PoStnina plačana t gotovim. Leto XIII., štev. 163 y32 Ljubljana, petek 1$. julija 1932. Cena 2 Din o p ra vrnit »o; Ljubljana, knafljeva ulica b. - Telefon ŠL 3122. 3123, 3124 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana. Selen-buroova uL 1 - TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova ce^ta št 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celie: JCocenova ulica It 2. — Telefon št 190 Računi pri pošt dek zavodih: Ljubljana št 11*42 Praga čislo 78.180. 10S 241 Naročnina &naša mesečno Dm 25-—, za inozemstvo Din 40—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor. Aleksandrova ce«ta 13. Telefon št 2440 (ponoii 2582). Celje. Kocenova u! S Tel št 190. Rokopis' se ne vračajo. — Oglasi po tarifu a pot kralja čevljev Tomaža Bat4© je spremilo včeraj na njegovi zadnji poti nad 200.000 ljudi 7Jin, 14. julija, d. Popoldne ob 15. je bil pogreb ponesrečenega Tomaža Bat'e in njegovega pilota Broučka Pred pričetkom pogrebnih svečanosti so položili krsti ponesrečencev na katafalk, ki je bil postavljen na velikem dvorišču tvornice. Ob 15 so defilirali mimo krst vsi delavci Batimih tvornic. Po blagoslovitvi krst so govorili pokojnikov polhr.it Jan Bata, ravnatelj Rojta. urednik Cekota iin z.a obratne svete Bruna in Lata, ki so slavili zasluge pokojnega Tomaža Bat*e. Nato se je razvil pogrebni sprevod od tvorni škili vrat do kolodvora, preko Beneševe ulice na Masa-rvkov trg, kjer je z balkona mestne hiše govoril namestnik župana Zavrtalek. ki se je poslovil od pokojnega zlinskega župana v imenu mestnega zastopstva in meščanov. Po 16. je odšel pogrebni sprevod naravnost na gozdno pokopališče, kjer so po končanih obredih in žaln;h pesmih govorili primairij zimske bolnice dr. A.lbert. zastopnika vlade in moravsike deželne uprave, zastopniki raznih drug'h oblasti in v imenu Zveze industrijcev dr. Hodač. Udeležba občinstva pri pogrebnih svečanostih ie bila silno velika. Ob vsej poti so tvorili gost špalir šolski učenci, mnogoštevilno občinstvo ter nameščenci Bafinih tvornic. Na čelu sprevoda so korakali zastopniki občinskega sveta, šolska deca, zastopniki uradov, razna pevska društva, več godb, nakar ie sledila krsta ponesrečenega pilota Broučka, za njo pa krsta Tomaža Bat'e. V cerkev kakor tudi na pokopališče so nesli krsti sotrudniki Rat'e. Pogrebu je prisostvovalo 230.000 ljudi. Popoldne je počivalo delo v vseh tvor-nkfh Bat'e. k' so ?a ustavili že ob 12. Praga, 14. julija, h. Davi so na zlinskem okrajnem sodišču otvorili oporoko Bat'e, ki obstoji iz dveh delov. Prvi del določa dispozicije glede nadaljnjega vodstva tvornice in glede premoženja. Oporoka določa, da bo polbrat Jan Bata vodil tvornico, direktor Čipera bo imel administrativno vodstvo in inž. Hugo Vavračka kotnercijelno vodstvo. Drugi de! oporoke je namenjen sodelavcem pokojnika in javnosti ter se glasi: »Prvi pogoj procvita našega obrata je, da ne mislite, da je obrat samo vaša last, da je samo za vas. Naš obrat ni bil ustanovljen zato, da zagotovi svoiim ustanoviteljem eksistenco. Globlji vzroki 60 bili, ki so nas dovedli do tega, da smo udušili svoje strasti in svoje zahteve, v kolikor smo videli, da so škodljive obratu. Ni bilo samo enkrat, da smo s" odločili žrtvovati svoje življenje za obrat in eden iz naše rodbine je tudi padel kot žrtev obrata. To se ne napravi samo zato. da se zagotovi posest. V razvoju našega obrata smo videli razvoj in zagotovilo blagostanja vsega našega ozemlia BiH nam je v ponos in pobudo za nadaljnje neutrudljivo delovanje, ako smo videli, da smo z našim obratom prinesli v našo deželo novo, dosedaj neznano življenje in da se je z njegovim razvojem dvignilo splošno blagostanje in kultura naših rojakov. Bilo je hrepenenie po ustvarja jočem delovanju, hrepenenie, da bo deležna vgdno večja množina ljudi koristi, ki jih nudi naš obrat nameščencem in kupcem. Dokler boste služili tej veliki ideji, boste v skladu z naravnimi in človeškimi zakoni. Ako boste na mislili vsak na sebe. ako boste prenehali s svojim delom služiti splošnosti. boste postali odveč v organizaciji in boste neizogibno padli.« Pred zakljucitvijo razorozitvene konference Zahteve malih držav po konkretnih sklepih - Zaključna seja bo prihodnjo sredo 2eneva, 14. julija d. Zaključna seja prve etape razorožitvene konference se je morala o d godit i zaradi novih težav, ki so nastale v razorožfitvenih krogiih. Danes so prispeli v ženevo angleški ministri Simon, Samne! in Londondenrv. V Ženevi so takoj pričeli proučevati možnosti, da se ženevska konferenca na da.!.ju .je. toda a meri »M delegati so očitno izjavili, da so dosedanjj predlogi posameznih delegatov na konferenci povsem nezadostni. Zastopniki tako-zvanih osmih srednjih držav, Pol.i-ske, Jugoslavije. Rumumije, češkoslovaške in drugih, so se zglasili pri angleških delegatih in jih pozvali, naj v zaključnem protokolu objavijo tudi konkretne sklepe zlasti glede prepovedi zračnih napadov na civilno prebivalstvo. Tudi zastopniki jnž-no-ameriških držav soglašajo s tem. da mo- ra konferenca v smislu Hoovrovega načrta p.rati do konkretnih irazorožiiitvenih sklepov. Pričakovati je, da se bosta pri angleški delegaciji z glasila tudi italijanski in nemškri delegat. Zaključna seja prvega dela konference je bila odgodena do prihod n/ie srede. Pariz, 14. julija, AA. Predsednik ministrskega sveta Herriot je imel danes razgovor z vojnim ministrom Paulom Bon-courjem in podpredsednikcm vrhovnega vojaškega sveta generalom Weygandom o načrtu resolucije, ki se prihodnji teden predloži splošnemu odboru Tazorožitvene konference. Popoldne je bik ponovna seja v zunanjem ministrstvu, ki sta ji razen predsednika vlade Herriota prisostvovala tudi Leygues in Painleve V Nemčiji se streljajo naprej Konferenca Kindenburga s Papenom in Gaylom izgredi — Novi krvavi Berlin, 14. julija č. Državni predsednik Hindenburg je dopoldne sprejel v avdijen-c; državnega, kancela.rja Pa.pena, ki mu je obširno poročal o pogajanjih in sporazumu v Lausanni. Po poročilu mu je Himdenburg izraz«! hvaležnost v imenu nemškega naroda za njegovo prizadevanje, da se čim bolj znižajo nemška reparaeijska bremena. Hindenburg je naprosil Papena, naj njegovo zahvalo sporočii tudi ostalim članom •nemške delegacije. Nato je Hindenburg sorejel notranjega ministra G-ayla, ki j« državnemu predsedniku poročal o notranja političnih razmerah v Nemčiji. Po demonstracijah, ki jih je uprizorila antifašistiična akcija, je prišlo v zapadnem delu Berlina do hudih spopadov z narodnimi socialisti, ki so nanadli poslednje vrste sprevoda iin oddali nanje 8 strelov iz revolverjev. Sedem oseh je bilo hudo ranjenih. Dve sta umrli v bolnišnici, število žrtev, ki jih je doslej zahtevala nemška državljanska vojna, .je na ta način naraslo na 100. Sinoči je prišlo do spopadov tudi v Neuikolnu. Narodni socrialristi so streljali na sveč© nasprotnike ter so ranili več oseb. Tudi pni tem spopadu sta bila dve osebi tako hudo ranjeni, da sta v bolnišnici podlegli poškodbam. Policaja je povsod takoj vzpostavila red; kljub temu pa so se spopadi ponavljali. Ponoči okrog 2. so se narodni socialisti spopadli s komunisti. Padlo je več strelov, ki pa niso nikogar zadeli. Ranjenih pa je biLo več ljudi z nožii. Policija je aretirala nekega narodnega, socialista,, pni katerem je našla dva revolverja. MUnchen, 14 julija c, Adolf Hitler odpotuje jutri z letalom na agitacijsko potovanje po Nemčiji. Prirediti namerava okrog 50 agitacdjskih shodov. Belgijska stavka končana Bruselj, 14. julija, d. Stavka v premogovnem ozemlju je končana. Do novembra ostanejo mezde neizpremenjene Sestavljen je bil poseben odbor, ki bo proučil vprašanje zopetnega sprejema stavkujočih delavcev v službo. Bruselj, 14. julija, d Belgijski ministrski svet je izdelal predlog zakona, po katerem naj bi kralj za čas narlamentarnih počitnic dobil izredna pooblastila za zbolišanje finančnega položaja. Ko so voditelji strank zvedeli za ta načrt, so ga soglasno odklonili, ker vidiio v njem poskus ministrskega predsednika za uvedbo diktature. Predsedniku vlade Renkinu ni preostalo ničesar drugega, kakor da se je temu načrtu odrekel Volilna borba v Runraniji Bukarešta, 14. julija, d. V nedeljo bodo v Rumuniji z veliko napetostjo pričakovane volitve v poslansko zbornico, teden dni kasneje pa volitve v senat. Volilna agitacija je v polnem razmahu. Računajo z zmago narodne kmetske stranke, ki bo na ta način ostala še nadalje na oblasti. Ministrski predsednik Vaj da Voievod bo po voltvah podal ostavko, nakar bo zopet poverjen s sestavo vlade. Glavna_ naloga njegove vlade bo. da sipravi do jeseni v red državne finance in da predvsem zagotovi izplačevanje plač iin pokojnin državnim nameščencem. Za jesen upajo na pomoč Društva narodov. Spor med Argentino in Uniguayem Montevideo, 14. julija AA. Zaradi incidenta, ki se je pripetil v argentinskih vodah urugvajskl križark.i >Uruguay«, je urugvajska vlada sklenila prekiniti diplomatske odinošaje « Argentino. Buenos Aires, 14. julija g. Prekiinitev dnplomatis-knh odnošajev med Uruguayem im Argentino, ki bo mogla za vso Ameriko imetj najhujše posledice, se je izvršila po daljši izmenjav^ not med obema vladama. Argentina očita Uruguayu poizkus vmešavanja v svoje notranje zadeve. V središču spora je argentiimsikn revoluoijonar Toranzo ki je bol iz domovine izgnan ter je imel v Uruguayu azil. Po trdiitvj argentinske vlade je nameraval Toranzo 9. julija na dan proslave neodvisnosti Argentine, izvesti v prestolnnoi prevrat. Urugvajska vlada mu je baje v to svrho da.la na razpolago križarko. ki naj bi pod pretvezo uljudmostnega poseta priplula v pristanišče v Montevideo. Revolucija v Brazilii Rio de Janeiro, 14. julija, g. _B raziili jamska vlada je pričela ofenzivo proti upornikom. Po uradnih vesteh so revolucionarji snoči izprazniti pristaniško mesto Srantos. ki se nahaja v rokah vlade. Z zavzetjem San-tosa so uporniki odločeni od revolucionarnega pokreta v ostalih državah. Entente cordiale med Francijo in Anglijo Anglija in Francija bosta v vseh gospodarskih in političnih zadevali nastopali sporazumno — K sodelovanju povabljene tudi druge evropske države London, 14. julija, d. Na včerajšnji seji poslanske zbornice, k? je bila posledn.a pred poietn.mi počitnicami, ie zunanji minister John Simon poročal o dogovoru j Francijo. Med drugim je izjavil: V Lausanni se je poskušalo, da bi se novemu političnemu duhu, ici se je pokaz3i, dala bolsjša oblilka. Obravnavali srno vse evropsike probleme z odkritosrčnostjo in medsebojnim podpiranjem. Anglija in Francija sta se zedi/nili za tesno sodelovanje v političnih in gospodarsk h vprašanjih. Ne gre pa tu morda za kak dopolnilni dogovor k lausannskerou sporazumu, temveč samo za poziv, da bi se pričeli odkriti odnošatji in razprave, na katere naj bi pristale vse vodilne evropske države. V tem duhu sta angleška in francoska vlada oklenili, da prevzameta vodstvo na naslednji podlagi: 1. V soglasju s smislom statuta Društva narodov nameravata izmenjavati svoja na-ziranja v popolni odkritosrčnosti ter se medsebojno informirati o vseh zadevah, za katere zvesta, v kolikor so po svojem izviru sličr.a vprašanju, ki ie bilo seda] tako srečno urejeno v Lausanni. 2. Obe državi nameravata skupno in z drugimi delegacijami vplivati v Ženevi, da se reši razorožitveno vprašanje na način, ki bi bil primeren za vse v poštev prihajajoče države. 3. Sodelovati hočeta skupno in z drugimi zainteresiranimi državami pri skrbni in praktični pripravi svetovne gospodarske konference. 4. Do zaključka nove trgovinske pogodbe se bosta cbe državi izogibali vsakršnim ukrepom, ki bi nasprotovali medsebojnim koristim. Zunanji minister Simon ie nadalje izjavil, da je že včerad izročil zastopnikom Nemčiije, Italije in Belgije pirepis tega dogovora ter povabilo : jihovim vladam, naj se pridružijo sodelovanju v tem smislu. Zadnja točka se sicer tiče samo trgovinskih odnošajev med Francijo in Anglijo, glede prvih treh točk pa so bili izročeni predlogi tudi drugim vladam. K sodelovanju v vprašanju razorožitve bodo povabljene tudi Zedinieme države. Izjava Herriota Pariz, 14. julija, d. Na včerajšni skupni seji finančnega iin zunanjega političnega odbora zbornice je sporočil ministrski predsednik Herriot, da je bila med francosko im angleško vlado sklenjena zaupna pogodba, ki določa tesno sodelovanje Anglije in Francije v vseh političnih in gospodarskih vprašanjih. Ta izjava ministrskega predsednika je zbudila veliko senzacijo in odobravanje. V političnih krogih se označuje ta nova pogodba kot nadaljnji korak za djačenje miru in kot dobrodošlo danilo francoskemu narodu za današnji francoski državni .praznik. Uvod pogodbe se glasi: Na podlagi izmenjave naziranj v Lausanni sta se angleška in francoska vlada sporazumeli v interesu evropskega in svetovnega miru o predlogu, čegar vsebina je bila določena z naslednjim dokumentom: V izjavi, ki tvori del zaključnega akta v Lausanni, so države podpisnice izrazile upanje, da bodo v Lausanni izvršenem delu sledila nova dejanja. Države podpisnice zagotavljajo, da se morejo ta dejanja tem lažje izvesti, čim bolj podpirajo narodi za-početo delo za mir. Da se doseže popolnost, se mora to delo istočasno vršiti tudi na gospodarskem in političnem področju. V isti izjavi so države podpisnice potrdile svojo namero, da se bodo prizadevale rešiti sedanja in bodoča vprašanja. Prežeti duha, ki je ustvaril lausannsko pogodbo, sta angleška in francoska vlada sklenili, da izvršita neposredne i-n medsebojne ukrepe. Nadaljnje besedilo se stri.ni a s poročilom o štirih dogovorjenih točkah, ki ga je podal angleški zunanji minister Simon v spodnji zbornici. Herriot je označil ta dogovor kot dopolnitev v Lausanmi med upniškimi državami sklenjenega gentlemen agreementa. Vladi v Londonu in Parizu sta se dogovorili, da se bosta sporazumeli v vseh važnih vprašanjih, ki se tičejo evropskega sodelovanja. Ta dogovor pomenja obnovo Entente cordiale, po kateri se v bodoče ne bo obravnavalo ločeno nobeno vprašanje, ki se tiče interesov obeh držav. Anglija se torej v bodoče tudi ne bo mogla obvezati, kakor se je zgodilo I. 1923. da bo plačala svoje vojne dolgove Zedinjenim državam, ne da bi se prej posvetovala s francosko vlado. Glede Francije in Anglije je sedaj gotovo, da bosta skupno postopali v vprašanju dolgov, s čimer je znatno oja-čen0 upanje za uspešna pogajanja z ameriško vlado. Herriot je tudi poročal o pogajanjih v Lausannii ter je pripiisoval predsedniku Hoovru zaslugo, da je dal pobudo za lausannska pogajanja, kjer je bilo ugodeno ameriški želji, da se doseže evropski sporazum ter omogoči tako splošna ureditev dolgov Gentlemen agreement jamči Franciji, da bo lausannski dogovor stopil v veljavo šele po zadovoljivi ureditvi dolgov z Ameriko. V izidu lausannske kon- ference vidii Herriot nov korak k miiru in pogoj za sporazum z Ameriko. Pristop Belgije Bruselj, 14. julija, s. Zunanji minister Hvmans je popoldne sporočil pristop Belgije k angleško-francoskemu paktu. Berlin, 14. julija, s. Besedilo angleško-francoskega dogovora je bilo sporočeno nemškemu opravniku poslov v Londonu s pozivom, naj Nemčija pristopi k temu dogovoru. Getlemen agreement Pariz, 14. julija, s. Francosko zunanje ministrstvo objavlja naslednje besediio gentlemen agrementa, ki je oil sklenjen med državami, upnicami Nemčije, o ure-d'tvi pogojev za ratifikacijo lausannskega dogovora: Lausannski dogovori bodo končnoveljav-no stopili v veljavo šele po predvideni ratifikaciji. Kar se tiče držav upnic, v katerih imenu so se dogovori parafirali, se ratifikacija ne bo izvršila, dokler ne bo dosežena zadovoljiva ureditev med njimi in njihovimi lastnimi upniki. Državam upnicam je dano na prosto, da pojasnijo svoje stališče napram svojim parlamentom, vendar pa ne bo v besedilu dogovora z Nemčijo nobenega preciznega stališča glede te ureditve. Ako se bo v bodočnosti dosegla zadovoljiva ureditev dolgov držav upnic Nemčije, bodo njihove vlade izvršile ratifikacijo in dogovor z Nemčijo bo stopil v veljavo. Ako se ta ureditev ne bo dosegla, se dogovor z Nemčijo ne bo ratificiral. S tem bi se ustvaril nov položaj in interesirane države bi se morale sporazumeti o tem, kaj naj nato store. Pri tej e^entualnosti bi bilo pravno stališče v-seh interesiranih vlad zopet ono kakor pred Hoovrovim moratorijem. O tem dogovoru se bo obvestila nemška vlada. — Lausanne, meseca julija 1932. Sledijo podpisi v imenu Belgije, Velike Britanije, Francije in Italije. Odgoditev francoskih plačil Angliji Pariz, 14. julija, s. Francosko zunanje ministrstvo objavlja besedilo pisma, ki ga je zakladni kancelar Neville Chamberlain poslal francoskemu finančnemu ministru Germain-Martiuu. Angleška vlada b' bila zeio srečna, ako bi bilo mogoče črtati vojne dolgove Francije v skupnem načrtu splofae ukinitve dolgov in reparacij. Angleška vlada zelo obžaluje, ker v sedanjih okoliščinah ne mor? storiti dsfiiPtivi- b ukrepov za izpremembo angleško francoskega dogovora glede vojnih dolgov. Strinja se pa s tem, da velja z izjavo d "zav od 16. junija predvidena prekinitev plač;! tudi z« anuitete francosko-angleškega dogovora glede dolgov, dokler ne stopi v veljavo lausannski dogovor ali dokler se ne odloči, ^a se ta dogovor ne bi ratificira'. V primeru neratifikacije lausannskega d igevora bi morali angleška in francoska vlada skupno proučiti s tem nastali položaj. Francoski komentarji Pariz, 14. julija. A A. Vsi listi se bavi j o z anglešiko-francoskim sporazumom, ki je bil dosežen v Lausanni in je bil snoči objavljen. V »Matinu« pravi Sltephanme Lauzamne, da mu je Herriot že 5. t. m. zaupno rekel, da se je tega dne v glavnem sporazumel z Maodonaldom o sklenitvi zaupnega pakta, s