334 ZDRAV VESTN 2006; 75
sti. Ker je primanjkovalo osteosintetičnega materiala
so skupaj s kemičnim inštitutom Medicinske fakulte-
te, s prof. Štucinom in Železarno Jesenice izbrali ne-
rjaveče jeklo prokrom XI in po načrtih prof. Debevca
izdelali razne vrste in oblike plošč in vijakov. Le-te so
ostale dolga leta edino osteosintetično sredstvo. Ok-
tobra 1968 je bila vsajena tudi prva totalna endopro-
teza kolka. Ena večjih zaslug prof. Breclja je tudi zgod-
nje odkrivanje in zdravljenje nepravilnosti otroškega
kolka. Z zgodnjim odkrivanjem, pravilnim povijanjem,
izobraževanjem mater in rednimi kontrolami je pro-
blem, ki je bil po vojni zelo pereč, praktično rešil.
Danes displazija kolka praktično ne predstavlja več
zdravstvenega problema. Njegova zasluga in zasluga
prof. Debevca je, da sta že v letu 1962 uvedla sodob-
no metodo osteosinteze po švicarski AO tehniki. Med
predstojništvom prof. Breclja so uvedli tudi mehanič-
no podaljševanje udov s pomočjo distrakcije kosti.
Za to metodo so razvili lastno modifikacijo Anderso-
novega elongacijskega aparata, kasneje pa je prof. Sra-
kar uvedel lasten zunanji fiksater in distraktor.
Kako dober posluh za otroke je imel prof. Brecelj ka-
že tudi to, da je zaradi dolgotrajne hospitalizacije otrok
že v letu 1959 uvedel šolski pouk za hospitalizirane
otroke, kjer so se redno izmenjavali učitelji šole Ledi-
na.
Prof. Brecelj je vedel, da za dobro rehabilitacijo orto-
pedskih bolnikov potrebuje dobre fizioterapevte, za-
to je že leta 1947 sprožil problem organizacije in usta-
novitev šole za fizioterapevte. Tako je bila leta 1947 or-
ganizirana srednja šola za fizioterapevte, ki je bila pr-
va v takratni skupni državi. Vodili so jo ortopedi Orto-
pedske klinike. Zaradi velikega števila bolnikov s kost-
no tuberkulozo je bila že poleti 1945 organizirana Bol-
nišnica za kostno tuberkulozo v Valdoltri. Bila je prva
specializirana bolnišnica za osteoartikularno tuberku-
lozo in jo je v začetku strokovno vodil prof. Brecelj.
Invalidnim otrokom nista bili nujno potrebni samo
medicinska oskrba in ortopedsko zdravljenje, temveč
tudi fizikalno zdravljenje in izobraževanje ter poklic-
no usposabljanje, zato je bil aprila 1947 ustanovljen
dom za invalidno mladino v Kamniku. Po programu
rehabilitacijske službe, ki so ga izdelali strokovnjaki
Ortopedske klinike je bil v letu 1954 organiziran in
ustanovljen Republiški zavod za rehabilitacijo invali-
dov. Ortopedi so sodelovali pri načrtovanju in pri pr-
vem strokovnem vodstvu zavoda. V letu 1953 so zara-
di epidemije otroške paralize in razbremenitve Infek-
cijske klinike reorganizirali in prenovili zdravilišče La-
ško v moderno rehabilitacijsko ustanovo. Zavod je dol-
ga leta vodil prof. Pohar. Ob prizadevanjih prof.
dr. Breclja sta dobili fizikalna medicina in rehabilita-
cija mesto tudi v učnem programu Medicinske fakul-
tete od leta 1952 dalje. Prof. Brecelj in njegovi sode-
lavci so bili idejni vodje in glavni organizatorji pri iz-
delavi podrobnega načrta za organizacijo travmato-
loške službe v Jugoslaviji.
Prof. Brecelj je imel izredno dobre odnose s tujimi
zdravstvenimi ustanovami, prav tako so Ortopedsko
kliniko na njegovo povabilo obiskali takratni vodilni
ortopedi v svetu. Naj naštejem le nekatere: prof. Kes-
sler iz New Yorka, Gruca iz Varšave, Bojčev iz Sofije,
Pauwels iz Nemčije, Leinbach iz Amerike, Endler iz
Avstrije, Ortolani iz Italije, Chiari iz Avstrije itd. Tudi
kot človek je bil prof. Brecelj izredno prijateljski in
dobrodušen. Znane so bile vsakoletne novoletne pro-
slave na kliniki, sindikalni izlet na Pšinc, kjer je imel
prof. skromno planinsko kočo, smučarske tekme itd.
Prof. Brecelj je vrsto let spremljal predsednika Jugo-
slavije maršala Tita na njegovih številnih državniških
obiskih v Evropi in po svetu. Med njegovim zdravlje-
njem v Kliničnem centru pa je bil vodja zdravniške
ekipe.
Za svoje delo in prispevek v političnem in zdravstve-
nem delovanju je prejel številna odlikovanja. Bil je no-
silec partizanske spomenice leta 1941, od leta 1967
bil član Sveta federacije. Odlikovan je bil z Znakom in
Medaljo hrabrosti z Redom bratstva in enotnosti z zla-
tim vencem, z Redom dela z rdečo zastavo, z Redom
Republike z zlatim vencem, z Redom Jugoslovanske
zastave z lento ter Redom zaslug za narod z zlato zve-
zdo. Odlikovan je bil tudi z Redom junaka socialistič-
nega dela, leta 1976 pa je bil izvoljen za zaslužnega
profesorja Univerze v Ljubljani.
V kratkem odstavku se ni dalo obširneje navesti še
drugih številnih dejavnosti prof. Breclja, vendar se že
iz tega vidi na koliko področjih je bil zelo dejaven in
uspešen.
V njegovem času so bile zdravstvene in finančne pri-
like težje kot danes, kljub temu mu je uspelo organizi-
rati in uvesti ortopedijo, rehabilitacijo in sorodne ve-
de kot nepogrešljiv segment modernega zdravstve-
nega sistema. Vse to je dosegel brez nervoze in zale-
tavanja v različne zdravstvene reforme, tako značilne
za današnji čas. Zanj in za njegove sodelavce je veljal
le zakon »Salus aegroti suprema lex«.
Menim, da so njegove zasluge za razvoj ortopedije in
zdravstva v Sloveniji tolikšne, da bo ostal zapisan v
zgodovini ortopedije in zgled bodočim generacijam.
Odmevi
SPOMINSKA SLED
Janko Kostnapfel
V Zdravniškem vestniku 2006; 75: 183–91 je bil objav-
ljen zanimiv in dokumentiran članek o partizanskem
zdravstvu, ki sta ga napisala prof. dr. Darinka Soban z
Medicinske fakultete v Ljubljani in Jože Rupreht,
dr. med., z Erasmus University Rotterdam. Sestavek
je bil objavljen tudi v Proceedings of the 6th ISHA
Symposium Cambridge, September 2005. V Zdravni-
škem vestniku ima naslov UNESCO – VARSTVO ZGO-
DOVINE VOJNE MEDICINE V SLOVENIJI.
Ta članek mi je spet dvignil spominski zapis:
Nekoč je na steni avle Kliničnega centra v Ljubljani, na
levi strani poleg kipov profesorjev Franca Čelešnika,
Božidarja Lavriča, Pavla Lunačka in Igorja Tavčarja, vi-
sel pod steklom velik zemljevid Republike Slovenije:
SLOVENSKE PARTIZANSKE BOLNIŠNIČNE ENOTE
335
1941–1945. Na tem zemljevidu je bilo z vso znanstve-
no natančnostjo označenih 247 partizanskih zdravstve-
nih enot (citirano tudi v predstavljenem članku).
Ta veliki zemljevid je bilo dolgotrajno in poglobljeno
delo več avtorjev (Mirko Fajdiga, dr. Marjan Žnidarič).
Postavili so ga kot učilo medicincem in zdravnikom
ter kot spomenik povsem izjemnemu humanizmu
partizanskega zdravstva.
Ta znanstveni dokument in spomenik je izginil s ste-
ne po letu 1991.
Delo SZD
DELO GLAVNEGA STROKOVNEGA
SVETA SLOVENSKEGA
ZDRAVNIŠKEGA DRUŠTVA V
ČASU OD MAJA DO DECEMBRA
2005
Miran F. Kenda, Mitja Lainščak
Glavni strokovni svet Slovenskega zdravniškega društ-
va je v času od maja do decembra 2005 imel 5 rednih
sej.
Na majski seji v Mariboru se je podrobneje seznanil s
stanjem v zdravstvu na širšem mariborskem območ-
ju. V uvodu je prof. dr. I. Krajnc (dekan Medicinske
fakultete v Mariboru) predstavil študij na Medicinski
fakulteti v Mariboru. Posebno je poudaril sistem, »pro-
blemsko zasnovan pouk« (Problem based learning),
za katerega so svoje pedagoške delavce ustrezno
usposobili in s katerim se študenti srečajo že v prvem
letniku študija. Hkrati s pričetkom dodiplomskega štu-
dija so začeli s pripravami na podiplomski študij bio-
medicinske tehnologije in v šolskem letu 2005/06 vpi-
sali prve slušatelje doktroskega študija. Načrtujejo tu-
di zelo aktivno izmenjavo študentov in profesorjev.
Prim. dr. Židanik je predstavil situacijo v primarnem
zdravstvu, kjer se je v zadnjih letih bistveno povečala
obremenitev zdravstvenih delavcev. Izpostavil je tudi
organizacijske težave v zvezi s feminizacijo poklica,
kjer je količnik prisotnosti na delovnem mestu za
zdravnike 0,95, za zdravnice pa 0,85. Dotaknil se je
objektivnega pomanjkanja zdravnikov na primarnem
nivoju in podeljevanja koncesij. Doc. dr. A. Crnjac
(strokovni direktor Splošne bolnišnice Maribor) je
predstavil vlogo bolnišnice na strokovnem in znan-
stvenoraziskovalnem področju. Bolnišnica se je v pre-
teklosti že uveljavila, vendar pa se zaradi večjega ob-
sega nalog in obveznosti sooča predvsem s kadrov-
skimi težavami. Izpostavil je tudi pomanjkanje jasnih
kriterijev za določitev terciarnega nivoja in za pretok
bolnikov iz primarne na sekundarno raven.
Glavni strokovni svet se je tudi seznanil z aktivnostmi
za pripravo 142. redne letne skupščine in potrdil osnu-
tek programa stanovskega in strokovnega dela skup-
ščine, ki je bil dokončno potrjen na naslednji seji.
Na junijski seji je prof. dr. P. Poredoš predstavil poro-
čilo sestanka predsednikov RSK z ministrom za zdrav-
je. Delo RSK, neodvisnih strokovnih teles, bo koordi-
nirala upravno-administrativna pisarna pri Ministrst-
vu za zdravje. GSS se je strinjal s spremembami pro-
grama pripravništva za zdravnike, ki ga je pripravila
Komisija za sekundarijat pri ZZS.
Prim. M. Cevc je predstavil osnutek zakona o pravi-
cah pacienta. GSS je bil mnenja, da je predlog nedo-
delan in nedosleden, zato je GSS sprejel stališče, da se
predlog s konkretnimi pripombami vrne predlagate-
lju v dopolnitev.
Obravnavali smo tudi pobudo s strani Odbora za za-
sebno dejavnost pri ZZS za vključitev v Koordinacijo
treh zdravniških organizacij. GSS se je pridružil mne-
nju Koordinacije zdravniških organizacij, da lahko
Združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov
Slovenije svoje interese polno uresničujejo preko svo-
jih predstavnikov v zdravniških organizacijah in zato
ni nobene potrebe za nadaljnje širjenje obstoječe ko-
ordinacije.
GSS je na svoji septembrski seji potrdil statut novo-
ustanovljenega Slovenskega združenja za transplan-
tacijo pri Slovenskem zdravniškem društvu in ga spre-
jel med strokovna združenja ter sekcije, ki delujejo
pod okriljem SZD.
Nadaljevali smo razpravo o Pravilniku o posebnih zna-
njih, ki ga je pripravila posebna komisija SZD. Predlog
so obravnavala tudi ustrezna telesa ZZS, ki so izrazila
nekatere pomisleke glede števila posebnih znanj, lo-
gističnih težav in morebitnega ponavljanja oz. prekri-
vanja z že obstoječimi programi. GSS je ponovno zav-
zel stališče, da je s projektom potrebno nadaljevati in
ponovil svoje restriktivno stališče do števila posebnih
znanj, kjer bi se oprli predvsem na tista posebna zna-
nja, ki v EU že obstajajo kot specializacije ali licencira-
na posebna znanja. Izpostavljena je bila tudi potreba
po akreditaciji in verifikaciji ustanov oz. izvajalcev. V
praksi poteka že nekaj izobraževanj, ki so primerna za
formalizacijo v okviru posebnih znanj, zato je GSS spre-
jel sklep, da se morebitni dvomi in vprašanja rešijo na
skupnem sestanku članov GSS in Sveta za izobraževa-
nje pri ZZS, kjer naj se oblikujejo optimalne in za vse
sprejemljive rešitve. Na koordinacijskem sestanku je
bilo sklenjeno, da Oddelek za plan in analize pri ZZS
izračuna finančni vidik uveljavitve posebnih znanj.
Predloge posebnih znanj pripravijo strokovna zdru-
ženja in sekcije v okviru SZD, ki ob predlogu za uvelja-
vitev posebnega znanja pripravijo tudi vsebinsko ute-
meljitev. Pomemben je sklep, da se pri usposabljanju
specializantov zadnje leto specializacije oziroma izbir-
ni del specializacije nameni pridobivanju posebnih
znanj. GSS je na osnovi dogovorjenega menil, da do-
seženi dogovor med ZZS in SZD omogoča nadaljeva-
nje dela na projektu posebnih znanj.
Prof. P. Poredoš je predstavil stališče Komisije za zdra-
vila pri ZZZS, ki se srečuje z vedno več strokovnimi
vprašanji ter mnenji, kjer prosi za mnenje strokovna
združenja. GSS je sprejel sklep o sodelovanju s Komi-
sijo za zdravila pri ZZZS, ko bo šlo za strokovna vpra-
šanja.
GSS se je ponovno srečal na novembrski seji. Najprej
smo potrdil predlog RSK za pediatrijo za razširitev RSK
ODMEVI