»o
TONA LIK 30
Poštnina plačana - Sped. abbon. post. - II. gr.
1
si',
GOSPODARSTVO
ft? L R G O V I N A
j Peto xi št. i>44
F I N A N C A
INDUSTRIJA ♦ OBRT ♦ KMETIJSTVO
PETEK, 25. JANUARJA 1957
Sodelovanfc med ameriškim in nemškim kapitalom
^©Public Steel Comp. in Kloeckner pripravljata „atomsko‘‘ jeklo
TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933
Med angleškimi industrije! je zbudil veliko pozornost dogovor med velikim i. Otoškim premcigovndm in jeklarskim Poc!jetjem Kloeckner v Porurju in J ^teriško jeklarno Republic Steel 1 t'<>mipanyj ki je največja proizvajal-
^ n f	i r——i f—i— —i r—
Resničnost
in propaganda
hidro Montanelii, ki zavzema med i-fPijanskimi publicisti odlično mesto, jc Beograda svojemu listu (»Corriere ‘jeiia Sera«) poslal več dopisov o poli-dčnih in gospodarskih razmeralr v Ju-2 Soslaviji. Jugoslavija je danes za ves 1 ^et zanimiva država ne samo zaradi ?vojih turističnih lepot .temveč zaradi ^ ^redno važne politične vloge med Vzhodom in Zahodom, za sociologe in gospodarstvenike pa tudi zaradi svojih poskusov na socialnem in gospodarskem P°dročju.
Veliki pariški tednik »L'Express«, za . katerim stoji bivši ministrski predsed-3* nik Mendes-Frahce je nedavno (21. 12.)
! zapisal: Jugoslovani upravičeno pravijo 0 sebi, da so največja »majhna drža-; va« na svetu. Nikdar v zgodovini ni ta ; ^žela na Balkanu tako zanimala sve-tovnega javnega mnenja. Nikdar ni ta I država, ki se šele ustvarja kot nacija ‘h ki jc še zveza posameznih narodov, v^takšni meri vplivala na razvoj poli-dčnega in ideološkega položaja v svetu kakor danes.
Povsem razumljivo je, da je prestol-
•	Pica takšne države polna tujih dopisni-ij k°v, razumljivo toliko bolj, da je »Cor-
Piere della Sera«, ki že ima v Beogra-
*	du stalnega dopisnika, poslal tja na an-/ keto še Indra Montanellija; saj smo
na koncu koncev z Jugoslavijo sosedi. 0 njegovih vtisih, ki jih je podal v milanskem listu, se da seveda razpravljali. S človeškega vidika je povsem za-Pirnivo, da se Indro Montanelii ni mo-Sel otresti svojih pomislekov in pred sodkov, ko gre za italijansko sosedo — P3ed sosedi redko kdaj ni trenja — in za vladavino, ki jo pisec že apriori odklanja. Tako n. pr. nikakor ne more | Prebaviti ameriške gospodarske pomo-; di Jugoslaviji in v svojem zadnjem do Pišu dokazuje, da je za ameriško poli-i liko ta pomoč brezplodna. (Kakor da i bi potem za Italijo ostalo premalo!). Marsikaj pozitivnega pa je pisec le pri znal.
Tako je proizvodnja električne cnei Sije v Jugoslaviji narastla od 1 milijar-de na 5 milijard kWh. (»Corriere della . Sera« kakor tudi »Messaggero Veneto« govorita o milijonih kWh, kar pred-| stavlja pač »lapsus linguae«).
< 2e samo ti podatki so vznemirili vi-J Nemški list »Messaggero Veneto«. Rev-' cek Indro Montanelii, ki se je dal pre-j slepiti od Titove propagande, ko povišuje uspehe jugoslovanske industrije. V resnici so ti uspehi plod »italijanskega znoja«, nadaljuje »Messaggero Veneto«.
■ pc Jugoslavija danes proizvaja 5 mili . 3ard kilovatnih ur električne energije (namesto ene milijarde pred vojno), sc : (bora to zahvaliti italijanski družbi, ki le na Soči (v Doblarju) zgradila hidro centralo z zmogljivostjo 200 milijonov kilovatnih ur. Za povečanje količine ra rinirane nafte od predvojnih 11.000 ton i na 250.000 današnjih, pa italijanski pe-Irolejski čistilnici ROMSA na Reki (z zmogljivostjo 120.000 ton), a za povečano proizvodnjo premoga rudniku v h>ši, kjer je delalo pod Italijo kar 10 tisoč rudarjev. Edina velika izvozna in i bustrjjm ki danes uspeva v Jugoslavi-| lO je po mnenju videmskega lista pro Psganda brez stvarne podlage!
»Corriere della Sera« navadno ne od govarja na takšno polemiko. Niti nas bi volja, da bi dajali lekcije videmske-b>u listu v poštevanki. Prištejte samo vso proizvodnjo v bivši Julijski Kraji-bi, ki je pripadla k Jugoslaviji, k pred Vojni jugoslovanski, pa boste videli, ko-bko še manjka, da pridete do današ-bje jugoslovanske proizvodnje!
Videmskemu listu lahko postrežemo 8 Podatki Zveznega zavoda za statistiko v Beogradu, ki jih prinaša prva številka njegove mesečne publikacije »Indeks« v letu 1957. Proizvodnja električ De energije je leta 1947, torej že po Priključitvi soških elektrarn k Jugoslaviji, znašala 1 milijardo 453 milijonov kWh, v enajstih mesecih leta 1956 pa 4 milijarde 548 milijonov; k temu b: bilo treba dodati še proizvodnjo za december, pa bi celoletna proizvodnja za leto 1956 dosegla okoli 5 milijard kWh, ker je povprečna mesečna proizvodnja v lanskem letu znašala 413,479.000 kWh. Broizvdonja surove nafte je leta 1947, ko je torej čistilnica ROMSA bila že v Jugoslaviji, znašala 33.245 ton, v enaj-stih mesecih leta 1956 pa je dosegla M6.927 ton. V Jugoslaviji so leta 1947 Predelali 39.485 ton nafte, medtem ko je bilo v prvih 11 mesecih leta 1956 predelane 806.597 ton nafte. Premoga so leta 1947 pridobili 9,291.000 ton, v 11 biesecih leta 1956 pa 15 milijonov 247 tisoč ton.
Cernu bi tako škodoželjno gledali na bapredek proizvodnje v Jugoslaviji? Mar bi rajši poskusili izkoristiti prilož-bost, ki jo ustvarja za italijansko gospodarstvo ta izreden jugoslovanski na-Por za industrializacijo. Prav te dni so v Rimu italijansko-jugoslovanska pogajanja za sklenitev novega sporazuma o italijanskih dobavah industrijske opreme Jugoslaviji. Jugoslovani so že na raznih sestankih s predstavniki italijan-8k'h gospodarskih krogov naglasili, da jim je zlasti na tem, da bi Italija dobavila opremo za nove jugoslovanske elektrarne. Hic Rhodus!
ka jekla na svetu. Dogovor velja za dobo 10 let. Tovarni si bosta medsebojno izmenjevali vsa obvestijla tehnične narave, v kolikor gre za pridobivanje in predelavo jekla. Omenjena ameriška jeklarna je nedavno z velikim og’asom naznanila, da se zanima za atomsko energijo, ki bi služila kot električna energija za pridobivanje jekla in morebiti tudi kot sredstvo za pridobivanje jekla neposredno iz železne rude. Med ameriškim, in nemškim podjetij m se torej odpira široko o .zorje sodelovanja, kajti obe podjetji težita za tem, kako bi se dalo pridobivati »atomsko« jeklo.
Omenjena nemška jeklarna Kloeck-n;r, ki ima sed ž v Bremenu, že dolgo raziskuje, kako bi se dalo pridobiti jeklo brez uporabe koksa. Aprila meseca tega leta bodo prižgali v Bremenu ogromno peč, ki bo pridobivala dnevno 100 ton litega železa. Namesto koksa bo porabljala brikejs iz šibkega pr, moga.
Značilno je, da bo Kloeckner j evo podjetje pomagalo pri oboroževanju Nemčije; saj bo izdelalo 2600 lahkih oklepnh avtomobilov po francoski 'licenci Hcitchkiss.
Konc .m Kloeckner proizvaja letno okoli 2 milijona ton surovega jekla t r 165.OOO Dieslovih motorjev s pogonsko silo 15-2.000 konjskih sil. Poleg
tega pridobiva v svojih rudnikih okoli 6 milijonov ton premoga na leto. V vseh podjetjih tega koncerna je zaposlenih 75.000 ljudi. Ko bo jeseni dograjena še druga peč, bodo K!o cikner-jeve jeklarne prekosile Thyssenove. Jeklarne v Bremenu bodo porabljale švedsko žel zno rudo. Koncern Klock-ner-Humboldt-Deutz je dobavil opremo že za razne rudnike železa v čezmorskih deželah.
IZVOZ KONZERVIRANEGA MESA V NEMČIJO
Zahodnonemške oblasti so določile kontingent za uvoz konserviranega mesa, klobas in salame iz Italije; višino kontingenta niso sporočili. Institut za zunanjo trgovino (I. C. E.) sprejema na glavnem sedežu (Rim, Ul. Torino 107) izvozne ponudbe zainteresiranih italijanskih podjetij od 31. XII. 1956 do 4. 1. 1957. vključno. Posamezna ponudba ne sme presegati vrednosti 10.000 nemških mark.
MALO VINA V NEMČIJI
V Nemčiji so pridelali malo vina, komaj 15 hektolitrov na hektar, medtem ko je pridelek v letu 1955 znašal 40 hektolitrov na hektar. Pridelek za leto 1956 računajo na 880.000 hi, medtem ko je prejšnje leto dosegel 2,4 milijona hi. Letošnji pridelek je torej bil kar za 40% slabši kakor v letu 1955.
Težave z evropskim enotnim tržiščem
Podrobno proučevanje je kmalu pokazalo, da bo težko uresničiti zamisel o ustanovitvi enotnega evropskega tržišča, o kater m smo spregovorili že v zadnji številki. Novi angleški finančni minister Thomeycroft je pred angleško vlado sicer branil ustanovitev evropskega tržišča; toda vse kaže, da bi se Angleži odločili za ta načrt, le če bi jim bila priznana vodi na vloga med ostalimi šestimi državami, ki sodelujejo v Evropski jeklarski in premogovni skupnosti (Zah. Nemčija Francija, Italija, Holandija, Belgija in Luksemburg).
Italija močno poudarja svojo zahtevo, da bi delovna sila lahko prosto krožila med državami, ki bi pristale na eno'no tržišče. Ta zahtva vznemirja sindikalne organizacije prizadetih držav. Francozi postavljajo za pogoj, da se v sistem enotnega tržišča vključijo budil francoske kolonije to da se najdejo kapital! za posp šitev gospodarskega razvoja kolonij. Nemška vlada je sicer v načelu pristala na novo za-misel, toda veliko oviro za njeno uresničenje vidi v tem, da bi bilo treba sedanja nemške uvozne carine, ki so zelo nizke, precej dvigniti v prime m, ko bi se ustanovilo enotno evropsko tržišče. Današnje carine v drn gih državah, ki so pripravljene pristopiti) k sporaziumu, -so namreč mnogo višje. Po načrtih bslgijikrga ministra
Spaaka, ki je vnet pristaš enotnega tržišča, bi morali podpisati sporazum že 20. februarja.
3.UU0 ton urana na leto
Francoska vlada je objavila podatke o ležiščih urana v Franciji. Računajo, da znašajo ta 50.000 do 100.000 ton, kolikor je dosedaj znano. Na Madagaskarju je 1000 ton thorianita, ki vsebuje 10 do 20% urana in 60 do 70% thorija. V tovarni Geugnonu (Saone et Loire) predelujejo 50.000 ton rude na. leto, kar da okoli 500 ton urana. Tovarni Escarpiere (Vendee) in Bes-stoes (Haute Vienne) bosta dajali 400 ton oziroma 450 ton na leto. Cena kon-centriransga urana znaša 12.000 frankov za kg. Vlada računa, da bodo Francozi okoli leta 1957 pridobivali
3.000	ton urana na leto.
Petroleja še ne bo dovolj
Ameriške družbe so le malo zvišale pridobivanje petroleja
ZOPET PODRAŽITEV PETROLEJA.
Družba Shell-Petroleum je zvišala ceno nafte za pogon ladij »C«, ki jo uporablja tudi industrija, za 15 stotink, in to na 2,55 dolarja za sod fob Curacao. Ta družba in ostale petrolejske družbe v Venecueli so prav tako zvišale cene na 2,55. Cene v Zalivu Združenih ameriških držav se danes sukajo med 2,75 in 3,05 dolarja. Glede na povišanje cen v pristaniščih Karibskega morja pričakujejo zvišanje tudi v ZDA. Cene karibskega petroleja so se po zaprtju Sueškega prekopa zvišale za 45 stotink pri sodu, oziroma za 20%.
V angleških finančnih krogih računajo z možnostjo, da ne bodo ameriški industrije! ostali pri teh poviških: cona petroleja bo verjetno še poskočila. Tudi ko bo zopet odprt promet po Sueškem prekopu, bodo cene surovega mineralnega olja ostale visoke, znižale se bodo samo za mal-nkost. Cene petroleja v Karibskem morju so odločilne tudi za notranje cene v posameznih evropskih državah.
Ta predvidevanja londonskega »Financial Tim sa« se o-slanjajo na naj-novejši sklep neodvisnih proizvajalcev petroleja v Texasu, ki so organizirani v »Texas Railroad Commissdon« in ki nadzirajo 53% petrolejske proizvodnje. Na pritisk Zahodne Evrope oziroma družb, ki izvažajo petrolej v Evropo, so petrolejske družbe v Texa su prista’e na to, da se proizvodnja petroleja v mesecu februarju dvigne za 92.970 sodov (1 sod drži 147 litrov). Tako bodo v Texasu po tem zvišanju v mesecu februarju pridobivali 3,54 milijona sodov na dan, medtem ko je v januarju pro zvodnja znašala 3,45 milijona sodov. Pridobivali bodo petrolej samo 15 dni v mesecu februarju, medtem ko so izvozniki zahtevali), da bi se petrolej pridobival 16 ali 17 dni v februarju, M je poleg vsega krajši. V januarju so pridobivali v Texasu petrolej 16 dni.
Kupci petroleja v T xasu so zahtevati, naj bi se proizvodnja v februarju dvignila vsaj za 118.742 sodov na dan;
H italijansho - fogoslov. pegalanfem
K poročilu o italijanskojjugoislovan-skih pogajanjih v Rimu ki smo ga priobčili v zadnji številki, dodajamo, da je po prejšnjem dogovoru za dobavo todustrijteke opreme na kredit bilo na razpolago 60 milijonov dolarjev, in sacer je Jugoslavija dala na razpolago 15 milijonov dolarjev, ki jih mora plačati Italija na račun vojne odškodnine v smrs'u dogovora o poravnavi finančnih obveznost'h (18-decembra 1954), ostalih 45 milijonov dolarj v pa nai bi kreditirale italijanske banke proti državnemu jamstvu največ na 8 lat. Fredi novembra lanskega leta je italijanska vlada sporočila jugoslovanski, da ne more izvršiti tega sporazuma. Sledila so pogajanja v Beogradu, pri katerih je bil sporazum o r'bolovu loč n od sporazuma za kreditiranje dobav industrijske opreme.
Po jugoslovanskih podatkih je Jugoslavija v prvih desetih m--ec'h pre-tek’ega leta izvozila v Italijo za 10.9 mEijarde dinarjev blaga (računajoč 1 ameriški dolar po bradnem tečaju 300 dinarjev). Kot uvoznik blaga iz Jugoslavije je Italija bila na drugem mestu. Jugoslovanski uvoz iz Italije je v omenjenem obdobiu dosegel 9, 8 milijarde dinarjev. Italija je bila po izvozu v Jugoslavijo na četrtem mestu. V novembru je Italija uvozila iz Jugoslavije za 1,3 milijarde dinarjev blaga,
medtem ko je jugoslovanski uvoz iz Italije prav tako znašal 1,3 milijarde dinarjev. Po teh podatkih se vidi, da je bila jugos ovanska trgovinska bilanca nasproti Italija v preteklem letu aktivna.
NAZADOVANJE ITALIJANSKEGA IZVOZA V JUGOSLAVIJO
V prvih desetih mesecih preteklega leta je Italija uvozila za 1.696,5 milijard, izvozila pa za 1.097 milijard blaga in je potemtakem znašal pasivni saldo 509,5 milijard. V primerjavi z istim razdobjem v letu 1955 se je uvoz povečal za 15,01, izvoz pa za 14,74%.
Največji obseg je dosegla izmenjava z deželami OEEC (52,08%); sledi" dolarsko področj'e z 18,75%, področje funta in Indonezije s 15,43%, vzhodne države s 3,15% in ostale dežele z 10,59%.
Uvoz iz Jugoslavije je bil za 21.5% večji od predlanskega in je dosegel vrednost 24,960 milijard lir; izvoz v Jugoslavijo pa se je zmanjšal za 26,02% in je znašal 24,138 milijard lir.
Omembe vreden je porast izvoza motornih vozil, razen traktorjev, kjer se je izvoz zmanjšal tako po številu kakor po vrednosti. Avtomobilov je bilo izvoženih v celoti (v oklepaju je navedeno število za isto obdobje v letu 1955) 75.755 ( 57.935) v vrednosti 52,465 (42,132) milijard, avtomobilskih sestavnih delov pa 242.496 q (130.571 q) v vrednosti 22,155 (11,664) milijard lir.
nekatere družbe so zahtevale celo povišek 430.000 sodov, drug; so se zadovoljile z 242.000 sodov.
Kot glavni vzrok svojega odpora, da namreč ne povečajo proizvodnjo petroleja, kakor bi si želela Zahodna Evropa, navajajo ameriške petrolejske družbe okolnost, da naftovodi od petrolejskih vrelcev do pristanišč ne morejo prevzeti večjih količin petroleja. Glede tega obstoje različna mnenja; med raznimi tudi to, da čakajo petrolejske družbe še na višje cene oziroma, da se boje, da bi preostale velike zaloge v Ameriki, ko bi se zopet odprla plovba po Su škem prekopu ako bi zdaj zvišate proizvodnjo. V angleških gospodarskih krogih računajo, da bo v Evropi tudi po povišanju ameriške proizvodnje v mesecu februarju petrolej še vedno pr.manjko.al. Izredne pošiljke prihajajo zdaj povečini iz starih zalog v ameriških po stav iščite.
OEEC RAZDELILA PETROLEJ
Petrolejski odbor Organizacije za gospodarsko sodelovanje v Evropi je razdelilo 200.000 ton petrolejskih proizvodov, in sicer 110.000 ton olja za gorivo,
50.000	ton za pogon in 40.000 ton bencina. Petrolej je bil razdeljen med 10 držav, in sicer Italijo (45.000 ton poriva), Švedsko, Francijo, Dansko, Norveško, Irsko, Grčijo, Turčijo, Avstrijo in Švico. Za zdaj še niso razdelili med po samezne države 40.000 ton bencina, pač pa ostane ta količina na razpolago OE EC.
RUSKI PETROLEJ ZA ANGLIJO. Po
17 letih je prispela v londonsko pristanišče prva petrolejska ladja, napolnjena s sovjetskim petrolejem. Prvi častnik je izjavil, da ga veseli, da lahko pomaga Vel. Britaniji v petrolejski stiski. Več angleških petrolejskih družb jc najelo v zadnjem času sovjetske petrolejske ladje.
GIBANJE ITALIJANSKE ZUNANJE TRGOVINE Po podatkih osrednjega statističnega zavoda je Italija v prvih enajstih mesecih lanskega leta uvozila za 1776 millijand 7 mi lijecov Ur blaga (155 milijard 191 milijonov v istem razdobju prejšnjega leta), izvozila pa za 1222 milijard 234 milijonov (1059 milijard leta 1956). Ker ni b ila registraci j a kupčij izv dana v popolnosti, računajo. da je izvoz dejansko znašal okoli 1786 milijard, uvoz pa 1225 milijard, tako da je nastal primanjkljaj 561 milijard (v istem razdobju leta 1955 491 milijard Br).
180LETNICA TOVARNE ORGLIC.
Znana nemška tovarna orglic in harmonik Matthias Hohner AG (WUrttem berg) bo letos praznovala 100 let svojega obstanka. Svoje proizvode prodaja v 112 deželah.
Promet v Hamburgu naglo narašča
Čez kilometer nove obale - Novo petrolejsko pristanišče
MPREDUmjE ITALIJANSKE lAJDUSTRIJE
Industrijska proizvodnja v Italiji je lansko leto zopet napredovala in dosegla raven 212, ako postavimo proizvodnjo v letu 1938 na 100. Po vsem tem se je industrijska proizvodnja v primerjavi s predvojno več kakor podvojila. Italijanski gospodarstveniki ugotavljajo, da je napredovanje v zadnjem času bolj počasno. Leta 1953 je indeks (nasproti letu 1938 = 100) znašal 164, leta 1954 181 in leta 1955 197. V odstotkih pa se je napredovanje sukalo takole: od leta 1953 do 1954 10,3%, od leta 1954 do 1955 8,84% in od leta 1955 do 1956 7,61%.
Industrijski razvoj je v veliki meri odvisen od kmetijske proizvodnje, na-dalje od razpoložljivosti kapitala za in vesticije v industrijo in od razvoja zu nanje trgovine. Zaradi slabih vremen skih razmer ni bil kmetijski pridelek lani tako obilen kakor prejšnja leta. Zato ne bo v letu 1957 toliko razpoložljivega kapitala za investicije v kmetijstvu. Libero Lenti, gospodarski uvodničar milanskega »Corriere della Sera«, ugotavlja, da dotoka zasebnega tujega kapitala v Italijo sploh ni, pač pa prihaja denar od tujih državnih ustanov. Po mnenju tega znanega gospodarstvenika Italija preveč investira v neproduktivna javna dela. Glede celotnega razvoja italijanskega gospodarstva v letu 1957 je optimist, ker je italijansko gospodarstvo odvisno od splošnega gospodarskega razvoja v svetu. Ta pa je ugoden.
PRODAJA SICILIJANSKEGA ŽVEPLA
Predsednik italijanske ustanove za žveplo Ente Zolfi Italiani, ki je hkrati predsednik dežele Sicilije, je izjavil, da si ta ustanova prizadeva, da bi poživila proizvodnjo in izvoz sicilijanskega žvepla. V finančnem letu od 1. avgusta 1955 do 31. julija 1956 je prodaja na domačem trgu dosegla 117.078,5 ton, leto poprej 107.919,6 ton. Izvoz je leta 1955/56 znašal 91.576,3 ton, medtem ko je leto poprej dosegel samo 10.157,6 ton. Tujim kupcem so se pridružile Avstrija, Nemčija, Grčija, Poljska, švedska, Sovjetska zveza in Izrael. Med starimi kupci so Jugoslavija, Češkoslovaška, Francija Malta, Portugalska, Alžir in Tunizija.
ITAUJANŠKI ŽELEZNIŠKI
MATERIAL ZA ČILE
Italija bo dobavnlla Čilu material, za železnice v vr.dmcsti 40 milijonov dolarjev. Čile bo plačal 5% vrednosti takoj po naroči u, 10% .pri izročitvi blaga, ostali znesek pa bodo plačali v 8 letih.
RAZSTAVA ČEVLJEV
V Vigevanu se je zak'jučila 20. mednarodna razstava č rvljarskih izdelkov. Razs avo je obiskalo 70.000 ljudi, od teh 15.000 tujcev. Računajo da je vrednost zaključenih poslov presegla za 10% posle v 1. 1958, ki so dosegli vrednost 5 milijard lir.
Diisseldorf, jan. 1957
Hamburško pristanišče si je v preteklem letu v vsakem pogledu utrdilo svoj položaj kot največja nemška morska luka. V Hamburg je leta 1956 prispelo 17.400 morskih ladij s skupno to-nažo 23,3 milijona netoregistrskih ton, medtem ko je leta 1955 hamburško pristanišče obiskalo 16.088 ladij s tonažo 21,2 milijona netoregistrskih' ton. Število čezmorskih zvez se je dvignilo od 196 v letu 1956 na 202 v lanskem letu; povprečno je v čezmorske dežele odplulo iz Hamburga vsak mesec leta 1955 536 in lansko leto 555 ladij. Zlasti v prometu z izven evropskimi pristanišči se je število odhodov ladij iz Hamburga povečalo, in sicer na povprečno mesečnih 240 voženj, to je 55 odst. več kakor pred vojno; saj je leta 1936 bila dana možnost tovarjenja blaga za izven evropska pristanišča samo 150-krat na mesec.
Z izpopolnjevanjem hamburškega pristanišča so nadaljevali tudi lansko le to Zgradili so 1300 metrov novih pomolov ter 255 m ojačili. Namestili so 44 novih oziroma moderniziranih obalnih dvigal, da bi tako pospešili nalaganje oziroma razlaganje. Površina pokritih lop (hangarjev) se je v pristanišču dvignila na en milijon kvadratnih metrov. Za južno sadje, iti mu ško duje mraz, je na razpolago površina
114.000	kv. metrov, medtem ko je bilo v letu 1938 v ta namen določenih samo 91.500 kv. metrov. Poleg tega je pričelo obratovati lansko leto 8 posebnih skladišč za blago, ki ga lahko poškoduje vlaga oziroma mokrota, kakor sol, sladkor, cement in gnojila. Lansko leto so pričeli graditi dve petrolejski pristanišči; v načrtu imajo pripravo še dveh nadaljnjih pristanov tudi za naj večje petrolejske ladje. Pristaniška u prava se prizadeva, da bi prikrojila pristaniške naprave zahtevam naraščajočega prometa z množičnim blagom.
Zboljašnje pristaniške sulžbe in pomorskih zvez je seveda rodilo že v lanskem letu večje uspehe. Tako je celo ten pomorski promet narastel od 24 milijonov v letu 1955 na 27,5 milijonov ton v letu 1956 ter je za 5,5 milijona ton presegel promet v letu 1936. Po množitev pomorskega prometa od leta 1955 do leta 1956 v višini 3,5 milijona ton gre v prvi vrsti na račun povečanja prometa z množičnim blagom (3,3 milijona ton), kar predstavlja 94% vse ga povečanja; povečal se je zlasti pro met z mineralnim oljem, premogom in žitom, medtem ko je znašalo povečanje kosovnega blaga, ki prinaša večji dobiček, samo 0,2 milijona ton (2,7%). Tako je prišlo do spremembe v sestavi pristaniškega prometa; saj je promet z množičnim blagom narastel za 165% v primeri s predvojnimi časi, medtem ko ni promet s kosovnim blagom v lanskem letu, ki je bilo že deveto povojno leto, niti še dosegel predvojnega. Ta je znašal samo 82% prometa s kosovnim blagom v letu 1936.
Kljub svojemu napredku v lanskem letu Hamburg še vedno zaostaja glede naraščanja prometa za velikimi konkurenčnimi pristanišči, katerih promet se je dvignil že za 200% nad prometom v letu 1936, medtem ko predstavlja današnji hamburški promet šele 125% predvojnega prometa. Svetovna konku-
PRODA.IA AMERIŠKE PLOČEVINE SOVJETSKI ZVEZI
Iz tujih krogov v Moskvi poročajo, da je neka velika ameriška jeklarna zaključila s Sovjetsko zvezo naročilo za dobavo pločevine za sovjetsko avtomobilsko industrijo, ki naj se izvrši v prvem tromesečju tega leta. Vest je zbudila pozornost, ker so bila ameriška podjetja doslej zelo rezervirana glede podobnih kupčij s Sovjetsko zvezo. Tu di neka angleška jeklarna je zaključila v Sovjetski zvezi pogodbo za dobavo pločevine za izdelavo avtomobilskih karoserij.
INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA V JUGOSLAVIJI, če postavimo industrijsko proizvodnjo v Jugoslaviji v letu 1939 na 100, se je proizvodnja v letu 1955 dvignila na 242.
