SpelSzfone tn aM sosuicuts postale —- Leto XXII., št. 281 Ljubljana, nedelja 6, decembra i»tf-XXl Cena cent. UpravmJtvo. Telefon it oika 5. ■U- Ljubljana. Pucctnijen 51-22. 51-23. 51-24 ioseratai oddelek: Ljubljana, Puccmijeva ca 5 — Telelon k. 51-25. 51-26 Podružnica Nove mesto: Ljubljanska cesta 41 Računi: za Ljubljanske pokrafmo pn pokno-čekovnem zavodu k. 17.749, za ostale kraje Italije Servjzio Conu. Con Post No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO Italije in inozemstva trna CJnioae Pubblicita Italiana S. za oglase iz Ki. A. MILANO Ish • |» vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir 19.—•, ta knvključno s »Ponedeljskim Jn-trom« Lir 56.50. Uredniitvo: Puccinijeva ulica ker. S. fcev. 51-22. 31-23, 31-24. Rokopisi »e ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per ia pubbliciti di provenienza italiana ad estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO f fante localita nella e tunlslna occupata dalle tritppe delTAsse Ingenti peszUte neamehe — Poderosi attacchl aerei — 23 veli v sli abbattuti in combattimento II Quartier Generale delle Forze Arma-te comunica in data di 5 dicembre 1942-XXI il seguente bollettino di guerra n. 924: In Cirenaica duelli di artiglierie. Duri combattimenti sono continuati nella regione tunisina dove un nodo stradale e ferroviario di grande importanza tattiea da piu giorni conteso, e stato pre-so di assalto ed occupato dalle truppe del-1'Asse II nemico ha subito perdite ingen-ti in uomini e materiali. Alla vittoriosa azione hanno concorso forli aliquote di bombardieri in quota e in picchiata. Altre poderose formazioni del Farma aerea attaccavano a piu riprese posfazioni di artiglieria e concentramenti di truppe e di carri armati distruggendo o grravemente danneggiando oltre un cen-tinaio di mezzi meccanizzati. Reparti del-1'aviazione italiana e tedesca hanno pure rinnovato intensi bombardamenti sul porto di Bona: Una nave, eentrata, t> esplosa; 'numerose altre sono state Incendiate. 23 velivoli risultano abbattuti dalla caccia gerrnanica, due da batterie contraeree della regione costiera tunisina; uno del piloti, un capitano degli Stati Unitl venlva eat-turato* Nel pomeriggio di ieri aerei nemici hanno compiuto su Napol! ona breve violen-ta incursione accodandosi a nos tri velivoli che rientravano da una azione in Tunisia. Notevoli i danni e numerose le vittime nella popolazione civile: i morti ascendono a 159, i feriti a 358. Un quadri-motore britannico colpito dal tiro della difesa e precipitato in fiamme nel Golfo. Anche nei pressi di Cosenza sono state sganciate alcune bombe che hanno dan-neggiato qualche fabbricato civile. I nomi e cognomi dei morti e del feriti nelFincursione nemica sn Napol! sa-ranno pubblicati dai giornali locali. dete Osi zasedte važen kraj v Tunsu Ogromne izgube sovražnika — Silni letalski v borbi Glavni stan Italijanskih Oboroženih sli Je objavil dne 5. decembra naslednje 924. vojno poročilo: V Cirenajki topniški dvoboJL Srditi boji so se nadaljevali na tunlškecn področju, kjer so čete osi napadle in zasedle taktično zelo pomebno cestno in železniško križišče, za katerega so se borbe vršile več dni. Sovražnik je utrpel ogromne izgube na ljudeh in vojnem gradivu. K zmagoviti akciji so prispevale močne skupine bombnikov za visok polet ln strmo glavna letala. Nadaljnje močne skupine letalstva so večkrat zaporedoma napadle topniSke postojanke ln zbirališča čet tn tankov ter uidčile aH hudo poškodovale nad 100 oklopnih voziL Oddelki italijanskega in nemškega letalstva so tudi obnovili močno bombardiranje loke ▼ Boni; ena ladja, je bila zadeta in je eksplodirala, več drugih je bilo zažganih. 23 letal so sestrelili nemški lovci, dve pa protiletalske baterije obalnega tuniškega področja. Eden Izmed pilotov, neki kapitan iz Zedinjenih držav, Je bil zajet. Včeraj popoldne so sovražna letala Izvršila kratek, a silovit napad na NeapelJ, ko m zasledovala naša letala, ki so se vračala z neke akcije v Tunisu. Škoda Je bila znatna ln žrtev med civilnim prebivalstvom Je precej: 159 mrtvih in 358 ranje-n»i Neko britansko ttirimotorno letalo, ki so ga zadeli streli obrambe, Je v plamenih strmoglavilo v zaliv. Tudi v bližini Cosenze Je bilo odvrženih nekaj bomb, ki so poškodovale nekaj civilnih poslopij. Imena ln priimki mrtvih ln ranjenih ob sovražnem letalskem napadu na Neapelj bodo objavljena v domačih Ustih. Iz mmš. vsestransko delo Stranke Domovino v orožju ki ga ie Duceju podal tajnik Stranke na seji Nacionalnega direktorija - Goreča požrtvovalnost ženskih Fašijev Rim, 5. dec. s. To je izvleček iz poročila, ki ga je tajnik Stranke prečital na sestanku nacionalnega direktorija PNF pod predse .stvom Duceja v Beneški palači: Med tem ko so na vseh frontah hude borbe, družine borcev stvarno čutijo fašistično solidarnost, ki prihaja preko številnih pobud prav povsod od hiš v velikih sre-ciščih do podeželskih koč. Brez odmora se Fašisti vseh činov žrtvujejo, da bi skrbstvo, ki ste ga Vi naklonili za dobro naroda imelo hotene učinke in da bi se pot socialnega napredka nadaljevala s tistim ritmom, ki ste ga Vi hoteli ojačiti navzlic vojnemu času in ki nas po Vaši zaslugi postavlja pred vse druge narode na področju solidarnosti med stanovi. V krajih, ki so podvrženi sovražnim napadom, je začel mehanizem Stranke delovati takoj in preko svojih organov je dokazal, kako blizu narodu in s kakšno skrbjo zna poiskati najboljšo in najbolj stvarno pot za obvladanje sedanjih velikih in majhnih potreb. V krogu federacij so bili prvaki Fašisti, fašistične žene, vseučiliščniki tn najmlajši od GILa vsi pohvale vredni zaradi načina požrtvovanja in vsi so pripravljeni žrtvovati se še brez štednje ener-gijei vedro prenašajoč kakršno koli tveganje. Mobilizacija sredstev in ljudi je bila izve lena totalitarno. Potrebščine za obedni-ce spalnice, ambulatorije, priložnostna bivališča so bila naglo in umno uporabljena, na področju skrbstva in podpiranja pa so hierarhi in podrejeni tekmovali v nudenju svojega bratskega in dostrikrat junaškega dela. Tudi spričo grozeče nevarnosti, ko se podpira z vsemi sredstvi iz najbolj ogroženih krajev odseljevanje žensk in otrok, katere ljubeznjivo in tovariško sprejemajo v manj izpostavljenih krajih, bo krajevni Fašist ostal na razpolago svojemu hierarhu ter bo zavzel za opravljanje nalog, ki so mu bile do leljene za trenutek sovražne akcije, svoje mesto »vojaka v črti« z vso svojo častjo, svojo hrabrostjo in svojo vero. Na sestanku nacionalnega direktorija dne 13. avgusta XX. sem imel priliko poročati podrobno o udejstvovanju bojevniških uradov. Zdaj lahko ugotovim, da so se v Izrecni meii razmahnili tako glede pobude, ki je prišla iz srelišča, kakor glede ojače-nja dela na periferiji, s katerim je bila razširjena akcija s številnimi krajevnimi pobudami. Stranka je izdala 22 pomoč po v©jng prizadetim nad 637 milijonov Kr Vojna pomoč Stranke fn njenih organi-zac:j od 1. februarja do 28. oktobra XX. se kaže v Izdatku 367,742.219 Lir. Vse pobude in izvedene skrbstvene akcije so bile krona-e z obširnimi in globokimi moralnimi učinki, ki so potrdili važnost vojnega podpiranja za sedanje in bodoče politične svrhe. V letu XXI. bo delovni program še nadalje povečan in izpopomjen, tako da bodo hrabri boreči se tovariši čutili globoko intimno solidarnost Stranke z borbo ki jo tovariši bijejo na raznih frontah za neizbežno zmago. Na današnjem sestanku želim poročati o celotnem dobrodelnem udejstvovanju žensk'h Fašijev. Tiho, goreče in stra tno delo tovarišic, ki so se tudi v najmanjših krajih neutrudno žrtvovale pri izdelovanju oblačil, zavojev in pri zb'ranju volne, zasluži hvaležnost naroda kot najplemonitejši zgled stvarne in ljubeznjive solidarnosti s hrabrimi borci. Pripravljenih ln odposlanih je bilo v razna operacijska področja 134.283 zavojev v vrednosti 20.487.100 lir Volne je bilo zbrane 2.537 450 kg v vrednosti 54 milijonov 137.100 lir Volnenih odpadkov je bilo zbran!h 209 257 kg v vrednosti 1 milijona 674.136 lir. ženski Fašiji so razen tega sodelovali pri . izredrem zbiranju repčevalnih zavojev, katerih je bilo na- branih 620.000. Zbirko je organiziral bojevniški urad. V ceioti je bilo okrepcanih v okrepčevalnicah na kolodvoru, na mejah in v podpornih središčih ostalih kolodvorov 3,562.984 vojakov ki so se vozili mimo. Razdeljenih je bilo vojakom, namenjenih v operacijska področja, 459.000 zavojev Stranke. 9350 fašističnih obiskovalk je izvršilo 586.597 obiskov pri ranjenih in bolnih, katerim je bilo razdeljenih 84.000 Ducejevih darov. Z 32.814 obiski na domu je bilo pomagano 851.574 družinam. Razne federacije ženskih Fašijev so pogostile 11.800 sorodnikov borcev. Velika je bila podpora odseljencem lz Severne Afrike iin po zračnih napadih prizadetim. Pohvale vredno je hrabro in neutrudno delo, ki ga fašistične žene v mestih, prizadetih od sovražnih letalskih napadov, opravljajo za prizadete. Delo mladine in skrb za njo Nadaljujoč akcijo ojačevanja in preure-jevanja organizacij Stranke, so bili na novo urejeni uradi generalnega poveljništva GILa, katerim so bile po Vaših navodilih dane določne naloge, s katerimi naj mladina glede na duhovne, organizacijske in vojaške potrebe naroda v vojni, predstavlja prispevek svoje žive sile. Zvest Vašemu povelju, Duce, da je treba iti med narod, je GIL'razširil in ojačil svoje udejstvovanje v tem izredno kočljivem odseku, kar dokazujejo podatki o šolskih obednicah in kolonijah, kjer je bilo v gosteh med letom XX- 1,180.688 otrok. Nič manjša skrb je bila posvečena telesni vzgoji in športnim tekmovalnim prireditvam. Predvoja-ške vzgoje je bila deležna množica 1 milijon 420.405 mladeničev iz nabornih razredov. Organiziranih je bilo 5560 specialnih tečajev, ustanovljena so bila predmornar-ska, predletalska in predpadalska taborišča in taborišča za motorizacijo, v katerih je bilo 3000 organizirancev. Z ustanovitvijo združenja evropske mladine je bilo spo-polnjeno sodelovanje z inozemskimi mladinskimi organizacijami. GIL, ki se je izkazal že na prireditvah v Weimaru, Firen-zi in na športnih tekmah evrop:ke mladine v Milanu, je gotovo sposoben dostojno opraviti novo udejstvovanje na najširšem področju obnove nove Evrope. Ko sie je določili akci jski načrt za 1. XXI, je GIL predpostavi, da je treba z vsemi napori ojačiti notranjo fronto ter zboljšafci duhovno in vojaško pripravo mladine, vse to z namenom, da bo prestama najvišja preizkušnja, ki bo dala fašistični Italiji zmagovat miir. V GUFu je vpisanih 122.382 vse-učiliščmkov in 30.540 vsoučAliščnic. Pod orožjem je 72.455 mladeničev, od katerih se večina (75 odstotkov) nahaja na raznih frontah. Zadržanje teh mladeničev. ki opravljajo svojo dolžnost v polni zavesti in popolnem stktladu z duhovno m politično vzgojo novih generacij, jc povod za najple-menitejši ponos na njih organizacijo, ki je nedavno upravičeno predočlla vsemu narodu, kakšne silavne žrtve so bile i® vrst fašističnih vseučiiiščn iikov v treh vojnah pod znakom Liktorja. Izvršeni važni organizacijski ukrepi Stranka se je nadalje živo iin tovariŠko zanimala za uradniške kategorije od najvišjih do najnižjih ter je ojačiila odnose med posameznimi organizacijami javnih nameščencev, šolstva, železnic. pošte iin telegrafa in državnih podjetij. Tiho delo teh zvestih uslužbencev Države katerih patriotični duh, disciplina, odpoved in marljivost so brez dvoma važen činitelj v odporu notranje fronte, zasluži največje priznanje. Z nespremenjeno in neupogljivo strogostjo m prav tako z objektivnostjo se nadaljuje selekcija vpisanih članov Stranke po smernicah, ki site jih Vi dafla, Duce. v poročilu nacioanaHnemu dkefctoriju dne 26. maja XX. Dosežena rezultati sc lahko smatrajo za zadovoljive, tudi zaradi ugodnih posledic, ki so jih imetli na zdrave m resnično v ozračju in duhu fašistične Revolucije delujoče si5e. Želim prav tako podčrtati važnost ustanovitve zveznih uradov z Milico pri federacijah borbenih Fašijev v svrho širše izvedbe istovetnosti namer, ki ofostoji med Stranko m njeno oboroženo stražo. Praktični učinki te ^eraiejše povezanosti bodo koristni zlasti v vojnem času. ko jc Stranka ponosna, da ojačuje s svouima starima in mladimi energijami formacije Milice. ki piše s krvjo svojih legionarjev v bratstvu z borci Oboroženih »M strani najvišje predanosti in največje slave, ki časti tradicijo vojnega prostovoljstva vseh časov. Rimski Fašija počastil poveljnika ,.Barbariga" Rim, 4. dec. s. Zvezni tajnik Rima je davi izročil v imenu rimskega Fašija simbolično srebrno bodalo hrabremu poveljniku »Barbariga« Enzu Grossiju. Poveljnik Grossi je prispel v palačo Braschi z admiralom Segurinijem in z ostalimi oficirji s podmornice »Barbango«. Množ'ca je spoznala popularnega poveljnika ter se zbrala v veži palače, kjer je imela častno stražo legija mornarjev »Caio Duilio«. Vojaška čast je bila izkazana med sviranjem fašistične himne. Poveljnik Grossi je pregledal legijo mornariških aspirantov in vzel v naročje vojno siroto sina imetnika zlate kolajne D'Avanza. Takoj nato je bil v salonu Julija Cezarja pred prvaki rimskega Fa- Trajno globok odmev Mussotlnfjevega govora Najboljši odgovor Churchillu — Občudovanje in hvaležnost Japoncev — Velik vtis v Turfiji Berlin, 4. dec. s. Ko je Duce ▼ svojem govoru zaključil z zatrditvijo, da se bo Italija borila za svoje žive in za svojo bodočnost in tudi za svoje mrtve, kajti njih žrtev ni zaman in glas teh mrtvih nalaga borbo do zmage, je bila ena sama beseda na ustnih vseh Ital!janov: Ubogali bomo! Veliki govor Ducejev. trdi >Borzen Zeitung« v nekem komentarju, ne obvladuje samo misli in čustva italijanskega naroda. Tudi v Nemčiji sta nepristranski in preprosti Ducejev raport ter jasni in odlični način obračuna s Churchillom in Roosevel-tom zbudila največje zadovoljstvo. Mussolinijev odgovor na ChurchiUove žalitve, spregovorjen z neprimerljivo silo in s polnim zaupanje v zmago, je nepreklicen in ga bodo razumeli tudi v nasprotnem taboru. Za Churchilla in Roosevelta mora biti to lekcija, katere uč'nek bo trajen. Ta govor bo Italijanski narod še bolj strnil in ga naredil močnejšega kot kdaj prej. Za nemški narOd, ki stoji ob strani italijanskemu v tej gigantski borbi, je bil najbolj živ in prepričevalen odmev govora povzročen z besedami, s katerimi je Duce zopet podčrtal Skupnost usode ln bratstvo v orožju med Italijo in Nemčijo. Po tem govoru se mora sovražnik prepričati, da se bosta ItaPja ln Nemčija še skupno borili do odločilne zmage. Tokio, 5. dec. s. Ducejev govor Je naletel na globok odmev v japonskem narodu, ki je znal oceniti njegovo odločnost, samozavest in njegovo človeško noto. List »Tokio šimbun« poudarja, da Mussolinijev odgovor razkrinkuje angleško-ameriško surovost, ln Duce ima popolnoma prav, ko Izjavlja, da je treba potisniti na stran vsa čustva, ki bi mogla zavirati vojno. Musso-linijeve izjave o Angliji, piše list, o Angliji, ki bi ves svet hotela spremeniti v sužnje, da bi utrdila svoje privilegirane postojanke, bi morale upoštevati vse rase, ki jih britanski imperializem še zatira. List »Asahl« izraža še posebej globoko hvaležnost japonskega naroda za visoko pohvalo, ki jo je Duce Izrekel japonskemu narodu, poudarjajoč, da mora takšna pohvala še bolj poglobiti voljo japonskega naroda za dosego končne zmage. Edina pot, ki k zmagi vodi, pa je združitev vseh naporov sil trojnega pakta, ki jih sovražnik zaman skuša razdvojiti. List nadalje opozarja na Mussolinijev poziv: boriti se moramo ne le zaradi zmage, temveč tudi zato, da bi mrtvi ne padli zaman. Ankara, 5. dec. e. Se vedno se beležijo odmevi Ducejevega govora, ki je predmet številnih komentarjev turških listov, ki soglasno poudarjajo odločnost Museolinl- Jevega odgovora Churchillu ln trdno voljo italijanskega naroda, da se bori do zmage. List »Ikdamc objavlja uvodnik, v katerem pripominja, da je Duce po ChurchiL. lovem govoru čutil potrebo, da spregovori, in je tako po 18 mesecih prekinil svoj molk, da bi znova potrdil, da se bo Italija borila do končne zmage. V svojem odgovoru britanskemu prvemu ministru se Mussolini ni pomišljal podati pregleda vojaškega položaja tako glede Italije kakor ostalih anglosaških sovražnikov, da bi ta- šlja izročeno simbolično srebrno bodalo. Zvezni tajnik je spregovoril nekaj oesed ter poudaril hvaležnost ln občudovanje Črnih srajc ter drznost potopilca »Mary-landa« fa »Missisippija« v katerem pozdravlja Rim vse prednje straže Domovine. Poveljnik Grossi je odgovoril ln izjavil, da je vesel, da se z njim spominja tudi vseh ostalih italijanskih podmorničarjev v katerih imenu sprejema dar rimskega Fa-6?ja. Junaška smrt dveh fašističnih hierarhov Rim, 4. dec. s. V odredbenem listu PNF sta biila imenovana fašista Raffaele Russo Sptna, šef odseka Fašija v Acerri (Napoli). ki je junaško padel v borbi, in Plinio Ri-naddi, politični podtajnik Fašija ▼ Vissiu (Macerata), ki je umdl za ranami, dobljenima na afriški fronti. Vladar in Duce generalu Francu Rim, 4. dec. s. Nj. Vel. Kralj Cesar in Duce sta poslala generalu Francu naslednji brzojavki: .»Ekscelenca generalisim F ran cisco Fran-co Bahamonde, glavar španske države, Madrid. — Ob rojstnem dnevu Vaše Eksce-lence želim, da bi Vaša Ekscelenca sprejela moje najprisrčnejše voščiine čestitke — Vittorio Emanuele«. »Ekscelenca generalisim don Fran cisco Franco Bahamonde, glavar španske države, Madrid. — Blagovolite sprejeti, Cau-dillo, ob priliki rojstnega dneva moje naj-odkritosrčnejše in tople Čestitke, ki jih izrekam v duhu naklonjenega prijateljstva, Id me veže z Vami v spominu na čudovito borbo, ki ste jo Vi zmagovito vodili proti napadu boljševizma, v trdni veri, ki jo imam v bodočnost Španije in v Vaše delo. — Mussolini.