katerim se Francija in Anglija vzajemno obvezujeta, da ne bosta ničesar ukrenili druga brez druge in da bosta složno delali za obnovo Evrone. Lauzanne pravi, da se je snoči potrdila Herriotova napoved in da je bil omenjeni dogovor sklenjen v torek 5. juliia, istega dne, ko je nemški »Zeppelin« priletel nad Lausanno in pozdravil zaključek reparacijske konference. V listu »Echo de Pariš« piše Pertinax, da je Macdonald v Ženevi neprestano hotel dobiti od Herriota precizno izjavo o svetovnem denarnem režimu itd. »Petit Pa-risien« pravi, da se je sporazum med obema dn-žavama, ki se je v glavnem izdelal že v Lausanni, definitivno sklenil šele predvčerajšnjim v torek. »Journal« pravi, da bo ta frameosko-an-gleški sporazum onemogočil ponavljanje onega, kar se je zgodilo 1 1d24.. ko je Anglija brez konzultiranja Francije plačala ameriške dolgove ali pa uredila vprašanje teh dolgov. ■»■Ere Nouvelle«. »Republique«. »Homme Libre« in »Oeuvre« se vesele _ francosko-angleškega sporazuma in nagkšajo, da je Herriot upravičeno lahko zadovoljen z zakljucitvijo tega sporazuma, ki je približal Anglijo Evropi im rešil Framcijo osamljenosti. »Volonte« piše v uvodniku o tem sporazumu in pravi, da dogovor z Londonom ne more biti koristen, če se Istočasno ne doseže sporazum tudi z Berlinom. »Figaro« ne pripisuje posebnega pomena temu snorazumu im pravi, da ni v njem niti nreciznih obveznosti im tudi ne nikakih obljub, nego da je to samo nekak ekspoze. Angleško mnenje London, 14. iulija. d. V angleških političnih krogih izjavljajo da predstavlja dogovor s Francijo okvir za obravnavanje vprašanj. ki bi moela nastati po lausannski konferenci na podla ei obstoiečih pogodb in dogovorov. vštevši versaillesko pogodbo. Te zadeve se morejo na enak odkrit način rešiti z javnim obravnavanjem in ne morda s kakšnimi posebnimi ali tajnimi pogajanji. Vsaka stranka naj bi odkril obveščala drugo o stanju sproženih vprašanj ter izmenjala z njo svoja mnenja- Prve tri točke francosko - angleškega dogovora predstavljajo okvirne določbe, na katere bodo kakor se upa, pristale tudi druge velike države v Evropi. Vzpostavila naj bi se tudi tesna zveza z Zedinjenimi državami. Tretja točka dogovora, ki se tiče svetovne gosjMv darske konference, se smatra kot izredna važna spričo življenjske potrebe, da se lz-vrse nujne priprave, ako naj ima ta mednarodna konferenca uspeh. Kar se tiče četrte točke o angleško - francoskih trgovinskih^ vprašanjih, ima v glavnem namen, vzdrzati medsebojno razmerje v sedanjem stanju, dokler se trgovinski minister Run-ciman ne vrne iz Qttawe. Londonska politična javnost je sprejela s delfen imi občutki iziavo zunanjega ministra Johna Simona v spodnji zbornici. Nekateri, in zlasti desničarski krogi so Simonovo izjavo sprejeli zelo hladno in so o!« krito izrazili sum, da angleško - francoski sporazum ne bo mnogo koristil razčiščen ju gospodarskih, finančnih in političnih razmer v Evropi. Drugi so mnenja,, da je sporazum naperjen proti Nemčiji, tretji pa na-glašajo, da sta se Anglija in Francija sporazumeli le o skupnem stališču napram Ameriki. Glede razorožitve verujejo v splošnem, da bosta obe državi zavzeli povsem enotno stališče. Slično sodelovanje m^i Francijo in Anglijo se bo pojavilo' tudi na svetovni gospodarski konferenci, o kateri so se francoski in angleški politiki za sedaj sporazumeli, da se ne sme vršiti v Ženevi nego v Londonu. Nemški pridržki Berlin, 14. j;.;h oziirala na njegovo plačilmo sposobnost, sedaj pa se je Amerika nenadoma znašla pred enotnim blokom, kii bi mogel kakor za vprašanje vojnih dolgov ustanoviti tudi emotno politiko v carinsko-tarifnem pogledu. To pa bi pomenilo odločilen udarec za ameriško trgovinsko pol M! ko aa evropskih tleh. >New York Bveniimg Post« je objavil uvodnik, v katerem pravi, da mora vsak pameten Američan spoznati, da je nova finančna politika Zediinjendh držav odvisna od dogovorov, ki so bili v poslednjih dmeh sklenjeni v Lausanni. Wash'ingtonska vlada se lausannsknm sporazumom ne bo mogla upirati, marveč bo morala tudii svoje stališče v vprašanju vodnih dolgov prilagoditi novim razmeram. Hitler in nemški jug Dr. Fran Jesenko Politični odnošaji v Nemčiji se razvijajo vedno bolj v smeri, da se pripravlja velik konflikt med hitlerjevci in katoliškim centrumom, h kateremu moramo prištevati tudi bavarsko ljudsko stranko. Prav za prav se je pričel konflikt med obema strankama že takrat, ko je Papenova vlada izdala zasilno naredbo, s katero je bila za ozemlje vse države, z veljavnostjo od 17. junija, preklicana svoječasna prepoved Hitlerjevih napadalnih oddelkov in noš-nie uniform. Vlade južno-nemških dežel. zlasti Bavarske in Badenske, se tedai niso hotele pokoriti diktatu nove državne vlade, ki je močno pod vplivom Hitlerja in njegove okolice, kar je izzvalo v narodno - socialističnih vrstah silno ogorčenje. Višek pa ie dosegla napetost med hitlerjevci in katoliškim nemškim jugom, ko so na Bavarskem proti hitlerievskim napadalnim oddelkom pričeli Bavarci organizirati tako zvane »bavarske straže«. Zlasti iz tega pojava bi se moglo sklepati, da je nemški jug odločen, upreti se hitlerjevski poplavi, če treba z enakim sredstvom, to je z nastopom ulice, kar pomeni končno uporabo sile, ki je zadnji in naipoglavitnejši argument narodnega socializma. Morda je ta zaključek bolj teoretične prirode nego dejanjiske vrednosti, vsekakor pa kažejo dogodki, da smatra politična organizacija katoliškega tabora v Nemčiji položaj za zelo resen in da zelo pravilno presoja nasprotnikovo moč in neposredno nevarnost hitlerjevskih aspi-racij. Neposrednost pa pomeni v tem primeru situacijo ob Času volitev in tik po njihovem izidu. Ne more biti dvoma o tem, da predstavna od meščanskih strank samo katoliški centrum resnega upoštevanja vrednega nasprotnika za hitlerjevce. Penrltati predsedniških volitev so pokazali, da Hitlerjevo gibanje samo v katoliških predelih ni moglo popolnoma prodreti, in da je Hifler tu dobil neprimerno manjši odstotek glasov nego v protestantskih. Tu se je tedaj izkazalo. da je politična organizacija, ki se v glavnem naslanja na katoliško duhovščino, kos hitlerjevstva in da je miegove nacionalistične parole niso in-ficirale, kakor ostale meščanske stranke. Narodno socialistična stranka se^pripravlja. da prevzame oblast v državi, in ie o svoji bodočnosti popolnoma preverjena. Prav pod perspektivo te bodočnosti pa je razmerje do centruma zelo važnega pomena. Tu sta dve sili, ki druga drugo izključujeta, zlasti pa v jfužncnemških deželah. Zato pa se ravno poostruje razmerje. Vse kaže. da hočejo hitlerjevci seči do osnov stranke in gre zato njihova propaganda na temeljna dejstva premočnega centruma. Ker je katoliška duhovščina ne le ogrodje marveč tudi gibalo celotne politične organizacije, postavljajo z vso doslednostjo zahtevo po depolitizaciji klerusa, zahtevo, da se duhovščina ne sme niti udeleževati političnega gibanja, niti zavzemati v strankah kakršnihkoli pozicij. Ako bi se ta zahteva izpolnila, bi se prav gotovo izpodnesla najtrdnejša osnova centruma m stranka bi naglo izgubljala svoj kompaktni značaj, ter bi ne mogla več kljubovati hitlerjevskiim vabam s tako trdno nedostopnostjo. Ako pride Hitler na oblast. bi se mogle te zahteve kaj hitro uveljaviti in imeli bi čez noč neke vrste »kulturni boj«, ki bi mogel stranko prav resno oškodovati, da bi ji postal zares življenjsko nevaren. Centrum se teh možnosti resnično boji, to se pravi, da resno računa z njimi in se zato pripravlja nanje tako rekoč že zgodaj, dokler je še čas ugoden za obrambo. In podoba je, da namerava pri tem svojo obrambo nasloniti na regionalizem, na obstoj zveznih držav. Ostalo Nemčijo je treba pač prepustiti usodi hitlerjevske poplave, če^si jo je prebivalstvo izbralo, ali katoliški jug si je izbral drugače in se ne mara pokoriti ostalim predelom v tej zablodi. Sedaj bo mogla avtonomnost posameznih nemških držav postati zelo realno, pa tudi zelo sporno dejstvo; morda je bil spor med berlinsko centralo in južnonemškimi vladami o priliki ukinitve prepovedi glede hitlerjevskih uniform in napadalnih oddelkov šele prvi v dolgi vrsti sporov med državo in centralo in posameznimi državami. sporov, ki bi bili dejanjsko nova oblika boja med glavnimi nasprotujočimi si strankami. Nadaljnji razvoj je seveda odvisen od mnogih faktorjev, pred vsem od razmerja, ki ga pokažejo bližnje volitve glede moči hitlerjevstva, centruma in bavarske ljudske stranke, kakor tudi od odločnosti in trdnosti volje posameznih strank. Ali je katoliški centrum res odločen iiti do skrajnosti v svoji samobrambi in rabiti pri tem vsa sredstva in končno, ali se more nanje zanesti, to so vprašanja, ki se nanje ne da odgovoriti kar tako enostavno, in morda v vodilnih krogih centruma samih niso edini o njih. Problem pa se naglo žene na ostrino in razvoj bo stvar pritiral do odločitve sam po sebi prav kmalu. ječmenom, ki pride vedno prvil na, trg. Kvaliteta tega ječmena je prav dobra in znaša hektolitrska teža 64—65 kg, ponekod celo do 70 kg Na predvčerajšnji borzi v Novem Sadu .je bila zabeležena že oficiijel-na notacija za novti ječmen in znaša cena 110—115 Dim. Kralj med črnogorskim ljudstvom Beograd, 14. julija, p. Kakor poročajo s Cetinja, je Nj. Vel. kralj odpotoval davi s Črnega jezera ter posetil vse okoliške kraje. Povsod ga je sprejemalo prebivalstvo z navdušenimi ovacijami. Mnogi se-ljaki so prihajali k Nj. Vel. kralju s prošnjami, naj pride tudi v njihove vasi. Nj. Vel. kralj je obljubil zastopniku občine Nikšiča, da bo prišel tudi tja na poset. Potovanje Nj. Vel. kralja po Črni gori je vzbudilo silno navdušenje med prebivalstvom, ki skuša na vse" mogoče načine pokazati mu svojo lj.ubezen in vdanost. Proslava zavzetja Bastilje Beograd, 14. juLija. p. Danes so v francoskem poslaništvu zelo svečano proslavili francoski državni prazmik z obletnico zavzetja Bastilje. Ob 11. dopoldne so se zbrali v poslaništvu mnogoštevilni odlični gostje, ki so izrekli poslaniku Naggiaru svoje čestitke. Kralja je zastopal general Ječme-nič, med drugimi pa so bili prisotni tudi ziunanji minister Roško Jeftič, predsednik občine Miljutin Petrovič, guverner Narodne banke fonjat Bajloni, mnogi člani društva prijateljev Francije, zastopniki raznih patrijotekih organizacij, francoske kolonije v Beogradu in drugi. Poslanik Naggiair je pozdravil goste s prigcdnim govcrom, v katerem je poudarjal, da želi Francija živeti v prijateljstvu z vsemi državami, predvsem pa z Jugoslavijo, s katero goji že od nekdaj prijateljske zveze. Končno je označil pomen 14. julija, obletnice padca Bastilje, za francoski narod. Gostje so bili bogato pogoščeni. Proces o volilnem nasilstvu Bihač, 14. julija, n. Davi ob 8.30 se je nadaljeval proces ptroti bivšemu poslancu Hasanu Milikoviču in njegovim 70 soobtožen cem. Včeraj je bilo zaslišanih prvih pet obtožencev, len so vsi zatrjevali, da niso krivi in da niso povzročili napada na pokojnega Babiča m dr. Mihajlova. Danes so bili zaslišani nadaljnji štirje obtoženci, ki so priznali, da so napadli pokojnega podžupana Babiča s koli. V ostalem so bile njihove izpovedi zelo protislovne, zlasti glede glavnega obtoženca Hasana Milkovi-oa. Nekateri so izjavili, da je ščuval množico, naj napade volišče in volilni odbor, drugi pa zatrjujejo, da ga niso čuli huj-skati. Razprava se bo jutri nadaljevala. Prihod novega bana v Split Split, 14. julija, n. Snoči je prispel v Split novi ban primorske banovine dr. Josip Jablanovič. Na postaja so ga siprejeli podban, splitski župan in komandant mesta. Davi ob 10. dopoldne je ban dr. Jablanovič prevzel svoje dolžnosti. Novinarjem je izjavil, da je primorska banovina pod prejšnjim banom zelo napredovala ki da bo sedaj nadaljeval to delo, obenem pa si bo prizadeval, da bodo v banovini v čim fečji meri štedili. Delal bo na to, da bodo vsi sloji v banovini enako upoštevani in da bodo skuipno in vzajemno delali za dobrobit naroda in države. Opozorilo zavarovancem pri 0UZD Z uredbo o oprostitvi poštnih pristojbin je ministrstvo za promet ukinilo ugodnosti § 191. zakona o zavarovanju delavcev, ki je oproščal poštnih pristojbin vse navadne dopise delodajalcev in delojemalcev, naslovljene na OUZD v Ljubljaui, kakor tudi vse dopise urada, naslovljene na delodajalce. Vsi intere3et,ti se zato opozarjajo, da morajo bi,: vsi dopisi, naslovljeni na tukajšnji ura J pravilno in zadostno franki-rani, ker b; se sicer njih sprejem zavrnil-Isto tako se opozarjajo na čl. 8. uredbe, po kateri mota naslovnik plačati poštnino za vse dopise, ki jiih prejme od podpisanega urada. OUZD. Veliko rudarsko zborovanje Trbovlje, 14. julija. Na poziv NSZ se je v ponedeljek popoldne zbralo na dvorišču Rudarskega doma nad 2000 rudarjev in drugih rudniških delavcev in je potek velikega zborovanja dokazal, da vidijo rudarji v narodnem pokre-tu rešitev iz sedanjega brezprimernega trpljenja v prepričanju, da bo vlada z odločnimi ukrepi rešila delavstvo iz težke gospodarske in socialne krize. Shod je otvoril predsednik krajevne NSZ g. Miha Koren, ki je orisal bedo v revirjih TPD, kjer se že dolgo in vedno v večji meri zmanjšuje število delovnih dni. Opozoril je, da je češkoslovaška vlada sprejela zakon, ki prepoveduje rudniškim podjetnikom ustavljati in omejevati brez najtehtnejših vzrokov obrate, ter je izrazil nado, da bo tudi pri nas prišlo do podobnih ukrepov. Predsednik izvršnega odbora NSZ g. Rudolf Juvau iz Ljubljane je razložil glavne vzroke težke krize, orisal trpljenje in skrbi aktivnih ki upokojenih rudarjev, naglašal pri tern, da podjetje ne more bit: posebno hudo prizadeto od krize, kar se vidi po visokih odpravninah in pokojmnah, ki so jih v zadnjem času deležni visoki funkcionarji, ki odhajajo v pokoj ▼ — inozemstvo, vsa ta razmotrivanja pa je zaključil s poudarkom, da je delavstvu v sedanjih časih še bolj kakor kdaj poprej potrebna močna organizacija, osnovana na načelih naTcda in države pri tem pa dosle.lno posvečena delavskemu s'rokovnemu kretu Predsednik g. Koren je preč;tal zboro-valcem ved resolucij, predloženih na pristojnih mestih, potem pa 60 se oglasili k besedi še nekateri zborovalci ter zastopnik NSZ iz Hrastnika rudar Podstudenšek. ki je pozival tovariše k slogi v sedanji budi borbi za obstanek. Rudar Fran Salomon, ki se je nedavno vrnil iz belgijskih rudnikov v domovino, pa je naglašal v svojem pozivu k slogi, da ie delavstvo iskreno in zvesto narodno, ker izpolnjuje vestno vse dolžnosti do narodne in državne skupnosti. Ob zaključku lepega shoda je predsednik sporočil, da bo v kratkem sklicano novo zborovanje, na katerem 6e bo poročalo o uspehih intervencij v Beogradu. Ljubljana, 14. julija Nedoumna usoda je spet segla s svojo kruto roko med redke vrste odličnih mož, ki gradijo našo kulturo 4°" ma in nosijo naše ime od naroda do naroda iz vekov v veke. Sredi neumornega dela nas je zapustil g. dr. Franc Jesenko, profesor botanike naše univerze, mož velikan, delaven kakor čebela, tih kakor riba. Njegova smrt je odprla globoko vrzel med graditelji naše mlade rastlinarske znanosti, ki jo bo težko nadomestiti. Pokojni dr. Franc Jesenko je bil škofjeloški rojak, zadnji moški potomec stare, trdne rodbine. Rodil se je leta 1875. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, po končani srednji šoli pa se je vpisal na filozofsko fakulteto dunajske univerze, kjer je dovršil svoje študije 1. 1902. Ker mu dom ni mogel dati potrebnih sredstev za drag študij, si je pomagal pokojni učenjak, kakor večina naših študentov, z instrukcijami. Za časa svojih dunajskih študij je posečal tudi dunajski konservatorij in so obetali njegovemu sonornemu tenorju učitelji sijajno bodočnost. Do 1. 1912. je bil prof. Jesenko asistent pri prof. Czermaku na dunajski visoki šoli za kmetijstvo, kjer se je habilitiral za privatnega docenta botaniške genetike. V ta leta spadajo njegovi znameniti izsledki s poskusi križanja rži in pšenice. Na IV. mednarodni konferenci za genetiko v Parizu 1. 1911. je govoril prof. Jesenko o svojih izsledkih. Po dokončanem referatu je stopil k njemu na oder slavni ruski učenjak Meister in ga objel, rekoč: »Vam se je torej posrečilo izpolniti moje življenjske sanje!« Kakor pri marsikaterem drugem važnem izsledku, je tudi glede prvenstve-nosti odkritja načina, kako dobiti rodne križance med pšenico in ržjo, nemški znanstveni tisk prisojal to odkritje seveda njegovemu profesorju Czermaku, ne pa našemu Jesenku. O tem se je v poslednjih letih vojne razvila v češkem strokovnem časopisju ostra debata, ki je nedoumno dokazala, da je naš rojak prvi odkril to veliko skrivnost narave. Po dolgoletnem vztrajnem delu, je dobil namreč prof. Jesenko 1. 1909. plodne križance med pšenico in ržjo, dočim je bilo do takrat neovrženo dejstvo, da so vsi taki križanci neplodni. V kateremkoli jeziku pisano knjigo o žito-gojstvu vzamete v roke, povsod najdete ime pokojnega učenjaka, Pri nas je vedelo do 1. 1928. o tem le nekaj njegovih učencev in znanstvenikov, dočim je učenjak sam v svoji znani skromnosti tiho nadaljeval svoje delo. Ko je pa vzgojil že četrti rod tega križanca, ki kaže že precej utrjene posebne znake: dolg klas z devetdesetimi zrni, odpornostjo proti boleznim in pozebi ter izvrstno moko, ki ne zaostaja kar nič za najfinejšimi pšeničnimi mokami, šele sedaj je pokazal na jubilejni kmetijski razstavi v jeseni 1928. v Ljubljani sad svojega dolgoletnega dela. Z žilavo doslednostjo je vse do svoje smrti nadaljeval to svoje življenjsko delo, ki mu je pridobilo v znanstvenem svetu slavno ime, praktično kmetijstvo pa lahko pričakuje v doglednem času popolnoma ustaljeno novo pšenično vrsto, saj si je vzgojil pokojnik celo vrsto odličnih učencev in pripravlja njegov sedanji asistent g. prof. Gabrijel Tomažič obširno knjigo o Jesenkovih križancih. Za časa dunajskega delovanja je spisal pokojni profesor tudi mnogo strokovnih člankov. Da omenimo njegove zelo upoštevane razprave iz rastlinskega živ-Ijenjeslovja, kjer je zlasti preiskoval vzroke zimskega počitka rastlin ter je odkril nekaj novih načinov, kako to mirovanje skrčiti, kar je zlasti za vrtnarstvo velikega pomena. Tik pred svetovno vojno se je mudil dve leti v Egiptu kot vzgojitelj dveh egiptskih princev, kjer je z velikim uspehom proučeval puščavsko rastlinstvo. Vojna ga je poklicala, kakor druge naše odlične može, pod orožje. Bojeval se je na ruskem bojišču kot konjeniški kapetan. Nekoč so ujeli več ruskih oficirjev. Bila je huda zima, dočim je bil eden teh oficirjev, tudi vseučili-ški profesor, brez suknje. Jesenku se je ruski tovariš zasmilil in mu je podaril svoj lastni plašč. Pri tem pa je pozabil v žepu neko svoje pismo. Pri pregledovanju ujetnikov so našli pri sovražnem oficirju Jesenkovo pismo, nakar so takoj zaprli Jesenka in ga obtožili zaradi stikov s sovražnikom veleizdaje. Sedem mesecev je presedel prof. Jesen-v trdniavslri ieči v Terezovu na Če škem, dokler se ni navsezadnje vendarle izkazala njegovo nedolžnost. Spet je moral na fronto, kjer je v bitki padel s konja in mu je počila lobanja, že so ga mislili pokopati, ko je ugotovil mlad medicinec, da je še življenje v njem. Počasi je njegova trdna narava le premagala tako hudo poškodbo, da se je lahko spet posvetil svojemu poklicu. Po vojni jc bil 1919. imenovan za rednega profesorja botanike na ljubljanskem vseučilišču, od koder se je vozil dvakrat na teden predavat svojo stroko na gospodarsko-šumarsko fakulteto v Zagreb. Prišedšega v Ljubljano je čakala pokojnega znanstvenika težavna naloga: osnovati takorekoč iz ničesar botanični institut, ki naj bo najvišja rastlinarska institucija v deželi. Z nepopisno vnemo se je vrgel na delo. Kdor je sam sodeloval ž njim, ve komaj ceniti to njegovo delo. Saj je bilo treba takorekoč napisati abecedo slovenske botanike. Za vsak strokovni izraz je bilo treba dolgotrajnih premišljevanj i:i posvetovanj z učenci, jezikoslovci, vrtnarji in kmeti. Z vso skrbnostjo je sestavljal učno knjigo za visokošolski študij rastlinstva. Bil je odličen učitelj ter je vzgojil v dvanajstih letih svojega plodonosnega delovanja celo vrsto odličnih učencev, ki bodo gradili naprej od njega započeto stavbo. Pomagal je prof. Plečniku pri ureditvi tivolskega parka, kjer je že videl v duhu nov botanični vrt pod Koslerjevim gradom. Ljubljanska podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva je izgubila v dr. Jesenku odličnega delavca in odbornika, čigar cilj je bil: pomagati vrtnarju in kmetu z znastvenimi izsledki do boljših pridelkov. Smrt pokojnega prof. Jesenka bo hudo prizadela tudi naše športnike, zlasti bo pa nastala v vrstah organizatorjev in pionirjev našega smučarskega športa velika vrzel, ki jo bo le težko izpopolniti. Dr. Jesenko je bi! r.amreč med našimi prvimi smučarji in po pravici lahko rečemo, da je on polagal temelje slovenskemu smučarstvu. V mladih letih je živel na Norveškem in Švedskem, kjer se je silno navdušil za smučarski pokret in zanesel seme zimskega športa tudi k nam. Bil je prvi predsednik JZSS od leta 1922. do 1924. Vzrono je vodil najvišjo zimsko-sportno instanco, krasno je napredovala pod njegovim vodstvom. Ideja smučarskega športa je vedno bolj pridobivala tla. Na prvi zimsko-sportni mednarodni konferenci v Pragi nas je on zastopal in je tudi vodil našo zimsko ekipo na mednarodna tekmovanja na Češko. V priznanje zaslug na športnem poprišču in za poglobiter stikov med Jugosloveni in Š**edi ga je švedska smučarska zveza imenovala za svojega častnega člana. Dr. Jesenko je bil tudi gotovo prvi Slovenec, ki je bil sprejet na švedskem dvoru, istotako na perzijskem dvoru; znano je, da je prepotoval skoro ves svet in menda je bil prav tako prvi Slovenec, ki je prepotoval vso Saharo. Obvladal je 15 jezikov. Kadar mu je količkaj dopuščal čas, je pohitel k svojim toliko ljubljenim žitnim križancem v botanični vrt, ali pa se je popel tja gori v kraljestvo Zlato-roga, da čim prej uresniči svoje tako čvrsto započeto delo ureditve našega narodnega rastlinskega parka pri Triglavskih jezerih. Tam gori je tudi zagledal bajno skrivnostno triglavsko rožo, za katero se je nagnil — v smrt. Spet je izgubil naš rod odličnega, samoniklega, odločnega in nad vse dobrega moža, ki se je z lastnimi močmi povzpel med zbor svetovnih duhov, ki odkrivajo človeštvu v prid, kakor novodobni Pro-meteji skrivnosti matere narave. Kakor si je bil zapisal njegov praded na svoj nagrobni kamen, tako je želel pokojnik, da se tudi njemu zapiše: »Človek kakor trava rase, da se v jeseni pokosi...« A preden je nocoj ob 18. v ljubljanski splošni bolnici omahnil v objem smrti, so bile njegove zadnje besede: — Težko je pustiti delo! m ii ii'UJM — Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Oblačnost bo še nadalje naraščala. Zelo verjetno je, da se bo vreme poslabšalo. — Situacija včerajšnjega dne: V južni Evropi je barometrski pritisk sedaj zelo nizek. Več ločenih barometrskih minimov se je pojavilo na jugu Evrope. V severnih in centralnih krajih kontinenta je anticiklon docela oslabel in le na večje daljave se beležijo malenkostne razlike v pritisku. Dunajska vremenska napoved ia petek: Hladnejše zapadno vreme. Žitni trg in letina Hudo poslabšanje letine zaradi rje na pšenici - Nagla okrepitev cen V Vojvodrmi in ostalih žirtorodnih prede lih naše države se je še pred dobrim tednom vršila obširna polemika v tem, kako naj v novi žrjtni kampanji poleg novega presežka pšenice izvozimo še stari presežek od lanske letine, ki se ceni na 10.0-00 i.n celo do 15.000 vagonov. Kakor pa je podoba ta problem skoro ne obstoja več. V štirinajstih dneh se je situacija tako spremenila, da ;e trenc-tno bolj aktualno vprašanje, ali bomo sploh .imeli še kaj pšenice za izvoz odnosno ali bo nova pšenica po kakovosti sploh sposobna za zunanja tržišča. Cene stari pšenici so zadnje dna silno poskočile. Rja uničila polovico pridelka Žal je prišlo tako, da preokret ni povzročila slaba letina v bogati Ameriki aLi pa v zapadno evropskih državah, temveč je morala nesreča doleteti baš gospodarsko šibko Vzhodno Evropo. Že pred dnevi smo poročali, da je po zadnjem deževju v Vojvodini nastopilo hladno vreme z meglo; ta je povzročila, da se je pojavila na pšenici nja, ki je uničila znaten del pridelka, škoda, kri jo je povzročila rja na pšenici je ponekod katastrofalna. Nekaitera polja so povsem uničena, na drugih pa je pride Jek le ka.k.h 2 do 4 meterske stote, tam kjer je lani znašal 12 do 16 meterskih sto-tov. Tudi! v onih okoliših, kjer rja ni napravila občutne j še škode, bo pridelek zelo slab in bo znašal namesto pričakovanih S do 9 meterskih stotov le kakih 4 do 6 stotov. Tako nesrečo pač nihče ni pričakoval v Baoki, Banatu in Baranji skoro ni kraja, kjer ne bi rja napravila občutne škode. Iz Subotice, Som bora, iz okolice Nevesta Sada, Vel. Bsčkereka, Vršca, Bele Crkve in iz Po tis j a ter Podunavja poročajo. da bo povprečni pridelek dosegel le približno polovico one količine, ki so jo prvotno pričakovali. Pri tem pa je treba še upoštevati, da so bile zaradi neugodnih vremenskih raz.meT in slabega prezimljen?a že prvotne cenitve pridelka precej nižje v primeru z lanskim pridelkom. Vprašanj izvoza Povsem nova situacija pa je nastala tudi zlede vprašanja izvoza pšenice, še pred dobrimi štirinajstimi dnevi so strokovnjaki računali, da bomo imeli v novi žitni kampanji za izvoz kakih 35.000 vagonov pšenice in sicer skupaj z neprodanim presežkom' od lanske letine. Možnost izvoza pa sedaj ni padla .na minimum samo zaradi reducirane količine letošnjega piw*e»». temveč tudi zaradi znatnega poslabšanja kakovosti letošnje pšenice. Za izvoz prihaja iz naše države v poštev predvsem pše-niča iz Bačke, Banata in Baranje, ki je sposobna konkurence na zunanjih trasah. V teh predelih naše države pa je letos škoda zaradi rje največja. Kakovost vojvodinske pšenice bo letos menda prav slaba. V krajih, kjer je rja povzročila znatnejšo škodo znaša hektolitrska teža pšenice komaj 68 do 72 kg ponekod ce.lo 65 kg. dočim znaša teža v krajih, kjer je škoda manja, povprečno 76 kg. Letošnja pšemcaso bo torej mnogo lažja od lanske, ki je imela povprečno težo 78 do 80 kg. škoda v sosednih državah Po poročilih iz naših sosednih držav je tudi tam rja povzročila večjo škodo. Tako poročaoo iz Madžarske, da bo zaradi rje in suše, ki je vladala v juniju, pridelek pšenice skoro za polovico manjši, kakor lani. Zla siti v madžarskem Potisju, kjer so vremenske razmere podohne našim, je uničen znaitem del pridelka. Tudi v Poljski ln Rumunaoi je stanje podobno. Omenjeni dve državi pa tudi pri dobri letini običajno nista imeli mnogo take .pšenice, bi bila sposobna za konkurenco na zunanjih tržiščih. Letošnji rum umski pridelek bo menda za polovico manjši od lanskega Nagla okrepitev cen. Nagla sprememba situacije ©lede nove letine je naravno takoj vplivala na razvoj cen na našem tržišču. Cene pšenici 9o se v dobrem tednu pri nas dvignile za skoro 40 odstokov, kakor je to razvidno iz naslednje primerjave notacij na novosadsktl borzi: 4. VII. 11. VII. 14. VII. Pšenica: baška Novi Sad 110—112 130—131 150—155 potiska 113—115 132—135 152—157 Moka: baška »0« 190-200 205-215 220l_240 Kakor je podoba se trgovci in milni sedaj borijo za neprodani presežek lanske letine, ki je kvalitativno prav dober, še pred tedni so očitali Privilegirani izvozni družbi, da ni izkoristila izvoznih možnosti v marcu in aprilu in da bo neprodani presežek iz lanske letine bremenil naš trg v novi kam panji. Ka.kor pa se je sedaj razvila situacija bo menda le sreča za nas, da te pšenice nismo pravočasno izvozili, ker bi nam je sicer v novi kampanji primanjkovalo. Povsem nova situacija je nastala tudii glede na akcijo za državno intervencijo v svrho izboljšanja cen. Dokler se ne vidi jasno, kakšna bo naša pšenična letina po količin in po kakovosti, ni mogoče v tem pogledu nič ukrepati. Vprašanje je tudi kakšno stališče bodo glede na poslabšanje letine zavzele naše sosednje države Zdi se, da letos sploh ne bo optnebno delati ukrepov za zboljšanje oen, ker je možno, da se bodo cene pšenici dv.igniile brez vsake intervencije na višino nrj kateri je lani Privilegirana izvozna družba kupovala presežke pšenice. Vojvodinski kmetovalci poflagajo danes še vso nado na vnovčenje .pridelka koruze, ki kaže v nasprotju s pšenico prav dobro. če ne bo suše bo .pridelek rekorden, kakor v letu 1925, ko smo izvozili preko 100.000 vagonov koruze. Deževno vreme, ki je povzročilo toliko škode pšenici, je koruzi koristilo. Sporedno s pšenico je zadnje dni poskočila v ceni tudi koruza, ki ie 4. t., m. notirala na no-vosadski borzi 101 do 102, včeraj pa je bila beležena notacija 116—118. V Vojvodini pričeli trgovati tudi že z novim ozimnim I" V globoki žalosti naznajamo, da je naša zlata mamica, ljubezni polna babica in prababica, zvesta sestra, nad vse dobra tasca m teta ter iskreno ljubljena svakinja, gospa •J o sipi n a Pučnik roj. Ho man v četrtek 14 julija v 73. letu po dolgi in težki bolezni mirno v Bogu zaspala za vedno. .. . ,, , uit Pogreb nepozabne pokojmee bo v soboto, dne 18. julija ob l'-gun na domače pokopališče. V Kranja, dne 14. julija 1932. Rodbine: PUČNIKOVA, PETERLINOVA, DOLARJEVA, REMČEVA DAHLBERGOVA in ostali sorodniki. Maši krap In ljudje Velike terjatve ljubljanske občine zaradi zaostalih najemnin Ob kancu junija je zaostanek dosegel vsoto 1,699.500 Din Ljubljana, 14. julija. Mestna občina je bila letos že večkrat primorana, da je pmi okrajnem sodišču odpovedala strankam stanovanje zaradi neplačane najemnine. Nekateri najemniki v mestnih hišah in barakah so zaostali z najemnino za več mesecev, kar za 6 mesecev in celo nad 1 leto. Občina pa vedno upošteva gmotne m socialne razmere najemnikom in gre pri izterjevanjoi najemnin do skrajnih meja. Zgodi se, da se potem, ko je bil strankam izročen sklep sodišča o izpraznitvi stanovanja in določen rok izselitve, še vedno najde kak način, da stranke ostanejo v stanovanju in se zavežejo plačati zaostanke najemnin v primernih obrokih. Saj mnoge družine niso krive direktno zaradi malomarnosti ali brezbrižnosti. Morda jih je zadela nepričakovana katastrofa, bolezen, simirt ali dr. nezgoda, da jim je bilo težko pravočasno plačati še tako minimalno najemnino. Pri odplačevanju obrokov jim gre magistrat vedno na roke. Mnogi najemniki pa so zelo brezvestni, celo nesramni. Za vse nepotrebne stvari mečejo denar, a za najemnino se ne zmenijo. Ta skunina najemnikov se je kratko-malo postavila na stališče, da mora občima za nje skrbeti in da jim sipi oh ni treba najemnine plačevati, ker je mestna blagajna polna. Proti tem brezbrižnim strankam bo pač mestna občina v bodoče nastopala z *>iso strogostjo. Nastalo je aktualno vprašanje, kako in 6 kakšnimi sredstvi naj bi se izterjal milijonski zaostanek najemnine. Po najnovejših podatih je ob koncu junija zaostanek najemnine dosegel ogromno svoto ].699.500 dinarjev. Najvišji najemninski zaostanek odpade na vojašnice, namreč 1,326.000 dinarjev. Mestna občina se je zadnji čas obrnila na vojno ministrstvo s prošnjo, da se končno uredi vprašanje vojašnic, v prvi vrsti naj bi se podpisala zamljeknjižna listina. s katero bi se izvedla pred leti zasnovana transakcija, da bi vojni erar prevzel vojašnice, ki so last mestne občine (airtiljerij^ka in vojvode Mišica vojašnica), proti zamenjavi nekdanje šentpoterske vojašnice in maneže v Trnovem. Zadevni sporazum se je dosegel že 1. 1929, toda končna ureditev se zavlačuje. Občina se je obrnila tudi na ministre dr. Kiramerja, Ivana Puclja in Ivana Mohoriča, da akcijo občine v tem pogledu podpro. Omeniti je dalje. da mora občina na svoje stroške vzdrževati vojašnice in izda za to vsako leto večje vsote. Večinoma brezposelni bairakarji s>e bore za svoj skromni obstanek. Na najemnini so zaostali do konca junija dolžni znesek 40 tisoč dinarjev. Lepa vsota odpade tudi na zaostale najemnine za tržne prostore na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu. Bra-njevke dolgujejo občini 38.500 Din. Ker so nekatere dolžne za več mesecev, bodo 10 branjevkaon na Pogačarjevem trgu prostori odpovedani in se bodo pač morale umakniti, če ne bodo pravočasno poravnale zaostankov. Branjevke tožijo o težki kirizi in slabi kupčiji, zato ne moreio plačati najemnine. Vsota okoli 291.712 Din na zaostankih pa izvira iz še neplačanih enomesečnih najemnin i a doklad za 1. 1931. Mestna občina sedaj v svojih hišah nima nika-kega pralnega stanovanja, le veliko stanovanje v Kresi ji je na razpolago. Obstoja i■z 4 sob in pritiklin in znaša najemnina okoli 1600 Dim mesečno. Dve nesreči na železniški progi Srečno naključje pri hudi železniški nesreči — Ugotovljena identiteta povoženega moža, ki je oče petih otrok velikem loku daleč proč. Kmet pa je še v Središče, 14. julija. V par dneh imamo že drugo hudo nesrečo na progi v bližini trga Središča. Davi oh 7.15 se je na železniški progi na loter-šiškem prehodu dogodila huda nesreča, katero pa je k sreči omililo srečno naključje ■in preprečilo Človeško žrtev. Vlak Maribor-Kotoriba je vozni s polno paro od ormoške postaje, ko je po loteršiškem prehodnem potu privozil posetnik Ivan Keček z vozom, v katerega je bilo vpreženih par krav. Progi ni posvečal najbrž dovolj pozornosti, kajti ob njej ie videl več delavcev, ki so tam opravljali razna dela, in tako ie prišel njegov voz do proge baš tedaj, ko je privozil vlak. Lokomotiva je trčila ob kravi s toliko silo. da so se priprege pretrgale n odpele ter je živali takoj ubilo in vrglo v zadnji sekundi skočil z voza ter si tako rešil življenje. Nesrečo, ki po čudežnem naključju ni zahtevala človeške žrtve, preiskuje sedaj komisija. Identiteto nesrečneža, ki ga je, kakor smo poročali v torek, povozil vlak, so sedaj tudi ugotovili. Obupanec je posestnik loško Pokrivač iz Koga pri Središču, oče petih otrok, ki je že pred dnevi v prepiru s svojo ženo govoril, da bo napravil konec svojemu življenju. Kakor smo že poročali, je imel na roki tetovirani črki J. P. in je to v glavnem pripomoglo do ugotovitve njegove identitete. Sicer pa se je o strašni smrti pod lokomotivo kaj hitro izvedelo po vsej okolici in moža so že od nedelje zvečer pogTešali doma. Deset let pod lastnim sokolskisn krovom Škofja Laka, 14. julija S požrtvovalnostjo in vztrajnostjo, ki skoro nima primere, so šli škofjeloški Sokoli takoj po svetovni vihri na delo in so si sredi mesta zgradili ponosni Sokolski dom, ki je bil 6. julija 1922 z ogromnim navdušenjem in zadoščenjem izročen članstvu v uporabo. V tesnih štemarjih se Sokol pred otvoritvijo pač ni mogel razmahniti. zato pa je bil in je tem leipši njegov polet naslednja leta ko se je sokolska edi- nica tako rekoč podesetorila. Sokolski dom je veljal 1 milijon dinarjev, ki so bili plačani v devetih letih. Naravno, da se je z lastno streho tudi društveno življenje močno dvignilo in se poživilo. V društvu deluje sedaj nad 10 odsekov, ki jim prednjači tehnični ztbor z vsemi, in to močnimi društvenimi telovalnimi oddelki. Za telesno in duševno vzgojo članstva je dobro poskrbljeno. Ob desetletnici otvoritve Dama se Sokoli m Sokoiice s hvaležnostjo spo- minjajo vseh onih prednikov, ki so pripomogli, da je dobilo društvo lastni krov. Stavbeni odsek je izvršil v kratkem času več nego bi se kdajkoli mogli od njega pričakovati. Novi, vsem zahtevam odgovarjajoči Sokolski dom je mnogo pripomogel, da se je državno in nacionalno življenje v Škof ji Loki utrdilo na vsej črti. Kakor je Sokol lani najslovesneje praznoval 25-letnico obstanka, prav tako se loški bratje in sestre veselijo 17. julija, ko bodo z javnim nastopom in drugim sporedom dali poudarka desetletnici po otvoritvi doma. Mejniki dela in doseženi uspehi naj bodo loškim Sokolom vzpodbuda za nadaljnje smotre, ki vodijo v sokolski organizaciji vsikdar kvišku in navzgor. Vseuč. prof. dr. Fran Jesenko je včeraj ob 18. uri v ljubljanski splošni bolnici podlegel poškodbam, ki jih je dobil v torek popoldne pri padcu nad izvirom Savice. Tragična smrt mladega posestnika Šmarjeta, 14. julija. V Orešju pri Šmarjeti na Dolenjskem je izgubil sinoči po usodnem naključju življenje komaj 26 let stari posestnik Franc Ma-cedon. Okrog 9. ure zvečer je snažil svojo lovsko puško, katere pa poprej ni pregledal ter tudi ni vedel, da je nabita. Naenkrat se je puška sprožila. Drugi domači, ki 90 bil pri svojih opravkih, so takoj ob poku pritekli v sobo, kjer so našli mladega kmeta v mlaki krvi na tleh že v zadnjih iz-dlhljajih. Imel je prestreljena pljuča in je v nekaj minutah izdihnil. Most vzdihov Ptuj, 14. julija. Ptujskega dravskega mostu se je prijel priimek »most vzdihljajev«. ker se na njem izvršijo številni samomori. Poročali smo o nesrečni ženski, ki je hotela z dvema otro-čičkoma v Dravo. Ni dolgo tega, ko se je pognal v hladne valove Drave neki vojak. Dalje se je pred kratkim spet pognal v smrt neki moški, o katerem so pozneje ugotovili, da je bil posestnik Janez Zelen-ko iz Vurberga. Tudi v sredo ponoči je sprejela Drava neznanega obupanca. Okoli pol 23. ure je opazovala neka ženska iz Pogačnikove hiše na Bregu nekega mladeniča, ki je dolgo časa sedel na mostni ograji. Ker ni bilo v bližini nobenega pasanta, da bi ga opozorila na potrtega mladeniča, sama pa tudi ni mogla iz hiše, ker ni imela ključa, ni mogla nesrečnežu prav nič pomagati. Šele čez dolgo časa so se pojavili trije moški na mostu. Pri slabosti je naravna »Franz Josefova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. V dopisih hvalijo zdravniki za ženske soglasno prav milo učinkujoč način »Franz Josefove« vode, ki je zlasti pripravna za nežni rast ženskega telesa. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ki pa neznanca niso videli in se je tako rekoč tik pred njihovimi nosovi pognal v deročo Dravo. Nesrečnik je takoj izginil pod vodo in je bila vsaka pomoč zaman. Oblečen je bil v črne hlače brez suknjiča in modrikasto srajco. Njegovo ime še na znano. Medved namesto lovskega psa Soprogi predsednika SLD, ge. Zori dr. Lovrenčičevi se je to-le pripetilo: Dne 20. pr. m. je bila gospa v Travni gori na lovu na srnjaka. Travna gora leži približno 900 m visoko in spada k sloviti ribniški Veliki gori, kjer se nahajajo še medvedje. volkovi, divji prašiči itd., četudi ne v večjem številu, vendar v tolikem, da ni nič posebnega, če srečaš tako zver. Ob po! 8. uri zvečer je gospa na gozdni senožsti v Globoki dolini oddala s prižnice strel na šesteraka, ki se je prišel past na senožet. Srnjak se je po strelu ranjen zavlekel v bližnjo goščavo. Za dobrih 30 minut je šla lovka z nadlovcem Vukom na nastrel, kakih 120 korakov od prižnice. Ker se je že pričelo mračiti, nista mogla lovca opaziti na nastrelu niti krvave sledi niti dlake. Gospa je naročila nadlovcu, naj preišče bližnjo goščavo, kamor se je bil oddaljil srnjak, sama pa je ostala na senožeti, ob robu gozda. Ni dolgo čakala, ko je pridrvel proti njej ranjeni srnjak, za njim pa, na razdaljo kakih 30 korakov, velik medved. Ko ie prišel srnjak na 8 korakov do gospe, je od-skočil v goščavo in obležal mrtev. Medved je obstal za hip pred gospo, nato pa se obrnil in jo ubral jezno mrmrajoč isto pot nazaj. V gozdu je srečal nadlovca Vuka na 3 korake. Vuk je pobral oklešček in ga vrgel v medveda. Le-ta je zagodrnjal in se jezen umaknil v goščavo. Po srditem godrnjanju sodeč ni bil medved nič kaj dobre volje, saj mu je na ta način odšla slastna pečenka, ki jo je imel tako rekoč že v gobcu. Lovca sta bila pa vendar toliko uvidevna, da sta mu pustila za večerjo vsaj srnjakov — drob. Kakor se je izkazalo drugi dan, je ranjeni srnjak poiskal svoje običajno ležišče v bližini Pristave. Na njegovo krvavo sled je slučajno naletel medved, sledil in dvignil srnjaka z ležišča ter ga prignal lovki vprav pod noge, kakor izučen pes-barvar. Zanimivo pri dogodivščini je tudi to, da medved nikoli ne napada zdrave divjadi, pač pa ranjeno in je koristen tudi zaradi tega, ker opravlja gozdno sanitetno službo. Novi čevljarski most dograjen Ljubljana, 14. julija. Pogled na novi čevljarski most, ki je bil pred dnevi otvorjen za osebni promet. Most je širni od starega Jurčičevega trga, katerega veže Pod trančo 8 Starim trgom. Za vozni promet bo most odprt tedaj, ko bo podrta Leskovčeva hiša na desni stra- ni Jurčičevega trga. S tem se bo Jurčičev trg precej razširil in se bo odprl razgled levo in desno na slikovito vrsto starih hiš ob desnem bregu Ljubljanice. Zadnja leta je dobila Ljubljana več novih, moderno zgrajenih mostov, tako da je za zvezo obeh bregov čez Ljubljanico za dogledno dobo zadostno preskrbljeno. Slika je fotografirana na Jurčičevem trgu s tretjega nadstropja hiše št 3, kii stoji pravokotno ob novem mostu. KAM HOTEL MILINOV Zagreb NA JELAČICEVEM TRGU Tekoča topla in hladna voda v vseh sobah. Telefon v sobah in ves ostali komfort. — ZMERNE CENE. 219 restavracija burzi Plastnik i Bršner, Zagreb Draškoviceva ulica 28, priporoča prvorazredno hrano, kavo in ostale pijače po najnižjih cenah. 243 PRENOČIŠČE INGOSTILNA KOVAČ, ZAGREB, GAJEVA ULICA ŠT. 31. TELEFON 73-35. Zajamč-mk) fciate sobe po 25-35 Din. Prvovrstna domača kuhinja. Izbrana ua.ranma vifi-a. Velik in hlarfon vrt. Pn tova-njn [.reko 24 ar 1)5 % pf -sta. — priporoča se lastnik DJUR0 PAJIČ. 28V» S d Razvitje naraščajskega prapora v Koroški Beli V nedeljo dne 17. t. m. razvije agilno sokolsko društvo na Koroški Beli svoj narašča jski prapor, za katerega so denaina sredstva marljivi člani sami zbrali in ki je delo pridnih in spretnih domačih cck. bo PraP°ru S- ban dr. Maruše Malokatero sokolsko društvo na Gorenjskem se je moralo s takimi težkočanv b >-riti za svoj obstoj kakor Sokol na Javomi-ku ki pa vendar ni nikoli klonil, temveč vedno stremel naprej in navzgor. Ogromno večino med članstvom tvori delavstvo, ki si težko služi svoj kruh v tovarni. Ravno pred 10 leti je društvo razvilo svoj članski prapor, leta 1928. pa si je zgradilo ličen, vsem društvenim potrebam odgovarjajoč dom ter si uredilo poleg njega^prak-tiono letno telovadišče. V novih prostoiih goji društvo intenzivno vse panoge teles-novzgojnega in prosvetnega dela, pr redilo je tudi nebroj predavanj in gledaliških predstav. Kljub težkim gospodarskim in socijalnim prilikam, ki so ravno v tem kraju izredno težke, člani ne obupa vajo. marveč vršijo svoje sokolsko delo naprej in zbirajo pod svoje okrilje tudi močne" čete naraščaja in dece. To pomlad so pod vodstvom agilnega starešine zbrali denarna sredstva, da poklonijo svoji mladini krasen prapor, za katerega je napravil načrte br. Franjo Kreucer mL, prapor sam pa je izvršila s. Accettova. Prapor je razstavljen v izložbi trgovine g. Mežika na Jesenicah ter vzbuja splošno pozornost. Moralna dolžnost članstva gorenjske soko'ske župe in vsega sokolstvu naklonjenega prebivalstva je, da se v nedeljo dne 17. t m. zbere na Javorniku ter stremljenje tega marljivega društva moralno in gmotno podpre. Spored nedeljske slavnosti je: dopoldne skušnje za popoldanski nastop. Ob 15. po-vorka skozi Koroško Belo in Javornik. Ob 15.30 javni nastop, po nastopu razvitje prapora in nato velika narodna veselica. Pri sprevodu, javni telovadbi in veselici sodeluje sokolska godba z Jesenic. Danes ob globoko znižanih letnih cenah: poje vaš ljubljenec Willy Forst šlagerje slavnega Roberta Stolza: »Ti, ta moj mali korporal« in »Zakaj se smehljaš, Mona Iiza« v velefilmu: pptftcp •frione jCtze 99 Kot partnerica lepa Trude v. Mollo »Paramount zvočni tednik« Danes ob 4., 7.14 in 9.y4 zvečer! Elitni kino Matica Telefon 2124. Kulturni pregled Slovanski večer in operne predstave ob zletn Glasbeni vtiski iz Prage (II.) V Smetanovi dvorani. — »Libuša« in »Lucerna«. -— »Psohlavci«. — Bodočnost jugoslovenske glasbe v Pragi. — Dr. Josip Mandič. — Smetanova dvorana v Reprezentančni hišL To dvorano bi lahko s polno pravico avrstili med najelitnejše koncertne dvorane v Evropi. Elegantna, velika, reprezentativna. zapušča ubran in mogočen vtisk. Vhod v Smetanovo dvorano, ki ieži v prvem nadstropju Reprezentančne hiše (Obecni dom), je zgrajen iz rdečkastega marmorja in predstavlja edinstveno lepo, okusno in mogočno stopnišče. »Slavnonstni slovanski večer.« Praški pevski zbor »Kfižkovsky«, ki ga je dirigiral inž. V y m e t a 1, je interpretiral poleg skladb Smetane Jn Bendla še bolgarske, jugoslovenske, lužiškosrbske, poljske, ruske in češkoslovaške narodne pesmi. V njem smo spoznali izredno discipliniran zbor naj-odličnejših kvalitet Zatem je članica brn-ske opere Aleksandra Čvanova pela nekoliko arij s svojim tipično rusko barvanim svetlim grlom; opazila se je majhna negotovost v intonaciji. Mnogo jačji vtisk je zapustil češki pevec Pavel L u d i k a r, ki deluje na operi Metropolitan v New Yorku. Ta bariton z najsubtilnejšo pevsko kulturo je navdušil občinstvo kar v najvišji meri. Emuziazmu ni bilo kraja ne konca. A Lu-dikar ima zares vse odljke, ki morejo pri pevcu učinkovati na občinstvo. »Češka filharmonija«, ki vedno pomeni jedro večera, je nastopila na tej prireditvi pod vodstvom skladatelja prof. K. B. J i r ž-k a, dirigenta ki je že kot tak gostoval v Zagrebu. Jirak je_ izvajal skladbo Smetane »Iz čeških logov in gajev«, ouverturo opere Szatkowskega »Marja« in Gotovčevo »Simfonično kolo«. Slednja skladba jo imela prisrčen uspeh in smo lahko Jiraku hvaležni, da je postavil v program skladbo našega komponista. Ob koncu so izvajali simbolično skladbo »Naš ukol, ©mer a cik- Sodeloval fe recita-cijski zbor (dir. dr. Kocourek), Csška filharmonija (dir. Smetaček) in Sokoli. "Učinek kompozicije je bil ojačen z raznimi svetlobnimi efekti, s projekcijo in žarometi. Ves vtisk je bil interesanten. Narodni divadlo. To gledališče ie, kakor znano, pred svojo dovršitvijo 1. 1881. zgorelo do temeljev. Toda že 1. 1883- je bilo ponovno zgrajeno z denarjem in s požrtvovalnostjo češkega naroda, pri čemer so se Smetana in drugi velikani češke glasbe močno zavzemali zanj. Zdaj stoji ponosno na obali močne Vltave — vsemu češkemu narodu v^ čast. Zgrajeno je v prekrasnemu renesančnem slogu po načrtih Zitka in Schulza. V njem je prosto- ra za približno 2000 ljudi. Divne ornamen-te (slike) so naslikali Brožik, Hynais, Ma-fak in drugi. Gledališče je morda za svojo ogromno višino nekoliko prekratko, sicer pa je vprav bajno lepo in mogočno. »Morana«. Opero našega skladatelja Go-tovca je izvajalo gledališče iz Brna, ki je gostovalo v Narodnem divadlu. Zal, da nt-seni mogel prisostvovati tej predstavi. »Libuša«- Izvedbi slavnostne Smetanove opere »Libuša« je prisostvoval tudi prezi-dent republike Masaryk. Občinstvo ga je pozdravilo z največjim entuziazmom. Pre-zideni je ostal v svoji loži vse do konca predstave. — Smetana ie spisal »Libušo« 1. 1871., in sicer ob vesteh, da se bo cesar Franc Jožef kronal za češkega kralja. Do kronanja pa ni prišlo in je Smetana dovršil svojo partituro ne glede na izvedbo. »Libuša« je najznačilnejša Smetanova skladba v patetičnem slogu, značilna zaradi svoje de-klamacije, ki je izvedena strogo po naglasu be9ed. Takrat je namreč Hostinsky odkril epohalno spoznanje, da karakter naci-jonalne glasbe sloni na ritmiki in naglasu jezika. V tej ideji je Smetana našel inspiracijo za svoje delo in slo? v »Libuši«. Dolgo je »Libuša« ležala neizvedena v predalu. Toda ko je bilo treba otvoriti novo češko gledališče, ni nihče dvomil, da ga bo prav »Libuša« najlepše posvetila- Tedaj pa je gledališče zgorelo. Smetana se je z vso vnemo pridružil akciji za novo gledališče in je v njegov prid nastopal kot pianist. Dne 18. novembra 1883 so otvorili novo gledališče z »Libušo«, in to je bil pos.ednji radostni dogodek v Smetanovem življenju. Nekoliko mesecev pozneje se mu je omra-čil um. — Sedanjo izvedbo te pomembne opere je dirigiral operni ravnatelj Otakar 0 s t r c i 1, ki vodi orkester in pevce z akademsko strogostjo, precizno in odločno. V svojih kretnjah je vzdržen, nepreatiran, a vendar poln zanosa in električnosti. Izmed pevcev je treba omeniti na prvem mestu Ado Nordenovo, umetnico izredno žlahtnega glasu in inteligentne fraze. Morda je njen glas za »Libušo* premalo patetičen in gravitetičen. Dalje moramo še omeniti Vi-lema Zitka (ki je napravil name na koncertnem podiju globlji vtisk) in Emila Pol-1 e r t a. Zbor in orkester sta stala kajpak na največji umetnostni višini. Enako skladni sta bili inscenacija in režija- »Lucerna«. Opera Vit. Novaka, ki srno jo čuli že po radiu iz Prage. To ie delo absolutno resnega skladatelja, učinkovito izgrajeno, zvočno instrumentirano, vzlic temu pa — dokaj neoperno. Glasbenik ga bo poslušal z največjim zanimanjem in se bo pri njem mnogo naučil, širšemu občinstvu pa bo ostalo nedostopno. Dirigiral je Fran-tišek škvor, glavne uloge pa sta pela Zdenka Z i kova in Stanislav M u ž. Izredna inscenacija bodi omenjena še posebej. Stavovske divadlo. To zelo lepo gledališče je depandansa »Narodnega divadla«. Stisnjeno je med ožje ulice in ne daje od zunaj niti slutiti vse lepote. ki se skriva v notranjosti. Udobno zeraieno gledališče sicer nima impozantno-eti »Narodnega divadla«, a je vsekakor vredno, da si ga človek ogleda in da presodi kvaliteto izvedb. »Psohlavci«. Opera Karla K o v a r o -v i c a- Ima revolucijonarno vsebino, pa tudi po stilu mnogo spominja na »Andrea Che-niera«. Opera je morda nekoliko razvlečena. V prvem dejanju se trikrat čuti konec dejanja, tem bolj, ker ljudstvo pleše ognjevit naroden ples. Toda skladatelj trikrat nadaljuje dejanje in s tem trikrat oslabi učinek. Sicer so »Psohlavci« spisani melo- diozno, a za pevce, zbor in orkester vprav hvaležno. (Omembe vredna je krasna uspavanka v predzadnji sliki.) Opero je dirigiral Josef W i n k I e r, prav soliden in zanesljiv dirigent. Dirigira zelo precizno, celo recitative. Vse znake daie točno, a za pevci gre do najmanjših odtenkov. Partituro zna skoraj na pamet. Naša glasba je bila med zletom zastopana dokaj dobro. Poleg izvedbe Gotovčeve »Morane c, njegovega »Simfoničnega kola« in nekega Lhotkinega zbora je nastopilo pevsko društvo »Balkan — Mladost«, ki je izvajalo obsežen program izključno naših skladateljev. V osebnem stiku z nekaterimi uglednimi praškimi glasbeniki in predstavitel ji glasbenega življenja sem lahko pretresal vprašanje izdatnejše propagande jugoslovenske glasbe v Pragi. V tem pogledu sem dosegel lepe rezultate in lahko trenutno povem samo to, da bodo naši glasbi v prihodnji sezoni odprta praška vrata kar le mogoče široko. O praškem glasbenem živeljenju ni mogoče govoriti, da ne bi omenil našega glasbenika in skladatelja dr. Josipa M s n d i -č a, ki stalno deluje v Pragi. Dr. Mandič ima v praškem glasbenem življenju vidno ulogo in n jegove številne simfoniie so tu izvajali že mnongokrat. Spisal je tudi »Ju-goslovensko simfonijo«, v kateri ie učinkovito obdelal naše narodne motive. Sedaj komponinra opero po tekstu Srdjana Tuci-ča »Golgota«. Mandič ima za propagando naše glasbe v Pragi neminljivih zaslug. In tako sem se bil vrnil iz Prage poln raznih glasbenih vtiskov, zlasti pa z globokim prepričanjem, da bo naša glasba imela v Pragi prihodnjo sezono rodovitna tla. O tem pa še kaj ob drugi priliki. ■Žiga Hirschler. t Ooinače vesti ♦ Minister za telesno vzgojo dr. Kraljevič pride na Kamniško gasilsko slavje. Kamniško gasilno društvo je prejelo zagotovilo g. ministra za telesno vzgojo dr. Dragana Kraljeviča, da se bo udeležil letošnjega zleta Jugoslovanske gasilske zveze v nedeljo 17. t. m. ob priliki proslave oOletnice ustanovitve kamniškega gasilskega društva. S tem bo že tako pomembna prireditev dobila še večjo veljavo, saj bo g. minister na svojem prvem obisku v Sloveniji stopil v stiik s slovenskimi gasnl-ol Važno bo torej, kakšen bo prvi! vtis, ki ga bo dobil g. minister o našem gasilstvu kot vzorno disoip Minirani armadi čuvarjev narodnega imetja. Dolžnost vseh gasilcev, zlasti bližnjih diruštev je, dta ob teo pniiikii v okn večjem številu pohitijo v Kamnik, da 6 tem dokažejo veliko zavednost in silo, kii bdi v naši gasilski armadi. G. minister dr. Kraljevič bo osebno dzrooil odlikovanja 60 zaslužnim gasilcem kamniške župe za njihovo neumorno požrtvovalno 40- ali 25-letno delo v pomoč bližnjemu. Med njimi bo odlikovanih tudi več Kamničanov. Ob tej priliki bo prišlo v Kamnik tudii mnogo odličnih funkcionarjev Jugoslovanske gasilske zveze s popularnim starosto g. Josipom Turkom. Razumljivo je tedaj, da vlada za d ubile j no slavje kamniških gasilcev izredno zanimanje in da se povsod že pripravljajo gasilske čete in množice občinstva, da pribite v Kamnik. Iz Ljubljane bo ob 12.45 Mozil v Kamnik poseben vlak, za katerega bo veljala polovična vožnja. Kamničani e« z veliko vnemo trudijo, da bo vsak gost odnesel iz Kamnika čim lepše vtise. * Diplomiral je na ekonomsko komercialni visoki šoli v Zagrebu bivši dolgoletni šef postaje v Sevnici im sedanji šef prometne »tožbe na Zidanem mostu g. Franc Gor še. Čestitamo! * Dar profesorja Pupina beograjski univerzi. Znani naš znanstvenik in profesor na univerzi v Newyorku dr. Mihajlo Pu-T»m je beograjski vseučiliški biblioteki poslal zaboj knjig znanstvene vsebine. Zlasti dragocena je zbirka kompletne »Britanske enciklopedije«. Velike znanstvene vrednosti so tudi serije izdamo Smiithsono-vega