Pariz, 20. nov. 1956 Pri izrazu »industrijska lastnina« ponavadi mislimo na juridično vsebino posameznih kategorij, ki jih združujemo v ta skupni pojem: na varstvo iznajdb, blagovnih znamk, firme, vzorcev in modelov ter na nelojalno konkurenco in njeno zatiranje. Toda vse premalo se zavedamo, tudi v pravni in ekonomski znanosti, da gre pri vseh teh področjih predvsem za ekonomske kategorije ali drugače povedano: industrijska lastnina je neposredni izraz in zato tudi vsebina sodobnega gosopdar-stva. Stalna težnja po izboljšanju proizvodnih sredstev, po ustvarjanju novih artiklov, iskanje modernejših in cenejših postopkov — vse to daje varstvu iznajdb in proizvodnih tajnosti predvsem ekonomsko vsebino. Nihče se ne zanima za še tako popoln stroj ali nov postopek, če ne jamči ekonomske rentabilnosti. Ker gre tempo tehničnega razvoja vedno bolj naglo svojo pot in zahteva na eni strani načrtnost pri iskanju novosti v tehniki, ta pa zopet zahteva pri preko 400.000 novih iznajdbah letno v svetu temeljito znanstveno delo, ne zadošča več praktično iskanje preprostih izpopolnitev in novosti. Tako je sodobna tehnika izsilila neposredno in tesno sodelovanje gospodarstva
Nad 400.000 no vili izumov
Čedalje tesnejše sodelovanje med gospodarstvom in znanostjo - Napredek v Franciji
z znanostjo, ki ga v današnji meri pred nekaj leti še nismo poznali.
Proizvodnja je seveda namenjena tržišču in tu morajo biti koristi proizvajalcev in distributerjev zavarovani z blagovnimi znamkami, z vzorci in modeli, varstvom označbe porekla, skratka z juridičnimi instrumenti, ki branijo kršitev teh pravic. Z varstvom proti nelojalni konkurenci je v tem krogu zaključeno varstvo uveljavljanja na tržišču.
Jasno je, da modeme države v svoji ekonomski strukturi nujno ustvarjajo tudi ustrezne ekonomske organizme, kr-terih naloga je organizirano pospeševanje iznajditeljstva, pa tudi organizirano varstvo blagovnih znamk in zlasti v pogledu vin tudi varstvo označbe porekla (izvora). Danes ne poznamo nobene gospodarsko visoko razvite države, ki poleg zakonodaje iz obširnega področja industrijske lastnine ne bi po znala tudi visoke mreže ekonomskih organizmov za njeno pospeševanje in varstvo. Pri tem je treba omeniti, da
poleg uvodoma omenjenih kategorij, ki tvorijo do danes vsaj v pravni znanosti zaključen krog pojma industrijske lastnine, stopa vedno bolj v ospredje prizadevanje po varstvu kakovosti blaga, ki ga v mnogih državah jamči tako imenovana kvalitetna znamka.
Namen tega prispevka je predočitev shematičnega pregleda ekonomskih organizmov v Franciji kot eni tistih držav, ki imajo na področju industrijske lastnine od svoje revolucijske zakonodaje (1791) dalje najstarejšo tradicijo v razvoju sodobnega kapitalizma oz. kapitalističnega gospodarstva.
Na področju iznajditeljstva ni mogo če govoriti o enotni organizaciji. Sleherno podjetje v kapitalizmu zahteva izključnost pravic do posamezne iznajdbe, toda glede na zakonitost razvoja tehnike in njegovega tempa v sodobnem svetu je treba ugotoviti vedno intenzivnejše prizadevanje po znanstvenem raziskovanju aplikativne (uporabne) tehnike. Kar je Lenin ugotovil v svojem Imperializmu za takratno Sev.
Ameriko, velja danes kot splošno pravilo: ne poznamo nobenega velikega koncerna, ki ne bi svojih upov naslonil predvsem na sovje raziskovalne e-kipe. Po drugi strani pa je država organizirala gosto mrežo znanstvenih in raziskovalnih institutov, katerih rezultate izkorišča gospodarstvo (industrija, promet, energetika, poljedelstvo itd.) bodisi da so zavarovani s patenti (v teh primerih potem le tisto podjetje, ki odkupi licenco) ali ne (v tem primeru so na razpolago vsakomur, kdor jih hoče izkoristiti). Prav v tem pogledu je Francija po zadnji vojni zaznamovala velikanski napredek; kot je raz vidno na primer iz publikacije ministrstva za industrijo in trgovino »La re-cherche industrielle en France«, v kateri pa je govora predvsem o državnih in poldržavnih raziskovalnih institutih. Med 113 naštetimi je le 8 takih, ki pripadajo zasebnim družbam, večie število pripada strokovnim organizacijam raznih področij gospodarstva, čisto državnih je 24, »javnih« (čtablissements
publies) 13, 20 je vključenih v državne centre za raziskovanje. V publikaciji je z velikim poudarkom navedeno, da raziskovalnega dela ni mogoče ločiti od industrijske lastnine in njenega varstva.
Prav zaradi tega je prav značilno, da veliki raziskovalni centri sledijo s sistematično evidenco patentom s svojega področja iz vsega sveta. To jim po eni strani omogoča orientacijo in morebitni prihranek na času in delu, če so že drugod dosegli cilje, ki so jih sami imeli, po drugi strani pa omogo ča, da so njihove nove iznajdbe in izsledki vedno na ravni svetovne tehnike in njenega vsakokratnega razvoja.
Močan poseg države v organizaciji krepko finančno podprtih centrov za aplikativno tehnično raziskovalno delo in njihova povezava z industrijo nudi značilno sliko ene izmed oblik držav nega kapitalizma, na kar v tem član ku samo opozarjamo, ne da bi se ob tem problemu mogli dalje zadrževati.
Toliko v pogledu organizacije na pod ročju iznajditeljstva, pri čemer smo pu stili ob strani posamezne, slučajne iz najditelje, ki v sodobni ekonomski strukturi praktično ne pomenijo sko-ro ničesar več.
(Konec prihodnjič!) S. P.
renčna pristanišča so tudi že po prometu s kosovnim blagom prekoračila pred vojno raven, medtem ko je Hamburg kot največje nemško pristanišče po tej vrsti prometa še vedno šibak, tudi zato, ker promet med Hamburgom in vzhodnimi evropskimi pristanišči še vedno zaostaja za predvojnim.
Dr. K. R.
REKORDEN PROMET SKOZI GENOVO V LETU 1956
Skozi genoveško pristanišče je blagovni promet v lanskem letu dosegel 14 milijonov ton, to je 2 milijona ton več kakor v letu 1955. Povprečno je prišlo v genoveško pristanišče 20 ladij na dan. V letu 1956 je v Genovo prispelo po morju 112.030 potnikov, odšlo pa je 117.500 ljudi, to je 15.000 manj kot prejšnje leto.
U
Premerite daljave!
K posebni št Vilki ameriške revije »Conflucnceu, ki je bila posvečena Woedrowu Wilsonu je prispeval tudi Nemec Karl Schmid. Urednik je predstavil ameri&’(i:i javnosti pisca takole: K. Sch. je studi al na uriverzi Tue-bing n in v Zavodu za tuje, javno in mednarodno pravo »Kaiser Wilhelmn; danes je profesor javn-ga prava na univerzi Tucbingen; pr dstdnik soeirl ne demokratske stranke v deželi TVuerttemberg — Hohenzolern od I 1946; član zveznega parlamenta (Bun-iestag) in podpredsednik od leta 1949; član Evropskega sveta.
Karl Schmid je v članku »Nekaj pripomb k neka'erim načelom Wooiro-wa W ih ona« tudi zapisal: »Načelo, da ima vsaka, država praviieo zahetvati dostop do morja, je on mogočilo izvedbo drugega prav tako razumljivega predloga, razvoja držav namreč po narodnostnem načelu. Kajti tam, kjer je bil ustvarjen dostop do moija vme ni kakor va Poljskem in v Jugoslaviji, prebiva o na zadevnem ozemlju narodi različnih narodnosti«.
Z drugimi besedami povedano: Da je Jugoslavija na mirovni konferenci po V/ilsonovih načelih lahko dobila dostop do marja, ji je bi o treba priključiti prebivalstvo različnih narodnosti, torej ne takšnih, ki bi po narodnostnem načelu morale pripadati Jugoslaviji. Karl Schmid, n mški profesor in poVttik, torej ne ve, da prebivajo ob vsej obali, ki je bila že po pivi svetovni vojni priključena k Jugos av'ji izključno Hrvati in Srbi. (Na dalmatinski obali je izven Zadra ostalo v Jugoslaviji po prvi vojni samo
5.000	Italijanov).
Ne navajamo primera zemljepisnega znanja K. Schmida, da bi zbudili kakršno koli nerao poPmv^o, saj e svet že drugih polemik naveličan, temveč, ker nam je prav te dni, ko smo ob napovedi nove trž š e rev je »Tokovi« brskal po policah s starimi tržaškimi r vijami, sT čajno prišla v o ke druga števiCka revije »S varnost in svoborla« (izd. v Tr.tu l. 1953). Tam stoji, da bi Slovenci na pivi in drugi mirovno konferenci mn-go v č dosegli, ko bi pred diplomati velikih sil nastopili samo kot Slovenci, a ne pod okri jem »Velike Srbije«, oziroma Jugoslavije.
Kdor še danes to trdi, očitno ni dobro poučen o dejan-ki infermiran-sti državnikov vel kih narodov, o njiho vem znanju zem’j<>plsa in zgodovine, še manj pa o njih-vem razum-vanju za težnje malih narodov. Poročilom o zemljepisnem neznanju'eržavn'kov (tipičen primer na prvi konferenci je bit Lloy i George) v dbj ktivnih knj gah o poleku m rovnih pogajanj smo danes z navedbo p sanja omenjenega nemškega politika dodali novo. Prav je namreč, da si S ovenel — zlasti tisti, ki živijo izven matične držav-. — ne delajo o tem nikakšnilh iluzij. Kdor danes izreka sodbe o tem vprašanju — o koristnosti, da so se Sl venci valovili na svoje brate na jugu — naj oeprej pribere zgodovino mirovnih po gajanj po ob h vojnah Pred njegovimi cčmi, bo zopet ožvel k-ižev po> predstavnikov našega naroda in š-drugih Jugoslovanov. Hkrati pa naj ‘emeliito prouči dejanski kulturni, gospodarski in pravni položaj našena na roda ob robu Slovence — v Av-t ij n v Italiji, pa se mu bo morda zasvetilo, kam bi se sicer Slov-nci lahke naslonili, da bi si za g-te vili svoj obetan k! Omenjena revija je sii-er bVa natiskana v Trstu, a pri njej niso so 'elovali domač!ni. Sicer se je tudi. v emigraciji število sanjrč'v o »neodvis vil Sloveniji« skrči'o skoraj na ni~lo Bridke sTu!nje ter stik s tuiimi n-ro-'i in njihovi voditelH je premnoge naivne^že izmodrV. Kot razumnike jih ni dovedla do novega spoznanja samo trda življenjska borba, t mveč tudi vpogled v zahodno polVično Vt-raturo vo zadnji vojni, še dane-s pr-m-ogi ugledni ru^Vcisti in p "P til'i na Z-ho du obžalujejo, da -o zahodni d žavni ki po prvi svetovni volni v m.non h primerih pristal na uresmčenie Wil-sonovega načela o sam-odl-čivi naro dov in tako privomoali k ust"n~vitvi vrs'e manjš h d-žav. š - češkoslovaška Pomuvija ali Jugoslavija se t m pu blicistom zdijo premajhne državne tvorbe.
Zato premerimo najprej daljave*
OGLEJTE SI NASE IZLOŽBE!
IMAMO PRISTNO ANGLEŠKO BLAGO ♦ ZA MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE _________
Miuiiizm Aiin.nsifiiiii blaga ♦	»Tasriviss™
TRST ULICA SAM MICOL0 22 TELEF0M 31138 TRST	OBIŠČITE NAS SE DANES!
j
po $&rv
Redko za katere volitve je bilo po svetu takšno zanimanje kakor za nedeljske volitve na Poljskem. Šlo je za to, ali bo poljski narod potrdil Gomul-kovo politiko, ki teži za socialno preobrazbo poljskega naroda, a je hkrati odločno proti vmešavanju tujih sil v notranje razmere. Narodna fronta, v kateri So zbrani pristaši vlade, je prejela 85,5%, neodvisni kandidati pa 14,5 odst. oddanih glasov.
Tako prodorno zmago enotne delavske stranke pripisuje njeno glasilo »Try-buna Ludu« tudi delu poljskih razumnikov in katoliških krogov, ki so v glavnem podprli Gomulko. Voditelj poljskih katoličanov je danes kardinal dr. Štefan Višinski (Wyszynski), ki je v svojem 47. letu (rojen 1901) postal naslednik kardinala Hlonda. Dr. Višinski se je že kot profesor bogoslovja zanimal zlasti za socialne vede in je napisal tudi več knjig o socialnih vprašanjih; sicer pa ni bil na glasu kot duhovnik, ki bi se bavil s politiko, temveč je bolj slovel kot globoko religiozen človek. Za njegovo orientacijo je bilo značilno nje govo prvo snidenje z duhovščino, ko se je na ukaz Gomulke pred meseci vrnil iz samostana, kjer je bil interniran v času, ko je bil pred Gomulko Ohab glavni tajnik komunistične stranke. Kakšno bo snidenje med kardinalom, ki se je vrnil iz internacije in duhovniki, ki so sodelovali z vlado? Na veliko začudenje predstavnikov zahodnega tiska je kardinal duhovnike objel. V svoji prvi pridigi po internaciji je vernike pozval na spravo. V tem pogledu primerjajo poročevalci njegov nastop z vedenjem madžarskega kardinala Mind szentyja, ki je po osvoboditvi nastopil nepomirljivo. Kardinal Višinski je podprl poljsko zahtevo naj poljsko-nemške meje ostanejo na Odri in Nisi.
AMERIŠKI NAČRTI. Na tiskovni konferenci je predsednik Eisenhotver izjavil, da morajo države zahodnega sveta težiti za medsebojnim sporazumevanjem, hkrati pa si je treba prizadevati, da bi prišlo do sporazuma med ZDA in Sovjetsko zvezo. Ei,senhower je dal to izjavo, preden je prispela v Wa-shitagton vest o sovjetskem svarilu (v poročilu TASS) proti oboroževanju evropskih držav z am-riškim atomskim orožjem. Med Ameriko in Sovjetsko zvezo nastaja tako nova napetost. Na vprašanje, ali bo Amerika v primeru nevarnosti uporabila atomsko orožje je Eissnhower odgovoril, da ni mogoče dajati izjav o vojaških zadevah vnaprej.
NOVA NAPETOST ZARADI GROŽNJE Z ATOMSKIM OROŽJEM. Sovjetska obveščevalna agencija TASS je priobčta, da tol nadaljnje postavljanje ameriških atomskih oporišč v Evropi okoli Sovjetske zveze lahko ime o težke posledice. Pcrcčilo opozar-je objavila, da bi nadaljnje postavljanje takšnih oporišč na svojem ozemlju. Sovjetska agencija meni da namera^ va'o Američani postaviti takšna oporišča v Zahodni EVropi, Turčiji, na Ja" ponskem in na otoku Qkinawa. Po ameriških poročilih ima ameriška voj- | sika 6 atomeith enot. V Evropi je doslej samo v Italiji takšna enota, in sicer med Verono in Vicenzo. Podobne enote naj ibi postavili v Zah. Evropi na Daljnem vzhodu, na Srednjem vzhodu in na Aljaski.
ZA SPORAZUM MED ZAHODNO NEMČIJO IN POLJSKO. V Bonnu so pripravTeni na pogajanja s Poljsko, k: naj bi dovedla do zbližanja toda nikakor ne kažejo volie. da bi priznali sedam;© ntmfko poljsko mejo na Odri in Nisi. V prim ru sporazuma so pripravljeni dati Poljski gospodarsko -pomoč Pripominjajo pa, da se je Gomulka po obisku predsednika kitajske vlade zopet močne'še navezal na Moskvo. Do mnevajo tudi, da se je obvezal, da se ns bo pogajal z Nemčijo brez pristanka Sovjetske zveze.
USTANOVILA NAJ BI SE TRETJA VELESILA. Ang’eški pisatelj Kenneth De Courcy, ki izdaja kulturno in go spodarsko revijo »Infelligence Digestc in je nekdaj pripadal krilu angleških imperialistov, se zdaj zavzema za skupno angleško-francosko državljanstvo. Angleži in Francozi naj bi skupno izkoriščali Srednjo in Južno Afriko.
S pomočjo Avstralije in Nove Zelandije naj bi ustanovili novo svetovno silo, ki ne bi bila pod vplivom ne Rusov ne Am ričamov, ter bi bila močnejša kakor Združeni narodi.
SEST ATENTATOV. Italijanski listi poročajo, da je bil 16. januarja v bližini postaje Caldaro na progi Bočen- Mendo la izvršen atentat z dinamitom. Eksplozija je zvila železniško tračnico. Ne kaj dni poprej so neznanci napravili a-tentat na železnici proti Brennerju. Poškodovan je bil opornik električne napeljave. Listi dodajajo, da gre že za šesti atentat na brennerski progi v zad njih dveh mesecih. Škoda ni bila velika. Domnevajo, da -gre za atentate, ki jih organizira neka nemška organizacija, da bi izzvala boj za odcepitev Južnega Tirola od Italije. Zaprtih je bilo več mladih Južnih Tirolcev.
DEVET MILIJARD LIR (100 milijonov danskih kron) bodo Danci potrošili za graditev atomskega središča na otoku Zeeland v zalivu Roskilde. Naprave -bodo naročili v V. Britaniji in Ameriki.
Mednarodna trgovina
PODRAŽITEV SLADKORJA
V tedenskem pregledu o gibanju cen surovinam na mednarodnim trgu poročamo -kratko o naraščanju cene sladkorja. Cena sladkorju je pričela skakati po zaprtju Sueškega prekopa v novembru. Tedaj je v New Yorku poskočila kar za 1,70 stotinke dolarja za funt in dosegla raven 5 stotink dolarja. Kmalu nato so poročila na-po-v^dovala znižanje, češ da -bo cena zopet padla vsaj na 4 stotinke, toda 18. januarja je že dosegla 6, 25 stotinke do arja za funt. Po poročilih iz 'Londona fco cena verjetno nekoliko nazadovala, nikakor pa ne na prejšnjo nizko raven. Pridelek sladkorne pese v Evropi je bil namreč letos za 2% manjši kakor prejšnje leto. Poleg tega so bile že razprodane velike količine kubanskega sladkorja. Na drugi strani še vedno narašča potrošnja sladkorja. Svetovna cena sladkorja se ravna po ceni surovega kubanskega sladkorja v N w Vcrtku. Na tej podlagi je mednarodni sporazum o sladkorju tudi določi! ceno, ki se je v zadnjih -treh letih sukala brez posebnih sprememb okoli 3,25 stotinke dolarja za funt (fas Kuba). Kupčije pa so se dejansko zaključevvaie po ceni, ki je bila vselej nekolika višja/ kakor cena v New Yorku.
ZELENJAVA IN SADJE
Suh česen 200-300; karčofi 60-85; korenje 50-75; cvetača embalirana 47-57, cvetača brez listov 105-115; zelje 60-65; ohrovt 40-50; cikorija 70-85; čebula 50-80; olupljene čebulice 115-140; rožmarin in žajbelj 150-250; koromač I. 95-120, II. 46-57; solata cikorija s koreninami 70-90; rdeča solata Verona 155-180; solata endivija 80-110; krompir Bintje 44 do 50, Majestic 43 45; por 60-80; peteršilj 85-115; repa 50-65; navadna zelena 45-65; špinača 115-160.
Jabolka I. 32-48, navadna mešana 25 45; Delicious 50-130; Morgenduft 78-95; hruške mešane 35-57; bele pomaranče 55-85; rdeče pomaranče 110-160; limone 95-135; mandarini Paterno 110-180, navadni 35-57; zemeljski lešniki praženi 250-260; dateljni iz Tripolisa 220-260; smokve navadne 80-90; orehi navadni 160-170; orehi iz Sorrenta 290-300.
GRADBENI MATERIAL
PIACENZA. Rečni pesek 400; opran in prečiščen gramoz 600; polna opeka
10.000	lir 1000 komadov; štiriprekatni votlaki 8500; dvoprekatni 7000; strešniki marsejskega tipa 25.000, navadni strešniki 18.000.
PAPIR
VREČE
MILAN. Nove vreč.e iz jute formata 120 x 70 cm 680-700 g težke 260-270 lir komad; formata 120 x 70 cm 700-750 g težke 250-260; formata 105 x 70 cm 550 do 570 g težke 260-270 lir.
Rabljene vreče iz jute formata 105 x 70 cm 550-570 g težke 170-175; vreče za otrobe 130-135 lir.
MILAN. Cene od tovarne do grosista za stot: časopisni papir v valjih 11.200; v polah 13-14.000; tiskovni papir satini-ran navaden 15.500-16.500, srednje vrste 19,20.000; pisarski papir navaden 17.000, srednje vrste 19.500-21.000, fin 23.500 do 26.000; trikrat klejen za obrazce 24 do 27.000; registrski navaden 17-18.000, srednje vrste 19.500-22.000, fin 24.500-26.000; pisemski papir srednje vrste 21.500 do 23.500, fin 24.500-26.500, extra 28.000 do 31.000; risarski papir 38-42.000; ovojni papir navaden 8-9.000, srednje vrste 15.500-17.500; pergamin papir navaden 21-23.000, extra 25-29.000; prepisni papir za kopije navaden 22.500-23.500, srednje vrste 25.500-27.000, bel fin 28.500-31.000; siv ovojni papir 5500-6000; rumen ovojni papir 6000-6500.
VINO
PADOVA. Cmo vino vrste Friularo 540-580 lir stop/stot; Merlot 530-550; Ra-boso 550-580; Clinton 340-360; belo Piave 490-530; Raboso Piave 530-570.; Soave 480-520; Valpolicella navadno 480-500; Valpolicella fino 500-540.
RAZVOJ ČEŠKOSLOVAŠKE TRGOVINE
Kakor znano, je bil z najnovejšo trgovinsko pogodbo med Italijo in Češko slovaško odpravljen sistem kompenzacij, ki je veljal povojna leta. Po novem dogovoru naj bi Cehoslovaška izvozila v Italijo približno za 16,7 milijona dolarjev (120 milijonov kron) blaga. Vrednost izvoženega blaga bo prekosila vrednost uvoza. Z razliko bodo Cehi plačali pristaniške usluge. V sestavi izmenjave je v zadnjem času nastopila močna izprememba. Proizvodi mehanične industrije in metalurgije bodo namreč predstavljali 40% češkoslovaškega izvoza, medtem ko je znašal doslej ta odstotek samo 6,4%.
Med Italijo in tujino
SPREMEMBA TABELE ESPORT
Z odlokom z dne 3. jan. 1957, je ministrstvo za zunanjo trgovino odredilo nekaj obsežnejših sprememb v tabeli Esport. Tako je sprostilo izvoz riževe moke, perlita, meprobamata, zdravil na bazi aureomicina ter klorovega tetraci-klina domače proizvodnje, na ministrsko izvozno dovoljenje je pa povezalo izvoz borovih rudnin in borovih spojin.
Preurejeno in izpopolnjeno je tudi besedilo nekaterih carinskih postavk obeh delov tabele Esport zaradi večje preciznosti .
IZVOZ CEMENTA IN VINSKEGA KAMNA
Ministrstvo za zunanjo trgovino je
pooblastilo nekatere carinarnice, med njimi tudi tržaško, da same dovolijo v teku prvega polletja izvoz skupnega kontingenta 60.000 ton cementa v dežele, na katere se uporablja del B tabele Export (klirinške države).
Podobno je dovoljen kontingent 10 tisoč stotov vinskega kamna; pooblaščene pa so samo carinarnice v Neaplju, Mesini in Livornu.
TRGOVINA S SOVJETSKO ZVEZO
Ker je s koncem leta 1956 potekla veljavnost italijansko-sovjetskega trgovinskega protokola z dne 1. 6. 1956, je italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino enostransko podaljšalo veljavnost dosedanjih svojih predpisov za trgovinsko izmenjavo med obema državama, dokler ne bodo izdani novi predpisi.
Uvozna in izvozna dovoljenja za blago, ki je podvrženo licenci, se bodo izdala na prošnje v vrstnem redu, kakor bodo dospele, v okviru kontingentov, ki so še na razpolago.
UVRSTITEV AVSTRIJSKEGA ŠILINGA MED VALUTE EPU
Ob delni sprostitvi italijanskih deviznih predpisov sredi leta 1955 so bili ZDA in kanadski dolar, prosti in klirinški švic. frank, francoski in belgijski frank, danska, švedska in norveška krona, hol. goldinar, funt šterling in zahodnonemška marka določeni kot valute, ki se morajo odstopiti Cambitalu in ki bodo na razpolago operaterjem za plačila v inozemstvu za uvoz blaga in za storjene usluge, kakor tudi za plačila finančne narave po predpisih, ki so uvedli prožnejši sistem za trgovanje s prostimi valutami in valutami EPU.
Ker je Avstrija pristopila k sistemu večstranskih poslov med deželami EPU, * v
jMtMsCfn
ITALIJA NUDI Kakao u prahu:
Banca Commerciale Italiana, Torino. Voče južno, sok od limuna i narandže: Dr. Antonio Schiro, Messina, Via Garibaldi 13.
Staklarija, pisači i uredskl pribor: Compagnia Italiana Commercio Estero, Genova, Via Palestro 16.
Bakalar suhi, limuni, narandže: Giuseppe Atlante, Bari, Via Re David 46/a.
Peči električne za aluminij i njegove legure:
P. E. Humbert, Torino, Via Pozzo Strada 10.
Kablov! i žice električne:
Elettrofil S.p.A., Torino, Via Buenos Aires 8.
Motocikli, dvokolice, strojev! 1 pribor: »Intercommerce«, Milano, Via Cara-dosso 17.
Slerl e vacclni, preparati dietetici:
»Jugosanitarija«, Zagreb, Heinzelova 53.
Funghi secchi, insaccati, conserve, pa-nieri:
»Bovex«, Zagreb, Frankopanska 16/11.
Luppolo della štajerska e della Savinja:
»Hmezad«, Žalec.
Pellicole, lastre fotografiche, materiali chimici:
»Fotokemika«, Zagreb, Maksimir. PelFcce, setole:
»Koteks«, Split.
Mobili in serle e fini:
»Slovenijales«, Ljubljana, Titova 11. Droghe di origine organica: »Jugokamomila«, Beograd, Jakšiče-va 5.
Pelll greggie:
»Kožar«, Sarajevo, Sagrdžije 8.
ITALIJA TRAŽI Rezanci šečeme repe:
Agostino Fracassi Transamerican — Trieste, Via Filzi 21.
Krzna janječa sirova:
Paolo C. Bandler, Bari, Via de Rossi 107.
Meso konzervirano, konji živi, rlblje konzerve:
»Intercommerce«, Milano, Via Cara-dosso 17.
Klinci drveni za obuču:
C. Bufalari & C., Lesa (Novara).
NOV ŠOLSKI OSNUTEK RIMSKE VLADE?
POSTAVE IV DELO
VELIKA BRITANIJA je v devetih mesecih lanskega leta potrošila 480.238 ton bakra (lansko leto v istem razdobju 474.630 ton). Poraba cina je ostala ne-izpremenjena (16.760 ton), medtem ko je poraba svinca narastla od 264,194 ton na 271.827 ton, cinka pa od 236.080 t na 256.938 t.
je Cambital- z veljavnostjo od 2. jan. uvrstil med zgoraj navedene valute tudi avstrijski šiling. Njegov osnovni tečaj je določen na 24,035, s spodnjim in zgornjim limitom 23,855 oz. 24,215 lir.
V isti zvzei je Cambital tudi odredil, da se smejo tudi plačila med lirskim področjem in področjem argentinskega pesosa vršiti v avstrijskih šilingih.
V zvezi s protesti vse slovenske javnosti na Tržaškem, Goriškem in Beneškem proti vladnemu osnutku zakona o slovenskih šolah se je v zadnjem času med tržaškimi šolniki razširil glas, da 'namerava prosvetni minister popraviti nekatere določbe svojega osnutka.
