57. &t. t U \ i i. LfcTO II. IshaJ« veafc t«r«fc, *«*rt#k in ••koto. - 0«»a i Za celo leto tO K, M pol lcU 40 kron, « Cetrt Ida 20 K, za 1 mc8#c 7 kron. Naamiina ttovHfc« •!•«• I krOMO. Na pismene naročbe brcz pošlljatve denarja •• n« monmo ozfrati. Naročniki n»j pošiljajo naročnino po poštnl nakaznici. Reklamacije »led« Hsta so poštnlnc proste. Ne- frankiranl dopisl se n« sprejemajo. Na doplse brez podpisa se ne ozira. ^^^^^k ^^B j^^m ^^^k fl^H P^H I^^^^H ^^B ^^^L PSm *^Ek lift ^^B ^^^^^K Ur«#»l*tvc> la wpravnlflf» se MhcJ« v Zmnl Akarnl v CeQk, ' 1%! iMWtl«r|Mi «lloatt.% Ofla»! ae raCunajo po porabQenmi proatoru In slcer: za tavadne cgltie po M v od 1 mm, za poslana, M~ Manila občnih zborov, naznanita o mail, zahvale ltd. K I'M od 1 mm, u rtklamne notice med tekstom • R •d YTSte, Mall oglasi (največ 4 vrste) !• K. Pri večkratnih objnvah popuat. Rokopl«! te ne Tračajo. Telefon It 66 IZDAJA IN TISKA ZVEZÜA TISKARNA V OELJU. BDB 0DG0V0RNI UREIBNIK VEK08LAV SPINDLER. Pred pogajanji z ftalijo. I Ko bi jadransko vprašanie tako ži- vo iic re/nlo v meso našega naroda In države, že davno bi sc nam zagiuisilo Ci- tati časopisna poročU i. ki so nam tehom uoldrngega lota že neštetokrat zatrjevn- Ja, da je jadrausko vpravin.ic tik pred rc- šitvo, da je /e rcseno ltd. In vendar cu- timo. da priliaia li koneu. k rešitvi, ker ruora, ker je to v življouskem interest Italije in evropsko^a mini. Ootovo je, on je vprašanje Reke in JaJrana danes v poslednji fazi svojega razvoja. It.ilijani so H videli, da stoji za našo v'r.uo in delega- cijo ves narod kakor en mo/, in cla bi him pri nas vsaka vlada, ki bi v vprasanju popušeala, prvi hip nemo>cocn. Videli So •pa tndi. da za namj sto.ii s svoio še veo- lio mogoeno Ksedo Wilson in da preko niej, katere je on fiksiral. ne bodo prišli. In izven teh inc.?. i/veu Wnsonove erte ie rudi Rekn. Italijanski naeijoualisti in imperijali- ] sti pa so na dru^i strani tndi videli, da je ! Jugoslaviia brez Reke gospodarsko" r.- sužnena. zato so tik prcd konfereneo v San Rerun napeli vse sile. da bi se vsaj vpraSanje Reke rešilo na. te.i konferenci proti volji Wilsono v inleresn Italije. — Propadli so! Konferenea ni uKodila Nitti- ie\'i zahte\ i. ni Sla na to. da "odz^ora.!* resi jadrausko vprašanje. iunpak je odlo- čila. da se naj zadeva resi potoni dkekt- nih pojjaianj med Jugoslavijo in Ituliio. Ncnspeh itMÜjauslie vl-ule je vzbudil vi- har oKoreenia v italiiansVem nacijonair- stičnem časopisju. »Oiornale d' Italia», list, ki je do/.daj vlado i)O'.ipiraI, predbn- civa Nittiiu ucnspeli v vseh vprašanjui, ki so se resiki v San Rcnuu osobito v ia- dranskem vprasanju. Predbaciva mn cc-- 1o. da je pripravlien spre.iöti vsako koin- oroniisno reSitev. sumo da pride vpraša- nje z dnevnesa reda. Tudi »Corriere dela Sera« konstatira popolni poraz italijan- ske politike v vseli vprasaujih ziuianic politike ter naziva San Remo »diplomat- ski Caporetlo«. Vendar pa je »Corriere* toliko pošten, da vali jflavno krivdo na italijanske naciionaliste. ki sami ne vedo. kai hocejo, in ki so v svoji dtimišljavost» in