PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Leto 2. štev. 482 - Gena 5 ur - 3 jugollre Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale TRST, petek, 27. decembra 1946 UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI št. 1 - L Tel, št.: Ur. 93806. 93808 - Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo Za resničen mir je potrebe^ složen nastop vsega delovnega ljudstva, trdo povezanega v enotno demokratično fronto. V slavnem stanu vojaške policije so tepli naseda urednika ki ni dopustil, da bi zavezniški vojaki sramotili jugoslovansko zastavo Na božični dan so si privoščili vo- j ročnikov, nekega Škota v krilu in jaki okupacijskih čet v Trstu mar-! drugega, ki se je po graval z golo slraj. V dnevni kroniki beležimo' sabljo. Povabili so naša tovariša v vse mogoče izpade proti meščanom, * sosedno sobo. kakor da b; obveljala ona angleška poslanica emir ljudem r.a zemlji, ki I Tam je bilo treba ponoviti,zahtevo znova in jo utemeljevati. Od- so blage volje*, za vojake, da bi lah- vrnili so zopet z «narodnim>i običaji ko Ie-ti «mirno, brez motenj*, izka- ob bcž-ču», zovali «svoj blago voljo* po preizkušenih kolonialnih metodah. Med drugim so st tudi privoščili grobo žalitev jugoslovanske zastave, grobo žalitev torej tod živečih Slovencev. V Via Clcerone, kjer je glavni sedež vojaške policije so se namreč ekrog 16. ure našemili angleški vojaki — policisti v razna oblačila. Eden izmed njih pa si Je privezal okoli pasu pod rdečo jopico kakor predpasnik - jugoslovansko zastavo. Z ostalimi je prekoračil cesto, se na cesti ustavljal in šel v bar Ulpianc, ki je tam blizu. Urednik našega lista tov. Stanič in nek tovariš, ki sta vse to videla, sta odšla v glavni stan vojaške policije, ter povprašala po dežurnem oficirju. Tovariša sta odločno zahtevala od službujočih častnikov, naj nekaj ukrenejo, da se konča to sramotenje jugoslovanske zastave. Tovariš Stanič se je legitimiral kot urednik Primorskega dnevnika in pokazal legitimacijo, izdano od AlS-a, «Ali ne razumete tega? Ali me poznate morda onega našega pregovora, ki pravi: V Rimu se počutim kakor doma?* so dejali. Tovariša sta odgovorila, da je to vsekakor bolj ali manj očitno. «Ako nameravate napraviti iz tega mednarodni škandal, (ko je to oficir vprašal, se je torej že zavedal, kaj pomeni tako postopanje z zastavo zavezniške države) — potem zapremo onega človeka*. Nato so z besedami in ironijo izigravali dalje. Pripeljali so končno vojaka, ki je imel od jeze zaripel obraz 'n še vedno jugoslovansko zastavo okoli trebuha. «Coca vuoi?» se je zadrl na tovariša v prisotnosti ostalih oficirjev. «Dokumente, kamon fekir.gi*. Tovariša na tako postopanje razumljivo nista hotela pokazati dokumentov. Poleg tega pa sta se prišla pritožit čezenj in torej ni imel nobene pravice, da bi ju še legitimiral: «Govor'.ta angleško?* — «Ne». — »Se boste že še naučili*, in zopet je odvrnil: «Thank you», in zahteval svoje dokumente. V cdgovoT ga je oni udaril še enkrat na za-tllnlk. «Thank you». Nobeden izmed prisotnih oficirjev se ni zganil. Zato sc jim je pri vratih <■ zah valil* še enkrat: »Thank you, gentlemen*. • * * Vsemu dogodku ni potreben poseben komentar. Sam po sebi jo zgovoren: Žalitev zastave zavezniške drsave, žalitev nacionalnega čustvovanja nekega naroda, žalitev in grob napad na novinarsko in osebno čast naSega urednika: dejanski obtoženeo v. vlogi sodnika, deli klofute, vse se godi na glavnem sedežu vojaške policije, ob prisotnosti službujočih oficirjev. Skratka: nezaslišan Škandal, da ne pomnimo podobnega niti iz žalostne dobe nemSke nacistične okupacije. Ker pa trde tukajSnje okupacijske oblasti ob vsaki priliki, da skuSajo biti čim bolj demokra- nekaj «fek'.ngov*. Ponovno je zah-na kateri je sledeče besrdilo: «Ta j teval dokumente. Oficirji so mirno izkaznica dopušča prost in takojšen I okrog, dostop do glavnega stana zavezniške vojaške uprave Julijske Benečije — obenem služi tudi osebi,, kateri je bila izdana, kot osebna izkaznica*. V svojem protestu sta tovariša Izrazila prepričanje, da vsakdo razume, da se kaj takega z zastavami katerega koli naroda ne sme delati, m dodala, da sta poleg tega še osebno prizadeta kot Slovenca, «A tako*, je smehljaje dejal službujoči podčastnik. «Toda poslušajte, mi Angleži imamo take božične običaje, narodne običaje*. »Z zastavami katerega koli naroda okrog trebuha?* »Da*. «Zakaj si potem ni ovil oni gospod angleške zastave okoli trebuha?*. Molk. Nato: «Je nimamo!