Na pobudo Sindikata slovenske šole v Trstu — podoben sindikat je bil te dni ustanovljen tudi v Gorici — so se v Trstu sestali predstavniki vseh po-
litičnih strank na Tržaškem, Goriškem in Beneškem, v katerih so organizirani Slovenci, ter po temeljiti razpravi odbili osnutek vlade, ki ni v skladu z določbami mirovne pogodbe, ne italijanske ustave niti ne londonskega sporazuma med Italijo, Jugoslavijo, Anglijo in ZDA. Zadevna spomenica je bila poslana vladi in parlamentu.
iiiiuiliilnliilurii-iliiliuiiliiHiigiilUiliiliiimiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiinu
SPREMEMBE ZEMLJEKNJIŽNEGA ZAKONA
Zemljeknjižhi zakon, ki velja na o-zemlju nekdanjih avstrijskih pokrajin, je bil pred kratkim malenkostno spremenjen. Tako se bodo smeli poslej zem-ijeknjižni vpisi na podlagi listin, kjer ni sodeloval zemljeknjižni upravičenec osebno, temveč po osebi s splošnim pooblastilom, izvršiti le, če pooblastilo ne bo starejše od petih let od dneva, ko bo vložena prošnja za vpis pri sodišču; do sedaj splošno pooblastilo ni smelo biti starejše od dveh let. Za zemlje-knjižno veljavnost posebnih (specialnih) pooblastil ni omejitve.
Novi zakon tudi daje pravico zemlje-knjižnemu sodniku, da sme pod določenimi pogoji in potem ko je potekel poseben rok, ki ga je on določil za opra-vičbo predznambe, uradno odrediti izbris predzanmbe in vseh tistih poznejših vpisov, ki temelje na tej predznam-bi.
kože, evkaliptovi železniški pragovi in razni proizvodi košarstva. Za carine prost uvoz v Italijo je potrebno posebno potrdilo italijanskih konzularnih u-radov, da je blago res libijskega izvora.
253 MILIJARD INDUSTRIJSKEGA DAVKA so plačale italijanske petrolejske čistilnice v 11 mesecih lata 1956. Natančno je omenjeni davek vrgel 253 malijaird 209,5 milijona lir (prejšnje leto v istem času 209 milijard 687,3 milijona Lir).
OKOLI 80.000-KRAT NA DAN UDARI STROJEPISKA na stroj, ako piše 8 ur na dan.
CARINSKE OLAJŠAVE IN OPROSTITVE
Carina na uvoz rotacijskih strojev za tiskanje časopisja in drugih periodičnih publikacij (car. post. ex 1097-e) je z veljavnostjo do konca leta 1958 znižana na 12% od vrednosti.
Do istega roka je dovoljen carine prost uvoz številnih artiklov domače proizvodnje iz Libije; med njimi so razna živina, oljna semena, koks za plin,
DRŽAVNI IZPITI ZA PROSTE POKLICE
Po stanovski zakonih, ki urejajo izvrševanje posameznih akademskih poklicev, morajo prizadeti napraviti poseben praktični izpit, če hočejo izvrševati samostojen poklic. Vendar je bila ta obveznost glede velikega dela teh poklicev že pred leti odložena in so bili prizadeti začasno oproščeni tega državnega izpita.
Z zakonom z dne 8. 12. 1956, št. 1378, so to obveznost spet vzpostavili, kolikor zadeva zdravnike-kirurge, kemike, lekarnarje, inženirje, arhitekte, agronome, živinozdravnike .gozdarske in statistične izvedence ter komercialiste. Olajšave so predvidene za tiste, kateri so na ustrezni visoki šoli diplomirali do pričetka tekočega akademskega leta.
Podrobnosti bo določil pravilnik, ki še ni bil objavljen.
TELEVIZIJSKE PRISTOJBINE
Z veljavnostjo od novega leta dalje
Novosti na jugoslovanskih železnicah
je bila letna pristojbina na televizorje, ki jih uporabljajo zasebniki v stanovanjih, znižana za 2.000 lir in znaša sedaj
14.000	oz. 16.000 lir. Istočasno pa je bila povišana pristojbina na televizorje v javnih lokalih, in sicer različno po kategorijah, v katere so javni lokali razvrščeni.
Namestnik generalnega direktorja Jugoslovanskih ženeznic Djordje Savi-čevič je na sestanku z novinarji govoril o čedalje večji modernizaciji prevoza potnikov in blaga po železnici ter ugodnostih, ki se obetajo letos v potniškem prometu. Rekel je, da so na pristojnem mestu že sklenili, nabaviti letos električne in Diesel lokomotive, ki bodo vozile po glavnih železniških progah namesto parnih. Z nakupom kakih 1660 tovornih vagonov bodo letos znatno ublažili neskladnost med možnostjo prevoza blaga po železnici in potrebami v gospodarstvu.
O NOVIH TARIFAH
Namestnik generalnega direktorja železnic je pojasnil tudi nove tarife za
ITdLIM-JUGOSLMIJA
JUGOSLAVIA — RICHIESTE Caolino, materiale refrattario:
»Jugomineral«, Zagreb, Mažuraničev trg 13.
Bestiame da razza:
»Gruda«, Ljubljana, pošt. pred. 428. Banda stagnata per dinamo, bande de-capate, nastri alluminio:
»Rade Končar«, Zagreb, Fallerovo še-talište 22.
Strumenti, amesi ed utensilerie:
»Rudnap«, Beograd, Vuka Karadži-ča 6.
Articoli coloniali:
»Bosnaplod«, Sarajevo, Maršala Tita 86.
Eughero e lavorati:
»Kooperativa«, Ljubljana, pošt. predal 437.
Pollame da razza, uova:
»Vojvodina-coop«, Novi Sad, Njegoševa 5.
Frutta del mezzogiorno, uva passa, a-grumi:
»Cooperativa«, Beograd, ulica 1. Maja 15.
Solventi, pigmenti organicl ed anorga-nlci:
»Duga«, Beograd, Viline vode 6. Prodottl della meccanica di precisione:
»Standard«, zastopstvo Zagreb, Gaje-va 55.
Articoli per 1’industrla della pešca: »Jugoriba«, Zagreb, Trg Republike 8. Materie prime, colori ed ingredientl chimici per Pindustria tessile:
Mariborska tekstilna tovarna, Maribor.
JUGOSLAVIA OFFRE Matite, matite copiative, pasteli! in 24 colori:
»Grafos«, Zagreb, Lole Ribara 91.
Impiantl elettrici per mezzi di traspor-to:
»Rade Končar«, Zagreb, Fallerovo še-talište 22.
Polverizzatori, macchine utensilš, bilance :
»Rudnap«, import-export, Beograd, Vuka Karadžiča 6.
Tubi Burdon e capillarl, cavi per auto-iiiobili:
Novosadska fabrika kablova. Novi Sad, Radnička 24.
Pompe speciali per minerali tlpo »Wil-flei«:
»Jastrebac«, livnica i fabrika mašina, Niš.
Ricuperatori Covvper, serbatoi per gas e Lqu!di:
»Djuro Djakovič«, Slavonski Brod. Pešce fresco, gamberi, molluschl, fruttl dl mare:
»Jadroriba«, Rijeka, Via Volta 2.
Mlele nalurale scelto alimentare e me-dicinale:
»Medex«, Ljubljana, Cigaletova 3/1.
Bestiame, rane, tartarughe:
»Stokopromet«, Skopje, p.p. 158.
Alcaloidi di oppio e prodottl:
»Alkaloid«, fabrika alkaloida, Skopje.
DVE NOVI RESTAVRACIJI NA TRŽAŠKEM. V Do-i-ni so nedavno odprli novo restavracijo »štrajn«, v Se-sljanu pa hotel »Corona«, ki razpolaga s 54 poste-lj-ami.
) nr prisloni tel
RAZVOJ TURIZMA V FRANCIJI. Od
januarja do septembra 1956 je prispelo
v Francijo 16,506.000 tujcev, to je 7% več kakor leta 1955 v istem času. Pravih turistov je bilo 3,687.000 (8% več). Največ je bilo Američanov iz ZDA in Kanade (600.000), 34% več kakor leta 1955. Špancev je bilo 43% več kakor prejšnje leto, Portugalcev 55% in Italijanov 26%; manj pa je bilo Nemcev (12%) in Angležev (2%).
TRŽAŠKA TURISTIČNA PROPAGANDA. Med drugim propagandnim gradivom j-s tržaška pokrajinska turistična ustanova izdala tudi album slik iz Trsta in okolice, -ki ga je opremila z razlogo v ita ijanskem, francoskem, angleišk m in nemškem jeziku. Ustanova očitno ne računa na jugoslovanske turiste oziroma potnike, čeprav je os toni promet med Trstom in Jugoslavijo živahen.
JUGOSLOVANSKE LADJE
Jugolinija: Sarajevo je priplula 5. januarja z Bližnjega vzhoda s 197 ton blaga, vkrcala 214 ton in odplula 6. januarja na Reko. Pula je prispela 11. januarja iz Sev. Evrope s 597 ton in odplula istega dne v Split. Split je priplula 16. jan. z Reke, vkrcala 1200 kub. m lesa in 220 ton blaga ter odplula 19. jan. proti Severni Evropi. Zagreb je prispela 19. jan. z Bližnjega vzhoda z 270 ton, vkrcala 312 ton in odplula istega dne na Reko. Skopje je priplula 20. jan. s 150 ton z Bližnjega vzhoda, vkrcala 327 ton in odplula 21. jan. na Reko. Makedonija je priplula 24. jan. iz ZDA s 277 ton in odplula 24. jan. na Reko.
Pričakuje se prihod: Pule 28. jan. na progi proti Sev. Evropi, Titograda 30. jan. na progi proti Bližnjemu vzhodu, Hercegovine 27. jan. na progi proti Turčiji, Makedonije 3. febraurja na progi
proti Daljnemu vzhodu in Triglava 5. februarja na progi proti ZDA.
Jadrolinija (proga Trst - Reka - Pirej): Pelješac je priplula 1. jan iz Pireja s 120 ton, vkrcala 90 ton in odplula 2. jan. na Reko. Lastovo je prispela 8. jan. iz Pireja s 197 ton, vkrcala 180 ton in odplula istega dne na Reko. Pelješac je priplula 15. jan iz Pireja z 212 ton in odplula istega dne s 137 ton. Lastovo je prispela 22. jan. iz Pireja s 93 ton in odplula 22. jan. na Reko z 92 ton blaga.
POVIŠANJE PREVOZNIN IZ JADRANSKIH PRISTANIŠČ V LEVANT-SKA. Iz tržaških pomorskih krogov poročajo, da bodo povišali tudi prevoznine iz jadranskih pristanišč v levant-ska. Povišanje bo veljalo od 1. februarja in bo verjetno enako, kot so ga določili za brodarine iz Tirenskega morja proti Levantu.
prevoz potnikov po železnici, ki bodo začele veljati 1. marca. V prevozu potnikov do 300 km bodo ostale cene nespremenjene, na daljših vožnjah pa bodo postopoma naraščale. Za brze- in ekspresne vlake, bo treba ne glede na razdaljo doplačati 300 oziroma 500 din. Zvišanje voznine na daljših vožnjah naj bi omggočilo večjo uporabo brzih in ekspresnih vlakov, zlasti če potujejo potniki;nad 300 km daleč. Vožnja z brzovlaki nad 170 km bo v drugem razredu,i4jgd 110 km pa v prvem razredu cenejša kakor doslej. Pri ekspresnih vlakih bo vožnja v drugem razredu cenejša na progi nad 210 km, za prvi razred pa nad 130 km. Otroci, ki imajo zdaj 50% popusta, bodo imeli v prihodnje na kolektivnih vožnjah 75%, na počitniških vožnjah pa 70% popusta. Znižana voznina ob nedeljah in državnih praznikih bo veljala odslej samo za vožnje do 600 km. Olajšave, ki jih uživajo delavci in uslužbenci državnih ustanov, kakor tudi člani družbenih organizacij ter dijaki, bo moč dobiti z mnogo manjšimi formalnostmi kakor doslej.
Voznina v potniških vlakih na progah nad 300 km je bila zvišana zato, ker se je s potniškimi vlaki na takih progah vozilo razmeroma malo potnikov. Do 300 km daleč se vozi s potniškimi vlaki 90% potnikov, nad 300 km pa komaj 10%.
PRIJAVA NEPOSREDNEGA DAVKA (VANONI)
Obveščamo vse člane, da lahko takoj izročijo prijavne obrazce tajništvu ali pa tudi našemu obiskovalcu s pripombami glede višine prijave za letošnje leto.
	S. A. T.	
AVTOBUSNA PROGA TRST — LJUBLJANA		
Obratuje ob torkih, četrtkih in nedeljah		
Odhod		Prihod
7.30	TRST	19.20
8.35	SEŽANA	18.15
8.50	SENOŽEČE	18.00
9.25	POSTOJNA	17.25
10.30	LJUBLJANA	16.20
Prevažajo se samo potniki, ki potujejo preko meje. Dnevna proga od 1. ma-		
ja do 30.	septembra 1957. Nadaljevanje	
do Bleda bra.	od 16. junija do 15.	septem-
		
»AUTOVIE CARSICHE« — TRST AVTOBUSNA PROGA TRST — HERPEUE KOZINA
7.00	odhod TRST prihod 10.45 8.15 prih. HERPEUE KOZINA odh. 9.00 Vozi vsako sredo in soboto.
NOVI BRZOVLAKI
Po spremembi železniških tarif se bo seveda spremenil tudi vozni red. Po novem voznem redu, ki bo začel veljati konec maja ali v začetku junija, bodo vozili namesto potniških brzovlaki na progah Zagreb - Osijek, Zagreb - Banja Luka - Sarajevo, Zagreb - Bihač - Split, Zagreb - Gospič - Split, Zagreb - Divača - Pulj in Ljubljana - Reka preko Pivke (od 2. junija do 29. septembra). Vozili pa ne bodo direktni potniški vlaki Beograd - Zagreb (dva para), Beograd - Niš - Skoplje (en par), Beograd-Kraljevo - Skoplje (dva para). Ti vlaki bodo vozili v prihodnje samo kot sektorski tako, da bodo morali potniki, ki se bodo hoteli voziti s potniškimi vlaki na daljši progi, večkrat prestopiti.
NOVE UGODNOSTI ZA POTNIKE
Ce je hotel potnik doslej vožnjo prekiniti, je moral dati vozni listek potrditi. Zdaj to ni več potrebno, marveč velja vozni listek do dneva, označenega na njem. Da bi se ognili gneči pred železniškimi blagajnami, lahko potnik kupi vozni listek 7 dni prej. Ce se potnik ne odpelje ali če prekine vožnjo na eni izmed vmesnih postaj, lahko vrne listek na odhodni ali končni postaji brez posebnih formalnosti. Ce so vsa mesta v prvem razredu zasedena, lahko potnik na odhodni, končni ali vmcsnr-postaji zahteva razliko voznine med prvim in drugim razredom proti sprevodnikovemu potrdilu na voznem listku. Tarife v blagovnem prometu pa ostanejo nespremenjene.
»GOSPODARSTVO"
izhaja vsak drugi petek. — UREDNIŠTVO iji UPRAVA: Trst, Ulica Gepipa 9_ tel. 38-933. — CENA: posamezna številka lir SO, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: le! na 703 lir, polletoa 400 lir. Pošt. ček. račun »Gospoda-stvot št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 420 din, polletna 250 din; za ostalo inozemstvo 2 dolarjia letno. Naroča se -pri AD.I.T., DRŽ. ZiALOZBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek. rač. pri Komunalni banki št. 60 KB-l-Ž 375 — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 lir.
Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« v Trstu
UVOZNO IN IZVOZNO PODJETJE
„G0SP0DARSTU0"lll957L|
\
Od Vas, bralcev, bo odvisno, kakšen bo naš list v letu 1957! NI res, odgovarjate Vi, list urejujejo vendar uredniki, ne bralci. Mi pa pravimo: Ured niki ne morejo delati čudežev. Za Ust je treba denarja, za gospodarski list še več kakor za druge. Zato ne odlašajte s poravnavo naročnine, ko prejmete od naše uprave položnico. Listi navadno pobirajo naročnino vnaprej, naša upra va se zadovolji s plačilom naročnine za prejšnje leto, to je za leto 1956. Stvari z c boste tudi koristili, ako nam pošljete naslove svojih znancev, o katerih ml- ^ slhe, da bi jih naš list utegnil zanl-f,!x mati. Ml jim bodo nato pošiljali lisi sks nekaj mesecev brezplačno na ogled, da ^r< se bodo lahko odločUi.	£
V preteklem letu je »Gospodarstvo«Za močno razširilo krog svojih sodelavcev zlasti Iz tujine. Objavili smo vrsto Iz-Za virnih prispevkov iz Francije, Holand ^ ske in švedske. Hkrati smo si prlza- kr devali, da bi zbolJšaU obveščevalno slu! Vci bo iz Italije in Jugoslavije. UvedU smo tudi rubriko (v vsaki drugi številki) \ za naše čebelarje, ki jo urejuje prizna-mc ni strokovnjak. Mnogo bralcev je opa- ki žilo te izpopolnitve in nam izrazilo svo Va] je priznanje. Z njihove strani pa želi- žai mo še več: Povejo naj nam, kakšne so šai še njihove želje; kaj bi jih še zanima- no lo; kateremu področju naj bi list po- za svetil več pozornosti, kateremu manj- ne Vsak nasvet nam bo dobrodošel. Sku- cei šali ga bomo upoštevati, kolikor nam jer bodo seveda dopuščala finančna sred- pr; stva. V tem pogledu se s preteklim le- se tom ne moremo pohvaliti; saj so do li hodki od oglasov nazadovali zaradi o znj stre in včasih tudi nelojalne konku- ^ renče drugih listov. Pri Izbiri Usta za , reklamo	naj odloča	gospodarski	uči-
nek oglasov; gospodarska podjetja bi morala dati gospodarskemu listu pred- |. nost pred drugimi.	„c
Bralce	in oglaševalce	prosimo,	naj	pa
nam oproste, da smo se tako nepo- 3/ sredno obrnili nanje. Naša želja je, da st< bi se med njimi in Ustom ustvarilo o- tis zračje vzajemnega zaupanja in solidar- tti-nostl, ki bo najtrdnejše poroštvo za vs razvoj našega Usta.	iit
___.	ta
l)e
kli
NAROČNINA ZA »GOSPODARSTVO« Italija letno: 700 lir; polletno 400 lir; 5 Jugoslavija letno: 420 din; polletno 250 * din; plača se pri A.D.I.T. (Državna založba Slovenije), Ljubljana Stritarjeva 3/1 ali na tek. rač. pri Komunalni ban- ga ki št.. 60 KB l-Ž-375.	Ut
Ostala tujina letno: 2 dolarja; narod
Fe
nike
v tujini opozarjamo, da je danes s(; mogoče v raznih oblikah (po medna- irr rodili nakaznici, čeku ali pismu) naka- 24 zati naročnino iz tujine.
illllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllll
HOTEL »ZLATOROG« vabi prijatelje BOHINJA v zimskih mesecih na obisk. Cena polnemu penzionu od 600 do 850 din. — Izposojamo smuči in sanke. — Ugodna avtobusna zveza preko Ljubljane.
Zimski šport In prijeten oddih Vam nudi HOTEL »ERIKA« v KRANJSKI GORI. Cena polnemu penzionu je od 700 do 900 din. — Izposojamo kompletne smuči proti odškodnini 50 din dnevno. — Dobre zveze z avtobusom Trst-Ljubljana - Kranjska gora. — NA SVIDENJE V »ERIKI«!
........mini...............................................
A* Dtoiuuuio.
TRIESTE
U&tanouljma leta 1912
, IMPORT-EXPORT
0o°
2aloga Slaga za ienike
in moihe oblah«
in podloge
o°o
TRST
RIVA TRE NOVEMBRE 9 TEL. a«-SS3
TBLBBRAM It D ON A G Gl O
CHIESAGRBCI
TRIESTE
K<
je
izi
bo
Pl:
nj-
SVi
tj£
že]
ke
kjj
ai:
he
dr
tea
nf
VISTA
TRST, Ul. Carducci 15, tel. 29-656
Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala.
SQ]
Ce
ga
mi
je
hi,
bil
ko
ja
pr:
AGROinra
BUJE, TELEFON 36-76
Izvaža in uvaža vse blago, predvideno po tržaško - jugoslovanskem sporazuma
Predstavništva
Beograd - Ul. Internacionalne brigade 19, tel 41-642
Zagreb - Torbarova ulica 14, telefon 36-590
Trst - Ulica S. Lazzaro 3, telefon 24-964
2
St!
da
rei
dli
če:
se
čh
tei
bil
za
je
ste
za
ki
ko
kti
ha
ve
us
he
ši
je
zii
tis
tal
so:
ža
tri
ob
kn
no
od
še:
lOj
m-
va
že
ga
Mi
vb
sti
In
bt
E Ž, TRST
OtICA fABIO PILZI 4T. t«/I. ■ T E L K f* O N ST. r I . « I
SPOTARSKEGA ZDR1 J7FN.IA
Plačevanje trošarin
na meso
.nov'v, prejšnji številki' smo objavili vi ra. Mno trošarinskega davka na razne al-za koholne pijače, danes pa nadaljujemo ari 2 objavo višine trošarinskega davka na ete ^eso. Davek se izterjuje za vsako jii Slavo živine, razen če obvezanec za ni' Prosi obdavčenje in plačilo trošarin-[ist jakega davka na živo vago. da Grašiči za posebno rabo:
a) od teže 30 kg za vsako glavo 6%, /o* 2a Povprečni znesek 13,000 lir se plača ;ev '80 Ur; b) preko teže 30 kg in do 90 kg iZ' * 2a Vsako glavo splošen odstotek 6°/o, za rid Povprečni znesek 30.000 lir se plača 1000 za »r; c) preko teže 90 kg za vsako gla ui' v°6%, za povprečni znesek 60.000 lir mo se plača 3.600 lir.
kii V primeru, da zakoljejo živino za do na' ‘načo uporabo neposredni živinorejci, P3 * * * * * * 10' ki so obenem tudi najemniški obdelo vo valci zemlje, bo odstotek trošarine zni-e* ’ 2an na 50% ne glede ali se plačuje tro-s° carina le na 1 prašiča za vsako druii-na- no na leto. Enako znižanje pritiče tudi po- za enega prašiča .zaklanega-skupno od nj' ne Več kot dveh neposrednih živinorej-ku- cev in sta poljedelska delavca na-an' jetrinika. Za vsak del mesa zaklanega ed’ Prašiča, za katerega velja znižanje, ki le- se ga pro(ja a]i ocida pod kakršnim ko-“‘r‘i naslovom, se plača trošarina brez v Nižanja za ^dotično količino.
^ iivtna na živo težo: iči- ,.?)• tel|ta, junčki in juničke neodstav-bl ‘jene do 180 kg, za plemensko živino za et|. klanje kot so Simmenthal,. Chianina, ‘tct- do 230 kg teže za-vsak stot (q) celotni odstotek s poviškom je 6 lir, za 18'‘ P°vprečno: vrednost lir 57.000 se plača Pf 8.456 lir; b) za odrasla teleta,.za vsak stot po 6% za povprečni znesek lir 54 p tisoč se plača 3.240 lir; c) za vse ju ^ hice ali voliče do 6. meseca starosti za za Vsak stot po 6%, za povprečni znesek “r 52.000 se plača 3.168 lir; d) za od-rasle vole po 6%, za..povprečni znesek
51.600 lir, se plača 3.096 lir; e) krave stare več kot 6 mesecev, za vsak stot po 6%, za povprečni znesek 48:000 lir, se plača 2.880 lir; f) biki za vsak stot po 6%, za povprečni znesek lir 48.000, se plača kakor pod prejšnjo točko; g) prašiči: za vsak stot po 6%, za povprečni znesek 49.600 lir, se plača 2.976 lir; h) jagnjeta, kozliče za vsak stot po 6% za povprečni znesek 42.000 lir, se plača 3.520 lir; i) ovce, koze, ovne po 6%, za povprečni znesek lir 30.000, se plača lir 1800; I) konji, za vsak stot po 6%, za povprečni znesek 31.200 lir, se plača lir 1872.
Gornji zneski se nanašajo za vso, tudi zaklano živino, pripeljano iz drugih občin ali iz inozemstva, a le pod pogojem, da ni bilo odstranjeno niti dro bo v je.	,
Zaklano sveže meso živine, ki je bila
zaklana v občini:
a) telečje meso, za vsak stot po 6%, za povprečni znesek 96.000 lir, se plača 5.760 lir; b) junic in bikcev (do 6 mesecev) po 6% za vsak stot, za povprečni znesek 90.000 lir, se plača 5.400 lir; c) goveje (volov) po 6% za stot, za povprečni znesek lir 86.000 lir, se plača 5.160 lir; e) kravje meso po 6% za vsak stot, za povprečni znesek 80.000 lir, se plača 4.800 lir; f) meso od bika po 6% za vsak stot in za povprečni znesek kakor za kravje meso; g) prašičevina po 6% za vsak stot, za povprečni znesek 62.000 lir, se plača 3.720 lir; b). jagnjeta, kozliče po 6% za vsak stot, za povprečni znesek 70.000 lir, se plača 4.200 lir; i) ovce, koze, ovne po 6% ter za povprečni znesek 50.000 lir, se plača
3.000	lir; 1) konjsko meso po 6% za vsak stot, za povprečni znesek 52.000 lir, se plača 3.120 lir.
Sveže meso, pripeljano iz drugih občin ali inozemstva:
Za to meso se uporablja trošarinski davek na neodrto živino, na čisto težo brez kože. Za navadno kuhano meso velja isti znesek kakor za sveže meso; za konzervirano meso v škatlah je do-
ločena trošarina 50% na kosmato težo. Za vse vrste svežega mesa so določeni isti zneski 6%, toda z različnimi po-vprečniki zneski in tozadevnimi troša-rinskimi zneski.
Nižjevrstno meso:
Med nižjevrstno meso spada: a) meso zaklane ali poginule živine zaradi nezgod ali bolezni, ki pa je pripoznano kot primerno za prehrano; b) tisto meso, ki ga iz zdravstvenih razlogov določi med nižjevrstno meso živinozdrav niški urad; za nižjevrstno meso je imeti še: glavo, jezik, jetra, srce, vamp, noge in vse drobovje in druge notranje dele razen možganov. Možgani so podvrženi enakim trošarinskim plačilom kakor drugo sveže meso. Oproščeno trošarine je drobovje in kosti, namenjene industriji.
Tudi za nižjevrstno meso je določen odstotek 6% za stot, toda celoten znesek je največ do 2.880 lir od glave za teleta, 2.700 lir za odrasla teleta, 2.640 lir za goveje meso, 2.400 lir za kravje, 1.860 lir za prašiča, po 2.100 lir za jagnjeta, kozliče, 1.500 lir za vsako ovco, kozo, ovna, za konja pa 1.560 lir.
Za suho meso je določen tudi znesek 6% za vsak stot, toda za povprečni znesek do vrednosti 100.000 lir odgovarja trošarina 6.000 lir.
Za razne vrste slanine je določen znesek 3% za vsak stot, za vrednost 40.000 lir, se plača 1.200 lir davka.
Kocke za juho in drugi mesnati pripomočki za juho:
a) če vsebujejo meso ali živalsko mast v večji meri do 50% za vsak stot, je določena višina 6%, za povprečni znesek v vrednosti 200.000 lir, se plača
12.000	lir davka; b) če vsebujejo meso ali živalsko mast pod 50%, je isti znesek za stot, toda za povprečni znesek v vrednosti 40.000 lir, se plača 9.000 lir.
Opozarjamo, da bomo nadaljevali z objavo še ostalih trošarin za drugo blago ter obveščamo, da ima Tajništvo združenja celoten seznam trošarinskih tarif, ki si ga člani lahko ogledajo.
