P 48 (2020/2021) 14
Marija Vencelj (1941–2020)
̌
Sredi junija 2020 je umrla upokojena višja pre-
davateljica mag. Marija Vencelj, bivša odgovorna
urednica Preseka. Urejala ga je v letih od 1991 do
2003 in obenem skrbela tudi za matematično vse-
bino časopisa.
Rojena je bila v Kranju, kjer se je šolala, preden je
leta 1959 na Univerzi v Ljubljani začela študirati ma-
tematiko. Diplomirala je leta 1963 kot pripadnica
prve generacije t. i. tehničnih matematikov. V za-
četku se je ukvarjala z numerično matematiko in bila
v pionirskih časih računalništva na Slovenskem ena
od prvih računalniških pogramerjev. Potem je po-
stala asistentka na katedri za matematiko ljubljan-
ske univerze, kjer je vodila vaje iz analize in dru-
gih predmetov. Istočasno je na 3. stopnji v Zagrebu
študirala topologijo in tam leta 1970 magistrirala.
Čez pet let je bila v Ljubljani izvoljena za predavate-
ljico (štiri leta kasneje za višjo predavateljico) in pri-
čela predavati na pedagoški smeri matematike pred-
met elementarna matematika z metodiko, v začetku
osemdesetih let pa še voditi pedagoški seminar. Od
tedaj je vse do svoje upokojitve imela na skrbi iz-
obraževanje bodočih srednješolskih (in nekaj časa
tudi osnovnošolskih) učiteljev matematike. Pripra-
vljala jih je na pedagoški poklic, po njihovi diplomi
pa z njimi še naprej sodelovala v zvezi s hospitaci-
jami in nastopi vedno novih generacij študentov. Po-
leg tega je predavala osnovno matematiko še na dru-
gih, v glavnem tehniških, študijskih smereh ljubljan-
ske univerze.
SLIKA 1.
Mag. Marija Vencelj (foto: Peter Legiša).
Še bolj kot na pedagoškem je mag. Marija Vencelj
zaznamovala slovensko matematiko na področju po-
pularizacije matematike. V okviru stalnega strokov-
P 48 (2020/2021) 1 5
nega izpopolnjevanja učiteljev matematike in na
strokovnih srečanjih Društva matematikov, fizikov
in astronomov Slovenije je na seminarjih večkrat pre-
davala učiteljem o različnih matematičnih temah. O
njih in o številnih drugih zanimivostih iz elementar-
ne matematike in njene uporabe je veliko pisala v slo-
venske matematične časopise, kot so Presek, Obzor-
nik za matematiko in fiziko ter Matematika v šoli. Za
zbirko Knjižnica Sigma je prevedla Matematični leksi-
kon za nematematike avtorja Zlatka Šporerja.
Prispevala pa je svoj del tudi k drugim knjižnim iz-
dajam pri društvu in drugje.
Njeno glavno in najpomembnejše delo v zvezi s
popularizacijo matematike pa je povezano prav s ča-
sopisom, ki ga držite v roki. S Presekom je začela
intenzivneje sodelovati konec osemdesetih leti prej-
šnjega stoletja. Leta 1989 je postala članica uredni-
škega odbora, čez dve leti pa odgovorna urednica in
urednica za matematiko. To dolžnost je opravljala
do leta 2003. Bila je prva, ki je Presek urejala tako
dolgo obdobje; prejšnji uredniki so zdržali največ
štiri leta. Urejala ga je z veliko predanostjo v skladu
z njegovim poslanstvom, tj. širjenjem zanimanja za
matematiko med mladimi, z veliko lastno angažira-
nostjo in z občutkom za bralce. Imela je posluh za
jezik, za lepo slovensko besedo in tudi smisel za či-
sto tehnična vprašanja urejanja publikacije. S pri-
merno in raznovrstno vsebino časopisa je skrbela za
ohranjanje visokega strokovnega nivoja. Predvsem
pa je v času urejanja, pa tudi še desetletje po tem,
zelo veliko sama pisala v Presek. V njem je obja-
vila (poleg 13 prevodov besedil drugih avtorjev) več
kot 200 lastnih prispevkov, večino v zaporednih le-
tih od 1988 do 2010, kakšno leto tudi več kot 20
zapisov. Med njimi je seveda veliko kratkih prispev-
kov (raznih ugank, zanimivih igric in matematično
pobarvanih zgodbic, posameznih domiselnih nalog
in njihovih rešitev), a tudi daljših besedil (npr. ocene
novih slovenskih knjig ali poročil o aktualnih doma-
čih in tujih dogodkih o matematičnih temah). Ob-
javila je celo nekatere prave več strani dolge stro-
kovne razprave, nekatere v nadaljevanjih. Vsebin-
sko je obravnavala naloge iz teorije števil (npr. razni
kriteriji za deljivost, številski sestavi), tudi iz kom-
binatorike, pa seveda številne probleme iz elemen-
tarne geometrije (npr. različne konstrukcijske naloge
in drugo), topologije (npr. mala šola topologije v več
delih, vprašanje dimenzije). Daljše razprave je napi-
sala tudi o geometriji (npr. Eulerjeva poliedrska for-
mula, Cevov izrek, posebne konstrukcijske naloge,
Pitagorov izrek, Reuleauxov trikotnik), kriptografiji
(npr. šifriranje, tajnopisi), o uporabi matematike pri
proučevanju naravnih in drugih pojavov (npr. ma-
vrica, vzorci v naravi, urejena lepota rastlin: filota-
ksa in Fibonaccijeva števila, matematika in glasba).
O znamenitih svetovnih matematikih preteklih stole-
tij najdemo serijo zapisov (o Sonji Kovalevski, Loba-
čevskem, Descartesu, Hilbertu, Laplaceu, Da Vinciju,
Galoisu, Vièteu, Abelu, Jacobiju, Cramerju, Gaussu,
Bernoulliju in Eulerju), med poročili o aktualnem do-
gajanju pa omenimo zapise o srečanju mladih razi-
skovalcev, o petindvajseti obletnici smrti profesorja
Plemlja, o državni znanstveni nagradi profesorju Vi-
davu, o rešitvi Fermatovega problema, o prvem kon-
gresu matematikov, fizikov in astronomov Slovenije,
o ustanovitvi Abelove nagrade in njenem prvem dobi-
tniku, o 90-letnici profesorja Vidava ter o priznanju
Preseku s strani Slovenske znanstvene fundacije.
Za svoje pedagoško delo in za trud na področju
popularizacije matematike je leta 1999 prejela dru-
štveno priznanje, leta 2002 pa je gospa Marija Ven-
celj postala častna članica DMFA Slovenije. Obema
priznanjema se s posthumno zahvalo njenemu pre-
danemu in požrtvovalnemu delu za mladino s tem
zapisom pridružuje tudi uredništvo Preseka.
***
V tej številki prinašamo ponatis dveh daljših
člankov mag. Marije Vencelj s skupnim naslovom
Glasbena lestvica iz prve in druge številke 16. letnika
Preseka (1988/89) ter nalogo z naslovom Skrita ra-
čuna na vazi iz prve številke 36. letnika (2008/09).
ˆ ˆ ˆ
www.presek.si
dmfa-zaloznistvo.si