Izhajajo 1. in 16. Tsacega meseca. Cena jim za Oznanila se plaĚujejo za enkrat 6, za dvakrat 9, celo leto 2 K„ za pol leta I K. — Naročnino in za trikrat 12 helerjev od kvadratnega centimetra, dopise spiejenia J. Krajec v Novem me&tu. ManjĚe kakor 10 Qcm obsegajoče se ne sprejme. Gospodarske stvari. Skrajševanje Điliiđja trt fcoTicem avgusta, pričctkom septembra. Ako primerjamo nase domače dolenjsko vinogradarstvo, kakoršncga smo bili ûo zdaj vajeni, z onem drugih dežel, osobito z onem Špod. Avstrije in Nemčije v obfie, prepričati se moramo pač, da je naee kaj prvotno. Mnogo del, katera se drugod redno vsako leto in z veliko natančnostjo opravlja, se pri nas niti ne pozna in temu dosledno, se vt; da tudi ne izvršuje. Med taka dela spada na primer tako zvano mandanjc in skrajsavanje po^nankov na spomlad, in skrajševanje mladja koncem avgusta in pričetkom septembra. Kar se prvega dela tiče, o njem zdaj govorili ne bodemo, ker je zanj čas že meseca maja potekel. Nažint vinogradnikom, osobito tistim, kateri imajo se nove cepljene nasade, govoriti ter gorko priporočati Iio-Čemo pa drugo. To vrši ee, kakor že naslov tega člančiča povć, zadnje dni avgusta, prve dni septembra. Vrši s'e pa jednostavno tako, da se trtam vse mladike, poldrugi do dva metra visoko skrajša, odreže. Odrezano mladje poveže Se v male butarice, posuši v senci, ter shrani «a poznejše grubanje ali gnojenje trt. Porabi se pa tudi lahko koj ob skrajšanju mladik in sicer za napravo komposta. V ta nainoa ga ni treba sele v butarice povezovati, marveč raz-seče se ga koj na malo ped dolge koSčke, ter na kompost zmeče. Korist skrajšavaiija mladja v tera ť-asu je večstranska. Predvsem se doseže 8 tem boljši m hitrejši dozorer.ie mladik; kajti redilm sok, katerega trta ob "tem času se iz zemlje soče, se ne porablja za popolaoma nepotrebno zdaljsanje pognankov (vrhov), marveč za popolno dozorenje na trii pusČenih mladik. ^ pravočasnim skrajševanjem mladja doseže se drugič pa tudi veliko hitrejši in popolnejši do~ zorenje grozdja. To vsled tega, ker mu pride več redilnega soka v porabo, pa tudi vsled tega, ker zadobi več toplote, veČ solnea, kajti s skraj-»aujem mladja odvzame se vinogradu dosti sence. Tretjič se s pravočasnim skrajševanjem mladja tudi grojzdiii plesnohi in gnjijenji istega jako nasprotuje. Grojzdna plesnoba, kakor glivica (gobica), potrebuje za svoje uspevanje dva glavna pogoja ; toploto in vlažnost. S skrajšavanjem mladja res da toploto pomnožimo, toda vlažnost pa bistveno zmanjšamo, ker hitrejši osušen je grozdja po rosi posebno pa po senci omogočimo, Konečno navedemo laliko se tudi četrto korist skrajševanja mladja, in ta obstoji v tem, da se v zimskem času na trtali s skrajšanim mladjem nikdar toliko snega nabrati ne more, kakor na neskrajaanem, in to obvaruje pač marsikatero trto, da se deloma ali tudi popolnoma ne polomi. Vse tukaj naštete koristi skrajševanja mladja trt kontnem avgusta in pričetkom septembra so pač taU) velike, da bi jih nobcdeu vinogradnik prezreti ne smel, prezreti ne mogel. In zato pričakovati hočemo, da se ga hodo vsi napredni vinogradniki letos lotili. Da ga bodo po letošnji ugodni skiišiiji po tem leto za letom vršili, na tem pa nočemo niti trenutek dvomiti. Svariti moremo pa ob jedncm kaj resno vse nase vinogradnike pred jako nespametnim obiranjem listja (pirja) v bližini grozdja. Jako nespametno je pa to obiranje za to, ker ono, namesto da bi zorenje grozdja podpiralo, (kar se z obiranjem namerava), to še jako o\ira. Kar provzroči peronospora vsled odpadanja listja na trtah po naravni poti, to provzroči obiranje listja po umetni, namreč — nedozorenje grozdja. Mladje naj toraj vsak vinogradnik skrajša, listje pusti naj pa vse lepo na miru. ïrtorejci pozor! Primorski list od 26. julija prinese naslednji