O«
ir;
250
Nič NOVEGA NA GORIŠKEM ŽUPANSTVU. Na prvi seji novega goriške aJ1 8a občinskega sveta je bil zopet izvo-Jich za župana krščanski demokrat dr. oč- Perruccio Bemardis, ki je županoval nes 2adlDa štiri leta. Zanj so glasovali pristaši krščanske demokratske stranke, ki na' >ma v občinskem svetu od štiridesetih ka- 24 mest, nadalje štirje pristaši Italijanskega socialnega gibanja (neofaši-stov) in en monarhist. Dr. Bernardis je J' svojih govorih naglasil potrebo po po-^tvovalnem delu in ljubezni do svetega mesta Gorice (»bella, santa, mutila-ta e italianissima Gorizia«). Dodal je ‘udi, da morajo Goričani paziti, da jih dfugi ne prehitijo glede vprašanja avtonomije. V občinskem svetu so tudi “tirje Slovenci.
PROSTA VOŽNJA Z MOTORNIM Kolesom. Vladni generalni komisar i® s odlokom št. 29 odpravil šofersko tzkaznico za motorna kolesa. Vozači Mo zadovoljni, ker jim ne bo treba Plačati vsako leto pristojbine na ome-Utieno izkaznico. Ukrep pa ima tudi svojo senčno stran: odslej bo smel di-^ati z motorjem vsakdo, ne da bi prej s®! k zdravniškemu pregledu. Statisti-b® sicer kažejo, da je število nesreč, •dl jih zakrivijo vozači, ki slabo vidijo a‘i Slišijo, želo omejeno. Veliko več Pcsreč ss zgodi zaradi slabih živcev in napak, ki niso vidne in na ka-teit® more opozoriti le izkušen zdravnik.
PROTI VIŠANJU OEN. V ponede-9®k zjutraj je bila v Trstu splošna stavka, ki je trajala od 8.30 do 10. ure. Stavko so proglasile sindikalne orga-^btaoije v protest zaradi nenehnega riaraščanja življenjskih stroškov.
Pazite NA MLADINO! Preteklo soboto je bila v (prostorih sodne pala-Ce slavnostna otvoritev novega sodne-‘lu leta. Ob prisotnosti pravosodnega Udnistra in mnogih drugih osebnosti 1® govoril državni tožilec dr. Valeria-bi. kil je med drugim ugotovil, da je “Ho v preteklem letu manj procesov ‘Fct v letu 1955, zaskrbljenost pa vzbu-‘a očiten porast kriminalnih dejanj bri mladoletnikih.
V	INDUSTRIALIZACIJI NI REŠITVE. Podjetje CITECI v žaveljskem
industrijskem pristanišču je napovedalo stečaj. V času polne zaposlitve je štelo do 60 delavcev in urlužbencev. Podjetje, ki se je bavilo z izdelovanjem lesene embalaž >, je že dalj časa ka-za'o znake propadanja. Tudi podjetje »Dilfi« je odpustilo več delavcev.
NOVA LADJA. V ponedeljek so v ladjedelnici F,liszegy v Miljah postavili gredelj novi 5500-tonski ladji, ki jo bodo gradili za »Soeietš Triesritna dl Navigaaions«. Končana bo najbrž konec leta.
TRŽAŠKI PROMET. Skozi tržaška Javna skladišča je šlo lansko- leto 2.665.124 ton blaga (lela 1955 2.569.181 ton). Povečal se je promet z Avstrijo, Nemčijo, Jugoslavijo in Švico, zmanjšal pa se je z Madžarsko itn Češkoslovaško.
DEVINSKO-NABREŽINSKA OBČINA je bila dokončno sodno podrejena okrožnemu sodišču v Gorici, ker je zanjo prva instanca okrajno sodišče Tržiča, ki je podrejeno okrožnemu sodišču v Geriči. Prizivno sodišče za Gorico, Videm in Pordenone je zdaj zopet v Trstu.
ISTRANI BODO LAHKO ŠE PRODAJALI. Sporazumno med Rimom in Beogradom je bil rok za prenos izkupička od prodaje nepremičnin v bivši coni B v Italijo vnovič podaljšan ir sicer od 5. januarja do 5. aprila 1957
SLOVENSKO
NARODNO GLEDALIŠČE — TRST
‘ Vroča liri,,
V	soboto, 26. januarja 1957, ob 20.30
pri Sv. Ivanu
V	nedeljo, 27. januarja 1957, ob 16.30
na Opčinah
V	torek, 29. januarja 1957, ob 20.30
v Skednju
Pri vseh predstavah veljajo kuponi.
Vse dvorane zakurjene.
OTROKOM ZDRAVO ČTIVO!
Prav gotovo je ena prvih dolžnosti star šev, da skrbe za svoje otroke. V čem se odraža ta skrb? Predvsem, da za otroke skrbe gmotno, to se pravi da jih primerno hranijo, oblačijo in še drugače skrbe za njih telesni razvoj. Poleg tega pa je zelo važna tudi vzgoja otroka. Ta dolžnost pa je od prve mnogo težja in delikatnejša. O vzgoji otrok je bilo in še bo napisanih mnogo, mnogo knjig in najrazličnejši pedagogi vseh časov in vseh kulturnih narodov so se bavili z vzgojevalnimi problemi.
Gotovo je, da vpliva poleg raznih vzgojnih sredstev na otrokovo dušo tu dl čtivo, ki ga otroku dajemo, oziroma do katerega lahko otrok pride tudi sam. Kakšno pa naj bo čtivo, ki ga nudimo otroku? Predvsem mora biti primemo njegovi razvojni stopnji? Otroku, staremu 6-7 let, bomo vsekakor dajali njegovi starosti primerno čtivo, dečkom drugačno kakor deklicam. Vsebina čtiva mora biti taka, da otrokovo dušo plemeniti, da ga uči in bogati njegovo duševno obzorje, pa tudi taka, da do neke mere vzbuja fantazijo.
Na vsak način je dolžnost staršev, da preprečijo branje čtiva, ki vzbujajo v otrokovi duši čustva, ki dražijo njegovo domišljijo, kar ima lahko zle posledice. Prav gotovo spadajo med tako čtivo razni »giomalini«, »fumetti« in slični »mladinski« listi take baže. Z vso odločnostjo morajo starši skupno s šolo napovedati takemu čtivu neizprosen boj.
»Giornaline« in »fumete« je seveda treba nadomestiti z boijišm čtivom. Tega ne primanjkuje. V slovenskih knjigarnah so otrokom na razpolago dela priznanih domačih in tujih mladinskih pisateljev. Na razpolago imamo nadalje več mladinskih listov.
V Trstu izhaja že tretje leto mladinski list »GALEB«, ki je zelo primeren za osnovnošolsko mladino. Pred nekaj dnevi je izšla 3. številka tega lepega mladinskega lista, posvečena nekdanjemu tržaškemu mladinskemu listu »NOVI ROD«, ki je izhajal od leta 1921 do 1926. Kakor prejšnje, tako se tudi ta številka »Galeba« odlikuje po svoji bogati in pestri vsebini. Zato naj ne bo slovenske družine, kjer ne bi otroci prebirali tega mladinskega lista!
Zakaj se kmet pridružuje armadi brezposelnih
Pristojni organi naj gledajo na naše kmetijstvo s širšega vidika
Predstavništva tržaškega gospedar SiVa se zavzemajo za organski gospo-tlarski načrt za našo ozemlje, po kale-naj bi sc v določenem roku izve-ukrepi za oživijenje našega omrtvi-venega gospodrastva. Za takšen načrt zavzemajo tudi naše podeželske ob-j311®, a hkrati tudi zahtevajo ustanovi-f®v posebne komisije, v kateri naj bi “‘■e zastopane vse naše občine.
Upravičena, a hkrati tudi značilno zadeva! že dolgo se naši delovni kmet-sprašujejo zakaj se naša najbolj pri-s‘°jna gospodarska ustanova Zbornica 2a trgovino, industrijo in kmetijstvo, Predstavlja vse gospodarske veje, ta-r® otepa predstavništva slovenskega krrietsva. Ali je to res tako neuvaževa-na količina in nepomembna pridobitna Veia, da mora ponovno, a doslej brezuspešno, opozarjati nase? Nad 12.009 aektarov kmetijske površine (ne vštev-zemlje iz tržaške občine), ki nam da-letno vrednost nekaj milijard, se pre
2‘ra z neverjetno trmo. Gre za nekaj
hsoč rok, ki vlagajo v neizčrpen kapl-
tal (zemljo) svoje ročne in umske spo-
dobnosti in bi rade napredovale ter zvi-
SaIe narodni dohodek. Njih želje in po-
hebe se ne upoštevajo, kot da bi te ne
obstajale, oziroma kot da bi bilo naše kmetijstvo doseglo tako visoko razvoj-na stopnjo, da nima trenutno nobenega odprtega vprašanja.
Kaj je vzrok tem odnosom? Po na-sem mnenju je za to le en tehten raz-°S: zapostavljanje (diskriminacija). Ta •bore biti dvojnega izvora: omalovaže-kanje kmečkega stanu, ali pa stari in e zarjavel prezir slovenskega delovnega človeka, ki še vedno lebdi nad znat-ojm delom sredi našega mesta. Zgodo-klba že vsepovsod pometa to naclonali-stično šaro kot veliko oviro zbližanja n sodelovanja med socialnimi plastmi
10 narodi.
Gospodarstvo ima svoje tračnice, če jih upogibamo po stari liberalistični liniji, trčimo na konflikt z interesi delovnih ljudi, ki izziva težke družbene pretrese. Tako je s celotnim tržaškim gospodarskim organizmom, ki ga sestavlja tudi kmetijski sektor. Neorga-ničnost, nesmotrnost, nenačrtnost, politični magnetizem — to so glavne pomanjkljivosti našega gospodarstva.
Nekoč sta si bila v laseh Trst in Benetke in beneški »guastatori« so iz maščevanja uničevali tukajšnje gospodarstvo. Danes ima Trst še večje tekmece in drugačne »guastatore«, ki pa jim nc more tako zlepa do živega. Konkurenca, politični cilji, periferija ... mu jemljejo življenjske sokove. Trst je v vsem sestavni del državne skupnosti, le iz pravic, ki mu pritičejo in njegovega zgodovinskega razvoja, je izključen. Preveč ima platonskih, vse premalo stvarnih prijateljev. Najmanj pa jih ima naše kmetijstvo. Naša zemlja je namenjena razlaščanju in raznarodova nju. Kako plodonosna bi bila sredstva, vložena v njeno izboljšanje! Zemlja ne gre po zlu in sredstva vložena vanjo tudi ne. Kmetijstvo prestane vsako vihro in če ni donosno v enih, je v drugih pogojih. Kmetijstvo ne propade pa vsakem sunku, ker je temeljnega življenjskega pomena in je njegov obstoj naravno najbolj utemeljen. Vsak njegov napredek je človeštvu le v korist, pa naj bi bilo njegovih dobrin še tako v izobilju.
Danes ni več kmetijstvo na takšni razvojni stopnji, ko so v njem odločali trije činitelji: naklonjenost narave, pridne roke in izkustvo. Znanost ga je obogatila z raznimi pripomočki in metodami, s katerimi moremo zvišati produktivnost zemlje. To je danes načelo, to težnja naprednih dežel. Tudi Italija zaznamuje v tem lep korak naprej.
Kaj pa pri nas?
Žal smo tudi v tem izjema, ker sl nove metode le počasi in z veliko zamu do utirajo pot k nam. Naše kmetijstvo gre rakovo pot in delovne roke so pričele dopolnjevati armado brezposelnih, če bi bil naš kmečki človek takšen mojster in večkrat celo umetnik pri kmetovanju kot je v delavnici, v tvor-ntci in drugod in bi torej znal pridelovati kot zna izdelovati ter bi tudi kot zemljak užival socialne ugodnosti kot drugi poklici, bi ne obračal zemlji hrbta.
Naš človek bi takšen mojster tudi postal in si to tudi želi ne le kot stoodstotni ampak tudi kot petdeset- in manjodstotni zemljedelec.
Vse ostalo zavisi od pristojnih organov. To vprašanje pa je že starega datuma.
Hočemo pa ponovno opozoriti odgovorne organe, da razen tega čaka na rešitev še več drugih vprašanj načelnega značaja. To se bo vleklo vse dotlej, dokler se bodo reševale zadeve življenjskega pomena s staromodnim birokratizmom in njegovo katnpanjščino. Birokratizem ni dete napredka in ne more poznati in doumeti stvarnih potreb z zornega kota duha časa.
Holandec je že davno napovedal borbo — in to zelo uspešno — razdiralnim učinkom vodne sile, Danec peščenim sipinam. Naša sovražnika pa sta suša in veter, ki z vodo vred vršita na naših skromnih in nezaščitenih kulturnih tleh toliko bolj pogubno delo. S te perspektive naj bi proučili naše kmetijske razmere in se lotili smotrnih prijemov za preusmerjenje kmetijskega gospodarstva. Treba je postopno izločati zastarelo in to dopolnjevati s kulturami, ki so in bodo tudi v bodoče v naših prilikah upravičene.
To bi pomenilo pot v resničen napredek.
o-n
Obmejna trgovina bo poživila Iržašho gospodarstvo
Razgovor s predstavnikom Slovenskega gospodarskega zdrnženja
Zaradi izrednega pomena, ki ga gotovo ima italijansko-jugoslovanski sporazum o trgovinski izmenjavi med Tržaškim ozemljem in jugoslovanskim obmejnim področjem za tržaško gospodarstvo, smo se obrnili na glavnega tajnika Slovenskega gospodarskega združenja v Trstu s prošnjo, naj bi nam odgovoril na nekatera zadevna vprašanja in tako ustregel našim bralcem. G. M. Kocijančič se je rad odzval vabilu in nam v kratkem razgovoru razložil svoje poglede na to vprašanje.
1. Bralcem »Gospodarstva« je znano, da si je Slovensko gospodarstvo združenje nenehoma prizadevalo, da bi čim-prej prišlo do ratifikacije in končne u-veljavitve italijansko - jugoslovanskega sporazuma O izmenjavi med Tržaškim ozemijem in jugoslovanskim obmejnim področjem. Sporazum je bil te dni končno uveljavljen. Kakšne gospodarske koristi bo po Vašem mnenju imel Trst od tega sporazuma?
— Povsem naravno je bilo, da je naše združenje zastavilo ves svoj vpliv, da bi se omenjeni sporazum čimprej uveljavil, kakor si vselej prizadeva, da bi se podobna vprašanja rešila v korist tržaškega gospodarstva. Koristi, ki jih prinaša sporazum o obmejni trgovini tržaškemu gospodarstvu, so očitne. Saj postavlja tržaške trgovce in podjetnike v privilegiran položaj nasproti ostalim podjetjem v Italiji, vedno seveda v mejah kontingentov, ki jih izrecno določa; kontingenti blaga, ki je deležno carinske olajšave pri uvozu v Trst, so količinsko omejeni. Koristi, ki jih daje sporazum tržaškim podjetjem, bodo toliko večje, v kolikor bodo znali tudi industrijci in obrtniki Izkoristiti omenjene ugodnosti.
2) Kot glavni tajnik Slovenskega gospodarskega združenja ste član »tržaške delegacije« Italijansko - jugoslovanske zbornice v Milanu. V kakšni meri bo
»tržaška delegacija« lahko prispevala k pospeševanju trgovine med Trstom in jugoslovanskim zaledjem v smislu o-menjenega sporazuma?
— Bivša Zbornica za pospeševanje prometa med Trstom in Jugoslavijo se je spojila s tedanjo delegacijo Italijan-sko-jugoslovanske zbornice v Milanu z namenom, da bi želje tržaških gospodarskih krogov lahko prišle bolj do izraza. Delegacija naj bi bila organ, ki bi lahko bolje vskladil obstoječe možnosti trgovinske izmenjave med Trstom in njegovim ožjim zaledjem in dajal nove pobude za razvoj te naravne izmenjave ob meji. Brez dvoma ima ta organ v Trstu ob podpori Italijansko-jugoslovanske zbornice v Milanu zelo široko področje za svoje uveljavljanje, ker lahko računa tudi na pomoč po svojih stikih z analognimi komercialnimi organizacijami drugod. Prizadeti tržaški gospodarski krogi vsekakor pričakujejo od naše delegacije, da bo za-s aviia ves svoj vpliv v pogledu discipliniranja izdaje tozadevnih uvoznih licenc.
3. Kakšna vloga je bila dodeljena »tržaški delegaciji« v izmenjavi med Italijo in Jugoslavijo sploh? Ali delegacija utegne kaj storiti za zaščito tržaškega gospodarstva pred drugimi gospodarskimi središči na področju trgovinske izmenjave med Italijo in Jugoslavijo?
— Glede trgovinske izmenjave med Italijo in Jugoslavijo, katere poravnava se vrši z vplačili na klirinški splošni račun, ima »tržaška delegacija« možnost, da zaščiti tudi tržaške gospodarske kroge s predlogi in posredovanji po svoji matični organizaciji v Milanu, to je Italijansko-jugoslovanski trgovinski zbornici. Prepričan sem, da bo Tržaška trgovinska zbornica tudi v bodeče, kakor je to storila vedno doslej, pokazala svojo dobrohotnost nasproti tržaški delegaciji in jo podprla.
Ka) vsebuje tržaški sporazum
Po ratifikaciji v rimskem parlamentu je končno generalni vladni komisar v Trstu z ukazom št. 17, dne 15. januarja uveljavil sporazum o trgovinski izmenjavi med Tržaškim ozemljem in jugoslovanskim obmejnim področjem (Buj, Kopra, Sežane in Nove Gorice). Tako je bilo zaključeno dolgo odlašanje z uveljavitvijo sporazuma, ki je bil podpisan že 31. marca 1955 ob podpisu splošnega trgovinskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Sporazum predvideva izmenjavo v obeh smereh za skupno vrednost 4,2 milijarde lir, to je približno dvakrat večja vrednost, kakor jo je predvideval zadevni sporazum, ki je bil sklenjen med anglo-ame-riško upravo in Jugoslavijo.
Listi blaga, ki je določeno za izmenjavo med Trstom in obmejnim področjem, smo priobčili že v številki od 1. januarja v »Vestniku Slovenskega gospodarskega združenja«, vendar ju priobčujemo zaradi pregleda še enkrat ter dostavljamo še spisek blaga z zadevnimi kontingenti, katerih uvoz na Tržaško oziroma izvoz s Tržaškega v Jugoslavijo, je popolnoma oproščen carine. Lista »A« vsebuje spisek blaga, ki ga je mogoče uvoziti na Tržaško, lista »B« pa spisek blaga, ki ga lahko
izvozimo s Tržaškega v jugoslovanska obmejna področja.
Kdor hoče izkoristiti določene kontingente za izvoz oziroma uvoz, ki so našteti v listah »A« in »B«, naj predloži zadevno prošnjo uradu generalnega komisariata v Trstu, in sicer odseku za zunanjo trgovino, ki bo izdal zaprošeno dovoljenje. Prošnja naj bo sestavljena v smislu splošnih obstoječih določb in naslovljena na komisariat.
Kakor rečeno, je sporazum pričel veljati 15. januarja 1957 ter velja eno leto. Veljavnost sporazuma se bo tiho podaljševala od leta do leta, ako ena izmed prizadetih vlad ne odpove sporazuma 3 mesece pred potekom istega. Poravnava kupčij v smislu tega sporazuma se bo ivzršila na podlagi postopka, ki ga predvideva splošni plačilni sporazum med Italijo in Jugoslavijo, in sicer z vplačilom na avtonomni račun v italijanskih lirah( ki ne prinaša obresti), odprt pri podružnici zavoda Banca dTtalia na ime Jugoslovanska izvozna in kreditna banka v Beogradu. Važna je določba, da se blago, ki bo uvoženo brez plačila carine, ne sme izvažati s Tržaškega ozemlja ter da bi se takšno početje, imelo za tihotapstvo. Z druge strani je pošiljanje drugega blaga — razen monopolnega blaga, žita, moke,
kiuha in testenin — na področje Italijanske republike ali s tega področja dovoljeno.
LISTA »A«
Vsebuje spisek blaga, ki ga bo mogoče uvoziti na Tržaško z omenjenih jugoslovanskih področij; številke pri po sam-eznem biagu označujejo kontingent v milijonih lir.
Sveže gobe, jagode in borovnice 7 milijonov lir, suhe gobe 5, kislo zelje 10, sveže sadje 30, sveža povrtnina 120, suhe češplje, češnje in orehi 50, češnjev sok 10, sveže mleko 70, mlečni proizvodi 20, jajca 30, pivo 10, vino za potrošnjo 250, vino za kis in tropine 50, tipična vina (v steklenicah) 10, žganje in tipični likerji 6, etilalkohol 50, med 3, goveje meso 20, mesni proizvodi 10, konji za delo in klanje 30, govedo za klanje 2.000 glav, prašiči, meso svinjsko in ovčje 40, perutnina 10, čreva soljena 5, krma za živino, slama (grahorica) 20, ajda 5, sveže morske ribe 60, raki in sladkovodne ribe 2, konzervirane in slane ribe 100, les rezan in tesan 100, hrastovi in bukovi odpadki (do 1 m) 50, lesni proizvodi, značilni za cono 10, les za kurjavo 100, kompensat (šperplošče) 5, lesni okrajci (žamanje) 5, koli za .trte 3, furnir 4, oglje 40, hrastovi sodi 5, cementni proizvodi in azbest 5, refra-tarna opeka, polna opeka, krovci in druga opeka 120, specialni marmor 7, livarski pesek 5, surove kože 20, strojene ali krznene kože 25, kožni proizvodi 5, zdravilna zelišča 30, stekleni odpadki 5, semensko olje razen iz poljskih pridelkov 5, volna surova (prana in neprana) 15, paprika 2, sol 20, razno 300.
LISTA »B«
Riž 50, sadje, testenine in druge živilske potrebščine 175, pivo 10, semena, mlada drevesca in mladike 15, maščobe, olja živalskega in rastlinskega izvora 50, esenčna olja 15, kemijski proizvodi 30, lekamarski proizvodi 50, o-blačilni proizvodi 15, barve in laki 15, bituminozni proizvodi 15, žveplo 20, papir in njegovi proizvodi (razen časopisnega) 15, predivo, tkanine in konfekcije 120, predivo, vrvi, vreče, konoplja in juta 30, valjani proizvodi 50, pisalni stroji in rezervni deli 25, razni stroji ,pribor in rezervni deli 240, transportna sredstva, pribor in rezervni deli 225, Dieslovi motorji in ladijska oprema 300, instrumenti in precizni aparati, optični in drugi instrumenti in aparati 15, glasbila, njihovi deli in plošče 5, razni električni in telefonski material 65, radiotelevizijski material 25, material in oprema za ribolov 40, gume za motorna vozila, dvokolesa 40, gumijasti proizvodi 10, ure in budilke 5, specialna ladijska oprema 50, hišna oprema in posoda 10, keramični in stekleni proizvodi 5, bencin 75, mazilno olje 50, plutovina in njeni proizvodi 15, razne sluge in popravila 120, razno 100.
BLAGO — OPROŠČENO CARINE
V členu 3. je našteto blago (z označbo kontingenta), -ki je popolnoma opjošiiemo carine pri uvozu na Tržaško ozemlje, oziroma pri »vozu s Tržaškega ozemlja na jugoslovansko področje.
Na Tržaško ozemlje se lahko uvozi brez carine (število ob blagu pomeni kontingent v milijonih Ur); goveja živina 190, sveže meso 10, morske ribe 50, sveže mleko 30, sveža povrtnina 30,
kislo zelje 10, sveže sadje 16, navadno vino 180, jajca 15, krma 20.
Jugcsovanske carinarnice bodo dovolila uvoz brez carine naslednjega blaga: semena, živih rastlin In delov, kemičnih proizvodov, smol, prediva, tkanim in konfekciji,, vrvi in jotmih vreč ter jute, raznih strojev, sestavnih delov in nadomestnih delov, vozil in pritiklin ter nadomestnih delov, Dieslovlh motorjev in ladijskih pritiklin, pos .bme ladijske opreme, bencina, mazalnih olj, preciznih aparatov, optičnih in drugih naprav, plute in izdelkov.
ZAČASNI UVOZ ZARADI POPRAVILA
Cl. 4. pooblašča tržaško carinarnico, da dovoi začasni uvoz brez plačila naslednjih predmetov, ako gre za popravilo: stroj,.v, instalacij, ta Jugoslovanskih prevoznih sredstev; nadalje jugoslovanskih surovin in polizdelkov, M bodo uvoženi na Tržaško ozemlje zaradi predelave, v kolikor to dopuščajo splošne določbe za začasni uvoz v Italijo.
ryVvvVYVYVVVmV^VmVVVmVVVVVYVVVYVVVVVVVVr^
Umetnost in kritika
Po naključju razstavljajo v Trstu kar trije slovenski tržaški slikarji hkrati, a ne skupno, temveč vsak v drugi galeriji: Pavel Klcdič v galeriji »Trie-ste«, Lojze Spacal v občinski galeriji in Bogdan Grom v »Rossoni«. Hud mraz je prve dni oviral obisk, vendar je pozneje, ko se je vr me zboljšalo tržaško občinstvo številno obiskovalo vse tri priredbe.
Kritika v časopisju in radiu, slovenska in italijanska je bl’a glede del. vseh tr h slikarjev ze'o laskava, končno niso to novinci. Klodič je znan med tržaško javnostjo po svojih motivih iz življenja na morju, ki so Tržačanom zelo pri srcu, a ki jih danes gotovo nihče v Trstu ne ume tako podati kakor on. Umetnik je razprodal vsa svoja razstavljena dela. Klodič ni poklicni slikar, pač pa je poveljnik tržaškega lušk iga glavarstva v pokoju.
Ostala dva tržaška slovenska slikarja sta se posvetila izključno umetnosti, saj je Grom že predlanskim opustil poučevanje v šoli, da bi se lahko povsem posvetil slikarstvu. Prav ta razstava je pokazala že s številom njegovih del kakor tudi s kakovostjo umetnin, da je bil ta njegov sklep važen, korak za njegov napredek. Na razstavi je prodal razmeroma mnogo del. Oba poklicna s'ikarjia slikata prvenstveno domače motive iz tržaške okolice in s tržaške obale. Grom si je za svoja olja prisvojil znano tehniko »batik«, ki ga je še bolj približalo občinstvu. Spacal se je zop t pokazal kot velik mojster v grafiki; razstavlja tudi več olj. Tržaška občina je kupila za muzej »Re-voltela« njegovo sliko »Sneg na Krasu«. Umeiniik se pripravlja na osebno razstavo v Parizu, a pozneje se namerava predstaviti tudi zahodnammškj javnojti. Tudi Grom misli razstavljati svoja dela v Zahodni Nemčiji.
Se -skromen nasvet našim kritikom; Skoda, da niti eden izmed njih ne poskuša, da bi vplival na razvoj umetnikov, temveč nastopajo vsi kot prosti ragistratorji njihovih doseženih uspehov ter se omejujejo na pohvalo. Tc nikakor ni v korist umetnikov ki jim . včasih pride prav vodilna beseda.
