nekaj časa oklevala, na zadnje je pa le moral tržaški namest-Hk Conrad izdati dovoljenje za goriško Čitalnico. Že v novembru leta 1862 so si naši čital-ničarji našli lepe prostore v Stabilejevi dvorani na Travniku. Društvo si je izbralo tudi prvi odbor ob novem letu 1863. Za predsednika je bil izvoljen Andrej Winkler, kasnejši baron in glavar Kranjske; v odboru so poleg drugih sedeli še Budal, dr. Josip Tonkli, Andrej Marušič, A. Jeglič, Toman, Milharčič in Hofer. Na prvi društveni seji so izbrali za častne člane: goriškega nadškofa Goll-majerja, nadškofa Strossmayerja in dr Začela ga je tako hvaliti, da se je stric posmejal: »Na, na, kmalu bo prišlo na dan, da je moja lepa nečakinja resno zaljubljena.« Majo je oblila rdečica. »A, še kaj — v resnici je čudovit fant.« »Slišal sem od vladnega svetnika pri policiji, ta je moj dober znanec,« je nadaljeval stric, »da ti bodo kmalu poverili važno nalogo.« »Prav zdaj mi pa res ne gre v račune. Hotela sem na dopust. Karmencita mi je def inirala iz Madrida. — Kakšna naloga pa je tista?« »Zanimiv slučaj. V Carigradu so našli mrtvega nekega trgovca iz teh krajev.« »V Istanbul?« je prisluhnila Maja. »Da, tam boš nastavljena pri konzulatu za preiskovanje tega slučaja.« »Jaz, kot ženska?« »Prav ti! Tvoji višji so mnenja, da se znaš s svojo prikupnostjo in bistrostjo najbolj približati sumljivim moškim.« »Toda, jezika ne znam.« »Vendar si se že z njim ukvarjala.« »Moj Bog, tistih par drobtinic! Sicer pa priznam, da bi prav rada videla malo Orienta. Bom pa še danes brzojavila prijateljici v Španijo, da odlagam dopust.« Dva dni kasneje je Maja že sedela v letalu na progi Istanbul. —0— Preden se je Samo odpravil iskat Škrinjarja, se je oglasil še pri komisarju Lan-nerju in mu je pojasnil, kaj je mogel do tedaj ugotoviti. Komisar mu je izročil debelo pismo policije iz Benetk. »Sijajno,« je vzkliknil Samo, ko je potegnil iz ovojnice prepis tajnega kodeksa mednarodne družbe tihotapcev z mamili: »Ta mi bo morda še danes služil kot izka-zilo.« Vtaknil je papirje v žep in se poslovil. Poklical je avto, ki ga je odpeljal do Skrinjarjeve vile. Ko je plačeval izvoščku, je opazil nekega gospoda, ki je pravkar stopil skozi vrata. Nehote se je zdrznil. Brez dvoma: senjor Delagoa je! (Dalje) Bleivveisa. Winkler je na prvem občnem zboru po udarjal: »Naši čitavnici ni življenje le za pol leta ali za leto odmerjeno, kakor naši zoprniki prerokujejo, temuč da naša čitavnica, če Bog da, bo še mnogp let slovela. Čitavnica pa nam lepo priložnost ponuja, vaditi se v maternem jeziku, in marsikaj druzega koristnega se učiti. Mi želimo živeti v miru tudi s tistimi, ki niso naših misli, pa tudi se ne bojimo nikogar, dokler smo na pošteni poti.« Goriška Čitalnica se je po teh smernicah rodoljuba Winklerja cvetoče razvijala. Svoj sedež je kasneje prenesla v Marzinijevo dvorano, poznejšo »Mladiko«, danes Prosvetno dvorano. Tam so prirejali »besede«, ki so razgibale narodno življenje goriških Slovencev. Na prireditve so bili vedno vabljeni tudi italijanski mestni veljaki, ki so se radi odzivali povabilom. Po letu 1870 so avstrijski absolutistični režimi tudi Čitalnicam spodrezali korenike. Vendar pa je prav zasluga goriške in tržaške