■B DOLENJSKI LIST
GLASILO  SOCIALISTIČNE  ZVEZE   DELOVNEGA   L J UD S T V A   OKRAJ A   NOVO MESTO
O CEM SO RAZPRAVLJALI ČLANI ZBORA PROIZVAJALCEV OLO NOVO MESTO
Predvsem: večja proizvodnja
Povečevati proizvodnjo in jo prilagajati novim pogojem v gospodarstvu je prva in najresnejša naloga — Za izgradnjo osrednjih objetkov je treba združevati razdrobljena investicijska sredstva v vseh kolektivih in komunah — Izvoz naših izdelkov lahko povečamo — Novi ukrepi bodo imeli za posledico zmanjšanje proračunskih dohodkov in potrošnje
Kdo vc, če je to vozniško dovoljenje v redu? No, mlada črnomaljska prometna miličnika bosta to hitro ugotovila, kaj več pa preberite o najmlajših prometnikih Bele krajine na 10. strani današnje številke
Na samostojni seji zbora proizvajalcev OLO v sredo, 30. maja, so odborniki razpravljali o izpolnitvi planskih nalog v prvem štirimesečju. Poročilo podpredsednika OLO tov. Silva Gorenca je nanizalo vrsto podatkov in opozorilo, da je povečevanje proizvodnje prva in najresnejša naloga vseh kolektivov in vseh proizvajalcev. Po vrednosti smo plan sorazmerno dobro izpolnili (do konec marca celotni dohodek 22,4 odst., čisti osebni dohodki 21,8 odst.), zlasti v primerjavi z lanskim letom, vendar obseg proizvodnje zaostaja za dinamiko. Čeprav sezonske pa-
In- mi poti
Napoved v naši predzadnji številki, da stopajo organizacije Socialistične zveze v široko zasnovano akcijo po govoru tovariša Tita, se je pričela uresničevati. Na posvetovanju predsednikov občinskih odborov SZDL na okrajnem  odboru v torek so
Koristna pomoč
V ponedeljek dopoldan so se v Domu ljudske prosvete v Novem mestu zbrali na seminar računovodje in knjigovodje večine gospodarskih organizacij iz okraja. Obdelovali so načela in konkretna dela pri zahtevnem izračunavanju podatkov, ki omogočajo oceno lanskoletne politike delitve dohodka in ustvarjanja ter gospodarjenja nasploh. Seminar je organiziralo društvo knjigovodij za okraj Novo mesto; čeprav pozen, je bil vseeno zelo koristen.
tovariši poročali, da je bilo doslej opravljenega že veliko dela. Razen velikih naporov, ki so bili potrebni za zbiranje in obdektvo zahtevnih podatkov o potrebnih, spremembah v družbenih planih in proračunih komun, je bilo v tem času tudi osem sej izvršnih odborov občinskih odborov SZDL. Na dan poročanja je bila seja izvršnega odbora tudi v Metliki in se tako število teh sej poveča na 9.
S predsedniki krajevnih organizacij so bila v tem času 4 posvetovanja v občinskem merilu, občini Novo mesto in Videm-Krško pa sta imeli skupaj 9 sektorskih posvetovanj s predsedniki. Na podlagi teh razgovorov so doslej že imeli 111 razširjenih sej odborov krajevnih organizacij. Na teh so sodelovali sekretariati
osnovnih organizacij SZDL, odborniki krajevnih odborov in stanovanjskih skupnosti, odborniki drugih družbenih organizacij in društev. Doslej je bilo v okraju tudi že 21 zborovanj članstva SZDL. Ta se bodo sedaj, ko so priprave večinoma zaključene, odvijala znatno hitreje. Na vrsti so nato seje občinskih odborov SZDL, ki bodo imeli odgovorno nalogo, da dobre predloge, mnenja in kritiko članstva podpro tudi s svojimi stališči in jih posredujejo odgovornim organom družbenega upravljanja v komuni.
Ali pogodbe - ali ukinitev izplačil
Republiški organi za zdravstvo, med njimi sekretariat za zdravstvo in republiški zdravstveni center se veliko trudi-jo, da bi se zdravstvena služba v naši republiki čimprej prilagodila novim predpisom in da bi bile povsod podpisane pogodbe. V okraju Maribor je Zavod za socialno zavarovanje že podpisal ustrezne pogodbe z bolnično, ambu-lantno-poliklinično   in lekar-
VREME
OD 7. DO 17. JUNIJA
Približno od 9. do 12. junija pretežno lepo vreme, v ostalem nestalno s pogostnimi padavinami in ohladitvami.
Dr, V. M.
niško službo. Cene zdravstvenih storitev so letos občutno nižje od lanskih, v lekarniški službi pa delajo z 19-odstot. maržo (pri nas lani povprečno 35 odstotna marža!). Prav tako so tudi v celjskem okraju že podpisane pogodbe z vsemi bolnišnicami, zdravilišči, lekarnami in ambvjmt-no-polikliničnimi zavodi. V celjskem okraju so letos znižali cene zdravstvenih storitev za 14 do 18 odst. Ker v našem okraju sklepanje pogodb ne poteka v redu. bo po navodilih republiških organov Zavod za socialno zavarovanje določil rok za sestavo programov in sklenitev pogodb, in bo, če do tega roka pogodbe ne bodo podpisane, ustavil izplačila.
noge (kmetijstvo, gradbeništvo, turizem) še niso prišle do izraza, bi bili rezultati lahko boljši.
USPEHI NAS NE SMEJO USPAVATI
Celotno gospodarstvo kaže sorazmerno dober rezultat, stanje v posameznih proizvodnih podjetjih pa vendarle ni najboljše. V kolektivih je še vedno nerešena vrsta pomembnih vprašanj, vse premalo so se doslej prilagodili novim pogojem v gospodarstvu. Po razporeditvi sredstev na sklade (zaključni računi so potrjeni) je pričakovati pritisk na kredite za obratna sredstva (v marcu je bilo kreditov za 16,1 odst. več kot lani). Težave s obratnimi sredstvi bomo lahko preprečili le s prožno politiko komunalnih bank in tako, da bodo kolektivi čisti dohodek kar najbolje porabili za stalna obratna sredstva. Nenehno povečevanje proizvodnje pa je in ostane prva in najpomembnejša naloga.
GOSPODARNO INVESTIRANJE
V četrtletju smo investirali 13,9 odst. po letnem planu predvidenih sredstev za osnovna in 7,3 odst. za obratna sredstva. Z omejevanjem investicij bodo nekateri programi odloženi, vendar to ne pomeni, da ne bomo več investirali. Predvsem bomo dogradili že začete objekte in preurejali stare, na novo pa gradili samo to, kar se bo hitro   vračalo,   in vlaga-
li v proizvodnjo za izvoz. Vse programe je treba še naprej dopolnjevati in pripravljati, razdrobljena sredstva, namenjena investiranju, pa združevati in uporabiti za osrednje objekte gospodarskih in negospodarskih investicij.
IZVOZ MORAMO ŠE POVEČATI
Dinamika izvoza je nekoliko slabša od dinamike celotne proizvodnje, v aprilu pa se je izvoz v primeri s 1. tromesečjem celo zmanjšal. Industrija je konec aprila dosegla 28,6 odstotka letnega izvoznega plana. Pogajanja za prodajo mnogih naših izdelkov v zamejstvo še tečejo. Predvsem bi lahko izvozila več, kot je planirano, lesna industrija. Surovine moramo v prvi vrsti zagotoviti podjetjem, ki izvažajo. Na izvoz lesa in lesnih izdelkov bodo ugodno vplivali ukrepi za omejitev žag vene-cijank in za omejitev ne-tržne prodaje lesa na »črno«. Gozdarski kolektivi so sklenili za 61 odstotkov povečati letošnji • posek lesa, da bi zagotovili lesni industriji dovolj surovin. Med dolgoročnejše ukrepe v gozdarstvu lahko štejemo pospeševanje gozdno-gojitvenih del in priprave za podružabljeno gospodarjenje v gozdovih. Tudi manjša podjetja, ki bi lahko svoje izdelke izvažala, je treba zajeti v izvozni program.
PRORAČUNSKIH SREDSTEV  BO MANJ, KOT SMO PLANIRALI Proračuni so bili letos planirani dokaj visoko, zlasti v dopolnilnih dohodkih (dopolnilni proračunski prispevek,   občinski prometna davki). Po okrajnem planu bi morali biti v primerjavi z lansko realizacijo letos bruto dohodki za 31 odstotkov, po občinskih planih pa kar za 36 odstotkov večji. Do konca mar-
Kako delujejo občinske komisije
Iz nepopolnih podatkov smo zvedeli, da je v okraju nad 230 podjetij in ustanov, ki bodo morale predložiti občinskim komisijam za usklajevanje načel delitve dohodka svoje izračune. Doslej je bilo občinskim komisijam predloženih le deset popolnih dokumentacij s tega področja, vendar se stanje vsak dan hitro popravlja. 36 delavskih svetov v okraju je že imelo razprave o rezultatih gospodarjenja v letu 1901, le 4 kolektivi pa so doslej dosedanje gospodarjenje dali tudi v široko razpravo vsem zaposlenim.
Spominska razstava de! F. S. Finžgarja
V veži študijske knjižnice v Novem mestu je odprta spominska razstava del pokojnega pisatslja Frana Šaleškega Finžgarja. Razstava obsega pestro in bogato ustvarjalnost priljubljenega •slovenskega pisatelja in bo odprta dlje časa.
ca so bili dohodki uresničeni samo z 19,8 odstotka, do konca aprila pa z 27,6 odstotka. Oboje je posledica tega, da so občine odloke o dopolnilnih dohodkih sprejele sorazmerno pozno, do konca aprila pa je bilo razen tega v zasebnem sektorju pobranih za 8 odstotkov manj davkov kot lani. Priliv dohodkov se bo še zmanjševal tudi zaradi novih ukrepov (nova merila za delitev čistega dohodka, uredbi o prometnem davku in o maržah, obvezna uporaba sredstev za poravnavo dolgov). Po oceni se bodo proračunski dohodki teritorialnih enot na našem področju zmanjšali za okoli 490 milijonov. Tako velikih bremen ne smemo prevaliti v celoti na družbeni gospodarski sektor, ampak sorazmeren delež prenesti tudi na zasebni sektor z višjim obdavčenjem obrtnikov, kmetijstva in svobodnih poklicev. Proračunsko potrošnjo je treba vskladiti z dohodki, vendar ne smemo iskati rešitve v zmanjšanju izdatkov za šolstvo.
POVEČANJE PROIZVODNJE    IN NE KRITIKASTRSTVO
V razpravi so odborniki poudarili, da novi ukrepi in vodila za odpravo nepravilnosti pomenijo predvsem to, da moramo proizvajati več, ceneje in kvalitetneje, hkrati s tem pa odpravljati vse nepravilnosti. Narobe bi bilo uprizarjati »lov na čarovnice« pri osebnih dohodkih in se izživljati predvsem v tem na škodo proizvodnje. Zbor proizvajalcev je po živahni razpravi obsodii nezdrave lokalistične težnje pri ustanavljanju komunalnih bank in že četrtič sprejel priporočilo, naj se komuno sporazumejo o iistanovitvi ene same medobčinske komunalne banke. Podrobneje poročamo o tem danes še v posebnem sestavku.
SREDI TEDNA KNJIGE SMO... TucU novomeška knjigarna založbe EMKA je tokrat ponudila knjige na stojnici in kakor drugod, se je misel o sejmu knjige lepo obnesla tudi v Novem mestu. Tovarišica Saša Papež, ki j o vidite med številnimi kupci na sliki, nam je povedala, da je zdaj kupil knjigo marsikdo, ki ga sicer nikoli ne bi bilo V knjigarno. Kaj več o tem berite na 5. strani današnje številke
\
7UHANJEP0LIT1ČNI TEPEHSKl PREGLED
ME LE OGENJ, TUDI SLABOSTI
JE TREBA PREPREČEVATI!
ZAPISKI Z NEDELJSKEGA OBČNEGA ZBORA OKRAJNE GASILSKE ZVEZE V NOVEM MESTU
Z nedeljskim občnim zborom okrajne Gasilske zveze v Novem mestu je bilo za vsebino in metode dela celotne gasilske dejavnosti zaključeno nedvomno pomembno obdobje. , Preskopa bi bila vsakršna ocena prizadevnosti gasilcev in njihovih organov, zato bi v tem, sicer kratkem in zgoščenem poročilu zaobsegli predvsem bistvene stvari, kakor je o njih spregovoril občni zbor, peti po vrsti.
Naj za uvod začnemo z nekaterimi številkami," ki' bodo tudi največ povedale o' namenu, pomenu, prizadevnosti in organiziranosti gasilske službe v okraju. Po podatkih, ki se zbirajo pri okrajnem odboru Gasilske zveze, so gasilci med dvema občnima zboroma, to je od leta 1958 do lani, oziroma do novega leta 1DG2, gasili 491 .požarov in obvarovali .pred škodo za 2 milijardi 395 milijonov 400.000 dinarjev imovine.
Hkrati z uspehi, ki nas lahko samo razveselijo, pa se moramo zamisliti spričo resnice, da število članstva v gasilskih društvih pada. To vse pa kaže, da je' bilo premalo storjenega za pridobitev novih, mlajših in vse poklice zajemaj očih članov, skratka za naraščaj, ki naj razbremeni dolgoletne in zaslužne gasilce ter se od njih uči. V gasilskih društvih je tudi premalo žena, saj jih je trenutno med 8.604 moškimi le 677. Na drugi strani imamo še vse premalo strokovnega kadra, častnikov in podčastnikov, ki bodo prevzeli odgovorne naloge predvsem zdaj, ko poteka reorganizacija v gasilstvu. . .Delegati so odobrili predlog glede reorganizacije gasilstva, ki naj z o-krajnega odbora prenese vse več pristojnosti na občinske odbore, tako da bi bil okrajni odbor poslej
le posvetovalni organ, občinski odbori pa operativni organi.
Glede na to, da imajo društva pomanjkljivo in nesodobno opremo, da so brez domov in izobraževalnih prostorov, so opravičljive razne prireditve, sre-čolovi in podobne reči, ki jih gasilci prirejajo z namenom, da bi zbrali sredstva. Delegati se niso strinjali s tem, da se od najmanjše prireditve pobirajo takse in druge dajatve od radioaparatov, televizorjev, zato bodo zaprosili, da vseh teh. dajatev no bi plačevali.
Potem je nekdo ■ izmed delegatov govoril o nekaterih slabostih v gospodarskih organizacijah, ki zaposlujejo gasilce. Bilo je več primerov, da delavec ki ga je klicala gasilska dolžnost, za tisti dan ni dobil nobenih dohodkov ali pa so mu izgubljeni dan všteli v redni letni dopust. Spričo gospodarjenja po ekonomskih enotah je sicer zelo težko pogrešati enega delavca, toda če bi v trenutku požara, ki lahko vsak čas izbruhne v tej ali" oni gospodarski e-noti, v tem ali onem kraju, razmišljali, ali bo delavec gasilec bolj koristen ekonomski enoti ali gasilski skupini, bi se morali brez pomisleka odločiti za drugo, ker gre v prvem primeru morda le za izgubo nekaj deset tisočev, v drugem pa najbrž za škodo, ne manjšo kot milijon.
Če že govorimo o osnovni gasilski dejavnosti, ki obsega predvsem preprečevanje škode zaradi požarov v gospodarskih, zasebnih in družbenih poslopjih, gozdovih, javnih skladiščih in drugih prostorih, ne moremo tudi mimo dejstva, da so se gasilci še premalo naučili, kako se pogasi ogenj in prepreči škoda v muzejih, kulturnih in spomeniških u-
Kakor je bilo pričakovali, so odmevi na enodnevne razgovore med francoskim predsednikom de Gaullom in britanskim premierom Macmiilanom raznovrstni, protislovni in številni.
Že komentarji z obeh strani Ko-kavskega preliva si nasprotujejo. .Če bi verjeli pariškim komentarjem, bi držalo, da je Macmillan izrazil pripravljenost, skoraj brez pogojev sprejeti določbe tako imenovanega rimskega sporazuma, da bi Britanija postala članica Evropske gospodarske skupnosti oziroma Skupnega trga. To bi med drugim pomenilo, da je v bistvu pripravljena žrtvovati gospodarske in trgovinske interese držav Britanske skupnosti narodov.
Toda vse kaže, da zadeva le ni tako preprosta. Iz Londona namreč poročajo, da je Macmillan izrazil de Gaulhi samo »iskreno zelju«, da bi Britanija pristopila k Skupnemu trgu, da pa tega ni voljna storiti za vsako ceno. Pričakujejo verjetno tudi uradno izjavo britanske vlade, zakaj razgovori Macmillan-de Gaulle niso zadevali samo Britanije in Francije, ampak širši krog držav.
Potreba po pojasnilu je tem večja, ker predsednik avstralske in podpredsednik novozelandske vlade Menzies in Marshall že nekaj dni bivata v Londonu in se vneto pogajata z britanskimi zastopniki, da bi zavarovala interese svojih dveh držav in v širšem smislu tudi interese Commonvvealtha pred grozečo vključitvijo Britanije v Skupni Irg.
Njuna skrb je upravičena, saj je Adenauer še prav pred kratkim izjavil, da Skupni trg ne bi mogel prebaviti držav Britanske skupnosti narodov. Vsiljuje se vprašanje, kako pa misli Skupni trg prebaviti afriške države, ki jih skuša vključiti v svoj gospodarski okvir. Odgovor je zelo preprost.
Vključitev afriških držav (in še ta je dvomljiva, ker je čutiti v
breme na sovjetskega potrošnika. Da, nujno, zakaj »dokler obstaja imperializem, obstaja nevarnost vojne. Obramba pa terja velike izdatke«. Zmanjšati investicije v' težki industriji? »Ne, ker bi to oslabilo temelje vsega narodnega gospodarstva, vštevši kmetijstva.«
Gospodarsko gledano pomeni omenjena podražitev vsklajevanje1 med cenami   kmetijskih   in indu-
Macmillan—De Gaulle
Afriki močan odpor proti temu gospodarskemu neokolonializmu) ne bi bila vključitev enakopravnih gospodarskih partnerjev, ampak proizvajalcev surovin, ki bi morali poceni prodajati surovine Zahodni Evropi in drago od nje kupovati končne izdelke. Dežele Commonvvealtha pa ne mislijo ostati surovinska baza in se tudi ne mislijo dati »prebaviti«.
Sovjetski potrošnik je 1. junija zvedel, da se je meso podražilo za 39 odstotkov in maslo za 25 odstotkov. To podražitev je spremljalo odprto pismo CK KP ZSSR, ki »odkrito govori o težavah, nastalih pri preskrbi mestnega prebivalstva z mesom«. Pismo razlaga, zakaj je bila podražitev nujna. Glavna ugotovitev: kolhozi in sovhozi proizvajajo meso in maslo z izgubo. Zato je bilo treba dvigniti ceno.
Pismo tudi odgovarja na vprašanje, če je bilo nujno prevaliti to
sirijskih proizvodov. Doslej je bilo tako, da šo bile cene kmetijskih pridelkov nižje v primerjavi s ce^ nami industrijskih izdelkov. Hru-ščev jc skušal rešiti to neravno-vesje najprej z orgartizacijslrimi prijemi v kmetijstvu, ko pa ti očitnp niso rodili sadu, se je moral zateči k popolnoma ekonomskemu ukrepu.
Politično pa to seveda pomeni, da so pri izbiri, kaj je važnejše, topovi ali maslo, ponovno zmagali topovi. Zakaj tako pismo CK KP ZSSR kot obrambni minister Malinovski v »Komunistu« poudarjata, da ni mogoče znižati izdatkov za obrambo.
To pa nas pripelje spet na mednarodno poprišče in do stare ugotovitve, da je blazna oboroževalna tekma (ki s čedalje popolnejšimi orožji terja čedalje večje izdatke) glavna ovira za zdrav gospodarski napredek v svetu ali z drugimi besedami za take razmere, v katerih bi bil človek rešen najhujših gmotnih skrbi.
stanovah, gledališčih in povsod, kjer lahko ogenj uniči milijonsko premoženje. Delegati so zato želeli, da bi jih o tem poučil kakšen priročnik oziroma druga navodila te vrste. To pa že spada v izobraževanje gasilcev, ki je spričo novih oblik dela gasilskih enot in vedno novih nalog, nujno potrebno.
Neizogibna je tudi skrb za dobre in sposobne člane, ki v novem obdobju ne predstavljajo le v gasilstvo usmerjenih ljudi, ampak so hkrati tudi člani ostalih    organizacij. Ta
hkratnost naj bi se po mnenju nekaterih disku-tantov pretežno kazala v zainteresiranosti za vse probleme, s katerimi se zlasti v novejšem obdobju spopadajo komune. Poslej bo tudi gasilstvo kot ena izmed mnogih prepotreb-nih dejavnosti bolj upoštevano pri proračunih • in spoštovano.
Zaradi novih pogojev in hitrega reševanja problemov je skrajšana mandatna doba plenuma okrajne Gasilske zveze, načela reorganizacije gasilstva in prenašanja pristojnosti
navzdol pa zahtevajo, da bo poslej v plenumu namesto 60 le 27 članov. Novemu plenumu in 9-član-skemu predsedstvu, ki je iz svoje vrste izvolilo za novega predsednika okrajne gasilske zveze tovariša Staneta Nunčiča, predsednika ObLO Videm-Krško, (za častnega predsednika je bil imenovan dolgoletni predsednik OGZ Lojze Mi rtič), so delegati zaupali vrsto nalog, ki jih bo treba rešiti v okrajnem merilu, predvsem pa poskrbeti za to, da v prihodnje gasilstvo ne bi bila
zapostavljena dejavnost, ampak popolnoma enakopravna z delom na kateremkoli drugem področju. Dokazil za podkrepitev takih zahtev pa gasilcem najbrže ne bi zmanjkalo.
I. Z.

TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
. Nekatere gospodarske organizacije si delajo utvare; da so izpolnile naloge, Iti jim jih nalagajo predpisi o družbenin merilih, v resnici pa so šele na pol poti ali pa še to ne. Ponekod, so le formalistično izračunali raz-riierja med osebnimi dohodki in skladi po predpisanih obrazcih, namesto da bi organi samoupravljanja sprejeli stališča o prikazanih razmerjih v delitvi. Vzrok je pogosto v zapleteni dokumentaciji, ki je celo strokovnjaki ne razumejo. To pomanjkljivost je treba čimprej odpraviti. Med delavci vlada ugodno vzdušje in pripravljenost, da bi odstranili napake v lanski delitvi. Bila bi velika škoda, če bi s formalističnim prikazovanjem razmerij in z zapletenimi številkami pokvarili to vzdušje in napeljali vodo na mlin tistih, ki bi radi, da ne bi nič spreminjali, ampak še naprej delali po starem.
Komisije za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka morajo v takih primerih predlagati ponovno obravnavo, dokler kolektivi ne bodo stanja glede delitve čistega dohodka spravili v sklad z družbenimi merili. Nikakor se ne smejo zadovoljiti le z izpolnjenimi obrazci, ampak morajo zahtevati tudi podrobne analize vseh rezultatov gospodarjenja v lanskem letu. šele na podlagi take analize se bodo kolektivi lahko odločili za pravilno, z družbenimi merili skladno delitev čistega dohodka na osebne dohodke in sklade.
Tudi razpone plač je treba čimprej spraviti v okvir razumne mere. To pa ne bo mogoče zgolj z apeli, s klici k zavesti, ampak predvsem z uveljavljanjem doslednega načela delitve po delu, iz katerega tudi vodilni ljudje v podjetju ne smejo biti izvzeti. Če bodo njihovi dohodki v skladu z deležem pri naraščanju produktivnosti, izboljšanju organizacije dela, izkoriščanju notranjih rezerv, boljšem gospodarjenju, potem se ni bati, da bi razponi bili pretirano visoki in dohodki nezasluženi. L.
• V petek je bila seja Izvršnega sveta LS LRS, na kateri so razpravljali o potrebi po
spremembah v organizaciji republiške uprave. Obravnavali so tudi poročilo o gibanju gospodarstva v naši republiki v prvih štirih mesecih letošnjega leta in še nekaj drugih važnih vprašanj. Izvršni svet je sklenil, da bo predsednika Borisa Kraigherja, ki je prevzel nove dolžnosti v Zveznem izvršnem svetu, nadomestoval podpredsednik Izvršnega sveta Viktor Avbelj. — V soboto, 9. junija, se bo sestala Ljudska skupščina LR Slovenije.
• Zvezni izvršni svet je sprejel spremembo odredbe o reguliranju uvoza motornih vozil, ki jih uvažajo državljani, tako da so razveljavljene dosedanje olajšave tudi za določene kategorije invalidov. Zdaj je uvoz
DELITEV DOHODKA IN DRUŽBENA MERILU
posameznih motornih vozil v celoti prepovedan. ZIS je hkrati izdal odlok, po katerem bodo določene kategorije vojnih in mirnodobnih vojnih invalidov ter invalidov dela pri nakupu motornih vozil prejemale regres.
• V Klubu ljudskih poslancev v Ljubljani je bilo v soboto posvetovanje Društva novinarjev Slovenije o vlogi in mestu sredstev za informacije v sedanjem obdobju. Uvodni referat je imel glavni urednik »Dela« Janez Vipotnik. Na posvetovanju so razdelili tudi Tomšičeve nagrade za najboljše novinarske dosežke v lanskem letu.
• V Novem Sadu so v petek odprli 29. mednarodni kmetijski sejem, ki zavzema 314.000 kv. metrov odkritega in pokritega razstavnega prostora. Na sejmu sodelujejo razstavljavci iz 16 držav in iz Jugoslavije.
• Predsednik republike Tito je 29. maja obiskal rojstni kraj Kumrovec. Na poti tja jc obiskal »Jugokeramiko« pri Zaprešiču in predilnico bombaža in umetnih vlaken pri Klanjcu.
• Na plenumu CK LMS 29. maja v Bohinju so govorili predvsem o obveščanju
mladih ljudi in s tem v zvezi o vlogi tiska in njegovem vplivu na mladega človeka. Ugotovili so, da je Ljudska mladina doslej zanemarjala vprašanje informiranosti mladih, kar se je negativno odražalo v delu organizacije. Glede osrednjega časopisja, zlasti pa lokalnih listov, so ugotovili, da spremljajo mladinsko problematiko premalo načrtno in preveč priložnostno. Krivda zadene tudi mlade družbene delavce, ki bi lahko mnogo prispevali k načrtnemu obravnavanju mladinskih problemov.
• V Trbovljah so v petek pognali novo rotivno peč, ki bo omogočila, da bodo odslej v cementarni proizvedli letno 180.000 ton cementa ali 10 tisoč ton več kot doslej.
• Avstrijska parlamentarna delegacija, ki se jc te dni mudila na obisku v Jugoslaviji, je obiskala tudi Slovenijo. Delegacijo je sprejel predsednik Ljudske skupščine Miha Marinko in v zdravici na kosilu poudaril, da nas vežejo z Avstrijo mnogi skupni interesi.
• V soboto so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli IV. mednarodni lesni sejem, na katerem razstavlja 150 domačih in 39 inozemskih podjetij.
• Pripravljalni odbor Društva slovenskih književnikov za postavitev spomenika naprednemu ameriškemu pisatelju slovenskega rodu Louisu Adamiču upa, da bo prišlo do postavitve spomenika že prihodnjo jesen, se pravi ob 12-letnici Adamičeve tragične smrti. Odbor teži za tem, da bi v ZDA, kjer bodo postavili spomenik, pridobil vsaj moralno za svojo akcijo čim širši krog napredne javnosti.
o Zvezni izvršni svet je izdal odlok, po katerem bodo državljani, ki imajo od državnih organov, podjetij, ustanov m drugih družbeno-pravnih oseb dohodke za opravljeno delo in storitve, oziroma dohodke iz honorarnega dela, odprli pri komunalni banki svoj žiro-račun. Ti dohodki se jim bodo izplačevali samo prek tega računa. Ta odlok seveda ne zadene tistih, ki imajo dohodke samo iz rednega delovnega razmerja.
a V zac". ijili dneh se jc nekoliko zmanjšala toror'su>ua dejavnost OAS v Alžiriji. To pripisujejo nesoglasjem ' med voditelji OAS, najbolj pa dejstvu, da se Evropejci '.rumoma selijo iz Alžirije.
A Lao.ški princ Suvana Filma se je v Lunng Piabangu sestal z laoškim kraljem, od katerega jc dob;!'privolitev in spodbudo za nadaljnje prizadevanje za sestavo Koalicijske laoške vlade.
4t Čeprav so v Venezueli zatrli že drugi poskus upora v zadnjem času, je dežela v resni oevarnosti, da izbruhne . prej aH slej državljanska' vojna. V dežeU vlada nezadovoljstvo, katerega izraz so tudi stcvdi.i gverilski oddelki, ki se borijo proti vladi.
A Predsednik revolucionarnega sveta Burme general Ne Vin, ki je pred nekaj meseci vzel krmilo v svoje roke, Jc v pomembnem govoru napadel privilegije burmanske birokracije. Hkrati je revolucionarni svet objavil program o burmanski poti v socializem.
a Časopis španskih falangi-stov »Arriba« je napadel v posebnem članku usmrtitev vojnega zločinca Eichmana »ko« najbolj hladnokrvno storjen zločin našega časa«.
• Kitajskim znanstvenikom so priporočili, naj ponovno omogočijo »politiko stotih cvetov« v znanstvenih raziskavah. To politiko so propagirali v letih 1951» in 1957, pozneje pa so jo zatirali z vso silo in ostro nastopali proti njenim zagovornikom. Politiko »sto cvetov _ sto mnenj« je prvotno sprožil   sam Mao Ce Tung.
a Na letališču Orly se je zgodila huda letalska nesreča, ko jc strmoglavilo potniško letalo tipa »Boeing«. I.ctalo je' padlo po vzletu z višine 30 do tO metrov in na tleh zgorelo. V požaru je zgorelo 130 potnikov, le dve stewardf.;l, ki sta bili v repu letala, sta ostali živi.
* V Gani jc začela obratovati prva ganska Jcklarna, ki je veljala dva miUjona funtov. Začetna kapaciteta jeklame je 20.000 ton jekla na leto.
0 V Turčiji Jc spet prišlo do vladne krize, ki so jo povzročili voditelji Strr.nke pravice s pritiskom na premiera Inii-nilja, naj pomilosti kaznovane pristaše Mcndercsovega režima.
Skrivnost dragih načrtov
»To je nemogoče! Toliko vendar zaslužita 2 delavca v celem letu!« je ogorčeno pri. pomnil delavec, ko je na posvetu slišal, da je prejel lani decembra direktor Projektivnega podjetja Novo mesto s sedežem v Ljubljani 432.507 din osebnih dohodkov. Projektivna podjetja in biroji pa so splošen problem. Kakor gobe po dežju so zrasli v nagli investicijski izgradnji, zna. čilni za naš razvoj. Mnogo bridkih izkušenj ima z njimi družba. Mnogo načrtov je bilo izdelanih zelo površno in na hitro, v njih je bilo mnogo napak, ki so nas veljale težke denarje. Kljub temu pa so bili vsi načrti zelo drago plačani.
O Projektivnem podjetju Novo mesto je bilo že mnogo razprav in kritik, ki doslej niso zalegle. Iz številk, ki jih razgrinjamo pred javnostjo, bo lahko vsakdo razbral, da so bile kritike in razprave upravičene. V letu 1961 se je v Projektivnem podjetju Novo mesto celotni dohodek v pri-meriavi z letom 1960 povečal za 19,1 odst., dohodek za 19,5 odst., čisti osebni dohodki pa za 44,2 odst. Povprečni izpla. čani osebni dohodki so bili leta 1960 na člana kolektiva 55 tisoč din, lani pa 75.800 din. Oglejmo si osebne dohodke posameznikov pobliže / pri vsakem delovnem mestu navajamo najprej v oklepaju postav, ko po pravilniku, izven oklepaja pa dejanske povprečne mesečne prejemke po obračunu. -
Direktor podjetja (72.805) 186.670, pomočnik direktorja — komercialist (56.000) 94.468, vodja gospodarsko-račun. sektorja (65 000) 100.685, arhitekt (63.000) 93.562, arhitekt (19.000) 153.565, statik (75.000) 110.902. strokovnjak za elektroinstala-cije (41.000) 133.307, kilkulant (65.000) od 71.851. do 110.302, tehnik (38.000 ) 62.732, pomožne službe: formatiziranjs (26.000 ) 34.534,. strojepiska (28.000 ) 40.087]!). Pravilnik vsebuje tudi določilo, po katerem lahko DS sklene, da se osebni dohodki izplačajo na račun zmanjšanja skladov, če
» I P L A S «
industrija plastičnih mas in smol
KOPER
priporoča
svoje prvovrstne izdelke in usluge!
ne bi ustvarili dovolj.za osebne dohodke. Svojevrstno samoupravljanje pa zagotavlja določilo, ki upravni odbor pooblašča, da v »izjemnih pri-4 merih« lahko izpremeni merila za obračun osebnih dohodkov brez poprejšnje odobritve DS. Kakšni so ti izjemni primeri, žal, ni navedeno.
Številke govore in pričajo dovolj zgovorno. Videti je, da je kolektiv Projektivnega podjetja pozabil, da je majhen del družbe, samo majhen del, ki dela mrtve načrte. Načrte, ki jih bodo oživili in uresni-
čili drugi delovni ljudje. Izgovor, da jih je pri osebnih dohodkih »čas zanesel«, ne bo veljal, saj smo na njiliov primer opozarjali večkrat, pa ni zaleglo. Mar ni zaleglo zato, ker je peščica ljudi, kolikor kolektiv šteje, pozabila na okolje, v katerem živi, in si domišljala, da lahko deli mi. mo vseh norm in morale? Toda preden človek deli, mora ustvarjati, preden žanje, mora sejati! Dohodek se jim je lani povečal za 19,5 odst., osebni dohodki pa kar za 44,2 odst.! Kje je tu vmes ustvarjalno de-
Gibanje osebnih dohodkov
Če razporedimo zaposlene po zneskih osebnih dohodkov, ki so jih prejemali po skupinah in če primerjamo obdobji januar 1961 — februar 1962, dobimo naslednjo sliko (v oklepaju pri vsaki skupini navajamo najprej odstotek iz januarja 1961): do 10.000 din je prejemalo (8,7) 2,7 odst. zaposlenih, od 10 do 15 tisoč (30,7) 14,4 odst., od 15 do 20 tisoč (26,2) 25,6 odst., od 20 do 25 tisoč (14,9) 21,1 odst., od 25 do 30 tisoč (9,4) 13,5 odst., od 30 do 40 tisoč (6.8) 12,1 odst., od 40 do 50 tisoč
(2) 5,5 odst., od 50 do 60 tisoč (0,8) 2,7 odst., od 60 Ao 80 tisoč (0,4) 1,8 odst., od 80 do 100 tisoč (0,1) 0,5 odst. in nad 100 tisoč (1,3) 0,1. Januarja lani je do 20 tisoč prejemalo 65,6 odst. zaposlenih v gospodarstvu, letos pa 42,7 odst. zaposlenih; od 20 do 50 tisoč je lani prejemalo 33,1 odst. zaposlenih, letos pa 52,2 odst.; nad 50 tisoč lani 1,3 odst., letos pa 5,1 odst. Razveseljivo je predvsem to, da se je letos občutno zmanjšal odstotek tistih, ki prejemajo do 20 tisoč.
Kaj pa ljudski odbori in žage?
Da bi bilo končno rešeno vprašanje blagovnega prometa z lesom in da bi les kot dragoceno surovino gospodar-neje izkoriščali, je bil odrejen ukrep za zmanjšanje števila žag venecijank na našem pod-ročju. Po predlogu okrajnega ljudskega odbora naj bi na našem področju delovalo le 16 žag venecijank namesto dosedanjih 56; obratovale naj bi pod upravo kmetijskih zadrug ali drugih gospodarskih organizacij. Poročali smo že o tem, koliko dragocene lesne surovine nam je doklej uhaja-
Študentska brigada na Otočcu
Od 1. do 31. julija bo na cesti Otočec—Gumberk delala mladinska delovna brigada Kiuba študentov novomeškega okraja. V brigadi bo od 50 do 70 študentov, ki bodo nadaljevali dei'a na cesti, ki jo je lani začela graditi brigada i buden tov-pravnikov iz Ljubljane. Te dni so se člani pripravljalnega oc!J;gi'u pogovoriti t z investitorjem teh del. ObLO Novo mesto, o pripravah za brigado in glede finansiranja.
lo skozi žage venecijanke in skozi nedovoljeno prekupčevanje z lesom, ki se je prav zaradi njih pri nas močno razpaslo. Naši lesni obrati še niso dovolj preskrbljeni z lesom, letos bomo pa hkrati izvozili več. lesa. Ugotavljamo, da ljudski odbori niso dovolj resno razumeli ukrepa o ukinitvi žag venecijank, saj je dovoljenje za obratovanje doslej dobilo že več kot 16 venecijank.
Sejemsko poročilo
Na sejem, ki je bil 4. junija v Novem mestu, so živinorejci pripeljali 1035 prašičev in 205 glav goveje živine. Promet ni bil posebno velik, cene pa so bile zaradi premajhnega povpraševanja nižje kakor na zadnjem sejmu. Prašiče so prodajali po 5000 do 8000 din, vole po 100.000 do 135.000 din, , krave po 55.000 do 90.000 din, junce !i telice pa po 60.000 do 100a ) din. Kupčije za govedo so bile sklenjene le med zasebniki. Zadruge tokrat niso nakupovale.
DOLENJSKI LIST v vsako hišo Bele krajine, Spod. Posavja in Dolenjske!
lo? Pogrešamo ga in lahko ugotovimo samo to, da so vse, kar so izplačali preveč, prigrabili od družbe.
Projektivno podjetje Novo mesto s sedežem v Ljubljani je lani izdelalo zelo malo načrtov za naše področje, z nezdravimi pojavi v kolektivu pa je med našimi delovnimi ljudmi povzročilo mnogo upravičenih kritik in ogorčenja. Okrajni zbor proizvajalcev je na zadnji seji sprejel približno takšno priporočilo: »Priporočamo ljudskemu odboru občine Novo mesto, naj razpravlja o Projektivnem podjetju Novo mesto in naj ga glede na to, ker s svojim delovanjem povzroča večjo moralno-politično škodo kot gospodarsko korist, likvidira.« ObLO Novo mesto je na zad-nji seji o tem razpravljal in uresničil priporočilo okrajnega zbora proizvajalcev. Projektivna podjetja in biroje v Novem mestu bodo združili v eno organizacijo.
TOVARNA ZDRAVU
»KRKA« V NOVEM MESTU
razpisuje
LICITACIJO
za gradnjo dveh stanovanjskih blokov tovarne zdravil KRKA v Novem mestu
Posamezni blok je štirietažen, ima šest dvosobnih stanovanj s kabinetom in šest garsonjer.
Zainteresirana gradbena podjetja lahko dobe vse potrebne informacije pri Servisu za kapitalno izgradnjo, ki se nahaja pri tovarni zdravil KRKA v Novem mestu.
Zadnji rok za prijavo je H. junij 1962,
Še o senovški »Preskrbi«
Poročevalec iz komune Vi-dem-Krško je v članku »Več pri/.adeviinj /a dvig življenjske ravn-i". ki je bil objavljen v predzadnji št-evilki Dolenjskega lista, uvrstil tudi kolektiv TP Prcvkrba — Senovo med tiste, ki so posvetili premalo pozornosti sestavi pravilnika, jih prepisali in jim dali le svoj naslov.
Ker je na ta način javnost napačno obveščena in so prizadeli organi upravljanja ravno v času. ko je potrebna realna presoja in ccena vsakega kolek, liva posebej. d-a bi odstranili napake, na katere je opozoril tovariš Ti t A v govoru v Splitu, se čuum dolžnega, da povem naslednjo resnico:
Trgovsko podjetje Preskrba — Senovo je bilo med tistimi, ki so g-a organi trgovinske zbornice že v začetku priprav za sprejemanje pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnih dohod/kov, določili za vsestransko ekonomsko analizo poslovanja, v pripravami za sprejem pravilnikov je bilo poslovanje tega podjetja analizirano z največjo skrbnostjo. O ekonomski analizi poslovanja za leto IfMJl) in za I. polletje I9C1. ki naj bi služila ?jH osnovo, so v podjetju ze pri izdelavi osnutkov široko razpravljali upravni odbor, delavski svet in ee.lotn.i kolektiv, Pripmvc so bile rew temeljite, za-to niti v poskusni dobi niti po n j ej ni bi lo t roba sprem i-njati normativov ali osnov delitvene^ razmerja. Ker so skrbno izdelali ekonomske analiz« in proučili pogoje dela v vsaki enoti posebej, so uspeh post a v iti tako razme-rje znotraj kolektiva, du dobijo delavci. &a enako Oelo enako plačilo. Pr«y zaradi loga te ta kolektiv eden izmed redkih, kjer so se-noto osebni dohodiki v letu povišali rf(iio za storilnost! Tem in d-rusi-m ekonomskim načelom dobro sluAita oba pravilnika tudi za obra.6un v I. tro-mesečj-u 1962. kar je dokaz, da
sta bila zasnovana na realni in trajni osnovi. Naj povem tudi, da je kolektiv Preskrbe že v letu 1961 določil maksimalno maržo 13.6 odst. od prometa, kar so do sedaj predpisale občinske komisije vsem podjetjem, in da je višek realizirano marže že s pravilnikom namenil v sklada podjetja.
Ker se je kolektiv hotel izogniti prevelikim s te v i 1 om p r a -vilnikov. saj bi moral imeti pravilnik o delitvi Čistega dohodka, pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, pravilnik o delovnih razmerjih, pravilnik o higiensko-tehnični zj^-čiti dela, pa tudi pravila podjetja, je v osnutku tad al pravilnik o delitvi CD in OD skupaj; to pa je bil povod, da je kolektiv po priporočilih občinske komisije zbora proizvajalcev nato sprejel ločena pravilnika. Res je tudi, da je dala občinska komisija svoje pripombe, češ da sta pravilnika premalo razumljiva. Mordki je bil to povod, da se je p i s t c č lanka odločil za tako oceno podjetja, ker se ni prepričal, kako stii se obnesla pravilnika v praksi. Po več kot polletni preizkušnji pravilnikov se mi vsilju.;e vprašanje: aH sta bila pravilnika premalo razumljiva za občinsko komisijo, ki se spričo obilice dela ni mogla pogiobiti v razmere podjetja, ali za kolektiv, ki je v svojstvu dobrega gospodarja in družbenega upravljavca stremel za tem. d»a bi bila pravilnika čimbolj razumljiva in učinkom vita? Na to je odgovorila pia-ksa. Vsak kolektiv prodajalne alf posameznik si že ob zaključku meseca lahko satn izračuna, koliko je ustvaril iin koliko bo prejo! za svoje delo. Ce ne bi dosegli več kot to. da se posameznik že vnaprej zaveda, da je n j ego v os ebn i d o h od ek odvisen od storilnosti in od dobrega gospodarjenja, da v pod-, jetju nagrajujejo po vloženem delu in čfei je kolektiv z merili deli tve že vn a p rej  on omogočil
neupravičeno Izplačevanje o»-s ob ni h d ohodko v ter u poš te-val hkrati interesne potrošnikov; prav tako pa poskrbel za sklade podjetja, so pravilniki klju-b morebitnim slabim točkam, ki jih bo treba v nadaljnjem sistemu notranje delitve se do* polniti, dosegli svoj nament. Tako zasnovani odnosi v poo>-jelju ustvarjajo enotnost kotički iva, ki si prizadeva, du bi čimveč prispeval k hitrejšemu razvoju trgovine. O tem pričajo novo opremljeni lokali, pa tudi prostovoljno delo kolektiva pri r Hs en j u sta v be v BresUmi ct (vrednost dela nad pol milijo*-na dinarjev), kjer bodo £-e letos ■/. lastnimi sredstvi zaradi U sodoben lokal.
Želim le, da bi v bodoče grajali tiste trgovske kolektive. Ict to zaslužijo, in da povemo tudi resnico o prizadevanju tistih, ki tudi v trgovski stroki prispevajo svoj delež k hitrejšemu ras-voju. Zdravko Peta«
Dolenjska založba jo ias* dala v eni knjigi dvoje povesti Josipa Jurčiča: »KLOsTRSKI ŽOLNI K* IN »TIHOTAPEC«. Ilustrirano. Lepo darilo za vsakogar.
Veletrgovsko podjetje
» I M E X «
EXPOUT-IMPORT KOPER Nabrežje Jugoslovanske mornarice 1-a
s samostojnim obratom" AVTO-MOTO SERVIS
KOPER priporoča svoj« usluge!
Napori za napredek šolstva
Skiepi 3. redne seje okrajnega odbora SZDL Novo meslo z dne 14. maja 1962 o osnovnem šolstvu v okraju
Doseženi porast materialnih sredstev za šolstvo za 37 odst. je odraz velikih naporov vse družbe za to družbeno službo. Ob tem je posebej upoštevati, da so bili ti uspehi doseženi v kratkem času in v bistvu prekoračujejo točasni porast tako proizvodnje kakor proračunskih dohodkov. Zaradi tega je dobro gospodarjenje s temi .sredstvi še večja odgovornost s strani vseh koristnikov. Upoštevati je tudi splošna načela štednje na vseli nivojih, ki se jim naj v okviru možnosti priključi tudi šolstvo.
Priporočamo kolektivom šol in šolskim odborom, da naj se kar v največji meri drže razmerij prikazanih v finančnih programih šol. Posebno naj skr-
bijo za očuvanje odnosa med^ materialnimi in drugimi izdatki, ki lahko občutno pripomorejo k modernizaciji in izboljšanju pouka.
Pomembno delo je opravljeno pri učvrščevanju upravnih odborov občinskih skladov za šolstvo. Utrjevanje stalnosti priliva sredstev v sklad in vnaprej postavljena načela delitve iz sklada bodo pri šolskih odborih in kolektivih utrjevala občutek stalnosti in varnosti dotoka sredstev šoli. Ta je razumljivo odvisen v celoti od realizacije dohodkov občine in občanov in se tako še povezuje medsebojna vez in odvisnost šolstva od uspehov v proizvodnji in s tem povezane realizacije.    Občinski odbori
SZDL naj nad poslovanjem upravnega organa sklada za šolstvo bdijo, ga še naprej izpopolnjujejo in utrjujejo v njegovi družbeni vlogi.
ZA ENOTNOST UČITELJSKIH KOLEKTIVOV
Prevzemanje birokratskih metod dela od uprave pri poslovanju nekaterih UO skladov za šolstvo je škodljivo in jemlje samostojnost ŠO. Takim pojavom je treba napovedati oster boj in jih odstranjevati. SoLski odbori pridobivajo na pomenu tako spričo porasta materialnih sredstev kot tudi napredovanja šolske reforme po obsegu in vsebini. Njihova naloga raste tudi na idejnovzgojnih, vsebinskih
in drugih vplivnih področjih, ki jih šola širi na svoje okolje. Povezovanje šole z bistvenimi nalogami in problematiko kraja, kjer šola dela, so neposredne naloge krajevnih organizacij SZDL. Poročila šolskih odborov zborom članstva SZDL ali zborom volivcev naj postanejo njihova stalna naloga. S tem bodo napravili delovanje šole javno, kar je edino pravilno v sedanjem razvoju družbenih odnosov in medsebojne odvisnosti. Enotnost učiteljskih kolektivov v vseh ozirih je osnovni pogoj za vsestranski usp3h šole. Njihov delež pri vzgojnem procesu in oblikovanju novega človeka je ogromen. Le enoten kolektiv lahko pospeši hitrejše osvajanje šolske reforme.
Pri izdelavi notranjih meril za delitev sredstev za osebne dohodke učiteljev kažejo nekateri podatki, da so bila premalo upoštevana tista merila, ki bi nagrajevala dojansko
storilnost in pri delu vloženi trud. Pomoč političnih in strokovnih organizacij učiteljskim kolektivom je bila doslej premajhna in je to nujno treba popraviti. Upoštevati je tudi, da je razvijanje načel in meril delitve daljši proces in ne enkratna naloga ter jih je stalno dopolnjevati' Za usklajevanje neupravičenih razlik med posameznimi šolami v merilu komune pa bi morali nujno nastopiti občinski sveti za šolstvo kot odgovorni koordinacijski organ, ki ima tudi sicer še vedno veliko odgovornost pri razvijanju šolstva kot celote v komuni.
O VZGOJI UČITELJSKEGA KADRA
Okrajni odbor SZDL je v razpravi ugotovil, da je predlagana postopna reorganizacija vzgoje učiteljskega kadra trenutno edino možna, da se hitreje zapolnijo vrzeli, ki so nastale v učiteljskih vrstah. Pristojni   organi   naj bi
omogočili učiteljem z daljšo predmetno prakso izpopolnjevanje in postopno pridobivanje znanja in po trebnih kvalifikacij za viž. je in zahtevnejše poučevanje pri predmetnem pouku. Hkrati je ugotovil, da bi bilo primerno prepustiti izbor in tudi štipendiranje bodočega prosvetnega kadra šolam samim ob primernem prenosu ustreznih sredstev v te namene. Le tako bi se zagotovil normalnejši dotok novih moči v naše šole, kvaliteta bodočih kadrov bi se lahko dvignila, saj bi bil izbor rezultat daljšega proučevanja sposobnosti in nagnjenj.
Odnosi med matično in podružnično šolo so ponekod neurejeni. Boljše izhodišče za urejanje vseh vprašanj bo lahko doseženo na podlagi sporazumevanja in izmenjave mnenj o navezovanju učnega programa in pedagoških vprašanj, ki se na tej bazi lali-ko poglobijo in navezuje-
(Nadaljevanje na 4. strani)

Pogodba še mi podnisstmm««.
30. maja so se v Zdravstvenem domu v Črnomlju sestali predstavniki doma, oddelka za družbene službe črnomaljske komune in Zavoda za socialno zavarovanje na razgovor za podpis pogodbe za zdravstvene storitve v letu 1962. Sporazum ni bil dosežen in pogodba ni bila podpisana. Primer nI osamljen, saj doslej ni bila podpisana še nobena tovrstna pogodba v našem okraju. Oglejmo Si na črnomaljskem primeru malo podrobneje vzroke za to, saj so vzroki več ali manj povsod enaki.
Prepričani smo, da je odveč ponavljati dejstvo, da je zdravstvena služba odvisna od gospodarske moči področja, na katerem deluje, in da se morajo zdravstveni delavci temu prilagoditi'. Neupravičenemu trošenju sredstev je od'ldenika-Jo. Zdravstveni dom Črnomelj je lani porabil 43 milijonov 318 tisoč dinarjev sredstev; od tega jc od vedel na sklade 1 milijon 511 tisoč, za osebne dohodke pa. porabil 23 milijonov 703 tisoč dinarjev (bili so za 38,6 odst. višji kot v letu 1960). Po finančnem načrtu za leto 1962, ki so ga izdelali, pa potrebujejo letos 57 milijonov 324 tisoč dinarjev sredstev, od tega za osebne dohodke skoro 33 milijonov, za Sklade pa 3 milijone 656 tisoč. Osebne dohodke bi povišali letos še za 15 odst. V primerjavi z lanskim letom!
Kako so utemeljili nerazumljivo zahtevo po zvišanju stroškov poslovanja? Človek bi zaman pričakoval obsežen, dobro utemeljen program dela, ki bi opravičili zahteve. Programa ni bilo, upravnik doma je imel pred seboj le nekaj Tokopis-nih listkov s številkami in nič več, razpravo okoli sredstev pa laihlko ocenimo, vsaj kar se tiče tega, kar so povedali predstavniki doma, kot neresno. Videti je, da se jim zdi saano po sebi umevno, da o programu niso prej sklepali organi družbenega Upravljanja. Bili so videti prepričani, da morajo dobiti letos od družbe 14 mi-litionov dinarjev več kot lana in da tega ni treba posebej dokazovati... Mar so res pozabili, da so pretežni del zahtevanih sredstev zavarovanci dinar za dinarjem zložili v milijone? Mar so res tako prepričani, da ni notranjih rezerv, ki bi jih kolektiv sam lahko poiskal in moral poiskati, da bi znižal stroške poslovanja? Najbrž tudi zanje velja odlok ZIS, po katerem
je vsakdo, kdor zviša cene storitev, dolžan to z obširno amalizo utemeljiti, dokazati in šele nato dobiti odobritev. Naj nam bo dovoljeno osvežiti jim spomin in našteti grmado notranjih rezerv, na katere so bržčas pozabili.
Začnimo pri osebnih dohodkih. Samovšečna ugotovitev, da je porast osebnih dohodkov v zdravstvenem domu v Črnomlju pod o-krajnim povprečjem, je čisto brez podlage. Lani so jih zvišali za 38,6 odst., letos pa planirajo še 15-odst. povečanje. Ce upoštevamo po predpisih dovoljeno 25-odstotno zvišanje osebnih dohodkov v primerjavi z letam 1960, predstavlja ta notranja rezerva debelih 7 milijonov! Izjava, da bodo v primeru »takšnega znižanja osebnih dohcdkw dali zdravniki odpoved, upravnik pa bo šel na dopust«, jc več kot samo neresna! Mimo vrste grobih napak v pravilniku naj načnemo še eno vprašanje: s kakšno pravico si je zobozdravstvena enota doma lani delila dcf.iček, čeprav so bile splošne ambulante doma v izgubi? In kako je zobozdravstvena enota dobiček ustvarila: ali. s svojo pridnostjo ali morda na obračunu svojih storitev? To naj resno premelje svet doma.
V poročilu za posvet o zdravstvu v Dol. Toplicah smo prebrali: »Zdravstveni dem Črnomelj se bo moral resno lotiti organizacije zdravstvene službe, ker je honorarno delo v lastni u-stanovi prepovedano, zdravniki pa niso v ambulantah polno zaposleni.- Ob sobotah jc odprta samo 1 ambulanta, ostali zdravniki pa so, kot je videti, prosti. Mar so pozabili na to, da imajo precejšen odliv pacientov iz vi-niškega in semiškega področja v druge ambulante, ali pa so se pozabili vprašati, zakaj je tako. Prebivalci črnomaljske komune pa naštevajo vrsto pripomb
o kvaliteti zdravstvenih u-slug, in kot je videti, upravičeno kritizirajo odnos posameznih zdravnikov do pacientov. Po vsem tem pač ne bo težko ugotoviti, zakaj sta ambulanti v Semiču in na Vinici pasivni! Tu je, kot sodimo, skritih precej notranjih rezerv, ki bi najbrž neupravičene zahteve po sredstvih lahko znižale.
Prevozi z rešilnim avtomobilom oziroma reševalna postaja so poglavje zase. — Lani so planirali 1 km prevozov z rešilnim avtomobilom po 135 dim, čeprav jih je Zavod za socialno zavarovanje opozoril, da ne bo plačal več kot 90 din za km. Popolnoma razumljivo je, da je imela reševalna postaja nato izgubo. Zato, ker se kilometrina šteje v osebne dohodke, uporabljajo zdravniki za prevoze rešilni avtomobil (to je v nasprotju z zakonitimi predpisi!). Ko so razpravljali o tem, da bi kazalo v ta namen nabaviti osebni avtomobil, je upravnik izjavil: »S službenim avtomobilom ne bi vozil, ker bi odgovarjal zase, za voz in bi moral povrhu še zdraviti, s svojim osebnim pa bi vozil, če se mi kilometrina ne bi štela v osebne dohodke.-"
Se in še bi lahko naštevali, kaj in koliko bi lahko kolektiv zdravstvenega doma v Črnomlju prihranil z resnejšim delom, z boljšim gospodarjenjem in s popolnejšo organizacijo dela. Ne nameravamo zanikati truda in uspehov ter naporov naših zdravstvenih delavcev! V poštev jemljemo tudi dejstvo, da novega načina gospodarjenja še niso vajeni in da so sorazmerno mladi upravljavci. Prav zato pa morajo toliko resneje upoštevati načela našega gospodarskega sistema in se zavedati, da so z družbo tesno povezani. Pred očmi morajo imeti, da so stroški v zdravsrtvu v mnogečem odvisni od njih. cd resnosti, s katero bedo opravljali svoje deJo, in da bodo sredstva za ambulantno polikli-nično zdravljenje lahko zviševali le, če bedo hkrati zniževali porabo sredstev, namenjenih ostali zdravstveni zaščiti. — Prav pri slednji namreč neredko trošimo preveč in preš'rokogrudno. V črnomaljski komuni pa
je še nekaj, kar je prav tako zaskrbljujoče. Komuna se je za zdravstvo doslej piemalo lanimala. Program preventivnega dela, ki ga je za lansko leto predložil zdravstveni dom, ni nihče pregledal. Nihče ni podpisal pogodbe za preventivno delo, čeprav bi to moralo biti opravljeno. Zdravstvenemu domu so naknadno, brez pogodbe plačali zgolj račune za najnujnejše preventivne akcije. Vprašujemo se: mar ne nosi ljudski edber prav zato del krivde za neres-nost, ki jo je letos pokazal zdravstveni dom do programskega dela? Ali je bil ljudski odbor doslej čuvar, zakonitosti v zdravstvu?
Kakšen naj bo zaključek tega. kar srao napisali? Obsodili smo neresnost v zdravstvenem domu Črnomelj, ponovno pa poudar-
jamo, da to, žal, ni edini primer. Pojav je takšen, kakršen je, škodljiv. V imenu javnosti smo dolžni vprašati:
Kdo bo odgovoren če se primeri, tla bo konec leta zaradi takšnega gospodarjenja v zdravstvenem domu   moral   ljudski odbor
predpisati prebivalcem dodatne prispevke, s katerimi bodo morali pokriti izgubo? To vprašanje naj pretehta kolektiv zdravstvenega doma, hkrati z njim pa naj ga rcsnn premislijo organi delavskega in družbenega u-pravljanja v zdravstvu!
MILOŠ JAKOPEC
DOLENJSKA ZALOŽBA je izdala
DOLENJSKI   ZBORNIK 1961
Nekaj vsebine:
Leto 1941 na Dolenjskem Predstraže ilegalnega Novega nusta Kozjanski bataljon
Materialne osnove šolstva, kulture in zdravstva v novomeškem okraju llazvoj gospodarstva na Dolenjskem Volializrm moščanskeja govora v brežiškem Posavju
članki o arheologiji, etnografiji, kulturnem življenju. 318 strani, številne fotografije.
Cena 1500 din. V vseh knjigarnah.
Priznanje in zahvala
Za V. republiško dramsko revijo v Novem mestu je bilo nujno potrebno urediti Dom ljudske prosvete, zlasti oder: svetlobna telesa, nov zastor in podobno, razen tega pa tudi avlo in poskrbeti za nove stole v dvorani. Vse to je bilo res neobhodno ne samo glede na revijo. Ker je terjala ureditev precej sredstev, sta okrajni in občinski svet Svobod zaprosila za pomoč naše ustanove in deiovne kolektive. Ti so z razumevanjem podprli to prepotrebno ak cijo in pripomogli, da sta oder in dvorana v Domu ljudske prosvete spodobno in kulturno urejena in da je tudi V. dramska revija igralskih skupin Slovenije lahko dostojno potekala. Naša posebna zahvala veljaj:
okrajnemu odboru SZDL. občinskemu ljudskemu odboru Novo mesto, m »Novoteks«, podjetju »Pionir«, tovarni »KRKA« in drugim našim podjetjem ter kolektivom, med katerimi so: Opremales, Ele-ktro-Novo mesto, Investicijski biro, Vodovodno-in-stalacijsko podjetje, Standard, Dolenjka, hotel Metropol, Obrtno-komunalna zborniga, Gostinska zbor-
nica, Vodna skupnost, Drogerija, Industrija obutve, Pekarija, Lekarna, Zdravstveni dom, OZZ, Trgovinska zbornica, podjetje »Tobak«, GORJANCI-Novo mesto-Straža, Tapetništvo in dekoraterstvo, Komunalna uprava, Tapst-nik, ŽTP, Kmetijsko-go-zdarska zbornica, Zelezni-na, Kmetij sko-gozđarski predelovalni kombinat v Novem mestu in KZ v Novem mestu.
Napori za napredek šolstva
(Nadaljevanje s 3. strani)
jo. Upravno in administra-tivno poslovanje se lahko z združevanjem izboljša in tudi poceni, dragocen čas prosvetnih delavcev pa se bo lažje usmerjal v osnovne naloge v razredu. Vse oblike poveaave in sodelovanja pa morajo izhajati od predpostavke, da se učni proces v matični šoli nadaljuje in da pomenita obe vrsti šol za svoje neposredno okolje važni izobraževalni instituciji, ki naj imata čimbolj usposobljene organe upravljanja.
O MEDOBČINSKIH ZAVODIH
Dosežena stopnja razvoja prosvetno-pedagoške službe v okraju in vedno večje in težje naloge, ki se pred njo postavljajo, zahtevajo ponovne proučitve organizacije dela obeh medobčinskih zavodov v okraju. Okrajni odbor SZDL priporoča zato, da bi se pristojni sveti, tako ObLO kot OLO, s tem vprašanjem ponovno spo-
prijeli in se v sporazumu z vsemi ObLO in obema medobčinskima zavodoma dogovorili za obliko, ki bo jamčila izpolnitev vseh zahtev, ki so pred to službo. Nepopolna analiza ni omogočila okrajnemu odboru SZDL, da bi zavzel konkretnejše stališče.
Okrajni odbor je v razpravi ugotovil, da so se občinski odbori SZDL dokaj uspešno vključili v napore vse družbe, da se v celoti izboljša položaj šolstva v okrajii. Manj pa je bilo narejenega v okviru krajevnih organizacij SZDL, ki imajo na svojem področju šolo. Zato meni okrajni odbor, naj bi se krajevne organizacije pričele bolj konkretno ukvarjati s problemi svoje šole. Povečana skrb naj bi veljala predvsem poglabljanju vloge in pomena šole v kraju, njeni idejnosti in vsebini pouka, navezovanju in vključevanju njene problematike v redno delo organizacije SZDL v kraju, skrbi za normalizacijo delovnih pogojev učiteljev v
šoli kot tudi za normalizacijo njihovih življenjskih pogojev. Krajevne organizacije SZDL lahko tudi pomagajo pri razbremenjevanju učiteljev različnih nepotrebnih funkcij, ki jim onemogočajo boljše delo na njihovem osnovnem delovnem mestu. Krajevne organizacije naj bi delovanju šolskih odborov posvetile več pozornosti, predvsem glede njihove kvalitete in vsebine dela ter javnosti delovanja, ob volitvah pa tudi sestavu članov.
SKRB ZA ŠOLSKE MLEČNE KUHINJE
Novo delovno področje šolskih odborov bo nastopilo z novim šolskim letom, ko bo za polovico zmanjšana pomoč organizacije RK iz mednarodnih fondov za mlečne kuhinje. Ustanavljanje odborov za mlečne kuhinje pri šolah poteka počasi. Skrb staršev in drugih organov in organizacij v krajevnem merilu za zdravo prehrano šolskih otrok mora biti
Lepo se zahvaljujemo tudi vsem prebivalcem Novega mesta za gostoljuben sprejem in toplo domačnost, ki so jo izkazovali ves čas revije gostom iz drugih okrajev, kakor tudi vsem kolektivom in posameznikom, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da je V. revija dramskih skupin Slovenije dobro uspela.
Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev
OB LETOŠNJEM DNEVU KRVODAJALCEV
Iz srca v srce kaplja življenje
pravočasna, da ne bi ob pričetku šolskega leta delo na tem področju zastalo. Za ta in druga vprašanja naj krajevne organizacije še bolj mobilizirajo tudi roditeljske zbore kot posebno obliko navezovanja staršev na šolo.
Delovanju šolskih in razrednih skupnosti kot posebni obliki usposabljanja mladih ljudi za prve korake v samostojno življenje naj bi posvečali več skrbi tako šolski odbori kot tudi organizacije SZDL in LM na področju šol.
Spričo velikih nalog, ki so pred šolskimi odbori, verjetno tudi programi izobraževanja njihovih članov niso zajeli vseh, posebno pa ne novih in zahtevnejših nalog. Občinski odbori SZDL naj bi z upravnimi odbori delavskih univerz in svetom za šolstvo ter sindikatom prosvetnih delavcev pregledali vrzeli v usposobljenosti članov šolskih odborov in pripravili ob začetku šolskega leta seminarje o teh vprašanjih.
Novo mesto, maja 1962 Okrajni odbor SZDL Novo mesto
S Širokimi zamahi živimo, hlastamo za trenutki in se borimo s težavami. Malokdo, sc najbrž spomni na to, da se po njegovih žilah pretaka nekaj litrov dragocene tekoCine — krvi, ki jo poganja motor življenja — srce. Nešteto prikritih zank in zased preži nenehno na nas. Morda niti ne vemo, da je od tega, koliko krvi je ostalo v naših žilah po nesreči, operaciji ali porodu, odvisno naše življenje. In ko nas bo »doletelo«, se bomo obupani srečali z neznanim dobrotnikom, ko bo po drobni cevki skozi iglo, zabodeno v našo žilo, v nas pritekalo življenje z njegovo krvjo. Nikdar ne bomo izvedeli njegovega imena. Njihovo skupno ime je krvodajalci, za njim pa so stotine in tisoči neznanih dobrotnikov, ki rešujejo življenja s svojo krvjo, na najbolj human način. Dan krvodajalcev je njihov praznik, naša družba pa talirat počasti spomin na žlahtno in človekoljubno dejanje, s katerim mnogi izmed nas rešujejo življenja.
S treskom sta se zaleteli dve vozili na cesti. Nato zmeda, gruča zijal okoli razbitin, rešilni avto pa ob zavijanju sirene odpelje ponesrečence v bolnico. Tam je že pripravljata posoda s krvjo, ki bo počasi spolzela v ponesrečenčeve žile in mu okrepila utripe življenja.
V transjuzijski postaji so lani krvodajalci iz novomeške komune — 1545 jih je bilo — darovali 367 litrov krvi. Po njihovi zaslugi je novomeška bolnišnica krila SO. odst. svojih potreb. V prvem tromesečju letos se je v postaji zvrstilo 373 krvodajalcev, ki so darovali 91 litrov krvi. Potrebe po krvi so vsak dan večje, sodobna medicina vse češče uporablja transfuzijo, pa tudi nesreč je vedno več.
Franc Luzar iz Gaberja pod Gorjanci je doslej že 22-krat daroval kri (vsega 121 in 1 del). Kako jc ta pošteni in srčno dobri 53-letnik postal krvodajalec? Beseda mu je šla težko z jezika. — Leta 1919 sem bil priča težke nesreče z motorjem pri.Zalogu blizu Ljubljane. Zdravnik jc, takoj ko je ponesrečenca pregledal, rekel: »le kri bi ga rešila.« Odhitel sem v bolnišnico in jo ponudil. Vzeli so mi pol litra, človek pa je ostal živ, čeprav so bili nad njim že obupali. Spomnim se primera, ko sem dal kri porodnici, ki jc visela.na nitki. Bil je kleščni porc\± Iz žile v žilo sem dal takrat. Ko smo opravili, jc bila žena tako okrepljena, da je hotela s 40,5 stopinjami temperature takoj domov... Bil sem pri nesreči, ko je železničarju odrezalo obe nogi. Takoj sem odšel v bolnišnico v Ljubljani. Primarij je stal ob nosilih in mu dajal svojo kri. aOb pravem časum ste prišli Luzar, niti kaplje je nimamo!« je rekel. Odkar sem prvič daroval kri, nisem odnehal. Ne morem opisati lepega občutka, ko daješ sočloveku v nesreči in se zavedaš, da rešuješ življenje. Najbrž ni besed, ki bi to lahko opisale. — Tako je povedal Luzar. Ponosen jc, da je iz Gaberja pripeljal v transfuzijsko postajo cel avtobus vaščanov na odvzem krvi, ponosen je' na černetovo družino iz Gaberja, saj so mati, hči in sin hkrati darovali kri.
Naj vsem krvodajalcem za njihov praznik čestitamo in izrečemo javno zahvalo za pomembno človekoljubno delo. Hkrati pa želimo tudi to, da bi plemeniti občutek dolžnosti do sočloveka našel pot v srca vseh naših ljudi in da bi bilo število takih neznancev vedno večje!
O KNJIGAH IN OKROG NJIH
(ib TEDNI) KNJIGE smo za nekaj besed o knjigi in o Dolenjski založbi napr sili Sevc-rina Šaiija
Da je knjiga koristna, da mimo uporabne koristnosti polni zvedav človekov duh in .sprejemljivo srce še z nenadomes ti j ivimi uži tki, je stara, priznana in zlata resnica. Da naj dobro in lepo knjigo, oziroma čimveč takih knjig, dobi v roke čimveč ljudi, je gotovo naša vsesplošna želja. Saj Slovenci izpričujemo prizadevnost za poslanstvo knjige takorekoč že od Trubarjevega Abecednika dalje, danes pa še posebno. Saj jih je malo, če sploh so, ki jih ne b'i knjiga spremljala od zornih pa do dozorelih let. To pove, da nismo le bistroglavo in ukaželjno ljudstvo, temveč tudi, da znamo najti v lepi knjigi žlahtno duševno razvedrilo in kratkočasje duha. Toiikšnje naše število knjig, in še večje število bravcev, kaže, da je naša omika na visoki ravni. Seveda pa vsak vzpon kvišku nakazuje še višje vrhove in vabi nanje ... x
Tedni in sejmi knjige, že lepo uveljavljeni v našem kulturnem in knjigotrškem
življenju, so nesporno koristni in potrebni. Poživah-njeno reklamiranje knjige, združeno z njeno pocenitvijo (čeprav le za ted?n dni), je res skladna spojitev lepega s koristnim. U-speha pa sta vesela oba: založnik in kupec. In mi vsi, saj vsi želimo, naj bodo vsi naši ljudje čimbolj »nabrani;;. Široka in globoka omika je naš ponos, pa tudi terjatev časa, ko nihče več ne more ostati zaplan-kan. Ta teden vidimo v knjigarnah zelo vredne knjige, katerih cena je (v tednu knjige) znižana za 20, 30 in celo 50 odstotkov. To je vsekakor stvar, katero je vredno izkoristiti. In ob kateri je treba tudi založbam priznati pohvalo! x
V splošnem so knjige drage! To velja. Čeprav je tudi res, da so še zmeraj •■zmerno drage*, če pomislimo na nekatere druge predmete, take, ki za vsakdanjo rabo niso neobhodno potrebni. Dasl je knjiga kulturna in civilizacijska dobrina, je pa vse, kar je z njo povezano  (založbe, ti-
skarne, knjigoveznice In podobno) vendar podvrženo (včasih le prehudo) gospodarskim in ekonomskim »inštrumentom«. Posledica so izredno visoki stroški izdajanja, ki jih potem kupec občuti pri ceni. Naše jezikovno področje je pač majhno, zato so naklade nizke. Cim višja je naklada, toliko cenejša je namreč knjiga. Zadnja izdaja Dolenjsko založbe — »Dolenjski zbornik 1961« stane založbo vsak izvod okrog 3000 din (naklada 1100 izvodov), prodajamo ga pa po 1500 din. Pač zato, da bi ga ljudje lahko kupili, saj je navsezadnje izdan zanje.
x
Ker smo že pri Dolenjski založbi, naj povem, da izide v začetku avgusta zanimivo delo: »Iz geografije Dolenjske«, zbornik razprav uglednih slovenskih geografov, ki so raziskovali Dolenjsko, zlasti področje novomeškega okraja. Ker bi založba rada kaj dala v roke tudi mladim bravcem, bo v kratkem poslala v tiskarno rokopis mikavnega
» Ostani, srečna mladost!«
Spominu Fr. S. Finžgarja, nestorja slovenskih pisateljev
V Ljubljano sem peljal skupino dijakov. Ko smo stopili iz avtobusa, smo si malo   razgledali okolico.
Spominu pisatelja F. S. Finžgarja
Pretekli ponedeljek smo se za vselej poslovili od pisatelja. Še nekaj dni pred smrtjo si je želel, da bi obiskal svojo planinsko kočo »Murko«, ki so jo že na začetku vojne požgali Nemci. Ko so ga na zadnji poti nesli po Ljubljanskem polju, so bile njegove ljubljene planine sprva v megli, kasneje pa se je zastor odgrnil, kakor bi gore hotele še enkrat pozdraviti svojega zvestega sina. Trenutek na to so bile spet zagrnjene in bili smo priča sončnemu zahodu tam nekje v njegovih rodnih krajih.
Toda kakor se povrne sonce vsak dan znova in znova, tako se bo v naša srca vsak dan znova in znova vračala moč njegove besede, besede ■umetnika, ki ga je narod ljubil in spoštoval.
Bili smo ob Gradaščici. Pred nami je stala hiša, ki jo že dolgo poznam in je drugačna od vseh drugih hiš na obrežju Gradaščice. Iz nje diha Plečnikova mojstrska roka. Tu stanuje pisatelj Fran Šaleški Finžgar, avtor znanega romana »Pod svobodnim soncem« in vrste drugih knjig. Veliko križev mu je naložilo življenje. Tedaj je nosil že devetega.