—•'Ib. —
MILANO
Slavi petdesetletnico ustanovitve tovarne
PRED DOBRIMI 50. LETI, 1906. LETA JE POSTAVIL FRANCOSKI AVTOMOBILSKI PIONIR ALEKANDRE DARRACO V PORTELLU BLIZU MILANA MALO AVTOMOBILSKO DELAVNICO, V KATERI JE SESTAVLJAL AVTOMOBILE IZ DELOV, KI JIH JE IZDELOVAL V PARIZU. NA ISTEM MESTU — VENDAR DANES V MESTNEM PODROČJU MILANA —STOJI VELIKA AVTOMOBILSKA TOVARNA „aLM ROMEO", V KATERI JE ZAPOSLENIH 6000 DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV. — TA FRANCOSKI PODJETNIK NI IMEL SREČE; BORITI SE JE MORAL VEDNO Z VEČJIMI TEŽAVAMI. IN TAKO JE ŽE LETA 1909 PREVZELA NJEGOVO DELAVNICO DRUŽBA »ANONIMA LOMBARDA FABBRICA AUTOMOBILI«, KATERE OKRAJŠANO IME JE BILO A.L.F.A. TODA TUDI TEJ DRUŽBI NI DOLGO ČASA PRIPADALA NEKDANJA DARRACOOVA DELAVNICA. LETA 1911 JE NAMREČ PREŠLA V ROKE DRUŽBE »ANONIMA ING. NICOLA ROMEO«. IMENOVANA DRUŽBA JE BILA 1918. LETA REORGANIZIRANA; NADELA SI JE NOVO IME „ALFA ROMEO" — TOVARNA ..ALFA ROMEO" IZDELUJE DIRKALNE, OSEBNE IN TOVORNE AVTOMOBILE. NE DA BI SE SPUŠČALI V OPISOVANJE POSAMEZNIH VRST AVTOMOBI LOV TEGA PODJETJA NAJ OMENIMO, DA JE PRIČELA SERIJA DIRKALNIH VOZIL S TIPOM »P 1«. TEMU JE KMALU SLEDIL IZBOUSANI DIRKALNI AVTOMOBIL »P 2«, S KATERIM SO ZASLOVELI ANTONIO ASCARI, CAMPARI, MINOIA IN VVAGNER SIEGE. Z ISTIM VOZILOM JE PRIBORIL TOVARNI ALFA ROMEO
BRILLI PERI PRVO SVETOVNO PRVENSTVO. MED 1928. IN 1935. LETOM SO OSVOJILI Z VOZILOM »P 3« VRSTO ZMAG SLAVNI DIRKAČI CAMPARI, FAGIOLI, FERRARI, CARACCIOLO, CHI-RON, VARZI IN NUVOLARI.
DANES TOVARNA „ALFA ROMEO" IZDELUJE V SERIJAH OSEBNE AVTOMOBILE TIPA »1900-SUPER« IN TIPA »GIULIETTA« V RAZNIH VARIANTAH, POLTOVORNO VOZILO »ROMEO« NOSILNOSTI 1 TONE V RAZNIH IZVEDBAH, IN SICER MALI AVTOBUS, AMBULANTE, ITD., KAMIONE, TEŽKEGA IN SREDNJEGA TIPA TER VSAKOVRSTNA SPECIALNA IN INDUSTRIJSKA VOZILA, NADALJE LADIJSKE MOTORJE, DIESLOVE AGREGATE, ALUMINIJSKE LEGURE ITD. — DANES SE JE „ALFA ROMEO" S SVOJO OBŠIRNO PROIZVODNJO NAJBOLJŠE SVETOVNE KVALITETE UVELJAVILA NA SVETOVNEM TRŽIŠČU, POSEPNO V OBEH AMERIKAH. V BRAZILIJI JE USTANOVILA POSESTRIMO »INDUSTRIAS DE MOTC RES«, KATERA IZDELUJE V KOOPERACIJI Z MATIČNO TOVARNO PRIBLIŽNO 10.000 TEŽKIH VOZIL LETNO. — TUDI Z JUGOSLAVIJO JE TOVARNA ..ALFA ROMEO" SKLENILA SPORAZUM ZA TEHNIČNO SODELOVANJE, IN SICER S TOVARNO „G0šA", IZ SMEDEREVSKE PALANKE, ZA IZDELAVO AVTOBUSOV ZA MESTNI PROMET, ZA TURIZEM IN ZA SPECIALNA TEŽKA VOZILA.
SODELOVANJE JE POKAZALO ZADOVOUIVE USPEHE: IZDELUJEJO SE MODERNI AVTOBUSI ZA MESTNI PROMET, KI SO BILI ŽE DOBAVLJENI MESTOM BEOGRAD, SPLIT, ZAGREB, RPKA. SARAJEVO IN SKOPLJE.
V TF.M KRATKEM ČASU TEHNIČNEGA SODELOVANJA MED ..ALFA ROMEO" IN „GOiO“ JE „G0šA" OSVOJILA 60% DOMA CE PROIZVODNJE, MEDTEM KO „ALFA ROMEO" DOBAVLJA TEMU PODJETJU 40% GRADIVA ZA GRADITEV MOTORNIH VOZIL. — GLEDE NA DOBRE ODNOSE MED OBEMA DRŽAVAMA JE DANO UPANJE, DA SE BO SODELOVANJE SE BOLJ RAZŠIRILO V OBOJESTRANSKO KORIST TER TAKO DOSEGLO VEČJO TEHNIČNO MODERNIZACIJO.
TRŽNI PREGLED
Tržaški trg
KAVA
TRST. Na mednarodnem tržišču s kavo se tene držijo krepko v glavnem zaradi velik.h nakupov Združenih držav in zaradi večjega povpraševanja, ki se pojav.ja v zimskem času. Zelo v.soke so cene srednjeameriške kave, predvsem vrste Gua.emata; kvotacije te so se dvignile za 3-4 dolarje za 50 kg. Podražitev s.ednjeameriške kave je vplivala tudi na afriške vrste in zlasti na vrsti Kenija in Tanganika. Samo indonezijske vrste kave rahlo padajo.
Na tržaškem tranzitnem trgu je bilo malo sklenjenih kupčij.
Povprečne cene kave na viru proizvodnje: brazilska kava, v lirah za 1 kg fob: Rio N. Y. 5 630; Rio N. Y. 3 665; Victoria 5 good to large bean 580; Santos extra prime good to large bean 830; srednjeameriška kava, v dolarjih za 50 50 kg fob: Ecuador extra superior naravna 5,450; Haiti naravna XXX 62; Salvador naravna 69; Kostarika 82,50 do 84,50; arabska kava, v šilingih za 50 kg cwt cif: Gimma 430; MoKa Ho-deidah 1 490; afriška kava, v šilingih za cwt cif: Malesia A. P. 1 268; Male-sia A. P. 2 22; indonezijska kava, v holandskih florintih za 100 kg cif ponovno pretehtana: Bali Robusta 10-12% nečistoče 253.
Povprečne cene kave od uvoznika do grosista fco skladišče prodajalca, v lirah za kg neto ponovno pretehtana: brazilska: Rio N. Y. 5 1430, Rio N. Y. 3 1470; Santos extra prime good to large bean 1770; Victoria 5 good to large bean 1400; srednjeameriška: E-cuador extra superior naravna 1500; Hat! naravna XXX 1660; San Salvador 1740; Kostarika 1930; arabska: Gimma 1670; Moka Hodeidah 1 1700; afriška: Uganda oprana in prečiščena 1310; Malesia A. P./l 1330; Malesia A. P./2 1230; indonezijska: Bali Robusta 10-12% nečistoče 1260.
POPER
TRST. S poprom je bilo sklenjenih zelo malo kupčij. Cene za cwt cif Trst so naslednje: vrsta Malabar 190 šilingov; Sarawak special 205; Tellicherry 204-206.
Italijanski trg
Razmere na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki so ostale v zadnjem tednu neizpremenjene.
Za mehko pšenico ni bilo velikega zanimanja, čeprav so cene nekoliko popustile. Isto vetja za trdo pšenico. Cene koruze so ostale neizpremenjene. Povpraševanje po rižu se je zmanjšalo; cene so ostale na istih kvotacijah. Otro bi se težko prodajajo; cene padajo. Cene krme se drž jo krepko, čeprav je šte vilo sklenjen.h kupčij manjše.
Na trgu s klavno živino sta povpraševanje in ponudba uravnovešena. Zanimanje za prašiče za zakol je majhno, doc.m je za praš.če za rejo večje.
Povpraševanje po maslu je znatno padlo; cene so se znižale. Ta pojav je pripisati dejstvu, da so trgovci precej založeni s konserviranim maslom in dr trenutno ne kupujejo večjih količin svežega masla. Miren je trg s sirom, cene so se ustalile na doseženih kvotacijah, v nekaterih krajih so rahlo padle.
Tržišče z olivnim oljem se ni še popolnoma normaliziralo, čeprav se je že precej ustalilo.
Trg z vinom je ustaljen.
Trg s svežim sadjem in sezonsko povrtnino je uravnovešen. Limone in pomaranče gredo dobro od rok. Suho sadje se je precej pocenilo, vendar se težko prodaja.
Večje je povpraševanje po paradižnikovi mezgi, katere kvotacije so visoke.
ŽIVINA
LUGO: Živina za rejo: krave 380 do 460.0CO lir par; breje krave 400 do 500 tisoč lir par; krave s teletom 420 do 650.000 lir par; voli 430-650.000 par; junci in junice 2-3 leta starosti 5 stotov težki 360-390.003 par; krave breje pr-vesnice 185.000 lir glava; krave 2 stota težke 85-95.000 lir glava; molzne krave 130-200.000 lir glava.
Klavna živina: voh 6 stotov težki I. 290-335, II. 230-240; krave 6 stotov težke I. 285-340, II. 225 235; junci 5 stotov težki I. 350-400, II. 310-330; telički I. 480-530, II. 370-400.
Vprežni konji 200-220 ah 100-140.000 lir glava; konji za zakol I. 280-300, II. 200-220 lir kg; žrebeta za zakol 340 do 360; vprežni mezgi 90-100 lir kg, 60-70 tisoč lir glava; mezgi za zakol I. 190-200, II. 150 170; vprežni osli 80-90 lir kg ah 50-60.000 lir glava; osli za zakol 160 do 180; ovce 215-250; jagnjeta 410-420.
PERUTNINA
MILAN. Živi piščanci extra 750-800, I. 650 750, II. 600; zaklani piščanci ex-tra 950, I. 750-820; inozemski zmrznjeni piščanci; madžarski 500-610; danski 560 620; jugoslovanski 430-500; žive kokoši 550-580; žive inozemske kokoši 400 do 450; inozemske kokoši zaklane v Ita liji 503 600; inozemske zmrznjene kokoši 450-550; zaklane pegatke 1000-1050; mladi golobi zaklani 750-850; golobi za klani 950 1050; žive pure 650; zmrznjene pure 450-500; inozemski zmrznjeni purani 420-470; žive race 450-500; zaklane race 500-600; zaklane gosi 475 500; živi zajci 420-450; zaklani zajci s kožo 520 600, zaklani brez kože 600-700; sveža jajca I. 35-36 lir komad, navadna
33-34; konservirana jajca 22; inozemska konservirana 19-21; inozemska žigosana 22-27,50 lir po teži.
KRMA
MILAN. Seno majske košnje 3300 do 3400 lir stot; otava 3200-3300, detelja 3000-3200; stlačena slama 1150-1200; pogače iz zemeljskih lešnikov 530-5400; koruzne pogače 4800-5000; lanene pogače 7300 7600 ; pogače iz tropin 1700-1800.
ŽITARICE
MILAN. Mehka pšenica fina 7500 do 7800, dobra 7050-7150, navadna 6800 do 6900; trda pšenica dobra 9800-10.000; pšenična moka tipa »00« 10.000-11.600; krušna moka tipa »0« 9100-9500 ;tipa »1« 8600-8800; tipa »2« 7800-7900; moka iz trde pšenice tipa »0« 9900-10.000; pšenični zdrob tipa »0« 11.900-12.100; tipa »1« 11.600 do 11.700; pšenični otrobi 4100-4200; koruza lina 6100-6z00; srednje vrste 5350-5450, navadna 5200-5300; inozemska koruza 5500-5600; koruzna moka fina 6700-6750, srednje vrste 6400-6550; navadna 5850-6000; inozemska rž 5400 do 5450; inozemski ječmen 5100-5650; oves 5600-6200; inozemski oves 5300 do 5350 ;proso 6000-6700; inozemsko proso 5400 5600.
Neoluščeni riž: Arborio 6000-7300; Vialone 6800-7300; Camaroli 6800-7300; Gigante Vercelli 6500-6700; R. B. 7200 7800; Rizzotto 6700-7100; Maratelli 6500 do 6800 lir.
Oluščeni riž: Arborio 14.300-14.800; Vialone 14.500-15.700; Carnaroli 14.500 15.000; Gigante Vercelli 14.200-14.500; R. B. 14.200-14.500; Rizzotto 13.400-13.700; Maratelli 12.800-13.000; P. 6 12.500-13.000; Roncarolo 12.000-12.200; Pirreto 11.000-11.200; krajevne vrste 10.000-10.500; krajevne slabše vrste 9900-10.000.
MLEČNI IZDELKI LODI. Cajno maslo 780-800; masloT. 720-730, II. 710-720, III. 670-690; emilij-
Med najvažnejše dogodke na medna-rodnih trgih s surovinami v preteklem tednu je treba uvrstiti zopet dvig cene sladkorju. Tudi cene volne, bombaža, žita in kave so še vedno visoke. Na drugi strani so popustile cene kavčuka in nekoliko tudi koruze.
ŽITARICE
V	Chicagu je v tednu do 18. januarja napredovala cena pšenici od 242 na 242 5/8. Ta skok cene pripisujejo namenu ameriške vlade, da bi še bolj podprla kmetovalce z državno podporo. Cena koruze je v Chicagu nazadovala od 137 7/8 na 135 3/4 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v marcu.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
V	New Yorku je cena sladkorju v tednu do 18. januarja napredovala od
5.70	na 6,25 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi; enaka je cena tudi proti izročitvi v marcu. Ameriška vlada je sklenila povišati nakup slad korja na Kubi za 200.000 ton v letu 1957. Ta sklep je takoj izzval povišanje cene. Pozneje je cena nekoliko popustila. Težko je reči, kako dolgo bodo trajale tako visoke cene. — Cena kavi je v New Yorku za malenkost popustila, in sicer od 69,25 na 69,20 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v marcu. — Cene kakava so v novem letu razmeroma šibke. V New Yorku je cena popustila od 21,78 na 21,35 stotinke dolarja za funt.
VLAKNA
Cene bombaža so še vedno čvrste. V New Yorku je bombaž napredoval od
34.70	na 34,95 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Ameriška vlada namerava znižati podporo pridelovalcem bombaža v novi sezoni. Od začetka sezone (od 1. avgusta 1956) je potrošnja bombaža v ZDA nazadovala za 125.000 bal v primeri s prejšnjo, ki je znašala 3,921.000 bal. Mednarodni po svetovalni odbor za bombaž računa, da bodo ob koncu sezone (31. julija 1957) preostanki bombaža znašali 21,4 milijo na bal (lansko leto 22,1 milijona bal). Na dražbah v Sydneyu so odlične vrste volne »merino« dosegle ceno 475 penijev za funt. Tudi na londonskem trgu so bile cene izredno visoke. V Ne\v Yorku so 18. januarja prodajah volno po 166 (166,5 teden poprej) stotinke dolarjev za funt. V Roubaixu (Francija)
skl sir majske proizvodnje 1955 580 do 620; majske proizvodnje 1956 500-550; Grana majski proizv. 1955 530-590; zimski proizv. 1955-56 500-520; majski proizvod 1956 480-520, svež (1-30 dni) 370-390, 30-60 dni 380-410; Sbrinz svež 480 do 500, postan 590-610; Emmenthal svež 540-560, postan 640-660; Provolone svež 530-560, postan 600-620; Italico svež 430 do 440, postan 460-470; Crescenza svež 310-320, postan 380-400; Gorgonzola svež 280-310, postan 440 480; Taleggio svež 350 do 360, postan 420-450. PARADIŽNIKOVA MEZGA
PIACENZA: Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga: v škatlah 10 kg 205-215, v škatlah 5 kg 210-220, v škatlah 1 kg 220-230, v škatlah 500 g 230-240, v tubah 200 g 63-65 lir tuba, v tubah 100 g 36-38 lir tuba. Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga proizv. 1956: v sodih 220-230 lir kg, v škatlah 10 kg 215-235, v škatlah 5 kg 220 230, v škatlah 1 kg 230 240, v škatlah 500 g 240 do 250, v tubah 200 g 69-71 lir tuba, v tubah 100 g 38-41 lir tuba.
KOŽE
MILAN. Surove kože z repom fco prodajalec: krave do 30 kg 250-260, nad 30 kg 245-255; junci do 30 kg 280 295, 30-40 kg 260-270; voh 40-50 kg 240-250. nad 50 kg 230-240; biki nad 40 kg 170 do 180.
Surove osoljene kože, fco prodajalec: teleta brez glave in parkljev do 4 kg 790-820, 3-6 kg 7S0-820, 6-8 kg 670-750; žrebeta do 12 kg 350-390; konji 225-235; mezgi 145-155; osli 105-115; jagnjeta z belim krznom 800-850, s krznom drugih barv 575-600; ovni 580-600; kozlički 26 do 31 kg 1700-1750, nad 31 kg 1750-1800; koze 850-900.
Suhe kože iz čezmorskih dežel: Cor-dova Sierra 360 380; Capetown suhe kože 420435; Capetown osoljene 330-350; Addis Abeba 300-365; kože iz angleške Somalije 450 710.
je cena napredovala od 1275 na 1300 frankov za kg. V Londonu je cena česane volne vrste 64’s B napredovala od 136 na 139 penija za funt proti izročitvi v januarju. V Londonu je cena jute v tednu do 18. januarja napredovala od 121 na 122 funtov šterlingov za tono,in sicer za vrsto »Mili first«. V Kalkuti je cena ostala neizpremenjena pri 204 indijskih rupijah za maund (82 funtov).
KAVČUK
V New Yorku je cena kavčuka nazadovala od 33,55 na 30,90 stotinke do larja za funt proti izročitvi v marcu. V Londonu je cena padla od 28 1/2 na 26 7/8 penija za funt proti izročitvi v februarju. Po zasebnih cenitvah je svetovna potrošnja naravnega gumija leta 1956 dosegla 1,9 milijona ton, to je približno toliko kakor leta 1955. Temu nasprotno je znašala proizvodnja 1,925.000 ton (leto poprej 1,950.000 ton). Mednarodna skupina za proučevanje kavčuka meni, da so te številke previsoke. Svetovna proizvodnja v 11 mesecih lanskega leta naj bi dosegla 1,677.500, potrošnja pa 1,750.000 ton. Na znižanje cene vpliva zastoj avtomobilske industrije na Angleškem.
KOVINE
Tudi na gibanje cene bakra vpliva popuščanje v avtomobilski industriji na Angleškem in drugod. V zadnjem te dnu se je baker samo za malenkost popravil, tako da se je cena dvignila od 31,95 na 32,20; cin je v New Yorku nazadoval od 100,37 na 97,50 stoiinke dolarja za funt. Cena svincu je ostala v New Yorku neizpremenjena pri 16, vendar je šibkejša. Antimon Laredo ne-izpremenjen pri 33 stotinkah dolarja za funt, lito železo pri 63,03 dolarja za tono, staro železo je nazadovalo od 60,83 na 59,17, živo srebro neizpreme-njeno pri ceni 255-257 dolarja za ste klenico. V Londonu je cin popustil od 785 na 782 1/2, baker od 268 na 266 1/2 proti takojšnji izročitvi in svinec od 116 na 115 3/4 funtov za tono, medtem ko je cena cinka ostala neizpremenjena pri 102 3/4 za tono. — Cene barvastih kovin v Zahodni Nemčiji 18. januarja: cin (Duisburg) 930-940 DM za 100 kg, svinec (osnova New York) 148,32, osnova London 133,92-134.21 ter cink (osnova East S. Louis) 125,15, osnova London 118,88-119,17 DM za 100 kg.
MEDNARODNA TRZISCA
CHICAGO	27,13	9.1.	23.1.
Pšenica (stot. dol. za bušel)		- - -	2405/g	2407/8	2417*
Koruza (stot. dol. za bušel)		- - -	13578	13578	135,-
NEW VOK			
Baker (stot. dol. za funt)		. . .	36.-	36.-	34,—
Cin (stot. dol. za funt)		. . .	191.12	100.50	102 62
Svinec (stot. dol. za funt)		... 16	16	15.80
Cink (stot. dol. za funt)		. . .	13.50	13.50	13.00
Aluminij (stot. dol. za funt)		. . .	27.10	27.10	27.10
Nikelj (stot. dol. za funt)		. . .	74,-	74 —	74.-
Bombaž (stot. dol. za funt)		. . .	34.60	34 37	35.03
živo srebro (dol. za steklenico)		257.—	257,—	257.—
Kava (stot. dol za funt Santos 2) . .	. .	61.50	62.25	62 25
LONDON			
Baker (funt. šter. za d. tono)		. . .	2737*	273.7*	263
Cin (funt šter. za d. tono)		...	790	791 —	803
Cink (funt šter. za d. tono)		- - - 10374	104 —	104.74
Svinec (funt šter. za d. tono)		llb,—	117 —	116.74
SANTOS			
Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) .	. .	. . .	489,-	509.50	503.90
BORZA
VALUTE V MILANU
VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU
Dinar (100)
Funt šterling
Napoleon
Dolar
Franc, frank (100) švicarski frank Funt šter. papir Avstrijski šiling Zlato
10-1-57 22-1-57 min. maks.
83.—	83,—	83.—	85,—
6850,— 6850,— 6825.— 6875,— 5200,— 5100.— 5100,— 5250,— 628 7/8 628,— 627,— 628 7/8 152,— 152 1/8 150 5/8 152.50 146 5/8 146.75 146 3/8 146.75 1670.— 1667— 1660.— 1670,—
23.75	23.75	—.—	—.—
724,— 724,— 724,— 726,—
BANKOVCI V CURIHU
22. I. 1957
ZDA (1 dol.)	4,28	Belgija (100 fr.)	8,43
Anglija (1 f.št.)	11,39	Holand. (100 fi.)	111,30
Francija (100 fr.)	104	Švedska (100 kr.)	80,25
Italija (100 lir)	0,66	Izrael ( 1 f.št.)	1,30
Avstrija (100 š.)	16,28	Španija (100 pez.)	8,15
Cehoslov.	9,-	Argent. (100 pez.)	11,25
Nemč. (100 DM)	100,90	Egipt (1 f.št.)	8,-
	111-57	22-1-57 min.	maks.
Južna železnica	1.610	1.605,—	1.610	1.615
Splošne zavarov.	21.550	21.675,— 21.400	21.657
Assicuratrice	4.650	4.650.—	—		.	
Riun. Adr. Sic.	6.700	6.700.	
Jerolimič	10.350	10.350.—	—		.	
»Istra-Trst«	510	555,—	510	555
»Lošinj«	12.500	12.500.	
Martinolič	6.500	6.500.	
Premuda	21.900	21.900,—	—		 —
Tripkovič	18.200	18,400,— 18.200	18.400
Openski tramvaj	3.200	3.200,—	—.—	—.—
Terni	320	317,—	315	320
ILVA	521	522.50	520	524
Zdr. jadr. ladjedel.	345	345,—	—	
Ampelea	1.450	1.450,—	—.—	
Arrigoni	1.000	1.000,— —	
tSCnlk KMEČKE ZVEZE
FM,Zt ŠT. 1Q I. - TELEFON ŠT. 54-58
Zakaj je detelja tako izdatna krma
TERAN IN VIPAVEC
V Dutovljah gre teran v vinskih kleteh na debelo po 120
ZDRUŽENJE. KOKOŠJEREJCEV V Veroni so ustanovili Zdru- hlev)
nih krmilnih mešanic, je t' > kajšnje Kmetijsko nadzori štvo pričelo v ponedeljek ] t, .m z razdeljevanjem nakt zil za dvig mešanice »SOLf : po znažainil ceni. In to dokli . ne poteče zaloga. Odkazat količina na vsako glavo (in 1 E največ za 4 glave na vsaKa 50 tog. Ker je celN
dinarjev liter. V obmejnem ženje kokošjerejcev (Associa- mešanic lir 6.900.- za
Med deteljiami lucerna vse- poskrbimo, da gre v zimo 12 — strani P° 200 Ur liter. Na sred-
prometu ga dajejo na tržaški aione avicoltori nazionah), ki prispevek okoli 30%, to je
"•K
buje največ beljakovin. Tej 15 om visoka. Zato ne smemo JD0111 Vipavskem prodajajo be-
detelji pravijo tudi nemška kosit) prekasno. V naših kra-detelja, po italijansko pa erba jih se nam zaradi blagih in medica alli »erba spagna«, a kasnih zim ni treba bati zanjo. ZAJEZITEV botanično M dicago sativa. že Uspeva le na globoki, dovolj ta imena kažejo da ima ta rahli, z hranili založeni zemlji, rastlina neke zdravilne poseb- Potrebuje dosti vode, vendar nosti glede na zemljo, na ka- ne prinaša visoke podtalnice, teri raste. V resnici ne velja Ker segajo korenine globoko v to le aa luc rno, ampak tudi zemljo, je zelo odporna proti za druge rastline, kol spadajo suši. Njene korenine poženejo v isto družino, to je v druži- tudi 1 meter globoko, zato ni no stročnic.	dcVaro sejali Jucerno v vino-
Stročnice vežejo dušik iz zra- grad. ka. Tako ga skladiščijo v tleh v začettal raste ipočasij za. ter močno obogate zemljo s jj0 nioramo skrbeti, da je ne
lo vino na debelo po 80 do 85 dinarjev.
tem važnim elementom rastlin-
preraste plevel. Poleg tega po-
nejo^te^asthne^gkjboke kore- ^uje takoj po v^aijenju tu- tističnega zavoda so v Italiji
ih tako sesajo Sno ^	6’2%
nine (lucerna sega najgloblje)
.	, , zahtevam ugodimo tako, da jo
njih talnih plasti ter jo dviga-	^	"
jo v višje stoječe sloje, kjer uvrstimo v kolobar za dobro jo druge rastline s plitvimi ko-	okopavino, ki zapušča
rentnami laže dosegajo.	čisto, rahlo In dobro gnojeno
Te Izredne siposobnosti stroč- z p1^0- hi jo zavarovali nic so ugotovili, ko so zaradi preci Pl07®!0111 pomešano med pomanjkanja krme vključili v serne detelje tudi seme žita ah kolobar tudi te rastline. Tako drugih rastlin. Žitne rasthne so praktiki ze'o povečali rod- služijo kot zaščitni posevek. V nost naše z mlje. Z vključitvi- ta nanrn je najprikladnejši jo teh rastlin v kolobar tudi ječmen, ker mu kot lucerni povečamo časovno razdaljo med Pr ja lužnata zemlja in ne po-povratkom iste rastline na isto rahi preveč vode. Pred setvijo polje. Mi vemo da ne smemo moramo dobro preorati njivo več let zaporedoma saditi na že jeseni In rahljati spodnja isto njivo Iste rastline. Cim več plasti. Seme mora biti čisto časa poteče, odkar je rastlina in ne sme vsebovati semena zapustila njivo in njenim po- drugih rastliin, zlasti ne prede-vrafckom tem boljši bo pride- niče. Lucerni gnojimo navad-1 k. Ko lucerna zapusti njivo, no de s kalijevimi in fosfomi-ostane v zemlji, približno 370 rni gnojili. Ne smemo pozabiti, stotov koreninja na hektar. Te da potrebuje lucerna kot vse korenine imajo neprecenljiv ostaU stročnice tudi apno. Du-pomen kot organsko hi dušič- žičnih gnojil navadno ne trosi-no gnojiilo, saj vsebujejo 250 do mo ali le oib setvi, da ima rast-300 kg dušika.	jina na razpolago dušika, do-
Za enako količino dušika bi kleor ni sposobna vezati ga iz potrebovali približno: 12 sto- zraka.
tov amonsulifatia, 12 stotov Pred setvijo gnojimo z gno-amonitrata in 17 stotov apne- ;iem ju Thomasovo žlindro že nega nitrata.	jeseni; če mislimo uporabiti
Ti. podatki dovolj nazorno super fosfat, ga bomo trosih kažejo, kako važno vlogo igra raj& spomladi kakšnih 15 dni lucerna v poljedelstvu.	pred setvijo. Trosimo navadno
Lucerna je zelo pomembna 200-300 kg superfosfata ali tudi kot krmilo. Njeno seno Thimasove žlindre na 1 hek-vseouje, če košeno pred cvet- tar površine. Ce gnojimo dete-jem, , ° P ' avn.h beljako- 1-0 dušikom, se bodo močhe-vm, doč-m po cvetju '
več kakor prejšnje leto.