Čitalnice, da je slovenščina dobila svoje mesto v šoli in v uradih, tudi v Gorici in v Trstu. F* O E* T IV X ]P R E G L E JD> PREGLED ITALIJANSKEGA ŠPORTA V LETU 1962 ZMAGE IN PORAZI V zadnji števil ki smo omenili, kako se italijanski športniki pritožujejo, da vlada zanemarja šport. Nogomet je edini pomembnejši šport, ki ne potrebuje podpore, ker ga podpirajo industrijski mogotci. Čeprav je Inter bil vseskozi v vodstvu, je italijansko prvenstvo lani osvojil Milan. Najboljši strelec je bil Milani (23 golov). V mednarodnih srečanjih so italijnske ekipe doživele več porazov, čeprav so nudile nasprotnikom oster odpor. Juven-tus je kmalu odpadel iz tekmovanja za prvenstvo evropskih prvakov, Inter je bil kmalu izločen iz tekmovanja velesejemskih mest, Fiorentina je klonila v finalu v tekmah za zmagovavce evropskih pokalov. Le Bologna je izbojevala zmago v pokalu Mitrocup. Italijanska državna reprezentanca se je dobro pripravljala na svetovno prvenstvo (uspehi proti Franciji, Madžarski in Belgiji), a v Cilu je moštvo takoj odpadlo iz nadaljnjega tekmovanja. Italija se je opomogla v novembru in decembru, ko je odločno porazila Avstrijo in Turčijo. Nova nada italijanskega nogometa je mladi Rivera, ki je osvojil šesto mesto v lestvici najboljših evropskih nogometašev. V prvenstvu leta 1962/63 je dolgo vodila Bologna s svojim napadavcem Pascutti-jem, a zdaj je v vodstvu Juventus, za njo pa Inter. Odlikujeta se Del Sol (Juventus) in Jair (Inter). V košarki so lani bile zelo razburljive tekme Športniki se ne. spominjajo tako zanimivega poteka tekem državnega prvenstva, kot so bila v letu 1962 Vsi so mislili, da bo Ignis uspešno branil častni naslov. Simmenthal, ki je v začetku prvenstva doživela tri poraze, je prav v zadnji tekmi v Bologni premagala ekipo Vitrus. V odločilni tekmi je - lmmenthal porazil Ignis. Med ženskami je osvoji-a prvo mesto torinska ekipa FIAT, večkratni prvak Udinese pa se je takoj po porazu razpustil. Med mladinci je končna zmaga pripadla Simmen- • d ^ ruSbyju je močna ekipa Fiamme d’Oro iz Padove morala lani prepustiti častni naslov mo-stvu Rovigo in to prav v zadnjem kolu. Novi italijanski prvaki so pa razočarali vse športnike s slabo igro. Tudi italijanska reprezentanca je razočarala. Izgubila je s Francijo in Romunijo ter komaj premagala Nemčijo; zgubila je s tem tudi drugo mesto v Evrooi. V baseballu je ekipa Euro-phon ponovno osvojila prvenstvo, kar so vsi pričakovali. Zanimivo je, da so italijanski prvaki na dveh zadnjih prvenstvih zmagali v vseh tekmah, kar se redkokdaj dogodi. Odlikovali so se Glorio-so, brata Balzani, Gandini in še Goldstein. Zaman so Italijani upali, da bodo osvojili evropsko prvenstvo. V Amsterdamu je državna reprezentanca tudi lani igrala. Končna zmaga je spet pripadla Nizozemski. Odbojka v Italiji zelo napreduje. Odlikujeta se ekipi iz Modene: CIAM predlanski pr-' ak, in Interauto Avia, ki je lani osvojila častni naslov z 10 točkami naskoka. Med ženskami je že tretjič zaporedoma zmagala tržaška ekipa Casa del-la Lampada. V mednarodni areni se je pomlajena državna ekipa častno borila, tako za evropski pokal kot za svetovno prvenstvo (uvrstila se je na '4. mesto). Končne zmage sta izbojevali, kot znano, SZ in Japonska. "Pregled ekipnih športov bomo končali s hockejem na kotalkah. V Italiji primanjkuje primernih igrišč. Lansko prvenstvo je osvo-,1'Ia rimska ekipa MDA. Nič novega ni bilo na mednarodnem področju, razen zmage nad J.ugosla-vijo. Kolesarstvo je v Italiji zelo razširjeno in prav 'f k Je 'tal'janskim športnikom največ zadoščenja. Italija je v dirkališčnih vožnjah osvojila dva svetovna naslova (Maspes in Bianchetto v hitrosti), Bongioni in četvorka na sta osvojila naslov prvaka na cestnih dirkah. V Italiji ni uspešnejšega športa, kot je kolesarstvo. Toda za te uspehe imajo zaslugo posamezni prvaki, medtem ko primanjkuje podrastka, kar se občuti predvsem pri amaterjih. V cestnih dirkah poklicnih kolesarjev je Italija osvojila drugo mesto. Zmagala je v krožrn dirki po Italiji in bila poražena v dirki po Franciji. Svetovno prvenstvo je osvojil Francoz Stablin-ski, najboljša kolesarja pa sta bila Belgijca Planc-kaert in Van Looy. Od italijanskih kolesarjev je bil najboljši Balmamion. Italijansko prvenstvo je pripadlo staremu Delilippisu. Mladi nepoklicni kolesar Bongioni je lani dosegel številne uspehe. Italijani so bili uspešni tudi v boksu, tako med poklicnimi kot med nepokilcnimi tekmovavci. Italija je larii osvojila ali obdržala kar pet evropskih prvenstev: Burruni (mušja), Rollo (petelinja), Serti (peresna), Loi (srednjelahka) in Rinaldi (srednje težka). Toda italijanski boksarski šport ima še sve tovnega prvaka v welter junior kategoriji in. ta je Tržačan Duilio Loi. Od mladih boksarjev se odlikujejo Del Papa in Mastellaro ter Tržačan Ben-venuti. Tudi kotalkarski šport je bil lani za Italijane zelo uspešen. V tekih so Italijani osvojili vseh sedem svetovnih prvenstev. V hockeju so se v Cilu uvrstili na drugo mesto, drugo mesto so zasedli tudi v tekmah za pokal držav. Italijansko prvenstvo je osvojila ekipa Triestina. V plesih sta Man-gili in Menegotto osvojila tretje mesto. Zadovolji- vi so izidi v telovadbi, čeprav Italija ni obdržala tretjega mesta, ki ga je bila dosegla na olimpijskih igrah v Rimu leta 1960. Italija se nahaja na petem mestu za SZ, Japonsko, Češkoslovaško in Kitajsko. Najboljši je bil Menichelli, ki je branil tudi Evropo proti Japonski in se upiral Endu. Menichelli je osvojil tudi italijansko prvenstvo. Italijanski tenis se je ponovno izkazal, čeprav je Švedska osvojila prvo mesto v Evropi. Pietrangeli, Sirola in Gar-dini pa so stari (Gardini je še enkrat osvojil prvenstvo), mladih igravcev pa ni. Maioli in Di Maso sta še premlada, od žensk se odlikujeta Pericoli in Lazzarino. (Konec prihodnjič) Žgoč slovenski problem (Nadaljevanje s 6. strani) bivavstva, tako n. pr. skoro vse afriške države in skoro celotna Azija, Avstralija ter Amerika. Gre le za to, da se nauče tamkajšnji ljudje delati in ustvarjati gmotne dobrine z modernimi sredstvi ter z uporabo znanosti, šele z izobrazbo in. civilizacijo bosta izginila z drugih kontinentov revščina in glad. Tedaj bosta tudi Indija in Kitajska lahko nreredili svoje množice. ČLOVEŠKO BITJE — NAJDRAGOCENEJŠA STVAR VESOLJSTVA Prepričani pa smo tudi lahko, da bosta znanost in tehnika napredovali vedno hitreje, veliko hitreje, kakor se bo množil človeški rod, in da bosta z lahkoto