instituta v Washiin.gtanu. * Napredovanje profesorjev. Z odlokom min. prosvete so napredovali v IV-2 po-.io-žajno skupino: Vciiko Kalan, protest v LJubljani, dr. Pavel Strmšek, profesor klasične gimnazije v Mariboru in Viilktor Co-t'č, profesor realne gimnazije v Mariboru. V V. položaj,no skupino: Ivan Prijatelj, profesor učiteljišča v Mariboru; Rudolf Kranjec, profesor realne gimnazije v Novem mestu in Dragotln Kreder, ravnatelj meščanske šole v Ptuju. V VI. položajno skupino: 'Ivo Zobec, profesor realne gimnazije v Murski Soboti in Valentin Stan-"e, profesor realne gimnazije v Celju. V VII. polozaij.no skupino: Josip špendal, profesor realne gimnazije v Mariboru in Milko Jeglič, profesor učiteljišča v Ljubljani. <• Izpremembe v banovinski službi. Imenovani so: zdravnik dr. Pavel Lautner za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Loče s sedežem v Ločah; uradniški pripravnik Erik Eiselt za sre-skega kmetijskega referenta prt sreskem ^ačelstvu v Murski Soboti; diplomirani pravnik Anton Mišič za banovimskega rr-adniškega pripravnika pri sreskem na-čslstvu v Krškem; uradniška pripravnica Anica Peternekova za banovin sko pripravnico v 9. položajni skupini pri banski upravi v Ljubljani; uradniška pripravnica Angela Pivkova za arhivsko uradnico pri banski upravi v Ljubljani!; Henrika Ste-pančičeva za sestro-pomočnico pri združeni zdravstveni občimi Maribor-okolica desni breg; Maric«. špalirjeva za sestro-po-močnioo pri zdTužemi zdravstveni! občimi Gornja Lendava; Draga Kerhilankova pa ~a za&čitno sestro pri združeni zdravstveni obflinii Murska Sobota. Uradniški pripravnik Bramimir Petrovčrič pri sreskem načelstvu v Krškem je podal ostavko na državno službo, zdravniškemu pripravniku dr. Francu LebLngerju v javni ženski bolnici v Novem mestu pa je prestala služba. + Imenovanja v policijski službi, Z odlokom bamske uprave so imenovani; policijski stražnik 1. razreda Anton Rusjan za policijskega nadstražniika Ia skupine v Ljubljani, za policijske stražnik e-priprav-nike pa Prane Brglez, Feliks Rigler in Ivan Tuš, vsi v Mariboru. * Službeni list dravske banovine objavlja v 55. letošnji številki: Odločbo o obremenitvah pošiljk, predanih na železniških postajah v Madžarski!, izpremembe to dopolnitve v pravilniku za izvrševanje zakona o dTžavni trošarini; razpis dopolnitve razpisa o ocarinjen ju nafte, rudninskega olja im destilatov nafte ter objave bamske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932. * Razpust društev. Ker že več let ne delujejo ;n nimajo pogojev za pravni obstoj fco ritipuščfciiia naslednja društva: Krekova mladina v Zavrču, Krščanska šola v Veliki Nedeldi, Osrednje društvo lesnih delavcev in sorodnih strok v Breznu ter Športni klub v Ljutomeru. * Novi grobovi. V Ljutomeru je umrla v starosti 77 let gospa Elizabeta Zemlji-č e v a. Pogreb bo danes ob 17. _ V starosti 73 let je v Kranju umrla gospa Josi-pina Pučnikova ia jo bodo jutni ob 17. (položili i večnemu počitku. V Nova Cerkvi p-nl Vojniku je umrla posestnica gospa Jo-sipima Kranjčeva. Pogreb bo danes ob 9. V 68. letu je umrl v Mariboru upokojeni šolski upravitelj g. Franjo Gostinčar. K večnemu počitku ga bodo položili danes ob 16.30 na frančiškanskem pokopališču. — V ljubljanski bolnici je Vadm jalova družini umrl edini sinček Janezek. Pogreb bo danes ob 16. _ V šoštamju je umrla ga. Marija Hoferjeva, stara šele 28 let. Soprogu zapušča trii nedoletne otroke. Pogreb bo danes popoldne. Pokojnim blag spomin, žalujočim maše iskreno sožalje! ♦ Invalidi, vdove, sirote in starši padlih ter umrlih naj se zglase pri svojih krajevnih organizacijah z vsemi listinami zaradi podatkov, kii jih zbirajo za spremembo invalidskega zakona Vsak (tudi če ni član), naj pride gotovo do 20. t. m., posebno pa dotičmi, kii so reducirana ali pa nimajo še novdih rešitev. Odsotne, bolne ali mladoletne naj javijo sorodniki ali znanci ♦ Izjava šmartinskih gasilcev k požaru cerkve na Gor j Oljki. Prostovoljno gasilno društvo v šmartnem ob Paki nas je naprosilo, da objavimo naslednjo izjavo: »Glede na razne vznemirljive vesti in natolcevanja, kii jih širijo razJiičmi neodgovorna ljudje v javnosti o dogodkih ob priliki požara na Gori Oljki, pripominja podpisano društvo: Gasilca našega društva so bili na mestu požara s težkimi gasilskimi kavlji že po preteku pol ure, čeprav se računa iz šmartnega na Goro uro hoda Gašenje z vodo je bilo nemogoče. Iz cerkve se je pričelo nositi šele tedaj, ko so začeli švigati plameni že na kor. Obstojala je nevarnost, da se bodo vžgale orgle. V tem pmimru bi se goreče orgle podrle na spodaj stoječe klopi ta vsa notranjščina cerkve bi bila neizbežno izpostavljena uničenju. To dejstvo je bilo vzrok, da se je cerkev izpraznila. Da se je pri tem naredila škoda, je razumljivo. Ne da se pa razumeti, kako se more kritizirati nekaj, kar je bilo storjeno v dobri veri. Zato poziva podpisano društvo vse razmašalce različnih vesti (to so seveda bili ljudje, ki so mirno opazovali požar iz doline) im razne nedeljske izletnike, ki hodijo na Goro Oljko, da s klevetanjem in neupravičeno kritiko takoj nehajo. V nasprotnem primeru bo moralo društvo iskati zaščite m zadoščenja na pristojnem mestu. S to izjavo je za nas končano vsako nadaljnje razpravljanje v javnosti«. Prijateljem lepe knjige priporočamo (SlOTenelbe pota, Slov. pisatelja, Mojstri in 90-dotaakd), ki »e odi!dkiajej» po odlii&nem ii-boru in vzorni opremi ter so plačljive v m&minval-niih me6. obrokih KNJIŽNE ZBIRKE TISKOVNE ZADRUGE PROSPEKT V KNJIGARNI TISKOVNE ZADRUGE LJUBLJANA ŠELENBURGOVA ŠTEV. 3 Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani številke za označbo kraja pomenijo: 1, čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura 4. relativna vlaga v %, 5. smer ln brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7, vrsta padavin, 8 padavine v mm. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo. 14. julija 1932. Ljubljana 7, 754.9, 20.0, 80, mirno, 8, —, _ Ljubljana 13, 753.5, 24.0, 60, Wl, 9, __ Maribor 7, 753.0, 19.0, 80, mirno, 8, _. Zagreb 7, 754.0, 21.0, 70, W2, 8, —, _ Beograd 7, 764.6, 24.0, 70, SE4, 8, —, —. Sarajevo 7, 75^.3, 22.0, 60, ENE4, 3, —, _ Skoplje 7,-757.8, 24,0, 60, W2, 6, _ —. Split 7, 754.1, 25.0, 60, SE13, 8, —, —. KuNa pomoč!« Pohitel je naprej im opazil na eni strami svodo prestrašeno soprogo, na drugi pa bežečega roparja, fej se je bil pred skrival v gozdiču, skočili na cesto, ge. S. iztrgal torbico im nato pobegnil. Urno je g. S. stekel za bežečim roparjem, ki je v strahu odvrgel torbico in se pognal v gozd. Kljub temu ga je g. S. zasledoval še dalje, toda zaman. Vrnivai se, je Dobiva se v vseh lekarnah Odobrron od Min. mk. oolilikf ie do. idra»ia S. 17*0.30.6. »932. pobral torbico, iz katere je bil ropar v naglici vzel denar, k sreči pa ni videl zlate ure, ki je bila pod robcem. Napadalec je b!J 25 do 27 let star, imel je na glavi siv klobuk, brez suknjiča, prepasan s pasom, svetlolas, z malimi brčicami. Zasleduje ga orožni štvo. ♦ Deček se je nabodel na kol. V okollol Bosanskega Broda se je te dnj pripetila grozna nesreča. Sin seljaka Gojka Bijeh-ča je splezal na drevo, da se naužije lepih rdečih črešenj. Pri tem pa je pozabil na potrebno previdnost. Nenadoma je padel z drevesa im se nabodel na oster kol v plotu tako nesrečno, da mu je kol prebodel pljuča Razžaloščeni! oče je nesrečnega dečka prenesel v stanovanje, kjer je izdihnil v očetovem naročju. ♦ Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane u_ Ob priliki francoskega narodnega praznika včeraj na francoskem konzulatu v Ljubljani ni! biilo recepcije zaradii katastrofe francoske podmornice »Prometeja« in ker konzul g. Neuville ni še .popolnoma ozdravel. Kljub temu je g. konzul smatral za svojo dolžnost, da je kakor prejšnja leta tudi letos položil sam venec pred spomenik 'Ilirije in tudi pred kipom pesnika Vodnika. Profesor Detela in predsednik francoske kolonije g. Julliard sta bila v njegovem spremstvu. u— Faktor Vehar umrl. Včeraij popoldne ob treh je umrl v bolnici faktor Blasnikova tiskarne g. Janez Vehar. 2e dalj časa je bolehal za mučno boleznijo, pred par dnevi pa ga je zadela še kap. 2 njim je umrl eden nadodHičnetiših strokovnjakov naše grarfične o-brti. — Janez Vehar se je rodil L 1880. v Liuibljami kot sin stare, spoštovane trnovske rodbine. V Narodni tiskarni se je izučil tiskarstva. Med vojno je bil ves čas na fronti. Leta 1920. je postal faktor Blasnikove tiskarne ter je bili med vodiilmijni člani naše faktorske zveze. — Pogreb se bo vršiH v soboto popoldne ob petih izpred hiše žalosti, Tržaška cesta 21. u— Družba sv. Cirila in Metoda je prejela nadaljnje prispevke po kresovanju od podružnice v šiški 468 Din, od podružnice Gornji Radgoni 140 Din im od podružnice v Kranju za Toma Zupana sklad 100 Din. Iskrena hvala! u— Za dar Protituberkulozni ligi so zbrali Joško, Metka 4n Polonca Bohinjec znesek 394 Dim kot zbirko z male prireditve v korist ligine počitniške kolonije. Liga želi, da b! vmeti darovalci imeli 8im več posnemovalcev. u— Barjani in poštni urad na Dolenjski cesti. Kakor smo beležili, namerava poštna uprava v najkrajšem času otvoriti na dolenjski miitnuoi mov poštni urad. Barjani ta ukrep uprave toplo odobravajo, kajti tudi mnogim izmed njrih bo prihranjena dolga pot na pošto, zlasti v primerih, ko je kaka nujnejša zadeva. Omogočeno jim bo tudii hitrejše dostavljanje pisemske pošte. Svoječasno je bila pokrenjena akalja. da se napravi za Barje praktična telefonska zveza, fci naj bi služila v prvii vrsti, da ■hi bilo omogočeno Banjanom hitro obveščati mesta, zlasti reševalno postajo, zdravnike im varnostma oblastva o vseh nesrečah, katastrofah, požarih, povodnjih. Poštna uprava je z rešltviijo odlašala Barjani so se sedaj ponovmo obrnili na načel-stvo mestne občine s prošnjo, da bi interveniralo pri poštni upravi za napeljavo prepotrebne telefonske zveze. Telefon naj bi se inštaliral ali v šolskem poslopju, ali pa v gasilskem domu na Ilovici. Za izlet v Logarsko dolino ki se bo vršil v nedeljo, se takoj prijavite »Putnikn«, palača Ljubljanske kreditne banke. Vožnja z avtobusom in z vso oskrbo samo 115 Din! u_ Mitniška stražnica na Galjevici. Mestni dohodanstveni urad je predlagal mestnemu magistratu, da bi se ma Galjevici, ki je že izven dohodarstvesne linije, zgradila na polimeraem mestu mdtmišika stražnica, ki naj bi nadzirala dovoz trošarini podvrženih živil im blaga Po nekaterih cestah skozi Galjevico skušajo prebrisani tihotapci spravljat! razno blago v mesto. u_ Kvari j i vej lipovih dreves. Po razmih lipovih drevorediih, teko na Resi je vi cesti, na Sv. Petra nasipu, v Majstrovi ulici im drugod obirajo večinoma dečki lipovo cvetje. Pni obiranju pa so tako brezobzirni, da lomijo cele veje dn s tem kvarijo drevesa. Mestna občina je odredila strožjo .kontrolo obiiračev. Doslej je bilo podanih že več ovadb. u_ Dve aretiran ki. Kranjskogorski orožnik! so včeraj pripeljali v ljubljanske sodne zapore dve mladi ženski, ki sta vzbujali veliko zanimanje pasantov od glavnega kolodvora do jetmišmice. Prva ženska ciganka Kata Nikoličeva, doma iz okolice Slavonskega Broda, je bila v Kranjski gori prijeta, ker je varala s svojimi čarovnijami lahkoverne kmetske ljudi in jim dzivabljala manjše in večje vsote. _ Druga je bila Ljubljančanka Lojaika, 22-letna mladenka. Njena usoda je tragična. Ljuba vmo razmerje z nekim mladim fantom v Kranjski gori je zapustilo viidne znake. Fant jo je nato pahnil od sebe in se nd zanjo nič več brigal. Dekle je v obupu pograbilo za revolver in napadlo nezvestega ljubimca. Ljudje so preprečili, da ga ni ustrelila En strel iz revolverja je v razburjenosti oddala proti njemu, a je bil zgrešen. Pred sodiščem se bo morala zagovarjati zaradii tega obupnega čina u_ Zanimive razprave pred kazenskim senatom. Prihodnji teden se bo vršilo več zanimivih kazenskih razprav. Najprej pride pred veliki! senat banovinski cestar iz Brezovega prt Polšmiku Jože Sotler, ki je obtožen umora svoje ljubice Rozalije šin-kovčeve. V Višnifcarjevi gostilni v Sv. Križu pri Litiji je 10. maja letos z lovsko puško ustrelil do smrti svojo ljubljenko in se potem skušal še sam sebe ustreliti, a se je le težje obstreMJ. Vršile pa se bodo še druge večje razprave proti raznim tatovom . Barakarjj v Gramozni Jami. V tej koloniji vladajo sila žalostne razmere, čeprav je mestna občima zabramlla strankam jemati v stanovanja podnajemnike, zlasti pa še sumij': ve Iju ii, se mmogi za to pTe- l poved ne brigajo. V barakah so nastanjeni prav sumljivi tipi, zlasti delamržnj Bosanci, kfi izžemajo svoje rojake-trpine na različne načime, osobito jih skubijo pri kartah. Mestni magistrat se je zato odločil, da izvede s pomočjo policije najstrožjo perlustracijo vseh stanovalcev Gramozne jame in bodo vsi sumljive! izgnani v domovinsko občino. Prav ti ljudje delajo veliko sramoto poštenim in trezmim strankam. u— Prepir in nož. Na Ljubljanskem polju sta se sprla delavca Tone in Janez. Iz prepira se je kmalu razvil pretep ter je Tonetov nasprotnik nenadoma uporabil nož, s katerim je sunil prijatelja v desno ramo. Prerezal mu je kite im so morali ranjenca takoj prepeljati v bolnico, žrtev pretepa je postal tudii 46letni Vinko Logar, doma iz Vodic, ki se ga je nekdo lotil včeraj ponoči s kolom. Udaril ga je po desni nogi im mu jo hudo poškodoval. u— Vlom v stanovanje. Včeraj zjutraj sc je nekdo splazil v stanovanje šoferja Ivana Trkmana v Mostah. V sobi, kii jo je odprl s ponarejenim ključem, je vse pretaknil, potem pa je preiskal razno obleko ter si prilastil Trkmanovo listnico s sto-takom im raznimi spričevali. u_ Razne nezgode. Mizarskemu pomočniku Josipu Kocjanu se je pripetila pred-sinoonjiim nenavadna nesreča. Imenovani je v delavnici Josipa Bukovca na Opekarski cesti brusil na kresi.lmlku nože za sko-belnike pa se je nenadoma kresilnik raz-počil in ga je velik kos z vso silo zadel v komolec. Koc;3.nova poškodba je bila tako huda, da so ga nemudoma prepeljali v bolnico. — Gojenca pomorske akademije Staneta žerjava je prediinočnjim s tako silo podrl neznan kolesar, da je uioral iskati zatočišča v bolnici, ima zlomljeno levico. u_ Kanarček, pisan se je zatekel. Na desni nogi ima obroček s številko P. S. 21. Poizve se pri firmi Kane, Ljubljana, židovska uiioa. Iz Maribora a_ Podstarosta sokolskega saveza E. Gangl v Mariboru. Iz Gdiimija, kjer je prisostvoval velikim svečanostim ob priliki otvoritve poljske luke, je dopotoval predvčerajšnjim v Maribor podstarosta sokolskega saveza E. Gangl. V Mariboru s! je ogledal »Učitelj siki dom« in letno telovadi-šče Sokola Maribor III., ki je bilo svečano izročeno svojemu namenu preteklo nedeljo. Tam ga je sprejel in prisrčno pozdravil društveni starosta Sokola KI. Lojze Struna. Podstarosta Gamgl si je nato ogledal novo telovadišče, o katerem se je zelo pohvalno im laskavo izjavil. Obiskal je tudi funkcij om ar je mariborske sokolske župe. Včeraj popoldne pa je odpotoval proti Ljubljani. a_ Mariborski trgovci so v sredo zvečer zborovali pni »Orlu«. Posvetovali so se o poletnem delovnem času lin odpiranju ter zapiranju trgovin v takozvand »mrtvi ss zorni« v juliju in avgustu. Nadalje se govorili o pritožbah proti nabavljata! zadrugi državnih uslužbencev, tal odpira svojo poslovalnico že ob 6. zjutraj, kar je proti predpisom. Nekateri trgovci so se ponovno oglasili tudi proti krošnjarstvu, M se kljub prepovedim silno razpaslo po vsem mestu in okolici. Nadalje so se pritoževali proti mestnemu tržmemu nadzorstvu, fci odvzema trgovcem vzorce raznega blaga v svrho preiskave, ne da bi te vzorce plačalo Pritoževali so se proti tržnemu nadzorstvu tudi zaradii tega, ker pripušča ma mariborski trg razne prekupčevalce, ki nimajo ■obrtne pravice. Ugotovili so tudi, Aa prodajajo razni! trgovci klobase, kruh im mleko od hiše do hiše ter taiko škodujejo svojim konkurentom. Navzoče občinske odbornike so zaprosili, maj se giede vseh teh zadev zavzamejo pri občimi, da se spet uvede pravi red, ker sedanje razmere zelo škodujejo mariborskemu trgovskemu in obrtmišikemu stanu. a_ Pevski zbor Glasbene Matice ima drevi ob 20. zelo važen sestanek v pevski sobi. Potaoštevlitaa udeležba neobhodno .potrebna. a_ Licitacija na tirkajšnji glavni carinam i oi bo dames dopoldne ob 9. uri skladišču. Razprodajami bob* raztio trgovsko blago. Mrzla kupelj! Proti njenim neprijetnim posledi' cam pomaga Aspirin. Proti prehladu, revmatizmu ia bolečinam Aspirin tableta pristno samo v originalnih omotih. »Odobreno od Mini»lar«tv« Socijalne politike i narodnog zdravlja S. Br. 81(M od li. S. 1932. Iz Celja e— Celjani na morju. V vzoriro ure-je-nem in oskrbovanem »Celjskem domu« v Bakaircu na sinjem Jadranu vlada letos že nekaj mesecev pravi živ-žav. Vse tri dosedanje kolonije celjskega Kotla jugoslov. sester so bile polno zasedene. Zato se je Koilo odiločilo, da bo priredilo še četrto ko-loniijo, ki bo traiiala od 9. do 30. avgusta. Cene so bile znatno znižane in stane vsa oskrba dnevno za odrasle 28 Din, za otroke pa znatno mani. Vse informacije daje ga. Cilenškova v Celju, Na okopih 9. e— Baletna umetnika, člana ljubljanskega baleta, g. Peter Golovin in gdč. Va!Jy Smerkolieva sta prifedila v sredo zvečer v celjskem mestnem gledallišču baletni večer, čigar spored in celotna izvedlba sta billa na višku, udeležba občinstva pa Skrajno maiihna. Pač tudi znamenje časa. e— Razne nesreče. Pri padcu si je zlomila le-vo podllehimico 451etna delavčeva žena Helena Štrovsova iz Celja. Pri košnji je neki kosec zamahnil s koso tako nerodno, da je zade! lSletno A'bino Vehovar-jevo, posestnikovo hčerko iz Nezbiš pri Smariu in ji prizadejal na desni nogi hudo rano. Predvčerajšnjim je naipade^ neki neznanec 