« Hitlerjevo voščilno darilo Madrid, 5. dec. s. General Franco je sprejel nemškega veleposlanika, ki mu je o priliki 50. rojstnega dne izročil kot Hitlerjevo darilo avtomobil in Hitlerjevo osebno voščilo. General Franco je pridržal diplomatskega predstavnika nemškega naroda v prisrčnem razgovoru. ko zaključil, da bo italijanski narod vztrajal do zmage. List »Son Gakika« objavlja glavne dele govora, ki bi ga bilo po njegovem mnenju mogoče označiti s temle stavkom: Borili se bomo in zmagali bomo. Dnevnik »Ulu -s piše v svojem uvodniku, da je Mussolini moral odgovoriti na Churchillov govor, da bi zavrnil po tvorbe anglosaške propagande. ko je odločno proglasil, da je Italija pripravljena boriti se do zmage. List »Bejoglu«, ki prav" tako analizira Ducejev govor, piše, da je ta govor prekosil ves prejšnje. Govor je čudovit po pogumu in odločnosti v odgovoru na •Churchilla ln laži anglosaška propagande. Mussolini je odločno in mirno potrdil, da se Italija ne bo pustila zbegati niti po grožnjah niti po dogodkih. List občuduje mirno ironijo, ki veje iz govora in ki je doka« samozavesti. Ko se je Duce v svojem govoru skliceval na svoj ljudski izvor, zaključuje list. je samo potrdil, da je ostal zvest Mussolini ju izza prve mladosti in da je prav ta njegova miselnost izhodišče vseh onih socialnih ukrepov, ki jih je Fašizem izdal za izboljšanje položaja delavskih množic. Učinkoviti nemški napadi Pridobitve na terenu pri Tuapseju — 3000 sovražnjkov ujetih, okrog 900 oklopnih vozil na novo uničenih Iz Hitlerjevega glavnega stana, 5. dec. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: V odseku pri Tuapseju so nemške čete nepričakovano napadle ln dosegle kljub izredno neugodnim vremenskim prilikam pridobitve na terenu ter zaplenile lahko ln težko pehotno orožje. Močni napadi Sovjetov v vzhodnem Kavkazu so se spet razbili ■ hudimi izgnbaml ob trdovratnem odpora nemških in rumunskih čet. Akcije hitrih oddelkov stJveroo od Tereka so se nadaljevale. Privedenih Je bilo 1000 ujetnikov. V kalmiško stepo Je bil izveden nov vdor ln pri tem razdejano oporišče z delavnico za o klopna vozila. Med Volgo ln Donom so Sovjeti tudi v teku 4. decembra- napadali z močnimi oklopnimi silami. 75 oklopnih vozil Je bilo uničenih, 13 pa onemogočenih za premikanje, razen tega pa Je imel sovražnik hude izgube na težkem orožju. Močan lastni napad je razbil sovražnikove oklopne in konjeniške sile, pri čemer Je bilo privedenih 2000 ujetnikov in še 14 topov kot plen. Izvidniško delovanje Italijanskih in madžarskih oddelkov aa fronti ob Donu Je dalo važne uspehe v poizvedovanju. Na prostoru med Kaiininom in Ilmen-skim jezerom Je prišlo tudi včeraj do hudih sovražnikovih napadov, M so jih podpirale posebno močne sile topništva, oklepnega orožja ln letalstva. 104 oklopna vozila sp Ms deloma uničena, 6 letal pa so sestrelili oddelki kopne vojske. V obrambnih bojih zadnjih dni Je uničila samo 68. pehotna divizija 169 okopnih voz. Letalstvo Je obstreljevalo sovražnikove Izhodiščne postojanke ter kolone na po- hodu. Letalski oddelki so sestrelili brez lastnih izgub 58 sovražnih letal, poljsko topništvo pa je zrušilo še 3 nadaljnja. V severnem odseku fronte Je bilo pri naraščajočem bojnem delovanju razdejanih 84 bojnih postojank in bunkerjev. V Tunisu so v teku hude borbe. Važno cestno in železniško križišče Je bOo po večdnevnih bojih zavzeto v naskoku. Pri tem so bile skoraj popolnoma uničene močno ameriške sile, ki so tvorile prednje oddelke. Sovražnik je imel velike izgube na ljudeh in materialu. Močni oddelki letalstva vseh vrst so uspešno posegaS v borbe na kopnem. Pri tem so bile ponovno napadene artilerijske postojanke in zbirališča čet ter motornih voziL pri čemer Je bilo nad 100 vozil uničenih. Poleg tega so nemške in italijanske letalske sile učinkovito napadale pristanišče v Boni. Ena transportna ladja je bila hudo zadeta, številne druge pa so gorele. Nemški lovci so sestrelili 23, protiletalske baterije v Tunisu pa še 2 sovražni letali. Pogrešanih je 5 lastnih letal. Nad obalo zased nega zapadnega ozemlja Je izgubilo angleško letalstvo 6 letal. Anglosovjetsko strahovanje perzijskega tiska Ankara, 3. dec. s. Okupacijske anglo-sovjetske oblasti so odredile najstrožjo cenzuro na vsem ozemlju Irana. Generalni direktor za tisk Gaffari je Izjavil, da je treba žrtvovati svobodo tiska ln da vojaške nujnosti opravičujejo poostritev cenzure. Prva obletnica ustanovitve GILL-a Proslava bo jutri In bo obsegala vrsto kratkih prireditev Ljubljana, 5. decembra Te dni je minilo leto, kar je bila v Ljubljanski pokrajini ustanovljena mladinska organizacija GILL. Ustanovitev je narekovala potreba ustvariti društvo, ki bi se zanimalo in bi bilo sposobno vzgajati mladino k višji stopnje človekoljubja m bi ji moglo preskrbeti sredstva, da *e lahko smelo loti celotnega problema kulture in priprav na življenje. To društvo je moglo najti najboljše navd'he v GIL-u mladinski organizaciji, ki je najbolj naklonjena človeškemu razvoju, najbolj org: lična in najbolj razširjena ter prepojena z novim realističnim in totalitarnim duhom italijanskega naroda. V preizkusni dobi je organizacija štela samo nekaj desetin članov. Približali so se ji najboljši, najiskrenejši: niso se zmenili za tveganosti in niso upoštevali groženj. Danes, ko je minilo komaj eno leto od ustanovitve, je včlanjenih v oddelk'h GILL-a več tisoč mladeničev in mladenk. Tak je razvoj GILL-a Y Ljubljanski pokrajini, kjer je navdušenje mladine zelo veliko in kjer se organizac'ja GILL-a predstavlja bolj kot kdaj bogata na dejstvih in lzpod- budah. Nadaljni razvoj ne bo izostal, ker ne manjka vodstva in je gorečnost vedno večja. S to gotovostjo se začenja proslava obletnica GILL-a v zavesti sedanje zgodovinske ure, z mislijo pri naših padlih, z dušo pri borcih, ki se borijo z gotovostjo zmage, ki ne mora izostati. Proslava bo obsegala vrsto kratkiih prireditev. Njen spored bo jutri v nedeljo 6. decembra naslednji: Ob 9.: pozdrav mladinskih zastopstev predstavnikov oblasti. Ob 10.: predavanje o »začetkih in razvoju mladinske oraganizacije« (Opera>. Ob 10.30: izročitev zveznega prapora GILL-a, razdelitev križcev za zasluge in zaslužnostnih diplom sodelavcem GILL-a. Ob 11.: Otvoritev zveznega središča za gospodinj^vo (Tomanova ulica 1). Ob 11.20: Otvoritev drsališča zveznega poveljstva (Tomanova ulica 1). Ob 14.: Začetek tekmovalnih iger za člane GILL-a (Drama). Ob 15.: Začetek lutkarskih predstav za člane GILL-a (Tomanova ulica 1) in začetek filmskih predstav na GILL-ovem zveznem poveljstvu. Nemško - finski pritisk na Petrograd Sovjetski napadi imajo tudi namen, ta pritisk po možnosti olajšati na nekaterih točkah, popolnoma neprehodni. Berlin, 3. dec. Po raznih znamenjih sklepajo v Berlinu, da bo boljševiški glavni stan podvzel še nadaljnje napore, da bi olajšal nemški pritisk okoli Petrograda. Nagib za to je treba iskati v kočljivem položaju petrograjskega industrijskega področja. Podjetje bi imelo namen tudi olajšati preskrbo čet in civilnega prebivalstva, ki je zaprto v mestu. 9. septembra 1941 je nemško uradno poročilo javilo, da je nekoliko motoriziranih divizij severne nemške vojske doseglo Nevo na vzhodu Petrograda ter se tam utrdilo na široki fronti, dočim so druge nemške čete osvojile mesto Schliisselburg ob izlivu Neve v La-doško jezero. Od tega dne dalje je Petro-grad popolnoma obkoljen s kopne strani. Na Karelski zemeljski ožini so to zaporo Izvršile finske čete. Na jugu je nemška ebkroževalna fronta potekala od Finskega zaliva do Neve in od Neve do Schliissel-burga. Ker pa so Finci dosegli tudi reko Svir, ni mesto imelo odprte nobene poti več,' razen južnega dela obrežja Ladoškega jezera, katerega bregovi pa so, razen Tega skromnega prostora se boljševiki poslužujejo že vse leto, da oblegani posadki lahko dobavljajo orožje, strelivo in živila. Južni breg jezera seka samo ena železniška proga med Tihvinom in Kobono. Tu se začenja najkrajša oskrbovalna pot, ki veže rt Morin Nos z južneje ležečim krajem Osinovec, kjer se proga združi s petrograjsko železnico. Druga pot za oskrbo je držala preko Ladoškega jezera, katerega gospodarji pa so Finci. Vojni material in živila, določena za Pe-trograd, morajo zaradi finske kontrole premagovati velike težave po cesti in po železnici. Tu je treba nakladati in prekladati blago z ladij na železnico, kar je zelo zamudno in omogoča Fincem česte in uspešne napade. Preskrba Petrograda, njegove vojske in njegovega prebivalstva z vsem potrebnim je tedaj silno težka in draga stvar ter zvezana z ogromnimi žrtvami. (Piccolo.) Zmeda in nejasnost v francoski javnosti Odgovornost vale drug na drugega — Demobilizacija se v redu izvaja — Doriot zahteva deSnitivne odločitve Berlin, 4. dec. Dogodki, ki so si z mrzlično naglico sledili pretekli teden v Franciji, so vplivali kakor potres. Položaj je še vedno moten, čeprav so se poskrile mnoge, do včeraj še komunistične ribe teh motnih vod francoske notranje in zunanje politiike. s čimer so razkrile srvojo pravo bistva Slede si seje odgovornih činiteljev iin izjave raznih kupim in predstavnikov raznih Struj. Berlinske agencije seveda ne priplujejo vsem tem pojavom večjega pomena, kakor gu zaslužijo, temveč jih samo beležijo kot kron fcti. Demobilnzacija gre medtem stojo pot naprej iin se dnevno odpusti 2000 do 3000 vojakov. Največje zanimanje Francozov velja dogodkom v Toulonu. Razprav ni ne konca nt kraja in vsakdo bi rad povedali svoje mnenje. V uradnih vichyjstkith krogih je opaziti zadrego. Izjavljajo, da bodo te dni prejeli izčrpno poročilo o okoliščinah, v katerih je prišlo do samopotopdtve francoskega brodovja v Toulonu. Poročila, pravijo, da se nad vsem touilonskim mestom dviga gost oblak dima. ki se vaje iz na pol potopljenih ladij v hiki, od katerih nekatere še vedno gore. Na področju pristanišča in v neposredni bližini je vse mirno in življenje se normalno razvija. Poveljnik okupacijskih čet je obvestil pomorskega prefekta, da se civilnemu prebivalstvu ni treba miti najmanj vznemirjati, kajti okupacijske sile bodo povsod vzdržale red Trdnjave, ki obdajajo mesto in katerih izročitev se je izvršila brez najmanjšega incidenta, so sedaj zasedene po okupacijskih četah. Večja oddelki nemške pehote so razmeščeni v neposredni bližini mesta. Tou-lonske ladjedelnice, v katerih so se v glavnem gradile križanke, podmornice in rušil«, obnavljajo svoje delo. Kaikor rečeno, se med tem polemike in razprave nadaljujejo, a nimajo nazadnje drugega pomena kaikor tega, da drug na drugega vaile odgovornost. Tako so na primer nekateri, ki obtožujejo nacionaliste, drugi se spet j eze na »kolaboraotoodste«: i±d. Francoska ljudska stranka, ki ji je na čelu Doriot, je imela v Parizu sestanek, na katerem je bila izglasovana resolucija, ki ugotavlja, da so poslednji dogodki v Fnanciiji in kolonijah rezultat francoske filtoameri-ške politike ki notranjega paotkrevolucio-nairnega pokreta. Francija, pravi resolucija, Letalski boji na zapadu Berlin, 4. dec. s. Iz vojaškega virna se do-anava, da so bile danes letalske borbe nad zasedenem ozemljem na zaipadu. Eskadrile letaš »Focke Wuilffc so napadle močne so vražne skupine lovcev, ki so se skušale približati zasednemu ozemlju na zapadu, ter ao jih razpršile. Ob odličnem vremenu in nebu brez oblakov so nemški lovci brez Ustnih izgub lahko sestrelili 5 »Spdtfireov«. Angleži obstreljujejo francoske potniške vlake Pariz, 4 dec. s. Angleška letala, ki so preletela Normandijo in področje Oise, so obstreljevala s strojnicami potniške vlake. Bilo je smrtnih in ranjenih žrtev. Vaše razvedrilo naj bo »Dobra knjiga" si lahko pridobi zaupanje ostalih evropskih narodov samo, če dokončno zavrže svojo dvoumno politiko iz preteklosti, ki naj bi potisnila v pozabo nekatera izdajstva francoskih mož na visokih mestih in njihovih privržencev, (^tampa Sera.) Aretacije v Franciji Vichy, 4. dec. s. Francoske oblasti so dale aretirati bivšega predsednika vlade Edvarda Herriota, ki je bil dosle konfiniran v svoji vili, nadalje predse! nika delavske zveze Leona Jouhauxa, bivšega podtajnika v zunanjem ministrstvu Franca Le Tessan-ta, ter načelnika francoskega športa Jeana Borctra. „Prima linea" Izgla je 5. številka glasila Zveze borbenih fažijev za Ljubljansko pokrajino. Zanimiva vsebina stoji popolnoma pod mogočnim vtisom velikega zgodovinskega govora Ducejevega. List je objavil govor v celoti, tako da ima vsakdo priliko, da se do podrobnosti seznani ne samo z vsebino, ki jo poznamo že iz naših listov, marveč tudi z ono značilno dikcijo, ki odlikuje Mussolini jeve govore, z blestečo njegovo frazeo-logijo in z drugimi značilnostmi, ki se v prevodu ne dado točno podati. Naslednji članki so posvečeni obsodb,- barbarskega načina vojevanja, ki so se ga Angleži lotili nasproti ItaTji, uničujoč mima. neutrjena mesta, pokončavajoč nesmrtne italijanske umetnine, k,- so že davno last vsega omikanega človeštva ter obmetavajoč z bombami bolniške ladje. Času primeren je nesporno tudi članek o »bušidu«, viteškem zakoniku borbenega japonskega naroda, k; je treba njegov nenadno nagli dvig in razvoj iz zapuščene, aziatske države v sodobno velesilo, pripisati duhu »bušida«. Peta stran lista je posvečena italijanskemu gledališču, deloma pa tudi silnim likom nekdanjega in sedanjega rimskega cesarstva. Veliko pozornost posveča list socialnim vprašanjem, o čemer pričajo temeljiti članki šeste strani. Tudj poročila o delovanju fašistične organizacije so se v kratkem času, odkar izhaja glasilo, lepo razmahnila, kar zopet dokazuje. da se organizacija prav marljivo giblje. Praznik topništva, mornarice in gasilcev Rim, 4. dec. s. Topništvo, inženjerci, mornarica in gasilci, katerih zaščitnica je sv. Barbara, so proslavili svoj praznik. Povsod so bili resnobni spominski obredi na preteklo in sedanjo slavo. Posebno pomembne so bile proslave na fronath. Poveljniki so ponosno omenjali padle za veličino Domovine. V Rimu so bile proslave v vojašnicah, ki so bile okrašene z zastavami. V zboro-valni dvorani poveljništva je mornariški podtajnik Riccardi izročil svojcem padlih in pogrešanih ln hrabrim mornarjem odlikovanja za vojaško hrabrost. V cerkvi sv. Marije in v kripti padlih v Magnananpo-liju, so bdle svečane službe božje za padle topništva, inženjerstva, mornarice in gasilcev. Zastopstva so nato položila lovorjeve vence na grob Neznanega junaka in na svetišču pallih za Revolucijo. Popoldne je generalni direktor gasilske službe prefekt Giombini po radiu govoril vsem gasilcem in poveličeval njih junaštvo in samozataje-vanje ter jim sporočil pozdrav podtajnika Buffirinia. Proslava se je zaključila s prireditvijo za vojne ranjence, katero je organiziralo v vojaški bolnici Celia poveljništvo topniškega polka. Na Indijskem oceanu potopljene sovražne ladje Lorenzo Marquex, 5. s. Listi poročajo, da so podmornice Osi pretekli četrtek tor-pedirale in potopile v vodah Indijskega oceana tri anglosaške ladje, med njimi britanski parnik »Llandaf Castle«, ki je izpodrival 10.799 ton in ki je imel na krovu kakih 1000 južnoafriških vojakov. Aretirani komunistični teroristi v Španiji Madrid, 5. dec. s. Policija in civilna garda sta aretirali 22 nevarnih marksistov, med njimi nekega Miguela Uceto in njegovo ženo in Jo3eja Nicasija, ki so bili lastniki neke go tilne. kjer se je skrival znameniti Caumpesino skuparj s poveljnikom mednarodnih brigad Listerjem. Oba sta zagrešila nešteto umorov in ropov. Pred letom dni je padel inž. Franc Emer, ena prvih žrtev komunističnega terorja V petek, 4. t m., je poteklo prvo leto, odkar je kot ena prvih političnih žrtev komunističnega terorja med Slovenci padel pod kroglami zahrbtnega morilca inž. Franc Emer. Umorili so ga v najlepši mla-meniškf dobi, ko je bil poln idealov in poln borbenosti za uresničenje teh idealov. Za nje je žrtvoval tudi svoje cvetoče življenj«!. Umorjeni mladenič je Ml sm vlSjega tehničnega svetnika inž. Franca Emerja lz Kranja in njegove soproge ge. Anice roj. Savnik. Ko je dovršil kranjsko realno gimnazijo. se je odloča za rudarsko stroko, ki jo je študiral na rudarski visoki Soli v Pfi-bramu iin na rudarski fakulteti univerze v Ljubljani. Preden je mogel stopiti v praktično poklicno življenje, ga je prehitela vojna in mu prekrižala njegove račune. Hotel je porabiti čas za poglobitev svojega strokovnega znanja, a njegov idealizem, ki so mu ga vcepili starši, mu ni dal, da se ne bi zanimal tudi za javne zadeve, za koristi in skrbi svojega ljudstva. Na tej poti je trčil ob komuniste. Lansko jesen so začeli komunisti, kj so se skrivaj že prej pripravljali, razpletati svoje mreže med Slovenci. Zaradi razr-vanih razmer med nami v letih tik pred vojno in še botj zaradi nezadostne politične izkušenosti, so biLi v naši javnosti dvomi, ki niso bili dorasli peklensko premeteni komunistični taktiki, temveč so H naivno nasedli. Dali so se preslepiti in zapeljati po hinavskih komunističnih geslih in mnogi so verjeli, da so se komunisti čez noč spreobrnlj in da jim gre res za koristi slovenskega ljudstva. Slepo so šli na limanice, ki so jim jih komunisti nastavili s takozvano »Osvobodilno fronto«. Vsaj. kar je bilo dobronamernih med njimi, se niso zavedali, da je »osvobodilna fronta« le krinka za čisti protinarodni komunizem trockističnega kova. Mlad,- tož. Emer ni nasedeL 2e takoj od začetka je spregledal nepošteno in za narod tako pogubno komunistično igro. Zato je zavračal vsa vabila, naj se pridruži tudj oa Ko so vabilom sledile grožnje, ga tudi te niso omajale, temveč ga le še bolj prepričale, da je na prav* poti* ter ga vzpodbudile, da je začel odpirati oči tudi prijateljem in znancem. Njegovo delo ni bilo brezuspešno in od tedna do tedna je raslo število mladih narodnjakov, ki so spregledali pogubne trockistične namere m postajali aktivni borci proti njim. Zaradi tega njegovega delovanja je komunistično vodstvo spoznalo v inž. Emer-ju opasnega nasprotnika ter sklenilo, odstraniti ga za vsako ceno. Poslalo je nad njega svoje rablje. Očividno Po izdaji jim je Emer padel v roke in lani 4. decembra opoldne so ga zahrbtno umorfli v Šiški v Jernejev! ulici. Ubil- so narodnjaka idealista nadebudnega mladeniča. Po svoji preizkušeni taktiki, ki se jim je v začetku žal tolikokrat obnesla, so ga potem skušali še oblatiti kot narodnega škodljivca in izdajalca. Kdor je mlado žrtev poznal, je že takrat sprevidel to komunistično laž, ravno tako tudi ves že takrat veliki krog onih, ki so poznali komunizem in njegove metoda Nadaljnji žalostni razvoj je moral poučiti