zanimivi spis gosp. Ant. G erbe ca, izšolanega ekonoma, kterega na njegovo željo tu priobčimo, in se tako glasi: Po 14-letni izkušnji kakor oskrbnik posestev največjih trtorejcev na Goriškem sera si glede škropljenja z modro galieo pridobil to-le prepričanje. Ako se zmes vitrijola z apnom na- pravi več časa prej, ko se rabi, na pr. 2 ali celo 3 dni prej, tako škropljenje navadno ni nič koristiloj temveč je celo akudilo. Kajti vi-trijol jc med tera čaaora zgubil svojo prejsno moč ; nekaj se ga je vsedlo na dno posode in strdilo ali skupaj spojilo, in čeravno seje z mešanjem zopet spojil z vodo, vender ne več tako kemično, kakor prviČ. Zanimivo jc iz pripovedovanja raznih vinogradnikov opazovati učinek škropljenja s tako storjeno zmesijo. Ta mi je tožil, da mii je vae požgala peronospora ravno po škropljenju ; njegov sosed pa mi Jc pripovedoval, da je škropil v istem Času in z enakim odstotkom vitrijola, pa ima zelo lepo perje. Na to vprašam prvega : ali ste mogoče več časa prej napravili zmes, kakor ste skropili. Odgovori, da ne in reče: „Napravil sem in potem koj škropil." Nadalje pa praaam, kako vodo je rabil. Odgovoril je, da prav lepo Čisto in mrzlo studenčnico. Vprašam druzega: kje ste pa vi vodo vzeli? A ta mi reče, da je vzel vodo iz neke luže (mlakej. Kaj je bilo toraj krivo, da prvi ni imel vspeha s škropljenjem? To, daje vzel mrzlo vodo za pripravljanje modre galice. V mrzli vodi se vitrijol prav slabo razkraja ; sicer je bil vitrijol žo raztopljen, ker se ga navadno topi v posebni mali posodi in potem še le se ga zlije v glavno posodo, kjer se zmeša z apnom. Vsakemu vinogradniku je tmli znáno, da za raztopitev treba primeruo gorke vode. Ako pa je ona voda v glavni posodi zelo mrzla, se vitrijol ne spoji kemično, ampak se v tej mrzli vodi stisne in ostaja v bolj posa-meznili delih, odtod oni nevspeli pri škropljenju. Naravno pa mora tako škropljenje škodovati že radi tega, ker mrzla voda modre galice gotovo ne upliva dobro na segreto trsno perje. Kakor znano, peronospora ljubi vlažnost in gor-koto, da se hitreje razvija in širi, ko vsaka druga glivica. — Od tod toraj toliko pritožb. Zatoraj prosim vse čitatelje, naj opozorijo trto-rejce na moj opomin, ker prepričani smejo biti^ če odstranijo ta dva nedostatka in bodo o pravem Času škropili, imeli bodo lepo zeleno trsno perje in lepo grozdje in za tem tudi — sladkega vinca polne sode. v malo trcnotkih umrl. Zločinca Getano Bressi 80 zgrabili; doma je blizo Toskane. Razjarjeno ljudstvo liotelo je zločinca na ulici pobiti, in straža je le s silo to zabranila. V treh minutah pripeljali so kralja do ondotncga letovišča, ter ga v posteljo prenesli, kjer jc takoj izdilinil. Kraljica je k postelji prihitela, ter je bil pretresljiv prizor to videti. Srbski kralj Aleksander zaročil se je z gospo liada Mašin, ki jc bila prej dvorna gospa pri njegovej materi Nataliji. Ker nevesta ni plemenitega rodu, je umevno, da je pri dvoru in v armadi vse po konci. Mnogi so očito proti temu, ter poroko kralju odkrito odsvetujejo, drugi se mlačno obnašajo in vaÍ)ilom ogibajo, iiajskralj Milan, vlče vladajočega kralja, je silno srdit ter bi hotel zabraniti ta korak, a nima veČ mnogo zaslombe v dvomili krogih. Tudi je kralj očetu odločno prepovedal na Srbsko priti ; opravičuje pa svojo poroko s tem, da zaradi očetovih pri-smodarij ne more neveste visoktîga rodu dobiti, pravi, da pa hoče od sedaj brez tujega vpliva po svojem prepričanju vladati, kajti dosedaj so vsako mudro delovanje preprečila enkrat oče, drugikrat mati, temu pa mora konec biti. Na Kitajskem vstaja ni čisto nič ponehala, poročila iz raznih krajev so vendar toliko si nasprotna, da po mnogem čitanji raznih poročil bralec konečno vendar ne ve pri čem da je. Vojne moči raznih velevlasti so deloma