191e0 Din, in 2 krstna izpiiska svojih otrok. Najditelj naii odda najdeno na gornji naslov ali pa pri predsstojmištvu policije. Iz Rranfa r— Tujsko-prometno društvo v Kranju bo imelo redni občni zbor drevi ob 20.30 v restavracijskih prostorih Narodnega doma. Na dnevnem redu so poleg dragega: poročila društvenih funkcijociarjev, sprememba društevnih pravil, volitev odbora in samostojni predlogi. Nekdanje »Olepševalno društvo« se je pretvorilo v sedanje Tujsko-prometno društvo in odbor je, videč veliko važnost tujskega prometa, pričel z vso vnetno in požrtvovalnostjo nesebično delovati na tujsko-prometnem polju. Dolžnost vsega članstva in vseh ustanov je, da v tem stremljenju po svoji moči podprejo. Iz Novega mesta n— Kino »Dom« v Sokolskem domu predvaja danes in jutri, obakrat ob 20.30 ter v nedeljo ob 18.30 in 20.30 zvočni film »Valček ljubezni«. Zvočna perdigra. Iz življenja na deželi ŠOŠTANJ. V nedeljo je gostoval v Šoštanju nogometni športni klub »Jugoslavija« iz Celja. Domači 6portni klub, ki je nastopil s kombiniranim moštvom, je podlegel Celjanom z rezultatom 3 : 1 (2 : 1). še večjega poraza so domačine obvarovali dijaki na počitnicah, katerih igra je vratarja Jugoslavije močno zaposlila. Sodil je gospod Szabo. — Šmarjetni sejem v torek 12. tega meseca je bil prav slab, tako v kra-marski, kakor tudi v živinski kupčiji. Dog-nano je bilo precej m&nj živine, kakor druga leta, pa še ta je šla slabo v denar, deloma zaradi nizkih cen, deloma zaradi slabše kakovosti. Ob nepričakovano hitri izgubi mojega ljubljenega soproga Franca Bračica izrekam tem potom vsem, ki so mi izkazali svoje sočutje ter blagega pokojnika počastili z venci in ga v tako obilnem številu spremili na njegovi zadnji poti, mojo najprisrčnejšo zahvalo. Posebej pa se zahvaljujem zdravnikoma gg. dr. Pihlerju in dr. Stuhcu in duh. sv. P. Svetu. Zahvaljujem se gg. gimn. ravn. dr. Komljancu, Berliču in Arnušu za njihove krasne poslovilne besede doma in ob odprtem grobu. Zahvaljujem se občinskemu odboru iz Rogoznice, odboru Bralnega društva, ptujskemu Sokolu za častno udeležbo, pevskemu zboru Glasbene Matice ter ptujski mestni godbi, ki je s pretresljivimi žalostinkami spremljala svojega nekdanjega člana na zadnji poti. Zahvaljujem se vsem zastopnikom društev in uradov ter vsem, ki so dragega pokojnika v tako obilnem številu spremljali na njegovi zadnji poti. 8791 Nova vas, dne 12. julija 1932. MARIJA BRAČIČ, sopregs 1 ' 4 * .J • - •t--'),. « KI* - • V r- Gospodarstvo Popis kmečkih dolgov Parlamentarni odbor za sestavo zakona o 2-nščiti kmeta (o kmečkih dolgovih) nujno rabi seznam vseh zadolženih kmetovalcev in višino teh dolgov v vsej državi, preden bo mogel 9toriti uspešne in primerne sklepe glede tega važnega vprašanja. Zato so te dni po nalogu ministrstva vse občine pre-jr-le od Privilegirane agrarne banke v Beogradu potrebne tiskovine za popis vseh kmečkih dolgov v posameznih občinah. Če bi katera občina pomotoma tiskovin ne prejela. na jih takoj zahteva od imenovane banke. Opozarjamo vse gg. župane in druge občinske funkcijonarje. da spričo velike odgovornosti pred zgodovino in glede na splos-ne gospodarske koristi kmetovalcev ln splošnosti storijo vse, da ne ostane v njihovih občinah noben kmetovalec, ki ne bi ločno prijavil vseh dolgov, naj si obstoje ti dolgovi pri denarnih zavodih, privatnikih, trgovinah, obrtnikih ali kjerkoli. Naprošena pa je tudi vsa inteligenca, da v svoji okolici pomaga pri tej akciji do popolne izvedbe, kajti akcija ne bo samo v prid prizadetim kmetovalcem, temveč v veliko gospodarsko korist splošnosti. — Ivan Urek, narodni poslanec. Gospodarske vesti _ Mlinski pavšal. Privilegirana izvozna družba je nedavno odredila, da mora na pritožbe mlinov proti uvrstitvi v kategorije -/a plačilo mlinskega pavšala, ugotoviti ka- do 201.34, Newyork ček 5615.63—5643.89, Pariz 221.13—222.25, Praga 166.67—167.53, Trst 287.35—289 75. Curih. Pariz 20.155. London 18.23, New-york 513-75, Bruselj 71.275, Milan 26.23, Madrid 41.30, Amsterdam 206.95, Berlin 121.85, Stockholm 93.50, Oslo 90.59, Kobenhavn 98.75, Sofija 3.92. Praga 15.19, Varšava 57.45, Bukarešta 3.06. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 180 — 1$4. za julij 178 — 182, za avgust 176 — 180, za december 176 — 179, 7®/o investicijsko 48 — 51, 4% agrarne 22.50 den., 6°/o begluške 32.75 — 34, 7% Blair 38 — 38.25, 8% Blair 40 — 41.50; bančne vrednote: Narodna banka 3850 _ 3950. Priv. agrarna banka 202 — 206. Beograd. Vojna škoda 184 — 185. veliki komadi 184 zaklj., 7°/n investicijsko 49 den.. 6°/c begluške 33.50, 33 zaklj., 7% Blair 35 zaklj., 7% Drž. hipotek, banka 40.50 zaklj., Priv. agrarna banka 205 — 206. Blagovna tržišča LES + Ljubljanska borza (14. t. m.) Tendenca za les slaba. Zaključkov ni bilo. — Glede na skorajšnjo novo letino limon in pozneje tudi oranž, iščejo italijanski kupci v zadnjem času testone, katerih produkcija pa te precej popustila. Naši producenti bodo morali zadostiti gotovim uzancam, če bodo hoteli testone ugodneje prodati. Naši odjemalci testonov kupuiejo le tako blago, ki je seb na ba n o vi nska kom isi ja, ki ,e točno po zahtevanih dimenzijah Za sorti- rano blago so cene večje in se tako blago paciteto po _ dobila nalog, da izvede tudi poizkusno r:letje. Ker je pri ureditvi naših mlinov p »izkusno mletje brezpredmetno in ne vodi • lo cilja, je Zveza mlinov v Sloveniji preko Zbornice za TOI opozorila trgovinsko ministrstvo na težavo v posebni spomenici, ki e po informacijah »Trgovskega lista« uspe-!a. Privilegirana izvozna družba je dobila navodilo, da naj vztraja na poizkusnem mletju samo v primeru, kjer se kapaciteta drugače ne da ugotoviti. — Po nadaljnjih informacijah omenjenega lista se bo pobirane mlinske pavšalne takse preuredilo Jako, da se ta taksa ne bo pobirala od možne kapacitete, temveč le od dejanske meljave. S tem bo našim mlinom, ki v sedanjih časih izkoriščajo le del kapacitete, gotovo ustreženo, čeprav je na drugi strani pričakovati, da bodo kontrolna določila poostrena. Obremenitev mlinov po kapaciteti • e dajala našim mlinarjem dovoli uprajviče-nesa povoda za pritožbe, zato je _ pričakovan. da jim bo označena preureditev prinesla olajšavo. = VIII. redna glavna skupščina Zveze fndustrijcev v Ljubljani se bo vršila v petek 15. t. m. ob 15. uri popoldne v veliki dvorani Zbcrnice za TOI. Na dnevnem redu jo poleg proračuna in računskega zaključka ter drugih običajnih točk poročilo * o poslovanju Zveze industrijcev ter poročilo o gosprdarskem stanju in o potrebah naše industrije. Nadalje se bo razpravljalo in sklepalo o preureditvi Zveze industrijcev v obvezno organizacijo P° novem obrtnem zakenu ter o spremembi pravil zaradi prilagoditve določbam obrtnega zakona. — Sl^dkogorska tvornica papirja in lepenke v poravnavi. V soboto 9. t. m. je pri ekrežnem sodišču v Mariboru vložen predlog za prisilno poravnavo Slad-kogorske tvornice lepenke in papirja, družbe z o. z. Sladki vrh. Prijavljeni dolgovi znašajo 18.000.000 Din, premoženje pa ekrog 7,200.000 Din. Firma nudi 40% kvoto. Zemljeknjižno zavarovane terjatve proti firmi, to so predvsem terjatve denarnih zavodov, so popolnoma krite. Glavni lastnik tvrdke je zagrebški industrijec Mavro Sessler. = poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Ivana šmalca, pos. in. trg. v Novem mestu (pcr. upravitelj dr. Jos. Trošt, odv. v Novem mestu; narok za sklepanje poravnave pri okrožn. sod. v Novem mestu 18. avg. ob pol 11., prijavni rok do 13. avg., kvota 40%). Borze 14. julija. Na ljubljanski borzi so se danes okrepile devize Xewy0rk, Trst, Berlin in Amsterdam, dočim je deviza London zopet za malenkost nazadovala. Tečaji ostalih deviz ne kažejo sprememb. Na zagrebškem efektnem tržišču so tečaji Vojne škode ostali v glavnem isti kakor včeraj, vendar tudi danes ni prišlo do prometa. Tudi v do'arskih papiriih ni bil zabeležen promet. Edino begluške obveznice eo bile zaključene po 33.75. V zvezi z lausannsko pogodbo so se na ameriških efektnih borzah deloma okrepili razni evropski državni papirji. Tako je v Nenvvorku naše 7n/n Seligmannovo posojilo poskočilo od 34 na 37. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2270.97 — 2283.33, Berlin 1335.34-1346.14, Bruselj 782.12 do 7S6.06, Curih 1097.35—1102.85, London 199.74 lažje odda. V drugem lesu kupčija razen malih izjem počiva- 21T0. + Ljubljanska borza (14 t. m.) Tendenca živahna. Zaključkov ni bilo. — Nudi se pšenica (slovenska postaja, po mlevski tarifi. plačljivo v 30 dneh): slavonska. 78 Kg po 190 — 195; okolica Sombor, 79 kg po 200-202.50; potiska. 80 kg po 205—207.50; moka: baška >0« fco Ljubljana, plačljivo v 30 dneh po 310 _ 315; banaška »0«. fco. Ljubljana, plač. v 30 dneh po 315 - - 320; koruza (slovenska postaia. plačljivo v 30 dneh): baška, po mlevski voznini po 1?5 do 157 50. pri navadni voznini 160 — 162.50. + Novosadska blagovna borza (14. t. m.) Tendenca čvrsta. Promet 71 vagonov. — Pšenica: baška. okolica Novi Sad. srednjeba-ška. 79 kg in baška, okolica Sombor, 78 kg 150 — 155; baška potiska in lad;a Tisa. 79 kg 152.50 — 157.50: baška lad-a Begej, 79 kg 150 — 155: gornjebanatsk-i 79 kg 150 — 152.50; banatska. pariteta Vršac, 78 kg 145 — 150. Koruza: baška m sremska 116 — 118: okolica Sombor 117 do 120; banatska 114 — 116; sremska. okol Šid 120 — 122; baška. franko vagon Sisas 134 — 136. Moka: baška, banatska »0g« in »Ogg« 220 _ 240; »2«- 210 _ 220; »5« 193 do 200; 56« 185 — 190; >7« 150 — 155; »8; 100 - 105. o r Službene objave LNP (Seja p. o. 13. julija 1932.) Navzoči gg.: Rybaf, rav. šetina, Novak, Accetto, Grošelj, Petrič, šetina R., Kovač, Zupane. V nedeljo 17. julija se deloči državno-prvenstvena tekma SK Ilirija : ASK Primorje ob 17.45 na igrišču SK Ilirije. Pred-tekma prva kvalifikacijska tekma SK Svoboda : TSK Slovan ob 16. Službujoči odbornik LNP g. Logar, nadzor nad blagajno g. rav. šetina. Vsak klub mora postaviti po tri reditelje. Druga kvalifikacijska tekma SK Amater : SK Celje se določi ob 16.30 na igrišče SK Trbovlje v v Trbovljah. Dovoli se predtekma SK Amater II. : SK Zagorje. Službujoči odbornik g. Dolanc. Preloži se druga kvalifikacijska tekma SK Athletik; zmagovalec SK Amater : SSK Celje, določena za 31. julij v Celju zaradi klubskega dneva SK Olimpa na 7. avgust v Celju. Odobri se druga poskusna tekma SK Korotan, Kranj : SK Korotan, Ljubljana 17. julija v Kranju. Odobrijo se prijateljske tekme 17. julija v Trbovljan ob 10. dopoldne SK Trbovlje : SK Retje, predtekma rezerv, SK Bratstvo, Jesenice : ASK Primorje H. na Jesenicah, SK Domžale : SK Korotan II. v Domžalah. Naknadno se odobrijo prijateljske tekme, odigrane 10. julija SK Amater : SK Svobcda, Ljubljana v Trbovljah, SK Trbovlje : SK Olimp, Celje v Trbovljah, SK Hrastnik : SK Reka, Ljubljana v Hrastniku. Rezervira se 4. september 1932 SK Amaterju, Trbovlje za njegov športni dan. Vzame se na znanje zapisnik MO Trbovlje od 11. julija, zapisnik MO Maribor od 4. julija ter dopis ISSK Maribora št. 144/32. od 7. t. m. Verificirajo se s pravem nastopa dne 23. julija 1932 za SK Athletik Celje: Ko- schell Alfonz, za SK Celje, Celje: Trifuno-vič Božidar, Gobec Zdravko, za SK Disk, Domžale: Ručman Avgust, Verbič Alojzij, Janežič Franc, Zarnik Anton, za SK Jadran, Ljubljana: Zupančič Ivan, Kal-čič Joško, za TSK Slovan, Ljubljana: šare Peter. Iz seznama verificiranih Igralcev se črtata Pilko Zcrislav in Zgomba Anton. Poziva se SSK Celie, C a takoj pošlje legitimacijo za igralca Mikoliča Rajka. Poziva se SK Mura, Murska Sobota, da javi do prihodnje seje, ali obstoje kaki zadržki proti verifikaciji igralca g. Eisen-stadterja Ferda za drug klub, kakor tudi SSK Celje za igralca g. Skoka Ferda, ter da pošljeta njuni legitimaciji. Vzame se na znanje izjava igralca Sin-koviča Ivana, da preklicuje svojo prijavo za SK Rapid, Maribor ter da ostane še dalje član 'matičnega kluba SK Svoboda, Maribor. Danes v petek ob 18.30 seja k. o. LNP v Delavski zbornici. Tajnik IL * i «- -*- Službene objave LHP. (Seja u. o. 13. t. m.) Naknadno se vzame na znanje prijava SK Ilirije za odigranje prijateljske tekme s SK Tržičem 10. t. m. v Tržiču. Dopis SO Zvezde, Kranj, s katerim javlja izstop iz nadaljnjega tekmovanja za propagandni pokal, se vzame na znanje. G. Seme, Tržič ,se poziva, da pošlje sodniško takso 20 Din s tekme SK Ilirija : SK Tržič odigrane 10. t. m. v Tržiču. Vsi klubi se obveščajo, da smejo nastopati v tekmah za propagandni pokal samo z igralkami, katere so svoječasno prijavili. Vsi klubi se pozivajo, da vpišejo sami postavo sveje družine (ime in priimek igralk) v sodniški zapisnik, katere tiskovine se naročajo pri podsavezu po 50 para komad. Dalje se pozivajo klubi, da objavijo v dnevnikih pravočasno, kdaj in na katerem igrišču se vrši tekma. Verificirajo se naslednje pokalne tekme: SK Ilirija : SO Bcrec 14:0 (6:0); TKD Atena : SO Bo, rec 12:2 (6:1); SK Ilirija : SO Zvezda 20:1 ter TKD Atena : SK Bratstvo 12:0 (5:0). Za nadaljnje pokalne tekme se določijo naslednji termini in sodniki: 1Y./VH.: SK Bratstvo : SK Svoboda sodi g. Luin rez. g. Volčini; TKD Atena : SK Tržič sodi g. Kušar, služb, odbornik dr. Klepec: 24,/vn. SK Tržič : SO Borec sodi g. Zupan; SK Ilirija : SK Bratstvo sodi g. Luin, 'v -.V SK Svoboda : TKD Atena sodi g. Volčini; 31./VH. SK Svoboda : SK Tržič. Tekme se odigrajo v režiji prvoimenovanih klubov. Iz odbora za delegiranje sodnikov pri LNP. Delegirajo se v nedeljo 17. julija v Ljubljani: kot stranska sodnika pri drž. prvenstveni tekmi Ilirija—Prime rje gg. Ramovž in Lukežič, igrišče Ilirije ob 17.45; Slovan—Svoboda, Ljubljana (I. kvalifikacijska tekma) igrišče Ilirije cb 16.45 g. Betetto (rez. g. Pevalek). V Trbovljah: Amater—Celje ob 16.30 g. Doli-nar; v Kranju: SK Korotan, Kranj—SK Korotan, Ljubljana g. Zupan; v Domžalah: SK Dcmžale—SK Korotan n. g. Mar-telanc; na Jesenicah: SK Bratstvo—ASK Primorje rez. g. Vidic. SK Ilirija. Težko-atletska sekcija za ro-koborbo ima danes ob 19. na igrišču pri tribuni sestanek, katerega naj se sigurno udeleže: Abulnar, Stare, Hinčik, Vodo-pija, Kokalj, Grcbovšek, Vrečko, Roma-njuk, Ažman, Dole, Hugo, Sebrenik, Jože, Ullsperger, Presetnik, Kolar, Jelčič, Rožič, Avsec. Vabijo se tudi interesenti ter vsi ostali atleti. (Nogom. sekcija). Klubovo načelstvo sklicuje za danes ob 20.30 v klubsko sebo kavarne Evropa važen in nujen sestanek igralcev L skupine. Dnevni red sestanka je važen, zato naj pridejo vsi. — (Hazenska sekcija). Danes od 18. dalje redni trening za vse igralke. — Lahkoatletska sekcija mora postaviti k nedeljski prvenstveni tekmi Primorje : Ilirija 8 starejših rediteljev, ki se morajo javiti službujočemu odborniku LNP preden se otvorijo blagajne. Pričetek tekme in nastep službe bo objavljen v službenih objavah LNP. (Blagajniški odsek), pri nedeljski prvenstveni tekmi Primorje : Ilirija vršijo blagajniško službo gg. Pevalek I., Habič, Medič in Baltesar. TSK Slovan. Drevi ob 18.30 na igrišču Primorja obvezen trening. Po treningu članski sestanek. Igralci vsi na trening. I z Medklubskega odbora klubov kamniškega »reza. Seja gornjega odbora bo v nedeljo ob 10. pri »Osetu«. Tajnik. ASK Primorje (nogometna sekcija). Drevi od 17. naprej obvezen trening za vse nogometaše. V nedeljo gostuje rezerva na Jesenicah. Po treningu strogo obvezen sestanek za prvo moštvo. — Ob 20.30 seja sekcijskega odbora v gostilni Perles, Slaba drža Boleča, ne negovana noga ima za posledico cesto slabo držo in grdo hojo, ki dajeta zunanjosti nekaj trudnega in postarnega. Burgit-obliž zoper kurj^ očesa« zdravniško priporočen, se je sijajno izkaza* 22 let s svojim radikalnim učinkom in je skoro po vsem svetu vpeljan. Ker pokrije delujoča masa samo kurje oko, in pride zdrava koža torej samo z nevtralnim zalepilom v dotiko. so vnetja — kot se porajajo pri cesto enakomerno namazanih obližih — pri Burgitu popolnoma izključena in to je glavni vzrok priljubljenosti Burgita in njegove brezpri-merne razširjenosti. Burgit-obliž zoper kurja očesa Originalni zavojček z 1 komadom 4.— Din. Originalni zavojček z 2 komadoma 7.— Din. Burgit-obliž zoper otižčance Originalni zavojček z 2 komadoma 8.— Din. Burgit nožna kopelj Originalni zavojček .......6.— Din. Zahtevajte izrecno Burgit. Burgit pomaga zanesljivo in ne povzroča bolečin ! Prešernova ulica, poleg glavne pošte. Uprava igrišča: seja uprave točno ob 20. istotam. Vsi in točno. SSK Celje. Tajništvo SSK Celje javlja, da se z ozirom na razna vprašanja ter prijave vrše uradne ure v klubovi sobi v Zdravstvenem domu vsa", torek in petek od 18. do 19., kjer se sprejmejo odnosno vpišejo novi člani. — Lahkoatletska sekcija. Vrše se pripravljalna dela za ustanovitev lahko-atletske sekcije ter se oni, ki se zanimajo za to športno panogo lahko vpišejo v uradnih urah. — Hazenska sekcija. Dosedaj prijavljene hazenašice se pozivajo, da se sestanejo danes med 18. in 19. v klubovi sobi v svrho izpolnitve prijavnic ter izstavitve legitimacij. — Nogometna sekcija. Sestanek rezerve ter naraščaja danes ob pol 20. v klubovi sob:. Udeležba strogo cbvezna. ijiiji i 1 i •'rti Dekan in profesorski zbor filozofske fakultete univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani sporočata prežalostno vest, da je danes popoldne po kratkem trpljenju preminul gospod redni profesor botanike Blagi pokojnik si je pridobil neminljivih zaslug za slovensko znanost, za naš akademski naraščaj in za našo kulturo, katero je nenadna in nenadomestljiva izguba najbolestneje zadela. Pokojnikovo ime bo ostalo v zgodovini naše fakultete zapisano vedno z najsvetlejšimi črkami. V LJubljani, dne 14. julija 1932. Dekan: Franc Veber iiffli I! I f I! lil 'i •i,i ir i M ili ftlichel Zevaco: 92 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. Imeli so kratko posvetovanje. Zaključek je bil tak, da so jo mahnili vsi trije postavit se pred hišo v Podganji ulici. Tam so prebili ves dan, ne da bi bili našli možnost, prodreti vanjo. Prišla je noč. Hišo so poznali in vedeli so, da ni upanja, da bi mogli vdreti vanjo. A mislili so tudi na to, da bo Concini, če Jehan še ni mrtev, gotovo prišel in ga skušal na tihem spraviti s poti. Tega so čakali, dasi sami niso vedeli, kaj jim je prav za prav storiti. Treba je bilo priti v hišo — to je bilo vse, česar so se zavedali. Vso noč so prebili na ulici in zamenjavali drug drugega, tako^da je zmerom po eden stražil, med tem ko sta ostala dva spala. Noče-vanje pod milim nebom ni bilo zanje nič nenavadnega. Bili so vajeni trdega življenja in na srečo je bilo tudi vreme lepo. Gringaille, ki je bil sprejel vodstvo podjetja, je zjutraj poslal Escargassa pred hišo v ulici Saint-Honore, Carcagna pa na Novi most. Sam je ostal v Podganji ulici. In ure so minevale kakor večnosti... Nazadnje, ko se ni dolgo nič zgodilo, se je Gringaille mahoma udari! po čelu in obsul samega sebe s ploho zmerjanja: »Oh, tepec! Budalo, osel brez primere! Da bi me kuga! Kako je mogoče, da mi ni prišlo na um?