tudj zaslepljence in zapeljance in danes je Emerjev spomin v vsej pošteni javnosti čist in časten. Leto dni ie poteklo, odkar je bil umorjen inž. Emer, ki je padel, kakor rečeno, kot ena prvih vidnih žrtev komunističnega terorja. V tem letu se je marsikaj spremenilo Pokazalo se je na eni strani, kako prav je imel mladi inteMgent, ko je tako odločno zavrnil komunistične vabe, pokazalo pa se je na drugi strani tudi, da njegova žrtev ni bila zaman. Število idealnih protjkomunističnih borcev se je trajno večalo in množilo. Borbenost, ki je vodila Emerja, se je širila in krepila, dokler ni končno zajela ogromne večine našega ljudstva,. S©spocEarsfw# Gospodarske vesti = Zboljšana oskrba Grčije. Med vladami Italije, Nemčije ln Grčije so bila te dni zaključena pogajanja, ki so imela namen doseči poglobitev gospodarskih odnošajev Grčije z Italijo in Nemčijo ln zboljšanje preskrbe Grčije. Posebna pooblaščenca Italije in Nemčije sta bila že prejšnji mesec postavljena kot posvetovalna organa grške vlade, da izdelata načrt za zboljšanje oskrbe prebivalstva z najvažnejšimi živili in življenjskimi potrebščinami, za zboljšanje razdelitve proizvodnje, kakor tudi za oživ-ljenje gospodarstva in povečanje produkcije. Na podlagi med Italijo in Nemčijo sklenjenega dogovora bosta obe državi povišali dobave industrijskih izdelkov v Grčijo. Predvideni so tudi ukrepi, ki imajo namen preprečiti podražitev blaga, uvoženega iz Italije in Nemčije, na poti do potrošnika. Z izvedbo načrta potrebne ukrepe na področju dirigiranja cen in dotoka blaga bo Izdelala tričlanska komisija, obstoječa iz predstavnikov italijanske, nemške in grške vlade. Izvedba dogovora, kolikor se tiče Italijanskega blaga, bo v rokah družbe »SACIG«, ki Je bila pred meseci ustanovljena od Italijanskih interesentov, razdelitev blaga iz Nemčije pa bo v rokah družbe »DEGRIGES«, ki jo je ustanovilo nemško gospodarsko ministrstvo. V upravna odbora obeh družb bodo pritegnjeni še zastopniki grškega gospodarskega ministrstva. = Italijanska tobačna industrija. Po uradnih podatkih, ki so bili sestavljeni tik pred vojno ln ki so sedaj objavljeni, je v Italiji 25 tobačnih tvornic, ki zaposlujejo 21.484 oseb. 11 velikih tvornic zaposluje 13.400 oseb, ostalih 13 tvornic pa 8.053 oseb. = Pred gradnjo velikega dunavskega mostu med RumuniJo in Bolgarijo. Kakor je znano je v spodnjem toku Dunava od Beograda navzdol do izliva v Črno morje en sam železniški most, in sicer pr,j Črni vodi na progi Bukarešta—Konstanca. Kakor smo že poročali, je prišlo do sporazuma med Bolgarijo in Rumunijo glede skupne gradnje železniškega in cestnega mostu preko Dunava, ki bo verjetno zgrajen med Ruš čukom na bolgarski in Gjur-gjev-jm na rumunski strani. Tu je bil lani otvorjen za silo železniški trajekt. Za določitev podrobnost,- je te dni odpotovala bolgarska delegacija v Bukarešto. Vest o sklenitv; sporazuma je vzbudila v vsej bolgarski javnosti veliko pozornost. Razvila: se je žvahna dskusija o tem, kako naj se zgradi ta most. V sofijskem listu »Mir« se inž. Dobrino zavzema za to, da b; se zgradil železobetonski most v dveh etažah, in sicer za železnico in za cesto, pisec pa obenem predlaga, da se most ne bi zgradil pri Ruščuku, temveč bolj zapadno, tako da bi se ustvarila tudi krajša železniška zveza v smeri proti Baltiškemu morju. = Paprika namesto popra. Iz Budimpešte poročajo da se je letos nadalje povečalo povpraševanje inozemstva po papriki, kar je v zvezi z okolnostjo, da je onemogočen uvoz popra v Evropo. Madžarska je izvozila že velike količine paprike. Veliko povpraševanje bo omogočilo tudi predelavo semena in ostalih delov, iz katerih se da pridobiti prvovrsten nadomestek za črni poper. Madžarske tvornice konzerv so ta novi izdelek že preizkusile in ga že uporabljajo kot nadomestek za poper. = Likvidacija kmečkih dolgov v Srbiji. V letih, ki so sledila svetovni gospodarski krizi, je bilo vprašanje kmečkih dolgov, zlasti na področju Srbije, eno najaktualnejših. Z uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov je bilo to vprašanje pred leti končnoveljavno rešeno z delnim odpisom dolga, medtem ko morajo kmečki dolžniki ostanek vplačati v letnih obrokih. Pri plačevanju teh obrokov pa so bili kmečki dolžniki tudi v zadnjih letih zelo neredni. Kakor poročajo iz Beograda, je sedaj Privilegirana agrarna banka pozvala kmečke dolžnike na področju Srbije, da najkasneje do 15. januarja prih. leta vplačajo že zapadle obroke, sicer bodo prisilno izterjani in vrhu tega zapade v nasprotnem primeru ves dolg. Ta oster ukrep je bil izdan, ker se je položaj kmečkih dolžnikov v zadnjih letih bistveno zboljšal in imajo kmetje danes denarna sredstva, da dolg poplačajo. Sedanji gospodarski položaj kmeta je tudi bistveno boljši kakor v času, ko je bila izdana uredba o likvidaciji kmečkih dolgov. Verjetno je, da bo v Srbiji uredba sploh spremenjena, kar bi bistveno olajšalo gospodarske razmere. Po statistiki Privilegirane agrarne banke dolgujejo srbski kmetje še 1.094 milijonov dinarjev, in sicer Privilegirani agrarni banki 619 milijonov, ostalim upnikom pa 475 milijonov. — Narasla španska proizvodnja živega srebra. Po uradnih podatkih je lani znašala proizvodnja živega srebra v Španiji 2950 ton 'in je bila največja v zadnjih 20 letih. Prodanih je bilo 40.695 steklenic živega srebra, od tega le 710 steklenic ali 1.7% v Španiji sami. Vsa ostala količina pa je bila Izvožena v inozemstvo. = Plov. V Ostrogu pri Št Jerneju je btto po vrtovih in njivah najdenih na stotine rimskih grobov in je tu pač bilo grobišče mesta Kru-dja. ZeJo skromne podatke kramo doslej o rimski vojaški nasetfbini Acervone, ka je bila po izkopaninah sodeč zapadno od Stranske vasi v blažim Višnje gore. Ta naselbina >q. po vseh znak ih sodeč, imeda ii. • L" .■r ■ > . . < ... . scr.s „' r> " ■ ' . • .^vtg^fr. • •>-.;. .s-— ::->v.v. v.-.;.::••:.: . >>v.-.w.v.o»o6. - --^ - . . h\ Trebnje v rimski dobi Praetori um Latobicorum Ob novo zgrajenih cestah so nato nastale večje vojaške in tudi meščanske naselbine, med katerimi je bila največja in tudi najvažnejša Neviodunum, ki je stal pri- ližno na mestu današnje vasi Drnovo, uro da od Krškega. Nevioiunum je bilo važno Icrižišče cest, ki so držale odtod v Emono, Siscijo in Celejo. Sledovi mesta so še danes dobro vidni in na vsem prostoru kaj razsežne vasi je pod hišami staro rimsko zidov je. Posebno dobro se še danes poznajo rimske kopeli, na pašniku na koncu vasd pa so še ve l no ostanki nekega rimskega svetišča. Tudi vsa gradnja vodovoda je še dokaj dobro vidna. Vodovod je bil zgrajen iz dobro žgane opeke in je bil napeljan po več ko 10 km dolgem cevovodu iz izvirov v bližini Krke. Zbirališče vode je bilo ob izviru oblano z močnim zidov jem, vsa gradnja pa kaže na veliko tehnično izurjenost Rimljanov. Na obeh straneh vseh treh cest, ki so držale iz Neviodunuma, je bilo doslej izkopanih že več tisoč grobov iz prvega do petega stoletja po Kr. Med njimi je bilo nekaj prav lepih grobov z zadanimi kapelicami, v katerih so se še prav dobro ohranile slikarije. Tudi v bližini Brega, Vitre in Zaloke pri Raki je vse polno rimskih grobov, razen tega pa je bilo doslej izkopanega že dokaj rimskega zidovja, lep rimski vodnjak in skoraj cel rimski most. Vse te izkopanine in gradnje le dokazujejo, da je Neviodunum moral biti zares izredno važno rimsko mesto in da je morala živeti v njem poleg redne vojaške posadke tudi močna meščanska kolonija. Tuli Praetorium Latobicorum, ki je stalo na mestu današnjega Trebnjega, je imelo v rimski dobi prav važno vlogo. Tu je bilo namreč važno vojaško postajališče, kjer so bili stalno nastanjeni vojaki desete in štirinajste legije, kar do-cazuje obilica napisnih kamnov od vojakov teh dveh legij, ki so bili najdeni v Trebnjem in okolici. Razen tega je Pečnik naletel v Trebnjem na ostanke velikega rimskega zidovja in rimskega templja, v katerem je bil zlasti žgalni oltar še prav dobro ohranjen. Vse izkopanine dokazujejo, da v Praetori ju Latobicorum ni bilo meščanske naselbine, marveč je bilo to izključno vojaško postajališče, katerega glavna naloga je bila držati v poslušnosti dolenjske rolove. Prav zanimive izkopanine so bile najdene v vasi Pristavi blizu Trebnjega. Tu so naleteli na veliko rimsko grobišče, kjer so Rimljani pokopavali mrliče iz Praetori ja Latobicorum. V grobovih je bilo najdenih tudi polno lepih lončenih posod in drugih drobnjarij, ki so jih Rimljani polagali v grob svojim dragim. Tudi v vsej osti tli okolici Trebnjega je bilo najdenih dokaj grobišč iz rimske dobe, kar dokazuje, da je morala biti tudi okolica Trebnjega dobro naseljena. To domnevo potrjuje tudi dejstvo, da so baš v okolici Trebnjega skušali R;mljani prvi uvesti med domače rodave gojenje vinske trte. fee volno pa ni točno dokazano, kje je bilo tretje znamenito rimsko mesto C r u -c i u m na Dolenjskem. Po poslednjih izkopaninah pač večina naših starinoslovcev z gotovostjo zagotavlja, da je moralo to znamenito rimsko mesto stati na prostoru vasi Grublje blizu št. Jerneja in to v bližin;! Krke. Tu je bil namreč med drugim najden tudi mozaičen tlak, razno mogočno zidovje, rimske kopeli iz marmornih plošč tn razni maliki, lončene posode, denar, orožje in drugo. Vse te izkopanine izpričujejo, da je moralo biti mesto Crucium edino nalogo, da Je nje vojaška posadka ščitila promet po najvažnejši dolenjski prometna žili iz Emone do Neviodunuma in je tako bila tudi bržčas najmanjša -rogadbt posadka na Dolenjskem. Ob stočju Krke ki m Save pa je bil domnevajo ob cesti Neviodunum—Siscda Municiptknn Latofeiecrum z močno vojaško posadko. Upravno je spadalo Dolenjsko s Emono vred najprej k Panoniji (Permoma aupetio-re), ki pa je bila za cesarjev Dioklecijana in Maksimilijana oko4i leta 300 razdeljena v dve novi pokrajini: Valerijo in Savi jo. Pokrajina Savija jc bHa ob Sovi ki je ao-gaila od Drave do Dalmacije ter )e tako tudi vs© Dolenjsko spadalo pod to pokrajino. V prvih začetkih je bila v novih pokrajinah združena vojaška in državna uprava in šele okoli leta 350. je prišlo do nj2i ločitve. Oblast prve stopnje je bila občina, vendar pa njeni uradniki niso prejemali nobene piače. Od davkov se je pobiral le zemljiški davek, ki je bil predpisan na podlagi takrat že narejenega katastra in je znašali dva odstotka dohodkov ter malenkostno doklado v pridelkih. Le vsako peto leto pa se je pobirali tudi malenkosten obrtni davek. Plač pa so Rimljani jelii takoj nabirati po Dolenjskem vojake, med katerimi so biili nekateri celo uvrščeni med pretorijance (cesarjevo telesno stražo). Pozneje pa so vojaki služili izključno doma, da so lahko branili domačo zemljo pred navali barbarskih aaredov. Ves svet v plamenu vojne Trdote sedanje vojne so neizmerne. Kakor ni bilo v zgodovini nobene vojne, ki bi zavzela tolikšen obseg, tako tudi na biio nobene, ki bi vsaj približno spravila v pogon tolikšne energije, kakor jih jc sedanja vojna. Ljudske množice nastopajo v astronomskih številkah: 100 milijonov Nemcev, 45 milijonov Italijanov 50 milijonov drugih evropskih zaveznikov stoji na eni strani. K tem se priključuje še 100 milijonov Japoncev z njihovo ogromno močjo v vzhodni Aziji Na drugi strani je 45 milijonov Angležev, 125 milijonov Američanov m kar je po enem letu vojne 5e ostalo od Sovjetske zveze, morda se okoli 100 milijonov ljudi. Nadaljnjih 200 milijonov, ki so bili v boju, je že iz njega izločenih: Francozi, Poljaki, Nizozemci, Belgijci, Grki, -Srbi, Ukrajinci, Belorusi in tucat ljudstev v Sovjetski zvezi, ki jih je Stalin pognali v vojno in jih prisilili, da so se z orožjem v roki dvignili proti Evropi. . Za številom in veličino bojujočih se narodov pa prav nič ne zaostaja razširjenost vojnega področja. Skoraj 3000 km je dolga vzhodna fronta, ki poteka vzdolž vzhodnega roba najbogatejših in najvažnejših ozemelj Sovjetske zveze. Komaj krajša je atlantska fronta od severnega rta do Biskajskega zaliva. Neizmeren v vsakem pomenu besede pa je tudi borbeni prostor podmornic, ki operirajo med reko Sv. Lovrenca v Kanada in kanalom Mozambika na Indij skem oceanu. Pri tem niti ne omenjamo za naše pojme nepredstavljivih daljav Tihega oceana, ka je postali bojišče Japoncev proti Anglosasom in prizorišče stilnih zmag japonskega zaveznika nad angieškc-ameriškim i sdilamd. Sedanja vojna jc svetovna vojna ne samo kar se tiče geografskega položaja prizadetih držav, ampak tudi kolikor zadeva bojišče samo. To je najgrandioznejša borba. ki se je kdaj koh vršila. Treba je imeti omenjeno Sliko kot celoto pred očmi. če hočemo pravilno presojati dogodke in posameznosti. 17 globine nasprotij se očituje tudi trdota borb Obe anglosaški velesili združujeta namreč z vsakim geografskim imenom, kn smo ga zgoraj omenili, in z vsakim nahajališčem surovin, za vsakim strateškim položajem, ki se skriva za temi imeni, često konkretne posestne predstave. Ali so že 'lastniki postojank aili pa so biili to pred serijo svojih porazov v začetku vojne, ali pa jih žele šele osvojiti iz rok svojih sovražnikov ali celo zaveznikov, samo da bi izvajala oblast in črpali bogastvo. Za velik dobitek {grajo vsi: Američani hočejo s svetovnim gospostvom pridobiti tudi angleški imperij. Angleži žele, da bi z vzpostavitvijo svojega imperija ne imeli hegemonije samo v Evropi in Afriki, ampak tudi v Aziji m vsepovsod drugod, kjer so v zadnjem času morali i deliti oblast in moč z Američani ali Rusi. Staildn se končno bori za gospostvo v Evropi, ker se nadeja, da bo iS njene bcilj-ševizacije dobil moči za svoj stari program svetovne revolucije, katere uresničenje je biilo preprečeno z nastopom narodnega socializma. Zdaj skušajo Rusi z orožjem v roki izpeljati svoj načrt. Vsemu temu stoji na poti Os s svojimi ogromnimi fizičnimi in duhovnimi silami, a tudd s svojimi zahtevami. Zaradi tega so vse tri imperialistične klike v Londonu, Washingtonu in Moskvi pokazale svoje globoko in neizmerno sovraštvo proti tej oviri, ki je njihove načrte izpremenila v čiste utopije. Dejstvo, da se želje ki jih zasledujejo, nie3o izpolnile, je vzbudilo sovraštvo in srd. ki jih priganjata, da, ne oziraje se na svoje poraze, vedno znova žrtvujejo nešteta človeška življenja Najboljši primer za to so boj; na vzhodu Medtem ko so Sovjeti napadali Ržev in Vorpnež, je bila zavzeta kotlina D on ca in medtem ko so pred Stalingradcm krvaveli, so izgubilii Kubansko pokrajino m stotine kilometrov ozemlja naprej proti Kavkazu. Zaradi takšnega načina vojevanjo, ki je imel za posledico velikanske izgube ljudi in vojnega gradiva ter proizvajalnih področij. so se sovražnikove moči znatno oslabile. Srd in jeza pa sta ostala in jih ženeta k vedno novim napadom. V preteklih dneh smo podoben primer doživeli na bojišču v Afriki. V tej puščav- In una base aerea italiana: si riforniseono le mltragliatrici di un caccia in procinto di partlre — V nekem italijanskem letalskem oporišču se strojnice nekega lovca pred odletom založe z naboji ski borbi, ki je boij podobna vojna na morju kakor na suhem, je Churchilli z enakim sovraštvom, kakor ga kažejo njegovi zavezniki v Moskvi, izveded napad. Iz sporočil vrhovnega poveljstva je razvidno, da so zavezniki morali pri tej svoji operaciji žrtvovati nešteto človeških življenj in vojnega gradiva. Toda Churchilla to ne moti. Klika, ki jo predstavlja in za katero vodi vojno, ne sedi namreč na afriškem bojišču, ampak v londonskih klubskih naslanjačih. Zanjo so človeške izgube samo majhna računska stv&r. Toda kjer koli napadajo zavezniki: na zimskem bojišču na vzhodu, pr, Dieppu ali v Afriki, povsod se znajdejo pred zaikotnom razvoja, ki so ga priklicali z vojno napovedjo nemškemu rajhu sami v življenje. Razvoj dogodkov je dal prav nam in ne napadalcem. Sicer ne bi danes Nemci stali na Kavkazu, na severnem rt< in ob Biskajskem zalivu ampak oni v Berlinu. Srdu in sovraštvu so se zavezniki Osi uprli še z večjo odporno in napadalno silo. kakor jo ima sovražnik. Kajti oni vedo, da usoda nikomur ničesar ne pokloni, tudi najupravi-čenejsemu ne. Zato se bore z vsemi silami in z vso močjo na fronti in doma. zavedajoč se svojih cilLjev. (»Neues Wicner Tag-bLatt.