Zaloga prvovrstnih briških, vipavskih in domačih vin
BRIC IVAN
Gorica • Ul. Croce 4
Telefon
pisarna 34-97 dom 20-70
AiiTtnoTon
IMPORT-EXPORT
PREDSTAVNIŠTVO za nadomestne dele italijanskih, nemških, angleških in ameriških avtomobilov i ter nadomestnih delov za ■ DIESEL motorje, pumpe, < injektorje ter traktorje
TRIESfE-TRST, VIA UOlfiE 15
TEL 30-197/30-1981
6,2% le teh. škrobna vrednost
košeno je razvijali pleveli 'in slaba
trave, kot mišji ječmen in dru-
ge.
t"ga sena znaša 26,5 oziroma 22,4.
Seno nemške detelje vsebuje LuC2rna	na njivi 4 do
1,5-krat toliko beljakovin kot 10 let- Navad™> pustimo 4 srno domače detelje in 2,5-krat d0 5 let na ^ niivi> nat0 “l1* toliko kot navadno travniško vo preorjemo, da se zemlja od-seno. Daje največ beljakovin Poeije-
na hektar v prim rjavi z dru- Ne kosimo prevečkrat. Kosi-gimi krmnimi rastlinami. Naj- W moramo visoko vsaj 5 cm, ne več hranljivih snovi vsebujejo čisto pri tleh, ker sicer prev č listi. Dobro zmleto, jo v hudih oslabimo rastlina. Za košnjo časih stavijo celo v kruh. lucerne je mnogo bolj primer-Pri vsem tem, pri nas ni našla na kosilnica kot kosa. Pravilo lucerna ono mesto ki ji pripa- naj bo: Ne kosi prenizko, ne da in o njej premalo vedo na- kosi prepozno! Staro kmečko šil kmetje. Ogl jmo si malo, pravilo pravi tudi, da moramo kako živi ta, za kmetijstvo ta- pustitt, da detelja odcveti vsaj ko važna rastlina!	enkrat na leto. Kositi moramo
Korenine lucerne segajo Pred cvetjem, globoko; zato so spodnje če se bomo ravnali po vseh talne plasti važnejše kot zgor- teh nasvetih nam bo lucerna nj?. Lucerna dobro prenaša še več let zaporedrma dajala iz-tako hude zime (— 25°), če redno izdatno krmo.
PREVOZNA IN SPEDICIJSKA TVRDKA
Giorgio
VittureUi
GORICA.
DL ALEIERI, 13/A TaloE 5004/5404
TRST DL DADATOIO, 2 TBlelun 2 4-001
Kolobariti ali modno gnojiti!
Agronomi (veščaki v kmetij-snlu) priporočajo, da naj se posevi na ist.m zemljišču ne ko vrsto let menjavajo. Temu menjavanju pravijo tudi kolobarjenje. To si ga predstavljamo v obliki kolobarja, ki je razdeljen na tri, štiri, pet ali š st delov, ki bi ustrezali sledečim posevom:	detelja lu-
cerna, ki traja eno do pet let,
me premokro, lahko pričakujemo dobre uspehe.
V vinogradu: Moramo opustiti vsako delo posebno v hladnih dneh. Sedaj je boljše, če se ne dotikamo rastlin. Lahko nadem ščamo stare kole z novimi, nategujemo žice, čistimo staro lubje iz trsov in opravimo zimsko škropljenje.
škropljenje je važno v vdrw>
AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE
L POŽAR
TRST - ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-3/3
Prevzemamo vsakovrstoa prevoze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. Cene ugodne
za deteljo krompir ih za tem gradih, kjer se pojavijo poleg v istem letu ajda, činkvantin pršiče tudi drugi zajedavci. Li-
ali zelje (vrzote) ali repa; na- člnka in jajčeca zajedavcev bo-slednje leto koruza in v jeseni mo uničili z dinitokrezolovimi istega lata pš niča, v nasled- preparati, z drevesnimi karbo-njem leiu po pšenici činkvan- linejem ali z žvepleno-apneno tin, v četrtem ali petem letu brozgo.
,,	•	Na sadnem drevju: Tudi tu
Možni so tud! drugi posev:, imamo praktično mrtvo sezo-kakor rdeča detelja (mkarnat- no. Pričakovati moramo h!ad.
t-atA 1!fSa — druf1’ velJdar ne dneve, zato je vsak poseg tako, da si isn posevi ne sledi- lahko zs;0 tveigaJn
jo. dvakrat ali večkrat za,pore- v vrtu: Nadaljujemo s pri-
pravljanjem zemlje za spo-Kolobarjenje naj se vrši zar miadn0 setev vrinin. še vedno
da s\ne W zef!J'a Prfei sadimo (ne v hladnem vreme-enostransko izčrpala z odno- nu) čebulček, č sen in druge som istih snovi po istovrstnih rastline katere smo že omeni-posev.h in da ne br istovrstni n. cvetlice moramo, zaščititi posevi dajals vsako teto manj- p,red mrazom. Ne pozabimo da se pridelke.	nas februar lahko še zelo ne-
Ta nasvet lahko izvedejo ti- prijetno preseneti, std kmetovalci, ki imajo mnogo V kleti: Pretakamo vino, ob zemljišča na razpolago, ne mo- suhem in hladnem vremenu. V rejo ga pa izvrsti tisti mali po- hladnem vremenu bomo pospe-Ijedelci, ki imajo samo majhen šili bistrenje vina. kos zemljišča, na primer pol V hlevu: Skrbeli bomo za njive ali eno njivo v površini zračnost in pazili, da se ns bo 1826 kv. metrov oziroma 3652 zadrživala vlaga. Ob lepem kv. metrov. V primeru, da po- vremenu bomo spustili živino IjedHec ne more kolobariti, malo na prosto, da se spreho-mara zemljišče bolj Izdatno dl. Ne pozabimo pri vsem tem, gnojiti	Ra bolj škoduje živini vlažen,
Poznam poljedelca, ki je šti- za	Pa hladen, a čist
ri im pet let sejal venomer le zralc-pš nico in koruzo in je imel
G. M. COLOMBIN B FIGLID
UVOZ - IZVOZ
MiUTOVINTE
in IZl>EtKOV
Trst, Ulica I. dellaCroce4
TEL. 04-570
Tlgr. C0LINTER - TRIESTE
SPARARO-
SPEOICIJSKA TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI
TRST - TRIESTE
VIA ROMA ŠTEV. 17 TEL. 33-785 in 31-087 SCAL0 LEGNAMI - SERV0LA TEL. 9B-847
SCAL0 LEGNAMI-PR0SECC0
PONTEBBA
VIA MAZZINI 48 - TEL. 59 Poštni predal 184
Telegr.: SPAD3PEDIT
ima namen pospeševati sodob-no kokošjerejo.
1.050,- bo moral kmetovalec pit
ii?ob
čati ob dvigu nakazila 2.40^. lir za vrečo 50 k,g krmila, m ' KRMSKA MEŠANICA »SOLE« kazila se lahko dvignejo na u'
POSADE
REKE
Predsednik vlade Segni je prisostvoval začetku dela na zajezitvi reke Posade v Sardiniji. Delo bo trajalo čez dve leti, zaposlenih bo 200 delavcev. Zajezitev bo velikega pomena za razvoj kmetijstva, ki trpi radi suše. Proti suš) se bodo po zajezitvi reke lahko borili z namakanj jm.
ZA KRAVE MOLZNICE!
Z namenom, da se pospeši med skega rejci racionalno krmljenje go-
lel
vinorejskem uradu — Kmetje
veje živine z uporabo primer-
nadzorništva — u’ilbr C. Ghega, 6, med uradnimi im.Cl mi (8.30 — 12.30).
Največja svetovna proizvodnja motoskuferjev
ORIGINALNI NADOMESTNI DEU PIAGGIO
PRIDELEK PARADIŽNIKOV
Po podatkih Osrednjega sta-lega zavoda so v Italiji el nekaj dušika in z bakterija- lansko leto pridelali 17,170.000
ati
tlic;
>to
iso
Srž,
lal
ne:
(oz
atr
)ur
C
fav.
stoi
ure
tta
Agencija za prodajo :
TRST
UL,. S. FRANCESCO 46, TEL. 3S940
St
lar
:as
ie
Čo
rek
del S na eač •Se
PO UGODIVIH CENAH DOBAVLJAMO
^St0 rek pa (sta
pel
Zaloga HIMER ANDREJ Bane st. i |
'"Ule
I>rva in premog
PRODANI STARINSKO KMEČKO SKRINJO INTARZIRABO S PRISTNIMI SLOVENSKIMI ORNAMENTI, DDRRO OHRANJENO.
NASLOV NA DPRAV1 LISTA
...	 .—tin
MOTOCIKLI	Ral
MELILL0 ALFREDU So'
TRST - ULICA A. CACCIA 3 ][ j TELEFON 90-032	jn
HOTEL C0L0MBIA
TRST - ULICA GEPPA 10
TELEFON 23-741 IN 31-083
V
Tl
v
Ta
kol
ne
ter
I<C 1 na:
Lel
na
KMEČKA IN OBRTNA POSOJILNICA NABREŽINA
Sprejema vloge po ugodnih pogojih
I 1
vla
■str
les
Ko
t>0]
‘Po
■jel
—'idn
i
jittlrnn
IMPORT-EXP0RT
IZVOZ IN UVOZ VSEH ARTIKLOV PO GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM SPORAZUMU
sežana, telef. 4, 62, 66
ču
br,
sei
če’
na
bn
ti
Na,
je.
ste
jo
nji
Pa
PODJETJE ŠVARA
Elektromehaniena delavnica za avtomobile in motocikle. Poprava in predelava akumulatorjev
TRST . UL. G1ULIA, 2S
TEL. 96-742
Pr
|stt
ga
jei
ki
mi
go
va
or;
ro,
ra:
m(
so
ko
SPItOSM A TRGOVSKA
u v o a
izvoz
E R
(CAPODISTRIA)
TELEFON 43 in 400
zelo dobre žetve in celo mnogo boljše nego tisti, ki so kolobarili, a je dal zemljo globoko zorati (do 30 centimetrov) ter jo je dobro in obilno zalagal z gnojem in z umetnimi gnojili.
dr. L. Bč.
Kmet in nrtnar konec januarja
Na njivi: Kaže, da nam letošnji januar ne bo prinesel toliko padavin kot lanski. Zimski mrazovi nam bodo ugodili zemljo, toda povzročijo nam lahko tudi občutno škodo na oslabelih rastlinah. Zato bomo oeimnine že zdaj gnojili s približno 80 kg apnenega nitrata na hektar. S tem si bodo rastline opomogle in če ne bo vre-

PROIZVODI GENERAL MOTORS
T K I E S T E
El. Coroneo St. 3 Telefon št. 37-014
Hladilniki — Stroji za sladoled — Prezračevalne naprave — Kompresorji na zračno in vodno ohlajevanje — Izpa-rivalci za industrijo in trgovino
Pošiljamo hladilnike kot darilni paket v bližnje države. Za Jugoslavijo posebni pogoji.
go
Hite
no
ko
gr
ni:
ki
ut-
rni
sa
do
dl,
ni,
in
je
Pl;
je
Iji
Pa Pr ' sp
=* nj
A« BOLKO mr. ph.
UVOZ-IZVOZ
Farmacevtski proizvod! in kemikalije TRST - UL. 1 ORREBIANOA 21111
sa
kc
te
ke
te,
so
ka
TELEFON 31-315
F
R
A
T
E
L
L
I
IMPORT — EXPOPT
i
MERCEDES BOSCH - MARELLI
TRST- ULICA CORONEO, 39 - Tel. 24-935
ga
de
in
je
le
ne
cc
ki
so
st
rc
le:
te
ve
}Vcettingby‘- najmodernejše mesto na sVetu Dobra so južnotirolska vina!
je ti izort ek nalvj SOI# doklf .
:azaI- .	Stockholm, sept. 1950
(in Mudi Stockholm ima kot vsa milijoii-vsa**'^ mesta opravka z vprašanji, ki se egflogosto pojavijo kar čez noč. Najbolj tot, ?er®če pa je v velikih mestih vprašanje je’ #ecentralizacije.
hj pij Vsako mesto žc pri prvih začetkih 2.40Po.bi svoje središče — svoje srce; tu so i. N^1 ';ečji uradi, razne ustanove, banke, na	večjih družb, skratka poslovni
met|e* mesta, že v zgodnjih jutranjih tt-U’if'au se semkaj steka množica ljudi iz ti uJttec^mcstja. okolice in iz zaledja, od Katerega je mesto odvisno. V prestol-Jjuiah se ta p0jav občuti še huje. V —"^ockholmu se čez dan mudi nekaj sto-j {.ls?č ljudi, ki prihajajo iz notranjosti P[žave. To plimo najbolj občuti mest-B1 Promet zlasti danes, ko se ljudje če-plje bolj . »motorizirajo«. V središču pvsta, kjer je vedno poplava motornih je najhuje. Prometniki se zdijo 'ih kot zmedeni kapitani sredi raz ^tkanega morja.
k Da bi zmanjšali lo zmedo in čimbolj pavtu-ovali promet, so v Stockholmu potil; že veliko. Mnogo križišč je že rejenih tako, da se ceste ne križajo, fprttveč so jih speljali drugo pod drugo, r *u;n so promet zelo poenostavili; ven-,ar je bilo vsem jasno, da so to le zapisni ukrepi, če se bo naval v mesto 'e Povečal. Zato so strokovnjaki prišli zaključka, da je treba te prometne ki se zlivajo proti središču, razsuti in speljati drugam.
Stanovanjsko stisko so občutili tudi nav Švedskem. Zato so z veliko naglico ^iačeli graditi tako imenovana »spalna ^esta« v okolici že obstoječih mest. V “■•"ktckholmu so taka mesta zgradili v ekordnem času. »Spalno mesto« sestav-skupina stanovanjskih stolpnic, po-»tavljenih tako, da ostane med vsako eliko prostora in zelenja. V takih »me-k,. « so ljudje le spali — zjutraj so od-1 J1 na delo in se vračali pozno zvečer.
__t sa ta »mesta« so povezali s podze-
Jneljskp železnico misleč, da jih bo ve-rina prebivalcev »mesta« tudi uporablja za prihod na delo v središče, v začetku je res bilo tako, toda čim 3 r.° ljudje prišli do denarja, so si zače-.* kupovati vozila in še voziti na delo Po opravkih v mesto z njimi. To je ž, jutranjih urah zelo oviralo promet.
Švedi se z njim ponašajo
Ta
se je v opoldanskih urah sicer ne-
K
°liko zmanjšal. Mnogo ljudi namreč ne hodi v središče mesta samo na delo, entveč tudi po raznih drugih opravkih, urade, trgovine itd. To je urbanistom narekovalo novo smernico za ureditev vlikega mesta: tako imenovana »spalna mesta« je treba opustiti, oziroma jih
osamosvojiti, tako da jim zgradimo lastno središče. Veliko mesto se s tem razdeli na mnogo manjših. Po tej zamisli je. zraslo v bližini Stockholma novo mesto, s katerim se Švedi radi pohvalijo, češ da je najmodernejše na svetu. (Ta zamisel ni po svetu več nova, vendar je drugod ostala samo na načrtih, ker je laiki, ki imajo na žalost glavno besedo, niso sprejeli.).
Švedi zelo radi razkazujejo svoje novosti in tako tudi novo mesto Valling-by. V vseh turističnih vodičih in brošurah vabijo tjakaj na veliko. Seveda je tudi mene zvabil kričeč naslov »najmodernejše mesto«. Ko sem se peljal s podzemeljsko železnico proti Valling-byju, sem si seveda mesto zamišljal čisto drugače. Pričakoval sem drznih potez v konstrukcijah in fasadah, mislil sem predvsem na zunanjo obliko.
Po zvočniku, ki je vgrajen v vsakem vozu, so me opozorili, da se bližamo Vallingbyju. Izstopil sem in se oziral naokrog, da bi končno uzrl to čudo. Toda o fantastičnosti ni bilo ne duha nc sluha; videti je bilo samo mnogo trgovin in nekaj velikih stavb. Takoj ob izhodu je stal turistični urad. Pri »informacijah« sem se pozanimal, kje je ta Vallingby. Uradnica mi je užaljena odgovorila, da sem prav v središču Vallingbyja. Če že mesto ni na zunaj
to »najmodernejše« verjetno nanašalo tako zelo moderno, sem mislil, se bo na njegovo funkcionalnost, to je na smotrno ureditev mestnega življenja. In res je to zadnje brezhibno urejeno. Zanimivo je, kaj je napisala neka slušateljica newyorške šole za arhitekturo v knjigo vtisov: »Tako smo si zamišljali mesto, ko bomo sami stari. To so sanje!«
Projektanti so zasnovali Vallingby na sledeči zasnovi: mesto mora ustrezati zahtevam modernega človeka. Zahteve so sevede podrobno analizirali in jih tipizirali, če so bile večini skupne. Tako je nastal vzorec-tip današnjega človeka, po katerem je »vlito« vse mesto.
Stanovanja vseh vrst so v velikih stavbah (stolpnicah). Gradnja v višino prištedi mnogo prostora, tako da ostane na razmeroma gosto naseljenem kraju še vedno veliko nezazidanega zemljišča, to je veliko zelenja. Stolpnice, tako na redko zidane, si ne zakrivajo sonca — stanovanja so vedno sončna (zamisli slovitega francoskega arhitekta Le Corbusiera). Sredi teh stolpnic je pa »Vallingby-centrum«. Tu imaš vse pri roki: trgovine vseh vrst, ambulanto, urade, obrtniške delavnice, banke, pošto, kinematografe, gledališče, narodno knjižnico in zabavišča vseh vrst, tudi otroška na čistem zraku. V ilustra-
cijo ,kako je to središče urejeno, naj navedem »zgovorno številko«:	»cen-
trum« je stal nič manj kot 600 milijard lir.
Vallingby so pričeli graditi sredi leta 1951. V dveh letih je tam stanovalo že 2700 ljudi v 1002 stanovanjih. V začetku leta 1956 pa je imel Vallingby že kar 24.000 prebivalcev v 8.120 stanovanjih. Da je mesto zraslo v rekordnem času, je omogočila napredna gradbena tehnika. Sistem montaže se tu uporab Ija na široko in z uspehom. Poleg tega uporabljajo pri gradnji stroje vseh vrst, ki jih v južni Evropi še malo po znamo. Običajno pri nas kar mrgoli delavcev na gradbišču, dočim vidiš tu le stroje in tu pa tam kakega mojstra. Opeka, pri nas skoraj klasično gradivo, spada tu v muzej — izpodrinili so jo novi materiali, predvsem »siporex«.
Seveda pa Vallingby še ni dokončan, marsikaj bodo še dogradili, potem bo pa res zaslužil ime »najmodernejšega mesta«.
Ko sem stopil v restavracijo »Gen-trum«, so se vrata pred menoj sama odprla. To je bilo res edino »čudo«, ki sem ga videl. »Elektronsko oko« me je namreč »opazilo« in mi odprlo vrata. Zadovoljno sem odšel, ker sem le videl en detajl prihodnosti.
Stojan Berce, štud. arh.
Preteklost in sedanfost »Železarne Jesenice1
Od surove železne rude do pločevine
Jesenice, jan. 1957 Na skrajni točki Gorenjske, tam, kjer 'Tak smukne v predor, cla se na drugi strani znajde na Koroškem, leži mesto jDisenice. To je obmejna postaja za pro-Jhet med Jugoslavijo in Avstrijo. Toda Tj bi Jesenicam še ne dalo posebnega pomena. Jesenice so znane v prvi vrsti ^Po ogromnih tovarnah, ki tvorijo pod-_^etje »Železarna Jesenice«. Zato je vre-idn°, da si te železarne ogledamo na-ančneje, saj je malo podjetij pri nas !n morda celo v tujini, ki bi imela ta-k° staro tradicijo.
ČLOVEK SE NE PLAŠI MEGLE IN DIMA
; Namenil sem se, da obiščem ta prečudni kraj, o katerem sem že toliko tal in slišal, ki pa me ni, kolikokrat Tern se tudi vozil mimo, nikdar privlačeval. Gosta megla sajastega dima leži -. a^ njim, pa kako tudi ne bi, ko pa ruha toliko dimnikov noč in dan pro-1 nebu. Jesenice so kraj nenehnega de-,a> ki daje vsemu okolišu svoje obelež-L'- Danes pa hočem odgrniti to sajasto meglo in si ogledati, kaj izdeluje-in kako delajo tu naši ljudje in iz njihovih ust čuti pripoved o težavali Pa tudi o uspehih njihovega dela.
MUČILI so se kot živina
Marsikaj zanimivega sem zvedel od Prijaznih in ustrežljivih tovarišev: o na Manku, razvoju in sedanjem obsegu teka velikega podjetja. Po prijaznem sprejemu so me najprej popeljali v muzej, ^ ki hrani vse za metalurško stroko po-^ niembne predmete, ki so jih zhrali v ;8orenjskem kotu plavžarskega udejstvo-Vanja. Ju vidiš razne domače rude,
\ Pfiginalne izdelke iz preteklih časov, o-; r°dje za izdelavo kovinskih izdelkov, fazna pomagala in zgodovinske doku-tnente. čudiš se, s kakšnim naporom j*0 v preteklih časih izdelovali žico, kako so z velikanskim mehom, ki sta ga konila dva človeka razpihovali žarišče J vse delo je bilo pač sila otežkoče-
*	no, toda tudi ljudje so bili takrat ka-jkor gora, da so zmogli zdržati tako
kfozne napore. V vitrinah vidiš umetniško izdelane predmete: ključavnice, j ključe, posode, da, morda je celo tisto ( Ul'o, ki visi tam na steni in je stara ntorda že 200 let, napravil kak fužinar, ^aj iznajdljivi so bili takrat ljudje zabosti. In kaj pomeni tole konjsko se-: njo, moški pas, jerbasu podobna nosil-nam, stara pištola, posoda za »zasko« ‘n še drugi neopredeljivi predmeti? To J Je bil pribor na lastno roko delujočega Plavžarja, ki je na svojem konju jahale kot rudosledec iskal bogastva v zem-J' in če je kje zasledil rudo pričel kopati in si kar tam napravil svoj plavž, Ptetalil rudo in jo na svojem konjiču sPfavil v dolino. Skoro nas to spomi-
*	nja na iskalce zlata na Divjem zapadu samo z razliko, da so ti naši iskalci kopali namesto zlata samo — železno rinio ... Ob pregledu te muzejske zbir-
: ke si človek ustvari približno sliko o iedanjih ljudeh in njihovem času, ko so se ljudje za skorjico kruha mučili kakor črna živina.
Kranjska industrijska družba
| Zgodovina plavžarstva Gorenjske seka dolga stoletja nazaj. Bili so celi ro-r°vi fužinarjev, kovačev in ogljarjev ■n dedi današnjih plavžarjev, martinar-Nv in valjavcev, že v začetku 14. sto-etja so tedanji celjski grofje podelili nekaterim podložniškim kmetom pravi-č° za topljenje železne rude. Na obron-! kih Karavank in ob pobočjih Triglava So se s tem pečali že dosti prej. V 16. j stoletju prevzamajo Italijani raznih fodbin fužine na Savi, v Bohinju, Železnikih in tudi drugod in izpopolnijo tehniko topljenja. Ti lastniki pa so za-; sh y prvi polovici 18. stoletja v dolgo-■ in na dražbi sta kupila fužine na
Savi za 55.000 takratnih goldinarjev dva tržaška trgovca: Brentano in Venino, od njiju pa Valentin Ruard. Rodbina Ruardova je gospodarila na Savi dobrih sto let, do leta 1869. S tem letom preneha razdrobljeno lastništvo raztresenih fužin na Gorenjskem in začne se novo obdobje železarstva. V to leto nam reč spada ustanovitev Kranjske industrijske družbe (KID) z delniško glavnico 600.000 goldinarjev, ki ima sedež na Jesenicah, tovarne pa na Jesenicah, Dobravi in Javorniku. Ta družba odkupi rudniške pravice, gozdove in fužine od baronov Zoisov v Bohinju in rodbine Ruardove na Jesenicah, obširna posestva na Bledu in v okolici Tržiča in postane tako največji zemljiški posestnik na Gorenjskem. Družba modernizira obstoječe fužine, postavi plinske peči za predelavo železa po Siemensovem načinu in leta 1872 že izdelujejo na Javorniku železno litino fermangan, s katero konkurirajo na svetovnih tržiščih. čedalje bolj se širi sloves KID, prejema številna priznanja in diplome ter dobavlja svoje proizvode ne samo Evropi, temveč izvaža tudi na Bližnji vzhod, Sredozemlje, Azijo in celo v A-meriko. Na Savi začno graditi nove Martinove peči in žebljarne, na Javorniku veliko valjamo. Okoli teh obratov pa se osnujejo novi predelovalni obrati, livarne, mehanične delavnice in valjarne. Vse doslej so ti obrati delovali z domačo rudo, ki so jo kopali v Karavankah. Potem pa začne usihati dotok domače rude, železo tu ne »raste« več, treba si je od drugod nabaviti to osnovno surovino. Leta 1897 postavi KID prvi plavž v Skednju pri Trstu, pozneje pa še tri nove z veliko jeklarno. Uvožena ruda je kvalitetnejša od domače in poveča rentabilnost. Tako postane KID največje podjetje predelovalne železarske industrije v tedanji Avstro-Ogrski.
PO DVEH VOJNAH
Po izbruhu prve svetovne vojne je nastala velika potreba po jeklu in proizvodnja v železarnah na Jesenicah in Javorniku se je dvignila. Družba KID je razširila svoje obrate, nanovo pa zgradila tovarno elektrod na Dobravi, ki je bila prva te vrste v Evropi. Po razpadu Avstro-Ogrske leta 1918 je tudi razpadla posest KID med tri države: Jugoslavijo, Avstrijo in Italijo. Leta 1919 so imeli Italijani večino delniškega kapitala v svojih rokah in tako je prešla jeseniška železarna v italijanske roke. Svetovno pomanjkanje železa pa je rešilo železarno na Jesenicah pred polomom in pospeševalo proizvodnjo. Leta 1929 so prešle delnice v posest delniške družbe celjskega Nemca Avgusta Westna in drugih domačih kapitalistov. V letu 1932 je družba odpovedala delo vsemu delavstvu in pahnila ljudi v hudo bedo, čeprav je gospodarsko dobro uspevala. Prišla je druga svetovna vojna. Nemški okupator je zasedel Gorenjsko in z nezaslišnim terorjem tlačil slovensko ljudstvo. Tedaj je mnogo delavcev odšlo v partizane, kjer so se borili za svoje socialne in nacionalne pravice. Toda tudi ta hudi čas je minil, in leto 1945 je prineslo težko zaželeni mir. Podjetje je izšlo iz vojnega mete-ža nepoškodovano in postalo je splošna ljudska imovina. Pričeli so s podvojenim delom in proizvodnja se je hitro dvigala. Sedaj tovarno že pet let upravlja delavski svet v okviru sindikalne organizacije. Izdajajo tudi mesečnik »Že-lezninar«, ki povezuje železarsko delavstvo med seboj.
IZ MRTVE PRETEKLOSTI
V ŽIVO SEDANJOST
Iz te mrtve preteklosti, ki jo hrani muzej, sem prešel v živo sedanjost delovnega človeka. Prijazni moj cicerone me je popeljal v notranjost tovarne, da
mi razkaže tehnične naprave in me nekoliko seznani s potekom dela. V notranjosti velike delovne dvorane me ob jame mogočna simfonija dela: stroji brnijo, povsod se kopičijo izdelki, člo-vek-delavec pa je tisti, ki vsemu temu razgibanemu dogajanju daje smisel in s silo svojega razuma in svojih rok vse to tekoče kroženje upravlja in obvlada. Da pa nasitiš vse te stroje, potrebuješ za to osnovni material — železo. Kakor že povedano, se je podjetje Kranjska industrijska družba osnovalo prav na tem kraju zato, ker so v teh krajih kopali rudo. Ko pa zemlja ni dajala več tega bogastva, so si morali od drugod preskrbeti to osnovno sredstvo za nadaljnje obratovanje. Našli so ga v Bosni. Prav v zadnjem času so sicer ponovno preiskovali teren v tamkajšnjem območju v upanju, da bodo morda naleteli na znatne količine rude, toda bilo je zaman. Kakor vse kaže, je ruda v teh krajih izčrpana.