* Se nekaj besed, nakar je prišel poročnik v spremstvu dveh podpo- tične, zahtevamo polno zadoščenje za naSega urednika, za naS list in za vse novinarje, ki vidijo v tem izbruhu kolonialne nadutosti globoko in grobo žalitev. Sovjetski protest zaradi izgredov pijanega ameriškega generala New York, 26. — Sovjetski radio sporoča, da je sovjetsko veleposlaništvo v Washingtonu izročilo ameriškemu zunanjemu ministrstvu piptestno noto o incidentu v Šanghaju med ameriškim generalom Carsonom in dvema sovjetskima državljanama Martinovim in Cu-zom. Po vesteh sovjetskega radia je ameriški general krožil z avtomobilom v pijanem stanju in se zaletel ter poškodoval avtomobil dveh sovjetskih državljancv, ki so jih odpeljal; na policijsko stražnico, kjer je z njimi grdo pestopalo kakih dvajset ameriških stražnikov. Maršal Tito na ra'stavi borbe slovanskih narodov Beograd, 26. — Jugoslovanski ministrski predsednik maršal Tito je v spremstvu notranjega ministra Aleksandra Rankovica in ministra brez listnice Milovana Dji-lasa obiskal danes razstavo, ki prikazuje borbo slovanskih narodov za svobodo in neodvisnost. Jugoslovanska nota o aretac ji 4 ang eških vo;abov Beograd, 26. — Jugoslovanski zunanji minister pripravlja izčrpno noto o primeru štirih britanskih Vojakov, ki so jih zadržali v Beogradu po nalogu jugoslovanskih oblasti. Te vojake so aretirali med avgustom in septembrom, ker so prekoračili avstrijsko mejo. V odgovornih beograjskih krogih opozarjajo, da ima jugoslovanska vlada v rokah važne dokumente o aretiranih Hitra obnova sovjetskega prometa Moskva, 26. — V intervjuju agencije Tass je podtajnik za železnice Nikolaj Sinegubov izjavil, da so v letošnjem letu obnovili 1000 km glavnih železniških prog in 2400 km stranskih. Nadalje so popravili 2300 mostov, 174 postaj ter stotine kurilnic za vagene in lokomotive. Po vseh železniških progah, ki so jih porušili. Nemci, spet vozijo vlaki. Število potniških vlakov je zdaj skoraj isto kakor pred vojno. Nadalje so zgradili dva nova tipa močnih jn hitrih lokomotiv :n nove luksuzne vagone iz same kovine. Zgradili so 1300 km novih in elektrificirali 600 km železniških prog. Bolgarska opozicija zaščlnica fašizma Sofija, 26. — Tisk objavlja po- vojakih, vendar jih sedaj ne bo ob-'2iv Osrednjega odbora domovinske jav’ia, ker noče, da bi se s tem še bolj poostrili anglo-jugoslovanski odinošaji* J Amnestija v Bolgariji Sofija, 26. — Te dni so podpisali odlok o amnestiji pripornikov osrednje ječe v prestolici. 24. decembra so izpustili 204 jetnike. Po tem odloku bo pa izpuščenih skupno 541 oseb. fronte, v katerem žigosa skupino opozicijskih poslancev, ki niso ho teli: glasovati v skupščini za zakonski csnutelc o izplačilu podpor družinam, katerih svojci so padli v borbi proti fašizmu. Spomenica pravi: cOpozicija sc je tako dokončno razkrinkala. To so sovražniki osvobodilnega gibanja, pravi elementi reakcije in zaščitniki fašizma » Beneševa božična poslanica Ne bo dolgo, da bodo Nemci zaceli tajiti svejo odgovornost Nova zmaga jugoslovanskega nogometa v Franciji Lilla, 26. — Nogometna tekma med reprezentanco Beograda in reprezentanco najboljših nogometašev iz severne Francije se je končala z zmago jugoslovanskega moštva z 2:1, v prvem polčasu 2:0. Jugoslovanski nogometaši so po- Resnico o Grčiji je treba iskati tam, zato Jugoslavija ogor-čeno odklanja resoiucijo Varnostnega sveta Beograd, članek o 26. — «Borba» objavlja resoluciji Varnostnega Tovariš se je obrnil do oficirja, s katerim so poprej govorili in mu dejal, da je po njegovem mnenju čas, da stvar urede. Oni vojak pa jo silil kar naprej. Ker ni imel tovariš, ki je ril z našim urednikom, novinarske izkaznice, ga je vrgel iz sobe, grozeč, da mu že pokažo, če se še enkrat pokaže. Tov. urednik je vprašal oficirja, kdo da je or.i vojak. Odvrnili so mu. da je njih «dober prijatelj*. Po načinu obnašanja in po tem odgovoru je tovariš Stanič sumil, da je oficir, zaradi »neustrašnega in sigurnega nastopa* po položaju morda še višji od ostalih. Oni z zastavo je razgrajal dalje, Končno je, držeč v rokah tovariševo dokumente, zabrusil: »Tu avere cervello plccolo!*, in mu pripeljal zaušnico. Ves besen mu je pokazal vrata. Tovariš mu kazali izredne sposobnosti; poseb- -jveta v 2vizi s klevetnlškimi tb-no dober vtis sta napravila napadalca Bobc^ m Mitič, kakor tudi vratar Mrkušič. Oba gola je zabil Mitič. Finalne tekme za Davisov pokal Melbourne. 26. — Kramer (ZDA) je premagal Pailsa (Avstralija) z 8-0, 6-2, 9-7 v finalni tekmi za Davisov pokal. Proti koncu današnjega dne vodi ameriško moštvo z2:0. Nemci naj dvigajo svojo življenjsko raven Hamburg, 26. — Načelnik britanskega cddelka za nemške in avstrijske zadeve John Hynd je v radijskem govoru pozval prebivalstvo britanskega področja v Nemčiji, naj skuša dvigniti svojo življenjsko raven. OSTRE BORBE V INDOKINI 2000 Francozov se predalo Viet-namskim četam -Demonstracije v Franciji proii imperialistični politiki Saigon, 26. — Po kratkem pr e-1 daljuje akcijo «s previdnostjo*. | Sovjetski zvezi in na Poljskem. Ni mirju za' božični dan se v Indokini! Francoski minister kolonij Moutet hotel govoriti o razgovorih, ki jih nadaljujejo ostre borbe mod vict-jje včeraj z letalom prispel v Sa!