«) Torpeda proti cisternam Angloaimeriška propaganla se mnogo trudi, da bi povprečni Angloamerikanci, takozvani ljudje z ulice, imeli vsak dan priliko čuditi se strateškim vrlinam Roose-velta in Churchila. Dnevno se čitajo vesti o izkrcavanju ameriških čet na Irskem, v Afriki ali na"srednjem vzhodu ter se govori o tem kakor o velikih uspehih, samo zaradi tega, da bd se pogledi poučenejše javnosti odvrnili od pomanjkanja bencina, ki ga vse bolj čutijo v Ze lin jenih državah. Na prvi pogled izgleda ta trditev neverjetna. Leta 1940. je proizvajala samo severna Amerika 183 milijonov ton petroleja, kar odgovarja dvem tretjinam vse svetovne proizvodnje. Petroleja je torej v izobilju, a Zedinjene države vendar uvajajo omejitev potrošen j. Imenovale so posebnega »diktatorja za gospodarstvo z bencinom,« uvedle nakaznice, zabranile vožnje, tola nekaj niso mogle: preprečiti dviganja cen bencinu na črni borzi. Povprečni Amerikanec, nenavajen na to, da se država vmešava v njegovo znsebno življenje, že začenja po malem razumevati položaj ln prihaja v nasprotju s potvorbami angloameriške propagande do zaključka, da je vzrok vsega pomanjkanja v akcijah nemških podmornic. To je odkrito napisal pred časom tudi časopis »Philadelphia Recori«, ko je imenoval brezobzirno postopanje, da osovinsike podmornice potapljajo s posebnim veseljem prav ameriške petrolejske ladje. « Po prvi svetovni vojni je izjavil nek angleški politik, da je antanta izplavala iz vojne kot zmagovalka samo na valovih olja in petroleja. Tedaj je Amerika izkoriščala nahajališča petroleja v področjih New-yorka in Philadelphie, kar je imelo za posledico hitro in sigurno dobavljanje. Potem je" bila glavna proizvodnja prenešena v srednjeameriške države in Mehiški zaliv, I medtem ko se v severni Ameriki pridobiva komaj še 5% celotne proizvodnje. To dejstvo se v normalnih razmerah očituje samo I z neznatnim porastom transportnih stroškov, zdaj v vojni pa zavzema tragične razmere. Med proizvajalnimi področji in tvornicami tankov in letal, ki jih je treba preskrbovati z oljem m bencinom, da bi lahko služili svojemu namenu, leže velikanske razdalje, preko katerih je treba z ladjami prepeljati potrebno olje. Resnično, v Texasu in Oklahoml je ogromno petroleja, toda oi tam do Newyorka Je prav tako daleč kakor od Berlina do petrolejskih Janko Kač Na novinah Odlomki Lz letošnje povesti Vodnikove družbe Leto je šlo za letom. V enem je bilo več moče, v drugem suše, tretje pa je dalo vsega dovolj za ljudi in živino. Ne vojne, ne kuge, ne lakote niso motile gladkega teka življenja. Nekaj starih je pomrlo in tudi nekaj otrok, še več se jih je pa rodilo, da je rastlo število duš in ust. Med drugimi je legel v grob tudi stari Rojnik, pa je mladi gospodar Tona pripeljal domov Lahodovo Francko. Sosede so jo takoj prekrstile v Franco. Menda zato, ker so bile same stare. Mladi ženi niso mogli vzeti njene mladosti, pa so ji zato pristrigle vsaj njeno mladostno ime. Regulacija je prispela do Kotov, kjer se izliva v Savinjo potok Bolska. Kakor v ogromni surovobeli rakvi je ležala prej tako razbrzdana reka. Star berač leži tako v mrtvašnici. Gmajna pa je vzbohotela v prej neza-slutenem zelenju. Krave, rumene kakor lepo zapečene žemlje, so se prej vsa leta potikale med grmovjem in pobirale izmed njega redko travo, ki se je tjakaj zatekla pred žgočim soncem in deročimi povodnjimi v varno zavetje. Sedaj so pa v dolgi vrsti kakor kosci na travniku s polnimi gobci mulile visoko travo. Site so polegale v njej, zamišljeno prežvekujoče ln se grele na pomladnem soncu. Credn;k Arfar je sedel pod košato vrbo in pletel košaro, kar je začel njegov črni Koder renčati; s prva komaj slišno. Renčanje je raslo in prešlo v oster lajež. Droben, rjav psiček je tekel po kolovozu pred enovprežnim vozom, na katerem je sedel dolg, suh dedec. Nedaleč od črede je voz obstal. Počasi se je zdeval dedec na tla, snel koso izza vozne ročice, potegnil dvakrat, trikrat premišljeno z brus-nikom po svetlem jeklu in zakosil v redko travo. »Lej si ga no!« je opazoval Arfar to njegovo početje. »Kose pa še ni videla gmajna. Kdo je spet to pogruntal?« je dejal sam pri sebi. Menda ga je gnala skrb, s čim bo na-pasel živino, če bi začeli oddajati še košnjo v gmajni, kakor so že oddajali nastilj in drva. Pobral se je zato in stopil proti kosca Spotoma je še pognal k čredi ja-lovco, ki se je muhala po grmovju, namesto da bi se pasla: »Le na pašo! misliš, da bom jaz kriv, če se ti bo v lačne svetilo, ko prideš v hlev.« Kosec je mirno rezal svojo red in se ni niti ozrl, ko ga je ogovoril črednik: »Kdo pa je spet to pogruntal, Lahoda?« »Sam!« mu je odvrnil vaščan in naprej rezal košato krašovko. Ni Imel ugle-ga črednik večjega od berača na kmetih. Za otroške roke ja bilo to delo, če se še sme to pohajkovanje tako imenovati, so sodili kmetje od Rrvega do zadnjega. Vedel je to Arfar, pa se je že tako nava- dil rezkih kmečkih odgovorov, da je še naprej mirno vprašal: »Boš plačal od voza?« »Se ne vem.« se je tedaj obrnil s koso Lahoda in pričel zganjati rednjak, da bo laže pobral z vilami travo, ko je bo več skupaj. »Slaba kupčija, če ne veš cene,« je odmajal z glavo Arfar. Vzel je z voza vile in pričel nalagati gmanjski prelast. Ta črednikova uslužnost je menda razvezala Lahodu jezik. Naslonil se je na kos:šče: »Če nič ne plačaš, ni menda slaba kupčija.« »Pojdi, poidi. Lahoda! Jozelj bo dajal ■ zastonj, čeprav ne gre iz njegovega.« se je nasmehnil Arfar in pokazal svoje redke, od tobaka črne zobe. »Če si ti odrežeš doma kos kruha,« je izpregovoril Lahoda počasi poudarjajoč vsako besedo, pri tem pa brusil z dolgimi potegljaji koso, »te kdo vpraša, koliko boš plačal zanj?« Credniku so zastale roke, zinil je, da bi odgovoril, pa ni spravil še misli v glavo, kaj šele besede fta jezik, zato so ostala usta napol odprta. Lahoda je slok po-zencaval za koso, kakor da ima na povodcu žival, kj grize travo. Ker pa ni Arfar nič odgovoril, se je ozrl nazaj: »Kaj si se zameknil?« Zares je bil Arfar podoben zamaknjenemu svetniku pušča vniku, kakor ga slikajo stare podobe, pred h jim. Kmetove besede so šele raz-vezale Arfarju vez ježika: »Zajtaj take besede? Kos kruha je moj, z delom zaslužen.« Lahoda jo je že naprej rezal, pa je ustavil zamah svojih rok, ozrši se nazaj: »Kakor je kruh tvoj, je zemlja naša.« Torpedo v trenutku izstrelitve »Vaša že, a ne tvoja, da bi po mili volji ravnal z njo,« ga je brez dolgega pomisleka zavrnil črednik, da se kmet ni imel še niti časa spet vpreči v posel. Na-mršil je sive obrvi: »Ne bom se s teboj pričkal o tem, toda toliko ti povem: Če je vsa naša, potem je toliko in toliko tudi moje. Prav tako moje, kakor je moja tale kobila ali pa hosta v Mali Reki.« - Ni čakal Lahoda, kaj bo odgovoril Arfar. Menda sploh ni pričakoval odgovora. Z dolgimi zamahi je zganjal skupaj travo, na šiBoko prestopajoč, kakor pač hodi človek po svojem. Credniku se je za malo zdelo, da ga je kmet odpravil kakor smrkavca. O kobili in hosti bi mu še odpu-.stil, toda o gmajni nikoli. Trideset let že preganja živad po njej. Kako, da bi ne smel niti besede ziniti o njej. »Govoriš, kakor Laka -■-« »S kočarjem me pa ne boš čredil, čeprav si črednik,« se je ostro obrnil Lahoda, dvignivši koso. Kdor bi ne poznal Lahoda, bi mislil, da se bo zdaj pa zdaj s koso pognal na nasprotnika. Ta pa je vedeL da se Fronc že kot fant ni nikoli pretepal, mimo tega pa je imel sam v rokah železne vile, zato' se ni dal kar tako ugnati: »Pusti vendar, da ti povem do konca! Gmajno si lastijo kočarji, vam si je ni treba, ker je tako vaša. Da bi bila pa tvoja, ni ln ne bo res nikoli!« »Ne bom se s teboj pričkal o tem, ne zato, ker ti nisem dolžan odgovarjati, temveč zato, ker boš kmalu videl, da imam prav.« Spet se je pognal s koso naprej, črednik je uvidel, da ne bo mogel več spra- vrelcev na Kavkazu ali srednjem vzhodu. Rumunski izvori petroleja so Nemčiji v primeri z Ameriko taikorekoč na doseg roke. V normalnih razmerah je navadna petro-lejska ladja na leto opravila 6 do 8 potovanj med petrolejski mi lukami v srednji Ameriki in pristanišči v severni Ameriki, kamor je bila namenjena. Danes je vsako tako potovanje ne samo mnogo daljše, ampak tudi mnogo nevarnejše, ker od južnoameriških pristanišč pa do severnoameriških so ladje neprestano izpostavljene nevarnosti napadov osovinskih podmornic. Kakšno nevarnost predstavljajo za ameriško prešlo-bo z bencinom in oljem podmorniški napadi, je zelo lahko izračunati. Modema petrolejska ladja z 10.000 bruto registrskimi tonami prevaža okoli 15.000 ton bencina. Srednje velik bombnik, ki leti 3 ure do svojega cilja in nazaj, potroši za takšen let 1800 litrov, medtem ko tank siednje velikosti potrebuje za 300 km približno 600 litrov goriva. Po tem računu pomeni potopitev ene petrolejske ladje, da je doilovno padlo v vodo 83 sovražnih letalskih napadov, v katerih bi moglo sodelovati po sto letal. Ali če zaokrenemo račun na tanke, vidimo, da se je ustavilo 500 tankov, ki bi mogli z nave lenim gorivom napredovati 15.000 km. Razen teh ogromnih količin, ki se vsak dan izgubljajo na morju zaradi napadov podmornic, se izgubljajo tudi velike količine na daljših potih, ki se jih morajo ladje posluževati, da bi se izognile napadom. Pozno se je spomnila Amerika., da je začela grabiti kopne zveze med nahajališči petroleja v srednji Ameriki in svojimi industrijskimi središči ter da je vzela v ta namen pod svojo kontrolo okoli 7.000 železniških cistern, ki so bile last manjših srednjeameriških držav. Čeprav se pospešeno grade posebni petrolejski avtomobili, se še vedno čuti letni primanjkljaj 300.000 sodov, ne načunajoč pri tem izgube zaradi polmormc. Z oziram na te Številke, ki so jih objavili ameriški strokovni listi, je razumljiva nervoznost angloameriških ' voditeljev. Po zanesljivih vesteh postaja vprašanje preskrbe vojne industrije s potrebnim oljem in bencinom vse težje ln nevarno ograža zamišljene količine njene proizvodnje. Fantastične številke, ki so jih državniki Zedinjenih držav pogosto objavljali o proizvodnji, so temeljile na pogoju zadostnih količin olja m bencina; zato so vesti o dobavah Amerike svojim zaveznikom zelo dvomljive. Žalostno Je tudi oskrbovanje ameriške "vojske, ki se je izkrcala na Greenlaniu, Irskem, zapadni in severni Afriki ter na srednjem vzhodu. Vedno bolj se pojavlja vprašanje, ali bo sploh mogoča oskrba vse te vojske z vojnim materMom, zlasti pa s pogonskim gorivom. Vlogo ameriških, čet na sedanjih ali bodočih bojiščih ne odločajo več ameriški ali angleški strategi, pač pa povel£iiki nemških podmornic. Na tisoče milj daleč od izkrcanih ameriških čet, tankov in letal, se odloča njihova usoda. Majhna bo namreč korist oi največjih tankov m od tisočev novih letal, če ne bodo imeli pogonska sredstva. Tudi v Ameriki se že resno in upravičeno boje, da bi zaradi delovanja osovinskih podmornic mogli ostati brez olja in bencina. viti iz kmeta, zato je vzel grabi je in pričel grabiti za koscem Tiho sta naložila voz. Arfarju pa le ni dalo miru, da ne bi spet načel prekinjenega pogovora. »Slab prelast bo,« je poizkusil spet ujeti pretrgano nit Pri teh besedal mu je ušel pogled na kobilo, ki ni bila vajetna, R čka, temveč zravešenja. Pa se je spomnil, da je ona že na času, in je vprašal: »Kaj pa Rička, še ni povrgla?« Nehote je zgrabil kmeta tam, kjer je najbolj dostopen. Raje ko o vsem drugem, govori kmet o svojih konjih. Deset fara okoli pozna vse in ve, kako gredo iz roke v roko, bolj kakor za ljudi. Če se mu hočeš prikupiti, ne hvali mu žene, ne otrok. Mimo kozolca velja ves njegov ponos konjem. Pred leti sta se srečala dva voza na veliki cesti. Na enem je sedel kmet s svojim sinom. V drugem pa je vozil hlapec sosednjega župnika. »Vidiš sinko, to sta farovžki kobilici!« Na glas je rekel, kakor se pač govori na prostem polju, pa ga je čul tudi župnik in se oglasil: »Fa-rovške kobilice poznaš, božjega namestnika pa ne.« V občudovanju kobilic Ja namreč kmet pozabil pozdraviti gospoda. Te zgodbe se je spomnil Arfar, ko mu je ves domačen odgovoril Lahoda, kakor da sta se ves čas šalila, ne pa prerekala. »Zdaj pa-zdaj bo. Pa mi je zmanjkalo sena. Na travniku je rast še premlada za upikro žival, naposodo pa tudi za denar ga nisem mogel dobiti nikjer, pa sem si mislil: V gmajno stopim, pa nastrgam za nekaj karušljev trave in jo posušim. Če ima kobila pravico do paše. jo ima menda tudi do trave, če ji jo jaz nako-sim v gmajni. Meniš, da ni tako?« Kronika • Jezuitski general Je nevarno obolel. Iz Rima poročajo, da je jezuitski general par ter Ledohowski nevarno obolel in zelo oslabel. Te dni ga je obiskal vatikanski državni tajnik kardinal Maglione in mu podel poseben papežev blagoslov. • Polnočnice v vojni dobi. V zvezi s predpisi o zatemnitvi je papež Pij XII. že leta 1940. določil naslednje glede polnočndc. Ordinariati lahko določijo, ali bo polnočna maša po stolnicah in župnih cerkvah že popoldne. V takem primeru lahko celebrant bere na sveti dan samo dve maši in se mora od polnoči dalje vziržati jedi in pijače. Ta vzdržnost je predpisana tudi za 4 ure pred popoldanskim ali večernim opravilom. Verniki, ki se udeležijo takih maš, izpolnijo svojo versko dolžnost in lahko pristo-.pdjo tudi k obhajilni mizi, če so se štiri ure prej vzdržali jeli in pijače. Obhajajo se lahko, četudi so že bili tisto jutro ali dopoldne obhajani. Pač pa na sveti dan ne smejo pristopiti k obhajilni mizi. • Veliko romanje v Meko. Kakor poroča »Mesaggero«, je pretekli torek prispelo s parnikom »Taief« veliko število egiptovskih in palestinskih romarjev v Džido. Ker so osne sile jamčile, da ne bo nobenih ovir, je bila plovba po Rdečem morju docela mirna. Na podlagi teh jamstev je doslej lahko prispelo v Meko kakih lO.OOOk romarjev iz raznih krajev, koder prebivajo mohamedanci. • Pokop grofa Berchtolda. Kakor smo poročali, je 21. novembra umrl na svojem gradu nedaleč od šopronja na Madžarskem grof Leopold Berchtold, ki je dočakal visoko starost 80 let. Grof Berchtold je vsekakor zgodovinska oseba, saj je vodil zunanjo politiko bivše av:troogrske monarhije v njenih najusodnejših letih okrog prve svetovne vojne. V raznih knjigah je opisana njegova takratna odgovorna vloga. Te dni je bil grof Berchtold prepeljan v Buh-lavo ha Mora\skem, kjer so ga položili v rodbinsko grobnico. • Nova apeninska cesta, širokopotezna italijanska gradbenost tudi v vojni ne počiva. Pravkar poročajo, da je bila po 13-letnem trdem delu dovršena nova cesta, Nacetu Banku v spomin Načeta Banka ni več! Kdo ga m poznal? Čez 38 let je vodil svoje posestvo in znano gostilno »Pri Nacetu: na Šmartinski cesti. Mimo nje so se vrstili dan za dnem nešteti pogrebni sprevodi. Nazaj grede so se pogreb ci utrujeni oglašali pri njem, da se od-počijejo in najdejo utehe v medsebojnih razgovorih m spominih na preminule. Pa tudi številni obiskovalci še svežih m že žara"'i h gomil tam pri Sv. Križu, ki so hodili ob obletnicah aH na praznike posvečene rajnim, častit spomin svoiih dragih, so se shajali »Pri Nacetu«. Pa ne samo romairji k Sv. Križu, marveč tudi cele procesije ljudi. potrebnih dobre gostilniške hiše. so prihajale tja vsak dan. Vsi ti so našli pri našem Nacetu redko gostoljubnost m v polni meri vse ono, kair zmore dobra gostilna. Nace Banko je bil v svojem poklicu vzor pravega gostilničarja Za vsakega gosta posebej se je vedno zanimal ter poskrbel, da je bil zadovoljivo postrežen Iz njegove kleti so prihajala najbolj "a vina. iz kuhinje pa izvrstno pripravljena okrepčila Vse je osebno nadzoroval in če jc ie utegnil, tudi sam priskočil k postrežbi. Bil je grbčen in mladeniško neutrudni v pri izvrševanju svojega poklica. Privoščiti je vsakemu svoj o besedo, žalostne je znal potolažiti, veseli družbi pa je bil prijeten družabnik Kaikor je biti Nace v svojem domu sikr-ben gospodar, tako je našel tudi časa. ki ga je posvetil stanovskim organizacijam in javnemu delu. Čez 20 let je biil eden izmed vodilnih odbornikov Gostiilničarske zadruge v Ljubljani. Opravljal je cdbomiške funkcije številnih dobrodelnih im narodnih društev. Posebno vneto in požrtvovalno je so-, deloval pri ustanovitvi Gosti lničarske pivo- "J varne v Laškem, kjer je bil od pričetka marljiv član upravnega pozneje pa nad-zo-stvenega sveta. Pokojni Nace je bil dober družinski oče Z gospo soprogo, ki mu je bila vedno zvesta družica in pomočnica, sta vzorno vzgojila svoj naraščaj ter mu pripravila pogoje za dobro bodočnost. Še krepak in v najboljših letih je pokojni Nace Banko dovršil svojo življenjsko nalogo. Sreda dela ga je poklicala neizprosna smrt na ono pot, po kateri je videli toliko svojih prijateljev in znancev odhajati k zadnjemu počitku. In ko smo ga spremljali na tej poti. so nam prihajale v spomin vse njegove vrline in mnogo veselih in žalostnih trenutkov, ki smo jih preživeli z njim. Zavedali smo se. da spremljamo moža. kakršnih ni mnogo in kakršnih bi več želeli. Številne množice, ki so se zgrinjalle okrog njegovega zadnjega doma. so pričale o veliki priljubljenosti in popularnosti pokojnega. Ohranimo ga v lepem spominu! i ki drži lz ForKja čez apeninski prelaz r Arezzo. Tako je bila dosežena najkrajša in najudohnejša zveza med Adrijo ln Ti-renskim morjem. Obenem veže ta cesta Mussolinijev rojstni kraj z Rimom. * Ljubavno potovanje severnega Jelena. Pred dvema mesecema je splaval neki. severni jelen s švedskega na Dansko. Nikdo ga ni oviral. Lovci sodijo, da se je hotel sestati s košuto svojega rodu, ki je pred nekaj leti splavala v isti smeri in se je udomačila v gozdovih severno od Kodanja, kjer naj bi nastala nova rodovina severnih jelenov. Vendar sodijo danski gozdarji, da je pogumni jelen zaman iskal svojo košuto na Danskem in da je neutešen splaval nazaj na švedsko. * Dete v porušeni hiši. V Mislimi na južnem češkem se je sesula neka hiša. Gospodinja, ki je imela opravka s kuho, je bila zasuta in ranjena od tramovja. Spravili so Jo v bolnišnico. Otrok, ki je spal v zibki, pa je ostal kakor po čudežu docela nepoškodovan in se ni niti prebudil iz sladkega spanja, ko se je vse rušilo nad njim in okrog njega. * Popis žrtev vojne v RumunijL Ministrsko predsedstvo je odredilo splošen popis vojnih ranjencev kakor tudi vojnih vdov in sirot iz sedanje in prve svetovne vojne. Popis je za vse žrtve vojne obvezen. * O pestrem živalskem prijateljstvu, ki nudi nenavaden vzgled materinske ljubezni do živali, poročajo iz Mechernicha v Nemčiji. Velika psica volčje pasme, ki ima tri mladiče, doji poleg njih še dva kunca. Toda to ji še ni bilo dovolj. Dojiti je začela tudi mladega ježa, ki so ga nedavno prinesli k hiši, pa ga je doječa volčjakinja brž popadla in ga odnesla v svojo hišico. * »Kako je jugoslovanska armada napadla in razpadla«. Revija j>Militarwissen-schaftliche Rundschau«, ki jo izdaja nemško vrhovno poveljstvo, je objavila v zadnji številki daljši članek, v katerem opisuje dramatične dni lanskega vojnega pohoda na Balkan članek povzemajo razni nemški dnevniki. V uvodu opisuje priprave bivše Jugoslavije ter znani upor dne 27. marca 1941. O moči bivše jugoslovanske vojske, pravi revija, tudi še danes ni- ' so znani točni podatki. Cenjena je bila. na 1.5 do 1.9 milijona mož, vendar menda ni prekoračila milijona. Nato opisuje revija do podrobnosti,' kako se je razvijal pohod. * 433 smrtnih žrtev v Bostonu. V nekem nočnem lokalu v Bostonu je nastal požar, ki je zahteval 433 smrtnih žrtev. Verjetno pa se bo število še povečalo. Od 750 oseb, ki so bile ob izbruhu požara v dvorani, jih je stalo nepoškodovanih samo kakih sto. Po velikem požaru gledališča v Chicagu leta 1902., pri katerem je prišlo ob življenje 575 oseb, ni bilo podobne nesreče v Zedinjenih državah. Policija v Bostonu je objavila, da je neki filmski statist priznal, da je nehote zanetil požar. Odvrgel je gorečo vžigalico mel umetne palme, razpostavljene v lokalu, ker je zmotno mislil, da so iz negorljive snovi. Požar se ie takoj razmahnil in splošni preplah je le še povečal število žrtev. * Pogumna fotografinja v kletki tigrov. K Hagenbecku na Dunaju se je pripeljala znana nemška fotografinja Heda Walther-jeva iz Berli-a. Prišla je fotografirat najmlajšo jahačico na svetu, 13 letno Ingo Gautierjevo. Fotografirala je vse žlahtne konje, nato pa je stopila tudi v kletko, kjer ima krotilec Matthies svoje krasne t'gre. Waltherjeva bo fotografirala tudi nekatere znane osebe na Dunaju. Izdala bo novo knjigo s posnetki iz dunajskega življenja. * Dva kolodvorska tatova obsojena na smrt. Pred d una j dem posebnim sodiščem sta se mora1 a te dni zagovarjati dva poklicna zakrknjena zločinca, ki sta bila že večkrat kaznovana. To sta. 321etni Fran Walla in že desetkrat predkaznovani 301et-ni Janez Brandstatter. Obtožniaa j!ma je očitala, da je VVsGla na dunajskem vzhodnem kolodvoru ukradel 8 kovčegov z obleko in -Jragotinami, nadalje se je polastil zaboja, v katerem je bilo 272 zapestnih uric, pokradel pa je še 14 zabojev, v katerih so bila večnoma živila. Celotni plen je bil vreden 5.000 mark. Brandstatter je odkupil precej plena. Kot ljudska škodljivca sta bila oba obsojena na smrt. nekateri njihovi pomočniki in zaveznki pa so bili ob-( sojeni na 3 do 6 let ječe. * NOvi učni tečaji za po«nmezn? predmete: knjigovodstvo, korespondenca, stenografija, strojepisje, italijanščina, nemščina itd. se prično 7. in 9. decembra. Nižji in višji oddelki z ozirom na predizobrazbo. Vpiše se lahko vsakdo, za dijake-inje posebni oddelki. Učnina zmerna. Prijave se sprejemajo dnevno v pisarni ravnateljstva. Izbira predmeta po želji. Dnevi in učne ure dogovorno z obiskovalci dopoldne, popoldne ali zvečer. Novi prospekti na razpolago: Trarovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. i KLOBUCABNA »PAJK« inlca. — Se BUDOLF PAJK. Sv. Pfetra c. 38. IZ LJUBLJANE V— Mlklav* brec belega PlaMa. Dobrotni svetnik z doflgo sivo brado pnav nad godu j« v snegu. Lotos pa nam je z njim prizanese!. Jo namesto tega rajši dal dragih dobrot. Mildavžev sejem se je posebno zadnja dva dni kar veselo razvil, saj pa je tudii bilo na ponujo marsikaj dobrega, ljubkega ki zanimivega. Ljudje so pridno kupovali zlasti v večernih, urah, ko je Kongresni trg ob svitu luči po stojnicah in ob vpitju mladino (»šibe. šibe!