Neočiščeno rudo, ki jo dobiva tovarna. denejo najprej v visoko peč, da se očisti vseh primesi. Dva taka plavža ima tovarna. Tako očiščeno železo pride potem v martinarno, kjer se šele predela. Sedaj imajo eno martinarno s 6 pečmi. Ker pa se podjetje venomer širi, bodo kmalu postavili še eno martinarno in tako zvišali zmogljivost.
IZDELKI ŽELEZARNE
Glavni proizvod tovarne je jeklo, le-girano in nelegirano, za izdelavo strojev, za stavbarstvo, jeklo za izdelavo ročnega in strojnega orodja za obdelavo kovin, lesa in drugega materiala. Prav zato polagajo posebno skrb za izboljšanje te kovine, ker sploh hočejo tovarno bolj specializirati in izdelovati samo kvalitetne izdelke.
Izdelek, s katerim se tovarna bavi tu di v pretežni meri, je pločevina, bela in črna. Jugoslovanskim ladjedelnicam dobavlja tovarna posebno debelo pločevino. Kaj vse še izdelujejo? Žeblje raz-
nih vrst in velikosti, razne cevi, elektrode, polizdelke za nadaljnjo predelavo i. dr. In kam dobavljajo te izdelke? Seveda v prvi vrsti za Jugoslavijo, izvažajo pa tudi v tujino, predvsem v prekomorske države: v Indijo, v Turčijo, Egipt, Ameriko in drugam.
Železarna Jesenice zaposluje okrog 7000 delavcev in nameščencev. V skrbi za potrebni naraščaj je podjetje ustanovilo na Jesenicah metalurško-indu-strijsko šolo, kjer se rajenci teoretično in praktično izpopolnjujejo za kvalificirane delavce v tovarni. Novo ustanovljena Tehniška srednja šola je namenjena bodočim mojstrom v metalurški stroki.
Vodilnemu podjetju v Sloveniji želimo za bodoče mnogo uspehov in se zahvaljujejo vsem tovarišem, ki so nam pripomogli do teh podatkov.
—om—
ArvVWWVWWVWvVvWVWvWYWVWWWWWVVWWV\
6.000	JUDOV JE PRIBEŽALO z Madžarskega v zahodne kraje po zadnji vstaji. Za prvo sito jih je sprejela židovska občina na Dunaju. Dunajska židovska organizacija Agudas Israel je potrošila zanje 2 milijona šilingov (1 šiling velja 23 lir).
4.000	VISOKOŠOLCEV je zbežalo z Madžarskega, to je približno ena četrtina vse madžarske akademske mladine.
OKOLI 260.000 beguncev (Arabcev) je ustvaril izraelski napad na Sinajski polotok. Zapustili so svoje domove bežeč pred granatami in bombami.
VEDNO MANJ KMETOV V JUGOSLAVIJI. Leta 1931 je bilo v Jugoslaviji 76,2% kmečkega prebivalstva, leta 1953 pa še 61,1%.
Kadar pripelje pot turista v Južni Tirol, ta kaj rad sede v prijetno »Stu-be« tamkajšnjih gostiln in si naroči odlično vino, ki ga pridelujejo v tisti deželi.
Vinogradi, ki se razprostirajo po gričih okoli bocenske kotline, so zelo skrbno negovani. Vinogradniki in kletarji posedujejo najmodernejšo opremo, ki jim omogoča čim boljši pridelek grozdja in vina.
če primerjamo proizvodnjo južnoti-rclskega vina z raznimi italijanskimi vinorodnimi pokrajinami, ne bomo mogli trditi, da pridelujejo v Južnem Ti-rolu posebno mnogo vina; letni pridelek na Južnem Tirolskem znaša namreč okoli 350.000 hi. Dve tretjini vseh južnotirolskih vin tvorijo rdeča vina, eno tretjino pa bela. Vendar pa moramo poudariti, da posvečajo južnotirol-ski vinogradniki veliko pažnjo kakovosti svojega vina.
Vinske kleti imajo zasebniki kakor zadruge. Prvi posedujejo približno 40 kleti, zadružnih kleti pa je v Južnem Tirolu okoli 20. Zadružne kleti imajo zmogljivost 165.000 hi, kar znaša malenkost manj od polovice celotne letne proizvodnje vina.
Z vinarstvom se bavijo tudi menihi. Med svojim obiskom na Južnem Tirolskem sem slišal za primer nekega benediktinskega samostana, v katerega kleti je stalno zaposlenih 52 delavcev.
Čeprav se vinogradi vrste drug za drugim, se vsaka dolina ali celo vsako pobočje odlikuje po svojem značilnem podnebju in svojskih lastnostih zemlje. Zato je razumljivo, da ne moremo govoriti o neki tipični vrsti južnotirol-skega vina, temveč ima vsako vinorodno področje svoje značilno vino. V splošnem lahko rečemo, da so svojevrstna aroma, bistrost in prozornost karakteristike teh vin. Alkoholna količina rdečih vin se suče okoli 11-12 stopinj. Bela vina pa vsebujejo nekaj več alkohola (11-13 stopinj).
Nekaj besed najprej o rdečem vinu. Severno od Bočna, blizu Griesa proizvajajo svetlordeče namizno vino, imenovano »Guncina«. Na istem področju je doma tudi »Lagrein«, katerega značilnost je aroma po vaniliji. Bolj proti vzhodu bocenske kotline je gričevje Sv. Magdalene, koder pridelujejo znamenito vino »S. Maddalena« (St. Magdalener). To rdeče vino je zelo zaželeno na domačih in tujih tržiščih. Iz teh krajev je tudi rdeče vino »S. Giu-stina« in »Laitago«. Po svojem okusu sta ti vrsti zelo podobni vinu S. Maddalena. Naj omenimo še aromatično »Caldaro«, ki ima svoje ime po jezeru, ležečem med Bocnom in pogorjem Mendole.
Na vinskih goricah meranskega področja pridelujejo suho rdeče vino »Ku-chelberg«. Iz okolice Merana je tudi »Castel Rametz«, rdeče vino, ki ga kaj radi primerjajo z burgundcem. Po gradovih imata svoje ime tudi vini »Castel Schvvanzburg« in »Castel S. Valentino«.
Od rdečih vin so še važna »Caber-net«, »Missiano« in »črni burgundec«.
Izmed belih vin je najbolj čislan »Ter-lano« (Terlaner), ki ga pridelujejo v istoimenskem naselju v Adiški dolini nedaleč od Bočna. Izvrstno južnotirol-sko belo vino je nadalje »Aromatični traminec« (Termeno aromatico - Ge-wurtztraminer). Pomembne vrste belih
vin Južnega Tirola so še »beli burgundec«, »Solze sv. Magdalene« (Lacrime di S. Maddalena) »Rizling«, »Sauvign;n < in »Silvanec«. Ljubitelji sladkih vin pa z veseljem segajo po »Moškatu«, imenovanem »Rulander«.
Z Južnega Tirolskega izvažajo zlasti mnogo vina v Zahodno Nemčijo; 60% izvoza vina iz Italije v Zah. Nemčijo tvorijo južnotirolska vina. V preteklem letu so izvozili iz Italije v Zah. Nemčijo 474.000 hi vina; v tej količini ni zapopadeno blago, ki je bilo namenjeno
destilaciji in proizvodnji octa. Zahodna Nemčija bo uvoz italijanskih vin še povečala na 200.000 hi, vendar izvoz v Nemčijo še ni dosegel visokih številk iz leta 1952, ko je njegova vrednost znašala nad 8 milijonov dolarjev. Naslednje leto je vrednost tega izvoza dosegla 6,5 milijona, lansko leto pa okoli 7 milijonov dolarjev.
Poleg Zapadne Nemčije so važni odjemalci južnotirolskega vina še Anglija, Avstrija, Belgija, Nizozemska, Švica, Egipt, Peru, Združene države in Zlata obala.
Ing. M. P.
NAJEMNINE
ZA GOSTINSKE OBRATE
Že od aprila 1955 italijanska poslanska zbornica in senat proučujeta zakonski predlog senatorja Braschija, s katerim naj bi se odnosi med lastniki gostinskih poslopij in njihovimi najemniki postavili na novo osnovo. Po dosedanjih določbah se sme poslopje, v katerem je nastanjen hotel, uporabljati samo v ta namen, ako ne da ministrstvo za industrijo drugega izrecnega dovoljenja. Lastniki smejo prodati takšno zgradbo s pristankom omenjenega ministrstva; kupec mora zagotoviti, da bo poslopje še naprej služilo v ta namen. Najemnina za hotele je bila urejena tako kakor za druge trgovinske prostore in je omejena po določenih količnikih, to se pravi, da je dovoljeno povišanje v določenih mejah. Po dosedanjih določbah bi omejitve zapadle konec leta 1956. Senator Braschi predlaga naj bi se najemne pogodbe podaljšale do 31. decembra 1960, najemnine pa naj bi se vsako leto povišale za 40%, dokler ne bi dosegle 50-kratno najemnino, ki je bila v veljavi decembra 1946. Senatorjevi predlogi so bili po razpravah v senatu in poslanski zbornici precej spremenjeni. Po novem osnutku bi ostale najemnine vezane ne samo do konca leta 1960, ampak do 31. decembra 1964. Pogodbe bi se podaljšale do konca leta 1962; najemnine se
Na našem črtežu so označeni odstotki, ki nam povedo koliko študentov liživa v posameznih državah štipendijo in koliko jili je navezanih sami nase. V Vel. Britaniji prejema štipendijo kar 71%, brez štipendije pa je 29% študentov; v Franciji ima štipendijo 54% študentov, 46% pa ne. V Zah. Nemčiji uživa štipendijo samo okoli 28% na u niverzah, toda 15% prejema štipendijo kot vojne sirote, tako da je pravih štipendistov samo 13%. V vzhodnih drža-
vah je štipendiranje iz javnih sredstev mnogo bolj razvito, saj doseže 94-98%. V Jugoslaviji so odpravili sistem štipen diranja iz neposrednih državnih virov. Visokošolce štipendirajo predvsem podjetja, ki si želijo tako ustvoriti kader strokovnjakov, pa tudi občine, študent se obveže, da bo po dokončanih študijah določeno število let deloval pri teh podjetjih oziroma v območju občine, ki ga je štipendirala.
V glavnem skladišču so tudi sodobne mehanične naprave za jodiranje soli.
V	Jugoslaviji se mora po zakonskih določbah vsa sol domače ali tuje proizvodnje za potrebe prehrane ljudi ali domačih živali jodirati z 10 miligrami kalijevega jodida na kilogram soli ali pa z ustrezno količino natrijevega jodida. Morska sol vsebuje sicer že sama po sebi nekaj joda, toda le v zelo neznatnih in nezadostnih količinah, tako da jo je treba posebej še jodirati.
Jodiranje soli ima namen preprečevati posledice pomanjkanja joda v hrani ali krmi. Človek potrebuje eno petino miligrama joda na dan. V krajih, kjer človeška hrana ne vsebuje dovolj joda, se pojavljajo golšavost in v njenem spremstvu težka obolenja. Jodiranje soli je rodilo v Jugoslaviji v borbi proti golšavosti najugodnejše uspehe. V skladišču piranskih solin se jo-dira sol s posebnimi avtomatično delujočimi napravami za mokro ali suho jodiranje. V skladišču se sol tudi zmelje na zaželeno granulacijo.
VIHARNA PRETEKLOST
Zgodovina piranskih solin je pestra in zanimiva, povezana s političnim dogajanjem na severnem Jadranu v po sameznih dobah. Soline so bile nekoč zasebna last, kakor polja ali njive, in lastniki so jih dajali v zakup solinarjem, ki so bili udeleženi na donosu. Toda pravico podeljevati dovolila za gradnjo in izkoriščanje solin ter predpisovati za to posebne pogoje in pobirati davščine od prodane soli, so si že od pamtiveka lastile politične oblasti.
V	srednjem veku so bile to v zapadni Istri obalne občine, oglejski patriarh in
Peripetije piranskih solin
pod duslrijo, Benetkami in Alapoleonom
drugi cerkveni hierarhi ter fevdalni o blastniki. Ko je beneška republika utrdila v teh krajih svojo oblast, si je ona pričela lastiti ne le pravico trgovanja s soljo, marveč tudi pravico podeljevanja koncesij za gradnjo solin in za pridobivanje soli. Piranska občina sc je sicer takemu izvajanju nadoblasti s strani Serenissime načelno upirala, pri čemer se je sklicevala na svoje pravice. Tem se ob podreditvi Benetkam leta 1283 ni bila odpovedala, toda Benečani so te pravice Pirančanom le včasih priznavali, a vedno znova uveljavljali svojo vrhovnost tudi v pogledu solin. Dejanski lastniki in posestniki solin so pa bili priranski meščani, ki so iz proizvodnje morske soli črpali svoje dohodke. Meščani in njihovi solinarji so bili združeni v konzorciju, katerega je nasproti piranski občini zastopal poseben svet dvajseterice članov. Več stoletij do konca propasti beneške republike (1797) so se v pogajanjih, sporazumih, odredbah, prepovedih in protestih razodevala stalna interesna nasprotstva med piransko občino in konzorcijem z ene ter beneško republiko z druge strani.
V sledeči kratki dobi prve avstrijske vladavine (1797-1805) so bile odpravljene' razne pravne omejitve proizvodnje iz benečanske preteklosti in bila so izvedena obsežna regulacijska
in popravljalna dela zaradi ogromnih poškodb, ki so jih soline utrpele najprej leta 1761 in potem vnovič leta 1795, ko je Dragonja podrla vse nasipe, uničila soline in odnesla v morje vso pridelano sol. Po obnovi so se soline začele svobodneje razvijati in u-spevati, ker je avstrijska finančna u-prava znatno povišala odkupno ceno za sol. Toda prišla je francoska zasedba in ilirska doba (1805-1814), ki za trgovino s soljo iz piranskih solin ni bila ugodna zaradi konkurence francoskih solin in angleških vojnih ladij, ki so križarile po Jadranu.V tej dobi se pa že uveljavlja načelo, da soline, čeprav so bile pod težkimi pogoji dane v izkoriščanje zasebnikom, vendarle ne bi smele biti zasebna, marveč javna last.
Ko je Avstrija ponovno zasedla Istro (1814) in združila pod svojo oblastjo vse soline na vzhodni obali Jadranskega morja od Trsta do Kotora, se je za piranske soline začel nov vzpon, že v prvih letih nove dobe je površina solinskih polj bila močno povečana. Sam cesar Franc L, ki si je soline osebno ogledal leta 1816, se je zavzel za njihovo razširitev in za pospešitev proizvajanja solin. Dočim je največja količina proizvodnje v francoski dobi dosegla le približno 17.000 ton, je že leto 1822, ko razširitve solinskih polj še niso mogle dati polnega učinka, prineslo
rekordno proizvodnjo — čez 40.000 ton, torej skoraj toliko, kolikor so povečane soline z izboljšanimi metodami dela največ mogle izkazati pridelka v najnovejši dobi, leta 1950.
Proizvodnja vseh avstrijskih solin na vzhodni jadranski obali je imela tedaj ugodne tržne pogoje zaradi prostranosti avstrijskega zaledja, vendar so velike količine proizvodnje ugodnih let prekašale potrebe notranjega trga. Prišlo je zopet do omejitvenih odredb. Soline v Skednju, žavljah in Miljah so bile opuščene (1829), piranske in koprske soline so pa morale omejiti proizvodnjo na določene količine. Toda poslovni uspehi so navzlic temu bili ugodni. Niti konkurenca novih solin v bližini Benetk, ki so tedaj bile pod avstrijsko oblastjo, ni mogla škoditi temu razvoju, temveč mu je le koristila, ker je povzročala izboljšanja v tehnološkem procesu proizvodnje. Odkupne cene soli so bile stalno ugodne, in ker je to vplivalo na prodajne cene, ki jih je do ločala finančna uprava, se je pojavilo, kakor poprej že v dalmatinskih vodah, tudi ob istrski obali tihotapstvo s cenejšo soljo inozemskega porekla. Proti temu je nastopila avstrijska finančna uprava z odredbo, ki je bila sporočena vsem pristaniškim oblastem in uradom, da je tujim ladjam, natovorjenimi z inozemsko soljo, prepovedano pri-
nc bi vsako leto zvišale za 40%, temveč za 20%, dokler ne bi dosegle 51-kratno najemnino od decembra 1946. Zakon še ni bil dokončno sprejet, ker so nastale ovire, zlasti zaradi gledišča najemnikov, ki vodijo gostinske obrate.
MNOGO VEČ ŽENSK V AMERIKI
Po računu, ki so ga izvršili julija 1956, je bilo v Združenih ameriških državah 168 milijonov 91.000 prebivalcev. Med temi 84,736.000 žensk in 83,375.000 moških, lo se pravi, da je bilo 1,381.000 več žensk (1,6%). Danes pride na vsakih 1000 žensk v Ameriki 984 moških; leta 1950 je bilo na 1000 žensk 981 moških. Leta 1940 so bili moški v premoči, in sicer je bilo na 1000 žensk 1007 moških. V začetku tega stoletja je bilo število moških razmeroma še večje, in sicer zaradi priseljevanja iz drugih držav. Danes vpliva priseljevanje samo malo na to razmerje. Zakaj je manj moških? Glavni vzrok je v tem, da umre več moških v mlajši dobi. Pod 18. letom je več fantov kakor deklet, nad 65. letom pa pride samo 857 moških na 1000 žensk.
Od leta 1950 je ameriško prebivalstvo narastlo za 16,960.000 oseb; vsako leto naraste za 2,826.000 (1,87%). Vsaki mesec je v Ameriki 235.540 ljudi več, vsak dan pa 7,850.
m""Tl	F"""""T
Zgubil sem prijatelja
Pravzaprav on {niti ni vedel, da p! moj prijatelj. NMi tikala se nisva. On je pasel krave, jas pa imam vse drugačen poklic: mučim se v tej ledeni dobi, da bi mrtvim številkam vdali nil vsaj toliko življenja, da bi se ob njih ogreli naveličani bralci in ne bi lista vrgli v koš.
Povedali so mi, da ga je še v rani mladosti okvara na rokah in nogah prisilila, da si je izbral to delo. Zn Kravami, juničkami in telicami je slopi-cal, tako nekako kakor nekdanji avstrijski vojaki, ki so jim v Karpatih zmrznili prsti na nogah. Niso se ga bale, sicer niso mili mogle v tuje zelje, ko ga na Opčinah sploh ni več; gosposke vile pa so visoko ograjene ne pred kravami, ki jih na našem Krasu tudi ni več, temveč pred ljudmi.
Čudili se mi\ boste, če vam priznam, da sem ga imel rad prav zato, ker je pasel krave. Kadar me je vzpenjača potegnila utrujenega od številk in slovnice iz mesta in sem njega kot prvega znanca ugl.dal, kako mirno sedi s kratkim bič^m na visokem mejniku ob cesti ne meneč se za vespe in avtomobile, sem se oddahnil: še pase, še je nekdo na našem Krasu, ki pase na lastni zemlji. Kakšna idila sredi Opčin, od katerih so ostale samo še ceste, kasarne vseh vrst, begunska taborišča, istrske kolonije in potujčeval-niča »Villaggio del Fanclullos. Le Pe-pl še pase na svoji zemlji.
To je bila parcela njegove sestre, ki je šla v Amtr:\ko v tistih časih, ko so vozili tja primorske Slovence v starin Cosulichevih škatlah za ceno, ki je .odtehtala cela slovenska premoženja. Zdaj ji gre dobro.
»Pa se bo vrnila?a — sem ga zaskrbljeno vprašal. »Težko, ima pokojnino in če bi prišla domov, bil jo zgubila«.
»Kaj pa parcela i,n hiša?« »R.azpar-celizirali jo bomo, ker se v kosih bolje proda«.
Torej tudi oni bodo prodali. Nisem mu zameril teh besed, ker sem vedel, da on ne odloča in da bo za njegove sivke in plavke še dovolj zemlje na drugem mestu. Sam ni stanoval v tej hiši.
Parcela je sestrina samo še v zemljiški knjigi. Spomladi in poleti se podijo po njej in lomijo drev sa olrou iz Furlanije in Istre. V hiši na njej živi priseljen Furlan z družino, ki so mu kot mizarju našli delo tam, kjer ga za domačina ni bilo. že ob petih zjutraj me v spomladanskih mesecih prebudijo silni udarci krampa, pravega krampa ki ga vihti stara Furlari-ka; na parceli si je napravila vrt. P zimskih mesecih jo vidim, kako s sekiro »čisti« cedre, za zdaj samo od spodaj ... Seveda, kadar Pepi ne pase živine na parceli,
Pepi je bil brih'en, kazalo je, da m,nogo čila. Videl je jasno, koliko je odbila ura našemu narodu, ki skoraj nima več zemlje in zdaj še v tovarnah ni mesta za nj; gove sinove. Večkrat sva štela, koliko živine je bilo n kdaj na Opčinah in koliko kmetov je danes.
Zdaj .niti Pepeta ni več! Nekega dne so mu pokvarjene noge odpovedale, ko je s senika metal živini seno, In strmoglavil je komaj nekaj metrov globoko, a zadosti, da se je na mestu ubil.
Pepi, dragi Pepi! Vsaj ne vidiš več slare Furlanke s krampom in sekiro na svoji zemlji...
L. B.
bližati se istrski obali na tako razda Ijo, da bi jih s kopne zemlje lahko dosegel topovski strel, t. j. na tri milje ali 2834 dunajskih sežnjev.
Ker je domača proizvodnja stalno presegala za prodajo določene količine in so se v skladiščih vedno bolj kopičile zaloge, sta oba konzorcija, ki sta zastopala piranske in kopiske soline, op ponovnih brezuspešnih poskusih končno leta 1860 izposlovala dovoljenje za izvažanje soli v inozemska pristanišča. Oba konzorcija sta tako pričela izvažati sol, zlasti v Skadar, Solun, Carigrad in celo v Trebizond, dokler ni Turčija z uvedbo prohibitivne uvozne carine te kupčije onemogočila. Sol iz piranskih solin so potem še izvažali v druge dežele, na Norveško, v sedanjo Burmo in celo v Severno in Južno A-meriko Joda to so bili le poskusi, ki niso dovedli do stalnih stikov z inozemskim trgom. Leta 1862 sta dve veliki pošiljki soli (okrog 2000 ton) ostali v Kalkuti neprodani. Po teh neuspelih izvoznih poskusih je bila proizvodnja leta 1878 vnovič omejena, toda več let kasneje je piranskim solinam zopet bila dovoljena večja količina za izvoz na Holandsko.
Še poprej sta oba konzorcija izposlovala tudi dovoljenje za proizvodnjo ce nejše »rdeče soli«, barvane z železnim oksidom, za živino; a tudi take dobave so morale prenehati, ker so v beneških pokrajinah in v Furlaniji, pa tudi na Kranjskem začeli to denaturirano sol na skrivaj rafinirati, da so jo potem pod ceno navadne soli lahko prodajali za človeško hrano.
(Konec prihodnjič)!
Dr. O.
Stran 4
Veliko bogastvo naših kamnolomov
Ko bi ga le več ostalo doma!

NOVICE IZ SLOVENIJE
Od nekdanjih 26 večjih kamnolomov v Nabrežini in okolici jih je danes še samo sedem; vsi ostali predstavljajo zapuščene ogromne izkopnine ali globoki prepadi, poraščeni s travo in grmičevjem.
Tu pa tam je iz razsekanega skalovja pridrl na dan kak kraški hrastiček dren ali brest. Ob robu takšnih globokih jam se človek zamisli v minljivost vsega človeškega. Dandanes Budimpešta ne povprašuje več po nabrežinskem kamnu, da bi z njim okrasila veličastno stebrišče pred parlamentom, niti nekdaj mogočni in cesarski Dunaj ne krasi več svojih stavb z nabrežinskimi ploščami kakor nekoč pročelje cesarske palače v Schonbrunnu. Še danes po tolikih let-h se zidovi in stebrišča teh palač svetlijo kakor takrat, ko so jih zidali z nabrežinskim kamnom. Tudi cesarski grad v tržaškem Miramaru kaže isto sliko: vedno svetel in čist na-kljub slanim morskim vetrovom in žgočemu poletnemu soncu, ki mu nabre-žinski kamen kljubuje že skoraj 90 let.
PREDNOSTI
NABREžINSKEGA KAMNA
Nabrezinski kamen je posebne vrste apnenec. Njega ne poraste mah kakor marmor, temveč ostane vedno čist in svetel. In prav v tem je njegov svetovni sloves, ki sega daleč izven Evrope, v Afriko (Kairo), v Severno Ameriko (New York) in v Južno Ameriko (Buenos Aires). Po vseh teh krajih je kako znamenito poslopje — gledališča, muzeji, državne palače ali spomeniki — zgrajeno iz nabrežinskega kamna. Sloves ni šel po svetu samo zaradi sve-tlosive barve in njene stalne ohranlji-vosti, temveč tudi zaradi dobre kakovosti tega kamna, ki je zdrav kakor malokateri na svetu. Plošče iz nabrežinskega kamna ne vsebujejo tako imenovanih »verš«, to je belkastih usedlin v sredini, ki so lahko vzrok razpokam, še preden kamen vzidajo. Apnenčevi kamnolomi v Salzburgu so prav zaradi »verš« manj vredni. Zaradi prepogostih verš morajo tam zavreči sko-ro polovico izkopanega kamna ali pa ga morajo lepiti, kar pa naravno zelo zmanjšuje njegovo gradbeno vrednost. Salzburški kamen je po barvi sicer precej lep rumenkast apnenec, kar se pri nabrežinskem le redko dogodi. Veliki kamnolomi v Lienzu na Tirolskem in v Matthausenu v Nemčiji (granta) tudi ne dajo takega kamna, kakor je v Nabrežini.
Spremembe v sodobni arhitekturi so vplivale tudi na izkoriščanje nabrežinskega kamna. Sodobna poslopja gradijo po večini iz železobetona. Kamen je vedno manj v modi. Zaradi tega je proizvodnja zelo padla v primerjavi s proizvodnjo v preteklosti. Kljub temu sedem tovrstnih podjetij še vedno dobro deluje. Podjetja so izpopolnila pridobivanje; sekanje in dviganje velikih kamnitih plošč in blokov opravljajo s sodobnimi stroji in dvigali. Tudi za predelovanje kamna v kamnoseških delavnicah uporabljajo stroje. Te sodobne naprave pa so imele za posledico tudi zmanjšanje števila delavcev. Tako je padlo to število od nekdanjih 5000 kvalificiranih in nekvalificiranih delavcev v 26 kamnolomih na 500 delavcev v sedmih kamnolomih, ki so še v obratu.
IZVOZ BLOKOV NEOBDELANEGA KAMNA
Največji kamnolom v Nabrežini je še vedno »Cava romana«. Samo v tem je bilo nekdaj zaposlenih 500 delavcev. Značilno je, da se večina podjetij ne bavi več toliko s predelavo kamna, kolikor z izkopavanjem in izvozom velikih kamnitih blokov od 2 do 6 ton. Izvažajo jih v surovem stanju v Italijo, Egipt in druga mesta po razmeroma ugodnih cenah. Kubični meter nabrežinskega kamna stane danes od 90
do 100.000 lir. Tak način pridobivanja je za podjetja bolj ugoden, ker je preprost in ne zahteva večjega števila delavcev. Manj ugoden pa je seveda za številne kvalificirane nabrežinske kamnoseke, ki ostanejo brez dela.
Plača nekvalificiranega delavca v kamnolomu znaša danes okoli 1500 lir dnevno. Morala bi pa znašati glede na rentabilnost proizvodnje vsaj 2400 lir dnevno, ker so tržne cene dovolj ugodne. Proizvodnja in njena rentabilnost sta se v nabrežinskih kamnolomih zelo dvignili; niso se pa temu primerno dvignile delavske plače.