sproti reševali vse probleme, ki bi se pojavljali zaradi naraščanja svetovnega prebivav-stva. Revščina in glad nikakor nista najbolj pogost pojav tam, kjer je Zemlja najbolj gosto naseljena, ampak tam, kjer je naseljenost najnižja ali še prav redka. Tako bo tudi v bodoče. V dobi ene generacije napravita znanost in tehnika velikanski korak naprej. Ko so se rodili ljudje, k' so danes stari 20 let, je le malokdo kaj slutil o . .po-rabni atomski sili. Danes plovejo po morjih atomske ladje in so že v obratu atomske centrale. Še manj se je ljudem sanjalo o umetnih satelitih. Kdo more reči, kaj bo čez dvajset let? Vsekakor se bodo prvi ljudje, že prej izkrcali na drugih planetih. In preden bo človeštvo zašlo v krizo zaradi preobljudenosti, bosta znanost in tehnika že davno omogočili kolonizacijo drugih planetov v našem in morda tudi v drugih osončjih. Najnovejša odkritja z umetnimi sateliti so ovrgla vse prejšnje pesimistične hipoteze in ugotovila, da so celo nekateri Zemlji najbližji planeti, kot n. pr. Venera najbrž v takem stanju, da bi ljudje lahko prebivali na njih. Zato je mnogo bolj verjetno, da bo na Zemlji ljudi za vse naloge, ki jih čakajo, prej premalo kot preveč, in prepričani smo, da se. bo vedno bolj jasno kazalo, da je človeško bitje — tudi še nerojeno — v resnici najdragocenejša stvar, kar jih premore vesoljstvo. Zato je vsak pesimizem odveč. In tega naj bi se zavedal tudi slovenski narod. E. Z. MLADIM DEKLETOM, MOJIM ZVESTIM BRALKAM • Mlada dekleta moramo biti v življenju navdušena nad različnimi stvarmi, ker je prav navdušenje tisto, ki najbolj prispeva k naši lepoti in mla-dostnosti. • Mlada dekleta moramo biti odkritosrčna, ker laž postara dušo, tako kot gube postarajo obraz. Laž, ki jo izreče starejša ženska, ne napravi na človeka tako slabega vtisa, kot tista, ki pride iz ust mladega, na videz naivnega dekleta. Ta naravnost razočara in užalosti človeka. Tudi odkritosrčnost ima svoj delež pri lepoti mlade duše. • Mlada dekleta se ne smemo bati razočaranj. Skrbimo, da se jim izognemo, če pa vseeno pridejo, jih moramo sprejeti in čimprej nanje pozabiti. Velika razočaranja lahko zapustijo globoke, rane, ki se pri starejših osebah tako kmalu ne zacelijo. A pri mladih dekletih je razočaranje podobno spomladanskemu dežju, ki za nekaj trenutkov zakrije jasno nebo. • Mlada dekleta' moramo imeti mnogo prijateljev, zato moramo skrbeti, da spoznamo čimveč ljudi. Nekateri nam ne ugajajo in se jih zato izogibajmo, drugi nas razočarajo in jih zato pustimo na miru, a vedimo, da samo pri naših letih lahko ugotovimo, koliko prijateljev imamo. Starejši se venomer bojijo, da jih drugi užalijo ali razočarajo in nimajo zato zaupanja do drugih. Ce imaš mnogo prijateljev, pomeni, da si mlad. • Mlada dekleta moramo znati odpuščati drugim; odpuščamo osebam, ki nas razočarajo, fantu, ki nas je užalil, prijateljici, ki nas je prevarala. • Mlada dekleta moramo biti vesela, četudi se ljubezen, o kateri smo toliko lepega pričakovale, nepričakovano konča. Podobna izkušnja namreč o- hogati mlado srce, starejšo osebo pa močno zadene in ji povzroča bolesti. • Mlada dekleta moramo biti žejna učenja in spoznanja. Dekleta, ki mislijo, da {'se vedo, se postarajo pred časom in so podobne starejšim osebam, ki vedo že preveč in se zato več ne zanimajo za nobeno stvar. . • Mlada dekleta moramo biti vedno vesela, ker sta jeza in nagnjenje k jezi, znaka starosti in duševne utrujenosti. Nasmeh pa je pečat mladosti. • Mlada dekleta se razveseljujemo z malimi stvarmi. Kol je starejša oseba zadovoljna z dragocenim kožuhom ali nakitom, tako je dekle veselo s preprosto ogrlico ali prenovljeno obleko. c Mlada dekleta moramo biti romantična. Tista, ki pravijo, da hočejo bogatega moža, četudi je star, ali pa, da ne verjamejo v ljubezen, niso več mlada in so si svojo mladost že zapravila. • Mlada dekleta moramo priznali, da smo kdaj ludi pogrešile, ker mlad človek, brez izkustev laže zgreši. Samo starejši ljudje zvračajo krivdo na druge ali na usodo. • Mlada dekleta moramo skrbeti, da popravimo lastne napake, saj imamo še toliko časa pred seboj. Pravijo, da se mladim lahko odpusti mnogo stvari, samo tega ne, da ne skušamo popraviti svojih napak. • Mlada dekleta se ne smeino bati prihodnosti, ker imamo v sebi še toliko moči, da lahko kljubujemo katerikoli stvari. • Mlada dekleta se moramo prebujati vsako jutro s spominom na lepe stvari, na to. kar smo lepega preživele prejšnji dan. Samo, kdor ni več mlad, kopiči v sebi svoje spomine na žalostne trenutke. in razočaranja. Ondina I «'.2. 5 oo • —; O O bo ^ c > >9 P1 J-. -rt r3 > 33 -t £ J ? H S -'S .£ ra N > T3 .^oK ca r E.§ ra .,!< ra .b ^ > JZ £®> ra t-1 b >^> s-i ^ ^ ra co ^ N N 3 C ^ N « - 3 C ^ m_v5 5 OJ ._ •“ 'Z? p, fl P fl o v £ >u • ph CA >£ > rfl ra o £ fl ra c >N C 3 o p* •R c o >ua) 'o ,rn Vj N D ra . ,^6 it c ra o i5 u. > & ra „ ^ O M CA CA > ra Nl u . O p ® ‘p I ^ O K* “• --rtu ,tj ca s •O s E-S «1 X, — »VJ o >N fl p-H V, ** — >t/> fl* ~ OJ p—h ra Q< DD o O • r-, > s s e O N .H > ra T3 b ra s a o o e 3 y,[ «5 s 6 0) ra ra .* •* ‘ra _ <5'S“ co p a in ra qj 0 ^ j_, ;b jd *=- oo ra 0 C N O -a s c p d ra H •S 00^ oj •c S c b ^ o ra ra >u CQ to _0 —’ 'o O«3 pO "P' 35 ^ b ra C O P1 O. f. O ^ -9 "if; £ '0033 c 00 „7; c c u ~ .b, c •t* o ra — cj ■p -o c w - CA >N C J2 ’ g-a xi i o 0«§3 hh c ra 0 — .c •--s ra H p^ > o - O ^ s •—< oj ra ra 7Tn 9 ^ p^ b! as 9 E 55 o o -E DAra M c/) ra •* g ra c 'S o ra co 3 * __ C d) >E/5 £ o ra V, 'C tj > 9 p/a oj rt ca . ' o.'S ra QJ Ih ••”> p TJ O O | -R c o > d) ra 0^0 •■—» ra ,0 ra 3 m o E o-o -«.2, ^ . ’> . O JJ o b c . c ra - o 9 b c N -b > D. .3 0) 3 > M ra c 57 S E >0 CA C o c ra Oj ■k tu 6 -?. 3 >0 stoj E' S u ; M m TJ .TJ . -O 1 e 1 s .RpS o __r .PH -0 O 9 E > O .PH M c O o S E ra p^S Qj ra p--H 3 * 3 >ca .ph* t; ■3 x 'C •a 73 V> ~ 0 S? 00 1/5 o N (A > »p .3, 3, U > 'g _j ra i-H _■ n ra p-h 1 ... g ba trn CX C OJ _• *> ra -r — * O > -Z. Ih C u ra ■g x s o-^ E ra S !§ mq ra ,b p- TJ ra . c E . b. tj : c/) ra . bo ■ ■ ra c II- rb ia > o : ra bo.; 1 pS 1 TJ • ^ R ■> 4H O ra >{/) |ra ra c o.r_* rt y *L ^ ^ ES •rt PQ 0 7? p3 9 C ra 3 l-c bn c n o ^ ra oj &o fl fl E ra 3 k c O 0 o E « pUJ OJ > ^ Ih O S | g ^ 7; **. OJ ^ >p-t >90 O ^ J3 P-. O OJ >0 *A E. o £ -R p-< CA 4-» CA CJ C^J Ih •-TJ -D lil O CA _ N HH (IJ oj »O u CA • CJ •<—) „ « u •O D J OJ -rt •h CA CA *rt ™ M O C > fl Ul H S OJ >5*5 OJ >6*5 do ooo^cp *-a si 3 AteZtfiK'