«) nudirl tisto vabljivo sili-ko, ki jo enkrat na leto v sitani tradiciji Ljubljane. Sodimo, da so trgovine z igračami in galanterijo leto® še kar zadovoljivo odrezale. Prav posebno živahno kupčijo pa opažamo po knjigarnah. Ljudje so spoznali, da je knjiga najlepša m najcenejša dnago-tina, zato jo kupujejo zase. za svojce, za prijatelje. Marsikatera knjiga jo že docela pošla. Kar jih izide v novih nakladah, takoj najdejo pot v vedno širši krog ljubljanskih bralcev. — Toda vrnimo se k vremenu. Mraz je odjenjal, je znosen in svež. V petek čez dan je živo srebro doseglo 2° C nad ničlo, včeraj zjutraj pa ie bilo na —0.8° C. Nebo je sivo. vendar zaenkrat ne obeta padavin. V kmečki gc/vom ci je jutrišnji godovnjak prav tako častitljiv kakor sv. Miklavž, saj govorimo Slovenci: »Kar je žena, to je mož, pravi sv. Ambrož. Pa pravi sv. Blaž, da je to laži« u— Nov grob. Nepričakovano je v 57. letu starosti preminil vlakovodja g. Alojz šabec. Za njim žalujejo soproga Terezija, sinova Stanislav ln Silvester ter drugo sorodstvo. K večnemu počitku bodo blagega pokojnika spremili v nedeljo ob pol 15. iz kapele sv. Frančiška na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje! u— Promocija. V soboto cine 5. decembra je bil promoviran na univerzi v Ljubljani za doktorja filozofije g. Marjan ča-dež, sin meteorologa dr. Franca čadeža. Iskreno čestitamo. u— Rekord v dajanju krvi. Poklic dajalcev krvi je požrtvovalen in plemenit, nikakor pa ni zavManja vreden. Pdsebno lep zgled take požrtvovalnosti za trpeče je podal g. Nace Oblak, ki je šel med dajalce krvi v začetku decembra leta 1939. Danes mine ravno leto dni, v katerem je 28 krat dal kri za bolnika Vsega skupaj je v teku 12 mesecev dal 11.690 kubičnih centimetrov krvi, v celoti pa so mu v teku treh let že 41 krat vzeli kri in je je bilo 17.000 kubičnih cm. G. Nace Oblak jc ob svoji abrahamovini še vedno tak hrust, kakršnega poznamo iz prejšnjih let. Kljub požrtvovalnemu dajanju krvi ne čuti izčrpano ti, vs .kakor pa je potreben okrepitve; ki si je pri zaslužku 50 stotink za kubični centimeter krvi seveda ne more kaj dosti privoščiti. Vsake +ri mesece gre ra zdravniško preiskavo in vselej ga spoznajo za zdravega, čeprav je pretakava zelo stroga. Kri je dal trpečim bolnikom že v raznih ljubljanskih zdraviliščih. V nujnih primerih so že prišli ponj z avtom ponoči na dom. Vsekakor je požrtvovalnost g. Načeta Oblaka vredna pohvale ln priznanja. u— Vse tramvajske Proge so dobro za-sedne, a med najbolj obloženimi je gotovo proga od magistrata do Rakovnika. Posebno zdaj, ko S2 je mladina vrnila v šole, so tramvaji dan za dnem podobni .čehelnim rojem. Pred magistratom, kakor tudi ob vstopanju na Rakovn ku je zlasti v jutranjih, opoldansk;h in večernih urah velik naval. Zgodi se, da prispe mar »kateri uslužbenec z m.sečno karto prepozno v mesto. Zato raprošajo prizadeti, naj bi dala uprava na razpolago dovolj rezervnih voz. u — Za red v tramvaju. Po uredbi Visokega komisarja, ki vsebuje predpise za red-nejše obratovanje tramvajskih voz in ki je bila od potujočega občinstva sprejeta z zadovoljstvom, se vrši promet na električni cestni železnici mnogo hitreje. Veliki dvojezični napisi ob sprednj!h in zadnj;h vratih opozarjajo občinstvo, kja sme in kje ne sme vstopati. Pri sprednjih vratih sta napisa: Ni vstopa! pri zadnj'h pa: Vstop! Napisi so zelo vidni. Potniki J o se začeli tudi v notranjosti vozov smotrno pomikati proti sprednjim vratom, kjer je izstop. u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka Io 8. ure zjutraj mestni viš. zdravstveni svendk dr. M is Franta, Poljanska cesta 15. u— Danes otvoritev razstave Mušič — Sedej — Zonič. Od 10. ure dalje bo odprta v Jakopičevem paviljonu razstava omenjene trojice r>ašJh slikarjev. Jovan Zorič, ki je preživel zadnjih 10 let v Parizu. prvič razstavlja v Ljubljani. Mušič in Sedej sta pa naš.mu občinstvu dobro znana. Razstavljeno bo okoli 60 samih novejših del, olj, gvašev in risb. Med osta- _ » N>C°- Mr »Gosaki Vljraacc «— Jutri r ponedeljek bo ob 1«. mi ▼ veliki imififi4ftt dvorani UL sinfonični koncert letošnje sezone pod vodstvom dirigenta Draga Mazia šijanca ln s sodelovanjem Pianista prof. Antona Trosta. Spored bo izvajal sinfonični orkester, ki ga sestavljajo člani radijskega in opernega orkestra. Spored bo naslednji; L Rossini: predigra k operi »Tankrei«; 2. Grieg: Koncert za klavir in orkester. Solist pianist prof. Anton Trost; 3. Lajovic: Andante za veliki orke-j ster; 4. Dvofak: Divja žena. Sinfonična i pesnitev; 5. Dvofak: Dva slovanska plesa, j Opozarjamo na točni začetek ob 18. uri, j kakor tudi na to, da so vstopnice že vse ! razprodane. u— Salame in krvavice naprodaj. Sindi-j kat mesarjev, in klobasičarjev v Ljubljani j sporoča po nalogu Visokega Komisarijata ! cenjenemu občinstvu, da bodo prodajali v ; Ljubljani v sredo dne 9. decembra ol 8. do j 12. ure mesarji na nabavne knjižice za me-i So po 10 dkg salam odnosno krvavic na osebo. u— Proti kaši ju in hripavosti Vam priporoča lekarna Hočevar v Šiški svoje zdravilne karamele. u— Potrošnikom kuriva, ki niso navedli dobavitelja in potrošnikom, ki so istega zgubili zaradi opustitve trgovine, lahko postreže s kurivom tudi tv. Gombač Lija, Gledališka ulica 14, trgovina s kurivom. u— Kolektivna pogodba za trgovinske nameščence. Poviški plač, ki jih jc dovolil Visoki komisar za ljubljansko pokrajino z naredbo z dne 5. julija 1941/XX, št 60, Službeni list 54/1941 in z veljavnostjo z dne 1. julija 1941, se morajo všteti v osnovo od katere se načunajo poviški po kolektivni pogodbi. Za slučaj, če je bil izplačan povišek plače, ki je znašaj po naredbi Vis. komisarja za minimalno plačo 20%, pozneje kot 1. julija 1941. se mora ta povišek tudi všteti v osnovo plače, ki je merodaj-na za poviške po kolektivni pogo.bi. Nameščenci imajo celo pravico, da za nazaj zahtevajo izplačilo poviškov, v kolikor niso bili izplačani že 1. julija 1941. Trgovinski nameščenci dobe vse informacije glede tolmačenja koletivne pogodbe v rr^evji-skem oddelku Pokrajinske delavske zveze na Miklošičevi cesti št. 22/1, soba 17. u— Oddelek trgovinskih delojemalcev Pokrajinske delavske zveze v Ljubljani sklicuje sestanek osebja svobodnih poklicev za torek, dne 8. decembra 1942 ob 10. uri dopoldne v uradnih prostorih Trgovinskega oddelka PDZ, Miklošičeva cesrta 22/1 (palača Delavske zbornice) prostori nad knjižnico. Vabimo vse pomožno osebje, zaposleno pri zdravnikih, zobozdravnikih in veterinarjih, da se tega sestanka zanesljivo udeleži. Plačilni in službeni pogoji tega pomožnega osebja so skrajno slabi in neurejeni. Vršil se bo razgovor, kako izboljšati sedanji položaj. Prosimo vse zainteresirane, da pripeljejo na sestanek tudi svoje stanovske tovariše in tovarišice. u— Jezikovni tečaji — Italijanski, nemški, francoski Itd. — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2 — prično dne 7. decembra. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem ali konverzacijsken. oddelku. Najuspešnejša učna metoda. Tečaji so uradno dovoljeni. Vpisovanje in informacije dnevno do 19. ure. u— S premogom na nakaznice Vas bo vestno postregla tvrdka »GORIVO«, Kar-lovška 8. u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni tečaji prično in 9. dec. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Vaie no diktatu, vaje v spisovanje pisem, uradnih vlog, prošenj, računov, tiskovin | itd. SDecialna strojepisna šola: največja moderna strojepisnlca, stroji raznovrstnih sistemov. Vpiše se lahko vsakdo, za dija-ke-inje posebni oddelek. Novi tečaji tudi za knjigovodstvo, stenografijo, italijanščino, nemščino itd. Izbira predmetov po želji. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Prospekti s slikami na razpolago: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. u— Namesto venca za pokojnim Bankom Ignacijem daruje Jelenič Jernej Društvu slepih 200 lir. u— Osnutki proračunov mestne občine ljubljanske za 1.1943. so izdelani ter so po § 117 zakona o mestnih občinah od 5. do vključenega 9. decembra 1.1. razgrnjeni občinstvu v prostorih mestnega trošarin-skega oddelka, Lingarjeva ulica št. 1, I. nadstropje desno, soba št. 23. Vsak član mesta in tudi vsaka oseba, ki plačuje neposredni. dav^k od imetja v občini, Ima pravico napraviti svoje pripombe k osnutkom proračunov v tem roku. u— Nesreče. V petek so sprejeli v liub-ljansko bolnišnico samo 4 ponesrečence. Pri tramvajski nesreči na Borštnikovem trgu je bila poškodovana 35 letna postrežnica Amalija Koroščeva iz Ljubljane. Na krožni žagi si je porezal prste na levici 26 letni delavec Franc Remic z Dobrove. M hael Grčar, 35 letni kletar iz Ljubljane, ja padal ta al poškodoval ga. Na flteanoreaiicl pa al je porezal prsta na levici 39 letni delavec Jože Novak is Spodnje Zadobrove. Iz Hrvatske Odlikovanja hrvatshih letalcev. Ob po- vratku pete bombniške skupine z vzhodne fronte, je bila na zagrebškem letališču velika vojaška svečanost. Ollikovani so bili poveljnik bor. bniškega krdela podpolkovnik Nikola Mikec in člani posadk. Za svoje zasluge so napredovali v čin nadporoč-n.ka poročnik Stjepan Horvat. Mirko Vreš in Marin Perovič; v čin poročniKa zastav-nik Andjelko Bekovič: v čin zastavnika pa častniški namestnik Miian Peršič. Literarni večer nemškega književnika. Starostni predsednik Društva nemških književnikov Hans Filedrich Blunck bo na povabilo nemško-hrvatskega društva 7. t. m. na zagrebški Ljudski univerzi bral iz svojih del. Za naslednji dan je nemški književnik povabljen v Varaždin. Podaljšanje medicinskega študija. Prosvetni minister je razveljavil odredbo z dne 30. januarja 1942, s katero je bil medicinski študij skrajšan na 4 leta. Odslej bo trajal medicinski študij spet 6 let, oziroma 12 semestrov. Za ranjene hrvatske vojake so darovali v Nemčiji zaposleni hrvatski delavci Rdečemu križu 100.000 kun. Franci poje v »Turandotu«. Kakor znano, nastopa bivši prvak ljubljanske Opere v tekoči sezoni v Zagrebu. »Hrvatski Na-roI« poroča, da je imel Franci s partijo princa Calafa v Puccinijevi operi »Turan-dot« popoln uspeh. Božična fotografska razstava. Za božič bodo v Zagrebu priredili mednarodno fotografsko razstavo pod naslovom »Umetniška fotografija narodov nove Evrope«. Na razstavi bodo sodelovale Nemčija. Italija, Španija, Bolgarija, Finska in Slovaška GLEDALIŠČE DRAMA Nedelja, 6. dec.: ob 10.: Snegulčiea. Miklavžev nastop. Mladinska predstava. Izven. Cene od 12 lir navzdol. Ob 17.: Ples v Trnovem. Izven. Cene od 18 lir navzdol. Ponedeljek, 7.: Zaprto. Torek, 8.: ob 14.: Petrčkove poslednje sanje. Prvič v sezoni. Mladinska predstava. Nastop Miklavža. Izven. Cene od 12 lir navzdol. Ob 17.: Ples v Trnovem. Izven. Miklavževanje v Drami. Starše in mladino opozarjamo, da bo prišel Miklavž s svojim spremstvom tudi letos v Dramo, kjer bo obdaroval pridne otroke, za katere bodo prispela darila. Prišel bo z angeli in parklji k »Snegulčici« v nedeljo ob 10. in na praznik v torek ob 14. k »Petrčkovim poslednjim sanjam?. Za obe predstavi bodo veljale cene 12 lir navzdol. »Snegulčiea« in »Petrčkove poslednje sanje« sta dve pravljici, ki vsako leto znova potrdita ne-minljivost svojega čarobnega vpliva na mladino. OPERA Nedelja, 6. dec.: ob 15.: Traviata. I2rven. Cene od 24 lir navzdol. Ponedeljek, 7. dec.: zaprto Torek, 8.: ob 10.30: Angel z avtom. Mladinska opereta. Izven. Prvič v sezoni. Cene od 20 lir navzdol. Ob 16.: Thais. Izven. G. Verdi: »Traviata«. Opera v treh dejanjih (štirih slikah). Osebe: Violetta — Vi-dalijeva, Flora — Poličeva, Anina — Pola jnarjeva, Alfred — čuden, Germont — Janko, Gaston — B. Sancin, Douphol — Anžlovar, Obigny — Dolnit-ar, Grenvil — T. Petrovčič k. g. sluga — Gregorin. Dirigent: D. 2ebre, režija in scena: C. Debevec, Zborovodja: R. Simoniti, Koreograf: ing. P. Golovin. Solo pleše Japljeva. Letos bo ponovljena mladinska opereta Simončiča in Mava »Angel z avtom«, ki je bila predlanskim prvič izvajana. Od običajnih mladinskih iger se razlikuje v tem, da je pisana predvsem za otroške predstav-Ijalce in pevce in da vsebuje lepo število učinkovitih zborovskih točk in plesov. Zgodba o siromašnem dečku iz predmestja, ki ima hudo mačeho in je hrom, vzbuja otroško sočustvovanje. Dobrotnik mu pokloni majhen avtomobilček, a dar je dečku usoden, zaradi njega se mačeha zjezi in zakrivi otrokovo smrt. Drugo in tretje dejanje se godita pred nebeškimi vrati, kjer rajajo angelčki, med katerimi je tudi umrli deček, šegavi sv. Peter je komaj kos njihovim veselim šalam. Botra Smrt gre na zemljo po zemljana in ko pride ta v nebesa, spozna deček v njem dobrotnika, ki mu je kupil avto. Toda kljub svoji dobroti ima precej grehov na vesti — kakor pokaže zlata knjiga življenja, šele ko mu naloži sv. Peter pokoro in jo grešnik jedva z dečkovo pomočjo izvrši, sme v nebesa. Prva predstava bo na praznik v torek ob 10.30 uri. P. G. Wodehouset 42 OJETNI SAM Humorfstlčen romait Ugotovitev, da gospod Wrenn (ki ga je bil na dan Samovega prihoda spretno otipal v svoji pisarni) nima hčerke, je bila lorda Tilburyja takrat močno pomirila. Francie, ki se je drugače tako redko motila v takih stvareh, je bila torej vendarle na krivi poti, ko je obdolžila Sama, da je najel vilo »Mon Repos« zato, ker hoče stanovati v bližini kakega dekleta, ki mu je všeč. Zdaj je mahoma z grozo spoznal, da se sestra ni bila zmotila. Ko je še boljšče opazoval nič hudega ne slutečega gostitelja, so jeli gostje prihajati. Toda njegovi zagrenjeni duši jih ni bilo mar. Kakor skozi meglo je videl, da je prišel mimo njega mlad človek kunčjega obraza, drug mlad človek z obrazom drugega kunca in dvoje majhnih, oglatih prikazni, ena pla-vih, druga temnih las, ki sta utegnili biti bodi si sestri, bodi si ženi omenjenih dveh kunčjeglavcev. Nazadnje je prišla neka gospa, že davno vzvišena nad grešne izkušnjave; Braddock jo je predstavil za svojo teto Julijo, a njegovo lordstvo se niti ob njenem pojavljanju ni blagovolilo zdramiti iz mračnih misli, ki so ga morile. Kmalu nato je vstopil Sam, in nazadnje, ko si je bil njegovo lordstvo že malce opomogel in jel ogledovati neko sliko, je Sleddon odprl skelečo rano svojih ust ter naznanil »gospoda Wrenna in njegovo nečakinjo gospodično Derrickovo«. Lord Til- bury je obrnil sliki hrbet in se sunkoma okrenil proti novima došlecema. Da mu ni bila glava tako polna predsodkov, bi bil sam pri sebi nedvomno pohvalil Kayino vnanjost, kajti, kakor vsi veliki ljudje, je imel tudi on bistro oko za žensko lepoto, in mladenka je bila v svoji zlatorumeni obleki (poslednjem ostanku iz mid-wayskega brodoloma) zelo mikavna na pogled. Ob tem stanju stvari pa je mogla Kayina lepota samo povečati lordovo neodobravanje in njegovo slabo voljo. Z nekakšno grozo jo je jel opazovati. Ko bi bil kdo pazil nanj, bi se mu bil zdel podoben starim očetom v pustolovskih filmih, ki poskušajo vsa sredstva, da bi rešili sina iz nevarnega položaja. A prav tedaj se je zgodilo nekaj, kar mu je vrglo v zagrenjeno dušo prvi žarek upanja in svetlobe. Samu, ki se je bil iz vljudnosti pomudil pri teti Juliji in je v njeni družbi užival kakor na.trnjevem ležišču, je bilo nazadnje uspelo, da se je izmuznil iz njenega območja in poletel h Kayi. Toda lord Tilbury, ki je napeto opazoval ves prizor, je videl, kako se j'e dekličin obraz še tisti mah izpremenil v kos ledu. Zaradi gole spodobnosti je izpregovorila z mladim človekom besedico ali dve, nato pa obrnila glavico drugam in začela z enim izmed obeh kunčjeglavcev živahen pomenek. Sama, ki je stal z odprtimi usti kakor človek, ki v temi trči ob neopazen zid, pa je neutegoma spet zakvačila teta Julija, ki je frfotala po njegovi soseščini Lorda Tilburyja se je polastil prelesten občutek olajšanja. V svojih mladih letih je bil uslužbenec »Empress Rooms«, znanih plesnih dvoran v Zahod- nem Kensingtonu. in kot tak neštetokrat priča podobnega zaledenenja obrazov plesalcev in plesalk; vedel je, kaj to pomeni- V sedanjem primeru je mogel biti pomen samo eden: gospodična Kay, čeprav soseda mladega Sama, je bila s svojimi srčnimi čuvstvi zelo. zelo daleč od njega. Ko je tako ugotovil, da obstoji ljubezen, če sploh obstoji, samo pri eni izmed prizadetih strank, se je sklenil posvetiti mojstrovinam Braddockovega kuharja, ki je bil gotovo tudi nocoj dostojno pokazal, kaj zna. Ko je sedel za mizo, je videl, da je dobila Kay mesto na njegovi desnici; to ga je tem bolj razveselilo, ker mu je bilo zdaj srce polno spoštovanja in hvaležnosti do nje. Njegova navada sicer ni bila, da bi se pri ikri razgovarjal; a kakor hitro jo je v pobožnem molku do zadnje mrvice pospravil, se je s svetlim nasmeškom obrnil k dekletu. »Slišim, da stanujete v Valley Fieldsu, gospodična Derrick,« je rekel, da bi spravil kramljanje v tek. »Res je,« je Kay kratko odgovorila. »Lep kraj!