-|je namaklmi in francoskimi četami. V j gon, da prouči položaj. Nandingu so Francoze napadle znatne vietnamske sile. Obkolile so Hanoi in pozvale civilno prebivalstvo, naj evakuira. Po nekih vesteh se je 2000 Francozov predalo vietnamskim četam, ker niso hoteli nadaljevati s proti-ljudsko borbo. Medtem ko je admiral d’Argcnt-lieu, francoski guverner v Indokini, izjavil, da Franc’ja ne kani podeliti Indokini popolno neodvisnost, kakor to zahteva Viet-Nam, so In-dokltajci v mnogih mestih Franc'je demonstrirali proti francoski kolo-n.alni politiki. V Toulousi so Indo-kltajci demonstrirali na sam božični dan po mestnih uhcuh, vzklikali neodvlnosti Indokine in nosili transparente z napisi: »Zahtevamo uk'-nitev nasilne politike na Daljnem vvihodu*, »Spoštujte suverenost Vietnama*, »Spoštujte francosko-indo-kltajski sporazum od 6. *marca* itd. ** V Bordeauxu je policija nasilno razgnala skupine indok tajskih me-nifestantov, ki so hoteli protestirati proti francoski Imperialistični poftiki. Tudi v Moullnsu v Franciji je demonstriralo kakih 300 indokitajskih delavcev, ki so zahtevali, da Francija spoštuje suverenost Viet-nama (neodvisne indokitajske republ ke) in so zahtevali, naj preišče položaj v Indokini preiskovalna komVja francoskih delavcev. Zagrozili so, da bodo začeli gladovno stavko v znak protesta. Zastopnik Viet-nama v Indiji Mai Te Cau Je pozval indijski narod, naj podpre stvar Viet nama, k! je sedaj v nevarnosti zaradi obsežnih napadov francoskh čet. Vlrt-namski zastopnik je dejal, da pošiljajo proti Vlet-namu nova le. tala, tanke, vojne ladje in oddelke tujnk-e legije, kakor tudi padplce. Zato poziva vse Indijce na pome5 v borbi za obrambo Vietnamsko republike. Pcložaj v Indokini povzroča v*krbl francoski vladi, ki je na današnji seji proučevala zadevo. Minister narodno obrambe Lriro, je Poudaril, da francoska vojska na- Kakor je znano, je Fiaucija podpisala v septembru lani sporazum z Vet-Namom in ga priznala za neodvisno državo, z lastno vlado, parlamentom, vojsko in financami. Ta sporazum so ponovno ktšili francoski vlastodržci, kar je imelo pogubne posledice, kakor’ priča današnji položaj. tožbami grške vlade. Članek poudarja, da bo ta resc-lucija. v kolikor se nanaša na Jugoslavijo, izzvala upravičeno ogorčenje vseh jugoslovanskih narodov, ki so doslej neštetokrat dekazali svojo miroljubnost in iskreno željo, da s svojimi silami pomagajo k izgraditvi čim trdnejšega demokratičnega miru. To svojo miroljubnost je Jugoslavija dokazala s svojo miroljubnost, jo, s katero zasleduje dizne poizkuse grških oblastnikov, ki hočejo Politični pritisk na ameriški radio New York, 26. — V poslednjh mesecih se opažajo vedno močnejše težnje, da se iz radijskih postaj odstranijo svobodomiselni komentatorji, medtem ko se število reakcionarnih komentatorjev povečuje. Po ameriški praksi prodajajo radijske postaje večino svojih oddaj raznim podjetnikom, takozvanim »pokroviteljem*, ki izkoriščajo te pregrame v svoje reklamne namene. V zadnjem času je vse teže najti «p;krovitelje» za napredne programe, vedno manj pa je tudi tekih programov brez »pokroviteljev*. Ta teden jc bil odstranjen napredni komentator Klngdon, ki je predsednik «Narodnc-«ncščanskega odbora za politično akcijo*. S 1. januarjem bodo ukinjene tudi oddaje znanega komentalorja Steala, ki je izjavil predstavnikom tiska, da je ameriški radio pod vcl:k’m političnim pritiskom. Steel namerava ustanoviti svoj list. izzvati nerede na jugoslovanskih južnih mejah. «Borba» poudarja, da je do današnjega položaja v Grčij-, do strahovitega terorja nad demokrat.črlo večino grškega ljudstva in do ino-narhc-fašističnth provokacij na mejah sosednih dežel prišlo zaradi posledic, ki jih je izzvala britanska okupacija In zaradi podpore, ki jo znar.i krogi na zapadu dajejo grškemu monarhističnemu rcžimu. Anglo-amerišk; delegati so se prvi najodločneje uprli jugoslovanski zahtevi pred 18 meseci, naj Varnostni svet prouči polcžaj v Grčiji. Toda taki ukrepi ne gredo v račun 'tujih zaščitnikov grških monarhistov in zato so tako krepko nasprotovali vsaki akciji Varnostnega sveta, ki bi megla doprinesti k ureditvi položaja v Grčiji. Darcs pa vidimo, da so anglo-ameriški delegati v Varnostnem svetu, ki so doslej trmasto nasprotovali vsaki intervencij; v grško vprašanje, nenadoma postali goreči zagovorniki komisije, ki naj preišče «po!o?aj v severni Grčiji, na podobnih mestih v drugih delili Grčiji; v Albaniji; Jugoslaviji in Bolgariji.* Nenadno spremembo v stališču anglo-ameriških delegatov razlaga dejstvo, da je zahtevo po komisiji postavila grška vlada in da je ta zahteva povezana z grškim; klevetami prot; Jugoslaviji. Postavljanje takih zahtev smatrajo jugoslovanski narodi upravi če no za žalitev in krivico, ki jo ne moremo prenesti in ki jo nočejo sprejeti. Ce pa hoče komisija Varnostnega sveta dognati resnico položaju v Grčiji, mora samo tam Iskati to resnico. Boji grških partizanov Atene, 26. — Partizanske čete so začele z borbami v pokrajini Kal-cidike in zavzele vas Strateniki. V Tesalijj v Klsesu se je skupina partizanov spoprijela z motorini-, partizanov spoprijeja z motori Begunci iz Egejske Makedonije Beograd, 26. — Na jugoslovansko ozemlje se je zateklo 224 beguncev iz vasi Notiia v grški Makedoniji, ki leži severno od gore l’a ikon, nekaj kilometrov od grško-jugcslovanske mejp. Mod b gunei naj bi bilo 129 otrok, 17 deklet, 35 žena in 23 moških. Praga, 25. — V svojem božičnem govoru je predsednik Češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš izrazil prepričanje, da v našem času razil prepričanje, da v našem času ne bo druge svetovne vojne, ker dogodki letošnjega leta dajejo upanje v mir in prijateljstvo med velikimi narodi. Predsednik Beneš je dejal, da ima letošnji božič za CSR poseben pomen, ker je to prvi oošič, ki ga slavijo po osvoboditvi. O izselitvi sudetskih Nemcev je Beneš med drugim dejal tudi tole: «.Ve bo minilo dolgo časa, ko bodo Nemci začeli zanikati svojo