pripravljene, deloma pa so odpotovale. Tolitićnl pregUíd. Italijanski kralj Humbert umorjen. Iz italijanskega mesta Monca se brzojavi, da je bila ondi javna telovadba, ter se je kralj udeležil razdelitve daril. Koje ob 10 uri zvečer s svojim prvim adjutantom v voz stopil, počili so trije streli, kterih eden je kralja v srce ranil, da je Piše se nam; Iz LjubljansVe okolice, 25. julija. Naj zopet kaj aporoiSitii Vam Dolenjcem, kHterim se najbri godi tako slabo, kukor njim v sredini dežele. Letošnji vedni nalivi 80 nam žito, posebno pňenico tako zatlnôili nu tla, da je po mnogo krajih Idla od plevela prurafena. Ume se samo po sebi, da bode zrna le malo Žetev je bila tfižavna, poćasna pa grozno dra^a. Plaievali smo ienjice po 80 kr., jio 1 gld., pa tudi po t gld. 10 kr, a hrntio vred na dan, jia jili se dobiti nismo mogli. :Ženjica stane kniH.ta gotovo 9 do 10 ^fld. na teden. Ker pa je cena žitu tako nizka in t>ode se nižja, je pri letoiii.ji žetvi nažela inija komaj za 15 gld. Seda,j pride še mhitii, ki ne bo ceneji nego ženjica, pa seme, pa guoj, pa oranje i, t. d. To je dobiček ! Slavna davčna komisija, posebno ňe baje c. kr. davčni nadzornik, pa vendar vidi pri kmelu le dobičke: najraje bi isem naložil osebni davek. Z manoi pa bo potrdd vsak razsoden Človek, ki pozna današnje razmere, da ga ni ne enega pravega kmeta (grajSčakov tu ne mislim) ki bi imel toliko èistega dohodka, da bi bil zavezan plačevati osebni davek, ako nima še kakih stranskih dolindkov. Pa od kod tako trda V Zakaj so delavci tako dragi? Pri vas Dolenjcih hitè najboljše moći v Ameriko, pri nas pa v fabriko. Hlapca, dekle že kar ne dobiš za drag den-ir. Oe ga pa imaš, ga lepo gladi, flicer ti uide med največjim delom v fabriko. Je-li to ćudno. Prav nič ne. Tam ti dela svojih morda 11 ur na dan, pa je prost. Kmet pa ob košnji, ietvi, íýdovi setvi tn okoli Ljubljjine hodi spat edniijato uro, nkoli 2. po noći pa vstaja. In vendar se tiiliko povitri in piíe iti zboruje in zahteva za delavce in skrajšanje delavnega ĆHSn. Dobro. PrivdHĆimo delavcem krvavo zaslužene krajcarje; ali gospoda, ne pozabite največjega trpina; He pozabite delavca kmeta, ki komaj še diha pod težo dela in davka, in bode kniiilii nebal diliati, ako se van ne prevrne. Kmetje in za9to|tniki kmetov, katoliiki shod ae bliža, ki ai je dal za nalogo prav posebno ozirati se tudi na gospodarske razmere. Prihitite na ta shod, posvetujte se, zahtevajte. Ako je treba organizacije dragim stanovom, je tu tembolj potrebna atann, ki preživlja vse druge. Pokažimo, da smo prosti, pa zavedni državljani; prosti v spoznavanju svojega katoliškega mišljenja pa tudi prosti, da zastopamo syoje stanovske koristi! Bomnčo TestJ. ( z a^ž upnika v Krike m) je imenovan C. g. ljudem it Skufca, -/.upnik v BJagovici pri Moravéah. (Gospod Viljem Pfeifer,) nna državni in deželni poslanec, podaril je 10 krou za „Našo Stražo" namesto venca na grob njegovemu prijatelju, pokojnemu gospodu aemifikemu dtkanu Alešu, (Blag. gospod Leopold Koprivsek,) C. kr. gimn, profesor stopi v pokoj in se preseli v Maribor. V dokaz posebnega spoštovanja priredila so mu nanidna drutítya slavnosten sloves y Tučkovi gostilni, kterega se je t^bilo najodliiinejSega občinstva udeležilo. (f L e o p o 1 d i n a H n d o v e r u i k, ) vdova po C. kr. soduijsketii pristavu v Novem mestu, umrla je dne 20. julija v Mariboru pri svojem sinu, pred gosp. stolnem vikarju Ljudevit H n d o v e r ni k - u. Tudi gospoda Aleksander ia Janko Hudovernik, kos-tanjeviHki notar in not. kandidat sta sinova rajne. Pokojna je pri novomeičanih iz časa njenega tukajšnjega bivanja v blagem spomiiiH. (261etuica) blagoslovljenja zastave novomeške meščanske garde vršila se je 16 julija. Slovesno sv. maao so imeîi na trgu pod mestno hišo, in jo je opravil mil, gosp. prošt dr. Seb. EHiert. Opoldne bil je slavnostni obed v Brunerjevi gostilni; udeležilo se ga je mnogo odlične gospode. (Občinska volitev za Srn ihel-Stopi če> dne 3o. julija. Županom je bil izvoljen zopet gospod Josip Zurc iz Kandije; svetovalcem gg.; Dular Janez iz Vavte vasi, Penca Janez iz Crmošnjic, Dular Josip iz Jufke vHsi, Jeriček Josip iz Gor. Težke vode, ^nanc Janez iz Smihela, Windisclier Josip iz Kandije, ■fiutar Franjo iz Kandije, Nagelj Mihael iz Smoline Plautan Anton iz Stranske vasi, Staniša Franc !» odbornikom gg. : Peterlin Anton, župnik omihela, Dolenc Hibard iz Grma, Appe Janez iz g^-fJdije, Kušian Janez iz Kandije, Gačnik Janez iz Juh'^^"^^^ lioženbergar Franc iz Gorenjih Lakovnic, «dež Janez iz Potovrha, Smuk Franc iz Smoline Avsec Franc iz Gotne vasi, Jakše Martin iz Amh Oesenj Andrej, župnik iz Podgrada. iz vJanez iz Grma, Zakrajšek Janez, Župnik j ^"vte vasi, Fifold Janez iz Potoka, Plantan Franc -Klimanje vasi, Porenta Jakob, župnik iz Stopič, ™ek Martin iz Vel, Cerovca, Kovačič Anton iz Hriba, ^obe Janejj; yj-iia p. Turk Franc iz Zajčji vrha, KlemenČiS Janez iz Hrušice; namestnikom pa gg. : Kastelic Jože iz Dovža, Kastelic Matija iz Vine vasi; Turk Anton iz Mal, Orehka, Šimc ,]ože iz Hrušice, Može Franc iz Stopič, Jeriček Jožef iz Oermošnjic, Pureber Franc iz Drgajnega sela, Moža Janez iz Dol, Lakovnic, Luzar Gi'egor iz Potovrha, Hi'ovatić Franc iz Stranske vasi, Lenart Anton iz Smoline vasi, Avsec Josip iz Gotne vasi, Vrtačič Franc iz Žibovega sela, Knafelc Janez iz Šmihela, Pelko Franc iz Kandije, Zupančič Alojzij iz Regerče vasi, Muren Jože iz Sela p. Z,, Hirn Jauez iz Dolenje vasi, CimermančiS Jože iz Jurne vasi, Sober Janez iz Jurne vasi. (Iz Semič a.) Županom izvoljen je g. Jakob Plut, svetovalcem Matija Plut, Matija Dajčman in Štefan Jakša. (Vabilo.) Podružnica sv. Cirila in Metoda v Novem mestu priredi svoj občni zbor in društveno veselico s prijaznim sodelovanjem si, dolenjskega pevskega društva in si. godbe meščanske garde dne 11. avgusta t. 1, zvečer ob 8, uri v gostilniških prostorih g. Ant. Tuček. Vabijo se uljudno čč. pokrovitelji, člani in prijatelji društva k obilni udeležbi. Vstopnina 40 h za osebo. NaČelništvo. (Vabilo) k III. rednemu občnemu zborovanja hranilnice in posojilnice za Kandijo in okolico, reg. zadruge z neom. zavezo, ki se bode vriilo dne 13. avgu>ta 1900 popoldne ob pt'lu 2, uri. — Dnevni red: 1.) Letno poročilo načelnika. 2.) Poročilo nad-zornistva. 3.) Predlog o razdelitvi čistega dobička, 4.) Nadomestna volitev funkcijonarjev. 6.) Predlogi načelništva. V slučaju, da je občno zborovanje nesklepčno, se bo zborovanje nadaljevalo v smislu pravil odd. XIX ob polu 3. uri, ne glede na število zboro-valcev. (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu juniju 1900 je 13fi strank vložilo 87.805 K 64 h, 23 strank vzdignilo 42.814 K 21 h, torej več vložilo 44-991 K 33 h, 16 strankam se je izplačalo posojil 17.700 K, stanje vlog 1,498.865 K 26 h, denarni promet 321.164 K 72 h. (V bolnišnico Us m il j, bratov v Kan-diji pri Novem mestu) se je sprejelo meseca junija 112 bolnikov, koncem maja jih je ostalo 67, skupaj 179. Od teh se jih je ozdravilo 87, zboljšalo 26, neozdravljena bila sta 2. Umrla sta 2 vsled je-Uke. V oskrbovanji ostalo jih je G3. Oskrbovalnih dnij se je nabralo tekom preteklega meseca 195^, (Katoliški shod.) Drugi teden se začno razpošiljati vstopnice za II. katol. shod, Udeležniki, kteri naj svojemu župniku naznanijo udeležbo, naj povedo, hočejo biti vse tri dni ali le zadnji dan navzoči, Z oglasilom je poslati vstopnino: za vse tri dni 1 krono, samo za zadnji dan 50 h., za sklepni banket 3 krone, za tiskovno poročilo 1 krimo. Naročnino sprejema blagajnik gosp. Alojzij Stare, župnik v pokoja in biSni posestnik v Ljubljani, Marije Terezije cesta št- 6. Naznani naj se tudi, ali ifle udeleženci prenočišča. (Družba sv. Cirila in Metoda) bo imela v sredo 1, avgusta XV. redno skupščino v Kadovljici. Odliod iz Ljubljane v sredo ob 7, uri 17 minut. (Slovenska umetniška razstava v Ljubljani) se otvori 15. septembra v mestnem domu. Odslej se je oglasilo 27 slikarjev, risarjev, kiparjev in arhitektov. (Okrajna Bodnija v ZatiČini) preseli se z novim letom v Višnjo goro. Ob enem preseli «e tje tudi davkarija. ^(Shod volilcev) sklicuje gosp, dvorni svetnik Fr. Š u ki je, driavni posknec zst dolenjska mesta, na saboto di^e 4, avgusta ob polu 7. uri zvečer v dyorauo Narodnega doma, Poroéal bo gosp. dvorni svetnik prav temeljito in obširno o poJitiĆiiem položaja nivše driave, o državnozborskem delovanju i. t. d. (Stoletnica SlomSeka.) V dostojno proslavo stoletnica rojstva velikega slovanskega pisatelja, šolnika in narodn^^ga buditelja A. M. Slomšeka priredi se v njegovem r<»jstnem kraju na Ponikvi ob jui. iel. dne 5. avgusta t. 1. vseslovenska slavnost, na katero vabi slavnostni odbor. — Vspored: L Zjutraj ob 6. uri 30 min. in ob 8 uri slovesen sprejem gostov na UikiijSnj«m kolodvoru. 2. Ob 10, nri slovesna sv. masa (celebrira mil. gosp. Fr. Ogradi, opat celjski), poje slav. c^íljřko pevsko društvo, spi'emlja oddelek celjske n irodne godbe. 3. Ob 1. uri odkritje spominske plošče nři tukajšnji šoli. 4. Ob â. uri banket na vrUi g, F, Podgoraeka, B. Ob 5. uri skupen izlet na Sloinšukov r-^jstni dom, nazaj gredé na grič sv. Ožbalta. 6. Ob 8. uri koncert. — Z ozimm na krajevne razmere se prosijo vsa 8l. narodna društva kakor p. n. posamezni gostje, da javijo najpozneje do 1, avgusta svojo udeležitev, zlasti da se javijo dotlej za banket, kateremu je cena 2 K 40 v. — Soditi po pripravah in itino^oljroinili oglasih, obeta biti ta slavnost ena najlepših in največjih narodnih praznikov, kar jih je i)rire(liî zadnja leta slovenski narod. — Oglase sprejema in daje potrebna pojasnila priprarljalni odbor za SloinSekovo slavnost na Ponikvi ob juíni iSelezníci, Štajersko. Te lepe slavnosti se hoée tudi vdeležiti premiL škof Josip Strossmajer. (Na Savi pri Li ti j i) je 28. t. m, popoldanski brzovlak povozil 28 let staro dekle, ki je železniški tir čistila trave, fz Ljubljane je prihajal tovorni vlak, ki se mu je uninknila, ali najbrž od prevelike vročine nekako omamljena ni zapazila, da isti čas prilinia ud Zidanega mostu sem brzovtak. Ta jo je zadel ter vrgel s tako silo nekaj metrov dalei, da je bila takoj mrtva. Človek, p^č ne ví;h, kje te zgratii smrt. (Izvoz živali.) V mesecu juniju so v Novem mestu in Trebnjem za izvoz niiložili 864 kozlov, 803 koštrune, 422 prašičev, 26 telet, 15 krav in 3 voie. Večino teh živali so poslali na Tirolsko. ( D o b a v u i r a z p i s. ) C. kr, trgovinsko ministerstvo naznanja trgovski in obrtiiiSki zbornici, da potrebuje družba peloponeškiii železnic za zgradbo železuičlie proge Pyrgos, Kvpanssia-Meligala 130.000 hrastjo lastno kri. Sovraštvo, ktero bokserji gojijo proti tujcem, ono sovraštvo, ktero je sedajne zm^njave, pnnt i t. d. na Kitajskem prouzročilo, nastalo je takrat, ko so bili Kitajci od Japoncev tepeni. Za tnjce so Kitajci imeli Japonce; pozneje p«, ko so evropejske velevlasti gotove zahteve stavile na Kitajce, razširilo se je sovraštvo na vse Evropejce^ tako na Železnične delale« in uradnike kakor na itiisijonarj»', posebno pa trgovce, kteri jih pridejo izkoriščati, čemu tedaj sumiti in dolžiti misijonarje, če je pravi vzrok jasen. * (Vojna moč vseh e vr o ps ki h d r ž a v) v mirnih časih znaša 3,334 830 mož. Rusija ima 893.000 mož, Nemčija 596.465, Francija 674 364, Avgtro-Ogrska 289.110, Italijanska i!57,615, Turčija 220,000, Angležka 133.326, .Spaitska 80.000, Kumun-ska 64 618, Belgijska 51.602, Bolgarska 42.522, Švedska z Norveško 3it.804, Portugalska 31.804, Grška 25.333, Srbska 27.078, Nizozemsko 27.696, Dansko 9.796. Na Angleškem je od )46 moških prebivalcev 1 vojak, na Danskem od 111 moških 1 vojak, na Španskem od 106, na Řvedskem z Noi-veško 87, na Nizozemskem 89, na Avstrijskem z Ogrsko 75, na Portugalskem 73, na Laškt'm 62, v Belgiji 61, na Ruskem 58, Grškem 52, Srbskem 48, Turškem 46, Romunskem 43, v Nemčiji 43, na Francozkem 34 ia na 29 moških Bolgarcev eden vojak. * (Državni dolgovi) vsili evropskih držav znašajo v goldinarjih 58.552 milijonov 700 tisoč. Koliko na posamezne države pride, povemo tu v okroglih milijonih. Angleška ima dolga 14.) 01 milijon. Francoska 9.723 milijonov, Rusija ,7.881 milijon, Nemčija 7.658 mil. Italija 6 173 mil. Španija 4.886 mil, Avstrija 4.437 mil Ořírska 2.525 mil, Tuičija 1,594 miL Portugalska 1 303 mil, Beleija l .Žfifi mil. Nizozemska 1.161 mil. Rumunska 629 mil. Giška 389 mil. Rrbřka 200 mil. Švedska in Nurveška 191 mil. Švica 144 mil. Bolgarska 141 mil. Danska 92 mil. Luksemburg 5 mil. Ornagora 1 milijon, V Evropi štejejo sedaj 385 mil. 678 tisoč prebivalcev, torej ima vsak Evropejec po-prek 152 gld. dolga, po posamnih državah pa pride na vsacega Angleža 349 gld., na vsacega Spanca 275 gld, Tnrka 262 gîd.. Francoza 252 gld., Portugalca 232 gld,. Nizozemca 228 gld., Italjana 194 gld,, Belgijca iyO gld,, Grka 160 gld., Avstrijca 1541/^ gld., Nemca 142 gld., Romunca 112 gld., Ogra 107 gld., Srba 83 gld-, Rusa 74 gld , avicarja 45 gld., Bolgar-ca 43 gld., Danca 40 gld., Luksemburžana Si7 gld., Šveda 25 gld, in na vsacega Črnogorca 5 gld. Loterijske it^vilke. Trst 14 julija 22 74 31 21 77 Gradec 21, „ 5 12 2 26 34 Tr«l 28. „ 26 87 8 7l 82 Oklic. Firm 80, Oen, 1,—7/H. Podpisana okrožna, kakor trgovska sođuija nasnanja, da ■o 89 v liidružtiem reífUtru [iri obgtojeĚej tvniki „Posojilnica v Eibuici, rCj^iitrovftua zadriie;a z omejeno íaveEu" icvršili sledeči vpisi : 1. ntt podkgi zapisnik« oii ob5nem zbiirn z due 17. jnnijft 1.1, H preineiuba iiíikaterih doloíeb ridniânih pravil, posebno S a, ki se tdij : Zadruj^a ima nnineii zbii)J§ati gospodarske razmiíre Rvojili îlaiiov iu v to sirrlio: a) prejemati hrfinilue Tloge ua obrenti, b) dajftti posojila svojim Eadnižiiikom, c) djbivati 81 denarna sredstva s «vojiin zadružnim breditota. 2. isibris iafltopiviei^a uda naĚeltttva g, Franc, Pirker-j». 3. vpis no T ois volj eu ill iiduv jiaceUtva gg.: Franu Picek, Dr. Anton Soliiffrer in Anton Rudescli. C, kr, okroïna eadnija v Rudolfovem, odd. tV„ dne 11. julija im Vabilo ! Oklic Firm, 83, «en. I -41/0, Padpisana okrožtia sudtiija, knkor trgovska Bodnija dai« na znanje, da ae je v ladnižneiii rej^istru jtri obstojeiej tvrdki »Kmetijfiko druátTo v Žnžemherkii, rei,H8frov»na zadruga e omejeni) k a vezo" ijvrSil vpis pri obiuem iboni dne 29. jnnija li)00 ■prejetih prenarejenib pravil, iz katerih se posebej objavljajo nastopne doloiba: 1. po g 2, je namen zadrnge: razpećavati in predelnvati kmetijske pridelke in obrtne izdelke Bvoiih ndov; b) oskrbovati svojim ndmu gospodarske, obrtne in gospodinske potrebSi'îine vsake vrste ; «) uatanovljati in vzdrževati zadružna skladišiSa v dosego pod a in b navedwiih smotrov, •1) pospeševati sploh kmetijsko gosiwdaritvo svojih tidoT, zlasti s tem, da: I. snuje naprave in naredbe v povzdigo kmetijstva in domaře obrti siojih ndov, S!, daje v gospodarskih zaievali svojim ćlanona svete, ,3. prireja p'idućiie gos[ii>dftrske shjďe ter izdaja primerne knjige in tiskovine, 4. se primernim potom pri zaknnodavnih državnih in samoupravnih Joblastnijali poteza za kmetijstvu koristne zakone, naredbe in naprave, 5. deli svojim ndfitn javna priznanja, odlikovanja in darila la poaelrao hvale vredna ]iri zadevanj a in vspehe na polju kmetijstva in domaSe kmetske obrti — ali pa si prizadeva, taka priznanja, odlikovanja in darila doseÉi za svoje nde pri drngib pristojnih faittorjib. — Med „kmetijske pridelke" in ^gospodarske potrebëiine" v smislu pod a in b spada zlasti tudi živina vaake vrste. Poll h navedene potreMiiie svujili udov pokriva zadruga bodisi z nabavljanjem pii zilož iikili, ali pa z lastnimi izdelki. 1i. Naieistvo obstaji h nsSelnika, njega namest.mka in sedmero odbornikov ter se voli tri leta (§ 30.) 8, Jatna razglasila zadruge se vršijo po jedenkratuem objttvljenjn v glaailn gospodarnliB zveze „Narodni gospedstr", Vi izhaja v Ljubljani. NaieUtvn je svobodno, rnziiťfi^f^ti vtIju tcffa Se v drn^ih listih in zadrnžnikoni — v posebno vnžnib sluOajili — dostaviti posebna pismena ob/estila. — NnĚelstvo Kiflasnje svnje sklepe po potrebi z oznanili v uradnici nahitimi, ali pa tndi v zadrnžnem glssiln ígS 18 in 231. Razglasila v imenn zadrnije izhajajo pod zadružno tirđko m se podpianjejo po dveb ndili iiaĚelstía. C kr, okroznR sotlnija v Rudnifovem, odri. III., dne ll.jnlija 1'JOO. Izj; Državni poslanec za dolenjska mesta, gospod dvorni svetnik Šuktje sklical je ua aaboto, dne 4, avgusta t. 1. oh 6'/2 uri zvečer v (Ivdriiiio „Narodnega doma" v Badolfovem, da avojiiii volile™ poioća o držaynozborskeni delovanju in o jtolitičnem položaja. Podpisano županstvo vabi toraj volilce volilnega okraja na ta sbftd s prošnjo, da blagovolijo udeležili se prav ni nogo brojno. (177) Mestno županstvo v Rudotfovem, dne 29, julij» 1900, Dr. Schegnla. LZjava. Ker je podpisano ^zdalo za g. Perko Ivana, uiitelia v Zagradcu pri îïnzeiiiberku zelo žaljivo ulogo na C kr, okr. sodišče v Žužemberku in na vis. c. kr. dež. šolski svet v Ljubljani o imliki napada in težke telesne poškodbe na njegovo osebo z dne 21 apr. 1900, obžaluje podpisano ta Čin, kajti imenovani je v občini Sploh Čislan in spoitovan. — Slabe priče so županstvo zapeljale. Županstvo občine Zagradec, dne 21. julija 1900. (172) Papež, t^roilajalna v najem. Prodajalna nn najbolšem pi'ostora v Zužeinl>erkii št. 33 se da v ntijfni. — Več se izve pri lastnici Ani Slane v ZužtímVwkn, Učenec v poduk škilil blagom se takoj Sjjrejme pri Acir»lf Gustinu 7 Novem Kieslu, {173—)) HiSa na prodaj. Radi prp.selitve je liiša na prodaj v Ďrnoml)« na glasnem trgu na voglu, prav pripravna za vsako trgovino, v knteri je bila več let klobačavskii prodajalna. Pogoji so ])rav ugodni, — Tik omenjene biše jo tudi ňe i> V ^rajsčini lîiijiiof pri Novem mestu je na [»rodaj ECS 1É Manj kakor polovnjsk se ne oddaja. Vi i il prodiij iz i)riiste roke v Žabji vast XJ-lndj 4t. 17, pet minut fd Kovegtt mesta. Obstoji iz tieh sob, kuhinje s Htediînikom, proilajalnice, novo zidanega hlev«, in dveh svinjakov ; pol^g hUe je tudi lep sadni vrt.,) Cena 1700 gl. — Več se ize rtivno tam. T Novem mestu na glavnem trgu st. 92, je tiikoj oddati. Ve6 se izve ravno tam. (176—1) HiSa na prodaj Zraven je tudi zemljišče za sedem mernikov posetve. Zadnja cena je 650 gld. | Već se izve pri I. Koba-tu. v Žabji vasi. (109) Tlúolr*! IS—let starega sprejme takoj v poduk AřCljtttl L Cigler, ćevljarski mojster, Kudolfuvo. Tesarska ulicii iit. 166. Podobar in pczlatar ^a prodal e lepa domači a tj J J z vsern gospodiirskim poalopjuii in velikim andnim vrtom; zraven vrta je njiva za štiri mernike posetve. Vse to se niihaja na D^l, Tei.ki vodi št, 6, iia lepi priliki tik nove in sttne cest«. Već se izve ravno tam. ÍTřPUPř"* poHtenih stariííev sin, ki je vsuj nekaj *J ijdltilj raziedov srednjih ali vsaj mešćanskili šol dovršil ter je veiić slovenskega in neuiikega jezika, se sprejme takoj v tigovino z mešanim lilagom Franc Pauiifi-a v Ht.