« »Prekrasen.« »Šolski park je pravo čudo.« »Zares.« »Ste si ogledali galerijo slik?« »O da. Že nekajkrat.« Podali so ribo... Morski jezik »a la meuniere«. Lord Tilbury nikakor ni imel navade, da bi se pri ribi pomenkoval- »Moj prijatelj Sam Shotter je menda tudi med vašimi srečnimi sosedi,« je znova začel, ko se je bil morski jezik »a la meuniere« preselil v boljše življenje. »V sosedni hiši stanuje,« je odgovorilo dekle. »Res. To se pravi, da najbrže pogosto govorita.« »Nikoli se ne vidiva.« »Zelo ljubezniv dečko je,« je nadaljeval njegovo lordstvo in srebnil požirek sadjevca. Kay ga je trdo pogledala. »Mislite?« je odgovorila z lahnim, studljivim zgi-bom ramen. Zadnji dvomi lorda Tilburyja so skopneli kakor slana na solncu. Vse je bilo po tem takem v kar najlepšem redu. Kakor svoje dni Rabelaisovi uživalci, je s potolaženim srcem dvignil čašo. Človek bi bil dejal, da se pripravlja k napitnici. »Izvrsten sadjevec, gospod Braddock,« je zago-stolel proti domačinu. »Izvrsten. To vam je kapljica!« Willoughby Braddock, ki je z očitnim odporom zrl na brozgo v svojem lastnem kozarcu, je samo vzdignil glavo proti njegovemu lordstvu, ust pa nI odprl. Spričo tega mučnega molka si je Sam, ki je raztreseno poslušal marnje ene izmed obeh oglatih gospa, prisvojil nalogo, da odgovori. Dogodek, ki se mu je bil pripetil, ko so se spravljali za mizo, ga je bil globoko* potrl, in ko je potem še enkrat slučajno ujel dekličin pogled, je bil čital v njem vsa znamenja mrzlega zaničevanja. Zato je v srcu blagoslovil to priložnost, da si ohladi jezo, tem bqlj. ker je šlo baš za lorda Tilburyja, starega osla, ki je bil videti tako peklensko zadovoljen, namesto da bi 'mislil na štiri poslednje reči. Dvorak: Divja žena (K ponedeljkovemu koncertu) Na sporedu ponedeljkovega sinfoničnega koncerta je tudi Dvorakova programska skladba »Divja žena«. V njej je izrazil skladatelj z glasbenimi sredstvi najrazličnejša dejanja narodne bajke, ki mu služi kot podlaga za to glasbeno delo. »Divjo ženo« je spesnil češki pesnik Erben na podlagi vsebine čeških narodnih bajk, katerih snov so dela raznih čaroiejnih bitij, ki nastopajo pri belem dnevu. Polednica je čaro-dejka, divja žena, ki ima vso svojo moč med 11. in 12. uro dopoldne. Za lažje razumevanje te prakrasne Dvorakove sinfonične pesnitve naj služi vsebina, v kateri so označeni različni orkestralni instrumenti, ki slikajo in označujejo posamezna dejanja narodne pravljice. V lcmečki kočici pripravlja žena obed, med tem pa se dete v kotu mirno igra (mirni klarinetov motiv). Naenkrat postane dete nemirno ter začenja vedno močneje kričati (oboa v visoki legi). Mati ga zdobra miri, ko pa to dolgo ne pomaga, se postavi košato pred otroka ter ga krepko zmerja (vsa godala fortissimo). Otrokov vrišč postaja močnejši (vsa lesena pihala), mati (godala) pa osornejša in končno zagrozi otroku z divjo ženo »Polednico« (motiv groze v II. violini in violi). Grožnja zaleže: dete se »Polednice« ustraši in utihne. Zopet se vrne prvotni mir (klarinet) v bajtico, toda ne za dolgo. Ko otrok znova zakriti' (visoka oboa), ga mati kara (vsa 'odala) in mu nudi igrače, da se z njimi ij-ra. Jezavi otrok pa zaluča igrače vstran (viola); materina jeza vzkipi (godala) tako, da zakliče: »Hej, divja žena, Polednica. pridi po poredneža!« V tem trenutku se odpro duri (kontrabas in čelo) in skozi nje vstopi drobna, siva žena divjega lica (motiv groze: gosli v visokih legah in bas-klarinet z najnižjimi toni). »Sem z otrokom«, kriči in steguje svoje kremplje po detetu (motiv Polednice: fagot in bas-klarinet). Ta zahteva postaja močnejša (motiv Polednice v trobentah), mati pa se močno ustraši in stiska otroka k .sebi (gosli). Dvogovor med Polednico (trobenta) in materjo (gosli) se trikrat ponavlja, nakar sledi zopet motiv groze: gosli, ki se v višini zvijajo, in skoro brez-danji bas. Polednica ponavlja svojo zahte-vo; sprva tajinstveno tiho (nizki klarinet), nato pa zapovedujoče močno (trobenta). Materin strah se stopnjuje do obupa (gosli). Divja žena zapleše svoj divji ples (flauta in picolo) okoli matere., ki veino močneje stiska otroka k sebi. Ples postaja večno bolj razpaljen. Polednica se bliža v divjih skokih (pozavna) materi in že steguje svoje suhe roke po otroku. Ko skuša iztrgat: materi dete iz objema, mati s krikom groze (vsa godala) pade na tla in se on€.ksvesti. Tedaj bije ura poldan, Polednica je že brez moči. Mož se vrača nič hudega sluteč z dela domov (lahni koraki v godalih). Ko odpre duri se močno ustrašli: na tleh leži žeria v omedlevici, k prsim pa še vedno steka otroka — zadušenega! (Moževo skrb in potrtost izraža oboa.) Mož sluti vzrok neteče (motiv groze v ihteči flautd in klarinetih), vendar je srečen, da si je ohranil VSci.j ženo živo. Balada konča s kratkim, resnim epilogom (ves orkester svečano), ki pravi in svari: »Ne kliči po nemarnem zlih duhov, kajti le prerado se ti odzovejo!« S P O Danes ves dan turnir za prvenstvo Ljubljane pri Mikliču Prva decembrska nedelja bo letos, čeprav bi bila po izredno ugodnem vremenu pripravna tudi za kaj večjega, potekla v znamenju turnirja med štirimi stenami, ki so mu prireditelji lahko dali še nekoliko bolj slavnosten okvir. Bodisi kakor koli, eno moramo že priznati, da današnji praznik prav zaradi njega ne bo minil brez športnega dogodka in že tega samega smo lahko veseli. Kakor so čitatelji gotovo že uganili, mislimo na tableteniški turnir za prvenstvo LJubljane, ki se bo začel zjutraj ob 8. odn. ob 10. v dvorani hotela Miklič in bo trajal ves dan, ko bodo oddani naslovi letošnjih prvakov Ljubljane v tableteni-su Športna sekcija Hermesa, ki bo organizirala to prireditev, je pripravila za najboljše igralce celo vrsto praktičnih daril. razen tega pa tudi pokal za zmagovalca — prvaka Ljubljane, ki ga je poklonil župan našega mesta. Na turnirju bodo udeleženci prvič razdeljeni v posebne kategorije, tako da med posameznimi tekmovalci ne bo prevelikih razlik v formi. Izvežbani ali turnirski igralci bodo tekmovali med seboj v I. kategoriji, vsi slabši udeleženci pa bodo uvrščeni v II. kategorijo, v katero močnejši ne bodo pripuščeni. Tako bo mogoče, da bodo tudi a priori slabši igralci lahko prišli na najboljša mesta v svoji kategoriji in prav tako prejeli nekaj nagrad s tega turnirja. Prijave sprejema vodstvo turnirja še dsnes do 8. (za gospode) odn. do 10. (za d&me). Udeležba tekmovalcev — in tekmovalk — upamo tudi — bo prav številna. tako da se obetajo posebno v zaključnih fazah tekmovanja prav ogorčene in tudi za povprečnega poznavalca te igre zelo zanimive partije. Za ogled turnirja bodo prireditelji pobirali majhno vstopnino po 1 liro, kar gotovo nikogar ne bo motilo, da bi ne šel pogledat in bodrit nsših aktivnih pristašev najnežnejše soortne panoge, ki pa je v svojem jedru komaj manj borbena kakor vsaka druga. X. kolo tekem za točke Dolga in trnjeva je pot do zmage '•.udi * športu in če kje. potem velja to za italijanske nogometaše v glavnih skupinah, ki morajo redeljo za nedeljo, brez odmora in brez popusta, odigravati, zdaj doma in zdaj na tujem, težke in odločilne tekme, od katerih lahko vsaka prinese usodne po-sled'ce za ves nadaljnji potek tekmovanja. V tej neprekinjeni verigi tekem je danes Ba. vrsti že deseta zaporedja nedelja, prav tako s celotnim sporedom kakor ga je imela prva pred dvema mesecema. Od vodilnih enajstoric bosta to pot Jcar dve igrali doma, toda naključje je naneslo t&ko da ima danes Torino lepšo priložnost, da se lahko še bolj približa Livornu kakor pa Ltvorno odmakne od njega. TortacJ bodo sprejeli Triestince, one specialiste za remise, ki pa dozdaj še niso znali zmagati, pa tudi to pot bržkone ne bodo doživeli tega veselja. Vodilni Livorno se bo spoprijel z Juventusom; druga torinska garnitura se je zadnji čas lepo prerinila v ospredje in bi utegnila ponagajati edinemu neporaženeinu moštvu iz najvišje divizije. Tretjeplas;rana Genova bo gostovala v Milanu in prav nič gotovo ni če se ne bo morala vrniti praznih rok. Zanimiva srečanja bodo dalje v Bariju z nastopom Rome, v Genovi z letos tako nesrečno Ve-nezio in v. Boiogni med starima rivaloma Bologno in Fiorentino. Spored sam je v ostalem razdeljen na naslednjih osem partij: v Torinu: Torino—Triestina, v Genovi: Liguria—Venezia, v Bergamu: Atalanta— Milano, v Rimu: Lazio—Vicenza, v jjolo-gni: Bologna—Fiorentina, v Bariju: Bari _Roma, v Milanu: Ambrosiana—Genova in v Livcrnu: Livorno—Juventus. V diviz;ji B si bo razdelilo današnjih 18 točk naslednjih 9 parov: Pescara—Napoli, Savona—P is a, Gremo -nese—Pro Patria, Udinese—Novara, Siena —Alesandria, Palermo—Modena, Fanfulla —Brescia, Mater—Anconitana, Padova— Spezia. - Paberki Iz avtomobilizma Na vse države Združenih držav severnoameriških, je bilo razširjeno raciomranje bencina za avtomobile, ki je dozdaj 'veljalo samo za 17 izmed njih. Kakor računajo, bo odslej vsak ameriški avtomobilist lahko prevozil letno samo 8000 km na leto namesto prejšnjih 14.000. * » * Na švedskem je zadnji čas silno narastla proizvodnja aluminija, predvsem zaradi tega, ker so dobave iz' Norveške zmerom manjše. Glavni del švedskih tovarn uporablja že Jamo domačo rudo. • * * V Kodanju je neka domača tvrdka zgradila motocikel z motorjem na pogon z lesnim ogljem, ki ima okrog 200 kg nosilnosti. Ta poskus ni prvi te vrste, ker so takšne poskuse že prej z uspehom opravljali tudi v nekaterih italijanskih tovarnah. * * * Na Japonskem so izdelali petletni načrt za razširj;n;'e industrije aluminija. V ta namen bodo zgradili nove tovarne na Koreji ter v Mandžukuu in Taivanu. * * * V Severni Ameriki so posegli po novem sredstvu za štednjo bakra, in sicer takem, da so dali industriji na razpolago določeno količino srebra. Praktična stran te zasilne ureditve je prinesla komaj zadovoljive rezultate. * » * V Braziliji so morale številne tovarne ustaviti obratovanje, ker jim je začelo občutno primanjkovati premoga. Glavni del »črnega diamanta« je Brazilija dobivala iz Amerike. Metrika je ptoCaia pr«t obrok odškodnine Združenim državam za odkup petro-lejskih vrelcev. Tako se je že od vsega po-četka neugodno zasukala rešitev vprašanja,-ki so ga Američani upali obrniti sebi. v prid. —- s— Prvi dan boksarskega trOboja v Berlinu. Velika mednarodna prireditev med amaterskimi boksarji Italije, Madžarske in Nemčije se je pričela v petek pred tisoči navdušenih gledalcev v berlinski DeutscMandhalle. Prvi dan dvobojev je potekel v znamenju ogorčenega dvoboja med domačini in Madžari, ki so na tekmovanje poslali nekaj zelo močnih predstavnikov. Med njimi je zelo ugajal težki boksar Fomolya, čeprav je po točkah izgubil proti Nemcu Ten. Hoffu. Italijani na otvoritveni dan niso bili najbolje sreče in jim je edino točko dneva priboril njihov Battagiia. Stanje točk po prvem dnevu je bilo: Nemčija 9, Madžarska 8, Italija 1. — Troboj bo na sporedu še dva dni. '5 9 Inserati v ,Jutru" ima velik uspeii Z Gorenjskega 10.000 knjig za vojake. Bel jaški okrožni vodja dr. Hradetzky, ki je prej služboval v Radovljici, je te dni obiskal beljaško šolo in pregledal knjižno zbirko za vojake. Nabralo se je 10.000 knjig. 40 vojaških knjižnic, va ka po 100 knjig, je ža pripravljenih za na pot, 20 pa jih urejajo te dni. Poleg knjig se je nabralo v Beljaku tudi dosti božičnih daril, ki jih bodo v celih vagonih odposlali na fronto. Pri zadnji zbirki za zimsko pomoč so zbrali na Gorenjskem in na Koroškem vsega skupaj 445.000 mark. Listi ugoiav-Ijao, da je vrgla letošnja zbirka dvakrat tohko kakor lani. Obrtniški teden se je pričel 30. novembra v Beljaku. Vrstijo se strokovna zborovanja, ki se ~ jih udeležuje 2000 mojstrov, pomočnikov in vajencev. V nedeljo 6. t. m. bo v Beljaku vel'ka obrtniška manifestacija, pri kateri bo govoril nadomestni gauleiter Thimel. V Beljaku je tudi prirejena razstava obrtniških izdelkov. Iz Spodnje štajerske Naraščaj v črni umetnosti, štajerski dnevniki poročajo, da je v strokovni šoli za tipografe v Gradcu večje število vajencev s Spodnjega Štajerskega. Učijo se državo-znansitva, nemščine, risanja in podobnih predmetov. Izučijo se lahko za stavce, tiskarje, Htografe. k em i grafe in knjigoveze ter imajo v ta namen specialne tečaje. Nevarna poškodba. Pri pranju perila je »škropil 591etni perici Mairiji Šturbej&vi vreli lug desno oko in ji ga tako poškodoval, da je sirota kmalu nato oslepela. Prepeljali so jo na očesno kliniko v Grad»ru. Smrt na fronti. Daleč na severu je padel strelec Kurt pl. Beyer-Desmon, poeest-nik iz Slovenske Bistr'ce. Zapustil je vdovo, sinčka in širok krog sorodnikov. V neki bolnišnici v Afriki je podlegel rtud. pharm. Toni Kra'rz, doma iz Ptuja, desetnik v nekem grenadirskem polku, odlikovan z železnim križcem. Novi grobovi. V Slovenskih Konjicah je umrl v vi oki starosti 80 let odvetnik dr. Ivan Rudolf. j$il je znan po vsem Spodnjem štajerskem. V Grušcab pri št. Jurju ob južhi železnici je umrla 75 letna -M&r;ja Kukovičeva, v Podgaradu 60 letna Marija Tuhtarjcva, v Ogorelcu 50 letni Martin Go-logranc, v celjski okolici 68 letna Frančiška Spesova na Tratiri 76 letni Jakob Tanček 'n v Stopičah 83 letni Blaž Dobnk. Letos ne bo zlate nedelje. Po odloku nem-šega državnega miiistra za de'.o letos na nedeljo pred božičem trgovine ne bodo odprte. Kdor Išče službo plača za vsako besedo L —.30. za drž in prov. takso —.60, z& dajanje naslova ali šifro L 2.—. Najmanjši Iznos za te oglase Je L 7.—. — Za ženltve ln dopisovanja Je plačati za vsako besedo L 1.—, za vse druge oglase L —.60 za besedo, za drln prov. takso L —.60. za dajanje naslova ali šifro L 3.— Najmanjši iznos za te oglase )e L 10._. Priobčujemo danes tudi one male oglase, ki jih zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli uvrstiti v nedeljski številki. Uprava »JUTRA« Pouk Ruščine in nemščine govoriti se naučite hitro vse po moji najboljši metodi. Informacije dnevno od 12. do li. me. lstotam prodam nor sobni štedilnik za 260 lir. Salendrova 4-II. 16893-4 Damske čevlje prodam. 'Roiaa «i. 31. žabkar. 16973-6 Skunks zelo lep ovratnik, prodam. Naslov ▼ vseh posl. Jutra. 16864-6 idetno pečico ia Aon] novo kompletno posteljo. Zibertova ulica 83. 17058-6 Učitelja za angleščino (predvsem za konverzacijo in literaturo), iščem. Ponudbe na ogl-. odd. Jutra pod »En- glish«. 16969-4 Učiti se želim italijanski v dopoldanskih urah. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nemško-italiian-sko«. 16870-4 Lisico krasno, turško, temnorjavo, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 1686»^ 2 omari »Bidermeier«. 1 grobna sve-tilika in veliko omaro ev. za urade prodam. Poljanska cesta' št. 10-1. 16780-6 Inštrukcije išče visokošolka. Ponudbe na ogl. oldelek Jutra p>.d »Inštrukei je«. 17044-1 Frizersko vajenko sprejme salon Vorina, Pred Škofijo 10. 17049-^4 Gospodična poučuje otroke, odrasle; kon-verzaeija v italijanščini, nemščini in francoščini. — Na domačo hrano sprejmem gospodično. WoIfova ulica 4. 17028-4 Klavir in harmoniko z glasbeno teorijo poučuje profesor glasbe po nizki ceni. Zrinjskega cesta 7-II. 17128-4 Gojzerice za otroka 10—12 let starega, prodam. Naslov v seh posl. Jutra. 16978-6 Tehtnico iz medenine za 10 kg, lepa lekarniška oblika, ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 16985-6 Prodam postelio, mrežo, otomano, nočno omarico in mizo* Vvdra, Tabor 5, vrata 10. 16987-6 mm Damsko obleko perzianerjem ir> srebrne žlice ugodno prodam. Naslov v 17052-6 Jedilni pribor Se ne rabljen, najfmejši češki, za 12 oM> (80 komadov) prodam. Naslov v vseh pošlo valnicah Jutra. 17036-6 PREMOG DRVA L Pogačnik LJUBLJANA Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-59 Dvosedežne sanke skoraj nove. prodam za 180 Lir. Naslov v vseh posl. Jutra. 16828-6 Lisico črno (boo) zelo lepo, veliko, skoraj novo, prodam za 600 Lir. Naslov v vseh posl. Ju-rta. 16827-6 Dve omari »Bidermeier«, 1 grobna svetilka. Poljanska cesta 10-1. 16780-6 2imo za modroce vseh kvalitet kupite vedno naiceneie direktno. pn MILAN JAGER, mehanična predilnica žime. Kupuiem vsako količino prediva po naivišji dnevni ceni. Trgo vina: Sv. Petra cesta 17, piedilmca: Fužine. 16093-6 Fotoaparat majhen, optika 2—9 com-pur ugodilo prodam. — Dnevno od 3. do 4. Po-gačar, Mestni trg 13. 16046 6 Škornje rabljene, št. 42, ugodno prodam. Ogled v trgovini Vidmayer K., Nabrežje 20. septcmbra-Kresija. 16889-6 Drsalke in sanke otroški avto in tricikelj ugodno proda »Metalia«, Cesta Arielie Rea 16. 16887-6 Hlapca pridnega, " poštenega sprei-mem. Naslov v vseh poslov. Jutra. 16797-1 Postrežnico vajeno p,same, za 3 ure dnevno, iščem za takoj. Pisati poštni predal štev. 303. 16955-1 Brivsk. pomočnika sprejmem po dogovoru. Pintar Ernest, Rimski trg št. 2., Ljubljana. 16883-1 Gospod, pomočnica vešča kuhe, dobi dobro mesto pri dvočlanski družini. j. Seumg, Muzejska ul. 3-II (za uršulinskim vrtom). .17001-1 Tel. 40 88 DRV A PREMOG GOMB A C Gledališka 14 Cevlj. pomočnika za popravila sprejmem takoj. Oražem, Sv. Petra ce-sta 81. 17003-1 Krojaškega vajenca (vajenko) sprejmem takoj. Koščak Ant., Stari trg 6-1. 17005-1 Mehanike, ključavničarje, kleparje in mlade fante, sprejmemo takoj. — Gasogeno Merkur, Puharjeva 6. 17106-1 Šiviljo za na dom, iščem. Klunova 10. Kodeljevo. 16860-1 Iščem strokovniaka za zobno pasto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »P.ecept-eksperi-ment«. 17102-1 Postrežnico pridno, za torek, sredo, če-trtek in soboto, iščem za takoi. V po.