odgovornost za veliko nesrečo, v katero so pahnili svet. Skušali bodo zvra-čati — in že zvračajo — krivdo na nekatere posameznike. Nadalje bi radi govorili o krivici, ki se je po njihovem mnenju zgodila njihovim sorojakom, ki so se morali izseliti iz CSR. Ves zavezniški svet je med vojno priznal Češkoslovaški pravico, da se iznebi tega nelojalnega in izdajalskega ljudstva.» Beneš je omenil dveletni gospodarski nažrt, ki je znak dobro organizirane gospodarske politike, ki bo vodila do napredka tudi na političnem poprišču. Ožigosal je nekatere alarmantne pojave, tako na 'primer dejstvo, da so se nekateri pokvarjeni elementi vrnili v politične stranice. Poudaril je, da bo treba te ljudi očistiti iz javnega življenja. Opozoril je tudi na neljube znake demoralizacije med mladino: nediscipliniranost, lenobo in spolno nemoralnost. «Vse fe nesrečen, je zaključil predsednik Beneš «so značilne za prehodno obdobje, v katerem se je 'pa že porodil nov rod, ki ima novo vero v življenja in v demokracijo.» Truman, Byrnes, Bevin in angleški kralj Washington, 26. — V svoji božični poslanici ameriškemu narodu je predsednik Truman izjavil, da je napravljen že lep korak naprej do miru na svetu, čeprav ne vlada popolna harmonija. Truman je dejal, da je laže umirati skupno na bojnih poljanah, kakor pa skupno živeti v miru doma. ((Toda naši mrtvi bi padli zaman, če bi mi v miru vsaj deloma ne ohranili tistega duha enotnosti, s katerim smo zmagali v vojni. Vprašanja, ki še čakajo združene narode — to upanje sveta za mir — plašijo srca šibkih. Toda spomniti se moramo, da svet ni bil ustvarjen v enem dnevu. Letošnji božič nam daje moči in poguma, ker smo napravili že tako dober začetek.» Tudi zunanji minister Bgrnes je objavil svojo božično poslanico, v kateri pravi: ((Pretekli božič smo komaj načeli mirovne pogodbe, ki bodo napravile konec nedavni in, upam, zadnji vojni. Z Združenimi narodi moremo in hočemo uresničiti božično upanje miru ljudem dobre volj cm Angleški zunanji minister Bevin je v svoji božični poslanici med drugim poudaril tudi to, da bodo mirovne pogodbe in mednarodni sporazumi spoštovani samo, če bo vsak narod pokazal dobro voljo in razumevanje. Na koncu Bevin izraža željo, da bi bilo leto 1947 leto miroljubnih zaključkov. Tudi angleški kralj Jurij VI. je naslovil svojo običajno božično poslanico narodom imperija. Nova ustava na Turlnškem Berlin, 26. — Na zasedanju Landa taga 20. decembra v Weimarju so soglasno sprejeli ustavo za Turim-• ko. Hkrati so sprejeli upravni postopek za turinške okraje. Po ustavi imajo volilno pravico 21 let stare osebe, voljene pa bodo lahko samo osebe, ki so dovršile 23. leto. Enotna socialistična stranka Nemčije je predlagala, da bi dali aktivno vollvno pravico 18 let starim osebam, medtem ko bi 21 let stare osebe imele pasivno volivno pravico. Angleški delavci so preprečili fašistično »božično zborovanje" Indonezija zahteva konec kolonialnega rež m a Haag, 26. — Holandski listi poročajo, da postaja položaj na otoku Celebes vedno bolj napet. Široki sloji prebival .tva odkrito nastopijo proti kolonialnemu režimu, ki j Japonskem, ki so jih aretirali med ga vs:l;uje Indoneziji holandska spopadom manifostantov z japon-vlada, in zahtevajo popolno nrod- sko policijo, so ameriške oblasti visnost. Helandike cete poskušajo ' zaprle in jih predale vojaškemu so-udušiti glavna središča odpora, ki j dišču, češ da njihovo delovanje ško-so po večini v velikih mestih, di okupacijski politiki. Imel s Stalinom 21. decembra, vendar je potrdil, da je sovjetski generalis’mus očitno v najboljšem zdravju. Kakor je znano, je odšel Eiliot Roosevelt v Sovjetsko zvezo na račun neke ameriške revije, za katero bo pisal članke o svojem potovanju v Sovjetsko zvezo. Na koncu je Roosevelt poudaril, da je odločno nasproten sedanji zu- u jetri hov, doma iz Posarja. Iz- nanjl politiki 2!DA, ker ne sledi idealom njegovega očeta. Francozi Iznnščaio u etnlke iz Posarja Pariz, 26. — Francoska vlada je sklenila, da bodo spustili 7 tisoč voj- Korefei pred sodiScem v Tokiiu Tokio, 26. — Deset delegatov Zveze za zaščito korejskih interesov na pust teh vojnih ujetnikov, ki so do sedaj delali v francoski industriji, sledi ustanovitvi carinske meje med J Med organizacijami London, 26. — Lastniki dvorane Holborn Hall v centru Londona so prekinili predajo vstopnic za »božično zborovanje*, ki so ga pripravili pristaši voditelja anglešk.h fašistov Mosleya. Kot častna gosta bi naj prisostvovala temu zborovanju Mosley in njegova žena. Lastniki dvorane so morali odpovedati zborovanje zaradi odločnih protestov predstavnikov sindikatov ir. drugih naprednih mož pri številnih članih parlamenta. Na odločitev je vplivala posebno tudi izjava okrajnega komiteja angleške komunistične partije, da bo v bližini dvorane organiz ral veliko pro- Posarjem in ostalo Nemčijo. Agencija ANP poroča, da so v več krajih na južnem Celebesu nastali požari. Na otoku Javi se nadaljujejo borbe pri Surabaji, Semarangu in Bandocngu. Angio-amerlškl kapital hote grad ti petrolejski vod iz liana do Sredozemlja London, 26. — Zastopnik «Anglo-Irarian Oil Company» je danes izjavil v Londonu, da družbi »Aniglo-Irarian 0:1 Company» ter »American Standard Oil