^.Eupertu tm Dolenjskem. Janez Jan se priporoča ^ prefiastiti đnLovščini ^ in slavnemu občinstvu za razna dela in popraïe y tej stroki stanuje v Novem mestu Ljubljanslta cesta št 41. najstarejša in nalvečja mniM zaloEa šivalnih strojev T Ijubljani, Dunajska ceeta št 13. Zastopnik za Dolenjslco Friderik Skušek, trgovec v Metliki, (210-841 P. T. ZatNovomesto in okolico ! Podpisani priporotain evojo zalogo marčne in vlcžanc pive v sodčkih in steklenicah, iz Steinfeltiske pivovarne bratov Reininghaus v Gradcu. Povekšale ao »e tudi ledenice in sem dobro preskrbljen z ledom tako, da lahko tudi zunanjim gostilničarjem postrežem z ohlajeno pivo in z ledom. Vsojam si slavnemu občinstvu in p. n. gostilničarjem naznaniti, da sem letos poleg zaloge pive vstanovil tudi vinsko tergovlno na debelo. Imam v zalogi pristna naravna ćrna in bela Istrijanska kakor tudi različna Dolenjslca in Stajer<»iia vina, vsi po jako nizkib cenah. Z odličnim spoštovanjem Axï^toiok J'akae;. ^ v hisi kivt. društva rnkodelwkih pomočnikov, át. 171 v Novem meatu ae odda 1. (ivgastsi (119-6) T prvem nadstropju, obstoječe iz treh sob 1. dr. Posiïstvo na prodaj v Gornjem Kotu pri Dvoru, olistojeee iz hiše, travnika, vinograda iu njive. — Natančneje ^e izvejVi"' Janezu Mirtić v Rudolfovem. (161-2) P. n. iiročil glavnemu obíinstvu najulj\nlaeje nftitiauiiiiii, da sflm mojo brivnico mojemu sorodnika iu iloseilMijemii li moůnikn I. A, Svetec-u J Ï ter se najiskreiiejđe zahvaljujem z i mi iikftiano eb upanje % in itmoffohrujiii uljisk. Z Vdem «iiuStovanjem Gusti^v Ham-inn, brirec. Energičnega oskrbnika išie večje gospodiirstvo, knf«ri mora biti primerne staiosti. v [loljedelstvn in kletarstvu popojnoma izurjen iu pisiive zmoien. — Nadalje dobro izurjeno hiiiïo oskrbnico, tudi primerne starosti, z dobrimi spričevali. Oba morata biti samskega stanu. — Več pove opravništvo tega lista__060-2) Trgovskega ncenca, s pťimeriiinii šolskimi vednostmi sprejme F. Skupek v Metliki___fi6B-si v Novem mestu na VeU Jj'*»' trgu st. 46 je takoj za odduti za letno najm^rmo 330 gld: (186-4) 'I < ► I» 3 G >. ^ I i « » i i -? i NI N P. n. ^(aojatn si s'avno »liûiiiim obvestiti, ila sílu iirevïel 8 I- lulijim od gospoJa Gustav Hamann-a bx-i-Tiiiao V Novem mestu na Glavnem trgu h. ít. 95 In (U bodem moj brivni saluu po iiajaovejsem bigijflTiíĚnera «istemu uredil ter se potrudil, p, n, obúinstvii kar nn.ilíitreje moguĚe pOBtrflíi. Tisileloval bodem ttiilí vsa vlasolarska dela po rtajnižjih cenah iu imel vedno v zalogi najfinejia mila in dišave. v nadi, da me »L obiinfltvo blagovoli z mnogobrojnim obiskom v tem podpirati se jiriporučam z veein spoStovaiijein (140-8) I. A. Svetec, brivec v Novem mestu. Z na već e u J tovarne n3-veocev groon m m veliko zalogo I manufaktnrnega blaga ^ priporoča f ! prav po nizki ceni ! ((45-3) tvrdka P. Mnhvie. mm% Glavna slovenska hranilnica in posojilnica, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, tife ©©jTk-^© v lij-vfcbljaEvi sprejema in izplačuje hranilne vloge In obrestuje po od dne vložitve do dne vzdige brez odbitka in brez odpovedi. Hranilnicne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. (38-i3) SSC^ SodoSs 16 Tet star, zmožen za pekovsko obrt, sprejme se t poduk v Ljubljani Već se izve v Novem mestu, Ljiib-^janska cesta it t05. (61-9 Hiša v Novem mestu. Proda se zidana z opeko krita hiĚa v Novem mestc, ki je pripravna za kacega uradnika ali penzijonista. — Več pove upravništvo tega lista. (i48-3> HiSa na prodaj âîlÎ Ista obstoji iz petih sob, kleti, špaize, hleva in drvarnice; k hiši pripada vrt, ki meri 1000 [Jm, in tri njive, petdeset korakov oddaljene od hiše. — Već se izve pri Franc Pelko-tu, mizarju v Kandiji štev. pošta Novo mesto. (l29-6> Yino na prodaj različne kakovosti, po raznihfcpiiah, tudi v manjših množinah v gradu Volavče pri Št. Jerneju. (i36-4)' Not» mMto: OdgoTomi niedaik, jsd^ktal). Mloioik in tltku JL