meffalomaniji v direktui'n po^ajanjih z .hijcoslavijo videli «dejiradacijo« Italije ; onj so jihivui krivci, da jadnmsko vpra- ^aiiie Se ni.rešetio. »Corriere della Sem« priporoča vladi, naj bo pri posajanjih > .hitfoslovani cim naibolj kulantna in u- merjena. , Nacijonalistieno italijausko časopisje je ubualo staro svojo taktiko. Ker je do- živela imperijalistična politik.i poraz, va- li Krivdo na eiio osebo i:i z nanadi na via- j do hoee v zadnieni treimtkn. tik pred po- ! gajanji, ilviyniii razpolozenje ii'as v pn. j log iniperijalistienini težnjfiui. Namen je jasen: Ker niti klcrikalna stranka nisi drn«e niso sigurne za vlado. hočejo iz- zvuti krizo. padt'C vladc in s tein onc- lno.^oeenje po^aiani ineu Jujroslavijo In Italijo. Nitti pa je ;)ariral ta udarccstem. da je odKodil vsaki razpravo o zinia- Mjein položaju v parlarrsentu dotlej, da se sestane konic-renea itali.'anskili in jiiRo- ^lovanskili dele^atov. Tako hoee NitU postaviti zbornico i>red ^otovo dejstvo. Nekateri listi poroeajo. da stopijo v akeijo vojaški kroR'i Italije. »Oiornale d' Italia« trdi. da se šef :srencralne,^a štaba. general Hadojdio protivi kompromisni rešitvi jadratiske^a vprasanja. ki nc b: Italiii /.asi^uraki strate.iiierie prednosti. na Jadranu. Kakor je videti, pojde Nitti bre» (v/.ira na to svojo pot. da re.ši vsaj to, krt; j /e ni upropaseeno mf- nie«:alomausko ini- . perijalisUeno politiko nadjonalistov. Naša vlada ie, kakor smo porocaJs, i po dveh ministrskih sejali, ki so se vršiTc pod predsedstvom re^'enta in v navzoč- nosti naših mirovnih dele^ntov, so^lasno storila sklepe .iclede instnikeii. ki jih eta dele^'atorn za predstojeca poRajanja z Italijo. Doloeila je iiiinitmim na^ih zahtcv in odredjla. doldej sme liaSa dclejracija priti italijanskim zahtevarn naproti. I'pa- nio. da iiili najmanl niso tan.^irani nasi i zivljenski interesi. IVu'ajjjnj.i se prično te dni. najbrž na uevtraluih iieli, v S\'ici. Stojimo pred važniini doKodki. Na- rod stoji za svojimi.zastopniki, dokler so očnvana nasa prava in na§i interesi! lubileii \i Slouata narodu. Slovaski narod je po svojem osvo- bcjeniii odloeno pokazal svojo zaved- nost, pa tndi veliko pojmovanje poinena svojih slavnih inož za kiilturiti in political razvoj naroda. Slovaški narod slavi spo- inin svojih velikih mož, jnbiieie niih roj- slva ali smrti. Due 30. niarca tl. so proslavljali SIo- vaki obenem dva jnbileia: stoletnico roj- stva slovaškevsa pesnika Andreja Slad- koviča, ter petdesetletnico smrti odu- šovljene.i>n branitclj i slovaške narodno- sti MiluK-Ia M. Hodže. N.'ij izurejcovorimo nekoliko besed o teh dvh jiibilarjih. Dol/- ni smo storiti to, ker so ravno Slovaki - ! na čelu jini .Ian Kollar. bili oni. na katc- rili se je vzsojila naša ilirska ic'eja inker sta ravno Sladkovič in Hodža bilu druga, j priiatelja nnšili navdnscnih. velikih llir- j cev. Andrej Sladkovte se je rodil 30. suS- j c;i is2D kot sin proieslantskesa nčitelja. i Ko je bil star devet let, poslal Ka je oče v madžarski protestantski zavod in po- teni na i,rimnazijo. 0ii\i-iiO. Na bioloskl fakulteti se ie bavil Sladkovie z zgodovi- no svojeffa naroda in Stndiral operno h- teraturo. V njegoy krog jc stopilo miiogo slovaSkili rodoljubov, ki so s svojim de- lovaniein holeli nadomestiti svojemn na- rodu to, kar run je niadžarska uprava z«- branjevala. Vodja vsemu tcmu ie bil tudi v na'sein ilirskom gibanju znani Ljndcvit Slur. Sladkovie se je podal potem izBrn- tislave v Nemeijo, kjer je nadlaieval svo- je studije z Rusi ter poeel študirati itiür nisko književnost. Ko se ie vrnil iz Nem- Cije, W.^l se ie na pesnikovanje. NajveC- ia njegc/va dela sta pesini »Marina« in »P^ivana«. Umrl je leta 1872. Mihael M. Hodža it1 bil župnik prl Sv. Mikulasu (Miklavžu). Na to mesto b! bil iniel priti Jan Kollar. ker pa sam ni hotel ostaviti BudimpeStc, ie priporočal Hodžo. Slednji je postal kmalu priliubljen med svojimi župliani, skoraj odrešenik. Leta 1^- sa najdemo v depntaciji na Dunaju, k.ier zahtcva pravico in enalfo- pravnost za svoj narod. Bil je predsednik književnefta drustva >'Tatri!ia«, katero so pozneje Madžari nkinili. Nje^o\n dela so -ijKodoviiiskij in lit. rarna. Leta 184S bil je > Sturorn in Hurbanom \v\ prvem vsevlo- \anskctn koiiRrcsu v Prani. Leta 1«70 Je iimil v visoki .Uarosti j Slavnost spcviiiua Sladkoviea vr.šila j sc je v Banjski Bistrici due 30. niarea fl. - ob prisotnosti odposlancov eehoslova- sk'3 vlade v I^-Aiji. Prisotni so bili dr. !a- roslav Vleek in Jaroslav Kvapil. Politične vests- Vesničev program. Dr. Vesnie je predložil parlanientaruiin klubom svof dclovii? program. katcre£:i bi naj spreitlc stranke, ki stopijo ^ «ijegov kabinet. Pro- gram obsega slecleee iocke: 1. ratifikaci- io mirovnih pogodb; .-•. volilni red za konstituanto; 3. otVjbreuje proračnna; 4. sestavo ustavnega načrta; 5. iavno vai- nost (komunizem) in f>. boj proti drasinU. Spopad radi slovenske oesini. Iz Bakra se poroca, da je pri Sv. Mateju prišlo v nedelio, dne 2. tin. do spopada med slovenskiini lnladeniči. ki so raz^re- ti od vina peli jug^slovanskcfiesmi, jn italijanskim komisarjem. kl ncsmi ni mo- gel slišati ter fantom prcpovctlal peti. -•• Ker niso nehaii, potegnil ie koinisar sn- mokres ter ustreHl c^ega izmed fantov, drugi so se spnstili s palicami nanj, pri eem je komi.sar rani! s sam^krcsoni se trl d\-\\£c mladei-iieo. Hrugi dnn so arctirali 16 oseb. a jih kmalu zopet i>M)ustili. | Velika poljska oienziva proti bolJSe- ! viški Riisiii se jo, kakor poroeajo i/ Mo- I skve. !>rieela 30. mm. Vesti o padcu Kije- i va v ])oliske roke so bile preuranjenc. Tudi ne odgovarjajo resniei vesti, da sc ie prieela ofenziv-a iv\ željo entente. Vsa anglcška javnost odloeno obsoja korak Poljske. ! Madžari ntohiliziraio. Ceski l^ti pr>- | rocaio iz Košic, da zbiruio Madžari čete j v Novem mestu, kjer je okrog 12 polkov. I nadalje ob progi Tornal • Torna, kjer so takozvane siovaške 'eiiije in v Miškolai. kjer stoje 3 polki. Afl.adž?ri inobilizirajo j vse letnike od 187 4 do 1907, Po Sl-vaski [ mrgoli agitatoriev, ki skušajo provzročltl ' izgrede. IZ KOROTANA. Letoviščarji iz vseli krajev Jugoslav]je na — Koi'oöko! i Trdi boj, ki ga bije jugoslovanski na- j rod in zlasti njega slovenski del za se- I verno mejo, je gotovo razglasil ime slo- I venskc Koroške po celi Jngosiaviji. Zato i si usoja seneralnl kovnjsavijat za tujsW | proiuet in turistiko v Liubljani opozarja- i ti eenjeno obcinstvo na izredno lepoto te ! pokrajine. Preprieanl smo. da padejo na- se besede na rodovitna tla in se mnogt oilzovejo nažcmii po/ivii. Alpska dežela. ki jo dele od nekda- nje Kranjske lepe Karavanke. je polna naravnih krasot. Zlasti lepa so koro§ka jezera, od katerih ie v slovcnskem delu najveeie in najlepse Vrbsko jezero. Ob njem je vse polno hotelov, penzijonov In vil, piirejenih za letoviščarie in je sploh vsa pokrajina tam eno samo krasno leto- viSče velikega. razko^negn štila, ki j)re- vzaine ob primerncm ne«ovanju lahko svetovno konkurenco. Olede prirodnih krasot ie to jezero, | ležeče med zložnimi holmi. s katerih sc nudi krasen razgled na Karavanke na cno in na mesto Celovec in na rnvnin« tja proti slavnemu Qosposvetskeniu po- lju ua drugo stran gotovo ena nailepSlh ali celo najlepša toeka Jngoslavije. Pri- 0 narodnih nošah. I Vcselo ziiainenie ie. da se vedno bolj ; zbuja zanimanj za narodne noše. Pri tern hvalevrednem pokretu pa ni prezreti, da si obcinstvo mnogokrat po svoje prikroji stare obieajne nose, kar ni odobravati. - • Posebno rad si izbira za to ženski svet I na Nemskem priliubljeiie takozvane Dirndlkostiime, ki so našeinu narodu po- polnoma tuji. Še huj.^e je, kakor je bilo lani opažati na Bledu, da nostjo čez kak i dimajski kostum jzdelan po slogu znanc i Wienerwerkstätte, ogrnjeno kranjsko j svileuo ruto, mislee, da so si oinislile Ze «arodno noso. Zato podamo v nasled- n'em nekaj navodil o pravilnih narodniti ! nosah. \ (jovori(i hoeenu) liaiprvo o ženskih i hIjnjskih narodnih nosali. Te bi bilo raz- I ael:tina tri vrste: I .1. Gorenjska narodna no§a z zlato «•ivho ali pečo in pisnnim krilom. Ta no5a oostoji iz teh-le delov: Bela. visoka avbn j5 Cl-^nim pasom (trakom). vczenim v zla- "'• oli pa peča. — Bela. sirokorokavna > s«'ajca (oSpatelc). — Nizki telovnik f2l- j vot) iz svile ali bararna s cvetiicami in j zlntimi nitkynii, ali samo s cvctlicamj all | l\n ern. Prosit ic s tcmuimi trakovi. Sv.v riti moramo. da bi tn tt^Iovnik, ki ie v na- •' fodni no.^j zapef z zanonkami, bil na- | lTavljen tako, da. bi se zapcnUil z vrvicn- ! m'« ker to je t.ujrt. firoiska. oziroma sol- | ll°fifrnšlcp nosa. kntera pri nns v\ biln v j np\ ricli. Cez raino pride siroV.-i. frri'r/nsln ruta iz svile z ročanii v zivih barvah; ua- vadno prevladuje vijoleasta barva. KriTo pri tej gorenjski uarodni no^i ie iz svile i ali podobnega blaga. in sicer gladkega, j brez rož, v meniajočih se barvah (sanžat- ! svila). Barve so navadno bakrenastc, ' bronasta. modra ali zeleiio-rujavkasta. j To krilo ni nikdar v kričečih barvah, to- • rei ie izkljneeuo, da bi se nosila popolno- nui svitlo-zelena krila. ••- Predpasnik ]e neobhodno potreben in mora biti U erne svile, pretkan z rožami erne barve tci obdau s eipkami. — Okrog ledij pride po- seben kovinast pas. takoimenovnni i^