KATERA PODJETJA OBRATUJEJO
Med podjetji, ki obratujejo v Nabrežini in okolici, je še vedno največje »Cava romana«. Sledijo Gorbatto, Ma-rangon, SMAT (sedaj Sanzogna), Piz-zul, Slovenca arh. Radovič in Cahari-ja ter podjetje Montecatini. Slednje se peča samo z izkopavanjem kamna, ki ga izvaža v velikih blokih po 5 ton v svoje delavnice v notranjosti Italije. To je zelo značilno, ker je to podjetje o-premij eno z najboljšimi stroji za predelavo. Pravih vzrokov za tako postopanje ni moč najti. Morda imajo v Italiji bolj ceneno delovno silo ali še boljše stroje; morda pa iz preprostega razloga, ker se jim predelava ne izplača, temveč le izkopavanje .Kajti kamnolom že samo z 10 delavci in sodobnimi stroji za dviganje in sekanje je lahko precej donosen.
SUEŠKA KRIZA PRIZADELA KAMNOLOM
V zadnjih tednih se je v »rimskem kamnolomu« nakopičilo kakih 12.000 kv. metrov kamnitih plošč, ki so bile namenjene v Kairo. Zaradi zaprtja Sueškega prekopa pa ne morejo naprej. Več
delavcev je bilo zaradi tega odpuščenih.
Kaj izdelujejo nabrežinska kamnoseška podjetja? Tvrdka Marangon izdeluje stopnice, razne vrste kamnitih plošč, stebre, podstavke za spomenike itd. Podjetje Pizzul je tudi še precej močno. Poleg teh pa je v Nabrežini še nekaj domačinov-kamnosekov, kot neodvisni obrtniki izdelujejo manjše predmete iz kamna.
KAMNOLOMI IZVEN NABREŽINE
Omenjena podjetja pa ne kopljejo ampak tudi
95% DOLOČENIH VRST RAKA je ozdravljivih, alko se pričneš pravočasno zdraviti. Pred 30 leti je zbolel za rakom vsaki deseti človek v starejši dobi, danes zboli v nekaterih predelih že vsaki 4 človek. Danes, je več te bolezni tudi zaradi tega, ker učakajo ljudje več let kakor nekdaj. Pri ljudeh do 30 tet starosti se število obolelih za rakom ni povečalo.
kamna samo v Nabrežini, v Šempolaju, Samatorci, v Briščah in Velikem Repnu. V zadnjih lomijo zlasti takoimenovane stalaktite; pri tem je udeleženo tudi domače podjetje Caha-rija iz Nabrežine. V Šempolaju kopljejo zlasti rumenkasti kamen - stalaktit, ki je zelo lep in pripraven za prav okusne zidne okraske, namizne plošče in
podobno. Iz tega barvastega kamna sta napravljeni dve krasni plošči v tržaški kavarni »Degli Specchi«. Pravi rudnik tega lepega kamna so v zadnjem času odkrili v Samatorci pod Sv. Lenartom. Tu so naleteli na kakih 200 metrov dolgo plast rumenkastega stalaktita. Tem-nosivi stalaktit kopljejo v Vel. Repnu. Tam so kar tri podjetja v polnem obratu. Med temi je tudi podjetje Cahari-ja, ki je že pred vojno imelo kamnolome v Dalmaciji in Bosni. Iz stalaktita izdelujejo zelo lepe barvaste okraske, nadalje majhne spomenike, plošče, nagrobne kamne, zidne okraske, pročelja vil in palač itd.
Iz tega splošnega pregleda povzamemo, da zakladi naše kraške zemlje še niso bili izčrpani. Želeti bi le bilo, da bi jih bilo naše revno ljudstvo bolj deležno.	č. i.
SKRČENJE DELOVNEGA TEDNA V TOVARNI OPEL. Iz Frankfurta poročajo, da bo znana avtomobilska tovarna Opel v mesecu januarju zmanjšala delovni teden od 44 na 40 ur. Skrčeni delovni umik bo^ veljal le za polovico osebja, ki šteje 29.000 ljudi. Za ta ukrep se je tovarna odločila, ker so se naročila iz inozemstva zmanjšala. Tudi sezonski zastoj na notranjem trgu je večji kot običajno. Tovarna Opel je povezana z General Motors.
MNOGO TUJIH DELAVCEV V ŠVICI. Konec avgusta leta 1956 je delalo v Švici 326.065 tujih delavcev, medtem ko je bilo konec avgusta leta 1955 zaposlenih samo 271.159 tujcev. Med tujci je 203.488 moških in 122.577 žensk. Tako predstavljajo danes tuji delavci v Švici eno četrtino vsega zaposlenega delavstva. Največ tujih delavcev zaposluje mehanična in strojna industrija (25.943), na drugem mestu je kmetijstvo (31.176), nato gostinski obrati, gradbena podjetja, rudniki, živilska industrija, grafična podjetja, tekstilna industrija itd. Zanimivo je, da dela v Švici mnogo Nemcev (iz Zahodne Nemčije) in sicer 69.198, od teh 36.125 moških in 33.073 žensk.
V začetku lanskega leta so industrijska in trgovinska podjetja v Trstu in po vsej Italiji izvedla tako imenovano poenotenje plač vsem zaposlenim delavcem in siužbenoem. To pomeni, da so k prejšnjim osnovnim plačam — po leg starostnih poviškov — prišteli tudi draginjsko doklado. Prišteli so doklado po stanju z dne 30. novembra 1955, to je z vsemi dvomesečnimi poviški, ki so dozoreli po 31. marcu 1951, na temelju dogovora o draginjskih dokladah z dne 21. marca 1951.
Že pred zapadlostjo prejšnjega dogovora o določanju draginjskih doklad po premični lestvici, ki sproti ugotavlja spreminjanje cen najnujnejših življenjskih potrebščin, so se začela pogajanja med delavskimi sindikati in delodajalci za ureditev tega vprašanja na novih osnovah. Prišlo je do dolgotrajnih in težavnih pogajanj, ker sta obe stranki trdovratno branili svoje koristi. Delodajalci so predvsem nasprotovali dosedanjemu kratkemu roku dveh mesecev za spreminjanje draginjske do klade po ugotovitvah premične lestvice. Kot razlog so navajali, da prepogosto spreminjanje plač, to je draginjske doklade, kvarno vpliva na njihove kalkulacije v proizvodnji in prodaji izdelkov. Zato so zahtevali podaljšanje dosedanjega roka. Predstavniki delavcev so seveda ugovarjali, češ da morajo zaradi stalnega višanja cen vsaj dva meseca prej plačevati blago dražje, to je, preden dejansko prejmejo povišano draginjsko doklado. Šlo je torej za sporna vprašanja bistvene važnosti.
Dne 15. januarja je prišlo končno v Rimu do podpisa novega sporazuma med združenjem industrijcev in delavskimi sindikati o novem ustroju za določanje draginjske doklade po premič-
ni lestvici. Sporazum bo veljal od 1. februarja 1957 ter bo nadomestil prejšnji sporazum z dne 21. marca 1951, ki je zapadel 31. decembra lani.
Bistvene spremembe so naslednje:
1.	dosedanji rok dveh mesecev za spreminjanje višine draginjske doklade po premični lestvici se podaljša na tri mesece;
2.	odpravijo se ugodnosti starega dogovora za znižanje draginjske doklade v primeru padanja cen, zato bo znižanje cen, do katerih bi prišlo v ro ku treh mesecev, znižalo tudi draginjsko doklado v celotnem razmerju u-godnejših cen;
3.	dnevna draginjska doklada za težake se zviša za skupino »A« od 10 na 14.30, za skupino »B« pa od 8 na 12.30. Razmerje dnevne draginjske doklade med moškimi in ženskami se zniža za eno točko v korist žensk;
4.	na vsakilt pet draginjskih točk po premični lestvici se ena pripiše družinski dokladi. Tako se plače delavcev, ki morajo vzdrževati družine, bolje prilagodijo povišanju cen življenjskih stroškov;
5.	končno bodo draginjske doklade pripisali poenotenim plačam šele takrat, ko se bodo cene povečale za najmanj deset novih točk, vendar ne pred 31. decembrom 1957.
Spremembe novega sporazuma o določanju draginjske doklade dokazujejo, da je kompromis precej zadovoljiv za delodajalce in manj za delavce. Prvi so dosegli podaljšanje roka, odpravo ugodnosti v primeru padanja cen ter odložitev pripisa nove draginjske doklade k poenotenim plačam, drugi pa v zameno le malenkostne ugodnosti pod točkama 3 in 4.
Zvišanje plač delavcev in mlužbt' cev v državnih službah. Zvezni izvrš1 svet v Beogradu je sprejel uredbo zvišanju plač uslužbencev in delavc* državnih organizacij in ustanov. Tal zvišana plača se prične izplačevati S jan. 1957. Pri uslužbencih z nižjimi pl čarni se zvišajo prejemki za okrog ; odstotkov, pri uslužbencih z višji® 1 plačami za 5%, pri naj višjih plač* pa se zviša samo osnovna plača za 5® r -j-, do 800 din. Zvišajo se tudi dodatki 1 plače učnega osebja vseh šol. — K1®** kor smo že svoj čas poročali, so P! meravali še v 1. 1956. izglasovati zvezni skupščini nov pokojninski i w invalidski zakon, ki so ga pa zaradi ^
predvidenih ovir morali odložiti na P znejši čas. Da se vendar omili seda®^
položaj upokojencev in invalidov, ! — vsi že težko pričakujejo nevi izboljš! ni in pravičnejši zakon o pokojnin*1 Vs je zvezni izvršni svet določil enkrat!1 dn; izplačilo dodatka na pokojnine o® iavc invalidnine v znesku 50% na -prlpatf r!>zli jočo pokojnino (invalidnino) vsem up* 8ar kojencem in invalidom. Upajo pa, * (ia>' bo že v prvem četrtletju 1. 1957 izg! sled sovan novi zakon, ki bo dokončno u®' 's,-8i dil razvrstitev upokojencev in inv*! Vsal dcv in njihove prejemke.	ner<
_____	"jo
ni
VEDNO VEČJE POMANJKANJE c« POGONSKE SILE	org.
Podpredsednik Visoke oblasti, ki * R
TVRDHa USTANOVLJENA LETA 18B3
di Premogovno in jeklarsko skupni *a v Luksemburgu, je izjavil, da prima* Ptai kuje šsstim državam, članicam 1 Prai skupnosti, 20% pogonske sile. To P' °sia skušajo nadoknaditi z uvozom pren® ko : ga in mineralnega olja. Čeprav nat* ysa] šča proizvodnja pr jmoga, bo prima® % s kljaj pogonske sile v teh državah le*1 ^os 1965 znašal 33%.	Eo
___________________ dav
don
Dne pomembni ustanoui u Trebčah
Imelo je svoj občni
Kakor po drugih slovenskih krajih, so se začele v drugi polovici prejšnjega stoletja pojavljati tudi po Tržaškem razne vzajemne ustanove. Med take spadajo zavarovalnice za govejo živino ter pogrebna društva. Tudi v Trebčah niso hoteli zaostajati za splošnim napredkom. Danes imajo v vasi najstarejšo zavarovalnico za govejo živino na Tržaškem, saj so jo ustanovili že leta 1886, to je pred sedemdesetimi leti. Imajo tudi pogrebno društvo. Obe u-stanovi sta imeli preteklo nedeljo svoja občna zbora.
Zavarovalnica za govejo živino je zborovala 13. januarja. Šteje 51 članov, ki imajo zavarovane skupno 128 glav živine. Lani ni bilo hujših nesreč niti nalezljivih bolezni. Za zdravila in živi-nozdravnika so potrošili nekaj nad 36 tisoč lir. Za predsednika so izvolili ču ka Marija namesto Možina Jožefa, ki je 17 let vodil zavarovalnico, za tajnika pa Kralja Viktorja. Izvolili so tudi e-nega novega odbornika, Kralja Franca. Zavarovalnico vodijo poleg predsednika, tajnika in blagajnika še trije odborniki, dva nadzornika ter trije cenilci.
Zavarovalnico je ustanovil učitelj Po žar Anton, ki je zbral okoli sebe vse naprednejše gospodarje v vasi. To dokazuje izredno razvit čut vzajemnosti, ki ga je imel že takrat naš kmet. Namen zavarovalnice je skrbeti za razvoj živinoreje s pravočasnim zdravljenjem obolele živine ter z izplačilom primerne odškodnine v primeru nezgod. Ker lani ni bilo hujših nezgod, jč občni zbor sklenil za letos znižati zavarovalni prispevek od pet na tri odstotke. Zavarovalnica plača v celoti vse stroške za zdravila in zdravljenje živine ter celotno odšodnino — po cenitvi — v prime-ru nezgode.
Druga važna ustanova v Trebčah je
Nekdanjega vrveža v Gorici ni več
Po menda dveletnem presledku sem pretekli teden zopet enkrat obiskal Gorico. Bržkone za kazen, ker se tako dolgo nisem zmenil zanjo, pa me je Gorica sprejela precej hladno, z ledom in burjo. Ne sicer s tržaško, toda vendar je bila burja. Zaradi leda se ne bom prepiral, toda burja se mi je pa skoraj zamerila, ker smo vsi prepričani, da Gorica nima te napake, posebno so bili o tem prepričani nekdanji avstrijski upokojenci, ki so v njej uživali svoj zasluženi počitek. Nisem bil v kaši samo zaradi burje, ampak še bolj neuspešen je bil ta moj goriški izlet, ker nisem zadel pravega četrtka,
Obdelovanje zemlje jim ne diši
Na Tržaškem uživa 18.000 priseljenih Istranov državno podporo, ker so brez dela. Razne organizacije (Opera Profu-ghi giuliano - dalmati, Ente Rinascita Istriana in Ente per la Rinascita delle Tre Venezie) si prizadevajo, da bi jim našle primerno delo. Ente Tre Venezie gradi z državno podporo naselje za I-strane na Beneškem. Tam bodo naselili več sto družin.
Ruggero Rovatti omenja v »Piccolu« (17. jan.), da so pristojne ustanove sporočile nezaposlenim istrskim beguncem v Trstu, da je zanje na razpolago v Italiji precej stanovanj, in sicer v Comu 4, v Campobassu 3, Chietiju 14, Bariju 63 in v Palermu 12. Na opozorilo omenjenih ustanov, da so ta stanovanja pripravljena za Istrane, se je o-giasila samo ena istrska družina in zaprosila za stanovanje v enem izmed o menjenih mest. R. Rovatti poziva Istrane, naj se zganejo ,dokler je čas; no tranje ministrstvo ne bo dajalo večno podpore in bo ostrejše nastopilo, ako bodo Istrani odbijali ponujena jim stanovanja in delo. Pisec izrecno poudarja, da begunci, ki bi se hoteli naseliti v omenjenih mestih ne pojdejo na slepo, češ da bo zanje preskrbljeno v vsakem pogledu.
Istrskim beguncem se torej nikamor ne mudi iz Trsta. Vsi bi radi živeli na Tržaškem, čeprav ni za vse dela. Še sami Tržačani se morejo zaradi pomanjkanja dela izseljevati. Nad 40.000 istrskih priseljencev se je že za stalno naselilo v Trstu. Možnost nove zaposlitve postaja čedalje manjša še posebno, ker so nezaposleni Istrani povečini poljedelci. V našem listu smo že večkrat poudarili, da ni istrskim izseljencem šlo za to, da bi drugje še kmetovali, pač pa, da bi živeli v mestu, to je v Trstu, bolj gosposko kakor na zemlji.
pogrebno društvo.
zbor 20. januarja. Namen društva je prispevati z določenim zneskom k pogrebnim stroškom svojih članov. la znaša že nekaj let 25.000 lir. Društvo daje članom brezplačno na razpolago tudi svoj mrtvaški oder. Tedenski prispevek za vsakega družinskega člana znaša 20 lir, to je 40.000 lir letno.
Iz poročila, ki so ga prečitali na občnem zboru, je razvidno, da je^ imelo društvo 1. januarja letos 223 članov. Ti so plačali lani prispevkov in pristopnin za skupno 232.860 lir. Ker je bilo skupnih stroškov 274.685 lir, so morali lanski primanjkljaj kriti iz rezervnega sklada in obresti prejšnjega leta. Cisti primanjkljaj je znašal 40.880 lir. Tako se je rezervni zaklad znižal na 47.125 lir.
Treba je omeniti, da je bilo lani izred no visoko število smrtnih primerov, to je deset, kar je visoko nad rednim povprečjem. Članom so izplačali za deset smrtnih primerov 250.000 lir, upravnih stroškov pa je blio 24.685 lir.
To je kratek pregled lanske delavnosti obeh gospodarskih ustanov v Trebčah, ki sta izredne važnosti za vzgojo medsebojne vzajemnosti ter gospodarskega in kulturnega napredka v vasi.
VIŠJE PLAČE, A TUDI VEC DELA. V nemško tovarno avtomobilov »Volkswagetn« v Wolfsburgu so namestili 80 madžarskih beguncev — mehanikov. Ti so izjavili časnikarjem, da so zadovoljni s plačami, le brzini dela se še ne morejo privaditi. Ti delavci so poprej delali v avtomobilski tovarni na Madžarskem, kjer so bili slabše plačani; zato pa so lahko bolj lena^ rili. Potniki, ki so v zadnjih letih obiskali Zahodno Nemčijo, vam bodo povedali isto. Nekdo, ki se je vrnil iz Haimlburga je pripovedoval, kako je videl delavce delati na cesti tudi pri hudem dežju.
FRANCOSKI KMETJE UPORABLJAJO VEDNO VEČ TRAKTORJEV.
V Franciji je bilo 1. 1955 327.000 traktorjev, ob koncu leta 1956 pa 415.000. Proizvodnja traktorjev je v letu 1956 dosegla 80.000 enot proti 65.657 v 1. 1955; povečala se je za 20%.
OBNOVO SADJARSTVA, V SLOVENIJI
NOVE CENE ZA GORLJIVA OLJA
Pokrajinski komite za cene na Tržaškem je 17. decembra določil s takojšnjo veljavnostjoi najvišje cene gorljivega gostega in tekočega olja, za ocarinjeno blago, vključno IGE, dostavljeno na dom odjemalca:
Gosto gorljivo olje: od 7 ton naprej 20.400 lir tona za neiposredno izročeno blago; za dobave do 4 ton 22.800; za dobave od 4,1 do 7 ton 21.600 lir; za dobave v sodih proti kavciji in vrnitvi je dovoljeno zvišanje 1500 lir pri toni; za dobave v škatlah proti kavciji in vrnitvi je dovoljen povišek 3 lir pri kg.
Tekoče gorljivo olje: zgoraj navedene cene se povišajo za 2000 lir pri toni.
Gorljivo olje mora biti natančno označeno v prodajnih podatkih, in sicer kot »gosto gorljivo olje« ali »tekoče gorljivo olje«. V primeru, da teh podatkov ni, se gorljivo olje ne sme prodajati po višjih cenah, kot so bile določene za gosto gorljivo olje.
Destilacij a esenc
JanoMšeb
TRST - BARKOVLJE - TELEFON 29-963
Lastna proizvodnja in izvoz:
eteričnih olj za lekarniško uporabo in izdelavo parfumov! eteričnih olj za izdelavo dišečih mil in kozmetičnih izdelkov ; esenc za izdelavo likerjev, sirupov in slaščičarskih proizvodov; neškodljivih barvil in aromatičnih kemičnih proizvodov
želi veselo novo leto!
JAZBAR STANISLAV
vseh vrst blaga za stavbeništvo
VEZANE PLOŠČE VSEH VRST
U V O Z-I z v o Z
Urad in skladišče : Scalo legnami ■—
R
Tel.
S T
š tev. 44-552
V Sloveniji so od 1. 1945 do konca leta 1955 obnovili 1538,07 hektara sadovnjakov, in sicei 859,58 ha na socialističnem lastninskem področju in 678,49 ha na zasebnem.
KMETOVALCI IN VRTNARJI, OBIŠČITE NAS!


ko imajo v Gorici semenj. Ta je vsakega drugega četrtka. Kakor so mi zatrjevali, je v takih dneh v Gorici precej živahno, kar sem si želel sam ogledati.
Posebno rad bi bil videl promet na bloku. Bil sem sicer zjutraj na bloku pri Rdeči hiši, a ker ni bil pravi četrtek, je blok spal; nekaj ljudi, ki so šli čezenj, niso mogli izbrisati zaspanega ozračja. Tistega življenja, kot je bilo nekdaj, seveda ni več, odkar je Gorica izgubila obe dolini, Soško in Vipavsko. Jugoslovansko - italijanski trgovinski in plačilni sporazum o krajevnem prometu na obmejnem področju, ki je bil podpisan predlansko leto v Rimu, je sicer goriško trgovino nekoliko oživel. Mali trgovci in kramarji so si nekoliko opomogli, toda stare vesele in živahne Gorice ni več. Kdor živi tam stalno, posebno pa mlajši, ki niso videli avstrijske Gorice, ne opazijo tako lahko njenega nazadovanja, toua kdor prihaja tja bolj redko, se nikakor ne more osvoboditi spomina na nekdanjo cvetočo Gorico. Kao je pravzaprav zakrivil goriško tragedijo? Odgovori na to vprašanje so zelo različni, a nobeden od njih ni prepričevalen, ker je tudi Goriška, kakor neštevilno drugih, le neznaten del ogromne svetovne tragedije, ki je posledica razpadanja starega in mučnega porajanja nove dobe.
Kljub vsemu pa se počutim še vedno nenavadno ugodno, ko diham goriški zrak. Posebno blagodejno vpliva na naše tržaške živce goriško mirno življenje. Motorizacija še ni zavladala v taki meri, da bi človeku zagrenila življenje, po ulicah je videti več koles kot avtomobilov in motorjev. Da ta zadeva ni brez pomena, nam priča samomor Angležinje Hanscombe 16. tega meseca, ki je zapustila listek s sledečo vsebino: »Ne morem vztrajati. Ta neprestani ropot mi trga živce do smrti.«
Še neka druga stvar je, ki mi dela Gorico še bolj prikupno. Goričani i-majo nekaj, česar mi tržaški Slovenci nimamo, in sicer svoje shajališče, to je Bratuževo kavarno, ki je skoraj nekaka kulturna ustanova. Tudi v Trstu smo imeli nekdaj pred fašizmom svoje shajališče, kjer smo se počutili kakor doma. Goričani so po nevihti obnovili svoj skupni dom, mi tržaški Slovenci pa še ne. Zato pa imajo Goričani svoje pevsko in bralno društvo, ki sicer med letom spi, koncem leta pa vendar priredi svoj občni zbor.
Državni zavod za socialno zavarovanje (INPS) je olepšal goriški Travnik z lepo novo zgradbo, v kateri ima njegova goriška podružnica svoj sedež. — O poskusih industrializacije Gorice in o drugih zadevah pa prihodnjič.
Drago Godina
JUGOLINIJA
RIJEKA - Poštni predal 379
Telefon!
RIJEM	26-51, 26-52, 26 53
Teleprinter t JUG0L1SIE 02526
UZDRŽEJE REDME BEAGOCNE IIB POTISIŠRE PROGE
Telegrami: JDGOUMJA
Z/M JADRAM - SEV EVROPA vsakih 10 DNI SEV. AMERIKA vsakih 15 DNI BLIŽNJI VZHOD vsak teden DALJNI VZHOD vsak mesec GRČIJA in TURČIJA vsakih 15 DNI
Zastopstvo v Trstu: “N0RD-ADRIA,, Agenzia Marittima di V. B0RT0LDZZ1 — Telegrami: „N0RD-ADRIA“ Trieste - Teh: 37-613,29-829 Uradi: TRST, Piazza Ducadegli Abruzzi št.l
TELEFON ST. tl-176
TRGOVINA KMETIJSKIH STROJEV IN ORODJA
TRST
STRADA VECCHIA PER ISTRIA Umetna gnojila - Krma za živino - Prvovrstna semena lastnega pridelka in inozemska - Trte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice itd. - Poljedelski stroji in druge potrebščine
SPLOŠNA PLOVBA
Sedež Piran
dolge
Predmet poslovanja; pomorski prevozi in obalne plovbe.
Centrala Piran — Telefon 57,38 Komercialni oddelek: Ljubljana - Tel. 23=147 Telex: 03185
Brzojav: PLOVBA Piran oz. PLOVBA Ljubljana
Gondrand
TRST
TRiESTE, VIA CARDUCC110
Telefon: 37-157
Telegram! : GONDRAND - TRIESTE
PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽIVINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN JAJO
Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Prosecco) s hlevi za počitek živih živali
TRANS - TRIESTE'
S.
a r.
TRIESTE-TRST V. Donota 3 - Tel. 38-827, 31-906,95-880
UVAŽA: vse lesne sortmane in industrije
produkte gozdne
IZVAŽA
vse proizvode FIATOVE avtomobilske industrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij.
SAP = Turist Biro = Ljubljana
Od
PROGA LJUBLJANA — POSTOJNA — TRST 1. maja do 30. septembra dnevfio — Od 1. oktobra do 30. aprila vsako sredo, soboto in nedeljo.
prihod 21.00
6.30	odhod 7.45
9.30	prihod
LJUBLJANA
POSTOJNA
TRST
19.45
odhod 18.00
se
ko
staj
ne
na
in .
bi ,
mu-
Ctls
Voj
nbd
slse
Bat
P
-	len trži kor krp žen do Jaj, dat trg d n, kal bre
-	Hii
' č Sai zen del *itj viji tal;
tat
sta
lilo
Bil
S
vin
in
ah
Pr-
trie
Pre
ta
goi
■ni
bi
ne
nji
. trg
na
tor
I
'trt
vi
vič
kri
leg
sb
*a;
šai
1
PRIZNANI] MEDNARODNO AVTOPOEVOZNIŠKO PODJETJI
E.A. GORIZIANA
G0RIZIA - VIA DUCA D'A0STA N. 88 - TEL. 28-45 - GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
Zujdka
SIEA J O^EF
uvoz
IZVOZ
Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki in trdi les, jamski les in za kurjavo
TRST — Ulica F. Filzi št. 23 - Telefon 37-004
PROGA LJUBLJANA — POSTOJNA — GORICA V veljavi od 15. novembra 1956 do 15. junija 1957 Vsako soboto.
ko
žt(
ni
*a;
mi
6.30 odhod
7.45
9.25
10.10 prihod
LJUBLJANA POSTOJNA NOVA GORICA GORICA
prihod 17.30 16.15 14.35 odhod 13.50
za
lil
z
IMPEKPORT
TRST - ULICA CESARE BATTISTI 23-1 Tel. 44-208 * Telegr. IMPEXPORT - TRIESTE
UVAŽA:
IZVAŽA:
vsakovrsten les, drva za tekstil, kolonialno blago kurjavo, gradbeni material in raznovrstne stroje
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
JauhscuIuG’
d. d.
IMPORT - BXPORT
Vseh vrst lesa, trdih goriv in strojev za lesno industrijo
TRST - Sedež : ul. Cicerone 8/II - Telefon: ul. Cteerone 30214 - Scalo Legnami 90716
NOVA AVTOBSUNA PROGA
odhod
prihod
OPATIJA -TRST KOZINA PODGRAD OPATIJA RIJEKA
Proga deluje vsak dan. Oskrbujejo jo avtobusi podjetja »AUTOTRANS« z Reke. Vožnja stane 590 lir, oz. 420 din.
7.15
8.04
8.35 9.20
9.35
TRST
16.00
16.49
17.20 18.05
18.20
REKA 9.35 18.20 8.52 17.35 8.18 17.03 7.30 16.15 7.15 16.00
prihod
odhod
Ribarič Ivan
uvoz
IZVOZ
VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV
TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510

NOVA AVTOMOBILSKA ZVEZA
LJUBLJANA-P0ST0 JNA- GORICA
Odkadl autaLucM t/iadjetja S.A.P.:
Vsako soboto
Iz Ljubljane ob 6.30 Iz Gorice ob 13.50
Odkadi autaLuou fiadjetja RIBI:
Vsak četrtek
Iz Gorice ob 7.00 Iz Ljubljano ob 17.00
Za vse Vaše potrebe po avtomobilskem materialu in po gumah obrnite se z zaupanjem na:

NOVA GORICA - Telefon 07