Company» proučujeta možnost zgraditve petrolejskega voda iz perzijskega zaliva na Sredozemlje. Tudi ameriška petrolejska družba «Socony Vacuum* se bo udeležila tega preučevanja. V iz-, javi je rečeno, da se 'anglo-Irnnska petrolejska družba v glavnem strinja s tem, da bi za gotovo dobo predajala količno petroleja tema dvema ameriškima družbama. Zunanja politika ZDA ne odgovaria Rooseveltovim Idealom New York, 26. - EHlot Roosevelt, sin pokojnega predsednika ZDA, je včeraj prispel s svojo ženo v New York po osemtedenskem bivanju v Božična amnestija za naciste London, 26. — V ameriški zasedbeni coni v Nemčiji so izdali novo amnestijo za naciste. Te amnestije bo deležno 680 tisoč oseb iz ameriškega zasedbenega področja in ameriškega dela Berlina. ki so protestirale preti namenom lastnika Holborn Halla in proti fašističnemu zborovanju, so londonska podružnica Zveze strojnih delavcev, izvršnj odbor Zveze državnih nameščencev, Sindikalni svet v Londonu, ki predstavlja 600 tisoč članov, Mestni odbor Zveze industrije predmetov za množično potrošnjo. Svet okraja Finsbury, kjer je dvorana, je sprejel protestno resolucijo proti orgin zacijl fašističnega zborovanja in izrazil upanje, da bodo pristojne oblasti «podvzele nujne ukrepe*, da se onemogoči to Izdajalsko gibanje. Italijanska vlada obžaluje izzivalne govorice o organizaciji „Troj-ka‘‘, ki so jih razširili fag sti v policiji Danska bo zahtevala umik ameriških čet z Groenlanda Kopenhagen, 26. — Kot poroča Associated Press, je pomočnik Danskega ministra za zunanje zadeve Havas izjavil, da daiuka vlada proučuje korake, ki bi jih bilo treba podvzeti, da se odpove dan-sko-ameriški sporazum o bivanju ameriških čet na Groc-niandu. Ta sporazum, ki je bil sklenjen leta 1941, prevideva, da se sporazum lahko odpove, kakor hitro ne bosta več ogrožena mir in varnost ameriškega kontinenta. Havas je opomnil, da danes nihče ved ne ograža miru in varnosti ameriškega kontinenta. Moskva, 26. — Rimski dopisnik Izvestij piše: »Pred kratk'm Je rimski tisk objavil zaupno okrožnico uprave italijanske policije, da obstoja. v Italiji teroristična organizacija »Trojka*. Okro/.nica provo-katersko namiguje, češ da ta organizacija deluje po navodilih sovjetskih oblasti. Italijanski napredni krogi so proglasili to okrožnico za grobo potvorbo, ki so jo sestavili fassti, katerih kar mrgoli v italijanski policiji. 20. decembra Je italijanski mi-niati-ski predsednik na ministrski seji sporočil, da italijanska vlada priznava, da ji je vsebina te policijske okrož-nice, ki omenja sovjetsko vlado, skrajno neprijetna. Sporočilo dalje pravi: »Moramo izjaviti, da je po mnenju italijanske vlade tako sumničenje neverjetno in nespametno. Poleg tega je preiskava dokazala, da sovjetska vlada nima popolnoma nič opraviti s to afero. Italijanska vlada izraža svojo globoko obžalovanje vladi ZS SR spričo tega neljubega incidenta*. Poročilo dodaja, da je b'l urad- nik. ki je sestavil to okrožnico, od stavljen. Italijanski zunanji minister Je poslal sovjetskemu veleposlaniku v Rimu noto v smislu tega sporočilih Roparji v Milanu .Milan, 26. — Prcdsinocnjim Je deset oboroženih roparjev najprej onesposobilo dva čuvaja tekstilnega podjetja v Leggiuno v bližini La ve ne ter nato oropalo in naložilo na velik avto tkanine v vrednosti 15 milijonov lir. Roparji so se nemoteno oddaljili. KKATKt VESTI\ BUDIMPEŠTA. — Sovjetski film »Prilega* so predvajali z ogromnim uspehem, saj si ga je ogiedalo v petih dneh 30 tisoč meščanov. SOFIJA. — Sodišče bo 30. decembra začelo z obravnavo proti 27 osebam včlanjenim v tajno vojaško organizacijo, ki so jo pred kratkim odkrili. BUDIMPEŠTA. - Te dni so pripeljali v domovino 1010 umetniških del iz Munchena v vrednosti 80 milijonov dolarjev, ki so jih med vojno Hltlcrjevci odvlekli v Nemčijo. KAIRO. — Neznanci so med božično polnočnico odnesli vrata starinske cerkve v Saadunu v severnem Egiptu. Vra.ta so zelo diago- cena zaradi rezbarij iz prvega sto- letja. SINGAPOOR. — Britanska fregata «Aire» je na poti iz Hong- konga v Singapoor v prvih jutra- , '37i njth urah 23. decembra nasedla na shajal ioe fa,'.sticmh nJfckQ pe5ino ob otokll Hainan. Peter namerava v Brazilijo I Undon, 26. — Moskovska radijska postaja prinaša vest is Ria de Janeiro, da ima bivši jugoslovanski kralj Peter namen naseliti se v Braziliji. Kot poroča ista radijslca postaja, pišejo brazilski časopisi, uda predstavlja ostankov v Braziliji (kot jugoslovanski Peter, romunski Karol in madžarski Horty, ki bodo v kratkem prispeti v Rio de Jane\ro) žalitev za državo in ogrožanje narodne varnost'*. REPU8UKA CrlllE na poti demokracije Gabrijel Gonzales Vide’a je bil izvoljen za predsednika republike Chile. Znano je, dci na predsedniških volitvah dne 4. septembra noben, kandidat ni dobil potrebnega števila glasov, da bi bil izvoljen. V skladu z ustavo je moral torej odločiti parlament med dvema najmočnejšima kandidatoma, ki sta bila Gonzales Videla in dr. Cruz Coke. Gonzales Videla, predstavnik Ljudske fronte je prejel na volitvah 50.000 glasov več, kot njegov nasprotnik, konservativec Cruz Coke, dobil pa je 80.000 manj, kot oba 'predstavnika desne skupaj. Prvi predstavnik desnice je dr. Cruz Coke, drugi pa liberalec Alessandri. Parlament je odločil v korist ljudske fronte. Gospodarski položaj v republiki Chile ob izvolitvi novega predsednika je bil katastrofalen. V so vrtoglavo naraščale. Manjka kruha, mesa, mleka, sladkorja, obutve itd. Gonzales Videla :e ob prevzemu predsedniškega mesta izjavil: ((Sprejel sem državo, ki je praktično v bankrotu». To je tako v Chileju, kot o Braziliji in v nekoliko manjši meri v vseh državah Latinske Amerike posledica . medvojnega , «sodelovanja» v ZDA. Edino Ljudska fronta je jasno prikazovala izvor žalostnega stanja v državi; najodločnejše pa je bilo stališče komunistične stranke, ki ima močne pozicije med delavci, pa tudi med ostalim prebivalstvom. V glavnem po komunistični zaslugi se je v republiki Chile ustvarila močna demokratična fronta, v kateri so levičarske stranke, radikalna stranka in chilen-ski sjndikati. Nasprotniki ljudske fronte so deželi je vladala inflacija. cene y te postavili dokaj klavrno. Gla- , ... v I. sovali so za dr. Cruza Cokeja samo1 zato, ker je srdit nasprotnik komunistov. Za označbo liberalne stranke pa zadostuje to, da je postavila kot pogoj za pristop k ljudski fronti črtanje one točke njenega programa, ki govori o pravici poljedelskih delavcev do sindikalnega združevanja. Ljudska fronta se odločno bori proti žalostnemu gospodarskemu stanju dežele in proti onim, ki ga v svojo korist podaljšujejo in stopnjujejo. Izvedla je močno borbo 'proti črni borzi, ki se je v deželi silno razpasla. 22. oktobra se je pričela najprej v Sant-iagu, pozneje pa po vsej državi splošna stavka za izboljšanje življenjskih pogojev delovnega ljudstva. Položaj nove vlade Ljudske fronte in novega predsednika Gonzalesa Videla nikakor ni lahek. Po eni strani se mora boriti z notrgnjimi težavami, predvsem z obupnim gospodarskim stanjem, po drugi strani pa ima močne zunanje sovražnike, kajti republika Chile ima v južni Ameriki velik pomen in ugled■ Glavna zu- nanja sovražnika, ki hočeta udu-šiti zmago demokratičnega gibanja v Chileju, sta Argentina in ZDA. Perron in ZDA nasprotujejo Washington se boji gospodarskih ukrepov, ki bi olajšali gospodarsko stanje v deželi in jo osvobodili tujega gospodarskega pritiska, obenem pa škodovali interesom severno-ameriških kapitalistov. Nadalje predstavlja demokratična vlada v Chileju oviro za ameriške imperialistične načrte, ki hočejo vključiti vso zahodno poloblo v svoj sistem, tako gospodarski kot vojaški Medtem ko se po drugih deželah Latinske Amerike od Brazilije do Mehike pojavljajo protesti naprednih gibanj proti tem načrtom, ki bi pomenili resno nevarnost za gospodarstvo in predvsem za industrijo vsake posamezne dežele in jim obenem pod pretvezo poenotenja oborožitve in vojaške organizacije vzeli velik del politične samostojnosti, se je Chile tem naklepom postavil po' robu. Zato stališče ZDA ne more nikogar presenetiti Fašistični Perronov režim v Argentini vsekakor ne goji velikih simpatij do naprednih gibanj, tako v notranji kot v zunanji politiki. Ni slučaj, da je diktator Perron poslal 'svoje najmočnejše vojne ladje v chilenska pristanišča z izgovorom, da bodo prisostvovale počastitvam ob izvolitvi novega predsednika. Argentinske vojne ladje so sicer odplule, toda njihovo prisotnost so razumeli demokrati v Chileju kot provokacijo. Kljub vsem napovedim o bližnjem neuspehu vlade demokratične fronte v republiki Chile, ki yjih razširjajo njeni nasprotniki v državi in izven nje, se demokratična vlada vedno bolj utrjuje in pridobiva vse večje zaupanje med prebivalstvom, ker se uspešno bori proti gospodarski krizi in. ker hoče voditi samostojno politiko v interesu države in ljudstva, pa čeprav naletava pri tem na srdit, odpor domače reakcije in tujih imperialistov. - ,, MOSKVA, — Z novimi Šolskim letom bedo uvedli tečaje logiko in psihologije na 200 srednjih šolan v 12 velikih mestih Scvjetske zveze. ŠANGHAJ. — V božični noči, se je primerila v Šanghaju najtežja letalska nesreča v vsej zgodovini kitajskega letalstva.- Strmoglavila so trj letala, ki so hotela pristati na letališčih, pogreznjenih v meglo. Najmanj 62 potnikov in članov posadke je bilo ubitih. LONDON. — Radijska postaja Leipzig poreča, da bo v smislu sporazuma med ameriško vojaško upravo v Nemčiji in belgijsko vlado 20 tisoč beguncev, ki so zdaj na ameriškem podrečju, odšlo na delo v belgijske rudnike. RIO DE JANEIRO. — Na podlagi seznama potnikev letala, k! je. strmoglavilo pri Rio de Janelro, so ugotovili, da je bilo v letalu 22 oseb. Od teh je ubitih 21 oseb. LONDON. — Britanski veleposlanik v Madridu sir Victor Mal-let, ki so ga odpoklicali iz Španije, je sneči prispel z letalem v London. Moskva, 26. — Pomočnik sovjetskega zunanjega ministra, Andrej Višinski se je udeležil seje Prezldija akademije znanosti ZRRS, katerega član je. Na seji so proučevali vprašanja javnega in mednarodnega prava, HAIFA. — Neznani Arabci so u-bili v Halfi poglavarja arabskega plemena pokrajine Be!san. južno od Galilejskega jezera, Emirja Mohameda Zainatija. Dolžili so ga, da je prodal zemljo Židom. DUNAJ. — Zavezniška nadzorstvena komis’ja je soglasno odobrila zakon o čiščenju nacistične literature. RIM. — Za rimskega župana so izvolili krščanskega demokrata Re-becohinija. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 27. decembra 194.6. Zvonenje - strah policije nem Skora(po vseh vaseh v tržaški o- kolici je navada, da vabijo z zvonom ljudi ha množčne sestanke. Tako so pred dnevi tudi v Dolini vabili na prosvetni sestanek. Zvo- TRŽAŠKI DNEVNIK nit je šel domačin Angel Kocianclč, ki je pred 20 dnevi prišel domov, ko sa ga odpustil; iz JA. Ko je pri- | šel iz stolpa, sta ga ustavila dva civilna pol'ca ja z napetimi samokresi. Prvi ga je prijel za prsa in mu nastavil nanje pištolo, drugi pa mu je od zadaj nameril pištolo v hrbet. Tako sta ga odpeljala v vojašnico. Tam so ga popisali ter ga pridržali poldrugo uro, dokler ni prišel njegov brat Josip z nekim drugim vaščanom protestirat proti tej novi policijski demokraciji. Ne civilna policija je zogrozila, da bodo prihodnjič priprli za 24 ur onega, ki bo zvonil in ga potem odpe-ljeli v Milje, kjer bo odsedel mesec dni zapora .Medtem ko se je mudil brat pripornika v vojašnici, je stal eden izmed policajev pri vratih z brzostrelko, naperjeno proti, množici, ki se je medtem zbrala zunaj. Sestanek se je vršil kljub policijskemu strahovanju, ker se naše ljudstvo ne boji policijskih pušk, kakor se nekdaj ni balo švabskih. Policija pa je zopet pokazala tradicionalni »pogum*, ko ji gre celo nedolžno zvonenje na živce. Ne mara sloveničine V nekj rojanski lekarni se je v sili zglasila, stranka in vprašala, če sme telefonirati. Lekarnar ji je dovolil. Ko pa je čul, da stranka telefonira v slovenš&ni, je začel tolči po mizi in kričati, da ne dovoljuje, da bi pr; njem telefonirali v slovenščini. Neka pričujoča gospa, ki slovensko niti ni znala, se je zgrozila nad lekarnarjevim početjem in mu povedala, da je to domači jezik, ki so mu celo na pariški konferenc, priznali popolno enakopravnost. Lekarnar je nato obmolknil. Gospod se očitno nikakor ne more sprijazniti z dejstvi in ga bole ušesa, ko čuje slovensko govorico. Svetujemo mu, da si svoje organe temeljito izleči, drugače ga bodo v bodoče še mnogo bolj boleli. Kadar obnavljalo Urci Ze meseca junija so začeli obnavljati v Krcmbergu 22 požganih hiš. Delo h; morali zaključiti septembra. Sedaj pa gre h koncu Se decemeber in niti ena hiša še ni dokončana. Ponekod manjkajo okna ali vrata, drugod n; stekla itd. Vaščani so sprašujejo, kdaj bodo končno prišli pod svojo streho po tolikih obetih, da bodo še pred z'mo v svojih lastnih stanovanjih. Obnovitvena dela v tej vas; je prevzelo podjetje TABC iz Trsta. Podjetje je našlo vse mogoče izgovore, da bi opravičilo zakasnitev obnove. Ze tri hude zime so morali prebiti vaščani brez lastne ttre. he. stisnjeni po drugih stanovanjih ali celo po hlevih. Sedaj pa kaže, da bodo morali, na enak način preživeti še čet: to zimo, ki obeta, da bo zelo huda. Hiše obnavljajo zelo nepoveljno, ker delajo v pritUčju po vseh prostorih tla iz cementa namesto iz desk. Vsakdo ve, kako je cement nezdrav, zlasti v spalnicah. Poleg tega pa obnavljajo samo hiše, do-čim ostanejo hlevi nepopravljeni in ljudje ne vedo, kam s svojo ?;vino. Božično vesolji! otrok v tovarnah na obali in po vaseh v gornji mestni okolici Poročali smo že o dečji božičnici. po drugih vaseh so prav tako raz-otrok nameščencev Acegsta in v: veselili malčke z darovi. Na večer krozk.h »Tomaž c* ,n »Kraljič*. Da- ; pred božičem so prihiteli otroci v nes doda jemo še nekaj podrobnost! [Mladinski dom, ki je bil ves pravlj'-o tem lepem otroškem slavju odjjen> Na odru so bile krasne jaslice drugod. z Jeruzalemom in zvezdo, zbor an- V ladjedelnici Sv. Marka se je zbralo 1200 otrok. Zbor harmonikarjev, otrok, delavcev Sv. Marka, je razveselil deco s svojimi veselimi komadi, luktovno gledal'šče pa jih je popolnoma očaralo. Darovi so bili zelo lep; in okusno izdelani: modeli kamionov, letal, motornih čolnov In druge igrače. V tovarni strojev pri Sv. Andreju so obdarovali 870 otrok. Zelo prisrčno so praznovali otroci svoj praznik tudi v Lloydovem arzenalu, kjer so Siovenska prosvetna zveza Ima v zalogi SLOVENSKE KNJIGE Naročite jih pri prosvetnih društvih, ki imajo seznam knjig ali naravnost pri Slovenski prosvetni zvezi: ul. S. Vito 17/1. o-------- KNJIGA je kap'tal, ki se Vam najbolje obrestuje. jlen razdelili več sto zavojev. Malčki so recitiral' nekaj pesmi, nato so še rajali. Božičnega dopoldne se je zbralo v dvorani kina »Mare* petsto otrok padl’h borcev in invalidov. Na odru je bilo lepo božično drevesce, dva partizana in dva gar'bald'nca pa so držali v rokah obe zastavi. Neki tovariš je v italijanščini spregovo-* ril o pomenu božiča in poudaril, da so za božičnico največ prispevali ravno delavci, ki so zbrali dve tretjini prispekov. Mnogo je dal tudi tržaški RK. Drugi tovariš je v slovenščini pozdravil vse navzoče in opomnil otroke, da so njihovi očetje padli zato, da zavlada končno na svetu mir in bratstvo. Nato je šentjakobski pevski zbor zapel nekaj lepih pesmi, sledil je kvartet mandolini-stov, nato je zapel pevski zbor »Tomažiča*. Otroški zbor harmonikarjev je ljubko zaigral nekaj poskočnih, končno so nastopili še škedenj-ski pionirčki. Po lepem sporedu je sledi’0 obdarovanje otrok. Božiček pa tudi ni pozabil tržaških okoliških vasi. Na Opčinah in gelčkov pa je dal ljubko predstavo. Na Kontovelu so obdarili konto-velske in proseške otroke na bož’č popoldne. Pred obdaritvijo so se vrstili na odru revni otroci, ki so trepetali v mrazu in snegu, angelčki so jih ščitili, nakar je prišel še stari božič s sivo brado in darovi. Nekdal in sedaj V začetku leta 1945. je izšel v Trstu zbornik «Dreh - Schcibe Triest*, ki je v ponatisu prinesel članke iz nacističnega okupatorskega glasila «Adria Zeitung*. V tem zborniku je sodeloval tudi slikar Zoran Mušič z dvema člankoma. Tretji članek v isti knjigi pa govori o razstav; slik »njihovega so-delavca», ki jo je takrat priredil v tržaški »Galeriji al Corso*. Tako je okupator odeval sveje okupatorsko imperialistično tiranstvo v kulturni plašč slovenskega umetnika, ki ni imel dovolj trdne hrbtenice, da bi se temu uprl, če že ne izognil, kakor vsi ostali, ki so ostali zvesti svojemu narodu in se priključili kulturnemu molku. Podobno kaker slikar Mušič je prelomil kulturni molk, ki so ga .sklenili slovenski umetniki za časa okupacije, tudi kipar France Gorše, ki je razstavljal sveja dela v Ljubljani za časa Rupnikovega pa-ševanja in je pod njegovo zaščito otvoril celo nekako šclo za Rupnikove kulturne mreže. Ne vemo, s koliko drugačn'mi nameni se je sedaj poslužil obeh »Glas zaveznikov*, ki je te dni priobčil dve njuni sliki. Mcrda hoče tudi «Glas zaveznikov* posnemati svoje prednike na tržaškem ozemlju? de je tako, petem so mu tak' sodelavci pač potrebni. DAROVI IN PRISPEVKI ZA REVNE DIJAKE je nabrala antifašistična mladina z Opčin 6031 lir. ZA «NA?EGA DIJAKA* so nabrali na prireditvi v Lonjerju 5000 lir. Prosvetno društvo je prispevalo v isti namen 500 in Zveza primorskih partizanov 1500 lir. ZA STAVKUJOCE DELAVCE PRI IRCO so darovali delavci pri Gaslini 6000 lir, v čistilnici pri Sv. Soboti 7780, kovinarji 10.000 lir. Do sedaj so nabrali 60.095 lir. Tako podpirajo črno borzo Po kanalskih vaseh je krožila te dni čudna trojica: uradnik kanalske občine, bivši SS-ovec in begunec iz cone B, sedaj uradnik Oton Mrak, in neki civilni policist s puško. Popisovali so živino. Ljudje so se takemu popisovanju upirali, ker ga prav dobro poznajo še izza časa Italije in ker mu sledijo ponavadi Obnova, kakor jo izvršuje podjetje rekvizije ali višji davki. Uradnika TAEC, je zelo podobna obnavljanju, kot smo ga videli pr; drugih takih podjetjih po prvi svetovni vojni. sta zatrjevala, da popisujeta zaradi razdelitve otrobov. Ljudstvo j'm tega ne verjame ker ima ravno glede razdeljevanja otrobov zelo slabe izkušnje. Članom okrajne zadruge daje ZVU le po nekaj kg otrobov, dočim jih dobijo razni špekulantski trgovci, ki imajo zelo malo odjemalcev, po več stotov ter jih lahko prodajajo na črni borzi po 40 lir kg. Zato noče ljud-sivo verjeti, da bo sedaj boljše, in pričakuje, da ga bo občina zopet pritisnila ob zid z visokimi davki, medtem ko mu ne nudi ničesar, kar bi mu olajšalo gospodarske težave. Prerana smrt partizanskega borca Danes ob 15. bodo v Barkovljah pokopali Henrika Krečiča, ki je postal žrtev avtomobilske nezgode. Fogrebni sprevod krene izpred kulturnega krožka v Rumeni hiši. Pokojni Krečič je Ze 1943. leta odšel v partizane, kjer se je boril vse do osvoboditve. Zaradi svojega blagega znstčaja je bil zelo priljubljen v vseh Barkovljah. Zato mu ljudstvo pripravlja svečan pogreb, ki se ga bodo udeležili tudi zastopniki naših osrednjih organizacij. * Darovi za politične kaznjence V openskem okraju so ta mesec darovale žene za politične kaznjence: Padriče 3603 lir, Trebče 1460, Bane 1067, Opčine 1100, Konkone! 500, Bazovica 800, Prosek (Gregorčičeva proslava) 1022, Padriče (Gregorčičeva proslava) 3854, skupaj torej 13.426 lir. ASIZZ iz Sv. Križa pri Trstu je nabrala v isti namen večjo množino živeža. TAKO JE BILO v torek po tržaških ulicah in lokalih . Sveti večer! Vsi ljudje so nekam mirni in zbran:. Ozračje je svečano. Družine sede okoli božičnega drevesa. Take so bile stare navade. Sedaj pa smo postali v Trstu moderni. Sveti večer je bil za Tržačane pravo odkritje. Po ulicah rjovenje, žvenket šip, pijana telesa se kotalijo po cestnem tlaku: boksarji si stoje nasproti kot razjarjeni petelini. Ves Trst se je zdel kot velika, hrupna kasarna s precej onečedenim podom. Ljudje začudeno gledajo, se tiho pomenkujejo, ne verjamejo svojim očem. To naj bi bili predstavniki naroda, ki ima vedno pri sebi sv. pismo in ga prebira za zajtrk, kosilo ri Maksu. Crispi 33. Globoko potrti sporočamo vseui sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je po mučni bolezni za vedno zapustila naša dobra mati, stara mati, sestra, tašča OBAD MAR JA roj. MILIČ stara 65 let. Pogreb drage pokojnice jo bil v četrtek 26. t. m. ob 15. uri. S&lež, 25. 12. 1946. Žalujoči: Janko, Mirko, Darko, si-novi; Zofka, hči; Marica, Mila, snahi; Zdravko, vnuk; Ivan Milič, brat; Justina .n Viktorija Milič, sestri, in ostalo sorodstvo. Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijate ijem in znancem tužno vest, da nas je za vedno zapustil naš predragi sin, brat in svak KREČIČ ENRIK ob 15. hiša) star 24 let. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil danes 27. t. m. uri jzpred Kulturnega krožka «BarkovlJe» (Rumena Berkovlje, 27. 12.1946. Zaluloče družine: Krečič, M’slej Barberi ni, Škerlj in Pertot.