»Za trenutek stopim v njegovo sobo, morda ga nagovorim, da bo stopil k oknu in se pokazal našim dijakom!« Tako sem mislil in že pritisnil na kljuko. Ko sem prišel v stanovanje, mi je njegova sestrična povedala, da je šel na sprehod in da se bo vsak čas vrnil. Res, preden sem prišel iz hiše po vrtu na cesto, sem ga že zagledal, kako stopa proti domu. Povedal sem šolarjem, in ko se jim je pisatelj približal, so mu začeli ploskati.
Srečanje je naredilo nepopisen vtis, zakaj pisatelj
in napetega mladinskega romana »Jadra na robu sveta«. Napisal ga je Tone Seliškar, mladim bravcem več kot dobro znan. To bo četrta in zadnja knjiga v letošnjem programu Dolenjske založbe. Sirji program ji ne dovoljuje — finančno stanje. Se ta program bo »zvozila« le z vašo pomočjo: če boste pridno kupovali njene izdaje!
se je srečal z mladostjo, mi pa z njegovo častitljivo starostjo. Ko je videl te mlade ljudi zbrane okoli sebe, ni mogel zadržati ganjenosti. Slednjič je spregovoril v kratkih, sunkovitih stavkih:
»Mladost, o mladost! Kako ste srečni, ko ste tako mladi! Mladi, in v takem času. Jaz pa sem star, star! Noge, noge, nikoli več ne bomo šli na Triglav!«
Stopil je na stopnice, se obrnil proti mladini, dvignil klobuk in rekel: »Pozdravljena, mladost!«
Dva sva ga pospremila v stanovanje, ostali pa so gledali za njim in strmeli.
Ko sem mu nekaj trenutkov na to segel v roko, sem pomislil: ta vela roka je skozi sedemdeset let pisala eno najkrepkejših slovenskih besed.
Zapustil sem stanovanje slavnega pisatelja in mislil dalje: Ne še, mladost! Nikar ne odhajaj, ostani.
Bogdan Borčie: KOPICE
Stojnica za ljudsko branje
Novo mesto v »Tednu knjige«.
Sončen dopoldan po oblačni nedelji. Mestni vrvež, ki se prične zgodaj zjutraj in poneha šele v poznih popoldanskih urah. Dan, kakor vsak ponedeljek. Ljudje obiskujejo trgovine, urade, tržnico. Veliko ljudi se ustavi pred knjigarno, ki je v izložbenih oknih razporedila obvestilo, da je ta teden »Teden knjige«, čas, v katerem lahko marsikdo pride do iskanega avtorja, toda s popustom in posebnim popustom.
Na Glavnem trgu, tik pod prodajalno z elektromateri. alom je postavljena stojnica. Ob njej se vrstijo ljudje, mladi in stari, matere in očetje. Stojnica je naložena s knjigami in prijazna prodajalka povpraša vsakogar, ki pristopi:
»Boste to, ki jo dobite s popustom za 190 dinarjev ceneje, ali hočete sami izbrati?«
Deset parov rok hkrati lista po knjigah. »Bo zanimiva? Kaj bi vi svetovali, katero naj vzamem? Se zdi predraga? Pač, vzamem jo, saj take ugodnosti zlepa ne bo! Bi Se-liškarja ali Londona, Pliviera ali Kozaka?«
Nekdo se brž odloči za Londona.
»O, to pa to! Ko sem bral njegov roman »Komu zvoni?«, sem se zanj zelo navdušil. Preprosto pisanje, ki zagrabi. . .« se pohvali in pogleda ceno. Ta še ustreza, toda nekdo drug mu začne ugovarjati:
»Komu zvoni? ni napisal London, ampak Hemingtoai/. Sicer pa vam ne bo žal, če vzamete tudi Londona,« pojasni. Oni je zadovoljen, čeprav mu tokrat poznavanje tujih piscev ni šlo najbolj od rok.
zakaj v tem trenutku sem v resnici spoznal, da je lepo biti mlad.
Lado Smrekar
- Kmečka ženica z velikim ce-karjem bi rada nekaj za hčerko, ki bo prišla iz šole na počitnice. Fant šestnajstih let, najbrž dijak, z rdečico na obrazu poizveduje, če imajo kaj ljubezenskih romanov. Dekle želi otroške pesmice Toneta Pavčka. Od nekod se vzamejo osnovnošolci in navalijo na slikanice. »Jo, jo-oooo!« Vsaka stran, ki jo obrnejo v tej in oni slikanici, jih veselo preseneti. »To je za .frajerje', kakršni ste vi, ne Matija?« se primakne za razred starejši fante in dregne prvega v rebra.
»Imate kakšne knjige za vrtnarje?« sprašujeta dva fanta.
»Ne, zunaj prodajamo samo mladinske knjige,« pojasni prijazna prodajalka Saša. »Po-glejta v knjigarni!«
Eni odhajajo, drugi prihajajo. Če dobro prisluhneš njihovim željam, so pravzaprav
Knjiga, gledana z zornega kota večtisočletnega razvoja človeštva, je najdragocenejša posoda, kar jih jc iznašel človek. Zakaj posoda je namenjena ohranitvi in knjiga je tista, ki hrani in varuje najdragocenejše vrednote človeštva.
Božidar Borko
vse enake. Ljudje so žejni branja, lačni knjig. Zdaj je čas, da kupijo, česar prej niso mogli. Ugodnost velja izkoristiti. Zato se neprestano ponavljajo vprašanja: »Se splača? Koliko stane ta in koliko ona? Jo vzamete? Nimate drobiža? Morda bi pogledali še v knjigarno. Se boste še kaj oglasili?« Vprašanja, kot smo jih navajeni ob vsaki kupčiji, pri nakupu raznovrstnega blaga.
Stojnica bo stala do sobote, ko se bo končal teden knjige. Vsak dan bodo prihajali ljudje. Tudi tisti, ki včeraj niso nič kupili, se bodo odločiltt »Nekaj si pa že lahko odtrgam za dvoje ali troje knjig!« ali pa tudi za več. Knjige so poceni, zalo bi bilo škoda od-laSati in ne kupiti ničesar. Razveselimo svoje otroke, prijatelje, znance, starše in sorodnike s knjigo, ki je trajno in neprecenljivo bogastvo! Ali ste tudi že pomislili, da je knjiga človekov najboljši prijatelj?
IVAN ZORAN
Stalna dramska revija v Novem mestu?
Na zaključni seji pripravljalnega odbora za V. dramsko revijo Slovenije, ki je bila v ponedeljek popoldne, smo med drugim slišali, da obstaja možnost, da bi bila prihodnje leto republiška dramska — ali pa glasbena — revija spet v Novem mestu. Po obisku majske revije sodeč, bi Novo mesto lahko zagotovilo organizatorjem prihodnje revije vsaj tak, če ne še večji obisk! Zelo bi bih veseli, če bi republiško vodstvo Svobod in prosvetnih društev odločilo, da postane Novo mesto kraj, kjer Se bodo vsako leto zbirali najboljši slovenski odrski amaterji. Nastopi pevskih zborov v Celju so postali tradicija, prav tako pa so tudi že tradicionalni nastopi v Kopru in drugje.
V tednu knjige ne pozabite na izdaje DOLENJSKE ZALOŽBE! Tudi tc dobite v knjigarnah po znižani ceni.
OB DULARJEV! POVESTI »ANDREJ IN K A TJA«
Pred dobrimi petimi meseci je prišla r»a knjižni trg povest iz življenja v Ljubljani med narodnoosvobodilnim bojem. Napisal jo je Jože Dular, založila pa Dolenjska založba v Novem mestu. Avtor te ljubezenske zgodbe se je oglašal v našom revijalnim tisku že pred drugo svetovno vojno s pesmimi in prozo. Najraje je opeval in popisoval življenje svoje ožje domovine Dolenjske. Ljudje njegovih črtic, novel in povesti so mali kmeti, poljski in gozdni delavci, vozniki, ribici in dninarji, pa tudi. študenti in izobraženci. Vsi ta ljudje so vklenjeni v vsakdanje življenje kmota in delavca ob Krki, v svetu med Rogom in Gorjanci ali pa se njihovo življenje razpleta v Straži, Vavtl vasi in Novem mestu. Prav nek-dr.nje študentovoko življenje v Novem mestu je dobilo v Dularju svojega oblikovalca, kar ni čudno, ker je sam od blizu spoznal to življenje in ga umetniško oblikoval v eni svojih prvih daljših povcsU, z naslovom -Študentje ob Krki«. V nji je razgrne vso pestrost in razgibanost tistega Cisto svojevrstnega vzdušja podeželskega mesta ob Krki. ki je dalo mladim dozc.reva.ic-čim ljudem s svoji-
mi kulturnimi ustanovami polno možnost, da so se vklj učili v izredno razgibano kulturno in politično življenje dolenjiske metropole. Dular je bil nekaj let sredi tega življenja, dokler ga ni vase sprejela Ljubljana, kjer je končal gimnazijo in univerzo, nato pa tu dobil tudi prvo zaposlitev. Medtem je dozorevala njegova umetniška ustvarjalna moč, kar kažeta njegovi djve pesniški zbirki »Zveste menjave« (1311) in »Trepetajoča luč« (1943). V presledku med eno in drugo pesniško zbirko pa je Dular pridno pisal v prozi, kar dokazujeta njegova zbirka novel in črtic z naslovom »Ljudje ob Krki« (1943) in doslej njegov, najobsežnejši tekst roman »Krka umira« (1943).
V prvem povojnem Gsou ga je življenje prestavilo v Delo krajino, od koder je pošiljal poročila o njenem kulturnem življenju in gospodarskem napredku v Dolenjski list in druge liste. Večjih pripovednih del se M lotil vse do povesti o Andreju in Katji. Nekako mimogrede in v zvezi z njegovim poklicem procesorja in nato kustosa oziroma upravnika Belokranjskega    muzeja v Metliki
sta nastali brošuri »Adlešiči v Beli krajini« (19C0) in »Metlika skozi stoletja« 19C1).
Z ljubezensko zgodbo o Andreju in Katji, katere dejanje traja od 29. januarja do 13. septembra 1913. se je Dular vrnil k pravemu pripovedništvu. Njogova zgodbi spominja na -Petra in Lučko«, izpod pereča Romaina Rollanda, dcslodnega borca za mir na svetu in resnično humane in enakopravne odnese med narodi. Kakor.so vojne grozote prve svetovne vojne uničile ljubezensko srečo Petra in Lučke, prav tako so grozote druge vojne strle srečo tudi Andreju in Katji v trenutku, ko se je le-ta skušala prebiti na osvobojeno ozemlje iz zažičene Ljubljane.
Dular je hotel v svoji zgotibj o Andreju in Katji pokazati dva nasprotujoča si svetova: na eni strani svet čisto osebne, globoko v srce segajoče, komaj porojene ljubezni, na drugi pa svet vojnih grozot, ki so mu tuja kakršna koli humttna prizadevanja ir. čustva.
Andrej je bil kmečki fant in dokaj neroden. Končal je meščanske šole, se nato Izučil kamnoseške obrti. Kmr.lu pa se
je v njem prebudila želja po resničnem umetniškem ustvarjanju ir. njegovo srce je za-hrcpenelo po boljšem življenju in pravičnejši družbeni ureditvi. Ob razpadu stare Jugoslavije je s starši živel/nekje na Dolenjskem. Z italijansko okupacijo naših krajev se nikakor ni mogel sprijazniti. Odkar pa so mu Italijani požgali dom, brata ubili, starše pa odgnali na Ustlko v taborišča trpljenja in ponižanj, jih je iz dna duše zasovražil in prisegel maščevanje. Skril se je v LJubljano, kjer se je vključil v aktivno narodnoosvobodilno delo. Delal je v ilegalni tiskarni, okupacijskim oblastem pa se je izdajal za umetnika-kiparja. Bil je zelo delaven. Prvi večji urpeh je doživel, ko je razstavil svoje slike v izložbenem oknu neke trgovine na Starem trgu. Znanec Borut se je nato vj?e!j?l v bogato meščansko hišo Vrhov-Cevlh. Tu je rpozn-1 Katjo, ki je študirala na univerzi in bila Uk prod diplonto, Močr.o se je zanimala za umetnost in knji-žcvncstt. Andrej je v nji spoznal, dekleta, kakršnega si Je želel in o krkršnem je pogosto sanjaril.
Ob neki italij-rniki rceiji so Andreja ujeli ln zaprli. Ko je za to zvedela Katja, te je silno vznemirila. Spo.mala je, da Andreja resnično ljubi. Andrej pa je v zaporu premišljeval o Katji in svoji ljubcnni do nje. Mučila ga je misel, kako je mogel on. proletarec in aktivist, vzljubiti tako meščansko dekle, ln kaj bodo dejali r.jegcvl prijatelji Crto. Stane. Janez pa kurirkl Majda in Sonja. PoUej je  živel   nekako  dvojno živ-
ljenje, z vsem srcem in dušo je bil vključen v borbo proti okupatorju in domačim izdajalcem, na drugi strani pa ga je vleklo h Katji, meščanskemu dekletu in članu študentovskih fašističnih organizacij. Prav zato je dolgo skrival Katji svoje ilegalno delo, ker ji ni mogel ne smel zaupati. Ob DcficJ priliki je prišlo do odkritega spopada med njim ln Emilom, prijateljem Katjinega brata Mirta. Poslej je imel Andrej v Emilu svojega najliujsega sovražnika, ki je Andreji neprestano zasledoval. Andreju pa se je posrečilo uiti tudi tedaj, ko so ga imeli v zaporu. Emil pa jc že mislil, da ko mu bo moJčeval za udarec v lice in zato. ker je Katja vzljubila Andreja, ne pa njega, čeprav si je toliko prizadeval, da bi jo osvojil. Poslej Andreju ni preostalo drugega kakor to, da se je odpravil k partizanom, kajti življenje v okupirani Ljubljani je postalo zanj neznosna.
V Katji pa je postopno dozorelo spoznanje, da tudi nji ne preostaja drugega, kakor da gre za Andrejem, ker je sprevidela, da brez njega zanjo ni več življenja, posobno ne, odkar so se ji popolnoma razgalili brat Mirt ln njegovi prijatelji Emil. Tedi ir. drugi. Le-ti so postali pravi Izdajalci slovenskih narodnih koristi in izraziti fašistični hlapci. Ko se je sporazumno z Andrejem ho-teta prebiti tskozi žično ograjo, ki je obkrožala Ljubljano, so jo (.::■.ipatocsJU stražniki na bioku opazili in ustrelili. Tako je Katja s svojim življenjem dokazala, da se je ob ljubezni do Andreja v njj zrušil njen nekdanji idejni svet in da je po-
stala ono z Andrejem, posebno odkar ji je zaupal, za kaj se bori, in da je za idejo, kateri je služU Andrej .vredno dati tudi lastno življenje.
Zdi se, da Dular z Andrejam in Katjo ni hotel podaU samo sliko življenja v zažiceni Ljuib-ljani pod italijansko in nemško okupacijo, marveč da mu je bilo predvsem za to, da je poudaril misel: tudi v dneh najhujših grozot in nasilja, Jco so ruši stari svet in se poraja novi in se v slehernem človeku bori dobro z zlim. prav v takih časih je človeku potrebna resnična, globoka in vse rosucneva-joča ljubezen, potrebna je neomajna vera in za.upi.nje v bližnjega in v skupno srečo in humanost, s kakršno sta bila ožar-jena Andrej in: Katja ali pa Peter in Lučka.
Dularjeva zgodba o Andreju in Katji je nov dokaz, da se da tudi s preprosto pripovedno tehniko prikazati kos življenja Ustih ljudi, ki so se tako rekoč odrekli svojemu osebnemu življenju in se predali z vsem ognjem svojega razuma in srca v boju za resnično humanost, za pravičnejši družbeni rod in za nacionalno svobodo in za enakopravne odnose mod narodi in ljudmi. Prav zalo bo knjiga našla svoj krog bravcev tudi med tistimi, ki so sami preživljali strahote okupacije v Ljubljani, še več pa med mlajšim rodom, ki iz pripovednih del naših pisatelj ov spoznava trpljenje ln junaštvo številnih a nikjer imenovanih ljudi, ki so s svojim trpljeniem ln življenjem omogočili svobodo in lepše življenje vsem jugoslovanskim narodom.
Milan Dodič
Šest življenj za 150 tisoč m3 lesa?
Pri podiranju lesa v zasebnih gozdovih smo v pretekli sečna sezoni zabeležili razen vrste nesreč, ki so povzročile težje ali lažje poškodbe, že šest smrtnih žrtev. Gospodar, ki je morda v zgodnjih jutranjih urah odšel v gozd, da bi podail deblo ah dva, se ni več vrnil domov. Domov so ga prinesli okrvaljenega in izmaličenega, družina se je zavila v žalost.
Jože Habjan iz Pisec je zaradi neprevidnosti končal pod koreninami od viharja Szrutega drevesa. S pomočjo žene in še enega delavca je prežagal deblo, ki je ležali© na stirnem pobočju. Sproščeni del debla s koreninami pa ga je pokopal pod seboj.
Martin Pečak iz Bušinca pri Dol. Toplicah se je eorMtno ponesrečil, ko je podsukoval smreko, ha katero se je obesiilo drevo, katerega je podiral. Smreka »e je, medtem ko jo je pod-■ekoval, prelomiiia, obešeno drevo pa se je ekotalalo čezenj in ga ubilo.
Jož« Cešnjevar iz Malega Trna je odšel v gozd, da bi sam nakladal hlodovino. Med nakladanjem se mu je Hlod izmaknili in ga zmečkal do smrti.
Ivan Mirt iz Presladola * je s sodelavci podiral hrast. Da bi drevo pni podiranju pravilno usmeril, je vlekel za vejo. Medtem kb je deblo že padalo, je po neprevidnosti skočil prav podenj. Močnejša veja ga je tako Udarila po glavi, da je poškodbam podlegel.
Edvard Kostrevc iz Pisec je s pomočo drugih podiral oreh. 2e prejšnji dan je po-
sekal veje, da ne bi drevo prt podiranju poškodovalo bližnje električne napeljave. Pri podiranju so najprej podsekali korenine, pokojnik pa je nato kljub opozorilom ostalih splezal na drevo, da bi navezal vrv, s katero bi usmerjali padec. Medtem ko je vrv navezoval v vrhu drevesa, se je to zamajalo in padlo. Kostrevc je dobil hujše poškodbe in podlegel v bolnišnici.
Anton Kocjan iz Spod. Bukovja pri Trebelnem je z ženo v gozdu podiral. Deblo se je obesilo na drugo drevo, zato sta ga pričela više podžagovati in nato s kolom odrivati, da bi ga sprostila in usmerita padec. Deblo se je nenadoma sprostilo in pokopalo pod seboj Kocjana, ki je poškodbam takoj podlegel.
Sest ljudi je izgubilo življenje, vrsta drugih pa je tedne jri mesece preležala zaradi poškodb v bolnišnici, prav gotovo pa bodo nekateri ostali za vse življenje invalidi. Vse to samo zara-
di neprevidnosti, lahko bi celo rekli, malomarnosti pri podiranju drevja. Podobne nesreče se vrste leto za letom, žrtev pa je vedno več. 150 tisoč kub. metrov lesa, kolikor ga vsako leto podro v zasebnih gozdovih, prav gotovo ni vredno 6 človeških življenj, če pustimo vse ostale poškodbe ob strani. Kaj storiti? V zvezi s tem smo zaprosili za izjavo okrajnega gozdarskega inšpektorja inž. Slobodana Rajiča.
— Tov. Rajič, kje so po     vašem mišljenju vzroki  toliko  nesreč v gozdu in kako jih preprečiti? — Iz  narave  nesreč, ki ste   jih   pravkar nanizali, lahko razberemo, da so vse nastale za to, ker niso upoštevali  osnovnih načel, ki jih je treba poznati pri podiranju drevja. O vzrokih nesreč smo si torej na jasnem. Pripomniti in podčrtati velja še to: v zasebnem sektorju  pedro  lastniki v eni sečni sezoni povprečno po 150 tisoč kub. metrov
lesa, v druižbenem sektorju pa ga podremo po 135 tisoč kub. metrov. V pretekli sečni sezoni se je pri podiranju v zasebnem lastništvu primerilo kar 6 smu-t-nih nesreč poleg vrste težjih in lažjih poškodb, v družbenem sektorju pa smo v zadnjih desetih letih, 'čeprav so količine podrtega lesa le nekoliko manjše, zabeležili samo nekaj lažjih poškodb! S tem sem že na pol odgovoril na stavljeno vprašanje. Br*z dvoma je odveč razpravljati o kakršnem koli učinkovitem ukrepanju z naše strani vse dotlej, dokler bo sečnja v zasebnem lastništvu tako anarhična. Mislim, da je edini izhod v tem, da se stenje v zasebnem lastništvu osredotočijo na posamezna področja in opravljajo pod strokovnim vodstvom in s primernim orodjem! Na ta način bomo les bolje izkoriščali, z gozdovi bolje gospodarili, hkrati pa prihraniti tud« ljudska življenja!
M. J.
Zanimivo — čeprav brez Novomeščanov
Jutri zvečer spet javna razprava v Novem mestu
»Vloga družbeno-politič-nih organizacij v komuni« — tak je naslov javne razprave, ki se bo začela jutri zvečer ob 20. uri v dvorani sindikalnega doma v Novem mestu. Podkomisija za družbeno politične organizacije pri občinski komisiji za pripravo statuta vabi na udeležbo!
V petek zvečer je sklicala občinska komisija za proučevanje ustave in pripravo statutov prvo javno razpravo, namenjeno vprašanju »Naloge, delo in organizacija krajevnih skupnosti« O slednjih je poročal Jože Suhadolnik, nakar se je razvila živahna predvsem pa zanimiva razprava. Kaj je krajevna skupnost, kaj nam pomeni v našem družbenem življenju, kakšen bo njen obseg v naši komuni? Krajevnih uradov imamo zdaj v občini 11, krajevnih skupnosti pa naj bi bilo 21 ali morda 23. Ali bo Novo mesto imelo eno krajevno skupnost ali tri — Bršlin, Kandijo in Center? — Ali predstavljajo Prečna, Mali Slatnik, Brusnice in drugi kraji, kjer so predvidene krajevne skupnosti, kulturno gospodarska središča s šolo, trgovino in drugim, kar naj opraviči obstoj bodoče krajevne skupnosti? Kaj je in kaj bo s servisi stanovanjskih skupnosti v mestu? Kaj
bo s prostori za druibeno dejavnost občanov?
In še: kakšne bodo pristojnosti na primer glede socialne skrbi za človeka v bodoči krajevni skupnosti? Res je, da krajevne skupnosti ne bodo mogle upravno posegati v življenje — to ostaja še naprej naloga ljudskega odbora in njegovih organov — toda ali bo upravljanje poslej dražje? Kako bo s skladi in z evidenco, pa z delitvijo sredstev, s katerimi naj bi take skupnosti razpolagale? Bomo imeli tu zaposlene spet nove uslužbence? Kako bo zdaj z zbori občanov, kaj pravite o njihovem sklicu, območju, času in sklepčnosti.
Se in še — vprašanja so se vrstila kar tja do pol enajste zvečer. In še bi sedeli in izmenjavali izkušnje, poglede in kritične, dobre misli. Pa drugič, prihodnji petek, se pravi že kar jutri. Bila je koristna javna razprava, prva take vrste.
Na prvo odprto razpravo o statutu komune pa je prišlo komaj 50 Novomeščanov. Kakor da bi pozabili na znano resnico, da nam samoupravljanje prinaša razen pravic tudi dolžnosti. Med njimi predvsem dolžnost, da sodelujemo z ljudskim odborom in mu pomagamo reševati nič kaj lahke in odgovorne naloge! Prav zdaj, ko sestavljamo prve osnutke novega občinskega statuta, pa si plodnega, ustvarjalnega dela in dobrih sklepov brez sodelovanja občanov sploh ne moremo predstavljati.
Ne bi bilo lahko že jutri zvečer ob 20. uri v sindikalnem domu malo drugače? — Pokazali bi lahko, da nismo pripravljeni samo kritizirati delo ljudskega odbora, temveč tudi pomagati! Konec koncev: gre za naš ljudski odbor, za našo krajevno skupnost, za naš jutrišnji in pojutrišnji dan.
Tg.
Požrešne marže in potrošnikov žep
S kakšno pravico je novomeška 2ELEZN1NA dvignila marže že na 30 odst? — Je tudi pri nas za nekatere ljudi trgovina samo »z zakonom dovoljena in zaščitena goljufija« kot v kapitalističnem svetu? — Nenasiten pohlep nekaterih slabih trgovskih kolektivov upravičeno razburja javnost
Najprej . bi se morali vprašati: doklej bo trgovina nabijala na prodajne predmete previsoke in že vse moralne zakone presegajoče marže ter zanemarjala dobro preskrbo s potrošnim in drugim blagom? Kaj se hoče s tem pravzaprav doseči: to, da bo potrošnik miroval in še naprej posegal v žep globlje, kot bi bilo dovolj, ali to, da se bo lakomnosti marž prej uprl in od-.ločno rekel:** ne! Spričo tega in ker so nekatera podjetja ter njihove prodajalne v zadnjem času odredile naravnost smešno visoke cene potrošniškemu blagu in drugim predmetom, s čimer niso vznemirile le potrošnika, ampak tudi oblastne organe in politične organizacije, je o vprašanju nemoralnega določevanja marž in izredno hitrega porasta cen v novomeški občini spregovoril tudi ObLO. Novo mesto na seji prejšnji četrtek.
Iz analiz, na podlagi ka-
terih je bilo sestavljeno poročilo na zadnji seji ObLO, je še tako nepoučenemu občanu razvidno, da so šla nekatera trgovska podjetja pri odrejanju lastnih prodajnih cen čez vse predpise in moralne norme. Nekaterim izmed teh je v politiki v navijanju cen botrovala tudi zavest, da so monopolna, torej brez konkurence in da lahko počno vse, kar se jim zahoče, samo da bi se polnila njihova blagajna. Nihče med vodilnimi v podjetju pa se ni vprašal, kaj poreče potrošnik, neposredni interesent na trgu.
ŠKODLJIVO IZKORIŠČEN MONOPOL »2ELEZNINE«
Mnoga trgovska podjetja, ki so pred seboj videla le svoj gospodujoči monopol, predvsem pri prodaji nekaterih predmetov, je požrešnost prignala celo tako daleč, da so sploh pozabila iia vse drugo in z
maržami resno vznemirila javnost. Tako je imelo trgovsko podjetje »Zelezni-na« iz Novega mesta lani in predlanskim še tako prodajno ceno kot grosist, v drugi polovici lanskega leta pa ta stopnja ni več zadostovala. Podjetje je na podlagi grosistične cene določilo novo »vrednost« blaga, uprava podjetja pa tudi detajlistično ceno s pribitkom. Primer pove, da je »Zeleznina« za ploščato železo 50/12 v letu 1960 zaračunavala še 2 odstotka rabata in 10 odstotkov marže (skupaj 12 odstotkov), ko pa sc jc decembra lani oblikovala nova maloprodajna cena, so določili grosistu 8 odstotno, detajlistu pa 18 odstotno maržo. To pomeni, da je »Zeleznina« pred dajatvami spravila poleg osnovne cene še 26 odstotkov marže. S povečanjem de-tajlistične marže na 22 odstotkov pa se je skupna marža letošnjega aprila v tem   trgovskem podjetju
povečala že na lili odstotkov, kar praktično pomeni, da se je predmet pri prodaji podražil za eno tretjino svoje prodajne vrednosti! Zanimivo je tudi, kako to podjetje pojmuje lokalno konkurenco! Primer spet pove, da velja električni štedilnik tip »Goran« v »Železnini« 14.130 dinarjev, v prodajalni »Radio-elektro« pa 13.130 dinarjev, torej jc razlika spet občutna in nedvomno odbija potrošnika od prodajalne »Zelez-nina«.
RAZLIKE CELO POD LASTNO STREHO
Monopolen položaj trgovskega podjetja »Straža« poslavlja potrošnika pred približno enako dejstvo kot »Zeleznina«, le da kupci tam nimajo druge izbire. V prodajalni štev. 1 tega podjetja je bila marža za špiritni kis za 3 odstotke večja od marž vseh prodajaln ostalih trgovskih podjetij, ki prodajajo živila. Različne marže so celo v prodajalnah istega podjetja. V prodajalnah podjetja »Standard« jc opaziti na primer naslednjo razliko: prašek »Plavi ra-
ČETRTO PRIPOROČILO
ZAPIS O TEM, ZAKAJ JE MORAL OKRAJNI ZBOR PROIZVAJALCEV ŠTIRIKRAT RAZPRAVLJATI IN PRAV TOLIKOKRAT PRIPOROČITI ZDRUŽITEV 5 KOMUNALNIH BANK V ENO MEDOBČINSKO — BESEDE IZ RAZPRAVE NA ZADNJI SEJI ZBORA PROIZVAJALCEV OLO
Mnogo posvetovanj in razgovorov je že bilo o tem, izdelana je bila vrsta analiz in sprejetih kopica priporočil, v našem okraju pa Se vedno »deluje« 5 komunalnih bank. Životari in povzroča škodo, bi bilo boljše rečeno. Zato, ker se gremo »demokracijo- tiste vrste, ki se, ko ji pogledaš v oči, i/.pre-meni v nezdravi lokalizem ter v obsodbe vredne, škodljive, partikularistične težnjo. Pustimo dejstvom, naj »pregovore, in prisluhnimo.
5 komunalk, kolikor jih imamo sedaj, potrebuje 300 milijonov likvidiranih sredstev za nihanje v denarnem prometu, ena sama pa bi potrebovala le 150 milijonov. S petimi komu-nalkami smo zmanjšali svojo kreditno sposobnost, saj smo razpoložljiva sredstva (venomer ugotavljamo, da jih imamo mnogo premalo!) razdelili na pet delov. Konec februarja letos smo imeli v komunalkah 1 milijardo chn neizrabljenih sredstev, kljub temu pa je bilo težav z obratnimi sredstvi na pretek ker komunalke sredstev pač niso znale prav obrniti.
Komunalke smo ustanavljali v želji, da bi sproti hitro in učinkovito posredovale podatke o gibanju sredstev in m tem omogočile prožno ukrepanje. 2eleli smo, da bi poslale instrument družbe, ki ugotovi težavo, jo razčleni in takoj ukrepa. Namesto njih pa se pogajajo za posojila, kredite in druge finančne zadeve v republiških bankah predstavniki okraja, ki so bili letos glede teh vprašanj v Ljubljani že več kot 30-krat. predstavniki vseh komunalk pa vsega 2-krat. Premogovnik Krmelj nujno potrebuje 150 milijonov din sredstev, da bi rešil problem 350 delavcev v zvezi s preusmeritvijo proizvodnje. Kaj je storila doslej KB Sevnica za to? Nič! BETI v Metliki je potrebovala lani 10 milijonov obratnih sredstev v obliki posojila za krajše razdobje. S temi sredstvi bi za nekaj sto milijonov povečala proizvodnjo. KB Črnomelj ji 10 milijonov ni mogla oskrbeti.
Medobčinski družbeni sklad za investiranje v šolstvo nima dovolj sredstev, od tega, kako hitro bomo pričeli gradili šolska poslopja, pa je odvisno šolanje mladih rodov! Ce bomo še oklevali, se lahko primeri da bodo otroci čez nekaj let ostali brez šol. Komunalkam ki bi bile dolžne o tem vneto razmišljati in iskati kredite v le namene, pa kakor da to ni nič mar.
Dovolj smo našteli, čeprav je to le drobec vsega, zato lahko potegnemo črto. Seštevek pove: v 5 komunalkah se zgovorno kaže nezdravi in škodljivi lokalni centralizem, ki zahteva svojo komunalko zato, da bo lahko rekel, da jo ima! Lokallzcm ki z;,pira oči pred gospodarsko škodo, lokalizem, • i je v letu dni obstoja komunalnih bank doživel popoln poraz. Predsednik okrajnega zbora proizvajalcev je na seji zbora, ko so razpravlj li o tem, načel vprašanje: tri priporočala o ustanovitvi ene medobčinske komunalke smo že spre-■cli, kje so vz-oki, da niso bila uresničena? Vzroki so pri direktorjih komunalnih bank — samo tak odgovor je mogoč. Krivdo pa s| delijo tudi komune. Vs. organi so podprli dosedanja priporočila, pri razgovorih s predstavniki komunalk pa se je vedno zataknilo. Vprašujemo se: mar imamo 5 komunalk samo zato, da imamo 5 direktorjev in zato da si kolektivi posameznih bank delijo po 15. po 16 in celo po 18 plač na leto? Mar imamo S komunalk res samo zato, da bodo »tehnično speljevale- sredstva in jih samo evidentirale?
Cas je, da zbori . proizvajalceV.JV irnand^proizvajalcev. ki so zaradi takšno bančne politike trpeli šfepdo, poreko bvoj odločni: dovolj! Da zahtevajo takojšnjo ustanovitev ene medobčinske kcTiunslne bartke. ki bo sredstva iz gospodarstva pravilno obr; čnla in jih gospodarno uporabljala. S pristaši zgrešene '■demokracije- in lokalnega centralizma, ki bi pa morda kljub vsemu šr vedno zagovarjali dosedanjo organizacijo komunalnih bank, je treba odločno pomesti. V medobčinski komunalki bodo zastopniki vseh komun, ki bodo pri politiki s sredstvi enakopravno soodločali, vsaka komuna pa ima lahko svojo podružnico KB.
Rešitev je na dlani. Zelo čudno pa je. da smo morali glede tega perečega vprašanj-) doživeti že četrto priporočilo. Ob večji doslednosti in vztrajnejšem deiu članov zbora proizvajalcev OLO bi sc morali ti Izvoljeni odborniki zamisliti že ob drugem priporočilu!
dion« sta prodajali prodajalna »Vrelec« v Dolenjskih Toplicah, ki je nabila 18 odstotkov, in prodajalna »Dolenjec« v Šentjerneju pa kar 28 odstotkov marže. Kako naj torej govorimo o izboljšanju preskrbe in znižanju cen, ko pa so celo pod isto streho razlike?
Tudi prodajalna KZ Žužemberk v ifinjah ima monopolen položaj, ni pa šla v skrajnosti. Najnižje marže v tej prodajalni pa tudi vse povedo. Kljub temu da bi spričo položaja in odročnega kraja lahko marsikatero »zabelili« potrošniku, ubirajo drugačno, za potrošnika ugodno politiko cen. Razen tega je ta trgovina skoraj izjemen primer, da sc lahko ob nizki marži pohvali še z bogsito izbiro biaga. To vse kaže, da so izgovori nekaterih trgovskih poslovalnic, češ »plače gor. mi gor«, povsem brez podlage in je njihov pohlep po po-trošnikovem denarju vreden šc večje obsodbe.
STRIŽENJE DO POVPREČJA
Ko je raziskal te negativne pojave, ki že preveč očitno prevladujejo na trgu, jc svet za blagovni promet pri ObLO predlagal, da hi 7. (ldlnčni'n ukre-
pom preprečili nadaljnje večanje marž. Po njegovem predlogu bi odstrigli vse tiste marže, ki preveč izstopajo iz povprečja, pa naj gre to za prodajo živil, industrijskega ali kakršnegakoli drugega blaga. Marža in prometni davek skupaj v nobenem primeru ne bi smela presegati: za industrijsko blago 25 odstotkov in za živila 22 odstotkov. Ker se cene neprestano spreminjajo, je težko zasledovati različne pojave. Zato pa je dolžnost trgovskih podjetij in trgovin, da o spremembah redno obveščajo tržnega inšpektorja. S tem bo na eni strani omogočena pravočasna kontrola trga, na drugi strani pa sc ne bo izvedla nobena sprememba brez vednosti pristojnega organa.
V sedanjem obdobju se vse bolj naglasa skrb za potrošnika, ki je v bistvu neposredni uresničevalec planske potrošnje. Zato bi ga bilo napak postavljati v kakršnokoli drugo zvezo s trgovino. Toda če jc to tako, je treba obsoditi sleherni poskus podjetij, da bi potrošniku vsilili svoje geslo: »Kupi, moja cena te ne briga!« Potrebno je, da jc za te pojave družba budna in da spričo uvodoma naštetih negativnih pojavov hitro ukrepa.
OBČINSKI ODBOR SZDL BRE2ICE — OSNOVNA ŠKOLA »BRATSTVO I JEDINSTVO« ZAGREB — OSNOVNA SOI.A II BREZICE
vabijo na
DAN BRATSTVA IN EDINSTVA
v nedeljo, 10. junija 1962, na stadionu v Brežicah. Slavje  bo  pod   pokroviteljstvom podpredsednika Glavnega odbora SZDL Slovenije tovariša Franca Kimovca-2ige.
SPORED:
ob 8.15: prihod gostov iz Zagreba in delegacij iz
drugih republik ob 9.00: Povorka skozi mesto na stadion ib 9.30: Pričetek slavnosti; govorila bosta tovariš
Franc Kimovec-Ziga in predstavnik mesta
Zagreba
ob 11.00: Kulturna prireditev v prosvetnem domu v Brežicah
ob 11.00: Športna in lahkoatletska tekmovanja na stadionu
ob 14.00: Revija pevskih zborov v brežiškem prosvetnem domu ob 15.00: Športne igre na stadionu.
VABLJENI!
Tudi v hranarini so družbena sredstva
Krajevni odbori SZDL in zbori občanov
Razširjene seje krajevnih odborov SZDL so za nami. Kaj so nam pokazale? Predvsem to, da so vprašanja, ki zanimajo osnovna politična vodstva, v občini precej enaka. Gre predvsem za delo občinskega ljudskega odbora, za naloge kmetijske zadruge in njenih področnih uprav, za davke in soc'al ni prispevek kmečkega zavarovanja, za delo zdravstvenega doma in še za razna komunalna vprašanja.
Vseh 15 krajevnih odborov SZDL je imelo zdaj te seje. Člani odborov in predstavniki vodstev vseh drugih organizacij so pretresli dodobra vsa vprašanja, na katera želijo občani Odgovor. Na vseh sestankih je bilo čutiti odmev zadnjega govora tovariša Tita, saj so bile razprave povsod pestre, prav živahne in kar zadovoljivo objektivne. Tako so n. pr. v Krški vasi med drugim poudarili, da je treba dvigniti proizvodnjo v kmetijstvu in napeti vse sile, da bo res vsa zemlja obdelana. Kdor je ne obdeluje, naj je tudi ne bi imel. Hkrati so odborniki opozorili, da je treba v takih primerih ;veda poskrbeti za starejše ljudi. — Lahko smo veseli tudi spričo dejstva, da prihajamo povsod do spoznanja, da so tudi vse javne službe del celote gospodarjenja v komuni.
Na razširjenih sejah krajevnih odborov SZDL so tudi sklepali o nujno potrebnih in koristnih zbo-
Orehovičani se zahvaljujemo
Dolenjski list je že pisal o 20. obletnici Gorjanskega bataljona, ki je bila v Orehovici. Prebivalci Orehovice in drugih vasi nase okolice pod Gorjanci pa bi se radi še posebej zahvalili naši organizaciji Zveze borcev in živečim članom Gorjanskega bataljona, ki so nas tokrat obiskali. Posebno smo hvaležni tovarišem, ki so se najbolj potrudili, da je slavje tako lepo uspelo. Največ zaslug za to srečanje imajo tovariši Rudi Pušenjak - Uragan, upravitelj šole Marijan Misson in Franc Novak, kot tudi drugi člani ZB, SZDL, krajevnega odbora, LMS in šolske rmadine. V gozdu Uovci smo ob tej priložnosti postavili spomenik sedmim talcem. Vsem,, ki so nam Pri tem delu kakorkoli pomagali, tovariška zahvala.
Prebivalci Orehovice
rih občanov, na katerih bo treba dati ljudem dobra pojasnila, konkretne odgovore in prisluhniti njihovim umestnim pripombam. Zbori občanov so medtem že bili v Globokem, Piše-cah, Sromljah, Artičah, Vel. Dolini in na Bizelj-skem. Za zbor občanov so se odločili tudi na Čatežu in v Pišecah, medtem ko bodo taki zbori 9. junija v Krški vasi, Cerkljah in v okolici Brežic, 17. junija pa v Dobovi in Kapelah. Zbora sta bila do6lej tudi že v Jesenicah in Brežicah. Udeležba je bila dobra, razprava pa povsod odsev razpoloženja občanov, ki se oglašajo na svojih tribunah in zelo pametno razpravljajo o vsem, kar delamo in kar je treba še urediti.
Treba je pohvaliti vnemo krajevnih odborov SZDL, ki so zbore občanov temeljito pripravili. Kaj več o tem pa še prihodnjič.
Ivan Živič
Na nedavni skupščini podružnice Zavoda za socialno zavarovanje v Brežicah so se pogovorili o dosedanjem delu in sprejeli več tehtnih sklepov o bodočem poslovanju. Izvršni odbor podružnice se je sestal štirikrat, skupščina pa le enkrat, ker pri drugem sklicu ni bila sklepčna.
Brežiški zavod je v preteklem letu imel več kot 250 milijonov din dohodkov in izdatkov, poslovanje pa bi zaključil z 10 milijoni dobička, če ne bi investirali sredstev v ureditev poslovnih prostorov in v stanovanja. Oboje je bilo potrebno, saj so bili prejšnji poslovni prostori zavoda dokaj neprimerni, delo pa se zdaj odvija laže in boljše.
Na področju podružnice v Brežicah so lani porabili v zdravstvenih ustanovah 3 milijone 950 tisoč din v preventivne namene* (za okrevanje borcev NOV in zavarovancev, za sistematične preglede delavcev in šolskih otrok, za delo šolskih mlečnih kuhinj in za higiensko-teh-nično zaščito dela). Iz razprave posnemamo, da so takšne preventivne akcije zelo uspele, da pa je bilo premalo ukrepov za odpravljanje ugotovljenih bolezni in poškodb zobovja.
Živahno razpravo je sprožilo poročilo o zdravstveni službi in o storitvah zdravstvenih delavcev. Splošna ugotovitev je, da kvaliteta zdravstvenih storitev ni bila enakovredna plačilu. Morda to res drži, vendar je treba upoštevati, da je v brežiški občini v zdravstvenih ustanovah premalo zdravnikov. Kot je izjavil dr. Pire, pride na enega zdravnika povprečno 8000 prebivalcev. Neredko mora zdravnik v ambulanti pregledati v enem dnevu 100 do 120 pacientov, v rednem delovnem času pa jih lahko kva-
litetno pregleda največ 40. V zdravstvenem domu na Bizeljskem je samo en zdravnik za vse področje. Prepričani smo, ga stori dr. Kocjan vse, kar se le da storiti, takšno stanje pa smemo dopuščati le krajši čas, zato je nujno misliti na nastavitev še enega zdravnika na Bizeljskem.
Pod brežiški zdravstveni dom spadajo še zdravstvene postaje v Cerkljah ob Krki, v Dobovi in na Pišecah, kjer na določene dni ordinirajo zdravniki iz
brežiške!
VESTI
Brežic. Vrhu rednega dela v ambulanti opravljajo še hišne obiske, ki so posebej kritični, kadar razsajajo epidemije. Ker zdravnik ne more hkrati obvladati terena in opravljati delo v ambulanti, ga ne moremo dolžiti, če bolnik umre brez zdravniške pomoči. Našteli smo vzroke. Kje je rešitev? Samo v zadostnem številu zdravnikov, ki bi bili v skladu s potrebami razmeščeni po vsem področju. Ko bo imela vsaka zdravstvena po-
staja svojega zdravnika, bo tudi centralna ambulanta v Brežicah manj obremenjena.
Podpredsednik ObLO tov. Baje je zagotovil, da so stanovanja za zdravnike pripravljena, zato naj problem zdravnikov rešujeta zdravstveni dom in njegov svet.
Na skupščini so spregovorili tudi o sredstvih, ki jih je zavod porabil za izplačilo hranarin. Sredstva zavoda ustvarjajo zavarovanci in kolektivi, zato so sredstva družbena, zavarovanci pa so dolžni po svojih močeh sodelovati pri
Študentje v Brežicah
Pred kratkim je bilo v Brežicah srečanje študentov Spodnjega Posavja. Program je bil prirejen ta-.o, da je bilo popoldne športno tekmovanje, zvečer pa zabava. V rokometu so tekmovali kombinirana ekipa študentov, moštvo iSS iz Krškega in STAR iz Brežic. Zmagala je ekipa STAR K certotni prireditvi bi lahko pripomnili, da ObLO iz Sevnice in Vidma-Krškega za srečanje študentov Spodnjega Posavja nista prispp-vala nikakršnih sredstev, tako, da je vse stroške prireditve prevzel ObLO v Brežicah.
Trni
gospodarjenju s tem denarjem. Aktivno sodelovanje te vrste bo gotovo učinkovitejše kot vse kontrole bolnikov na domu. Hranarine in škoda, ki jo trpe kolektivi zaradi bole-; ženskih izostankov gredo v breme kolektivov. To poudarjamo zato, ker analize kažejo, da imamo v brežiški občini največ bolezenskih izostankov v. aprila, juniju, juliju in. oktobru, torej v mesecih, ko je sezona kmečkih del. Vse kaže, da lepo število »bolnih« delavcev pridno dela doma ali pri sosedih, na posestvih. Takšno početje je škodljivo, zato na bo odveč, če bodo v delovnih kolektivih o tem resneje razpravljali in tudi ukrepali, da se to odpravi. Delavec se mora odločiti ali za tovarno ali za kmetijo,
Priporočila in sklepi, ki so jih sprejeli na skupščini, nalagajo zdravstvenemu domu v Brežicah, naj čimprej oskrbi zadostno število zdravstvenih delavcev, izboljša kvaliteto uslug in zniža čakalno dobo bolnikov. Sodelovanje in tesnejši stiki s kolektivi bodo izboljšali kontrolo bolnikov, hkrati pa bodo zavarovanci bolje obveščeni o delu in problemih socialnega zavarovanja.
Delo občinske zveze za telesno kulturo v Sevnici
Čemu čakati?
Komisijo za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov v gospodarskih organizacijah in zavodih so v brežiški občini potrdili na seji občinskega ljudskrga odbora 12. maja. Kljub jasnim nalogam in kratkem roku, v katerem je treba obiskati gospodarske organizacije ter zavode, pa do danes komisija še ni naredila ustreznega koraka. Nasprotno ji dolgo ni bilo povsem razumljivo, kaj bo morala delati, kje je torišče njenega neposrednega dela. Tako so ugibali in čakali in so šele predzadnjega maja sklicali sestanek z računovodji. Na sestanku z računovodji so se pogovorili o pripravi potrebne dokumentacije, na podlagi katere bo komisija opravila svojo dolžnost, in o roku za obiske posameznih gospodarskih organizacij.
Na drugi strani podjetja čakajo, da se bodo pokazali »strici« iz komisije in »naredili, kar je potrebno«. Menda zato, da bi bilo delo bolje opravljeno, da ne bi potem kdo očital, da je kaj narobe, da bi bilo tako še najbolje, ker komisiji vsi lahko zaupamo? Ob poznavanju poglavitnega namena komisije so vsa taka vprašanja in seveda tudi čakanje popolnoma odveč, zmotno pa je tudi mišljenje, da bo neki »višji« organ reševal probleme gospodarskih organizacij.
Čakanje nedvomno kaže na to, da so gospodarske organizacije oziroma njihovi organi upravljanja ter politične organizacije ali nesposobni, da bi se lotili naloge, ali pa se zanašajo na mnenje, da »prvi ni nikdar dobro biti«, čemu neki, se sprašujemo, ko vendar vemo, da je komisija samo družbeni organ, ki ima nalogo pregledati dokumentacijo v zvezi s pravilniki in merili, na podlagi katerih opravlja svojo dolžnost, in da je hkrati tudi politični organ, ki mora z ostrim posluhom spričo vseh norm za pravilno ureditev notranjih odnosov opozarjati na negativnosti in pomagati, da se te čimprej odpravijo. Vsekakor so sadovi dela tega organa pogojeni z delom samoupravnih in upravnih organov ter političnih organizacij v gospodarskih organizacijah, ti pa so prvi poklicani, da uredijo svoje notranje odnose kakor tudi pravilnike in merila za oblikovanje čistega dohodka in osebnih dohodkov. Rok, v katerem je, treba te stvari urediti, je kratek, vsako nadaljnje čakanje pa bi bilo prej v škodo kot v korist. Vendar upamo, da bo komisija slej ko prej lahko odšla na teren in da bodo tudi gospodarske organizacije spoznale, da morajo ta posel pričeti njihevi organi.
Iz poročil in iz razprave na rednem letnem občnem zboru občinske Zveze za telesno kulturo v Sevnici, ki je bil konec maja, smo razbrali, da zveza ni uresničila svojih nalog. Komisije, ki bi morale razvijati telesnovzgojno dojavnost, niso zaživele, člani sekre-
Lep uspeh razstave
Meddruštvena filatelistič-na razstava, ki sta jo v počastitev 70-letnice predsednika republike priredili ob dnevu mladosti filatelistič-ni društvi Videm-Krško in Sevnica pod naslovom »Telesna vzgoja mlađih«, je prav dobro, uspela. Tako v Krškem kot v Sevnici je razstavo obiskalo nad tisoč ljudi. V Sevnici so se je udeležili vsi višji razredi osemletke. V obeh krajih so si razstavo ogledali tudi vodilni politični in družbeni funkcionarji in se zelo pohvalno izrazili o njej. Pozornost so vzbujali ob tej priliki izdani spominski pisemski ovitki, frankirani z jubilejnimi znamkami in žigosani s posebnim žigom za dan mladosti in posebnim žigom istega dne iz Kumrovca.
tariata so bili preobremenjeni z drugim delom, pa tudi stiki s športnimi društvi in klubi niso bili najboljša. Upravni odbor se je sestal le dvakrat in še takrat Je bila udeležba slaba. V poročilih je bila zajeta le dejavnost TVD »Partizan« v Sevnici in v Bošta-nju, ki imata kar 490 članov, medtem ko je »Partizan« na Loki zamrl.
Pogrešali pa smo v poročilu podatke o delu na ostalih športnih področjih, saj so športne sekcije v okviru krmeljske »Svobode« lepo razvite (rokometna, kegi jaška, šahovska) in so na mnogih tekmovanjih dosegle lepe uspehe. Tudi o prizadevnih šahi-stih v našd občini bi se dalo poročati marsikaj, vrhu vsega pa smo lani zabeležili vrsto društvenih nastopov in medkrajevnih tekmovanj. Občinska zveza je kot organizacija, ki naj povezuje in usmerja razvoj telesne vzgoje, dokaj obsežno poslanstvo slabo opravila. V bodoče bo treba pridobiti več novih članov, šport naj postane množičen, po šolah in posameznih krajih pa bo treba ustanavljati športna društva. Na občnem zboru
Kaj je novega v Loki
Mladina iz Loke je lepo počastila 25. maj. — Zvečer pred praznikom so se zbra-Jii ob kresu in peli partizanske pesmi, dva dni kasneje pa je bila akademija, na kateri so pionirji domače osnovne šole peli pesmi o Titu. Akademijo so nastopajoči popestrili z branjem odlomkov iz del Ivana Cankarja. Ta večer se je občin-srtvu prikupila mala Breda, ki je ob spremljevanju očetove kitare zapela nekaj pesmi.
Na seji PD »►Primož Trubar« so vprašali, kaj je s potujočo knjižnico.   Po be-
sedah knjižničarja je potujoča knjižnica že mesec dni v Loki, pa ljudje malo bero. Knjižničarka je še poudarila, da bi bilo najbolje,
SEVNISKI VESTNIK
če bi knjige, ki so jih dali občinski knjižnici, ■ dobili nazaj in jih izposojali društvom. ■
S. Šk.
so izvolili nov 13-članski upravni odbor, ki ga bo vodil tov. Franc Pipan. Ker so v odboru predstavniki iz vsega področja komune, je upati, da bo laže uresničeval naloge kot dosedanji. Novi odbor je že na prvi seji razdelil delo po področjih in krajih, zato lahko pričakujemo, več uspehov.
Boris Debelak
Tečaji za prekvalifikacijo v Krmelju
Pretekli mesec se je končal tečaj za prekvalifikacijo rudarjev za kovinsko stroko, katerega je obiskovalo 45 tečajnikov. V treh mesecih so si udeleženci na predavanjih in š praktičnim delom pridobili potrebno znanje. Izpiti bodo 15. junija, o njih bomo še poročali.
D. B.
KDO JE KRIV?
1. junija bi se moral v Krmelju vršiti zbor občanov. Ob napovedani uri je bila dvorana »Svobode« prazna! Tudi kasneje se zbor ni mogel vršiti, ker je bil odziv izredno slab, česar v Krmelju običajno ni. Kdo je kriv? Verjetno je krivda na slabem in poznem obveščanju, saj so bili razglasi o zboru občanov izobešeni šele v četrtek popoldne. V bodoče naj občinska in tudi krajevna vodstva političnih organizacij poskrbijo za pravočasno obveščanje!
MATIČNI URAD IZ TK2ISCA SPOROČA
Maja sta biLa rojena 1 deček In ena d< ...
Poročila sta se: Janez Haler, pismonoša, in Ana Levak, gospodinja, oba iz TriKca.
Umrl ni r.ihce.
BOSTANJSKI MATIČNI URAD - SPOROČA
Maja ni bilo. ne rojstev ln ne porok. . ,
Umrli so: Franc Marolt, kmet iz Dol Boitrnja,- 64 le*; Mirrja Tabor, gospodinja lz Smarcne. 3» let; Ivan Gr.idica, kmet Iz Novega grada. 57 le« .
NIKOLAJ VflSIUEVlč GOGOLJ:       Kako  Std  SC  Sprld 17
Ivan Ivanovič in Ivan JSikiforovič
Ivan NikiforoviC je ponujal tobak.
»Kakor veste, Ivan Nikiforovič, vendar si ne morem misliti, zakaj se branite.«
»Hm, le čemu bi Sel?« je slednjič spregovoril Ivan Nikiforovič. »Saj na gostiji bo tudi razbojnik!« Tako je navadno imenoval Ivana Ivanoviča. Moj bog, pa še pred kratkim sta... \
»Primojdunaj, da ga ne bo! Sam bog v nebesih mi je priča, da Ivana Ivanoviča ni tam in ga ne bo! Naj me takoj strela ubije, če ni to res!« je odgovoril Anton Pro-kof jevič, ki je lahko prisegel desetkrat na uro. »Le pojdi-va, Ivan Nikiforovič!«
»Ali ne lažete, Anton Prokof jevič? Ga res ni tam?«
»Primejduš, da ga ni; če rečem! Naj se ne ganem več 8 tega mesta, če je on tam! Kar presodite, kakšno korist bi pa imel od laži? Naj se mi roke in noge posušijo!... Kaj, še zmeraj ne verjamete? Naj pri tej priči crknem, tule, vpričo vas! Naj moj oče pa mati pa še jaz po vrhu nikoli ne pridemo v božje kraljestvo! Ali zdaj verjamete?«
To priseganje je Ivana Nikiforoviča do kraja pomirilo in velel je svojemu strežaju v predolgem suknjiču, naj mu prinese hlače in kozaški kožuh.
Dejal bi, da je povsem odveč opisati, kako si je Ivan Nikiforovič nataknil hlače, kako so mu okrog vratu ovili ruto in nazadnje oblekli kožuh, pri čemer so mu (namreč kožuhu) pod levo pazduho popokali šivi. Dovolj je, če povemo, da je Ivan Nikiforovič med vso to ceremonijo hranil dokaj mimo kri in da niti besedice ni odgovoril,
ko ga je Anton Prokofjevič navduševal, da bi zabarantala za turško tobačnico, ki jo je imel Ivan Nikiforovič.
Ta čas pa so vsi gostje nestrpno čakali odločilni trenutek, ko bo prišel Ivan Nikiforovič in bo slednjič le izpolnjena splošna želja, da se ta dva vrla možaka pobotata. Mnogi so bili uverjeni, da Ivana Nikiforoviča sploh ne bo. Upravnik policije je že hotel staviti z enookim Ivanom Ivanovičem, da Ivan Nikiforovič ne pride, ali 6tava je splavala po vodi, kajti enooki Ivan Ivanovič je hotel, da upravnik zastavi svojo prestreljeno nogo, sam pa slepo oko. Gostje so se kajpak smejali, upravnik je bil hudo užaljen, še nihče se ni usedel za mizo, čeprav je že davno minila druga ura — čas, ko v Mirgorodu zaključijo s kosilom celo ob slovesnih gostijah.
V sobo je stopil Anton Prokofjevič in gostje so ga v trenutku obkolili. Na vsa vprašanja je odgovoril zgolj odločno in glasno: »Ga ne bo!« 9e trenutek, pa bi se na Antona Prokofjeviča usula toča očitkov, psovk, morda celo zaušnic za spodletelo poslanstvo. Zdajci pa so se na lepem odprla vrata in prišel je Ivan Nikiforovič.
Tudi če bi zagledali na pragu hudiča ali mrliča, ne bi vsi tako zazijali kakor ob tem nenadejanem pojavu Ivana Nikiforoviča. Anton Prokofjevič se je dušil v smehu in tolkel po kolenih od veselja, ker je tako presrečno uka-nil vso zbrano družbo.
Bodi kakor že, nekaj pa se je vsem skupaj zdelo skoraj neverjetno: kako se je mogel Ivan Nikiforovič v tako kratkem času obleči tako, kakor se plemiču spodobi? Ivan Ivanovič v tem trenutku ni bil prisoten: po nekem opravku je moral ven. Ko so presenečeni gostje spet
zajeli sapo, so obsuli Ivana Nikiforoviča s pozdravi in na vse načine izrazili veselje, da se je tako lepo poredil. Ivan Nikiforovič se je z vsemi po vrsti poljubil in vsakemu dejal: »Jako sem počaščen!«
Zdaj je vsa soba zadišala po boršču. Slastni vonj je prijetno poščegetal nosnice lačnim gostom. Urno so jo ubrali v jedilnico. Sprevod dam, klepetavih in molčečih, debelih in suhih, je šla spredaj in dolga miza je zacvetela v pisanim barvah. Ne bom opisoval jedil, ki so prihajala na mizo! Sploh ne bom omenil sirovih štrukeljčkov v smetani ne vampov, ki so jih gostje dobili k boršču, ne pure s slivami in rozinami, ne tiste jedi, ki je bila jako podobna v kvas namočenim škornjem, ne omake, prave labodje pesmi starega kuharja, omake, ki so jo objemali plameni vinskega špirita, kar je dame močno zabavalo in obenem plašilo. Da, ne bom govoril o teh dobrotah, kajti veliko raje jih nosim v usta, kakor pripovedujem o njih!
Ivanu Ivanoviču je jako ugajala s hrenom garnirana riba. Na vse je pozabil, tako ga je prevzelo to koristno in nasitlijvo delo. Obiral je tudi najtanjše ribje koščice in jih lepo zlagal na krožnik. Nekako po naključju je dvignil oči in pogledal čez mizo. Bog nebeški, čudo prečudo! Nasproti mu sedi Ivan Nikiforovič!
Tisti trenutek je dvignil pogled tudi Ivan Nikiforovič ... Ne!... Ne morem. Dajte mi drugo pero! Moje je premehko, premrtvo, pretanko ošiljeno za tak opis! Obraza vrlih možakov sta od presenečenja čisto okamenela. Eden in drugi sta zagledala pred sabo davno znano obličje. Dejal bi človek, da sta nehote hotela stopiti eden pred drugega kot k nena-dejanemu prijatelju pa mu ponuditi tobačnico: »Izvolite!« ali: »Bodite tako ljubeznivi pa vzemite!« Obenem je pa bilo lo znano obličje grozljivo kot hudouren oblak! Pot je oblival Ivana Nikiforoviča, kot je oblival Ivana Ivanoviča.

NOVI TEHNIČNI DOSEŽKI NA BEOGRAJSKEM SEJMU
Čudoviti btrvni kristalčki velikega ognjemet«, in so se 6taplja3i v veliki vodni zavesi ob obali Save, so v torek »večer naznanili zaključek letošnjega VI. mednarodnega sejma tehnike v Beogradu.
Pettiajstdnevna revija domačih in tujih razstavljavcev je tisočem obiskovavcem omogočila srečanje z najnovejšimi tehničnimi dosežki doma ln v svetu. Na letošnjem vi. mednarodnem sejmu tehnike so bili najbolj zastopani proizvodi elektroindustrije, železo predelovalne, strojne in kemične industrije.
V največji dvorani beograjskega sejmišča so bili prikazani izdelki naše težke industrije ter precizne mehanike in optike. Tu je bila prikazana tudi doslej največja sejemska koncentracija jugoslovanske -orne metalurgije, v kateri so
sodelovale nase največje železarne. Največji giganti med njimi so tehtali tudi do 16 ton. Dalje so v tej dvorani, ki meri okoli 8.O&0 kvadratnih metrov, razstavljali 6voje izdelke Se vsi važnejši predelovalci barvne metalurgije, domači in tuji proizvajavd orodnih strojev, transportnih sredstev in drugih proizvodov težke industrije.
V dvorani n" je prevladovala elektro industrija. Obiskovavci so si tu lahko ogledali sredstva za proizvodnjo in prenos električne energije, izdelke sodobne elektronike in sredstva za avtomatizacijo, vrsto elektrotehničnih izdelkov za široko potrošnjo in gospodinjstvo.
Zanimivi novi proizvodi
Obiskovavci beograjskega sejma tehnike so letos prvič videli napravo, ki preprečuje ne-
»OGNJENA PTICA II« je  bila na beograjskem sejmu topot prvič v Evropi
sreče. To je lako imenovani m.jiokompu-ks. Z njim je moč odkriti nepravilnosti raznih naprav, hidravličnih in pnevmatskih instalacij, naprav v letalih in avtomobilih itd. To je za zdaj edina naprava te vrste v državi, ki jo je izdelalo podjetje »Viševica- iz Bribira pri Crikvenici. S to napravo je moč pregledati tudi kvaliteto določenega proizvoda In ugotoviti, ali ustreza normam svetovnega standarda. Prav tako odkriva pomankljivcsti, ki so nastale z napako v proizvodnji.
Podjetje »Cer~ fa Cačka je na sejmu pokazalo svoje moderne sušilnice za sadje. Njim v dopolnitev pa je podjetje »Gradac« iz V al jeva med drugim razstavilo tudi univerzalni klasifUtator za sadje in povrt-nino. S tem novim strojem je namreč moč sortirati sadje in po vrtnino podolgovate oblike, kot so hruške, slive, krompir in drugo. Klasi/ikator, ki je na električni pogon, sortira v pet razredov 30 ton si.v v 24 urah.
Razen tega je podjetje -Gradac« iz Cačka razstavilo tudi novi električni mešalni stroj za cem-mtno malto, ki zamenjuje 10 delavcev in daje proizvod odlične kvalitete.
Dva nova stroja sta namenjena podjetjem, k zbirajo odpadni material. To je električna stiskalnica, ki stiska bale starega papirja in teksUla ali kovinskih ostružkov in stare lahke pločevine. Drugi pa je električni mlin za mletje jeklenih odpadkov. Zmogljivost te-
ga mlina je 50 K»t v 8 urah, strežejo pa mu trije delavci.
Pozornost jc pritegnila tudi pekovska peč in maketa kompletne avtomatske pekarne, katere proizvodnjo je nedavno osvojilo podjetje »Termoelek-tra«.
Elektronska industrija RB je razstavila elektronski aparat za prrgled srca. Tovarna avtomobilov Maribor je razstavila lasMc motorje in specialne ventilatorje za avtomobile z zračnim hlajenjem. Doslej Je bilo namreč v uporabi le vodno hlajenje, ki pa je v zimskem času povzročalo zmrzovanje ali terjalo ogrevanje garaž. Podjetje »Sever« iz Subo-lice je razen električnih motorjev prikazalo tudi nove vlečne motorje za trolejbuse. Tovarna »Pretiš« iz Sarajeva je prikazala mali tovorni tricikel z motorjem 175 KM, ki Je izredno praktičen in ©kretrn. »Jugo-stroj« iz Beograda je med drugim razstavil nove vrste hladilnikov od 300 do 1000 1 in lične hladilne vitrine za trgovino bi gostin :tvo.
Seveda je tu še vrsta drugih tehničnih novosti, vendar nam prostor ne dopušča, da bi opisali še ostale.
Maši ustvarjavci — iznajditelji
Vredno si je ogledati še prostor, kjer Je razstavljeno 19 novih tehničnih izumov, ki so na nedavni mednarodni razstavi iznajditeljev v Bruslju dobili zlate, srebrne in* bronaste medalje ter vrsto posebnih pohval.
Prav gotovo je ena od najzanimivejših iznajdb »matematična tehtnica«. Neobičajna naprava prikazuje deset matematičnih procesov, in to od seštevanja negativnih in pozitivnih števil preko reševanja enačb z eno ali dvema neznankama do ostalih zapletenih računskih operacij. To je kombi-
Presek kabine, v kakršni je ameriški polkovnik Glcen trikrat obletel Zemljo (originalna konica te rakete je bila razstavljena v Beogradu na tokratnem sejmu tehnike)
m„crja treh tehtnic in še nekoliko drugih mehanizmov, vendar zelo enostavna. Prof. dr. Konstantin Orlov je konstruiral napravo z namenom, da bi učencem pojasnil osnove kompliciranih matematičnih računov, predvsem iz algebre.
»Leteči kombajn« je popularna iznajdba Kirila Donskega. Z njim je moči v 24 urah na površini 25 ha opraviti zračno namakanje tli umetno gnojenje.
Tretja zanimiva iznajdba je »časovni regulator-, ki vključuje in izključuje razne naprave v časovnih presledkih od ene sekunde do šest ur.
Razen teh Je dobila v Bruslju zlato medaljo še polavtomatska  nesunkovita   puška s
l doma v nemško suženjstvo
Prei4- Julijem — praznikom občine VIDEM-KRŠK0 in odkritjem spomenika » Mternirancem, konfinirancem in izseljencem v Brestanici
»•B minutah morate biti Plavljeni za odhod]* ^Pil eden izmed aelei] ■> Ki so obkolili na-5o <r,<n}°- To je bilo 28.
W 15- uri- Dai1 je V ep, poln sonca in
sve*' .uan, kakršnih je ma>', J.tsei«skem času.
Zjia,Sun bratcern sva se r ' Pred hdšo, starejši E >.Se Pogovarjali v kdK' Ko sva opazila vojak« J urr>o stekla v ku-riljrA ^ nisva utegnila zapj ,at. so tudi ostali lahK, k°3 opazili bližajoče ;n«niške vojake. »So že V' Vrag naj jih vzame!'!' Jj^iknil najstarejša V * rance. Več nt u-
Sr^ek pri mačehi Psici
v okolici Or-j k- ize'u*>ia mater. Stafr, b'l komaj nekaj dni ■ £ Pravi nebogljen-&efc2p*»i so ga prinesli lov4°ariču- Prišel je v maW"enavadno druščino, v C?0 Psov. Psica je d0j»;^st psičkov, ki so bili ^JLV3!;^' od srnjačka. SiT)TK. & Postal najmlajši ^5aCelt vv PnsJi družbi, njer ..mačeha in dojilja pajP'la.Ps:ca!
Sffja Psica ni nič kaj
je »|,la> in irnjaček je lah>,Kmalu prič«! sesat:i. Sc ^ ni zapostavljen v pasfl*u2bi,  psica  pa ga
im?Je Fa,'Sii kot sv°Je m!/ • Jože Škof
5 lovskimi tn 5 ubijalnimi naboji ln enim sprožilcem.
Tu so prikazani Se avtomat za čuvanje avtomobila pred tatovi, stroj za navijanje cinkove pločevine, daljinska zapora z regulacijo pretoka plina aU tekočine in električne ure B sinhronskkn vodilom, zaščitna naprava za ekscentrično stiskalnico; naprava za merjenje pretoka plina na principu ioni-zecije s pomočjo visoke napetosti itd..
To je vrsta iznajdb, med katerimi so naprave in tehnološki postopki, ki bodo zelo koristni za naše gospodarstvo.
Se beseda, dve o tujih razstavljavcih
Na letošnjem VI. mednarodnem sejmu tehnike v Beogradu Je r&zstaMttalo tudi preko 800 tujih razstavljavcev  iz «
držav, med vsemi pa jc bila najzanimivejša razstava ZDA.
V. tej je obisk ova vce pajbolj pritegnila rtzstava o razvoju transprotnih sredstev v Ameriki. Ni bilo obiskovavca, ki se ne bi malo dlje zadržal ob o-sebnem avtomobilu s plinsko turbino, imenovanem »Ognjena ptica n«, ki je bil tokrat prvič razstavljen v Evropi. Dalje so tu privabljali še vrtljiva maketa helikopterja, naprava za poučevanje šoferjev, dinamična maketa reaktivnega motorja v naravni velikosti, velika aluminijasta avtomobilska prikolica s sobami za dnevne opravke in spalnicami ter druge.
Prve tri dni pa je bilo največ obiskovavcev ob originalnem raketnem izstrelku, v katerem je John G-leen trikrat obletel zemljo.
Rihard Soper
Če piješ, ne vozi! Če voziš, ne pij alkohola!
tegnil govoriti, že ga je prekinil krik zelenca.
Vsem so se orosile očd, mati pa je začela vpiti:
»Mi ne gremo nikamor^ pustite nas! Očeta nam amo, sedaj nam boste vzeli še dom! Pojdite in pustite nas!«
Tedaj sem imel 9 let. Nisem še vedeL kaj pomenijo besede tujci, tujina, taborišče, glad, toda ob pogledu na obupano mater so se tudd meni zasolzlle oči. Stisnil sem se k njej in ihte spraševal:
»Kaj bodo naredili z nami? Kam nas bodo odpeljali? Ali nas bodo pretepali? Ali nas bodo ubili?« _ Cas je potekal in morali smo na pot. Vsak je imel v rokah culo s hrano in oblačili. In tedaj je prišlo tisto najtežje — slovo od domačije. Posebej smo se poslavljali od hiše, gospodarskih poslopij, živine, zemlje in končno Se od psa čuvaja. Cvilil je In tulil, kakor bi silutik da nas ne bo nikoli več videl.
Ko smo prišli na pot nad hišo, smo se še enkrat u-stavili in nekoliko trenutkov nepremično zrli nanjo. »Brž, brž!« se je zadri vodja stražnikov. »Le vpij, Švaba, prišel bo čas, ko se ti bo resnično mudilo!« ga je zavrnil brat France.
Nato smo krenili proti Globokemu. Pri sosedovih — Popekovih — tudd ni bilo nikogar več, le črn volčjak je tulil in zamolklo lajal pri hlevu.
Na cesti so nas postavili v dve vrsti. Na čelu sta bila brata Stanko ln France, za njima brat Mirko in sestra Micka, zadaj pa sva ob mami koracala midva z brstom Rokom. Pot do Globokega je bila dolga in mučna. Mati je neprestano
sti s kamioni, naložili nekaj družin in jdh odpeljali. Na zbirališču pred Kostev-čevo hišo nas je bilo vedno manj. Končno srno prišli na vrsto tudi ml. Stroj je zalbrnel, stražarji so se postavili na svoja mesta ln začeli smo se počasi pomikati navkreber. Lenarto-vo, Zorčičevo in Lepši novo domačijo smo še natančno
Grad v Brestanici, zbirno taborišče slovenskih interniran-cev, izgnancev in mučencev. Spodaj: železniška postaja, od koder so odhajali transporti v mrzlo, daljno tujino..,
jokala in ponavljala: »Očeta nimamo; otroci moji, kdo bo skrbel za vas?«
V Globkem je že bilo polno vaščanov. Eni so jokali, drugi vpili, trelji molili — vsak izmed njih je bil zamii'jen in zaskrbljen. Kmalu so pridrveli polici-
videli, nato pa je kamion drvel hitreje in hitreje. Hiše so ostajale za nami, telefonski drogovi so bežali mimo nas. In kolikor dalj smo Mli od doma, toliko teže nam je bilo pri srcu.
V mraku smo prispeli v Brestanico. Tu so nas kakor živino segnali v veliki hlev, nastlan s slamo. Vsaka družina si je poiskala prostorček, zložila prtljago in posedla ob njej. Tisto noč smo podremali le otroci, starejši so bedeli in premišljevali. Jokati ni mogel nihče več, solze jim je po točilo slovo od domačij. Nemalo je bilo primerov, da je gospodar prinesel v žepu grudico zemlje in jo ponoči, ko ni mogel spati, stiskal v pesti ter se z njo pogovarjal. Eni so hodili po hlevu gor in dol, drugi so molče znli predse in .*« pogovarjali sami 6 seboj, tretji so vpili, četrti preklinjali življenje in ves svet.
Zjutraj so nas natlačili v vagone, nas zaklenili in zastražili. Ob sedmih je vlak krenil. Vsem se je stisnilo srce in obraz so nam zalile solze. Vsak tresljaj vagona je bil močnejši in bolj skeleč. Vsak kilometer nas je navdal z novimi bolečinami.
Slavko Kržan
/-k i •
V Utotč' iumJ* dopoldne, se je skozi Novo mesto pomikal svojstven sprevod maturantov n0 i-«,). * ekonomske srednje Sole, V duhoviti obliki so absolventi oživili staro študent-sk«( 'tijo in povzročili precej sproščenega smeha, zlasti s kupletom, ki so ga absol-stf »»Pele na Glavnem trgu množici, Id se je hitro zbrala ob sprevodu. Vsem želimo mnogo uspeha pri diplomskih nalogah in nato plodno delo v poklicu!
PRIREDIL: RIŠE:
9. Kriša je vzdevek ujezil. Hotel je preizkusiti svojo moč. Zagrabil je vrečo, a se je po petih minutah neuspešnega napora sesedel vrh nje. Stric se mu je na vse grlo smejal. »Nisi bil izrejen z medvedjim mesom,« ga je zbodel. »Raje se lotimo naših 2500 funtov! Vsak dan moramo napredovati eno miljo!«

10. Stric in njegovi fantje so si vsakokrat natovorili 50 funtov za hrbet. Kriš ni bil prijatelj hoje. Zato si je naložil kot ostali, da mu ne bi bilo treba tolikokrat prenašati. Toda .že tretji tovor ga je zmagoval. Odvrgel je samokres v grmovje in se tako rešil desetih funtov. Ni pa nehal zdihovati.
11. »Omagal bo*-'^ Con 1 nekemu nosaču. »To še ni nič. Počakaj, da pridemo sn,,e^0na! Sotesko je moč prekoračiti edinole po 60 čevljev dolg^jj h°vem deblu. Ce tamkaj s tovorom padeš, ne bo več časa, "ttfotav,.rfSil oprtic. Trije ali pa štirje utonejo vsak dan,« mu j*        Jsl možakar.
12. Kriš sc je opotekal dalje. On in vreča fižola sta postala potujoča žaloigra. Mučila ga je skušnjava, da bi vrgel vrečo v grmovje in jo pobrisal domov. Preden je dokončal miljo, je prenehal kleti in začel jokati. Vendar je sklenil, da bo zdržal, kakor je zdržalo če toliko ljudi pred njim.
Čez dva dni zadnjič pridem v taborišče C. S seboj vzamem tople obleke in precej hrane. Eden naših esesovcev, ki sem ga pred kratkim ozdravil nevarne pljučnice, naj bi mi pomagal zmetati pakete prek žične ograje.
Ženo in hčer dam poklicati k ograji. Zadnjič se pogovarjam z njima. Zena mi pove, da sta bili brez težav sprejeti v transport. Oddahnil sem si, ko sem slišal to vest, kakor tudi, da se je na posredovanje moje žene prijavilo tudi večje število drugih prostovoljno za delo. Potem vrževa esesovec in jaz pakete čez ograjo, česar straža na srečo ne opazi.
Pri odhodu svojih dragih niti objeti ne morem, samo z roko si pomigamo v slovo ...
In res se je zgodilo vse tako, kot sem želel. Oba transporta sta zapustila koncentracijsko taborišče Ausehvvitz in z njima moja draga žena in hčerka. Čeprav ne vem, kaj jima prinese bodočnost, mi je vendar mnogo laže pri srcu. Vsaj neposredna nevarnost jima ne grozi kakor tu. Na delovnem mestu pa. bosta morda imeli malo sreče in pričakali bosta osvoboditev. Saj vsa znamenja nedvomno kažejo, da bo vojne kmalu konec. Tretjemu rajhu se že koplje grob. Kdor ni več tukaj, ima pač dovolj vzroka z zaupanjem zreti v bodočnost. Moja lastna usoda pa je slej ko prej brezupna. Zavest, da sem vsaj svoji rodbini prihranil smrt na »grmadi«, me tolaži, da laže, da skoro mirno lahko mislim na bližajoči se konec. Z voljo se prisilim k stvarnosti. Nočem,.da bi me prevzela strah in obup. Mirno moram zreti koncu »Posebne komande« v očL
Res je, s svojim življenjem bom plačal prostovoljno prijavo k »Posebni komandi«, res je pa tudi, da se imam tej svoji prijavi zahvaliti, tla sem rešil življenje ženi in hčerki, in to mi je v uteho. Brez »Posebne komande« bi tega ne bil nikoli dosegel.
Jesen je, konec septembra 1944.
Sever brije z že zasneženih vrhov Beskidov. Stresa bodečo žico in biča plamene koncentracijskih dimnikov. Vrane — edine ptice v teh krajih — krakajo nad pustim poljem. Kot raztrgane cunje prinaša veter kosmiče dima do mene in z njim strašni duh po pečenem človeškem mesu in požganih laseh, na katerega sem se v teh treh mesecih in pol že privadil.
Dnevi beže v mrtvilnem brezdelju, noči v nemirnem polsnu. Popolnoma otopel sem v svoji notranjosti. Samota je pekel.
Cele dnevi leži nad Auschwitz-Birkenau mrtvaški mir. Ta tišina utegne biti le nastavek ža nove krvave ukrepe.
Dvanajsta »Posebna komanda« ima za seboj tri mesece in pol, pred seboj le še dva tedna...
Toda še prej likvidirajo taborišče C, veliko taborišče žensk, iz katerega sem komaj rešil ženo in otroke.
Nikoli ne bom pozabil dneva, ko so se pred krematorijem pojavili prvi tovornjaki s svojim ubogim človeškim bremenom. In prvim kamionom so sledili novi in vedno novi, neskončna veriga. Ženske so že gole. Pred podzemeljskim vhodom v plinsko celico jih razlože ter v gručah gonijo v celico. Vsaka od njih se zaveda, da jo čaka smrt s plinom. Toda štirimesečna, trpljenja polna doba v taborišču je tako razdrobila telesne in duševne moči, da nimajo v sebi nobenega odpora več še braniti svoje življenje. Samo utrujene so š?!
_ Brez odpora, brez ugovora se dajo gnati v plinsko celico. Brez ugovora čakajo na konec. V njihovem življenju jim je ostal samo še en cilj: smrt. In vendar bi bil raje, mnogo raje poslušal obupan jok in kričanje, kot gledal to brezbrižno otopelost — tako do smrti žalostno, to tako do skrajnosti strto človečanstvo.
»Posebna komanda« čaka zdaj, da se izpolni njena usoda. Dneve, tedne, mesece smo imeli čas pripravljati se za ta trenutek. Pa nas kljub temu davi groza, ko pomislimo na trenutek usmrtitve. Vsako sekundo smo pripravljeni na to, da nas pridejo iskat esesovski krvniki.
V jutranjih urah 6. oktobra 1944 odjekne nekje zunaj med notranjo in zunanjo stražno verigo strel. Padel je nekdanji ruski častnik, zapornik KZ. Pripeljali so ga sem zaradi poskusa bega iz taborišča vojnih ujetnikov. Najbrž je tudi to jutro poskušal svojo srečo v begu in pri tem prišel pred puškino cev stražarja.
Pod vodstvom taboriščnega zdravnika dr. Mengeleja pride na mesto, kjer leži padli častnik, komisija političnega oddelka.
Ce bi šlo za Juda, bi ga brez posebnih ceremonij spravili v mrtvašnico in od tam v krematorij. Kot ruski častnik pa je' padli registriran z imenom .in z vsemi osebnimi podatki, ne le s številko KZ. O njegovi smrti je treba torej spisati zapisnik. Po ogledu ha kraju smrti da dr. Mengele prepeljati truplo v secirno dvorano in odredi obdukcijo. Izvid naj bo izgotovljen do treh popoldne. O pravilnosti podatkov se želi prepričati sam.
Okrog devete ure dopoldne zapusti dr. Mengele secirno dvorano. Truplo pustim ležati na mizi, čeprav bi mogel opraviti obdukcijo v 30 do 40 minutah in tudi spisati protokol. Toda danes je 6. oktober. Zadnji ali predzadnji dan — našega življenja? Nihče ođ nas ne sluti tega. Nemogoče mi je delati. V svojo sobo grem in vzamem močno dozo luminala. Cigareto za cigareto si prižigam in kadim, čez nekaj časa me žene nemir v prostor za zažiganje.
Možje dnevne izmene delajo počasi, čeprav leži pred pečmi na stotine trupel. Zaporniki stoje tu in tam v .majhnih skupinah in se pogovarjajo. Nadaljujem pot v stan »Posebne komande«. Po navadi ležejo pripadniki nočne izmene takoj po apelu in zajtrku in pospe. Danes je ob desetih dopoldne še vse pokonci. Oblekli so puloverje in trdne čevlje, čeprav sije zunaj še toplo oktobrsko sonce.

RAZPRAVE LJUDSKE TRIBUNE

Člani SZDL iz črnomaljske komune so se na nedavnih zborih sproščeno pogovorili o vsem, kar jih tare — Upravičene kritike na račun odkupa, zdravstva in komunalne ureditve — Socialistična zveza je kot ljudska tribuna povedala svoje mišljenje, prizadete organizacije in organi pa naj napake in nepravilnosti takoj odpravijo!
Občinsko vodstvo Socialistične zveze Črnomelj je pozvalo krajevne oganizaci-je, naj skličejo zbore članov, na katerih naj razpravljajo o novostih in nalogah v našem razvoju v zvezi z novimi ukrepi ,in v smislu vodil, ki so jih nanizali v svojih nedavnih govorih maršal Tito ln drugi najvišji predstavniki. Da so bili takšni zbori potrebni in koristni in da bi jih kazalo sklicevati še vnaprej, so dokazale živahne razprave v krajevnih organizacijah na Vinici, v Starem trgu, Adlešičih, Dra-gatušu in Semiču.
Vodstva Socialistične zveze so povsod pripravila poročila v katerih so na kratko orisali vlogo hi nalogo SZDL, obdelali dejavnost družbenih organizacij, organov krajevne samouprave in organov družbenega upravljanja ter nakazali naloge. Ker so bili dosedanji zbori predvsem na podeželju so hkrati z zborom članov SZDL predstavljali tudi zbor zadružnikov. Na njih so zato pretresali tudi probleme kmetijske proizvodnje, kooperacije in odkupa. Poudariti velja, da so člani
Socialistične zveze v živahni razpravi povsod posredovali mnogo stvarne kritike ter zdravih pobud za odpravo raznih napak in nepravilnosti.
Ko so razpravljali o zdravstvu, so prebivalci našteli vrsto sicer drobnih, pa vendar bolečih nepravilnosti in povsod ugotavljali da bi se podobne napake dale odpraviti zgolj z razumevanjem. Ljudje so največ kritizirali odnos zdravstvenih delavcev do pacientov (Vinica!), čeprav drži tudi to, da pacienti nimajo vselej prav.
Pogovorili so se tudi o komunalnih napravah na vasi
NOVICE
ČRNOMALJSKE
KOMUNE
in o tem, kako jih vzdrževati. Krajevni odbori nimajo v ta namen dovolj sredstev, zato so člani SZDL zahtevali, naj naj bi komunalna uprava Črnomelj del taks
od javnih tehtnic ;n sejmišč prepustila področnim krajevnim odborom. Odločno so oporekale stališču komunalne uprave: »Takse so naše za vzdrževanje naprav pa ste odgovorni vi!« ki je veljalo doslej. Domala povsod so se živo porazgovori-li tudi o odkupu in našteli vrsto nepravilnosti, ki so posledica malomarnosti posameznih odkupovalcev. Slišati je bilo precej izjav, »da je škoda hoditi na sestanke
in govoriti, ko pa nič ne pomaga«, ki opozarjajo na to, da bo treba v bodoče glasu volivcev prisluhniti bolj kot doslej. Spodbudna je ugotovitev, da je bila razprava na zadnjih zborih članov SZDL bolj Stvarna in prežeta s političnim duhom kot kdaj koli doslej. Napake in nepravilnosti, ki so jih našteli člani Socialistične zveze, bodo morale prizadete organizacije in organi brez odlašanja odpraviti. To bo toliko laže prav zato, ker so te napake največkrat bolj posledica subjektivnih kot objektivnih vzrokov in bo torej potrebnega le malce več razumevanja ter zelo malo sredstev.
Ne šušmarstvo, obrt nam je potrebna!
Negodovanje zoper zakonske ukrepe proti šuš-marstvu je povsem neupravičeno. Tudi izgovori, češ, da so nekateri obrtniki prisiljeni ukvarjati se z zakotno obrtjo, ker obrtnikov manjka, so neutemeljeni. Pristojni organi občinskega ljudskega odbora pogosto razpravljajo o tem, da je nujno pospeševati obrti, ki že izumirajo (kolarstvo, so-darstvo, kovašlvo, zidarstvo," pa tudi šiviljstvo in kroja-
Najmlajši za varnost prometa
Kaj vse se lahko stori za varnost prometa, nam zelo zgovorno priča Avto-moto društvo Črnomelj.
Društvo je osnovale krožek mladih prometnikov, ki šteje 10 članov. Med njimi sta tudi dve dekleti. Najmlajši je star 12 let, najstarejši pa 15 let. Njihov strokovni vodja je prometni miličnik tov. Milan BANDELJ. Najprej so imeli 18 ur predavanj iz prometnih predpisov in prometni službi, nato pa 8 ur vaj pri urejanju cestnega prometa.
Krožek bo stalno deloval, imel občasne V3je in predavanja, člani pa bodo urejali promet v Črnomlju. Ob praznikih, zlasti pa ob dnevih, ko bo večji promet, ga bodo usmerjali najmlajši. Le en dogodek iz njihove službe.
Eden izmed njih — bilo mu je kakih 12 let — oblečen v uniformo prometnega miličnika je zaustavil novejši Rekord, ki je vozil s hitrostjo okrog 60 km po sredi ceste. Mladi miličnik Je odprl
vrata avtomobila, pozdravil šoferja in dejal: »Storili ste dva prekrška: prehitro ste vozili in vozili ste po sredi ceste. S tem ste ogrožali svoje življenje in tuja. Opo-
zarjam vas, da se držite cest-noprometnih predpisov.« Šoferju je kri zalila obraz. Raje , bi plačal 500 din, kot pa da ga je na to opozoril tako mlad tovariš...
Prometni miličnik tovariš Milan Bandclj si je vzgojil mlade pomočnike, ki mu že pomagajo prav pridno in vztrajno urejati promet v Črnomlju, da bo manj nesrečni i pa sploh nič več! (loto: .lože škof)
STOPETDESET LET OSNOVNE ŠOLE V LESKOVCU PRI KRŠKEM
V nedeljo, 27. maja, ob 15. uri je bil v Leskovcu pri Krškem koncert šolskega pevskega zbora, nastop recita-torjev in revija folklornih plesov. Prireditev je bila druga V vrsti proslav ob 150-letnici šole.
Koncert šolskega zbora je imel mednarodni program. Slišali smo slovenske, srbske, makedonske in ameriško-črnske pesmi. Zbor, ki ga vodi učitelj Marcel Stefančič, je £e večkrat nastopil na javnih prireditvah, samostojnega koncerta pa še ni dal. Pevci so pokazali precejšnje znanje s področja vokalne glasbe. Rahlo pa je bilo čutiti negotovost v ritmu, zlasti pri črnskih in makedonskih pesmih. Pevci so želi lepo priznanje.
Med zborovskimi pesmimi so se vrstile recitacije Klopčičevih, Seliškarjevih, Pavčkovih, Vodnikovih in Cankarjevih del. Najbolj se je približala tonu in vsebini teksta osmošolka Majda Avguštin s Klopčičevo »Svetilko ob rovu«.
Sledila je revija folklornih plesov. Folklorno skupino vodi že mnogo let učiteljica Angelca Cemič. V skromnem času, ki ji je bil odmerjen, je znala vdahniti mladim plesavcem pravi ljudski ritem. Skupina je nastopila s koroškimi, kranjskimi in zagorskimi narodnimi plesi.
Dvorana je bila polna. Kako bi tudi ne bila!? Kdo izmed nas si ne želi pesmi, ki je prijetno zapeta, lepo recitirana? Kdo ne gleda rad plesov, ki so prav naši, ljudski, tiste ritme, ki jih je naš narod sam ustvarjal. Vse to je naše, kot je naša zemlja, kot je naša prav ta šola, ki vzgaja mladi rod za življenje.
0 Od   petih   gostišč v
Šentjerneju le dve ustrezata zdravstvenim predpisom. Za razvoj turizma to gotovo ni spodbudno. Šentjernej tudi še nima urbanističnega načrta.
3600 gledalcev na 9 predstavah
Še podatek z zadnje dramske revije v Novem mestu: 9 predstav si je ogledalo 3600 gledalcev, ki so plačali za vstopnice 240.430 dinarjev. Od tega je bilo prodanih tudi 115 abonmajev. Ker ima dvorana zdaj 340 sedežev in približno 55 stojišč, nam številke povedo mimogrede še to, da je bila pri pre-nekateri predstavi na reviji pravcata gneča. Nikakor ni bilo mogoče zavrniti vseh, ki bi bili radi v dvorano, pa niso mogli do kart! Tudi lepo spričevalo Novemu mestu!
če voziš, ne pij!
štvo). Mnogi obrtniki nočejo zaprositi za obrt, ker se bojijo davkov. Ta bojazen je odveč. Organi občinskega ljudskega odbora menijo, da bo obdavčitev nujno potrebnih obrti v bodoče morala biti res takšna, da bo pospeševala obrt in preprečevala Spekulativne namene nekaterih obrtnikov. Proti zakotni obrti pa bodo pristojni organi dosledneje ukrepal L
MATIČNI URAH IZ ADLESICEV SPOROČA
Maja nI bUo rojstev Izven bolnišnice.
Poročili so se: Nikolaj Jiire-jevćić, kmetovalec iz Kraslnca, hi Antonija Veseli*, knvetoval-ka iz Adleslc. Rade Selakovic, železolivar iz Marindola, in Danica Vrlinič, lcmetovalka iz Bojan cev.
LJUDJE MED SEBOJ
Člani Socialistične zveze z Vinice so na nedavnem zboru precej razpravljali o odkupu lesa; ugotovili so, da je slabo organiziran, in našteli vrsto nepravilnosti, ki jih je zagrešil malomarni Odkupovalec. Videti je, da poslovna enota KZ Črnomelj na Vinici tega doslej ni jemala dovolj resno. Ogorčeni Viničani so povedali, da jim je logar   pravočasno   odkazal   les,    odkupovalec pa
ga doslej ni »uspel« • odkupiti,   čeprav ima
LeS   pO kolo, moped in osebni
nnlfti in avtomobil in je torej
pUrvil  III kar dovolj motoriziran.
pfVflVI Mnogi  lastniki so ga
po petkrat zaman pro-• ■ sili, naj za »božjo vo-
ljo* njihov les vendar prevzame... Mera je prekipela, gospodarji so na zboru zahtevali, naj v bodoče njihov les prevzema odkupovalec iz Dra-gatuša... Kritika odkupa lesa tokrat ni bila izrečena prvič, zato naj KZ Črnomelj takoj odločno ukrepa in zajezi upravičene govorice Viničanov, da v zadrugi kljub večkratnim opozorilom niso ničesar ukrenili. Vzemimo, da bi nekdo izračunal škodo, ki so jo utrpeli gospodarji zato, ker so neprevzeti pragi razpokah, ker so hlodovino najedli črvi, ker še je les malo ali več pokvaril, ker so lastniki kljub vloženemu delu in vrednosti najbrž težko čakali na denar, in bi k temu prištet še stroške za nepotrebno jezo, izgubljeni čas in vse drugo! Kako bi pogledal nezaželeni odkupovalec, če bi mu nekdo predložil račun za vse to in velel: plačaj! Vendar ne gre prezreti še nekaj, kar je mnogo pomembnejše. Vinica leži ob meji z NRH. Znano je, koliko težav je tam pri odkupu zaradi različnih odkupnih cen lesa. Poudariti je treba, da v belokranjskem bazenu prav to dejstvo nadvse radi uporabljajo za izgovor... Da, toda kljub temu so dopustili takšno ravnanje prav na Vinici... Dopustili so to prav zdaj, ko mnogo govorimo in pišemo o tem in vsi zelo dobro vemo, koliko pomeni za naše gospodarstvo les, dragocena surovina za izvoz!
Mar ni po vsem tem pojav na Vinicfr celo nekaj več kot samo malomarnost?!
Prizadevni sosedje preprečili požar v Kotu pri Semiču
Prejšnji ponedeljek zjutraj ob 5. uri je iznenada začelo goreti Lojzetu Sked-Iju iz Kota pri Semiču. Gospodar hiše — invalid — se je rešil skozi ckno ter poklical na pomoč sosede. V nekaj minutah so sosedi prišli kmalu pa tudi motorna brizgalna gasilskega društva Kot-Brezje. Sosedje in gasilci so ogenj krnalu za-
dušili, tako da hiša ni. zgorela, je pa precej poškodovana kuhinja kjer je za 100 tisoč dinarjev škode. Vsi, ki so sodelovali pri gašenju, zaslužijo javno zahvalo.
Krajevni odbor ZB Semič je sprejel sklep, da bo priredil 8. junija veliko vrtno veselico, na katero bodo povabili tudi zunanje goste. Ce   bo   pristal gospodar
splošno znane lipe v Gorenjcih, bo veselica ped lr-po. Dobiček veselice je namenjen za ureditev spominske plošče 177 padlim in za ureditev pešpoti pri Štefanu.
Na pobudo krajevne organizacije ZB je bila postavljena v Semiču pokopališč-na uprava, ki bo skrbela za red na pokopališču. Nastavili so tudi grobarja, ki bo skrbel za red.
F.
D.
Kaj najraje berem
Poleg ostalih prireditev, ki so bile v tednu tiska, je šolska mladina pisala domače naoge o tisku. Komisija za tisk pri občinskem odboru SZDL Novo mesto je izbrala najboljše naloge in jih nagradila s knjižnimi nagradami, ki sta jih prispevali Dolenjska založba in založba Borec. Založbam na tem mestu najlepša hvala! Nagrajeni so bili: Jakob GOLOB, osnovna žola Žužemberk, Katja SKERLJ, Milček KOMELJ, Janez KOVAČ, Metka SKOK. Tomaž SOLMAJER in Milojka JEREB iz osnovne šole Novo mesto, Mija BRADAČ ln Marko KI.INC iz osnovne šole Dol. Toplice, Marija GAZVODA in Terezija PO V SE z ekonomske srednje šole.
Po mnenju komisije je najboljšo nalogo, ki jo objavljamo, napisal Jakob GOLOB, učenec osnovne šole Žužemberk, doma z Gradenca: •Kc še nisem hodil v šolo in še nisem poznal črk, je vsak drugi dan prišel k nam neki striček. Rekli so mi, da je to poštar in da nosi časopise, pisma in druge stvari. Ko pa sem nekoč slišal.
da je soseda vprašala, če je v »cajtengah«, kot so časopis po domače imenovali, kaj novega, sem takoj, ko je prišel poštar, vprašal, če so »cajlenge« spet nove. Seveda so se mi vsi smejali, ker sem napačno razumel sosedo. Mislil sem, da je vprašala, če je časopis spet nov, a ona je mislila, če je v njem spet kaj novic.
Začel sem hoditi v šolo. Tam sem spoznal tudi prve črke. Kmalu sem poznal vse črke od A do Z. Začeli smo čitati iz knjig. Začutil sem veliko veselje do branja. Tako sem se iz dneva v dan vadil v branju. Bil sem naročen na Cicibana in smem reči, da mije ugajal cd prve do zadnje strani. Ko pa sem malo zrastel, sem začel čitati tudi časopis. Naročili smo se na Ljubljanski dnevnik, ki mi poleg Mladine najbolj ugaja. V njem pre-čitam skoraj vse. Najprej dnevnik prelistam. Nato pogledam športno stran, potem pa vse po vrsti od križank pa do smešnic, ki so včasih zelo domiselne. Križanke zelo rad rešujem.
Z dnevnikom so pa tudi težave. Ne za njegovo vsebino, pač pa na pošti v Žužemberku. Poštar prinese časopis in drugo pošto vsak drugi dan, to je v ponede-
ljek, sredo in petek. Dnevnik pa izhaja vsak dan in zato dobimo dnevnik tako-" rekoč že star. Ce pa pridem na pošto, mi »-prijazna« uradnica reče: »Kdaj se boš že odvadil hoditi po to pošto!«
■ Posebno težko pa je to z nedeljskim dnevnikom, • ki pride že v soboto, dobimo ga pa v ponedeljek. Naj bo dovolj te kritike. Saj je tudi pionirska knjižnica odprta! Na žalost pa tudi v tej knjižnici ne morem dobiti vseh zaželenih knjig. Moj »oboževanec« je Kari May. Vendar pa v knjižnici nimajo niti ene knjige tega pisatelja. Toda ne smem biti tak kritik, drugače bo kdo rekel: »Glej ga, to je pa drugi Levstik!«
Najraje berem pustolovske knjige, potopise, kriminalke in detektivske zgodbe. Pustolovščine Karla Ma-ya mi ugajajo zato, ker opisujejo dogodke živo, da si jih lahko predstavljeni kot na filmskem platnu. Toda da ne bodo naši pisatelji užaljerii! Tudi njihova dela rad prebiram. Dovolj je o tem. Napisati je treba še zaključek. Mislim, da so časopisi zelo pomembni, saj prinašajo novice o dogod--kih, toda na žalost k nam zastarele«

Pred slavjem na Hrastu
Leto 1942 je polno pomembnih dogodkov iz NOB v naši občini. Tako smo že v maju proslavili v Dra-Bomiljd vasi 20 letnico odhoda prve večje skupine ljudi v partizane iz Metlike in okolice. Pred 20. leti je bilo več pomembnih akcij. Najvažnejša je seveda zmaga partizanov nad belogardisti m fašisti na Suhorju novembra 1942. Ravno tako je pomemben napad obeh bataljonov Belokranjskega odreda na Hrast 22. julija 1942. Italijani so bili zasedli Hrast in si napravili postojanko, , da si zavarujejo važen prehod preko Gorjancev. Pri napadu je Belokranjskemu odredu pomagala tudi ena četa Gorjan-rftega bataljona. Partizani so tu slavili zmago, vendar so se morali umakniti, ker •o začele prodirati močnejše italijanske enote. >~>ku-patorji so znesli svoj bes
na mirne prebivalce Hrasta in so vas upepelUi.
Letos poteka od te uspešne akcije partizanov in tragičnega dogodika dvajset let. Krajevna organizacija Združenja borcev NOV Hrast se pripravlja, da bodo ta dan proslavili. Sredi va6i ob cesti bodo postavili spominsko obeležje, ki bo pričalo vsem, kaj se je zgodilo s to vasjo leta 1942. Na prazno-
METLIŠKI TEDNIK
vanje bodo povabljeni vsi preživeli udeleženci napada na Hrast, da bi se po toliko letih srečali in obudili spomine na nekdanje dni. Poleg zborovanja bo še kol tur-
SKROMNO, TODA USPEŠNO!
Nekaj besed bi hotel voriti o razvoju atletike tliki v letošnjem letu ln uspehih, ki so jih dosegli pionirji in mladinci na tekmovanjih.
Prostorov za vadbo ni, prav tako ne igrišča, kjer bi se lahko pomerili v tekih r.a kratke ali srednje proge. — vendar je veselje do kra-ljice športov tako veliko, da nismo držali rok križem, čeprav so bile tako velike težave. Pionirji in mladinci so Izkoristili v zimskem času dom TVD Partizan, v lepem vremenu so si izbrali travnike in gozdne poti za tek. Uspehi niso izostali.
Poleg tekmovanj v občinskem merilu so se udeležili pionirji i»i mladinci 22. aprila okrajnega prvenstva v krosu v Novem mestu. Pri pionirjih je osvojil prvo mesto Marjan Brine, pri
sprego- pionirkah pa drugo Marija Je-i' Me- lenič. M*n«k Fuk je postal o-krajnl prvak v skupin« mlajših mladincev. Vsi ostali tekmovalci, ki so ee udeležili tega tekmovanje, so se mrštili med najiboljfih deset.
Pionirsko prvenstvo za osnovne Sole v Brežicah 2*. maja nam Je dalo okrajno prvakinjo v skoku v visino Branko Zu-pantč. Na okrajnem prvenstvu za srednje sole 30. maja v Črnomlju je na 1000 m zmagaj Zoran Hočevar, Star.e Gasperič pa Je bil četrti.
Vsem nastopajočim gre zahvala za požrtvovalnost in borbenost pri tekmovanjih. Pokazali so, da tako majhen kraj, kot Je Metlika, lahko dosega uspehe tudi v okrajnem merilu, će ne se kaj več. Pionirji ln mladinci, čestitamo!
Ivo Likavec
ni program, ki so ga že začela pripravljati. Vaščanom Hrasta bo mogoče uspelo, da bodo do takrat dokončno uredili vodovod. Tako bi razen 20-tetmice napada na Hrast slavili še gospodarsko zmago.
Zanimivo povest, ki se godi v Ljubljani med okupacijo, je pod naslovom »ANDREJ IN KATJA«, napisal Jože Dular, izdala pa Dolenjska založba. Dobite jo v vseh knjigarnah.
Zbiranje sredstev za Debeli rtič
Občinski odbor Rdečega križa je na zadnjem plenumu razpravljal o zbiranju sredstev za mladinsko obmorsko zdravilišče Debeli rtič v Slovenskem Primorju ter imenoval za to akcijo posebno komisijo, v kateri so tudi predstavniki sindikata in Socialistične zveze. V občini imajo namen zbrati 700 tisoč dinarjev.
Naj ne bo nobenega občana, da ne bi podprl te človekoljubne akcije.
Sklad za borce in spomeniško varstvo
Letos je bil pri občinskem ljudskem odboru ustanovljen sklad za borce in spomeniško dejavnost. Predvideno je, da se bo v letu 1962 zbralo v tem skladu okoli 2,6 milijona dinarjev. Sredstva se bodo stekala iz dela občinske doklade od kmetijstva, prispevka gospodarskih in ostalih organizacij ter dotacije iz občinskega proračuna, namenjena pa so za reševanje socialnih in varstvenih problemov borcev ter za spomeniško dejavnost iz narodnoosvobodilnega boja. Tako bo na tem področju večje delo postavitev spomenika in grobnice 80 padlim partizanom, ki so pokopani v Ro-salnicah, a do danes nimajo nobenega obeležja.
Skrb za nekdanje borce
Prejšnji teden se je sestal« komisija za skrb za borce pri občinskem ljudskem odboru in obravnavala predloge za upokojitve, priznavalnine in zdravljenje socialno zavarovanih in nezavarovanih nekdanjih borcev.
Obravnavali so sedem primerov za upokojitev po 80. členu. Vse so ugodno rešili, a za dokončno rešitev pri treh je še vedno ovira zemljiška posest.
Posebno pozornost je komisija posvetila vprašanju zdravljenja nekdanjih borcev. Veliko od njih je obolelih in jim je potrebno zdravljenje. Tako so sklenili, da bo šlo iz občine 49 članov bojevniških organizacij na zdravljenje, 22 pa jih bodo poslali v toplice ali višinsko okrevanje. Vsi ti so socialno zavarovani. Precej pa je takih, ki niso socialno zavarovani. Tudi te bodo poslali na okrevanje na morje ali v planine; teh je 32. Zanje bo prispeval občinski ljudski odbor in Zavod za socialno zavarovanje. Tako se bo čez sto nekdanjih borcev iz naše občine zdravilo.
Komisija, ki ji je poverjena skrb za borce, se večkrat sestaja in sproti rešuje tekoča vprašanja.
Kaj in koliko beremo
Tisk je v naši občini precej razširjen. Občani najraje bero Dolenjski list in Kmečki glas. Po številu naročnikov je na prvem mestu Kmečki glas, ki ima nekaj nad 900 naročnikov. Takoj za njim
Srnjačka Bebi so odpeljali v Metliko
19. aprila smo objavili v našem listu sestavek "Bebi z Velikega Trna«, v katerem smo opisali življenjsko pot malega srnjačka, ki ga je imel v oskrbi Albin De-bevc. Članek je prebral tudi kolektiv tovarne »Beti« v Metliki, ki se je odločil srnjaka odkupiti. Zanimivo,
Na Suhorju ne spimo
V počastitev dneva mladosti smo imeli v osnovni Soli na Suhorju kulturni program. Ob tej priložnosti »o bili v mladinsko organizacijo sprejeti učenci sedmega razreda. Napovedanih špoitnih prireditev pa zaradi slabega vremena ni bilo. Izvedli smo jih šele 30. maja. ko srno imeli športni dan. V igri med dvema ognjema so se najbolj izkazala dekleta, ki so premagala fante. V skoku v daljino in višino pa je gledalce najbolj navdušila Tinka Plut. Junak dneva je bil brez dvoma učenec drugega razreda J#nez Ambrožič, ki je skočil v daljino 340 cm. Jože Gršič pa bi z malo več poguma lahCio še više skočil. Tekmovanja v streljanju ni bilo, organizirali srno le še šahovsko prvenstvo.       Marijan Pavliha
TONE G0VEDNIK
TONETA GOVEDN1KA iz Grabrovca ni več. 3t. maja je pri postavljanju ostrešja na gospodarskem poslopju padel z višine treh metrov na kamen in bil takoj mrtev.
Pokojni Govednik se je rodil 11. aprila 1927. Ko se je začel narodnoosvobodilni boj, je bil še otrok, a je že s šestnajstimi leti prijel puško v roke in bil sovražnika. So-borci jurišnega bataljona 15. brigade so ga poznali kot hrabrega partizana, ki se ni ustrašil tudi najtežjih borb in jurišev. Tudi po osvoboditvi ni stal ob strani, ampak se je vključil v tok družbenega življenja. Bil je delaven in požrtvovalen član krajevnih organizacij, posebno gasilskega društva.
V .imenu vaščanov se je od njega  na Grabrovcu poslovil
tajnik krajevnega odbora Socialistične zveze Stanko Ne-manič. Nato je sprevod krenil v taktu talnih koračnic mestne godbe proti Rosclni-cam. Na zadnji poti so ga pospremili sorodniki, prijatelji in znanci. Ob odprtem grobu je spregovoril o pokojniku Anton Vergot
Z Govednikom smo izgubili dobrega in poštenega občana.
.MATIČNI URAD IZ GRADCA SPOROČA
Maja Je bila doma rojena ena deklica.
Poročili so se: Anton Stara-šinič, poljedelec iz Krasinca, in Ana Jurejevčlo. poljedelka iz Primostka; Anton Gregorlč, poljedelec iz Podzemlja, in Ana Rus. poljedelka iz Zemlja: Anton Zugelj. poljedelec iz 'Gor. Dobravlc, ir. Milena Milavec. delavka iz Krivoglavic.
Pretekli mesec smrti ni bilo.
da so Metličani že dalj časa brezuspešno povpraševali po srnjaku in da je ravno naš članek pripomogel uresničiti željo tega kolektiva. V tovarni imajo namreč srnico, pa so želeli še srnjačka.
Lastnik srnjačka Albin Debevc je povedal, da ga je dal Metličanom predvsem zato, ker je prepričan, da mu bo tudi tam lepo. Slovo od udomačene živali pa je bilo kar težko...
je Dolenjski list, ki ga občani zelo . radi prebirajo; zlasti jih zanimajo krajevne novice in vprašanja. Znatno manj naročnikov ima republiški dnevnik Delo (okoli 200). Zato bo potrebno ta časnik v naši komuni razširiti. V občino prihaja še cela vrsta drugih časopisov in časnikov, vendar imajo veliko manj naročnikov in brav-cev.
Občinski odbor je pred kratkim anketiral 50 članov SZDL v štirih krajevnih organizacijah, da bi ugotovil, na katere časopise so ljudje naročeni, kaj najraje bero, kakšen je tisk po njihovi oceni, kaj v časniku primanjkuje in kakšne predloge imajo za izboljšanje. Anketiranih je bilo po 10 delavcev, uslužbencev, kmetov, dijakov in ostalih.
V občini noben delovni kolektiv ne izdaja svojega
glasila Katero večje podjetje, na primer Beti, bo moralo misliti tudi na to, da bo začelo izdajati svoje glasilo in seznanjati pro-izvajavce s problemi in težavami ter uspehi podjetja. Dobro bi bilo, če bi občinski odbor Socialistične zveze občasno izdajal obveščevalca za krajevne organizacije SZDL, ostale krajevne organizacije in društva.
Janez Dragoš
Novice iz Podturna
Prevelike zaloge
Letos so v primerjavi z lanskim letom v nekaterih indu. atrijskih panogah v naSem o-kraju zaloge izdelkov neprimerno porasle. Povečanje zalog je zlasti očitno v kovinski industriji, kjer so za 92 odst. večje, v kemični industriji za 131 odst., v lesni industriji za 48 odst. in v živilski industriji, kjer so za 839 odst. večje, ter v obutveni industriji, kjer so večje za 31 odst. Prizadeti kolektivi naj takoj resno prouče vzroke za povečanje zalog in naj v primeru, da so zalo. ge posledica napačne ocene tržišča, takoj znižajo cene. Odveč je pričakovati
pomagala družba z administrativnimi ukrepi. Vsako odlašanje je škodljivo, ker bi imelo za posledico velike težave z obratnimi sredstvi in bi lahko podjetje privedlo v težak položaj.
Knjiga ostaja neugnano živo in* prepričljivo potrdilo naše spojenosti s tisočletji človeške kulturne zgodovine. Magija črke nas osvaja vedno znova. S črko, z besedo ujemamo duha, z duhom ujemamo spoznanja, s spoznan ji preoblikujemo sebe in živela bo ljenje. B. Borko
Sekcija za izobraževanje odraslih pri organizaciji SZDL v Podtumu je orga-zirala v marcu in aprilu ši-valno-prikrojevaThi tečaj za žene in dekleta. Tečaj je omogočila tovarna šivalnih strojev na Mirni s tem, da je dala na razpolago stroje in učiteljico. Kljub začetnimi težavam je tečaj lepo uspel, saj se ga je udeležilo precej žena in deklet iz okoliških vasi: Obrha, Su-hoi-ja, Podhoste, Meniške vasi. Sel, Poljan ih Podturna. Poudariti moramo, da so udeleženke tečaja pokazale veliko zanimanje in vfiožile v delo mnogo truda. Bile so po večini kmečke gospodinje, ka jih čaka doma obilo dela, vendarle so našle čas za pouk. Prihodnjo zimo bo verjetno še nadaljevalni tečaj. Kaj »o se naučile, vidite lahlko na sliki, saj so oblečene v lastne izdelke.
Zahvaljujemo se vsem, ki so omogočili ta tečaj, posebno pa tovarišici Vraneši-čevi. ki ga je vodila.
Skrb za delovnega človeka
Zapiski z občnega zbora sindikata metliSke občine
PrejSnjo nedeljo Je bil v klubu družbenih organizacij v Metliki redni občni zbor sindikalne organizacije. Poleg Številnih delegatov Iz sindikalnih podružnic so se kot gosti udeležili zbora član predse d-' stva okrajnega sindikalnega ■veta Novo mesto Zvone Su-štaršlč. tajnik ObSS Črnomelj Lojze Starina, predstavniki političnih organizacij in oblasti ter direktorji gospodarskih organizacij.
Po obširnem ln tehtnem poročilu predsednika občinskega sindikalnega sveta Jožeta Jan-koviča se Je razvila živahna in plodna razprava, ki se je v glavnem nanašala na dejavnost sindikalnih podružnic ln Probleme gospodarskih organizacij. Občinski sindikalni svet 1,1 sindikalne podružnice so "Premljali izvajanje družbenega plana. Analiza kaže. da se Je družbeni brutoprodukt v lanskem letu povečal za 13 od-•jtotkov v primerjavi z 1960. pa čeprav je bil plan dosežen le s ** odstotki.
izpolnjevanju gospodarskega sistema, ki pomeni ka-
kovosten napredek v razvijanju delavskega samoupravljanja, niso bila Izpolnjena vsa pričakovanja. To se je pokazalo predvsem v industriji, ki ni dosegla planirane proizvodnje. Vzrok za to Je v tem, ker se je povečalo število zaposlenih in se je delovna sila priuče-vala, dalje v znižanju cen nekaterim izdelkom in v drugem. Vendar pa moramo vedeti, da je bil porast za 13 odstotkov dosežen z Istimi proizvodnimi zmogljivostmi, brez novih investicijskih vlaganj.
Narodni dohodek za 1861. leto je porasel za 14 odstotkov. Na podlagi povečanja proizvodnje so 1961 porasti! osebni .dohodki v gospodarskih organizacijah za 7 odstotkov. Pozitivno je. da osebni dohodki niso- naraščali hitreje kakor proizvodnja, le v Industriji so. osebni dohodoki nekoliko nad storilnostjo, vendar so kljub temu za 20 odstotkov pod republiškim povprečjem.
Veliko. Je bilo govora tudi o programu navoja naše občine za letošnje leto, ki predvideva porast bruto  proizvoda  za 23
odstotkov, družbenega proizvoda za 26 odstotkov, a narodnega dohodka za 26 odstotkov. T«, povečanja so sicer večja kakor okrajna ali republiška, toda temeljijo na dejanskih možnostih. Zanimiva je primerjava med prvim tromesečjem 1961 in 1962 v družbenem bruto proizvodu, narodnem dohodku, osebnem dohodku ln produktivnosti na enega zaposlenega: pri nekaterih organizacijah so zelo velika odstopanja, zlasti med . ustvarjenimi dohodki ln osebnimi dohodki. Tako so v klavnici in mesnici dosegli le 77 odsjotkov narodnega dohodka, a osebni dohodek so dvignili za 87 odstotkov. Tu je 110-procentno odstopanje. Ravno tako jc a Šiviljskim podjetjem in vinsko kletjo.
Plan v prvem četrtletju letošnjega leta ni bil dosežen v nobeni postavki, saj jc bil družbeni bruto proizvod dosežen z 21,3 odstoka. narodni dohodek s 17.4 odstotka, a osebni dohodek s 23.7 odstotka.
Poročilo ugotavlja, da do teh nepravilnosti In razlik ne bi prišlo,  če bi  gospodarske or-
ganizacije lani pravilno sestavile pravilnike o delitvi čistega dohodka in osebnega dohodka in če bi se dosledno držali teh pravilnikov. Drugače ne moremo razumeti, da se povečajo osebni dohodki tudi do 60 odstotkov, a narodni dohodek sploh ni dosežen. Zato Je razumljivo, da take gospodarske organizacije niso dale nič na sklade, ampak so vse uporabile za osebne dohodke. Analiza pravilnikov je pokazala, da so pri nekaterih gospodarskih organizacijah Iskali samo način. kako povečati osebne dohodke1, ne pa, kako bi poiskali notranje rezerve, povečali storilnost in drugo. Ravno tako večina gospodarskih organizacij pričakuje, da bo vse te neskladnosti pri pravilnikih odpravila novo ustanovljena občinska komisija. Takšno mišljenje je zgrešeno, ker bi bila sicer vloga cr£>-nov samoupravljanja okrnjena Komisija Jim Je le v pomoč.
V mnrsikrterl gospod:.rskl organizaciji organi delavskega samoupravljanja niso seznanjeni s planom organizacije same. Ne v«do o težavah, s katerimi se gospodarske organizacije srečujejo, nekateri člani. da. celo predsedniki upravnih odborov ne vedo. kakšne uspehe je doseglo njihovo podjetje v prvem trome-ečju. Znto je n»-zumliivo.-da je delo organov upravljanja slabo. Potrebno je.
da so vsi organi delavskega samoupravljanja dobro obveščeni o celotnem stanju podjetja, kajti ravno nepoučenost upravljavcev je dostikrat vzrok gospodarskemu neuspehu.
V preteklem obdobju je bilo za izobraževanje storjenega odločno premalo. S pomočjo Ljudske univerze je bil organiziran seminar za sindikalna vodstva in organe samoupravljanja, toda ne moremo trdili, da je popolnoma uspel, ker so imela podjetja slab odnos do seminarja. Dejavnost Ljudske univerze se ni mogla razvlU v tej smeri zaradi tega, ker ji je primanjkovalo finančnih sredstev. Sindikalne podružnice In delavski sveti bodo morali posvetiti veliko več pozornosti Izobraževanju neposrednih proizvajalcev in podpreti Ljudsko univerzo z denarnimi sredstvi.
Na zboru so razpravljali tudi o Javni upravi ln šolstvu ter drugih javnih službah. Pravilniki, ki so Jih sprejeli šolski kolektivi, »o odpravili vrsto nepravilnosti med prosvetnimi delavci, ker so prej obstajale ubčutne razlike med starejšim in mlajšim kadrom, in to celo za 120 odstotkov. Vendar je v negospodarskih panogah veliko težje uvajati nagrajevanje kakor v gospodarskih. Lahko pa trdimo, da so pravilniki prosvetnih delavcev dobro se-
stavljeni in pomenijo napredek.
Delegati "občnega zbora so precej pozornosti posvetili razpravi o skrbi za delovnega čJo-veka. V tovarni Beti delavci že dve leti prejemajo topel obrok po znižani ceni. Lansko Jesen so uredili kuhinjo in jedilnico v Novoteksu, ravno tako ' v Lesnopredelovalnem podjetju na Suhorju. kar je pohvalno. Misliti bo treba, da bodo tudi proizvajalci v Invalidskem zavodu prejemali topel obroki zlasti sedaj, ko se je število zaposlenih povečalo. — Mnogi delavci še vedno stanujejo v slabih stanovanjih. Zato bodo morala podjetja tudi za proizvajalce graditi stanovanja. — Športno življenje med delavstvom se j« lani in letos nekoliko razživelo. vendar sindikalne organizacije na tem področju kljub temu niso dosegle večjih uspehov.
Poročilo ln razprava sta pokazala, da so občinski sindikalni svet ln sindikalne podružnice v zadnjem mandatnem obdobju dosegli precej uspehov, vendar je bilo tudi precej pomanjkljivosti. Nekatere sindikalne podružnice so bile tudi pasivne, tako podružnica vinske kleti in obrtnih delavcev iz Gradca.
Ob zaključku »e delegaU kt-voilll 15-članskl sindikalni svet in sprejeli sklepe za bodoče delo. .
Kulturne dobrine vsem občanom
Iz Rožnega dola
1. junija je občinski odbor SZDL Novo mesto v prisotnosti kulturnih delavcev razpravljal o organizacijskem in materialnem stanju kulturne dejavnosti v naši občini. Iz referatov, ki so jih pripravili tov. Ernest , Jazbec, predsednik občinskega sveta Svobod in PD, tov. Bogo Komelj, upravnik Študijske knjižnice in tov. Dušan Segedin ter razprave povzemamo sledeče:
Ce razpravljamo o kultur-no-prosvetnem življenju, ne rrK*rerno mirno dejstva, da je današnji tempo življenja precej drugačen kot nekdaj. Z ozirom na to bo moralo tudi kulturno-prosvetno delo spremeniti vsebino in način dela. Naši delovni ljudje niso več zadovoljni s preprostimi oblikami, kot so igre v stilu »Začarani ženin«, temveč zahtevajo sodobnih in kvalitetnih oblik. Toda velikokrat enostavno ni materialnih pogojev za boljše delo.
Društva nimajo včasih niti najosnovnejših materialnih sredstev za nabavo kulis, ureditev odra, razsvetljavo itd. Mnoge zgradbe, ki jih uporabljajo društva, so v zelo slabem stanju, popravljanje pa je nemogoče, ker ni sredstev. — Nujno potrebno bo, da skrb za vzdrževanje vseh družbenih domov prevzamejo po-
NOVOMEŠKA KOMUNA
sebni organi upravljanja teh domov, ki bodo skrbeli za to, da bodo domovi vzdrževani in pravilno izkoriščeni. Ti domovi morajo postati last vseh občanov.
Delovni kolektivi morajo pri tej dejavnosti več sodelovati. Ni dovolj samo skrb za delovnega človeka na njegovem delovnem mestu, važno je tudi njegovo počutje med časom oddiha. Kul-tamio-prosvetno dejavnost je potrebno organizirati tam, kjer naši delovni ljudje živijo, in jo seveda tudi materialno podpreti.
Knjižnice v naši občini so le slabo založene s knjigami. Knjižnic je sicer veliko, vendar pa ima vsaka le majhno stevio knjig, razen Studijske knjižnice, ki pa je Širšega pomena. Knjižnice ne razpolagajo z nikaki-mi sredstvi zato tudi knjižnega fonda ne morejo izpopolnjevati.  V naši občicii
pride ena knjiga na 4 prebivalce, kar je daleč pod jugoslovanskim povprečjem. Se boij zaskrbljujoč je prirastek knjig v knjižnicah. Normalno je ena nova knjiga na 5 prebivalcev, pri nas pa pride ena nova knjiga komaj na 196 prebivalcev. Po prirastku knjig smo na zadnjem mestu ne samo v okraju, temveč tudi v Sloveniji.
Stanje v knjižnicah se letos izboljšuje: ljudska knjižnica v Novem mestu je dobila nove prostore, rešuje se vprašanje knjižnice v Šentjerneju itd. V razpravah je bilo poudarjeno, da naj delovni kolektivi prevzamejo ustanoviteljske dolžnosti pri posameznih knjižnicah in tako pomagajo razvijati mrežo knjižnic
v naši občini. Razne reprezentančne knjižnice, ki ne služijo nikomur, naj izginejo iz naših uradov in podjetij ter naj se knjige podarijo raje javnim knjižnicam, da bedo služile vsem ljudem. Tudi sindikalne knjižnice, ki ponekod le životarijo, naj se priključijo javnim knjižnicam.
V razpravi je bilo načeto tudi vprašanje glasbene šole, ki več ali manj vzgaja le ljubitelje glasbe. Osnovna naloga te šole kot družbene institucije pa je dajati u-čencem poleg glasbene izobrazbe tudi smisel za posredovanje glasbene kulture delovnim ljudem.
V občini deluje 6 kinematografov. Z njihovim delom pa ne moremo biti popolno-
ma zadovoljni. Lansko leto je šel naš občan komaj 6-krat v kino. Ker- pa so kapacitete naših kinematografov veliko večje kot je bil obisk, se upravičeno sprašujemo, kje so vzroki za to. Ali je tu kriv program ali pa organizacijska razdrobljenost kinematografov. — Nujno bo, da se vsi kinematografi v občini združijo v eno podjetje in da se tudi programski politiki posveti več pozornosti.
V Novem mestu je nujen mladinski kino, ki ibo nudil mladini dobre predstave. Ob tem bo potrebno organizirati mladinske filmske klube in druge oblike filmske vzgoje. Film na mladino ne bo kvarno vplival, kadar ga bo mladina pravilno razumela. Z. D.
Prostovoljno gasilsko društvo v Rožnem dolu pri Semiču obstaja že več let, ker pa nima gasilskega doma, shranjujejo gasilsko orodje kar v zasebni hiši. Zato so z vrtnimi veselicami zbrali nekaj sredstev in letošnjo pomlad začeli graditi gasilski dom. Stal bo ob cesti nad železniško pestajo. S prostovoljnim dedom bodo člani PGD pomagali, da bo V   Rožnem   dolu čimprej
otvoritev prepo'.rebnega poslopja.
Pred letom so mladinci v
Rožnem dolu ustanovili mladinski aktiv, ki je zelo dobro delal. Pripravljali so prireditve in rešili dobršen del krajevnih problemov. Kasneje, ko se jc večina mladine zaposlila v raznih krajih, pa je dejavnost zastala. Pričakujemo, da se bo končno le našel kdo, ki bo organizacijo poživil. Z. T.
Lepo dejanje kolektiva KZ Dol. Toplice
Vajenci o mojstrih
V času mladinskega praznika je obč. komite LMS v Novem mestu organiziral posvetovanje vajencev iz gospodarskih organizacij in zasebne obrti. 2e številna udeležba na posvetovanju (106 vajencev) je dokaz, da je bil skupen pomenek o problemih mladega človeka neizogibno potreben.
V razpravi so vajenci objektivno ocenili svoje delovne pogoje ter hkrati grajali tiste mlade ljudi, ki s svojim vedenjem in delom rušijo ugled drugih vajencev. Vajenci iz gospodarskih organizacij so kritizirali cclii' .s nekaterih pomočnikov in mojstrov, ko gre za dodeljevanje letnih dopustov. Mladinci iz IMV pa se niso strinjali z' načinom nagrajevanja rednih vajencev, ki dobijo manjše nagrade kot priučeni delavci.
Vajenci v zasebni obrti živijo v neprimerno težjih
pogojih. Tako mora mladinec iz Novega mesta, ki se uči za cvetličarja, delati na dan po 15 ur, često tudi ob nedeljah. Tudi letnega dopusta ne dobi. — Pri istem mojstru se učita dva vajenca, za delo pa dobivata le hrano in stanovanje. Dekle, ki se uči za šiviljo, mora delati 11 ur na dan in ne dobi posebne nagrade. Grajati je treba tudi mizarskega mojstra iz Novega mesta, ki je vajencu, ko si je poškodoval reko na stroju in prosil, če sme k zdravniku, odgovoril: >-Kaj boš, sedi na stol, bo že minil-jl-« Mizarski vajenec iz Dol. Polja,je povedal, da mora med učnim časom delati na polju.
Navedeni primeri kažejo, da nekateri obrtniki še ne poznajo (ali nočejo poznati) zakonskih predpisov, ki omogočajo mladim ljudem uk v urejenih razmerah. Delovne inšpekcije premalo preverjajo izvajanje
zakonskih določil, zato jih obrtniki izigravajo. Torej bo treba izkoriščanje mladega človeka po zasebnih obrtnikih in mojstrih čimprej preprečiti! V ta namen bo občinski komite LMS v prihodnje redno skliceval podobna posvetovanja in zahteval, naj se upoštevajo pravice učeče se mladine.
Valentin Humar
Pred desetimi dnevi je imela sindikalna podružnica kmetijske zadruee množični sestanek, na katerem so obravnavali govor tovariša Tita in delitev osebnih dohodkov. Pri tem so ugotovili, da organi upravljanja še niso v celoti zaživeli in bo moral sindikat tem organom pomagati pri njihovem delu. Poudarjeno je bilo, da se bodo osebni dohodki dvigali le z večjo produktivnostjo in z zmanjšanjem materialnih stroškov. Hkrati se bo morala dvigniti tudi disciplina na delovnem mestu.
V preteklem letu so bili osebni dohodki nekoliko višji, predvsem pri gozdnih delavcih, ki so nagrajeni po
dejanskem delu. Da so letos nižji od lanskega leta je vzrok v tem, ker je v zadnjih mesecih precej deževalo in niso mogli napraviti toliko kot v preteklem letu.
Razpravljali so tudi o letnih dopustih in sklenili, da se bolehnkn delavcem omogoči oddih v domovih oddiha, pri tem pa bo sindikat prispeval 50 odstotkov k ceni penziona Otrokom delavca, ki se je lani smrtno ponesrečil, bodo omogočili enomesečno bivanje v koloniji, razen tega pa jih bodo tudi oblekli.
Kolektiv KZ Dol. Toplice bi lahko posnemali tudi drugi. S. Z.
PRED SPREMEMBO PLANA
Na zadnji seji obeh zborov ObLO 31. maja so odborniki v poglavitni točki dnevnega reda poslušali poročilo o uresničevanju družbenega plana občine v prvem četrtletju 1962. Po splošni oceni odbornikov poteka uresničevanje planskih nalog zadovoljivo, z ozirom na prenekatere težave pa bo treba marši-
Zadovoljstvo v Smarjeti
Po dolgih letih pričakovanja smo vendarle prišli do dobre pitne vode. Skoraj vsaka hiša ima zdaj vodovodno napeljavo, v kratkem pa bo narejeno še ostalo. Vaščani Smarjete smo zadovoljni, da nam je ljudska oblast pomagala rešiti tudi to za naš kraj tako zelo pereče vprašanje.
Novomeška kronika
■ Komolčarji, prerivačl ln JkH povsem spodobni državljani so se minuli teden borili po veo ur pred blagajno kina »Krka-. Hoteli so namreč dobiti vstopnice za film Indijski nagrobni spomenik, ko pa Jih Je zajel vrtinec prerivanja, niso mogli ven. Kljub temu da je pihala zunaj ostra burja ln da je bilo mrzlo, smo videli ljudi, ki so prišli Iz »arene« mokri kot miš. Imeli so od potu premočene obleke in plašče, po-merjilrane čevlje, strgane nogavice itd. Razen tega je ta izgubil uro, eni dežnik, tretji denar ... Kaj takega v Novem mestu *e nismo videti!
■ Na otroškem tgrašcu so pred nekaj dnevi spet namestili gugalnice, vrtiljak in gug&tne konjiče. Ker vemo, da so že po nekaj tednih navadr.o naprave polomljene, prosimo starše in učitelje, naj Šolarje pouče, da igrišče ni namenjeno njim, temveč cicibanom.
■ Pred  Industrijo motornih
vozil je bilo vedno' dosti avtomobilov, izdelkov te tovarne, ki so stali v več vrstah lr. tako zapirali pogled na tovarniško stavbo. Pred n< da<vnim pa so odstranili vse avtomobile ter
prostor posuli s peskom. Zunanjost tovarne je s tem mnogo pridobila.
■ V noči od sobote na nedeljo so neznani zlikovci poškodovali več avtomobilov, ki so bul ponoči zunaj. Trgali 50 antene, ogledalca, brisalce za steklo in na ta ali oni način škodovali lastnikom avtomobilov. Ker gre za vandalizem prve vrste in objestr.o obnašanje nepridipravov, upamo, da jim bodo organi UM kmalu stopili na prste.
■ V ponedeljek  ob devetih
nI bilo na živilskem trgu nič več dobiti. Pravijo, da je trg tudi v zgodnjih urah bolj reven, za cene pa tokrat rte vemo, ker razen solate po 200 din kg ni bilo tokrat ničesar več.
■ Gibanje prebivalstva: rodile so: Kcdvika Uro vat iz Sml-helske 33 — deklico, Zofija Radič iz Cvelbarjeve 7 — -deklico, Franka Bijelobaba iz Zagrebške 6 — deklico. Poročili so sc: Ivan Padovan, gozdarakl tehnik, ln Zmogoslava Kladnik, gospodinja, oba s Ceste brigad 1. Umrli so: Vinko Bojane, mlinar lz Skaliokega 10, 62 let: Antonija Hren, gospodinja s Ceste herojev 51, 32 let.
Da je bilo delo prej in ceneje opravljeno, so kmetovalci skupno napeljevali cevi od glavnega voda do svojih hiš. Mnogi so radi in krepko pomagali s prostovoljnim delom, tisti, ki niso nič prispevali, so pa najbolj nergali pri gradnji in zahtevali, naj se voda najprej napelje njim! Eden takih se je celo v Novem mestu na upravi vodovoda trkal po prsih, da je bil borec in aktivist že leta 1942, pa čeprav to sploh ni res. Niti minute ni delal prostovoljno za novi vodovod! Uprava vodovoda naj bi takim zaračunala primeren prispevek in tako zbrani denar porabila za dograditev   vodovoda do
Dolenje vasi, kjer manjka približno 200 metrov cevi.
Pred kratkim je bilo v Smarjeti ustanovljeno društvo Partizan. Začeto je urejevati prostor za igre, pri čemer sodeluje mladina s prostovoljnim delom. Ima že 30 članov; pomagajmo mladim, da si b \do uredili potrebne naprave za telesno vzgojo!
Krajevni odbor RK je pred kratkim na seji razpravljal o delu. Vse bloke po 50 in 100 din za dograditev okrevališča na Debelem rtiču so odborniki prodali, domačini pa so pokazali s tem lep odnos do naše mladine, ki se zdravi ob morju.
-S.
Na ta način ni rešitve
Sem spremljevalec avtobusa IMV, ki vozi na progi Novo mesto—Smednik. Čutim se dolžnega, da tovarišu, ki je dal 31. maja v Dolenjski list članek »Ali res nI rešitve«, odgovorim.
Zaposlen sem v Industriji motornih vozil kot u-službenec; ker se vozim na omenjeni relaciji, pa me je podjetje naprosilo, da sem spremljevalec avtobusa, in mi izstavilo odločbo. To delo ni plačano in ga opravljam prostovoljno.
Mislim, da avtor ni seznanjen s številom uslužbencev in delavcev v IMV, ki se vozijo vsak dan z avtobusom podjetja. Avtobus je registriran za 30 sedežev in 5 stojišč. Na tej
progi pa se vozi 49 delavcev in uslužbencev. Vidimo, da je število daleč večje od dovoljenega. Avtobus je vedno zaseden. Ker dela 9 ljudi v popoldanski izmeni in je vedno kdo na letnem dopustu ali pa je bolan, je stalna zasedba od 30 — 35 potnikov, kolikor je dovoljeno.
Res je težko, če morajo ljudje hoditi na delo iz oddaljenih krajev peš ali s kolesom, toda za to ni krivo naše podjetje, ki se samo trudi zmanjšati število takih, ki hodijo na delo peš iz oddaljenih krajev. Prav IMV vlaga precejšnja sredstva na račun oddaljenosti in za zvišanje delovne storilnosti.
Slavko Gregorčič
kaj bistveno spremeniti.
Tako je predvideno, da se bo v skladu z ukrepi za ravnovesje v gospodarstvu zmanjšal dohodek občine za 176 milijonov dinarjev.
Prezgodaj bi bilo, če bi na podlagi trenutnih podatkov že zdaj izvedli rebalans dohodkov, ker se bodo točni izračuni pokazali šele nekako v drugem gospodarskem polletju. Z ukrepi pa bo treba preprečiti, da bi se občina še nadalje zadolževala. Zato bodo ustavljene tudi vse investicijske gradnje, razen del v obratu Iskre in pri pripravah za steklarno ter seveda tudi tistih, za katere imajo gospodarske organizacije že zagotovljena sredstva. Gospodarske težave tudi narekujejo boljše analize v proizvodnji, borbo za izvoz in za izkoriščanje " vseh notranjih rezerv. To je zlasti potrebno zato, ker so nekatere gospodarske organizacije prišle na dan z nerealnimi plani proizvodov in dohodkov. V drugem primeru ugotavljamo, da so nekatera podjetja visoko presegla četrtletni plan, kar spet kaže na posebne ugodnosti. Seveda bo potrebno stvari nekako uravnovesiti. Spričo tega se bo v Novoteksu povečal plan od 3,4 na 4 milijarde dinarjev, medtem ko se bo nekaterim, zlasti manjšim podjetjem, plan občutno zmanjšal. Poleg vsega tega naj še podčrtamo, da bo bitka za trg slej ko prej prisilila vsa podjetja, da bodo bolj skrbela za izvoz in tako zmanjšala zaloge blaga, ki leži v skladiščih.
Če temu dodamo še pomanjkanje osnovnih in obratnih sredstev v marsikateri gospodarski organizaciji, bo res najpametneje problemom pogledati prav do dna.
Po poročilu komisije za izvajanje predpisov pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov se je začela živahna razprava, v kateri so odborniki kot klasična primera večjih nepravilnosti
imenovali Elektro iz Novega mesta in Projektivno podjetje. Poudarili so, da so bile v njih prekoračene vse meje pri delitvi dohodkov. Spričo tega so se zavzeli za to, da bi Projektivno podjetje likvidirali, njegove strokovnjake pa zaposlili v novem podobnem podjetju, ki bi ga po odpravi vseh sedanjih sorodnih podjetij ustanovili v Novem mestu. Več poročamo o tem v posebnem članku.
Tudi v trgovini so se pojavile prave anomalije. Nekatera trgovska podjetja so zašla z maržami v pravo gonjo za višjimi cenami, kar so odborniki na seji ostro kritizirali. Več o tem lahko preberete na drugem mestu. Obsodili pa so tudi vsa tista gostinska podjetja, ki so, da bi kljub občinskemu davku na alkoholne pijače obdržala višino svojih dohodkov, pretirano zviševala cene.
Nadalje so odborniki' potrdili predlog o spremembi odloka o občinskem prometnem davku. Odslej se bo davek plačeval za vse blago v višini 5 odstotkov, le pri nakupu avtomobilov bo treba še naprej plačati 6-odstotni prometni davek. Spreminjevalni odlok o dopolnilnem proračunskem prispevku pa določa, da tega prispevka ne bodo plačevali delavci in uslužbenci, ki imajo osebne prejemke do 18.000 dinarjev mesečno, medtem ko se bo za vse ostale obračunaval po stopnji 12 odstotkov.
Dopoldanski ali popoldanski pouk?
Prav ob zaključku današnje številke smo dobili v uredništvo zanimivo pismo tov. Majde Jereb, poni. upraviteljice novomeške osnovne šole, v katerem načenja pereče vprašanje. Gre za problem organizacije pouka na osnovni šoli »Katje Rupcna« v Novem mestu, o čemer bomo pisali prihodnji teden.
IS   DOLENJSKI LIST
Štev. 23 (637)
TREBA JE SPREMENITI TUDI LJUDI, NE SAMO UKREPE!
Po govoru maršala Tita v Splitu so se začele razvijati najrazličnejše razprave; večina izmed njih je pozitivnih in koristnih, nekaj pa je tudi takih, ki nimajo nič skupnega z besedami tov. Tita. Zlasti nekatere • dele govora komentirajo ljudje ponekod enostransko in pomanjkljivo.   (»Kdaj se bo začelo?- Kritika se nanaša samo na vodilne ljudi! Novi
katere pa bomo reševali kar naprej. Rešitev je odvisna od nas vseh, od prizadevno-, sti vsakega posameznika. — Najrazličnejše ukrepe, ki so bili že izdani in tiste, ki šele bodo, je treba razumeti kot pomoč samoupravnim organom in delovnim kolektivom, da bodo lažje uresničili svoje pravice, ne pa kot vsemogočne akte, ki bodo odpravili vse napake.
OBČANI, udeležite se javnih tribun v naši komuni od 7. do 23. junija!
predpisi bodo krnili delavsko samoupravljanje« itd.). Zato je izvršni odbor ObO SZDL prišel do zaključka, da se je treba o vsem tem z občani pogovoriti.
Zgrešeno bi namreč bilo, če bi v zvezi z govorom tov. Tita razpravljali samo o napakah v Beogradu, Ljubljani in Novem mestu, ne bi pa se poglobili v svoje lastne probleme. Marsikatera naloga, o kateri je bil govor v Splitu, bo z dobro voljo hitro odpravljena, drugo borno reševali dalj časa, ne-
Tovariš Tito je v tej zvezi dejal: »Treba je, da vsi naši delovni ljudje budno spremljajo, če kdo ne izigrava teh naših ukrepov. Treba je, da nam pri tem vsi pomagate, zakaj kot sem dejal, ukrepi sami ne zadostujejo, treba je spremeniti tudi ljudi.« Te besede moramo imeti vedno pred očmi in jih upoštevati na vsakem koraku.
Rešitve iz današnjega stanja ne smemo iskati v enostavnih sklepih glede cen, plač in kadrov. Teh stvari
sicer ne smemo podcenjevati, toda vedeti je treba, da so poglavitne naloge v nenehnem povečevanju proizvodnje, v doslednem nagrajevanju po delu in teme-Ijitejšem delu samoupravnih organov.
V naši občini se ne bomo veliko ustavljali pri industriji, kjer je nimamo veliko, zadržali pa se bomo zlasti pri kmetijstvu in obrtništvu. Razpravljali bomo o šolstvu, o delu samoupravnih organov v občinskem in krajevnem merilu.
Na posvetovanju s predsedniki krajevnih odtorov SZDL se je razprava vrtela tudi okoli oblike, ki naj bi jo porabili, da bi bila razprava čimbolj plodna, konkretna in koristna. Odločili smo se za javne tribune zato, da omogočimo udeležbo vsakomur, ki misli, da bo s svojimi pobudami lahko pripomogel k reševanju posameznih problemov. Da bi bile javne tribune (potekale bodo cd 7. do 23. junija) temeljito pripravljene, sklicujejo krajevni odbori SZDL te dni razširjene seje, na katerih se t odo dokončno   pogovorili   o poročilu
predsednika krajevnega odbora SZDL in vprašanjih, na katere bi občani radi pojasnila.
• Občani, udeležite se jav-
• nih tribun v čimvečjem
• številu. Tu bo vaša po-
• buda in  kritika našla
• plodna tla, tu bodo vaše © pripombe dobrodošle!
SLAVKO KRZAN
BREZPLAČNO BOMO POSLALI NA OGLED
vašim sorodnikom, znancem in prijateljem nekaj številk DOLENJSKEGA LISTA, če ga morda še ne poznajo. Pošljite nam njihove naslove, razveselite jih z najbolj razširjenim tednikom v novomeškem okraju! Hvaležni vam bodo za pozornost in novice iz domačih krajev. Pošljite nam tudi naslove svojcev v tujini — DOLENJSKI LIST jim bo pomenil prav toliko kot vaše pismo!
Prapor ZB v Velikem Gabru
Kakor vsako leto Je tudi letos krajevni odbor ZB in ZROP priredil proslavo krajevnega praznika, ki ga Vel. Gaber praznuje 25. maja v spomin na uspelo akcijo domačinov in partizanov, ko so uničili progo v Podgaberju, tako da je okupatorjev transportni vlak zgrmel v Temenico.
Letos so za praznik pripravili zelo lep program, toda slabo vreme je pokvarilo večji del programa. Po slavnostni seji krajevnega odbora je bilo razvitje prapora organizacije ZB Vel. Gaber. Razvitju prapora je kumoval tov. Franc Krese-coban, ki pa se ni mogel udeležiti in ga je zastopal predsednik ObLO Trebnje tov. Ciril Bukovec. Po razvitju je pevski zbor   iz   Sentlovrenca zelo
ubrano zapel nekaj partizanskih pesmi. Velika večina prisotnih, ki jih je bilo zelo veliko, je v sprevodu odšla na grobišče na Griču, kjer je pokopanih 42 borcev, ki so padli za časa NOB na območju Vel. Gabra. Krajevna organizacija ZB Vel. Gaber je s pomočjo ObLO Trebnje in ObOZB uredila grobišče in na njem postavila spominsko ploščo, ki jo je odkril predsednik ObOZB Trebnje tov. Strajner. Ob tej priliki Je imel zelo lep nagovor.
Sledilo je polaganje vencev ZB in pionirjev. Pevski zbor iz Sentlovrenca in pionirski pevski zbor sta potem zapela nekaj žalostink. Vod mladincev predvojaške vzgoje je s trikratno salvo počastil spomin na padle borce.
Potem je bil   na šolskem
UNICEF nas je obdaril
Mednarodna organizacija za pomoč UNICEF pomaga tudi nekaterim šolam v našem okraju. Med njimi je tudi osnovna šola v Sent-rupertu. V nekaj letih srno dobili od te organizacije marsikaj koristnega, med drugim šivalni stroj, tehtnico za tehtanje učencev, opremo za šolsko kopalnico in več drobnih koristnih stvari. Vse s pridom uporabljamo.
Pred nekaj dnevi pa je tovariš upravitelj prejel od okrajne komisije UNICEF že spet mnogo koristna h predmetov. Mlečna kuhinja je postala bogatejša za nekaj lepih nožev, zajemalk, stiskalnic, loncev in še drugih nadvse koristnih predmetov. . *     * .
Pionirjem so kar žarele oči cb pogledu na raznotero orodje, ki so ga že dolgo časa pogrešali. Se isti dan so uporabili motikice in grabljice pri okopavanju rdečega korenčka   in pese,
ki so Ju posejali v sodelovanju z zadrugo. In osem škropilnic! To bodo veselo zalivali cvetice v parku in zelenjavo v šolskem vrtu.
Najbolj pa vsi ogledujemo opremo za umetno gojenje piščancev.   Morda jih
bomo že prihodnje leto vzgajali.
Veseli smo lepega darila in bomo skušali kajpada vse koristno uporabiti. Organizaciji UNICEF pa lepa hvala za pomoč.
Danica Zupan
Zbor kmetijskih strojnikov v Trebnjem
V dvorani, kjer je bila pred tridesetimi leti ustanovljena kmetijska šola, so se pred dnevi zbrali kmetijski strokovnjaki in strojniki KZ Trebnje ter ustanovili Društvo kmetijskih strojnikov. Ustanovnega sestanka se je udeležilo nad 20 strojnikov in strokovnjakov ter gostov.
Po programu bo društvo izvedlo tekmovanje v košnji in žetvi, prireditve te vrste pa nameravajo organizirati vsako leto. V jeseni in zimskem času bodo priredili vrsto strokovnih predavanj, pa tudi semi-
nar za strokovno usposabljanje sedanjega in novega kadra. Priporočili so, da bi okrajni odbor LT in Kmetijska zbornica s pomočjo ' strokovnjakov trebanjske KZ priredili tudi take seminarje, na podlagi katerih bo možno priti do kvalifikacije. Na sploh pa se bodo zavzemali za vzgojo najmlajšega kadra, pionirjev—traktoristov. Vodstvo KZ in DIT bosta novemu društvu posvetila vso skrb in pomagala pri uresničevanju njegovega programa.
-mtr-
Dan mladosti v Vel. Gabru
Pionirji na osnovni Soli Vel. Gaber so lepo proslavili dan mladosti. Programa sicer niso mogli izvesti v celoti, ker je bilo slabo vreme, vendar je bila proslava izvedena v ven ko zadovoljstvo mladine. Ob tej priliki so nas obiskali sekretar občinskega odbora Socialistične zveze tovariš Gole, sekretar občinskega občinskega odbora Ljudske odbora Ljudske mladine tovariš Vovk in dve članici mladine, ki &o prisostvovali proslavi.
Pionirski pevski zbor je najprej zapel nekaj narodnih in partizanskih pesmi. Pionirji so potem deklamirali primerne pesmi: Sledil je sprejem pionirjev iz osnovne šole Veliki Gaber in Sela-Sumberk v mladinsko organizacijo. Sekretar ob-
činskega odbora Ljudske miladine je nagovoril pionirje in jim orisal delo Ljudske mladine med NOB in pri graditvi socializma po osvoboditvi. Nakazal jim je tudi naloge, ki jih čakajo. Potem jim je razdelil članske izkaznice ln jim vsem čestital. Sledila je majhna zakuska.
Pionirji in mladina so potem ob televizijskem sprejemniku gledali predajo štafete mladosti tovarišu Titu.
M-ič
igrišču izveden program, ki so ga pripravili pionirji osnovne šole. Posebno so ugajali pionirji 1. razreda, ki so peli in rajali. Pionirski pevski zbor je zaključil proslavo s pesmijo »Lepo je v naši domovini biti mlad«.
Po proslavi se je razvilo pravo ljudsko rajanje.
M-ič
Aktivni trebanjski upokojenci
Podružnica Društva upokojencev v Trebnjem je 13. maja imela v Prosvetnem domu v Trebnjem letni občni zbor, ki se ga je udeležilo zadovoljivo število članov. Občnemu zboru sta prisostvovala tudi delegata občinskega odbora SZDL in občinskega odbora Zveze borcev ter krajevnega odbora ZROP.
Navzoči so živahno posegali v razpravo o družbenih zadevah ter ob tej priložnosti zbrali 3.000 din za Debeli rtič. S prostovoljnimi prispevki vsega članstva bo podružnica nabavila nov pisalni stroj, prihodnje leto pa društveni prapor. Predvidenih je tudi 5 izletov v razne kraje.
Po končanem delovnem programu so se udeleženci zbrali na družabni prireditvi, trebanjski kvintet pa jim je zaigral marsikatero poskočno.
0 zametkih črno-bele umetnosti v Novem mestu
TREBANJSKE NOVICE
2e nekaj let deluje na novomeškem učiteljišču foto-klub ln je doslej pripravil že več dobrih razstav umetniške fotografije. Zadnjo tako razstavo učiteljiščnikov smo videli ob dnevu mladosti v prostorih Studijske knjižnice »Mirana Jarca«. Z njo je
»ISKRA« iz Mokronoga odgovarja
V zvezi s člankom »Pogajanja o vodovodni pipi«, ki je bil priobčen v Dolenjskem listu 31. maja 1962, daje obrat Iskre v Mokronogu naslednji odgovor:
Do leta 1961 nam je vode primanjkovalo zlasti v suhem zimskem in letnem času. S spremembo tehnološkega postopka pa se je poraba vode v letu 1961 nekoliko zmanjšala. Zaradi tega smo že maja 1961 krajevnemu odboru ponudili (ne da bi kdo zaprosil), naj napravi priključek na naše vodovodno omrežje. Za zadevo pa se nihče ni zmenil skoro do sprejema odločbe št. 184-11/62-6, ki jo je izdal ObLO Trebnje in po kateri mora krajevi urad v Mokronogu u-rediti vodnjak na trgu, montirati črpalko in ga vzdrževati   v uporabnem
stanju. Kopijo te odločbe je prejel tudi naš obrat. Nanjo smo odgovorili z dopisom št. MV-142- dne 10. II. 1962 in navedli, da nimamo nič proti obnovi starega vodnjaka na trgu (kjer voda verjetno še ni čista), da pa se nam zdi čudno, zakaj se nihče ne zmeni za priključek, ki smo ga ponudili.
4. aprila letos smo prejeli dopis KU Mokronog, v katerem prosi za dovoljenje za priključek na naše vodovodno omrežje. V dopisu navaja, da bi vodo speljali do stavbe, ki je last Franca Strela, in da bi jo uporabljali le za gospodinjske potrebe.
14. maja smo ponovno prejeli dopis KU iz Mokronoga, v katerem navaja, da ne želi obnavljati vodnjaka na Glavnem trgu, ampak prosi za prik-
ljučitev na naš hidrant. V dopisu nadalje navaja, da je tov. Franc Strel iz Mokronoga pripravljen odstopiti prostor za namestitev javne pipe in tudi skrbeti zanjo, toda pod pogojem, da bo imel odcep v domači kuhinji.
Delavski svet obrata ISKRE je na svoji seji o-dobril samo uporabo vode za javno uporabo, privatnega priključka pa ni dovolil, to pa zaradi tega, ter obrat ISKRE ni podjetje, ki bi se bavilo s prodajo vode, in tudi za to. ker je še nekaj interesentov, ki bi radi napeljali vodo v svoje hiše. Tako bi prišli do vode samo nekateri, za zgraditev splošnega vodovodnega omrežja pa se ne bi nihče zanimal. V tej' zvezi navajamo še to, da osnovna šola v Mokronogu že leto dni upo
rablja vodo iz našega vodovodnega omrežja. Več kot leto dni pa oskrbujemo s pitno vodo tudi mo-kronoško pekarno. (Vsako jutro napolni delavec našega obrata posodo z vodo za uporabo v pekari ji).
Iz vsega navedenega in na osnovi dejstva, da je obrat ISKRA sam ponudil vodo KU, je zelo neumestna pripomba pisca članka, češ da imamo premajhen »posluh« za krajevno problematiko in do tistega v oklepaju (»ali res samo zato«) — se sprašujemo mi — obrat ISKRE.
V Mokronogu še dolgo ne bo vode, če se bo z istim tempom nadaljevalo delo, to pa ne zaradi našega obrata, temveč naj prebivalci pravi vzrok po iščejo drugje. Vodo bi lahko upo rabi j ah iz naše ga vodovodnega omrežja
že vsaj tako dolgo, kot jo uporabljata osnovna šola in pekarij a.
Ko že govorimo o »posluhu« naj pripomnimo, če bi bili tisti,, ki so dali povod za članek in krajevni organi vsaj toliko prisluhnili problematiki obrata ISKRE, kot smo mi prisluhnili krajevni problematiki, bi ljudje že zdavnaj imeli vodo iz našega omrežja saj je menda še kje 1 m» prostega zemljišča za ureditev priključka (če je res to edini vzrok).
Nihče še ni vprašal, kako živi mlado podjetje, kako so vplivali nanj novi finančni uvozni in devizni predpisi, kakšna je naša perspektiva in sploh problematika razvijajočega se podjetja, čeprav obstaja že četrto leto.
Ne trdimo, vendar se vprašamo, če niso morda med nami takšni ljudje, ki bi bili zadovoljni, če bi šel naš obrat po poti podjetja »Naši izdelki«. Viktor Mramor, vodja obrata
fotoklub prikazal nekaj kvalitetnih poskusov umetniške fotografije.
Redne razstave, ki jih pripravlja Fotoklub Novo mesto pa govorijo o uspehih ostalih novomeških fotoama-terjev. Posebna zanimivost teh razstav je aktualnost fotografij, ki govorijo o važnih i domačih in tujih dogodkih. Med drugim smo lahko videli tudi nekaj uspelih posnetkov ob Krki, egipčanske piramide, iz naše proizvodnje, zabavo mladine ob dnevu mladosti in podobno. — Marsikdo se ustavi ob deski, kjer je razstava, in ocenjuje delo za javnost nepoznanih amaterjev. Želeli bi, da bi se podobna dejavnost razširila tudi v druge strokovne šole in osemletke, pri tem pa je potrebna pomoč občinskega odbora Ljudske tehnike.
—mir—
■ S prvim majem je v
Šentjerneju prenehala delati izpostava oddelka za gozdarstvo ObLO Novo mesto.
■ V prostorih bivšega ObLO Šentjernej nameravajo urediti sobo družbenih organizacij. Bivšo čevljarsko delavnico pa bi preuredili v klub.
Razveselite znance in
svojce v tujini z DOLENJSKIM LISTOM!
POROČEVALEC KOMUNE VIDEM-KRŠKO
Smo za pravičnejšo delitev dohodkov
»čisti dohodek ni edino merilo za presojo uspešnosti gospodarjenja v podjetjih. Vsekakor je treba upoštevati pogoje, v katerih je bil dosežen čisti dohodek,« nam je v razgovoru dejal predsednik občin-tke komisije za izvajanje načel in predpisov o delitvi čistega dohodka v gospodarskih organizacijah in zavodih BRANKO VOG-LAR. Tovariš predsednik komisije je za bralce našega lista odgovoril ie na več vprašanj:
Uzakonjenih je več predpisov in navodil v zvezi z delitvijo čistega in osebnega dohodka v gospodarskih organizacijah. Zanima nas, s kakšno družbeno odgovornostjo so se lotili kolektivi gospodarskih organizacij in zavodov te važne naloge?
Afislim, da so bili v glavnem objektivni razlogi, da naloge niso bile izvršene. Gospodarskim organizacijam in zavodom niso bila povsem razumljiva navodila, pa tudi prvotno določe-
Razstava poklicev
Zavod za zaposlovanje delavcev v Vidmu-Krškem je 2. in 3. junija priredil razstavo poklicev, ki je bila namenjena vsem učencem zaključnih razredov osnovne šole. Razstava je bila v prostorih obrtno-izo-braževalnega centra in je nazorno prikazala možnosti izbire poklicev. Za učence in starše je bilo v času razstave predvajanih več filmov o poklicih.
ni rok je bil kratek. Zato smo 25. maja sklicali posvetovanje s predsedniki delavskih svetov in upravnih odborov, z direktorji, predsedniki sindikalnih po-
Branku    V oglar: »Komisija bo izvršila svoje naloge do kraja!-
druinic in sekretarji osnovnih organizacij ZK, na katerem smo se o izvajanju predpisov temeljito pogovorili. Hkrati pa smo določili zadnji rok za izdelavo in dostavo dokumentacije komisiji. Za industrijo je določen zadnji rok 6. junij, za trgovino 11. junij, za obrt, gostinstvo in kmetijstvo pa 16. junij.
Ste osebno prepričani r izvršitev nalog do teh rokov?
Ker je izpolnitev delitvenih sistemov v korist go-'spodarskih organizacij in zavodov samih, sem prepričan v izpolnitev nalog do postavljenega roka, s katerim so končno na posvetovanju vsi soglašali. Sicer pa odstopov ne bo in bodo odgovorni činite-
lji v podjetjih in zavodih za vse morebitne posledice odgovarjali pred svojimi kolektivi.
Kakšna naj bi bila po mnenju občinske komisije delitev osebnih dohodkov?
' Ta delitev naj bi bila predvsem čimbolj pravična. Organi delavskega upravljanja v podjetjih so sedaj pred svojim kolektivom odgovorni za ureditev takega delitvenega sistema, ki bo v korist gospodarski organizaciji in bo hkrati zadovoljil večino zaposlenih. Zato so pri reševanju tega vprašanja dolžni sodelovati s tehtnimi predlogi in nasveti. Saša komisija pa jim bo pri tem le pomagala.
D. K.
Marljiva mladina v Koprivnici
Avtoturlstično podjetje
»SUVNIK« - Koper
Najhitreje, najudobneje in najvarneje potujete z ozvočenimi in s klimatskimi napravami opremljenimi »SLAVNIKOVIMI« najmodernejšimi avtopulmani »Mercedes«. Redne in izredne vožnje doma in v inozemstvu! Mednarodne proge! Tovorni promet doma in r inozemstvu! Turistična služba! Lastne remontne delavnice! Generalna popravila vseh vrst motornih vozil! Servisi: DKW, VW, OM!
Mladinska organizacija v Koprivnici je zelo mlada. Ustanovljena je bila šele 1. marca letos in vključuje nekaj nad 30 članov. Za prvega predsednika je bil izvoljen Tinče Gmajnar. Prva naloga organizacije je bila vključitev v občinsko kulturno tekmovanje v počastitev dneva mladosti. 14 mladincev, ki sestavljajo dramsko sekcijo, je marljivo vadilo. Večipa njih je prišla zvečer na
Uspešno delo SZDL v Brestanici
O delu krajevne organizacije SZDL v Brestanici smo že večkrat poročali, nikoli pa nismo zapisali, da je vanjo vključenih blizu 600 članov. Tajnik Rafko Orožen s številom članstva še ni zadovoljen. V organizacijo še ni vključenih veliko zaposlenih- Prepričani so, da jim bo s pomočjo njihovega marljivega poverjenika Ivana Lešnika tudi tc uspelo. Zanimivo, da se člani SZDL pdlhoštevilno udeležujejo zborov volivcev, zelo malo pa raznih predavanj. To je vodstvo organizacije napotilo, da je razposlalo med člane anketo, ki bo odgovorila. zak?.i ni interesa za predavanja.
MBILI2INO
tO-letna invalidka JOŽEFA PECNIK iz Krškega je pred dobrim letom naslovila prošnjo na zbor volivcev za dodelitev stanovanja. Prepričana je bila,'da bo vsaj to pot uspela. Predsedujoči prošnje nI mogel prebrati, ker je bila pisana z okorno pisavo. Jožefa Pečnikova, ki je že več let bolna
za TBC, je želela volivcem povedati svoje težkoče. S 25-letno hčerko, trgovsko pomočnico, in i-letno vnukinjo živi v tako brezupnem prostoru, da ga ni mogoče opisati. Ta prostor je v stanovanjski hiši Pod goro št. 2 v Krškem. Za to razbitino »stanovanjska hiša« ni primerzn izraz. Skoda je hišne številke, ki je pribita na tej stavbi. — Pečnikovi na zboru volivcev ni bilo potrebno podrobneje pojasnjevati. Vsi navzoči so jo razumeli s človeškim čutom. Soglasno se sklenili, naj se ji dodeli prvo izpraznjeno stanovanje. In koliko stanovanj je bilo med tem časom že izpraznjenih in dodeljenih drugim, verjetno manj potrebnim prosilcem? Pečnikova pa čaka, toda upa ne več! Ce odgovorni činitelji že ne upoštevajo stanja družine, bi morali upoštevati vsaj sklep zbora volivcev! Bo ostal sklep zbora volivcev zares neizpolnjen?
NEIZPOLNJEN SKLEP
ZBORA VOLIVCEV
vajo še z motiko na rami. V tem kratkem času so uspeli naštudirati enode-janko »Kje je meja« in dve šaljivki: »Idealna tajnica« ter »Joj, moja glava«. Uspešno so nastopali na akademiji v počastitev 70-letnice maršala Tita, ki je bila v Koprivnici.
Koprivniška mladina bo uredila blizu šole igrišče za rokomet in odbojko in potem ustanovila rokometno in odbojkarsko ekipo. Ze prihodnji mesec nameravajo ustanoviti tudi sekcijo strelske družine na Senovem. Organizirane so bile tudi plesne vaje in vzgojno predavanje »Kako naj se vede mladinec«. Ob sobotah in nedeljah se večina mladine sestaja ob televizijskem sprejemniku, konec tega meseca pa bo šla na izlet na Bohor.
Cene v trgovini z zelenjavo
V soboto je bila trgovina z zelenjavo v Krškem dobro založena. Tudi izbira je bila bogata. Cene so bife sledeče: čebula — nova 140 dinarjev, česen —
novi 300, korenje 160, pe-teršilj 200, redkev 25, špi-nača 180, zelje — novo 150, kolerabica — nova 180 dinarjev, grah 150, krompir 35, krompir — novi 150, limone 300, pomaranče 300, češnje 100, suhe slive 260, fige 150 in jajčka po 20 dinarjev. V trgovini prodajajo tudi laško pivo v steklenicah po 85 dinarjev, marelični sadni sok po 80, jagodov po 44, borovničev pa po 48 dinarjev.
čemu primanjkuje ljubljanske Drave?
Kadilci ljubljanske Drave iz videmsko-krSke občine v zadnjem času precej godrnjajo, ker v trafikah težko dobijo te cigarete. Vprašali smo direktorico trgovskega -podjetja »Promet-, kaj je temu razlog? Povedala nam je, da je zares nastal zastoj pri dobavi in prodaji ljubljanske Drave. Ljubljanska tovarna ima že nekaj časa težave glede nabave surovin. Zaradi tega ne more dovolj upoštevati naročil trgovskih podjetij. Pač pa je predaji dovolj zagrebško Drave, ki se bistveno ne razlikuje  od ljubljahoke.
LESNO KONSTRUKCIJSKO PODJETJE
»TESAR« —- LJUBLJANA — Parmova 53
sprejme v učno razmerja
3 mizorske vajence
4 tesarske vajence
Brezplačna oskrba zagotovljena po dogovoru. Pogoj: kandidati morajo imeti končano osemletko. Prošnje s kratkim življenjepisom dostavite sekretariatu podjetja.
BRESTANICA
pred praznikom
Vsak da« drvi po obsavskl progi t obe »meri neštet« vlakov. Potniki i zanimanjem opazujejo ozko dolino, v kateri je prostora le za Savo, testo in zelt-znieo. Le ponekod se dolina raaširi v rodovitno ravan. Po vsej dolini je polno naravnih lepot in zanimivosti. Posebno pa pritegne pozornost potnika mogočen grad, Id ponosna stoji na strmem hribu nad Brestanico. Marsikdo si misli, da je t« grad, kot »o pač vsi ostali. Pa ni tako. Njegova zgodovina je tako pestra, da M jo bilo težko spisati. Ce bi grajske •tene spregovorile, bi človek strmel, kaj vse se skriva" t preteklosti gradu. Lastnike je menjal dokaj pogosto. Zadnji so bili trapisti, ki to grad kupili 1881 od barona Esebecka. Ti so si na pristavi uredili ekonomijo, imeli svojo elektrarno in tiskarno, na Sremiču pa lepo vinograde. Zlasti je bila znana njihova čokolada in likerji. Vse to so delali v gradu v posebnem industrijskem obratu.
Nekateri stari Brestaničani se še dobro spominjajo graščakov in o njih večkrat pripovedujejo.
Toda vsa krutost graščakov, o kateri vedo očanot veliko povedati, še daleč ne dosega grozot, ki jim je bil grad priča v letih 1941—1945. Zlasti prvo leto okupacije je videl polno pretresljivih dogodkov. 2e v prvih mesecih so Nemci trapiste pregnali in spremenili grad v zbirno taborišče za internirance, konfinirance in izseljence. Prvi internirane! so se tu zadnjikrat poslavljali od slovenske zemlje, preden so odšli v tujino. Poslej so prihajale v Brestanico vsak dan kolone avtomobilov, polne izgnancev. Več kot 65.000 ljudi, ki so morali v tujino, je s kletvijo prehodilo pot od gradu do postaje. Tu so jih požrli nenasitni živinski transportni vagoni in jih odpeljali v neznano.
Danes, ko obujamo spomine na tiste dni, marsičesa skoraj ne moremo več verjeti, čeprav smo to sami doživeli. Prehitro pozabljamo vso krivico, ki nam jo je napravil fašizem. Marsikje še danes rane niso zaceljene. Ob vsem tem pa je žalostno, da ravno iz izseljenskega pasu toliko mladih ljudi sili v Nemčijo. Morda je to zato, ker jim nismo znali povedati, kakšne krivice so nam naredili Nemci.
V spomin na tragične dni zadnje vojne in v opomin mlajšim rodovom bo stal pod gradom veličasten spomenik. Ko bo 4. julija odkrit, se bodo ob njem zbrali spet vsi tisti, ki so morali zaradi svoje ljubezni do domovine v pregnanstvo. Prišli bodo tudi vsi tisti, ki so morali zapustiti svoje domove in narediti prostor Kočevarjem.
Kakor so nekoč Brestaničani hrabrili tiste, ki so šli
v tujino, tako se danes skrbno pripravljajo, da jih snet sprejmejo v svoji sredi. Vse priprave za to veliko srečanj« potekajo zadovoljivo. Prostor, kjer bo stal spomenik, že dobiva drugačno lice. Pridne rokr brestaniške mladine in odraslih že ravnajo teren in kopljejo temelj za spomenik. Pridni so, da jih je res veselje pogledati. Tudi cesto že popravljajo. Pričakujejo, da se tudi pri asfaltiranju ne bo zataknilo, čeprav bo tu največ težav.
Te dni bomo dali v tisk brošuro z naslovom BRESTANICA 1M1—1945.
Sredstva za spomenik zbiramo še naprej. Vse krajevne organizacije imajo še dovolj blokov, zato prosimo, da čimprej kupite blok, ker boste tako olajšali naše finančne težave, hkrati pa boste imeli prijetno zavest, da ste tudi
vi pomagali postaviti spomin na liste težke dni.
Jugoslovanski dirkači so navdušili več kot 10.000 gledalcev
Enajstorica s Senovega uspešno tekmuje v Dolenjski nogometni ligi
V nedeljo je bilo v Vidmu-Krškem na najbolj-n diikjliu stem v Jugoslaviji veliko mednarodno apeedway tekmovanje najboljših dirkačev ta Avstrije. Zahodne Nemčije. Italije in Jugoslavije. Preko i« Usoc gledal-oev je uživalo v tepta vožnjah d<Mi>V'.li dirkačev.
Se pred leti ao bili Jugoslovanski dirkači t-zenaoenl z avstrijskimi ali neniiiikUnl, v nedeljo t>a so dokazali velik napredek in upravičeno zasedli vm prva mosta v skvpni uvr-»••-!«vi. Zlasti Je gledalce navdušil Franc '!>•«<• Iz Krškega, ki ja a novo vozno tehniko pre-servetU tekmovalce in bi prav gotovo dosegel prvo mevto, ko rmi ne bi se v prvi vožnji odpovedal (troj. Sport r. i f-.. narjl bi mu pri slanu lahko pomagali, saj je tam se dovoljena tuja pomoč, tako pa Jc moral sam riniti stroj in s tem izgubil dragoceni čas ter se uvrstil sele na tretje mesto. Tudi Stane Salmlč. drugi dirkač AMD Krško, je pokazal velik napredek, toda zaradi izrabljenega stroja ni mogel doseči več. Josip Klemenčič Jo tekmoval prvi* po poškodbi, Kate. da na tekmovanje ni bil fizično dovolj pripravljen, ker nI vzdržal do konca tekmovanja.
Zaradi močne kooktironce In zelje po čim boljšem mestu. Je bilo kar 10 padcev, vendar težjih poškodb ni bilo. V sesti votr.jl je Matevž Rozman na si..... premočno pritisnil na plin." padel in se zaletel Se v Staneta Sal-miča, tako da dirkača nista mogla nadaljevati vožnje. V trinajsti vožnji je Imel Salmlč nenavadno smolo. Ker je Imel svoj stroj pokvarjen, mu ga je posodil av»trij.4ki dirkač Plat-zer. Med vožnjo se mu je motor pokvaril, tako da ni mogel zmatnj&au pUna m je t. vso br-
zino /avo/.il v zavoj ter padel. V o,-« i j n vožnji J« Avstrije« Rirusner na ovinku pri prehitevanju 7 »vozil v Josipa Štela in sla oba padla.
Uvrstitev dirkačev je nasledim      ' j "......
Prvo mesto Je zasedel Drago Rogvard s M točkami, drugo Jože VIsočnHc s II točkami, tretje Franc Bablč z 11 (jugoslovanski dirkači), četrto Kurt Schvvrn-gensohltigel — Avstrija z n peto mesto »i denjo Tronr.er hi
Ze imate DOLENJSKI ZBORNIK, najnovejšo izdajo Dolenjske založbe? Cena 1500 din. Dobite ga v vseh knjigarnah.
Happer lz Avstrije ter VViesent iz Nemčije, šesto mesto pripada Aleksu Jakobu iz Nemčije, ■ledilo pa se MiLan Kall.snMc — Jugoslavija. Mr-rto Rupli — Italija, Stane Salmlč — Jugoslavija itd.
Organizacija dirk Je bila bre* napake, vreme ugodno za tekmovanje D. k-
Zaporedni zmagi krških rokometašev
Kriki rukometaši so biii v spomlad:-nsJccn tekmovanju slovenske rokometne lige v veliki . krt/l. doživljali so poraz za porazom. Prejšnjo nedeljo pa so oaisrali prvenstveno rokometno tekmo s Kovinarjem v Mariboru ln zmagali 11:10. — Zmaga Je sicer tesna, toda po-' vsem zaslužena.
Po dobri igri v Mariboru so v nedeljo krški rokomet-isi doma zmagali nad Brežicami 13:1«. vondar niso pokazali vseh svojih vrlin.
DOM - DRUŽINA - GOSPODINJSTVO - DOM
Na Raki je 410 .šolskih otrok in 50 predšolskih nadebud-nežev. V kraju pa ni bilo otroškega igrišča, kamor bi otroci lahko zahajali. Zato je društvo prijateljev mladine s pomočjo šolarjev zgradilo novo igrišče, ki je bilo dograjeno 25. maja. Tu se zdaj mladina z Rake in okolice že veselo igra. V ozadju 4-stanovanjski blok, v katerem stanuje kar io učiteljev; stavba je bila dograjena pred nekaj meseci
Pokal za športni kolektiv I M. t
.    y Novem mestu je bil letos    športni   del, proslave dneva mladosti precej okr-nfon.     Zaradi epidemije ■očesne bolezni je bilo več športnih prireditev odpovedanih, tako da je bilo izvedeno le tradicioralno tekmovanje, ki ga v počastitev Titovega rojstnega dne redno prireja mladinski aktiv IMV. Letos so povečali število panog, v katerib so se merile številne ekipe ia novomeške    občine. Končni zmagovalec   je   tudi letos Postal športni kolektiv prireditelja — IMV, ki Je prejel prehodni pokal. Tekmovanje    v počastitev a»eva mladosti Je letos teklo dkslj časa kot  Lani. obsegalo je tudi več panog. Tokrat »o tekmovali tudi v namiznem tenisu in streljanju   poleg že običajnih  tekmovanj   v rokometu,   nogometu,   odbojki in šahu.   Tudi   udeležba   Je bila večja kot j.-.nl, saj Je v nekaterih panogah (v malem nogometu) nastopilo tudi po deset ekip! Na  primerni višini rta biti tudi borbenast in discipli-na    nastopajočih, pomemben napredek Pa je bil dosežen v t>o:.>ntdu (kvalitete.
V skupni oceni je bila najuspešnejša spet športna sekcija prireditelja — aktiva LMS Industrije motornih vozil, ki Je v devetih tekmovanjih skupno zbrala K točk. Kot skupni zmagovalec je ponovno osvojila prehodn.1 pokal, z.-.nlmivo Je. da v nobeni panogi ni bila Prva(!), bila pa Je šestkrat druga in enkrat tretja.. Ker ni nikjer ostala brez točk (svoje ekipe je imela v vfeh panogah) Je v končni razvrstitvi- zasluženo zasedla rud Višje mesto s prednostio 22 točk pred Garnizonom JLA.
Vrstni red v končni razvrstitvi j za prehodni pokal Je bil naslednji: 1. Aktiv LMS Industrije motornih vozil — 82 točk, 2. Garnizon JLA — 40 točk'. 3. S5D Učiteljišče 38 točk', 4. Ekonomska srednja šola 30 točk. 5. SSD osnovne šole "Katje Rupena« 24 točk. C. SGP "Pionir- 24 točk, 7. SSD Gimnazija 18 točk, 8. Aktiv LMS Ilirina vas 14 točk itd.
V posameznih panogah bo bili doseženi naslednji rezult-tati:' v namiznem tenisu Je tekmovalo t ekip, v finalu pa Je zmagala pionirska ekipa Šolskega športnega društva osnovne šole (Gunde. Somrak), ki Je s 3:0 premr..eala SSD Gimnazijo (Berger. Mikec I.). Tretji je bil IMV, četrti pa aktiv LMS Bršljin.
V šahu Je tekmovalo S. ekip. V polfinalu je IMV premagala Učiteljišče z 2:1, Garnizon JLA Pa osnovno šolo s 3:0. V borbi za prvo mesto so bili pripadniki JLA uspešnejši in so zma->-'ali s 3:0. Zelo zanimivo Je bilo tekmovanje v nogometu, za katero se je prijavilo nič manj kot 10 ektp. Turnir je bil izveden v dveh skupinah, zmago-valcapa sta se srečala za prvo mesto. Tokrat so bili najusnes-n*tiši predstavniki Garnizona JLA, ki so v finalnem sreča-nJu visoko porazili IMV z 8:0.
Visoka zmaga košarkarjev
V predzadnjem kolu ljubljanske Dodv.veze so košarkarji novomeškega Partizana gostovali v Klsovcu. Igralci Svobode iz Kis ovca so znani po tem. da zelo redko izgubijo na domačem igrišču, tokrat pa so Jih Novomeseant premagali «4:36 .<34:20). Naši. ki Igrajo J>d tekme do tekme bolje, imajo lepe možnosti, da zasedejo Prvo mesto v ligi.
Zadnjo tekmo v spomladanskem delu bodo igrali Novo-nvesčanl v nedelio ob desetih n« Loki z ekipo iz Jarš. Oglejte si zanimivo tekmo!
S. J.
ferska vzgoja razdvaja mladega človeka
Tretja jc bili. druga ekipa JLA. četrta ekipa iz Birčne vasi, peta ekipa Učiteljišča itd.
Tudi streljanje z zračno puško je pritegnilo veliko ekip — kar 8 moških in 2 ženski. Pri moških je bil najboljši Pionir pred IMV. Učiteljiščem in JLA, pri ženskih ekipah pa Pionir pred IMV. V odbojki je pri moških nastopilo C ekip, pri ženskah pa 5 ekip. V moški konkurenci so zmagali učite-ljiščniki pred IMV in ESS, v-ženski konkurenci pa ESS pred osnovno šolo in Birčno vasjo.
Skoraj največje zanimanje Je bilo med gledalci za zanimive in borbene rokometne tekme.
Pri moških se je pomerijo I ekip, pri dekletih pa štiri. V finalu so bili najuspešnejši vojaki, ki so premagali IMV z 10:5 in Učiteljišče z 8:7, v borbi za drugo mesto pa je IMV premagal Učiteljišče s 13:8. Pri dekletih je zmagala vrsta Gimnazije pred ESS. Učiteljiščem ln IMV. fm
Gladka zmaga za domače odbojkarje
Partizan (N. m.) : ZORIŠ (Ruše) 3:0
Predzadnjo" tekmo v spomladanskem delu republiške moške odbojkarske lige (zadnjo igrajo v. nedeljo v Kanalu ob Soči) so novomeški odbojkarjl igrali doma,' prvič v letošnjem tekmovanju. Čeprav se ljubiteljem odbojke niso predstavili v nailopši luči ((orma posameznih igraVčev je daleč za ono v istem času v lanski 6e-. zoni!), so gladko premagali borbeno in disciplinirano ekipo iz Ruš s 3:0 (16:14. 16:14, 15:11). Rezultati v posameznih nizih jasno kažejo, da njihovo delo nI bilo lahko.
Ni treba posebej poudarjati, kolikšne bridkosti prinaša tako okolje mlademu človeku, ki ima svoje starše in druge družinske člane ter svojce rad in jih spoštuje. Vsak njihov prepir ga boli. Otrok ima rad vse, toda pogosto se mora pod pritiskom opredeliti proti enemu ali drugemu. Posledice take vzgoje so očitne. Otrok se počuti nesrečnega, ker misli, da je prav on povod za družinska nesoglasja, in ogroženega ter razdvojenega. Nič čudnega ni, če se začne izmikati takemu okolju, odtujevatt staršem in drugim družinskim članom ter izgubljati spoštovanje in zaupanje vanje
Mnogi starši se teh slabosti dobro zavedajo in raje uberejo drugo, prav.l-nejšo pot, svetovnonazorska soglasja pedrede pogojem uspešne vzgoje otroka. Družinski vzgojitelji se dogovore, da ne bodo vsiljevali otroku verske vzgoje in se tega dogovora tudi držijo. V teh primerih prevzemajo svetovnonazorsko naprednejši družinski   člani aktivnej-
šo vlogo, drugi pa se podredijo. Ce se v tem vprašanju ne morejo sporazumeti, je najbolje, da prepustijo svetovnonazorsiko vzgojo otroku samemu in šoli. Vemo, da je to večkrat težko, kajti vsak dober vzgojitelj želi, da bi prenesel na otroka tiste vrednote, o katerih je sam prepričan in jih visoko ceni. Med to prištevajo mnogi verni starši in svojci tudi verske zahteve, ki sta'jim jih nekritično vcepljali stara šo!a in izkori-ščevalska ureditev družbe, da bi jih čimbolj odvračala od družbene in individualne pravičnost:, sag jih je tako podredila svojim raz-rcdno-političnim namenom. Toda če bo-lo verni starši in drugi družinski vzgojitelji skušali spoznati in priznati, da se časi in življenje spreminjajo in s tem tudi človekova zavest, nazori in običaji, če se bodo skušali vživeti v potrebe in način mišljenja današnjega časa, 6e bodo imeli pred očrni manj se-
be in svoje želje, pa bo'j otroka, ki ga morajo vzgojiti tako, da bo v tem času oimlaže ustvarjalno in zadovoljno živel, potem se jim ne bo težko podrediti zahtevam sodobne svetovnonazorske vzgoje ali pa jo prepustiti poklicnim vzgojiteljem in šoli, ki so za to nalogo tudi strokovno usposobljeni. Mnogi verni starši so že ubrali to edino pravilno pot. Naj navedem nekaj primerov pravilne uredive tega vprašanja:
»Vidiš, Janez, jaz hodim v cerkev*, ti pa se ravnaj tako, kakor te učijo v šoli. Moja želja je le, da bi bil priden učenec in pošten fant. Ko boš večji, si boš že sam izoblikoval svoj pogled na svet in življenje.-«
»Kljub različnemu svetovnemu nazoru se oče in mati v vzgoji ujemata. Moram poudariti, da popušča oče... Oba težita za istim, da bi bil pošten in da prl-šei do jasne slike, po kateri se bom v življenju ravnal.«
»V začetku me je mama vzgajala versko. Ko pa sem začela hoditi v šolo, je prepustila večji del šoli in mi svojega nazora ne vsiljuje več. Pravi, naj si z učenjem in prakso ustvarim lastne nazore, kar se mi zdi najbolj pametno. Tako naj bi delali vsi starši in bi otroc; videli v njih več: kot vidijo marsikateri, ion to prav zaradi pretiranega vsiljevanja njihovih nazorov otrokom.-«
»Da bi ne prihajalo do prepirov, sta vprašanje-svetovnega nazora prepustila šoli. Oče pravi, naj se ravnam po nasvetih šole, ko bom pa starejša, pa da si bom že sama ustvarila svoje mnenje. Mama pa pravi, naj napravim, kar hočem, ampak nje naj ne skušam spreminjati. V tak kompremis sem rada privolila.«
Alkohol je smrtni sovražnik reda in varnosti na cestah!
Pionirji dobro poznajo šport
Do te ugotovitve smo prišli, ko smo pregledovali številne nagradne naloge pionirjev. — Okrajni odbor »Jugoslovanskih pionirskih iger« v Novem mestu je v počasutev dneva mladosti razpisal nagradno tekmovanje najboljših nalog s področja telesne vzgoje in športa. Nagradnega natečaja so se lahko udeležili vsi učenci ln učenka od 6. do 8. razredov osnovnih šoj. v našem okraju. Predlagani sta bili dve temi: 1. Kaj ' vidim v športu koristnega in lepega, 2. Naše šolsko športno društvo.
Do predpisanega roka Je komisija prejela skupno 142 nalog. Nekaj jih je prišlo še kasneje, ko Je bilo ocenjevanje že zaključeno. Kakor smo opazili,. Je večina otrok obravnavala prvo temo, precej pa jih je opisovalo tudi šolsko športno društvo, v katerem se učer.ci radi udejstvujejo. Nekaj učencev si ■ je samostojno izbralo naslov spisa.
V številnih nalogah smo lah-
ko opazili, da mladino dobro pozna telesno vzgojo in šport, da se rada udejstvttje v Sportu in da z zanimanjem spremlja športne dogodite pri nas in na tujem. 2ell. da bi čimveč pridobila pri šolski telesni vzgoji in se dobro zaiveda, kako Je prikrajšana, ko nima poleg šole igrišča niti ne telovadnice. Razen tega dobro ve, kakšne so naloge in cilji današr.je telesne vzgoje.
Nekaj misli bomo povzeli iz njihovih nalog.. Božo K on čar, uč. 6. razreda iz Metlike, piše: »Kdor je v kakšnem športnem društvu, Je nasrečnejši človek. Ce je to društvo dobro in vzgojeno, doseže veliko priznanj ir. uspehov,« Fatnika Gregorič iz 6. razreda V Kostanjevici pa pravi: »Pri nas imamo telovadnico in v njej nekaj priprav za telovadbo. Ta telovadnica pa je samo za TVD »Partizan-, ne pa za šolo. Zato smo morali čelo zimo preličati v razredih, zdaj so naša telesa negibna.- Nejko Tominc, učenec 6.. razreda iz
Okrajno srednješolsko prvenstvo
j
Kakor vsako leto so se tudi letos zbrali v Črnomlju naši najboljši tekmovalci srednjih in strokovnih šol. da se pomerijo v atletiki in športnih igrah. Med športnimi Igrami so letos Imeli moški mali nogomet, ženske pa so tekmovale v rokometu. Najboljši so bili naslednji:
I. Prvenstvo v atletiki: 60 m
ženske: 1. Pavlcvlč, Brežice »,1; 2. Pirmat, Brežice 9,2; 3. Gan-gel, Črnomelj »,2.
600 m — ženske: 1. Božlčr.lk, Brežice 2:2,8; 2, Jerman, Črnomelj 2:4,7.
Štafeta 4x100 m — ženske: 1. Črnomelj 50,2; 2. Brežice 1:09.
Štafeta 4x100 m — moški: 1, Brežice 4«,B; 2. Črnomelj 48,5.
Skok v višino - ženske: t Urh, Brežice 130 cm; 2. Vldenlč, Brežice 130 cm; 3. Hunjan, Cr-novemlj 120 om.
Skok v daljino - ženske: 1. Derea-nl,  Cmomelj  4,08 m; Z
Florjančič, Brežice 3,70 m; 3. Kroteč, Črnomelj 3,67 m.
Met krogle (4 kg) — ženske: 1. Arh, Brežice, 8,60; 2. Knez, Črnomelj, 8,34; 3. Suipor, Črnomelj, 8,07.
Met krogle (5 kg) - moški: 1. Zupančič, Krško, 13,63; 2. Zupančič, Črnomelj, 12,34; 3. Ba-sUč, Krško, 12.33.
Tek na 100 m — moški: 1. Pavlina, Cmomelj, 11.8; 2. Ka-vec, Krštko, 12,1; 3. Luzar, Brežice, 14,1.
Tek na 100« m - moški: 1. Hočevar, Črnomelj, 2:47,4; 3. Dernovsek, Črnomelj, 2:46,3; 3. Slibar, Krtko, 2:50.
Skok v višino — moški: 1. Oluič, Brežice, 160 cm; 2; Dragan, Črnomelj, 160 cm; S. Kra-ševec. Črnomelj, 153 cm.
Skok v daljino — moški: 1. Jerlič, Krško, S.26; Z Avsec I., Brežice, S,2S; 3. Dragan, Črnomelj, 5,25,
Po točkovanju s finskimi tablicami je bil pri ženskah naslednji uspeh:
1. Gimnazija Črnomelj 4569 točk; 2. Gimnazija Brezice 3899 točk.
Čeprav so gimnazijke iz Brežic dosegle v glavnem vsa prva mesta, je zmaga Cmomalj-čank v štafeti prinesla toliko točk. da so premagale so vrstnice iz Brežic.
Pri moških je bil dosežen naslednji uspeh: 1. TSS Videm-Krško 6.249 točk. 2. Gimnazija Brežice 5.971 točk, 3. Gimnazija Cmomelj 6.577 točk. n. Prvenstvo v športnih igrah:
V rokometu - za prvenstvo srednjih šol so zmagale Crno-maljke pred ekipo iz Brežic. V malem nogometu pri moških pa je bil dosežen takle rezultat: 1. TSS Vldem-KrJko, 2. Gimnazija Cmomelj, 3. Gimnazija Brežice. .      . ...
Globokega, je napisal: »Včasih slišimo o nogometaših, ki služijo bajne vsote denarja. Pa to menda ni več šport.« Lučka Jenčič iz 7. razreda seviu.-kc osemletke Je napisala takole: »Zadovoljna sem, da letošnje pionirske igre potekajo v znamenju športa.« Marinka Rangu« iz Bele Cerkve pravi: »Doslej smo imeli Igrišče na traU ob šolski njiv: pa so nam ga vzeli. Trato, na katero smo radi tekli vsak torek, je preo ral traktor.«
Tine Plut iz Semiča: -Na žalost v Semiču že eno leto nimamo telovadbe. To zelo vpliva r.a nase telo. Ni več tako spretno, kakor Je bilo lani, ko smo imeli telovadbo.« Neven-ka Likar, učenka 7. razreda v Vidmu-Krškem: »Pri športu spoznamo svoje tovariše, gojimo prijateljstvo ln ustvarjamo dobre ln lepe medsebojne odnose, kar je eden bl->lve;-lh pogojev za ustvarjanje primernega kulturnega nivoja naše družbe.- Mar Janka Cernoš iz 7. razreda v Brežicah: »Športniki so tisti, ki nosijo zastavo miru. Dokler vihrajo športne zastave po svetu in se prirejajo športna tekmovanja v tej aH oni državi sveta, tako dolgo je na svetu mir. Kadar ta preneha, je konec sreče in zadovoljstva vsega človeštva. Katja Skerlj, učenka 8. razreda iz. Novega mesta, pa pi*e: »Sedaj delamo za šolo na vrtu. Zgradili bomo
telovadno igrišče. Ze tri tedne se razlega vrtfič ln krik z vrta. In ne zaman. Koliko smo že naredili!« Vinko ZaJetelJ lz Žužemberka: »Sport ml je prvi za delom, saj v njem najdem mnogo lepega i:i koristnega.« Boris Rostetiar iz 8. razreda v Vidmu-Krškem: »Lepo je pogledati skupino tekačev belcev, a v sredini človeka, ki je čisto črn z belimi zobmi.« Sonja Novak iz Semiča t »Kakor je človeku potrebna hrana, mu Je potrebna tudi telovadba, kajti pri telovadbi se krepijo mišice.«'
Veliko lepih misli bi lahko še napisali. Komisija je določila za nagrado naslednje naloge:
t. razred: Marija Felidjaifc Veliki Podlog: »Sport na naši šoli«, Ivica Susteršič iz Semiča: »Kaj vidim v športu lepega in koristnega«. Silva O-kom iz. Metlike: »Športni dan«.
7. razred: Marinka Križanec iz Brežic: »Radi gojimo šport«. Lučka Jenčič lz Radne: »Kaj vidim v športu lepega in koristnega- ter Zinka Požar lz Globokega: ista tema.
8. razred: Marjan ca Lileg lz Vidma-Krškega: »Pri treningu«. Anica Cimerman iz Kostanjevice: »Kaj mi pomeni Jiport«.. Katja Skerlj iz Novega mesta: »Naše športno društvo«.
Imenovani bodo prejeli lepe praktične športne nagrade, ki jih   je   za   natečaj predvidel okrajni   odbor Jugoslovanskih' pionirskih iger v Novem mestu.
Nov okrajni rekord: 473 kegljev
ŠAH
Nogometna ekipa garnizona JLA Novo mesto je letos zmagala na tradicionalnem turnirju v malem nogometu
V nedeljo bo v Novem mestu okrajno brzopotezno ekipno ln posamično šahovsko prvenstvo. Turnir bo v Domu JLA in se bo začel ob 8. uri. Na prvenstvu lahko nastopajo šahovska društva, sindikalne in druge ekipe, pri posameznikih pa člani šahovskih društev in . nečlani vseh kategorij. Moštvo šteje S Igralcev in l rezervo. Najprej bo odigran moštvenl turnir, nato polHnalni turnirji posameznikov in na koncu finale posameznikov. Zmagovalna ekipa ln zmagovalec med posamezniki si priborila nr.slov okrajnega pravaka ter prejmeta' prehodne pokale.
BRZOPOTEZNO PRVENSTVO NOVEGA MESTA
Na brzopoteznem prvenstvu. Novega mesta za mesec maj
V nedeljo popoldne so nastopile se tri ekipe v tekmovanju za najboljšo člansko ekipo v borbenih igrah za leto lf32. Kot smo poročali, je bilo letošnje prvenstvo na kegljišču Gradtsa v LJubljani. Tako so lahko dolenjski kegljačl potovanje v Ljubljano izkoristili tudi za ogled državnega prvenstva najboljših posameznikov na 200 lučajev.
Tudi v dnmgem delu okrajnega prvenstva nastopajoče ekipe niso pokazale kaj boljše igre kot ekipe preteklo nedeljo, čeprav sta nastopila -Razlag lz Brežic ln Pionir iz Novega mesta kot konkurenta za prvo mesto. Sele v zadnji igri sta oba nasprotnika zaigrala, tako kot smo Ju vajeni videti. Že v prvem setu so igravet Pionirja podrli rekordno število '-tesljev, nič manj kot 101. Iglavcem Razlaga Je na koncu igre zmanjkalo samo 2 keglja za /_•• '-..ko 400 in 8 kegljev za drujo mesto, medtem ko so plonLrjcvci beležili visoko število poclrUh kegljev v vseh šestih setih.
sta zmagala Penko in Sitar, ki sta med seboj remiztrala, vsak po enkrat izgubila — Penko s Finkom, Sitar pa z Mrvarjem — vse ostale nasprotnike pa premagala. Končni vrstni red Je naslednji: Penko in Sitar 10.5 točke, Gaj-skl 8.5, Fink 8. Tisu 7.5. Hro-vatlč 7, Malnarič 6, Mrvar 5.5. Potrč 4, Jenko 3,5. Cujnlk 3,5 in tako dalje.
Ko je nato sodnik seštel rezultat, smo videli, da je ekipa Pionirja dosegla nov dolenjski rekord: 473 kegljev.
Razen Razlaga in Pionirja je minulo nedeljo nastopila re ekipa Kremena 1- Novjgj mrrta, ki pa še nima tekmovaVhe rutine, saj ;:..«.; pa iele drugo leto. Ta ekipa uo lahko kaj več pokazala že v jesenski •< scoi; ker bodo okrepili nekateri člani dosedanje Pionlrjeve ekipe L, ki bodo, kot so Izjavili, prestopili v novi klub.
Grajati moramo ekipo Gorjancev, ki na tekmevar. |u nI nastopila, čeravno se je prijavila. Na splošno v tem nekoč na Dolenjskem najbolj delavnem kegljast<em društvu organizacija ni v redu. 2e drugo leto dnt&tvo ni Imelo občnega zbora^r.iti se nI sestal odbor, izvoljen na občnem zboru leta 1960. To društvo, ki obstaja le še na papirju, ima več moških in ženskih krožkov,-, ki samo-ftojno nastopalo v meril i cbčl-ne, zato predlagamo, da se osamosvoje kot samcstojnl klubi.
Tehnični rez.uliaU okrajnega prvenstva: 1. Pionir — Novo mesto 1571. 2. Novottks — Metlika 1448. 3. Rudar - K., rica 1445. 4. Razlag — Brežice 1440 . 5. Železničar - Novo mesto 1357. 6. Toplice - Dol. Toplice 1311. 7. Kremen - Novo mesto 1098, 8. Gorjanci - Novo mesto.
Prvi dve ekipi sta se plasira U na republiško prvenstvo, ki bo jeseni 1962. R. V.
15
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
objave — razpisi —
{Tedenski Koledar
Potok, I. VT. - Medard Sobota, 9. VT. - Primož Nedelja, 10. VX - Marjeta Ponedeljek^ LI. VI. - Srečko I  Torek, lz.VI - Cedomir ereda. 1«. VX  - Anton
PREKLICI
Podpisana Katarina Cvitkovic ta Trbuč 9, p, Črnomelj, prekli-pujem besede, ki sem jili lzre-Uba zoper Anico VTašič iz Trt-buč 17, p. Črnomelj.
Preklicujem izgubljeno zdravstveno izkaznico št. 302176. Angela Simc., Vel. Cerovec 23, p. Stopice.
Freklicujem izgubljeno zdrav-Strveno izkaznico št. 326301. Ana Medoš, Obrh », p. Dragatuš.
Preklic«jem izgubljeno zdravstveno i/.k.iAnioo št. 467U»3. Jože Konoa, Trdinova 30 — Novo mesto.
Preklicu jem izgubljeno zdravstveno izkaznico st. 110063 na Ime Marija Jenko, Trdinova 20, Novo mesto.
PRODAM KOZOLEC, dobro o-branjen, v Cotni vasi. Naslov v upravi lista.
PRODAM  DOBRO OHRANJEN
desni štedilnik. Lenca Knaf-Ijlc, Novo mesto, Rosljeva 2.
NABIRAJTE ZDRAVILNA
ZELIŠČA!
Cvet: ranjaka (90 din), bezga s peclji (90), gloga —- medvedovih hruskic (315), bele deteljice (120), rdeče deteljice (125).
list: šmarnice (200), gozdne jagode (100), jetr-nika (200), melise (180), borovnic (105). •
Rastlino: krvavega mlečka (110), njivske mačehe (110), navadne ramšele (200), grenke ramšele (1000), pelina (40), melise
Ž80),  vodne  kreše (150), eniklja (150), zdrav, jetič-nika (115).
Korenine: gozdnega korena (150), repinca (85), kompave — bodeče neže (250), trobentice (150), medvedovih tac (150), velikega divjega janeža (300), malega divjega janeža (600), sladkih koreninic (150), male norice — male beladone (80), rumenega regrata (150), peko-tih kopriv (50), srčne moči (200).
Lubje: brogovite (100), Cešminovih palic (75), krh-like (80).
Vršičke: gloga — medvedovih hruškic (70). Gomolje: kukavic (900). Navedene cene veljajo za zelišča brez tujih primesi in pravilno sušena. Nekvalitetna zelišča se ne Odkupujejo. Priporočamo nabiranje lista šmarnice.
Žmamica se lahko do tri strt osuši na soncu, dokončno pa v sencL Pri sušenju mora obdržati prirodno barvo.
PRODAM VZIDLjrV ŠTEDILNIK. Kratka ulica 1 st Novo mesto.
PRODAM PAR BELIH mlinskih kamnov. Cvelbarj Dol. Ko-mence prt Novem mest«.
PRODAM ENOSTANO VANJSKO, takoj vseljivo hišo v bližini Novega mesta. Naslov v upravi lista (700-0Z).
ISCEM KOVAŠKEGA POMOČNIKA in vajenca. Hrana in stanovanje preskrbljena. — Franc Kuhar, Dol pri Wub-ljai.i. .
ISCEM GOSPODINJSKO POMOČNICO k enemu otroku. Kasneje možnost zaposlitve v tovarni. Naslov v upravi Usta (704-62).
IZGUBO. SEM ROČNO URO od
Resljeve ceste do Glavnega trga. — Poštenega najditelja prosim, naj jo proti nagradi vrne Knafljiču, Resi jeva 2.
SPREJMEM GOSPODINJSKO POMOČNICO k štiričlanski družini. Naslov v upravi lista (705-62).
MOPED, SKORAJ NOV, 3000 km, poceni prodam. Konrad Kozole, KZ Kostanjevica na Krki.
SINGEB, ženski šivalni stroj, pogrezljiv, zelo dobro ohna-njer., prodam za 90.000 din. Ponudbe ln naslov pri vratarju tiskarne Delo, LJubljana.
Metlika: 9. trt 10. VT. francoski film »Noči Lukrecije Bor-gie«. 13. VL poljski Hlm »Vlak«.
Novo mesto m »Krka«: od 0. do XX. VX arneriSki barvni film -Šepetanje na blazini«. Od 12. do 14. VL ltaL-šponski film »Shano Boa«
Semič: 14, VT. ameriški film -Sonce zopet vzhaja«.
Sevnica: 9. In 10. VI. ameriški barvni film »Sayon»ra«. 1». VI. sovjetski tiJm »Prvi dan miru«.
Trebnje: 9. iR 10. VI. ameriški barvni film »Nočni prehod«. 11. VT. italijanski film »Branim svojo ljubezen«.
Ob 15-letnid tragične smrti se spominjamo našega dragega
LUDVIKA KORDlSA poročnika knoj, člana KPS
2lvljenje je izgubil 11. maja 1047 v tragični prometni nesreči na Oplotnid pri izvrševanju svoje vojaške dolžnosti.
Oče Anton, mati Ana, brata Jože in Anton, sestri Anica in Tončka ter ostalo sorodstvo.

Črnomelj: 0. in 10. VI. amer. barvni film »Oklahoma«. 12. in 13. VI. ltal. film -Nezveste«.
Dol. Toplice: 9. in 10. VI. sovjetski barvni film -Šofer po sili«. 13. VI. nemški film »Danes se ženi moj mož«.
Kostanjevica: 7. VI. amer. barvni fitm »Zakon divjine«. 10. Vi. ameriški barvni film »Smešno lice«.
Ob bridki izgubi našega ljubega očeta, starega odeta, brata, strica in svaka
JANEZA SAI.UA iz Vat t.- vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem in sorodnikom, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence ln cvetje ter z nami sočustvovali. Posebna zahvala govornikom, pevcem, godbi ter vsem osta-
Salijevi.
mmmmEmm
MATIČNI URAD IZ DOL. TOPLIC SPOROČA
Maja ni bilo rojstev izven bolnišnice.
Poročili so se: Franc Medle, kmetovalec iz Smarjete, in Pavlina Gorenc, hči kmeta iz Gorenje vasi; Jože Novak, delavec iz Dol. Sušic, in Ana Kočl-jaž, delavka iz Bršlina; Jože Medic, delavec, in Ivanka ICa-pušln, delavka, oba iz Menlške vasi.
Umrla sta: Marija Vrtar, u-žitkarica iz Podturna, 79 let ln Franc Dular, upokojenec iz Ga-berja, stara 62 let.
NOVOMEŠKI MATIČNI URAD SPOROČA
V času od 20. maja do 4. Junija je bilo rojenih 17 dečkov ln 13 deklic.
NESREČE
POČILA ZRAČNICA
Ko sta se 28. maja motorist Alojz Hočevar in sopotnik peljala po avtobomilski cesti, jima je prt Trebnjem razneslo zračnico. Ko sta padla po cesti, je bil samo sopotnik laze poškodovan.
AVTO V GOZDU 1. junija se je proti domu peljal Anton Grm s Telč. Dz nepojasnjenih vzrokov je v ostrem ovinku pred svojo vasjo zapeljal s ceste in obtičal v gozdu. Voznik in sopotniki se niso poškodovali, le na osebnem avtomobilu je škode za 300.000 din.
VOZU. JE LEVO
1. Junija se je domov vračal motorist Jože Nuc z Rake. Malo pred vasjo je srečal kolesarja Alojza Kamljanca iz Sego-nje. ki je vozil levo. Ko se mu je hotel motorist umakniti, sta se zaletela. Pri nesreči se je mol oris tova sopotnica huje poškodovala.
Poročili so se: Stanislav Kna-feljc, mizarski pomoćnik iz Gr-movelj, ln Justina Pavšdj. hči kmeta iz Brezinske vasi; Vln-cencij Srebrnjak, krojač iz Ce-gelnice, in Ivanka Stih, šivilja iz Jedlnščice.
Umrli so: Henrik Glivar, kmet iz Ambrusa, 27 let.
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Pepca Cimermančič lz Vinje vasi -dečka, Marija Grandljtč Iz Hrastja — deklico, Neža Zabkar Iz Ravnega — deklico, Frančiška Keše iz Gor. Dola - deklico, Miroslava Ritonja iz Črnomlja — dečka,   Angela Kotar iz
SPET SLABE GUME
20. maja se je po avtomobilski cesti proti Zagrebu s precejšnjo hitrostjo peljal avtomo-biUst Gradimir Mladenović lz Beograda, V Krakovskem gozdu mu je razneslo zračnico. Vozilo je najprej zaneslo po cestišču, nato pa tudi s ceste, kjer je obtičalo. Škode je za 500.000 din.
KOPALEC UTONIL V KRŠKEM BAZENU
26. maja je prišlo iz Zagreba 190 učencev iz učiteljev iz šole za gospodarstvo. Kmalu po prihodu v Videm-Krško so se šli kopat v Celulozin bazen. - 16-letni Ivan Petrič, ki najbrž ni znal plavaU, Je skočil v vodo in utonil. Kljub takojšnji zdravniški pomoči fanta niso obudili.
SMRTNI PADEC
24. maja se je smrtno ponesrečil Anton Govodnik iz Gra-brovca, ko je Janezu Škofu iz Dragomlje vasi pri Suhorju pomagal popravljati streho na gospodarskem poslopju. Do nesreče je prišlo okrog 16.10, ko je Govednik padel s trama trt in pol metra globoko.
Gor. Vrhpolja — deklico, Frančiška Jakše Iz Jurke vasi — dečka i Marija Bukovec Iz Ručetne vasi — dečka, Terezija Kolenc z Gomile — deklico, Štefka Kranjc iz Lepega doba — dečka. Rezka Plot iz Žužemberka — dečka; Marija Pen ca Iz Orehovca — deklico, Martina Misson iz Orehovice - dečka, Pepca Zupančič Iz Regeros vasi — dečka, Emilija Springer Iz Dol. Straže
— deklico^ Antonija Markovič lz Govejega dola — dečka, Anica Pezdirc iz Črnomlja — deklico, Regina Kinkopf iz Kočevja
— dečka, Ivanka Kaplan iz Mačko vca — dečka, Vera Ferkolj iz Potiskavca — dečka. Zlata Bošnjak iz Radatovicev — dečka, Zdenka Kumer iz Golobmjeka
— dečka, Milka Lužar iz Bub-njarskega broda — deklico, Marija Križan iz Podzemlja — dečka, Štefka Sepec iz Kukenber-ga — dečka, Anica Jurejevčič iz Krasinca — deklico, Terezija Gorenc iz Dobravic — dečka; Antonija Benedik iz Mihovioe
— dečka, Alojzija Medle iz Ra-govega — dečka, Pepca Pogta-vec iz Dol. Straže — dečka in Ana Bašelj s Trške gore — dečka.
Iz brežiške porodnišnice
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Štefanija Krzna rič iz Nove Rese — dečka, Brna Mirt iz Zato j oka — dečka in deklico, Ivanka Krampi iz Ribnice — deklico. Roža Pe-' tančic iz Dednjc vasi — dečka, Dragica Pavuna iz Pologa — deklico, Jožefa Komočar lz Čateža — deklico, Ivanka Barko-vič iz Ribnice - dečka, Kristina Kapur. iz Brežic — deklico, Anica Staroveški ta Brežic — deklico, Ljudmila Komočar lz Krške vasi - dečka.
Razpis Litostrojevega izobraževalnega centra

Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Julki Gorše, delavki lz Drganjih sel, je padel kos železa na desno nogo. Jože Pire, upokojenec lz Birčne vasi, je padel s stola in si poškodoval nogo. Franca Potočarja, kmeta z Dol. Kamene, je konj udaril in mu poškodoval medenico. Jožefa Franko, delavka iz Brusnic, si je prt stroju poškodovala levi kazalec. Metod Krivina!, elektromonter iz Šentjerneja, je padel s kolesa in si I>oškodoval glavo.
Brežiška kronika nesreč
Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Franc Drobnič, klepar iz Malene, se je zaletel z motorjem in si poškodoval levo roko. Antona Drgestina, zidarja iz Gregovec, Je nekdo napadel z nožem ter ranil'po levi roki in prsih. Slavico Kranjčič, gospodinjo lz Zbilja, je povozil avtomobil. Marija Stcfantč, gospodinja iz Obrežja, je padla po stopnicah in si zlomila desno roko. Milan Debogovič, ključavničar iz Kraja Dolnjega, si Je pri padcu izvil levo nogo. Ivan Imperl, sodar iz Sevnice, je padel s kolesa ter dobil poškodbe po glavi. Vinku Berko-viču, kmetu iz Nove vasi, je pri delu v gozdu padlo na levo nogo drevo ter mu Jo zlomilo. Udi Cimperšek, delavec iz Boj-snega, je padel s kolesa ter dobil poškodbe po glavi. Matija Gnedic, delavec iz Lukovca, si Je pri delu v tovarni poškodoval levo nogo.
Razpis Kmetijske srednje šole na Grmu
Šolski odbor Kmetijske srednje šole. Novo mesto, razpisuje za šolsko leto 1992-63 mesto
predavatelja slovenščine in
nemščine (v eni osebi).
Pogoj: končana ustrezna fakulteta. - Plača po pravilruku Kmetijske šole na Grmu. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
SPORED RADIO LJUBLJANA
Vsak dan: poročila ob 5.05, 1.00. 7.00. 8.00, 12.00. 13.00. 15.00, 17.00, 19.00, 19.30. 92.00 in 24.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do i.oo.
Petek, I. Junija: I-5S Pionirski tednik. 11.00 Mali klub ljubiteljev popevk. Iz. 16 Kmetijski nasveti — dr. Franjo Janež tč: Brestar.1, prometrvn in druga nova sredstva za varstvo pese. 13.10 Poje tenorist Jan Peerce. 14.35 Od polke do twista. 15.10 Pri bosensklh skladateljih. 15.45 Jezikovni pogovori. 18.10 II. del prenosa javne oddaje v Velenju. 10.45 Iz naših kolektivov. 90.35 Spoznavajmo svet in domovino. 92.19 Oddaja o morju au. pomorščakih.
Sobota, 9, Junija: 8.40 Iz par-Ozanšoine. 8.55 Radijska dola za nižjo stopnjo. 9.95 Veliki zabavni orkestri, ie.05 Trto Slavka Avsamka, 13.is Kmetijski na-
sveti - inž. Milko Trstenjak: Oskrba vinogradov. 14.00 Zabavni orkestri tega toefena. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 17.05 Gremo v kino. 16.10 IZ Wagnerjevega Lohengri-na. 19.05 Sobotni domači fcnter-mezzo, 20.00 Za prijeten konec tedna. 22.15 Oddaja za naše Izseljence.
Nedelja, 10. Junija: 8.00 Mladinska radijska igra. 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden. 10.00 Se pomnite, tovariši... 10.10 Pisan glasbeni dopoldan. 11.30 Nedeljska reportaža. 12.05 Naši posluša vel čestiitado in pozdravljajo. 13.30 Za našo vas. 14.jj Naši poslušava čestitajo in pozdravljajo. 16.00 Humoreska tega tedna. 10.20 Melodije za nedeljsko dopoldne. 17.15 Radijska igra »Harlemska balada«. 18.30 Športna nedelja. 19.05 Nedeljska panorama, 20.00
Vaša pesem — vaša melodija. 92.15 Ansambli ln sottsti RTV Ljubljana.
Ponedeljek, 11. Junija: 8.26 Zabavni kaleidoskop. 8.55 Za mlade radovedneže. 9.95 Za vsakega nekaj. 11.00 Midva ir. popevke. 11.35 Tenorske arije iz iM<v!!i.iv.-ih oper. Is. 15 Kmetijski nasveti — inž. Milica Oblak: Povečajmo pridelovanje jagod. 13.50 Lepe melodije. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 17.05 — 98 minut za ljubitelje operne glasbe. 16.10 Portreti Jugoslovanskih skladateljev zabavne glasbe. 20.00 Pojoči mozaik. 20.53 Koncert orkestra Slovenske filharmonije.
Torek, 12. Junija: 8.25 Zabavni kalejdoskop. 10.15 Melodije za dobro voljo, 11.30 Iz hrvatske glasbene lirike, lz.05 Kmetijski nasveti — Ludvik Strobl: »• boljšim in strožjim potrjevanjem — zanesljivejše seme. 19.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. 14.33 P0J0 italijanski operni pevci. 19.90 Malo instrumentov — veliko glasbe, 17.05 lz del jiigosjovainskih skladate-
ljev. 20.10 Radijska igra — »Indijanska balada«. 21.51 Lahka glasba.
Sreda, 13. Junija: 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb. 10.15 Tri uverture ln tri arije. 11.00 Melodije raznih dežel. 11.25 Zabavni kaleidoskop. 12.15 Kmetijski nasveti — ini. Jože Arh: Dokrmljevanje govedi v poletju. 13.00 Slovanski plesni ritmi v orkestralni glasba. 15.20 Pri Joževou pod Roblekom«. 17.05 Šoferjem na pot. 16.45 Ljudski parlament. 20.00 Naš vartete. 22.15 Po svetu jozza. 23.05 Za razpoloženje.
Četrtek, 14. Junija: 8.05 Z uprizoritev komičnih oper v LJubljani. 10.15 Zabavni koncert. 11.90 V pričakovanju poletja. 12.16 Kmetijski nasveti -inž, Mileva Kac: Kako bomo v tej sezoni negovali in varovali Ivmelj. 13.50 Za vsakogar nekaj. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.20 Ciganske melodije. 17.06 Koncert po željah posiušavcev. 18.10 Popoldanski koktail. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov. 92.15 Naš skupni studio.
Izobraževalni center Litostroj razpisuje vpis v L letnik oddelka za kvalifikacijo mladine za Dolsko leto 1062-63 za naslednje poklice: modelni mizar, livar; strugar, ključavničar ln obratni električar.
Izobraževanje traja v vseh poklicih tri leta, tevzemSl za livarski poklic, kjer traja šolanje dve leti.
Učenci imajo na razpolago vso oskrbo v Internatu ter prejemajo v času Izobraževanja nagrado, kl Je odvisna od uspeha ln discipline.
Pogoji za vpis so:
1. uspešno dokončana osemletka, 1. starost 15 let, 1. ustrezajoče zdravstveno stanje, 4. veselje do določenega poklica, 5. obveza, da bo učenec ostal po končanem šolanju zaposlen; v podjetju Litostroj.
Ob vpisu naj kandidat predloži:
1. lastnoročno pisano prošnjo s kratktim življenjepisom in obvezno navedbo, katerega Izmed poklicev se želi izučiti. Prošnje brez navedbe poklica bodo zavrrjenel Prošnjo Jo treba kolkovati s 50 dm državne takse. 2. zadnje šolsko spričevalo. 1. rojstni list. 4. zdravniško spričevalo. 5. obvezo 0> zaposlitvi v Litostroju. 6. prošnjo za sprejem v internat.
Vpisovanje bo trajalo do 30. junija t. 1.
Vse nadaljnje Informacije kav kor tudi vse potrebne formjuj-larje dobite na Upravi izobra-ževalrjega centra Litostroj v Ljubljani, Djakovičeva 51, telefon 53-011, interno 417.
Uprava Centra
Specialistične ambulante pri Splošni bolnišnici v Novem mestu
Pri Splošni bolnišnici v Norem mestu poslujejo naslednje specialistične ambulante:
KIRURŠKA: vsak dan od 9. do 15. ure.
GINEKOLOŠKO - PORODNIŠKA: ponedeljek, torek, četrtek ln soboto od 10. dO 11. ure.
INTERNA: vsak dan, razen četrtka, od 1U ure dalje. Bolniki, ki prihajajo na te preglede, se morajo zgladiti v ambulanti najkasneje do 11. ure.
DIABETIČNA: vsak četrtek od 7. do 9. ure.
ANTIALKOHOLNA: vsak četrtek od H. do 11. ure.
OTROŠKA: ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure.
DERMATOLOŠKA: ponedeljek, sredo in petek od lz. do 14. ure.
RENTGENOLOSKA: vsak dan od 12. do 14. ure.
NEVROPSmiATRICNA: ponedeljek, sredo ln petek od 14. do 17. ure.
REHABILITACUSKA: vsak dan. razen sobote, od lil. do 12. ure.
Vpisovanje v I. letnik učiteljišča v Novem mestu
bo 16. do 19. junija, preizkus znanja slovenščine ln matematike ter glasbeni preizkus pa bo 20. in 21. junija.
Kandidati naj prošnji, kol kovani s 50 din, priložijo: 1. spričevalo o dovršeni osemletki, 2. rojsLn list. 1. zdravniško spričevalo, 4. mnenje šole in 5. mnenje občinskega komiteja LMS.
Razpisna komisija Učiteljišča v Novem mestu
Obvestilo Ekonomske šole v Novem mestu
V šolskem letu 1062-63 bomo sprejeli v 1. razred 60 učencev in učenk. Ce bo število prijavljenih večje, bodo sprejemni Izpiti iz matematike in slovenščine 29. junija ob 8. uri. Pogoj za sprejem le uspešno končana osnovna Šola. — Prošnjo, kolko-vano s 50 din, oddajte do 25. junija ln priložite spričevalo, izpisek lz rojstne matične knjige, eventualno priporočilo množičnih organizacij in dopisnico.
ADMTNTSTRATrVNA SOLA V NOVEM MESTU
Na 4-letno ADMINISTRATIVNO SOLO bomo sprejeli 30 u-čencev in učenk. — Pogoji za sprejem so isti kot na ES. — Ravnateljstvo.
Prodaja osnovnih sredstev
Kmetijska zadruga v Dol, Toplicah proda: krožno žago z Diesel motorjem, tri vpreine sejainiike za koruzo, zapraševa-lec Vulkan, trt krožne žage, trler za žito, štiri mlaUlnlce, motorni drobilnik za žito, trt vprežne trosllce za umetna gnojila, eno vprežno škropilnico, ročno prevozno škropilnico, krožno traktorsko brano Fiat, traktorski plug Fiat irr traktor Fiat.
Licitacija bo 16. junija na proizvodnem okolišu v Straži: ob 0. uri dopoldne za družbeni sektor, ob 10. url za zasebni sektor. Traktor Fiat lahko odkupi samo družbeni sektor.
Razpis licitacije v Sevnici
Kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš ObLO Sevnica razpisuje po pravilih sklada ln na podlagi zakonitih določil Temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (Ur. Ust FLRJ št. 45-61)
JAVNO LICITACIJO za oddajo gradbenih in obrtniških del za 20-stanovanjski stolpič z dvosobnimi stanovanji v Sevnici.
Licitacija bo 9. junija ob 11. uri v prostorih oddelka za gospodarstvo. Rok za oddajo ponudb je do 10.30 9. junija 1969. Rok za dovršitev objekta je 11. 12. 1962. Interesenti za izvajanje del naj predlože svoje končne ponudbe skupno z lastnuii projektom in podrobnim opisom del, ki morajo tistrezatl splošnim in m'mmalnim pogojem, ki jih postavlja Investitor ln jih obrazloži tajnik sklada posameamim interosaruoim. vsak dan dopoldne na oddelku za gospodarstvo ObLO Sevnica.
Javna licitacija za prodajo osebnih avtomobilov
Po sklepu DS razpisuje KOMUNALNO PODJETJE V NOVEM MESTU licitacijo za prodajo dveh osebnih avtomobilov: Fiat-1400 in DKW. Licitacija bo 9. junija 1962 na dvorišču Komunalnega podjetja v vrhov čevl ulici 1 v Novem mestu.
Od 7. do 1U ure imajo prednost pri nakupu gospodarske in družbene organizacije, ustanove ln zavodi, po 11. uri pa tudi zasebni interesenti. Pred licitacijo morajo interesenti predložiti v pisarni podjetja 10-odst. polog od izklicne cene.
Razpis delovnega mesta
Dijaški dom strokovnih šol v Novem mestu, Kettcjov drevored 49, razpisuje delovno mesto tajnice doma in snažilke. Za delovno mesto tajnice jo potrebna ustrezna šolska Izobrazba. Nastop službe takoj. — stanovanje zagotovljeno. Plača po pravUriiku,
Izid nagradnega žrebanja »SLOGE« v Sevnici
Trgovsko podjetje »Sloga« v Sevnici obvešča cenjene odjemalce, da so izžrebane sledeče številke isuponov nagradnega žrebanja:
199 949 344 678 684 724 1357 1378 1904 1971 2311 2401 2928 9961 3446 3996 3771 3785 3821 3972 3970 3986 4154 4185 4243 4343 4007 4779 5320 9363 5402 5944 6068 6178 6406 6415 6673 0874 7319 7854 9051 8068 80% 9152 8316 8757 8773 »648 9956 11068 11372 11690 11891 12034 12090 12131 12134 12163 12308 112363 12377 19106 13179 13219 13502 13609 13017 14160 14222 14005 14816.
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Sevnica, Trebnje ln Vldem-Krško ter Okrajni odbor SZDL v Novem mestu — IZDAJATELJSKI SVET: Milan Baškovič, Tone Gošnik, inž. Davorin Gros, Inž. Jože Legan, Franc Molan, prof. Ema Muser, Maks Pogačar, Miran Slfnlč, prof. Tone Trdan, Janez Vitkovič ln Viktor Zupančič.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni ln odgovorni   urednik),   Miloš  Jakopec,  Drago Kastelic ln Ivan Zoran.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 20 dinarjev — Letna naročnina 900 dinarjev, polletna 450 dinarjev; plačljiva je vnaprej. Za • Inozemstvo 1800 dinarjev — Tekoči rtčun pri podružnici NB v Novem mestu 608-11-3-24 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 1 (vhod lz Dllančeve ulice) — Postni predal 11 — TELEFON štev. 127 — Rokopisov ln fotografij ne vračamo — TISKA: Časopisno podjetje »DELO« v Ljubljani.