« In že se je ka W puščica spustil proti krčmi v ulici Satnt Denis. Hotel je poiskati Pardaillana, dasi ni niti vedel, kako mu je ime. Jehan se je bil v zadregi obrnil do njega in Pardaillan mu je takoj ustregel. Ta ustrežljivost je kazala, da mu mora biti vdan prijatelj. Gringaillu se je zdelo torej v tej novi stiski povsem naravno, da se obrne do glavarjevega prijatelja. Sreča je nanesla, da je -našel Pardaillana v pivski izbi, sedečega v kotičku pri oknu, kjer je obiral pečenega fazana in se zabaval s tem, da je opazoval življenje na ulici. Gringaille je bil zasopel in ves razburjen. Gosposki obraz tega plemiča mu je šel do živega iti ga spravljal v zadrego. Pomislil je, da ravna zelo predrzno, ko nadleguje na oko toli preprostega gospoda, ki pa vendarle vsaka črta na njegovem obrazu priča, da je velika š. A zdaj je bilo prepozno. Nizko sklonjen je pristopil k mizi in z zastajajočim glasom zajecljal: »Ne zamerite, gospod plemič, moje velike predrznosti... Nikoli se ne bi upal priti do vas, če ne bi šlo za nekaj silo važnega.« Pardaillan je uprl svoje jasne oči v rokovrrjača in že na prvi pogled spoznal njegovo zadrego m razburjenost. Opazil je pa tudi, kako je siromak kradoma škilil na slastno pečenko. Prijazno se mu je nasmehnil in rekel z vso dobrohotnostjo: »K meni prihajate, prijatelj?« »Da, vaša svetlost,« je odvrnil Gringaille in se sključil v dve gubi. »Prav,« je mirno dejal Pardaillan. Nato se je obrnil h gostilničarki, okrogli m prijazni osebici okoli petintridesetih let, ki je bilo videti, da mu streže s prav posebno skrbjo: »Gospa Nicole. bodite tako dobri iti prinesite še en pribor.« »Sedite, prijatelj,« je velel strmečemu Gringaillu. »in pomagajte mi obrati tega fazana; saj vidim, da vam pomežikuje.« Vse mavrične barve so izpreletele obraz pretkanega Parižana spričo tega nepričakovanega vabila. Veselje, ponos, obžalovan e in razočaranje, vse to se je zvrstilo na njem. Še enkrat se je sključil v dve gubi, odkrito pogledal Pardaillanu v obraz in rekel z žalostnim glasom, ki pa ni bil brez dostojanstva: »Vaša svetlost naj nikar ne pozabi, da sem samo ubog siromak. Rokovnjač sem. Čast, ki mi jo izkazujete, je zame prevelika. In nikoli se vas ne bi bil upal nagovoriti, če ne bi...« »Sedite, sedite,« ga je prijazno prekinil Pardaillan. »Jejte, ko vam diši, ne pitajte me s svetlostjo in povejte, s čim morem ustreči vašemu glavarju. Saj vem. da prihajate zaradi njega.« 7. urnostjo, ki je pričala o njenem velikem spoštovanju, je bila gospa Nicole med tem že ustregla Pardaillanovi želji. Gringaille se vi dal delj prositi. Sedel je Pardaillanu nasproti in se hrabro lotil polovice fazana, ki mu ga je le-ta položil na krožnik. Pospravijaje grižljaj za grižljajem in prazneč kozarce, ki mu jih je vitez nalival, je jel razlagati svojo in svojih tovarišev skrb z?stran Jehana. Ko mu je vse razpovedal, je poprosil viteza, naj jim priskoči s svojo krepko roko in svojim bistrim umom na pomoč ter reši glavarja iz pasti, v katero ga je bil najbrže zvabil Concini. Obenem s svojo povestjo je končal tudi fazana in velik kos te-stenice. ki mu jo je bil vitez dodal. Pardaillan ni nadaljeval ne razgovora ne obeda. Vstal je in kratko velel: »Pojdiva!« »Vraga,« je z občudovanjem zamrmral Gringaille, »to ti je človek!« MARIBOR PRED 400 LETI (dr. VL Travner — s slikami) ČRNI DEMANT (Bertram Stower — z ilustracijami Fr. škodlarja) ČUDOVITA KOVINA BERILIJ (s slikami) BERANGER (dr. A. Debeljak _ s sliko) REDKA STRUPENA RASTLINA (inž. S. Rustja — s sliko) RAZBIJANJE ATOMOV SE FOTOGRAFIRA (slika) JAPONSKA V SLIKI IN BESEDI IZREZANKE Marije Sachse-Schu-bert in Marije Tecklenburg BEDAKOVA OSVETA (Iv. Podržaj) BOJ MED KEMIJO IN NARAVNIMI PROIZVODI (s likami) MODERNO ZDRAVLJENJE ŽIVALI (s slikami) NASLEDNIK ALBERTA THOMASA (s sliko) ŽENSKA IN SVET (O grški ženski — s sliko) DNEVNIK TRI MINUTE POTOVANJA (Kap- sko mesto — s sliko) ŠAH ZNAMKE PRIPOVEDUJEJO (Li-chtenstein slavi svojega kneza — s sliko) ANEKDOTE AKO ŠE NE VEŠ (Svetloba sonca, lune in zvezd, Observatorij na gori Sinaj, Starši so krivi, Spomenik La-place i) CETVEROKOTNI EVANGELIJ HUMOR (Adamson) »ŽIVLJENJE IN SVET« izhaja tedensko in stane polletno (zaključena knjiga) Din 40.—, mesečno Din 8.—. Posamezne številke Din 2 po vseh trafikah. — Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Strožji predpisi za tujce v ČSR Češkoslovaške politične oblasti so izdale stroge odredbe za nadzore vanje tujcev. Tujci, ki se ne morejo izkazati z neoporečnimi papirji, ne bodo smeli v deželo, turisti, ki se jim izda dovoljenje za prestop meje, tega dovoljenje ne h: do smeli izrabljati za potovanje v notranjost dežele. Prijava tujcev se bo morala držati strogo zadevnih predpisov. Amertkanizem na Japonskem Mlad par, g. Suzuki in gdč. Tacumi, sta sklenila, da se poročita na vsak način nad sveto goro Japoncev, ognjenikem Fudžijamo. Najela sta letalo, v katero sta stopila s pričami in duhovnikom, in med tem ko so sorodniki v bejazni ostali spodaj, se je letalo dvignilo v velikih za-vojicah v višino 4000 m nad kadeči se vulkan. Baš ko je bila nad žrelom, je duhovnik izvršil poročni obred in nevoporočen-ca sta se vrnila srečno na zemljo. Iz življenja sveta Japonska slavi svoje zmagoslavne generale Konec ameriškega svetovnega poleta Američana Griffin in Mattern (desno) ob svojem demontiranem letalu v bližini Minska (Bela Rusija), kjer sta morala pristati zaradi preloma krmila. S tem se je neprostovoljno končal njun poskus prekositi svetovni letalski rekord Posta in Gattya. Kak© srce bije? bistrila čut za formalno lepoto. Bilo mu je sedem let, ko je začel pisati svoje, seveda še zelo naivne dramatske prvence, ki jih je uprizarjal v očetovi hiši na odru. ki ga je bil sestavil iz postelj in rjuh. V šola je pisal verze, in sicer je najrajši prevajal klasike, v čemer je postal pozneje eden najboljših nemških mojstrov. Učitelji, ki niso imeli smisla za to njegovo delo, so ga gledali postrani in eden ga je bil očetu celo zatožil. da je sicer nadarjen, a — moralično propal. Tudi doma niso imeli pretiranega smisla za njegovo nadarjenost in mu niso dovolili, da bi si izbral pot svobodnega pesnika. Postal je germanist in se je tudi v tej stroki kmalu postavil s pomembnimi deli, predvsem literarno-zgodovinskega značaja. Ostal pa ni pri znanosti. Bil je med ustanovitelji »Svobodnega odra«, ki ga je vodil dve leti in se je sam vrgel v socialno pesništvo. Prvi mednarodni uspeh je dosegel z dramo »Izgubljeni raj,« ki obravnava socialne probleme, v »Sužnji« in drugih delih je nastopal za ženske pravice. Svoje najboljše je dal v svojih pravljičnih igrah, ki s fino ironijo isto teko bičajo družbene konvencionalnosti in okamenele ustanove. Najpomembejša teh iger ie pač »Talisman.« !c? mu je naklonila takšno nemilost pri eks-kaizerju Viliemu, da ni hotel podpisati podelitve Schillerjeve nagrade. ki so jo bili prizn«'i pesniku. Fulda je s svojim bolj formalnim nego Vsakdanji nemiri na španskem GetuMo Vargas, brazilski državni predsednik, čigar vlada ograža nova vojaška revolta, Znano je, da znaša utrip pri človeku normalno 70 do 72 utripov na minuto. Napačno je pa misliti, da bije srce vsa leta enako hitro. Utrip srca je namreč močno odvisen od starosti. Novorojenčki imajo mnogo hitrejši utrip, do 130 utripov na minuto. Po prvem letu pade utrip na 120 v desetem letu pa se zniža že na 90. Se'<° nekako s petnajstim letom doseže človek normalni utrip 70 do 72. ki potlej v s;vi starosti spet naraste na 50 Če tečeš al; pa se vzpenjaš, srce hitreie bije. kar kaže na odvisnost od vsakokratnega delovanja mišic. V zvezi s tem so ra-pravili zdravniki že več poskusov in dognali. da napravi srce kadnr ie človek po-p-olnoma r>ri miru torej v spanju, samo 60 utripov. Brž ko se zbudi, pa utrip že zraste na 66. Pri sedenju je utrip norma cn. pri hoji takoj poskoči na 80, pri naiglem teku na 90, pri napornem tekmovanju se pa dvigne na 100 in še više. Število utripov je odvisno tudi od duševnih momentov, veselja, bolečine, žalosti itd. Slednjič je odvisen utrip srca tudi od velikosti individua in od vrste. Pri živalih velja zaradi tega neko povsem drugo povprečje kakor pri človeku. Tako n. pr. tolče slonovo srce le 25 na minuto, srce manjše kamele 26. konja 34, leva 40 na minuto. Pes ima 100 srčnih utripov v minuti, domači zajec pa 120. Večinoma je tako, da 'e utrip tem višji čim manjša ie žival. Tako so našteli pri ježu 300 utripov, pri galebu 400. pr miši 600. vrabcu 800. rekord pa pTifiče po vsej priliki kanarčku, ki mu bije srce 1000 v minuti. Stavkovno gibanje v Belgiji Sedemdesetletnica Ludwiga Fulde Eden najbolj upoštevanih nemških živečih pesnikov, Ludwig Fulda, slavi danes svojo 70 letnico. Ludwig Fulda Že v zgodnjih letih se je zbudila v njem pesniška žila, ki je ustvarila celo vrsto del, ki so bila jiešteviinim v radost in jim Pravkar je izšla nova številka Uustrovane tedenske revije »ŽIVLJENJE IN SVET" z naslednjo vsebino: V Valenciji je prišlo ponovno do hudih spopadov med policijo in demonstranti. Policija je morala rabiti orožje ter je bilo več demonstrantov ranjenih. ustvarjalnim talentom, s svojo ljubeznivo razumnostjo in s svojim spoštovanjem vsega lepega, kar je dala preteklost, eden najboljših zastopnikov duševne kulture iz predvojnega časa in je dal nemškemu gledališču celo vrsto izvrstnih del, ki mu bodo ohranili ime. Pri nekaterih ima večji sloves kot vešč prevajalec. Deset zapovedi za kopalce Kopanje nima nič opraviti s športom m odpocitkom, temveč rabi le temu, da lahko pokažeš svoje telesne dražesti — zato si nadeni kolikor mogoče vsiljiv kopalni kostum. Telo izpostavila j, kolikor moreš, najhujšemu soncu. Tudi zdravnik za kožne bolezni mora živeti. • Ne ostavi vode. dokler ne postaneš ves sinji in ti prično zobje šklepetati — to ie častna zadeva. Pred kopanjem se segrej na vso moč. Skoči nato, ne d« bi se ohladil, v vodo. Umreš na srčni kapi ali na drugi bolezni — umreti itak moraš! • Enostransko omočenje ne gre. Zato se pred kopanjem pošteno založi z alkoholom. • Tudi poln želodec je koristen kopalcu. Na to ne pozabi, preden stopiš v vodo. Odredb kopalnega mojstra nikoli ne poslušaj. * Stoj kolikor mogoče na koncu skakalne deske. Če sam nimaš poguma, skočiti v vodo, pa tudi drugim ne privošči, da bi skakali. * V vodi vpij, razgrajaj, kar se da. Naj kopalni mojster le presliši, če bo kdo klical na pomoč. • Če ne znaš plakati, se tudi plavanja re uči. Marsikateri dobri plavač je 2e utonil! Pri glavobola, omotici, šumenju v ušesih, porušenem spanju, slabovoljnosti, razdraženosti sezite takoj po staro preizkušeni »Franz Josefovi« grenčici! Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da je »Franz Josefova« voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. V Charlčroiu, središču stavkovnega pokreta, je prišlo do hudih nemirov. Stavkajoči so oplenili več trgovin. Vlada je morala poklicati na pomoč vojaštvo, ki je z oklepnimi avtomobili pregnala množico. Iz štirih prošenj za nameščenje Neki korespondent: O angleščini in francoščini imam začetne pojme, vendar razumejo naš jezik tudi v inozemstvu bolj, nego običajno mislimo. Neki trgovec: Neugodne razmere so me vrgle v neki polom margarine. Neka tipkarica: Sem hči nekega vlakovodje m sem dosegla hitrost 120 do 150 zlogov na minuto. Neka kontoristfca: Dalje opozarjam na to, da je bil moj oče 28 let v Vaši služba in ga je šele lansko leto zadela kap. Mac Donaldov povratek Pravihto spanje Prof. Stockmann v Duisburgu je dolga leta raziskoval vzroke vedno bolj razširjenih živčnih bolezni in dospel do zaključka, da so posledica napačne razdelitve dneva in noči. Prepričal se je po opazovanju več sto oseb različnega spola in starosti, da najbolj osveži človeka spanje od 7 zvečer do polnoči. Ljudje, ki počivajo v teh urah, ne občutijo nobene zaspanosti v teku preostale noči in podnevi. Preureditev našega življenja v tem pravcu bi kmalu povečala splošno delavnost, odpornost in dobro voljo. Ministrski predsednik Mac Donald po svojem povratku iz Lausanne v London, kjer mu je finančni minister Chamberlain sporočil veselo vest, da se je izjavilo že en milijon imetnikov petodstotnega vojnega posojila za konvertiranje. Neusmiljena upnica Newyorško sodišče je razpisalo izredno razpravo. Deta 1930 so imeli v Filadel-fiji velik letalski praznik. Ta dan se je smrtno ponesrečil Donaldson, slavni ameriški letalec, ki je zapustil mlado vdovo. Letalo, ki si ga je izposodil za en dan od neke bogate dame. svoje učenke, se je razbilo v trske. Zdaj zahteva lastnica od vdove do 800.000 Din odškodnine. Donald-sen ni zapustil nobenega premoženja. Ce bo sodišče ugodilo tožbi, bo morala vdova prodati na dražbi vso obleko in pohištvo. Tožba je zelo razburila ameriško javnost in je prejela neusmiljena dama mnogo grozilnih pisem. Vsak dan ena tVtrOUUMEK. »Ali si že čitala o novem lepotičnera sredstvu?« »Saj sem ga preizkusila!« »No, jaz sem si takoj mislila, da je za ničle X»i4nsketecj Zmagoslavni japonski vojskovodje z zastavami iz bojev v šanghaju in Mandžuriji na poti s tokijskega kolodvora v cesarsko palačo. Očividec o katastrofi »Georgesa Philipparja" Neki Sandinavec, ki je bil med potniki zgorelega francoskega parnika »Georgesa Philipparja« in ki je v zadnjem rešilnem čolnu ostavil nesrečno ladjo, potem ko je rešil življenje celemu tucatu otrek in žensk, opisuje na ta nr.čin svoje doživljaje: Bila je žareče vroča tropska noč. Ležal sem v svoji kajuti. Ko sem se zbudil, sem začutil dušeč duh. Skočil sem k vratom in videl ves hodnik v plamenih. Hitro sem stekel na krov. Ogenj se je bil razširil že sem. Vse se je zgodilo tako naglo, da še niso na krovu ničesar vedeli o požaru, ko sem se bil zbudil že v goreči kajuti. Ko so se zavedli, je bila večina dohodov na krov že razdejana od ognja. Baš pod seboj sem zaslišal klice na pomoč. Skozi neko kajutno okno se je sklanjala mlada žena in prosila pomoči zase in otroke. Splezal sem do nje in dvignil najprvo otroka, potem njo. Posrečilo se mi je, da sem rešil skozi isto okno še nekaj žensk in otrok, a ne drugega otroka mlade žene. Zgorel je .. štiri ure smo stali na krovu, menili smo, da se bo ladja vsak hip potopila. Štirikrat je grozovito eksplodiralo. V vodi je mrgolelo somov — več ljudi, ki so skočili v morje, je postalo njih plen. Vsi moški niso pojmili, da je bilo treba spraviti najprvo ženske in otroke v čolne. Pri prvem čolnu je prišlo do panike. Samo šest čolnov smo mogli spustiti v vodo — od vseh štiri in dvajsetih! Drugi so goreli. Vse osebe, ki so se utegnile rešiti na krov, smo mogii spraviti v čolne. Bilo nas je 360, ki smo prišli na krov parnika »Sovjetskaja Neft«; ostale rešene c sebe so sprejele druge ladje. Poldrugi dan na ruski tovorni ladji ni bila zabava. Parnik je bil določen samo za 20 oseb moštva! Na svojem begu iz kajute sem bil vzel kopalno obleko s seboj, drugi so bili oblečeni v srajce, nekateri v same hlače, eden je bil čisto gol. Verziji, da je katastrofo povzročil atentat, ne verjamem. Ladja je bila pač velika in lepa, a je imela tudi svoje nedo-statke. Mislim, da je ogenj nastal v plavalni dvorani, kjer je bila električna napeljava v neredu. Zadnji teden je nastal opetovano kratki stik, v ostalem pa se je streslo nalahko tudi v kajutah, kadar si prižgal luč. Mnogo potnikov se je bilo nad tem pritožilo. V plavalni dvorani ni bilo ob pozni uri nikogar in ogenj se je zvečer in ponoči lahko nemoteno razširil. Kajute so bile epažene z lesom, stene pa tako na debelo lakirane povsod z gorljivim firnežem, da si se v njem lahko zrcalil... Morilec Jacfra Diamonda Ameriška policija je že več mesecev za« sledovala nekega Edvarda Mac Carthvja, pripadnika ameriškega podzemlja in morilca znanega tihotapca alkohola Jacka Diamonda Te dni je slučajno zvedela, da je pri svoji ženi v Albanvju. Obkolila je hišo, zločinec pa je policiste sprejel s 6treli. Po dolgem streljanju so ti vdrli v hišo 'n ga našli mrtvega. Zadelo ga je več krogek Njegova žena je bila težko ranjena Novi državljanski nemiri v Braziliji Upravni svet J. Blasnika nasled., Univerzitetne tiskarne, litogra-fije in kartonaže d. d. v Ljubljani, naznanja užaloščen, da je v četrtek, dne 14. julija 1932 umrl po kratki bolezni njegov prvi sodelavec in bivši član upravnega sveta, gospod atieaz (Dehar tiskamiški vodja Pogreb pokojnika se bo vršil v soboto, dne 16. julija 1932 ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na Tržaški cesti št. 21 k Sv. Križu. Zvestega sodelavca in tovariša bomo ohranili v trajnem in častnem spominu. Ljubljana, dne 14. julija 1932. Načelništvo J. Blasnika nasled 9259 Univerzitetne tiskarne, litografije in kartonaže d. d. m Egg > 4 Bi *f1 Neizmerni ljubezni do kraljestva Zlatorogovega je žrtvoval svoje, v delu plodno in tvorno življenje naš brat, stric in svak, gospod i® 9 i rc šsr P9SL Ssfe0r*isSi J ^-siešr. > '¥ i&Sšs redni profesor univerze kralja Aleksandra, član Češkoslovaške zemljedelske akademije, častni član švedske smučarske zveze, dopisni član številnih učenih društev, rezervni kapetan I. stopnje itd. itd. Po dveh dneh trpljenja, ki ga je prenašal z vso vdanostjo, je danes ob 18. uri v ljubljanski splošni bolnici mirno zatisnil oči. Truplo pokojnega bo prepeljano v Škofjo Loko in položeno 'na oder v rojstni hiši, odkoder bo pogreb na pokopališče v Staro Loko. Dan in uro pogreba bomo javili. Ljubljana, dne 14. julija 1932. žalujoče rodbine: Jesesiko, Gaber, Schroeder, Tomz, Schiff. Radio Izvleček iz programov Petek, 15. julija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. _ 13: Čas, plošče, borza. — 18: Salonski kvintet. — 19: Postanek in razvoj kinematografa. — 19.80: Gospodinjska ura. — 20: Od Bratislave do Beograda. — 21.30: Plesna glasba z Bleda- — 22.30: Cas, poročila, plošče. Sobota, 16. julija. " 4 LJUBLJANA 12.15: Plošče. — "12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče. — 18: Salonski kvintet _ 19: Gimnastične vaje. — 19.30: Nekaj za starše. — 20: Samospevi g. A. Dermote. — 20.30: Samospevi gdč. Jelke Igličeve. — 21: Salonski kvintet. — 22: Čas, plošče, salonski kvintet. BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — 19: Jugoslovenske pesmi. — 20: Večerni koncert. _ Mešan program. — 22.50: Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče- — 20.30: Koncert tamburaškega zbora. — 22.#): Plesna glasba. — PRAGA 19: Godba na pihala. — 20: Iz Brna — 21: Zabaven večer. — 22.20: Mešan program. — BILNO 19: Koncert iz Prage. — 20: Slike s potovanja. — 21: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 18.20: Lahka glasba. — 20: Večerni koncert. _ 21.15: Nadaljevanje koncerta. — 22.05: Chopinove klavirske skladbe. — 22.50: Godba za ples. — DUNAJ 11-30: Orkester. _ 16.50: Godba na pihala. — 19.20: Koncert na dveh klavirjih. — 20.15: Veseloigra. _ 22.15: Lahka godba. — BERLIN 20: Spevoigra. — Plesna glasba. — KONIGS-BERG 19: Pevska ura. — 20: Mešan glasbeni program. — Plesna glasba iz Berlina. — MOHLACKER 19: Dunajske pesmi. — 19.30: Bavarski humor. — 20: Mešan glasbeni program. — 22.45: Nočni koncert — BUDIMPEŠTA 18: Vojaške koračnice. — 20: Operetni večer. — Ciganska godba- — RIM 17.30: Instrumentalen in pevski koncert — 20.45: Operni večer. UdoCi meinat družba z o. z. Dunajska cesta 47 Soboslikarska in pleskarska dela izvršujem solidno po najmodernejših vzorcih. Cene konkurenčne. — Večletna garancija, 7551 Pleskarska in soboslikarska dela izvršuje po najugodnejših pogojih GENVSS1 IVAN reeo LJUBLJANA, Igriška ulica št. 10. TFH II B II » U Hucif er Kdor ni čital tega romana in ljubi napeto in fantastično štivo, naj ga takoj naroči pri upravi »Jutra« za Din 30.—, vezan Din 40.—. Obojna Ljubi/aji-a : Messnd pogTtboi zav<«d Vsemogočni je poklical k sebi našega neizmerno ljubljenega soproga, skrbnega očeta in sina, brata, strica, zeta in svaka, gospoda Janeza Veharja faktorja Blasnikove tiskarne v četrtek, dne 14. t. m. po kratkem trpljenju, previdenega s svetimi zakramenti za umirajoče. Pogreb pokojnika bo v soboto, dne 16. julija 1932 ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Tržaška cesta 21, na pokopališče k Sv. Križu. Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. V Ljubljani, dne 14. julija 1932. 9258 Štefanija Vehar, soproga; Ivica in Peter, otroka; Ana Vehar. mati; Ignacij in Marija Vehar, brat in sestra; Rudolf, Milka, Anica. Slavka, Ivica, nečak in nečakinje. VI 24377/1932 Razpis Mestno načelstvo ponovno razpisuje v skrajšanem roku oddajo težaškega, zidarskega in železobetonskega dela za zgradbo delavskega doma v Ljubljani. Vsi razpisni pripomočki se dobe med uradnimi urami v vložišču mestnega gradbenega urada, Šolski drevored št. 2/n., proti povračilu nabavnih stroškov. Kolkovane ponudbe je vložiti do dne 23. julija 1932 do 11. ure dopoldne v omenjenem uradu. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 13. julija 1932. Župan in mestni načelnik: Dr. Dinko Puc s. r. 9251 " - ' ■ . i f. Brec poeetaega obvestila Zapustil nas je za vedno naš predobri in plemeniti soprog, oče in svak, gospod Franjo Gostinčar šolski upravitelj v p. v 68. letu starosti danes ob 18. uri po dolgi in mučni bolezni, katero je potrpežljivo in vdano prenašal, po sprejemu tolažil sv. vere. Pogreb nepozabnega bo v petek, dne 15. julija ob 16.30 iz mrtvašnice v Pobrežju na Frančiškansko pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 16. t m. ob 8. v frančiškanski cerkvi Maribor, dne 13. julija 1932. Žalujoči ostali 9260-a ■ HBflS -v ^- V' . v*-*. . —< v.*»V--v-•t ffi rtieSjft *>■ žZ-i*1 f' Rektorat univerze kralja Aleksandra I. spo roča, da je umrl gospod univerzitetni profesor na filozofski fakulteti ljubljanske univerze Cene malim oglasom Zenitve bt dopisovanja: vsaka beseda Din i— ter enkratna pristojbina za kifro ali ta dajanje naslova Din i—^ Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Din l.—. Po Din I,— ta besedo se zaračunajo nadalje vsa oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kamc, »Aato-moto«, »Kapitalu., »V najem*. »Posest*. »Lokali*, »Stanovanja odda*, »Stroji«. »Vrednote*, »Informacije«, *Žtvali*, »Obrtm in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potnikim tn »Zašlo-tek*, če se s oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se Me potnika Kdor ti pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača ta m vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1-— ta besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Dm 5.— za iifro aH ta dajanje naslova V ti ostali oglasi socialnega mačeta se računajo po 50 par za vsako besedo Enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, K se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaka Din 3—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 pat za besedo, je Din 10.—4 »t/ oglasih po l Din za besedo pa Din 15-—. Vse pristojbine za male oglase /e plačati pn predaji naročila, oziroma . h h /e vposdati v pismo obenem t naročilom Da ne bo zamude! če želite poslati ponudbo na katerikoli oglas, za katerega pove naslov oglasni oddelek „Ju~ tra", pošljite ponudbo kar na oglasni oddelek, da ne bo zamude. Prilepite na kuverto znamko, poleg nje pa napišite številko od oglasa, mi pa bomo napisali naslov in pismo tako\ oddali na pošto. Tako bo hitro ustreženo Vam in oglaševalcu. Zaslužek Kdor f S t e zaslužka, plača ta vsako besedo 50 par; sa oa-stov ali Šifro 3 Din. — Kdor Bodi zaslniek, pa sa vsak« besedo 1 Din. za dajanj« naslova ali ta iifro ca 5 Dia. (8) Za [očitnice rabite hiit-ro izvršen entel, »čut, m.^nogra.me — kar tak« j dahnite pri M a tek & Mikeš, Ljubljana, poleg bolela Štrukelj. 27737-3 Čevlje ralogio in prodajo prevzamem v Ljubi jam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Garancija«. 37438-3 Nudimo oenene iin res praktične novosti za gospo dim jet v«, raznovrstna koristne pred. mete že samo za 10 Din. Naše blago ne pozna krize. Agensom nudimo 25% provizij« im fiksum. Največji prodaj™ predmet je naša krtača za vsesa va.nje prahu. Brekonkurenčne cene. Vsak je kupec. Zahtevajte prospekt BB. Sa.pira. Dunajska cesta štev. 36. 28336-3 Beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo vn.strukc.ije, plavajo vsako besedo 50 pa-rj za šifr« ali za dajan]« naslova 3 Din. (4) Pripravljam nižješolke za ponavljalne izpite iz francoščina, event. srbohrvaščine. Cena zmern«. Naslov v oglasnem oddelka »jutra c. 28400-4 5 slikar, in pleskar, pomočnikov sprejme takoj Anton Sti-plošek. Ljubljana. Gerbi-čeva ulica 16 (Kolezija). 39300-1 Praktikantinjo začetnico, iščem za trg. pisarniška dela. Ponudbe na oglasni oddejek Jutra pod šifro ».Prak.tikamt.imja« 38387-1 Pek. pomočnika mladega, kii bi raz na šal tudii kruh. sprejme takoj Dolenc Pavel, pek. mojster v Kramjru. 28411-1 Kroj. vajenca pridnega, z vso oskrbo v hiši »prejmiim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 38422-2 Strojepisko stenografinjio sprejmem takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Hitra«. 28429-1 Hlapca z dežele najraje iio 40 let starega samca, treznega, vajenega poljedelstva in vinogradništva. sprejmem s lo. oktobrom na ina.njše posestvo v lepem letoviškem kraju Slavonije. — Pnmaid.be na oglas. oddelek »Jutra« pod značko »111 a,j >ec «. 28142-1 Čevlji »Tempo« na obroke Ljubljana. Gledališka ulio» št. 4 (nasproti opere). 23001-6 Gramofon, plošče po 1 Din lzposojuje »Slager«. Ljubljana, Alek sandrovg cesta 4 (prehod »Viktoria« palače) in v Mariboru, Slovenska ul. 18 254-6 Več oken j mecesnoviih, belo pleskanjih, notranjih ia zunanjih s šipami. 175 X 100 cm, ugodno prodam. Vprašati v trgovini Tomi Jager, vogal Dvornega in Kongresnega tnga, Ljubljana. Vsaka beseda 1 Din: ta dajanj« ma.»!ov» ali u šifre pa 5 Din. (10) Vsaka tH»en-ieujerji imajo prednost. — Znanje nemškega jezika je neobhodno potrebno. Obširne ponudbe z navedbo referenc poslati na naslov »Minerva« d. d.. Subotica — pošt. pretim ac 1ora.blji-ve, dimenzije 4.75—19, 5.00—119, 5.50—18 im tovorne 30 X 5 poceni proda J. Ži-rovnik, Ljubljana, Tavčafieva ulica štev. 6. 28284-10 i* oesedo. Oglasi *o-ctjalnega značaja po 50 pas beseda. Za da janje naslova ali za šifro 3 Din, oziroma 5 Din. fil) Moško kolo zna-mke »VVaffenrad«, zel« dobro ohranjen« ugodno prodam. Naslov v oglas. Klrtelku »Jutra«. 27343-1.1 Nekaj novih koles in šivalnih strojev radi preseli'* ve poceni na prodaj na Miklošičevi ce-stii 7/III, vhod podf-g Delavske pekarne. 2&4)8-l;l Žensko kolo knpiim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Doiber«. 38415-11 Prodam Nov sklopni čoln (Halboot) prodam. Poizv« se pri bvirdlki A. & E. Ska bem-e, Lj-uibljana. 3Si30-6 Vsaka besed« 50 par; za dajenje naslova aH za šifro pa 3 Din. (2) Brivski pomočnik dober d«la/vec in bu.bi štu-cer, viojaščiine prost, išče stalno mesto za takoj. — Iva® čuibič, brivski pomočnik, pri S. Satošek, Črnomelj. 38334-2 Prodajalka (začetnica) s karvciij«, želi mest« v trgovini delika-tes, slaščic, bufetu ali pekarni. Naslov v oglasnem oddelkiu »J utira.«. 28276-2 500 Din dam tistemu, k.i mi preskrbi mesto prodajalke. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Preskrbi«. 38391-2 Dekle pošteno in verno, bi rad« vstopilo v službo kot varuhinja otrok Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 28393-2 Dekle z dežele sta-ro 20 let, išče slirzl>o začetn« - sobarice v hotelu ali prirvat.no. Ponudibe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sobarica«. 38403-2 Trg. pomočnica začetnica, želi nameščen je v trgovini mešanega blaga v mestm ali na deželi. — Cenj. ponudibe na naslov: Milka Paj, Ljubljana VU, Vodnikova 14. 38423-2 Gospodična -rerzlrana v blagajniških ■poslih, išče mesto blagaj-mičairke a.Ii sličino. — Ponudbe pr.osi na podružnic« »Jut.ra« v Celju pod šifro »Točna«. 28444-2 Pohištvo Vsaka beseda 1 Kc: sa dajanj« naslova ali ea Šifro pa 6 Din. (18) Brivski pomočnik star 25 let, dol>€ir dela.vec v moški stroki im bubi strižemijiu. ž«B spremeniti sln-žbo. Cemj. pomud.be na oglas, oddelelk »Jutra« pod »Britvsiki poroočnik«. 28378-2 Pekovski pomočnik z 31etn.o pomočniško prakso in z dobrimi spričevali želi nastiOipiifa' stalno službo v več.ji pekarni. Cenjene pomudlve na pndmrž. Jutra v Celju pod zmačko »Dober delavec.«. 38449-2 Spalnica ČTešmjcn-a, malo rabljena, po zelo rnrakii ccini napro-daij. Naslov poo za manufaktiuro aH galanteriijo. papol.nocna nov v zelo prom^etnem mestu kjer take trgovine ni. od daim takoj v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 38278-16 Trgovski lokal 7 X 6 m, z velik« izl.o®bo 3 X 3.50 m, s pisarniškim prostor om jidam blrau so«linio« s 1. avgustom. — Ponudbe na na.slov; Mlakar, poštni predal 3Vi. 38437-19 Vsaka be««da 1 Din: u lajanj« naslova sli za šifro pa S Din. (1 g) Večji kapkal faadinefcuije tudi h.ramilma kin.:iižica) išče v sa-rho povečanja obrata dobro vipe-ljamo podjetje z raanimi koincesiijami, na drobno in debelo^ Možnost sodelovanja, odmoisno nastavitve. Le resne ponudibe na ogl. oddielek »juitra« pod šifro »Ugodna im sigurna na-liožl»«. 3842^16 Za pisarno oddamo bin-iše stan.oSaj ne razumeš, kako mi je... Od.pusti mi, zakaj nikoli več se ne smeva videti!« V tistem trenutku je Tarzan začul, kako ga kličejo po imenu. Nekdo mu je stisnil nekaj v roko. Špecerij. trgovino dobro idočo prodam v centru Ljubljane. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 28433-19 Posest Vsaka beseda 1 DSb: t» daj*n> naatanra aa ia Mir« pa S Din. (80) Stavbišče 1600 kv. sežnjev. v industrijskem delu Zagreba — pol eg imd ustrijsk ega' tira, primemo za vsako industrijo. prodam. Kot plačilo vzamem bančne vložne knjižice. — Ponudbe pod Industrija« na oglasni zavod Aloma Coimpamv. Ljubljana. 28348-20 Dvosob. stanovanje po mo-žmosti s ka.binetoim ali kopalnico, kuhinj« in pri tik linami išče mlad zakonska par — najraje na Mir ju. Tržaški cesti ali na začetku Rožne dolin«. — Vselitev 1. avgusta. Ponudbe z nawdibo najemnine je poslati do 16. t. m. na ogl. oddelek Jutra pod »Zelo toioun plačnik«. 3So07-31/a Sobe išče Vsaka beseda 90 par: m dajanj« na«lo^a lil n šifro » Dia. (3S-a) i i! Ubija Muhe Komorce M oijc.e etjeniee Zohare-Mrave Ako ni v takšni plombirani konvi, ni FliL Mesarji, pozor! Trgovsko hišo z mesarskim lokalom, vse skupaj oddam za daljšo dobo. — Sprejanem budi hranilne vloge. Informacije daje F. Soklič. informacijski biro, Bled. 28332-20 Stanovanjska hišar . vrtom, v 1 e] K_*m trgu (Sevnica ob Savi), sposobna za vsako obrt. ugodno naprodaj. Pojasnila daje Glwvma Mloga tobaka v Sevnici. 28110-20 Ni se Ti baš treba dati pikati od neznosnih os. Ose se zbirajo na hrani, zlasti sladka jim posebno prija. Njihov vpik je skeleč in po njem lahko prodre kužni bacil naravnost v kri. Tako lahko nastopi tudi smrt. Reši se te z želom oborožene nadloge. Škropi Flit in ugonabljaj hitro in enostavno muhe, komarje in ves drugi mrčes. Flit je na glasu po celem svetu kot nenadkriljivo tovrstno sredstvo Pazi na vojaka na rumeni konvi > črnim robom. Parcelo 1.400 m1 veliko, blizu Martinove ceste prodam. Po-iizve se pri hišniku v Ilirski ulici 19. 28389-20 V najem Vsak« beseda 1 Dia; i «*> dajaaj« aaatma al *• ttfro pa B Dia. (£7) Gostilno dobro idočo, sredi mesta, z letnim prometom ca Din 300.0410, oddam v najem. Odkupnina 30.000 Dim. — Dopise n.a oglasni oddelek »Jutra« pod »Na Sta.jer-sketn«. 28370-17 Trgovino mešanega blaga, s trafiko v trgu na deželi oddaim v najem. Pi«m«ne ponudibe na oglasni oddelek Jutra pod »Trgovina«. 38369-17 Velik trgovski lokal odda v najem Vieel, Maribor, Gosposka uiica št. 5 28452-H.7 Stanovanje Vsaka be»eodu. Gruberjevo nabrežje št. 16. 283."vi ulici štev. lil/T. 28237-33 Opremljeno sobico ldfio im ZTačmo takoj poceni oddam gospodični. — NaFlov v oglasnem oddelku »Jutra«. 38i;»0-23 Elegantno sobo s posebnim vhodom, blizu univerze oddaim 1 ali 2 osebama 8 lo. julijem. Naslonr v oglajsnem oddelku »Juitra«. 28384-23 Sobico v p«ntru mesta oddam z* 200 Din mesečno. Naslov v oglasne-m oddelku Jutra 28'383-23 Sostanovalca s stanoivanjem in perilom za 150 Din siprejimem s 15. 'mitjem v Sp. Šiški. Ja.n-ševa 16. 28385-33 Prazno sobo v«liko 8.65 X 6j10 m, z elefktriko in plinom — za obrt ali poslon-ne prostore odda s 1. aivgustom Rav taT, Stari trg 19. 28408-33 Sobo prazno ali opremljeno, posebnim vbodom oddam Vprašati na Starem trgu št. 19/11. 28409-23 Sobico e trg. potnik. — Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod »Sobica 350«. 38417-23/a Živali VsaJsa beseda 1 Din: sa dajanj« oaslova lil sa iifro pa 6 Din. (27) Volčiaka dobrega čuvaja kupim. — Bežigrad, Kamniška ulica št. 20. . 38367-27 Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (37) Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ulica št. S A Dopisi Vsaka beseda 8 Dim za dajanj« naslova afi šifre pa 5 Dia. (34) Zmožna 318. Zeiss-Tried-er, Za stanovanje in hrano. Zračno, Zanesljivost 33, Zanesljiv . pošten. Za av- gust, Za mesto, Za Ljubljano, 500 m2, 555, 500, 13. 3400, 2767, 800. 4 od-raistli. 300. 55. 350.000. Gospodinje, rabite samo Dr. Oetkerjeve proizvode! •:'•"' . -».' v' ■' __ Kuhinjo in sobo iščem s 1. avgustom. Ponudbe z navedbo cone na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Stanovanje 10.000«. 2S3S2h31/3 Sobo z aii brez hram" oddam v viili Cesta na Rožnik 45. Kopalnica, telefon in vrt. 38435-33 Prazno sobo separiraino s stopnjnšča — pripravno tudi za pisarno, poleg sodišča cddam. •— Tavčarjeva ulica lil'T. levo 28436-23 Sobo po zmerni cenj oddam od 15. julija do 1. avgusta. Gomnpoo-a ulica štev. 3 — vrata I le mi mmm Potrti neizmerne žalosti javljamo, da je naša srčno ljubljena mamica in omica, gospa • •V zasebnica danes po kratki in mučni bolezni v 77. letu svoje starosti izdihnila svojo blago dušo K večnemu počitku jo bomo spremili v petek, dne 15. julija t. 1. ob 5. uri popoldne na pokopališče v Ljutomeru. Sv. maši zadušnici se bosta brali v soboto, dne 16. julija ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi v Ljutomeru in v stolni cerkvi v Mariboru. Ljutomer — Maribor, dne 13. julija 1932. Rodbini F rit z in Franc Žemljic 8790 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za Konzorcij »Jutra« Adolt Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. 2a inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi s Ljubljani. i