štev pridejo v bližini Rožne doline stanujoče. Naslov v vseh posl. Jutra. 16812-1 Gospodinjsko pomočnico ali postrežnico iščem z.i za vsa hišna dela. Vprašati Sv. Petra cesta 34. 16976-1 Postrežnico pridno, iščem za soboto in dvakrat mesečno za perilo. Bičevje 41-1. 16874-1 Iščem za takoj pridno dekle, k' /na tudi ne koliko kuhati Lahki ;e tud: začetnic«. Nasl'v v vseh poslovalnica!- Ju;ra. 17032-1 Mizar, pomočnika in vajenca «pre„'niem rakoj za poh:štvo. Opekarska cesta 31, Prelovšek. 17085-1 Brivka in frizerka išče sralno službo v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17134-1 Moškega za delo pri stroji iščemo, po možnosti r nekaj strojniške prakse. Ponu>!he z navelbo starosti na ogl. odd. Jtitra pod >Spos«.ten 12«. 17143-1 Postrežnico pridno in pošteno sprej. mem za popoldanske ure — Gorupova ul. 18. 17017-1 Samostojen gospod uradnik srednjih let, išče solidno gospodinjo. — Nagrada: hrana in stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Miren dom«. 17117-1 Jndustr. podjetje .šče kjre=pon.Ientko (kc-respondenta) popolnoma veščo slovenšč ne in nemščine v govoru m pisavi ter slovenske ste-nografije in strejep sja. Zaze'eno je tudi znmje nemške stenograf je in ita'ijf;n.Jkep:a ježki Ponudbe ria ogl. c družni brez otrok. Ponudbe na. o??!, odd. Jutra pod »Varčna«. Služba stalna. 17011 1 Več čevljarskih pomočnikov in eneg:. vajenca snrej rem. Plača dobra. Krnaič Ivan. Tržaška 11 17035 1 Kavarniško kuharico in perico, veščo tudi likanja, sprejme kavarna v Ljubljan1 Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izvežbana«. 17065-1 Postrežnico za dopoldne sprejmem takoj. Naslov v vseh poslov. Jutra. 17063 1 Fino šiviljo za na dom, iščem. Pretner, Gledališka ul. 4-III. 17115-1 Vajenca za čevljarski obrt sprejmem, lstotam oddam skladišče in prazno sobo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17004-44 Vajenko sprejme takoi modistka. Stana Gregorc, šmartinska e. 8. 16924-44 Pečarskega vajenca spreimem. Poizve se Tržaška 107. 16992-44 Upokojenka išče zaposlitev gospodinje ali gospodinjske pomočni-cc. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Gospodima«. 16861-2 Natakarica s kavci.o išče ciUiijo za lakuj ali anua.ju: grem kamorkoli. Naslov v v poslovalnicah Jutra. 17057-2 Postrežnica mla.«a. . išče zaposlitve v dopoldanskih urah Ponudile pod »Poštena« o« oglasni oddriek Jutra. 17036-2 Drž. upokojenec bivši orožnik,- srednjih let, prosi primerno zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten«. 17124-2 Gospodična z večletnimi spričeval', perfektna v nemškem Jeziku išče mesto k o-trokom. Gre event. v gospodinjstvo Ponudbe na •)gl. edd Jutra pod — 'Otrokoljubna«. 17148 Zaslužek Zastopnika io potnika za prodajo zelo pomembnih predmetov gradbene stroke, barv, špccijal-nega izolacijskega materiala itd. spreimemo. Pofiudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zastopstvo« . I6J41-20 Decimalno tehtnico ■500 kg, znamke »Florenz-Wien« v najboljšem stanju in kuhinjsko 3 kg ter enakoročni za na trg ugodno proda »Metalia«, Cesta Ariele Rea 16. 16886-6 Peči »Kraliica peči«, »Phoebus« »H peči«, »Triumf« itd. gašperček, velika in mala peč na žaganie, pločevinast štedilnik, predpečniki ugodno proda »Metalia«, Cesta Ariele Rea 16. 16885-6 Škornje štev. 44—45, prodam. Po ljanski nasip 16-111, desno 16217-6 Ali že imate? Kaj? »Alfipo«. 16948-6 Predam dve postelj^ iz trdega lesa z vložki (ftdermadraci) in žimnatimi madraci. šivaln stroi, kovčeg-gramofon »His Masters« in razno pohištvo, vse v naiboiišem stanju. ABC, Ljubljana, Medvedo va c. 8, poleg kolodvora Šiška. 16952-6 Fotoaparat Rolleifler in Effakta, pro dam. Metelkova 5-1. 16957-6 Prodam kožuhovinast plašč (Sopen) za gospe ali gospode, dobro ohranjen za ceno 4500 lir. Naslov v vseh posl. Jutra 16981-6 Plinske resoje peči na plin za karbidne gorilce 2 stenske vodo in proda Franc Kristan, Blei weisova 54 (nova). 17103-6 Otroško posteljico železno, t modrocem in skoraj nov moški plašč, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 16845-6 Podlogo ;z iančkovih kol za velik kožuh in uro, prodam ali zamenjam za stružnico. Be zlaj, Aleševčeva 16. 16945-6 Železno peč dobro ohranjeno, prodam. Sv. Petra e. 3. 16974-6 V italijanščino in nemščino prevaja vloge, prošnje, listine, zapriseženi I . >• l Ulrolnlka sodni tolmač Pintar, Ciga- I 2 P«nSKa IlKainiKa letova I-III (poleg sodi- | poceni prodam. Naslov t šča). 16968-3 1 vseh posl. Jutra. 16877-6 Otroški voziček globok, lep bel, pokro-prodam. Bleiweiso- 69-11. 16988-6 Škornje nove tn rabljene št. 44-45, enako gojzerje, prodam. Naslov r vseh poslovalnicah Ju tim. 17055-6 Drsalke otroške št. ži in moške št. 29, oboje na kljct, proda Je rala, Verdijeva 5. 17031-6 Otroški voziček voziček, lepe oblike, zelo dobro ohranjen krem, prodam. lstotam naprodaj tudi šivalni stroj. Nasproti Zaloške ceste 66, v hiši Boje. 17025-6 Srebrno lisico novo, krasen ekBempkr, in krznen plašč foln prodam. — Poizve se: hotei Slon, soba št. 31. 17096-6 Štedilnik črno emajliran, prodam. Sv. Petra nasip 29. Ogleda se: ponedeljek, torek ln sredo do-[oldne. 17095-6 Prodam zelo dobro ohranjen otroški voziček. Naslov v vseh pošlo-valnicah Jutra. 17137-6 Cement 500 prodam 15 ton pc ugodni ceni. Naslov v v^eh poslovalnicah Jut«. 17135-6 Prodam kompletno gumi-garnituro. štiri tonsko z osmi. Franc Pirš, Tesarska ul. 7. 17147-6 Prodam večje število veližih za bojev. Naslov v vseh posl. Jutra. 17020-6 Prodam zrcalo. 6 stolov za sobo in lestenec. Trdinova 811 levo 16016-6 Otroški voziček globok, prodam. Poizve se Prisojna ul. 1, hiš nik. 17015-6 Postelja železna, zložljiva, poce ni naprodaj. Močnik, Celovška cest® 99. 17070 6 Dve srebrni lisici dve elegantne črne model obleke, vse novo. prodam. Novak, Resi jeva 4a. 17126-6 Kožuh iz debelega plavega lodna, podložen z ovčjim krznom, dolg, nov, največja številka. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Ugodna prodaja«. 17120-6 Krasen servis jedilni, kompleten, iz prvovrstnega porcelana, ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Edinstvena prilika«. 17116-6 Otroški voziček krasen komad, nov, prodam. Pretner, Gledališka ul. 4-III. 17114-6 Aceton, benzol, kreolin za desinfekcije hlevov, karbolinej, adhezijsko olje za gonilna jermena, kramolin olje za kolektorje, stalno v zalogi. PETRO-NAFTA, Ljubljana, Blei-weisova 35a. 16578-6 Plinsko peč navadno aa raaiutur, kupim. i.-onujbe % navedbo cene na ugl. odd. Juta pod »Plia-ka .. 170kj ,-V Kupim dve stari utr.miaini t l.ts.ici nosil. 60 kg in SOO kg. i u uudbe na ogl. odd. .u., j pod »Tehtnica«. 17< - -7 Linguaphone orginaiue p.ošče za ai.r i-uo ku^im. i'onudbc pod - • ro plaeam« zui ogl. o' • — Jutra. U- Preproge! sarajevske perzer lir eno bosansko garnitura in eno drugo preprogo po ugodni ceni prodam. Ogled: Sv. Petra c. 25, vprašati ▼ gostilni. 17111-6 Za božič! Vazo 40 cm visoko, okvire za slike, temen les, sliko St. Thomas 84X65, moške modne hlače ini damske čevlje št. 39, ugodno prodam. Rimski trg 3-H- od 8. do 10. ure. 17112-6 Predpečice za lončeno peč, 50% prihranka na kurivu, dobavlja za reklamno ceno Gasogeno Merkur, Puharjeva 6. 17110-6 štedilnike in peči nor sistem Merkur, mnogo prihranka na kurivu, različne velikosti na zalogi. Gasogeno Merkur, Puharjeva ul. 6. 17109-6 Pisalne stroje gramofone ln ploSče dobro ohranjene ali pa v neuporabnem stanju, kupuje ln plača najvišje dnevne cene EVE-REST. Prešernova ulica št. 44._J-129-M-7 Schaffhausen ali Ornega žepno uro kupim. Ponudbe s ceno na ogl. "odd. Jutra pod »Točna ura«. 16867-7 Ročni voziček na štiri kolesa, not-ili: «r< 10 yuG kg, kupimo. 1'uiiu na Intra dr. t o. t., Bi we:sova cesta 37a. 17 Pečico železno ,'gnšperčka; kuj. i . fonudbe na ogl. od i. pod »Peč«. 17.-i Kupimo zaboj? vseh velikosti. San . legrino, Kolodvorska št. 8._17u2". Trodelno omare kupim. Kraševec, K kova 21-3. 1701 Kupimo večjo dobro ohrar.j. . ; decimalno tehtnico ir nudbe na ogl. od.:. Jutra pod »Decim"'-tehtnica«. 1701 r' . Elektro-Lux-apar v dobrem stanju kup t-Ponudbe pod. »Izvrcu na ogl. odd. Jutra. 17C" Več železnih stoječih blagajn, f ličnih velikosti, kup.:: ponudbe z najnižjo < no in navedbo zr. pr' pod »M. Gerovac«, Lj-.:' Ijana, Kolodvorska u' < 1707 Otroški voziček globok, svetle barve, o • bro ohranjen in dol. -material, snažen, kur za solidno ceno. Por,' be na ogl. odd. Jut i pod »Udoben voziček J.7C""> Fotoaparate ln pribor kakor dri slične predmete kun--1 in sprejema v kom. prv dajo Fototehnika 170.- Štedilnik železen ali emajlirari 1 a'l večji, nov ali kupim- Ponudbe ns odd. Jutra »P?1 štedilnik«. 170" Električni kuhalnik 2-ploščni fza regulim-nje), višinsko sonce C ob sevanje), sušilniki (fon) ln drugi električni pred meti. so ugodno privat no naprodaj. Naslov vseh posl. Jutra. 17036 6 Pet sodov 250 do 400 litrov, hrastovih, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vinski sodi«. 17043-6 Kupim originalne Linguaphone učne plošče za angleščino. Ponudbe pJd »Dobro plačam« na og!. odd. Jutra. _16856-7 Kupim diro. močno, na krogličnih ležajih, gumi kolesa, staro dobro ohranjeno ali novo. Nosilnost 5 ton. Ponudbe na ogl. odd. Jetra pod »Dira«. 16892-7 100 kub. m savske mivke, rabim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mivka«. 16891-7 Srebrno lisico kupim. Naslov v vseh posl. Jutra._16950-7 Kuhinjsko kredenco športni damski in moški zimski plašč, moške čevlje št. 43. kupim. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Ohranjeno«._17000-7 Steklenice cinzano. šampanjske, buteljke chianti, kupuje do Božiča gostilna Lovšin. Posteljo ln lepo belo otroško posteljo prodfcm. Domobranska c. 23. visoko pritličje^_17072-6 Škornje ;n močne čevlje 6t. 42-43 ter moško zimsko suknlo prodam. Poizve -p: Fototehnika, Tvrševa 15 17060-6 Pisalni stroj s cirilico, dobro ohranjen, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stroi s cirilico«. 17132-6 Prijatelji domače zabave! St2rši. odrasli, mla-dina t — Prodamo nov ki-no-aparat na električni pogon, speciialni za dom (za vsako sobo). Najboljši te vrste, vrhunec tehnike, predvojni materiial. Cena ca. 12.000 lir. Na leljo poiz-kusno predvajanje. Samo resne pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra s polnim naslovom (ime, poklic, stanovanje) pod »Kino-aparat« 17131-6 Prodamo tri pisalne stroje (dva mala in eden veliki), skoraj nove, naiboljle znamke »Continental«, predvojni Izdelek. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Continental«. 17130-6 Računski stroj za seštevanje in odštevanje, skoraj nov, prodam. Prvovrstni izdelek. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Računski stroj«. 171»-« Prodam luster. preprogo 2 in pol X 1 in pol, črno fino moško obleko, bmise 'm medenine in prazne zaboje. Vpražati iz prijaznosti pri: Oblat. Sv. Petra C. 18. 17064-6 Muf — skunks velik, lep, prodam. Naslov ▼ vseh posl. Jutra. 16971-7 Pregrinjalo za kauč kupim. Naslov v vseh posl. Jutra. _ 16972-7 Zapravljivček lahek, majhen, dobro ohranjen kupim. Ponudbe na ogl.' odd. Jutra pod »Zapravljivček«. 16878-7 Sanke, športne, dvosedeine, rabljene, kne pim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sanke«. 16875-7 Foto Leica aparat z povečevalnim aparatom za Leico, kupim. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Brezhiben«. 16866-* • Kupim r lepi vezavi celotne Cankarjeve spise. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Can-kar«._16977-7 Projekcijski aparat diaskop episkop, epidia-skop ali megadiaskop, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »Projektor«. 16960-7 Rabljeno omaro dvo ali trodelno s predali za perilo kupim. — Radič, Pred Škofijo 16-IL 17045-7 V komisijsko te okazljsko prodajo sprejema-bo fotoaparat« n tasia drobne, dragocene predmete. Par-fnmerija »Venns« palača Bala. 17080-T Stare moške obleke čevlje, perilo. pohiStvo itd. — stalno kupujem. Alojzija Dra-Ljubtjana, ~ ~ Več modernih kuhinjskih oprem, i no izdelanih, počen da Krže. mizarstvo \ mka. Ogleda se v s'r dišču. Ljubljana. B weisova 47, poleg kane Majcen. 168?o Kvalitetno pohiš(- spalnice, jedilnice, g^v ske sobe, kuhinje, t asrne itd. nudi spec h trgovina pohštva. »S" aovanjska oprema« Ljubljana. Grad šč< Ogled brezobvezen. 15FJ Kupim pohištvo za j'ediin-cc dnevno sobo ter < omaro. Naslov v v posl. Jutra. 16Cr Moderno pohištva kupite ugodno, dokler traja zaloga, v šišk; C lovška cesta 95. (Tri vajska postaja x>St šola«.) Skladišče Je r prto dnevno od 13 ' 15. ure. lstotam se sr jemlajo naročila tvrdki Bok Berlič in r Sente. Trata pri št du. 16^7 Lepa samska seb * še skoraj nova, za 3200 naprodaj. Naslov v poslovalnicah Jutra. 1710" Moderno pohiš« ^ kupite ugodno, doklrr traja zaloga, v Šiški. ' lovška cesta 95. (Turška postaja »Stara šo\ ■ Skladišče je odprto drc-od 13. do 15. ure. Isto: se sprejemajo naročila tvrdki Rok Berlič in Šenk, Trata pri St. VI 16371 Jedilnico kupim. Ponudbe z nav : bo cene na ogl. odd. ! -tra pod »Le dobro oh-njena«. 16961 12 Kupujem pohištvo, modroce, obleko, gramofone, harmonike -i druge predmete. »Ugod nost«, Galus»vo 27. 16982 !2 Kauče, fotelje, otomane, modroce, nap'3 vi novo in staro poprav najceneje Mohar, tapetn Mariborska 27 (pri St? c1 ■ onu), pride tudi na do"-16208-1: Kupim spalnico iz orehove korenine. Po nudbe na ogl. odd. J,< tra pod »Malo rabljeni 17067 1? Kupim dobro ohraajeno pohištvo, trodelno omaro, kauč r nočno omarico, mizo ir stola. Pismene ponudbe - -ogl. odd. Jutra pod »T koj 77«. 17122-1 - Moderne spalnice in kuhinjske oprav« prodaja proti večletnemu jamstvu mizarstvo Vidm.ir. Vodnikova 31. 16767-12 brelje 29. Gallusovo 17027-7 Kolesai Kupimo bidklje, bicikelj-gume in motorna kolesa. Plačamo dobro. — Gasogeno Merkur Puharjeva 6. 17104-11 Knjige Knjige Vse vrste antlkvarnlh knjig, revi] ln časopisov kakor tudi separatnih odtisov kupuje Knjigarna Janez Dolžan v Ljubljani, Stritarjeva 6. Telefon 44-24. J-134-M Kupim nemške in francoske astro-logične knjige. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Astrologi®«. 16998-8 Prodam Glonarjev Poučni slovar, polusnje Naslov v vseh posl. Jutra. 16841-8 Prodam Kroniko slovenskih mest letniki 1934-1937. nerabljeno. Naslov v vseh po slov. Jutra. 17080 3 Mlada gospodična 3če 1000 lir posojila proti dobri garanciji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo hvaležna«. 17100-16 Dama išče menično posojilo proti dobri garanciji in obre-stim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »4000«. 16989-16 Iščem posojilo na milijonsko vrednost proti dobrim obrestim in odškodnini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vrnem več in enakovredno. 17159 16 s obstoječo _________ primemo za nWnJšo industrijo. 2 možnostjo Biči a ve, odnosno prezidave. kupimo. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Ne predaleč«. 16854-20 Dve parceli v Siški, 500 in 700 kv. m lik vrt M proda za 2)0.000 lir. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Kotiček«. 16942-20 Parcelo vogalno, 765 kv. m ob Celovški cesti blizu stare mitnice, prodam. Ponudbe na veliki po 250 lir za kv. m., i ogl. odd. Jutra pod »Pri prodam. Ponudbe na ogl. kmetu«. 16940-20 odd. Jutra pod »Celovška-- cesta«. 16918 20 Trgovsko hišo Kupimo motorna kolesa in avtomobile. Plačamo zelo dobro. Gaso-geno Merkur, Puharjeva 6. 17108-10 Novo motorno kolo 125 ccm, za 5200 lir na-prodai. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17105-10 Motorno kolo 200 ccm. kakor novo. se odda. ' Ponudbe pod »Kvalitetni motociki« na ogl. odd. Jutra. 17012-10 Puch motor 200 model 33. najboljši materija! prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 17079 10 Motor 350 ccm r brezhibnem stanju, poceni proda Muhar, Kamniška ui. št. 19, Šiška. 17133-10 1-tonski Chevrolet 6 cil., ugodno proda »Avtobus« Rojina, Vodnikova. 17123-10 Damski plašč črn, f:n, iz Kožuhov:ne sli opussum. kupim, ako eena primerna. Ponudbe prosim na poštni predal Itev. 303. 16954-13 l Moško obleko ».polnoma novo, prodam, isiov v vseh posl. Jutra. 16953-13 Blago ri dve moški obleki, pro-«hm. Metelkova 5-1. 16958-13 Hubertus plašček 72. punčko 8—12 let, prodam. Koščak Ant., krojač, Stari trg 6-1. 17006-13 Marengo suknjo Skoraj novo, prodam ali zamenjam za športno. Čevljar, fiorštnikov trg 2-1. 17009-13 Zimsko suknjo fr.a.cngo in dve moški obleki za srednjo postavo ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 16964-13 Deško obleko temnomodro, mornariško s čolgimi hlačami, drsalke, oboje za 9- do 13. letne-fa dečka in temnosiv Samski kostum za ~ed-t)0 postavo zelo ugodno prodam. Naslov v vseh posi. Jutra. Mi Krznen plašč •J: "M; nov ugodno pro lam laiil odpotovanja Xaslov v *Jfh poslovalnicah Jutru. 17051-13 Moško obleko aoSrno, /a manjš. pneravo. prodam. Oruden Florjanska 17025-13 11-letnega, šoloobveznega močnega de čka. dara poštenemu gospo' darju, za hrano — po dogovoru ! Naslov v vseh po si. Jutra. 1672 i-14 Dosmrtno oskrbo pri boljši družini dobi. kdor mi posodi- večio vso to denarja proti jamstvu Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Veletrgovina«. 16993-14 V najem Usi»jarna se da v najem. Jeglič, Grosuplje. 16053 17 PjSno pekarno tako) oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ni-ska naiemnina«. 16991-17 Vzamem v najem m al vmotoč ali majhno gostilno Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Najem'.. 17038-17 Obsežne prostore za delavnice, skiadisča ln pisarno, event. s stanovanjem išče v najem mir na industrija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za stalno«. 16872-19 Lokal v Dalmatinovi ulici oddam *a skladišče. Naslov v vseh f>osl. Jutra. 16839-19 Skladišče manjše ali prazno sobo T pritličju iščem v centru ali bližini za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober plačnik«. 16966-19 Primeren lokal če tudi temnejši, lahko tudi na dvorišču, v sredini mesta, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Primeren lokal«. 16648-19 Prostore pripravne za skladišča, zidane, oddam t najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Suhe«. 16990-19 Iščem lokal za mnnufakturn trgovino z inventarjem v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17058-19 Kupim eno stavbno parcelo v centru ali dve za Bežigradom od železniškega prelaza do Stadiona. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam do 1,000.000 lir ali več«. veliko, ▼ mestu, kupim do 2,000.000 lir. Točna pojasnila na ogl. odd. Jutra pod »Veletrgovina«. 16939-20 Parcelo 670 kv. m . v predmestju prodam. Po-16017 20 nudbe na ogl. odd. Jutra y j pod »Prav lepa«. 16938-20 Kupim Kompleks stavbno parcelo v centru ali 1 , r , na periferiii kjerkoli, po " lepe želji na Mirjd. Rožna doli-' cele ugodno prodam Po-na. Trnovo, Koleziia, Vič. 1 nudbe na ogl. odd. Jutra par- Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Parcela kierkoli«. 16916-20 Stavbno parcelo kjerkoli proti severni strani Ljubljane, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »5i-ška-Bežigrad 1942«. 16915-20 Prodam stavbno parcelo v Šiški. 800 kv. m veliko po 120 lir za kv. m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Denar rabim«. 16914-20 pod »Več parcel«. 16937-21» Hišo novozidano na Bleiweisevi cesti, prodam za 1,050.000 lit. Ponudbe na ogl. odd, Jutra pod »Lepa stanovanja«. 16936-20 Vilo za Bežigradom z vrtom 1100 kv. m. prodam za 420.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mitnica«. 16935-20 Prodam 10.000 kv. m zemljišča a industrijo, prodam ga tudi deljeno. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »75 lir«. 16900-20 ccr-a 113-11. Prodam črno moško suknjo za L 1000. Naslov v vseh pos!. Jutra. 17040-13 Prodam s>:oraj nov krznen plašč »Nutr:etf. Naslov v vseh posl. Jutra. 17071-13 Nov krznen damski črn plašč prodam ugodno. Ogled v dopoldanskih urah. N slov v vseh poslovalnicah Jutra. 17119-13 Prodam »Ttoraj nov la volnen pliš-plašč za lOletno deklico. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 17113-13 ClDur Vse denarne in trgovske posle fcivršlm tiltro ln točno Obrnite se na: RUDOLF ZORE Gledališka ul 12 Telefon 38-10. ^□□□□□□□□□□nr Manjše posojilo proti sigurni vrnitvi in ga-Jbnciji iščem. Ponudbe na «gl. odd. Jutra pod »Uradnica 25«. 17099-16 S 50.000 lirami ae udeležim solidnega podjetja. Event. tudi sodelujem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sodelovanje in denar«. 16962-16 Prodam 5 travnikov 4500 do 11.000 kv. m velikih po zelo ugodni ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Travniki-njive«. 16899-20 Prodam popolnoma novo hišo Za Bežigradom, 1 trosobno, 3 enosobna, 1 dvosobno stanovanje po ugodni ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hipoteka 100.000 lir«. 16898-20 Prodam enonadstropno, 5-stanovanj-sko novo hišo za 520.000 iir. Informacije, načrti na upogled. Krakovski nasip 26 pritličje, desno. 16897-20 Hišo ali vilo kjer koli v Ljubljani kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »300 do 400 tisoč«. 16999-20 Več stavbnih parcel v centru ali najbližnji periferiji pred žičnim omrežjem, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam dobro 1942«. 16919-20 Stavbno parcelo v Šiški pred remizo po ugodni ceni prodam, 100 m oddaljena od. Celovške c. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1120 kv. m«. 16906-20 Kupim travnike ali njive r Ste-panji vasi ali v bližnji okolici. Naslov r vseh posl. Jutra. 16905-20 Kupim • večji kompleks zemljišča ali parcel kjerkoli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zem-ljišče-parcele«. 16904-20 Kupim /zemljišče 3000 do 5000 kr. m ob Smartinski c. ali kjerkoli drugje v bližini prometne ceste. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Industrijalec«. 16903-20 Prodam stavbno parcelo 1000 kv. m veliko za 56.000 lir, na krasni idealni legi v Štepa-nji vasi. Informacije, Kra-I kovski nasip 26, pritličje, desno. 16907-20 __Hišo I moderno zidano, krasen vrt Prodam i Za Bežigradom, prodam za v strogem centru stavbno j 290.000 lir Ponudbe na parcelo 800 kv. m veliko ' ogl. odd. Jutra pod »Stopo 2050 lir za kv. m. Na <*ion«. 16934-20 parceli stoiita sedaj dve hi- ši, 10 stanovanj ter več pisarniških prostorov. Za zgraditev nove stavbe je določena 5 nadstropnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Parcela donosna«. J 6913-20 Prodam parcelo 850 kv. m veliko za 115.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Be-žigrad-Brinje«. 16912-20 Kompleks parcel prodam, skupno ali posamezno po 120 Ir kv. m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »300 do 850 kv. m velike«. 16911-20 Prodam lepo stavbno parcelo za Bežigradom v Pleteršnikovi ul. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »800 kv. m velika«. 16910-20 Stavbno parcelo za Bežigradom, prodam, 620 kv. m veliko za 3 nad-stropnico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod 150.000 lir«. 16909-20 Prodam 3 stavbne parcele v Trnovem, lepa sončna lega po 60 lir kv. m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »993, 998 . 986 kv. m«. 16908-20 Prodam 10.000 kv. m • zemljišča t Zg. Šiški za 1,000.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa zemlja«. 16901-20 Hiša trgovka, s skladišči ta Bežigradom je nt prodaj za 280.000 lir. Ponudbe na ogl. o3d. Jutra pod »Trgovska, Bežigrad«. 16933-20 Hišo v strogem centru na 2 ulici, s trgovskimi lokali in skladišči, prodam za 950.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Engros-detail«. 16932-20 _____ v centru, 20-stanovanjsko, trgovski lokali, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Res donosna«. 16931-20 Hiša enonadstropna z gospodarskimi poslopji .▼ mestu, primerna za vsako obrt ali skladišče se proda za 650.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trnovo«. 16930-20 Tovarna za pletilno ali drugo primerno obrt ▼ centru je naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izredno«. 16929-20 Hiša tip Tile, v Rožni dolini, velik vrt, primerna za lažjo obrt je naprodaj za 280.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obrtna«. 16928-20 Hiša starejša, ▼ strogem centru, trgovska se proda resnemu interesentu. Cena 300.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strogi«. 16927-20 Hišo tristanovanjsko za Beligra- dom, moderen komfort, lep vrt, prodam za 650.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna cena«. 16925-20 Več stavbnih parcel v SiŠki, Bežigrad, Trnovo. Kodeljevo, 300 do 1500 kv. m, prodam po ugodnih cenah. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Direktni kupci«. 16920-20 Hiša v Siški, nova, 4-starvovanj-ska, komfortna naprodaj za 750.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »750«. 16943-20 Hiša na Kodeljevem, 4-stanovanj-ska s trgovskim lokalom naprodaj za 350.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kodeljevo«. Travnike-njive od Trnovega do Viča, kupim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Tudi drugje«, 16902-20 Hiša Kupim večjo donosno stanovanjsko hišo z vrtom t Ljubljani ali pa več stavbnih parcel blizu centra. Plačam takoj v gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kapital«. 16880-20 Stavbna parcela v izmeri ca. 1200 kv. m naprodaj ob Tržaški cesti, 5 minut od tramvajske postaje. Poizvedbe pri dr. Vrtačniku, Trdinova 7. 16959-20 Prodam stavbne parcelo pri mizi, 670 m® veliko, na lepi legi, za lir 160.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Parcela vogalna«. H046-20 Kupim stavbno parcelo od gasilskega doma v Siški do remize ali pa m Bežigradom od železniškega prelaza do Stadiona oziroma do ličnega omrežja. Ponurlbe na ogl. oddelek Jutra pod »Kupim do 90. decembre«. 17047-30 Stavbne parcele v Kosteh 400—600 mi ta vil-ni sistem, prodam. Cena lir 25.000. P inudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Vredne«. 17094-30 Stavbno parcelo v Siški prodam. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Pred remizo«. 17093-20 Kompleks ie paroefiraa ob Plečnikovi aveniji Cena »do noodna. — Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Prodam tud! posamezne parcele«. 71003-20 k UM ponataiki Dobavljam, polagam, etruiim stare parketa. Brlee, Kolodvorska uHea 38. 17031 30 Prodam parcelo za trinadstropno hišo. Voda, elektrika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tri-nadstropnica«. 17118-20 Dijaike sobe Dijak trg. iole, išče sobo za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soba«. 16964-22a umihm.n 2000 lir nagrade dobi, kdor preskrbi 3-sobno komfortno stanovanje, pomožnosti v centru. Naslov v vseh posl. Jutra. 16951-21a Enosob. stanovanje v Siški ali na Viču, išče mlad zakonski par brez otrok, z novim pohištvom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen državni uslužbenec«. 170©7-21a Stanovanje eno ali dvosobno, išče sama šivilja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točno plačam«. 16829-21a Stanovanje išče mlad zakonski par tekom meseca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tekom meseca«. 16980-21 a Eno- ali dvosobno stanovanje iščem v bližini Miklošičeve ali Celovške proti nagradi, Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dve osebi«. 16986-21a T lepo, Bsto svetlo, • piinstoo kurjavo, sprejmem eno do dve gospodični, s dobro hrano. Kopalnica. Stross-mayerjeva 4-1, desno. Na sproti Poljanske gimna zije. 16873-23 Prazno sobo strogo separirano. od dam. Naslov ▼ vseh po slov. Jutra. 17082 23 V lepo opremljeno sobo sprejmem bolišega sostanovalca. — Marmonto va ul. 41. 17127-23 ItJl Iščem sobico v centru, s svojo postelj nino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljša gospodična«. 17002-23a Opremljeno sobo lepo, separirano, najraje v bližini Tabora, iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uradnica«. 16843-23a Sobo s posebnim vhodom v centru, iščem, plačam dobro. Naslov v vseh posl. Ju tra . 1696l-23a Opremljeno sobo s strogo separiranim vhodom po možnosti v centru mesta, iščem. Plačam zelo dobro. Ponudbe na ogl. ogl. odd. Jutra pod »Takoj«. 16970-23a Dvosob. stanovanje v mestu iščem ali zamenjam lastno dvosobno stanovanje s kopalnico pri remizi n blokom. Ponudb* na ogl. oddelek Jutra pod »Remiza«. 17084-?la Dvosob. stanovanje s kuhinjo, kopalnico ln poh»tvom ali br« pohištva, najraje ▼ Tili, se išče. Plača se dobro. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V3a«. 17073-21a Lepo nagrado dobi — kdor preskrbi garsonljero. eno- ali večsobno stano>vanJe v centru ali na Siriji zakoncema brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Lepa nasfra-da 42«. 17069 21a Sobo odda Sobo a posteljama tako] oddam dvema gospodoma. — Gerbičeva ul. 19 (Kolesij a). 18394-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom v cen tru, išče mlad gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dri. uradnik«. 16862-23a Prazno sobo v pritličju ali I. nadstropju iščem. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Shramba«. 17136-23a Poročil bi »e z boljšo, dobro si-tuirano gospodično, do 25 let. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Veleobrtnik«. 16996-25 Samostojen gospod inteligenten, star 26 let, želi resnega znanja z isto-tako gospodično. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za vedno«. 16995-25 Opremljeno sobo oddam solidnemu gospodu. -II, desno. Sv. Petra cesta 21- 10890-23 Opremljeno sobo lepo. oddam same solidni osebi po nizki ceni. Zeler-nikarjeva al. IM* levo. 17008-23 Stavbno parcelo v Mostah ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zarja«. 17139-20 Prodam parcelo 400 m2 v Siški za 52.000 lir. Poizve se: Atelje »Moda«, Pražakova 15-1. 17144-30 Kupim parcelo za 300 do 400 tisoč lir kjer koli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Barbara«. 17138-20 Hišo ali zemljišče kupim do .1,500.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovec«. 17145-20 Kupim v bližini LJubljane malo parcelo ali manjšo hišico do Lir 40.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 40.000«. 17037-20 Parcelo do 50.000 kupim. Ponudbe pod »Gotovina takoj« na ogl. odd. Jutra. 17068-20 Prodam hišo s 2 dvosob. stanovanjema m preko 3000 kv. m vrta 155.000 lir. Poizve se: Trnovo Koli-zejska 19-11. 17141-20 Kupim večjo hiŠQ po moftnoeti s skladiščem v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Najraje pri ko-1 od vara, 17140 -20 Kupim parcelo najraje v okoliSu Pod-rožnika o®'r. Vrtače aH na Mirju. Zamenjam pa zanjo tudi 2-stanovanJ-sko vilo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vilo za parcelo«. 17151-20 Prodam hišo dokal obsežni), pripravno za katere koli svrhe. tudi s. maolšo !n<*i:< rilo. Tramvajska postala. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pnn-trum«. 17150-20 Prodam več parcel po 30.000 lir v notranjosti bloka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod 16926-20 »Prodajalec«. 17121-20 Gospodično sprejmem kot sostanovalko v lepo zračao sobo. Poizve se Ilirska 29-II. desno. 16849-23 Opremljeno sobo event. a uporabo kuhinje,-oddam najraje uradnici. Naslov v vseh posl. Jutra. 16784-23 Sončno sobo z eno ali dvema posteljama, souporabo kopalnice, oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 16984-23 Sobo opremljeno ali prazoo oddam takoj ali pozneje. Jer-nejeva ul. 8, prid., levo. 16983-23 Gospod t lastno eksistenco, star 23 let. želi resnega zaaaja z gospodično, katera mu bi pomagala iz motnentalne denarne zadrege, v srrho poznejše ženidbe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovec«. 16997-2S Prazno sobo šolnino, oddam solidni osebi tako; t ril u Pro lah. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17053-98 Lopo sobo oddam takoj boljšeam gespe-du v Gradivu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17007-28 Prazno sobo vet&o sončno, s separatnim vbodom oddam aa takoj mirni boljši osebi. Na ogled od 12.—2. Novi trg MI. 17B90-2S Lepo sobo s kopalnico. Sa dve osebi, oddam takoj ali s IS. dec. Naslov ▼ vseh posl. Jutra. 17039-23 Sostanovalca v čedno sobo takoj sprejmem. Skofja ulica 13-11, vrata 18. 17042-23 Sobico opremljeno, oddam takoj. Mrvsarvkova 58 ood-pritličje. 17076-23 Opremljeno sobo sončno, s posebnim vhodom oa<*m. dvema o«e bam v vseh po- slov Jutra. 17061-23 Veletrgovec mlad, simpatičen, želi poročiti gospodično iz boljše družine od 18 do 23 let. Samo resne neanoni-mne ponudbe na ogl. odd. Jutro pod »Za božične praznike«. 16994-25 Dri. uslužbenec (železničar) samski, star 35 let. Gorenjec, neoporečnega vedenja., želi spoznati dekle ali vdovo radi ustanovitve samostojnega gospodinjstva. Pogoj: ljubeznivost in energlčnost v gospodinjstvu. Ker sem sam brez premoženja, je dota, »U premoženje v posestvu zaželjeno. Naslov s sliko ali bres, na K. J., Kavškova ul. 18. pritličje pri Mariji. • 17074 25 Ekscenter stiskalnico 12-tonsko, proda Gustav Levičar, Medvedova C 14. 17125-29 Najboljše šivalne stroje dobtte pri znani tvrdki Ivan Jaz {n sin, Via Blelwelsova 36 (Tyrševa). J-148-M-29 Tekstilne stroje kupiia. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stroji«. 16949-29 X sajkB Me ia sive erjakiaje, prodam. Turk, Komenskega 17. 16775-27 Foksterierja kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Fck-te rler«. 16075 27 Glasbila Klav. harmoniko 120 basov, 1 register, elegantna, novi model znamke »Flh. Soprani«, ugodno prodam. Homan Nikolaj, Sv. Petra št. 81, vhod dvorišče. 16891-26 Prodam novo klavirsko harmoniko, 80 basov, 1 register, po zelo ugodni ceni. Naslov v vseh posl. Jutra. 16549 26 Gramofon v zelo dobrem stanju z ploščami, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 16833-26 Klav. harmonika 80 basov, 1 register, s kovčkom, ugodno prodam. Ogleda se Stari trg 2-II, pri Skala. 16963-26 Cenj. odjemalcem sporočam, da aem presolil svpjo trgovino iz Frančiškanske v Ga!e-tovo ulico 4. Postga cestne železnice pri »Stari Soli, v Siški. Priporoča se trgovina strojev Dovžan Ivan. 174 M-J-30 r niormacije; Prevajanje prošnje, vloge, inkaso. poravnave in vse druge trgovsko-gospodarske posredovalne posle poverite komprcijaJni |r'sarni 7. ajc Loj že. Gledalska ulica 7. 170S3-31 Danes krvavice v gostilni pri Panju. — Vegova ul. 10. 17077-31 OTROŠKO VFRA*AWJB — Mamiea, all nese krava jajca T — Ne, drago moje dete. — Kaj pa kokoši? — Kokoši pa in golobje ter kanarčki tudi. Skratka vse, kar leta. — Letalci tudi. PRODA SE TRINADSTROPNA HIŠA s štirimi konfortnimi stanovanji in centralno kurjavo, v centru mesta. Informacije daje: notar USlakar Ivan, Trg Roma št. 8. Pianino dobro ohranjen, soliden, ugodno prodam. Marine, Skofja 6-'II. 16979-26 Električni gramofon popolnoma nov. z vdelanim ojačevalcem in zvočnikom — prodam. Naslov v veeb poslovalnicah jutra. noee--« Gramofon-kovčeg z 37 ploščami in albumi kot nov f.f proda Naslov v v*eh poslovalnican Jutra pod »Ho-mocorl 1000«. 17089-26 Izgubljeno Sil ovratnik se je našel. Dobi se v ogl. odd. Jutra. 17101-28 Izgubila se je — v četrtek opoldne siva. usnjata desna moška rokavica, od Emon. ske ceste do Trnovega. Pošten najditelj naj Jo odda proti primerni nagradi v pritličju, Emon-ska c. lO.a. 17041 28 Lepo brinje za >zan;V-kiiho prodaja — A. Sarabon & Co.. Liiih! 17> t ' .. ' i*~ v" m ZAHVALA Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti našega predobrega soproga ln očeta, gospoda Banko Si Kravo-mlekarico dobro, kupim. Naslov v vseh posl. Jutra. 16923-27 5 odraslih angora zajcev (2 samca. 3 samice. ena breja) Belo ugodno prodam. Naslov v vseh poel. Jutra. 1701927 gostilničarja In posestnika se vsem hajprisrčneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo Izrekamo čč. duhovščini, g. prof. dr. Zalokarju in g. dr Celesnlku, gg. pevcem društva Hubadove žnpe, g. Turku Albinu za poslovilni govor, Kreditnemu društvu Mestne hranilnice ljubljanske, vsem premnogim prijateljem ln znancem, ki so predragega pokojnika spremili k večnemu počitku, vsem darovalcem za poklonjeno krasno cvetje, ter končno vsem ostalim, ki so na kakršenkoli način počastili spomin ranjkega, ter nam stali ob strani v teh težkih urah. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 9. decembra 1942 ob 7. uri v farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. LJubljana, dne 6. decembra 1942. BANKOVI ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI - Telefon št. 2057, W Izvršuje bančne posle po najugodnejših pogojih. Izdaja ctrkularne čeke Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani